Leto a Poštnina - "sm" • pavialirana* Ljubljana, petek 9. januarja 1920. Štev. 6. Cena pa pešsi: I CBio Set J . 8 Ji*-za pol leta . K 25'— ZB čBtFt leta. H 13*— za 1 mesec.. H VSO OrodniSfto In uprasa: BopltflPieua ulica It. S Uredi telefoi itn. 10 Posamaziui številka 30 vin. - NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 30 vin. Prevrat v slovenski socialni demokraciji. Kristan odstavile«. — Komunisti na čelu stranke. ' Ljubljana, 8. januarja. Polom sofistične politike je tu. Snoči so se .^“šile volitve vodstva sloven. socialnodemokratske stranke. Pri volitvah je gagala komunistična, struja. Anton ***fetaa, pepeluh, Mlinar, Kocmur so Popolnoma pogoreli. Za. načelnika franke je izvoljen mesto Kristana dr. Leinež. Strankina blagajna z »Napro-Jein« vred je prešla v roke komunistov. 5*Pozovejo iz Amerike svojega sodruga *“‘bina Kristana, ki tam zbira milijon-*** sklad za jugoslovansko socialistično *«*nko. Antona Kristana, ministra na po* tovanju. baje sploh ne bodo več pozivali, naj odstopi ter se zanj sploh ne bodo brigali. To bo seveda zelo ko-modna politika. Stranka se postavi na stališče, da njen minister ni več njen minister. Delala bo opozicijsko politiko, da obdrži mase. Medtem pa bo njen minister v vladi delal za stranko. Tako bi bila ovca cela in volk sit, dokler se Kristami in stranki ne bo zdelo primemo, da se tudi Anton Kristan proglasi za pravovernega komunista. Število Zidov na sveta. Mitlina HDliriiia Kibnki lugttlttija Litini* An|tiji KhUbMJi 10CL088 111.600 I8B.06B 200.000 260.000 308.000 300.000 Kako se zasluži 70 milijonov. Ljubljana, 9. januarja. Poročali smo že ®®dečem demokratskem škandalu: i . »Samouprava« prinaša najnovejši škan-“**•,v katerem seveda ne sme manjkati f^ster Kramer. Izvozna banka, v kateri ®«Tvecji akcijonar demokratski minister ^^Kovič, je kupila od ministrstva za tr-obdelan hrastov les za stavbe, ki bil zaplenjena last tujcev, brez 1 i c i -:a«*je in to 185.000 m3 za deset mili-kron. En kubični meter stane naj-500 dinarjev in je torej izvozna banka 7 milijonov dinarjev. Da je bila vsled tega od demokratov oškodo-smo poročali. Vojaška konvencija s Francijo. LpU Berlin, 8. januarja. (DunKU.) B®gliche Rundschau« javlja iz Bazla: _ fessinformation« poroča iz Pariza: ®ffienceau je izjavil zastopnikom ča-^pisja, da more stremiti Francija po z*i vojaški zvezi s Poljsko, Čehoslo- Izvozna bakna pa je nekemu zagreb-škaifm trgovcu prodala 5000 kubičnih metrov za dva milijona francoskih frankov; po sedanjem kurzu je banka pri tem zaslužila okrog 20 milijonov kron. Tako je banka kupila 185.000 kub. metrov za 9 milijonov kron, a samo 5 tisoč jih je prodala in zaslužila 20,000.000 kron. Ako tudi ostali stavbni les teko proda, bo zaslužila čez 70 milnonov kron. Lahko je potem demokratom rarsi pati milijone za tisk, ko pridejo do njih na tako lahek način! vaško in Jugoslavijo, ker se samo tako zavaruje oblast na vzhodu. Potrjuje se, da se mude zastopniki Poljske in Jugoslavije sedaj v Parizu, da se dogovore glede vojaške konvencije s Francijo. Mirovni posvet. Pariz. 8. januarja. (DunKU.) , planski ministrski predsednik Nitti , "J^l v pogovoru, da bo potrebna v ' 1stavi mirovne konference izpremem-r** ako ne bo dne 17. januarja izvoljen *®Daenceau za predsednika republike. *e' da bodo posli mirovne konfe-Ce pred tem rokom dogotovljeni. tv. Nauen, 9. januarja. (Brezžično.) za nove konference v Parizu je ^ičnoveljavno določen na sredo prihod-tedna. Kakor pri prvi mirovni kon-_ enei, taiko bodo tudi pri tej imeli glav-? besedo Lloyd George, Clemenceau, wal-r** in Nitti. Druge udeležene države so j. goljene k sejam, da razmotrivajo toč-ki jih interesirajo. Tudi Belgija in Ja-sta bili pozvani, poslati delegate, ^ «osedaij Še nista odgovorili. Prvi pride VTSto turski problem, j. LDU Belgrad, 7. januarja. Mirovna Pogodba z Nemčijo se bo ratificirala v P°^ovici januarja. Dotlej bo tudi že Jk 1 no ^esedilo te pogodbe, m sicer v - ^~rva^čini in slovenščini. Besedilo po-i£?be 2 Avstrijo je tudi že v tisku in se ** v Zagrebu in Ljubljani. Ratifikacija. Pariz, 8. januarja. (DunKU. -Se IZDaenjava ratifikacijskih listin ttai tiK^Ha dne januarja ob šest-«nem vv v zunaniem ministrstvu. Ob-*Uknri° pi®anje ministrskega predsed-ga *Ue*»enceauja glede gradiva, ki ditJ?{,0ra °no žive na račun svetnega strežništva, da »ližejo Kristusu noge« itd. Končno zahte-fa, da se iz sarajevske bolnice takoj odsltranijo vse sestre, a njihova kapela in sobe izr oče v uporabo svetnemu strežniškemu cisobju. Kdor je okušal bolniško postelj v javnih bolnišnicah, pač v6 ceniti redovne strežnice — pa naj je lud5 sam Lnciier. Ko je človek bolan in bcd«sn, ko sam na sebi izkuša vso minljivost in varljivost telesnih vžitkov ter se nehote zateka v duhovni svet, da tam najde pokole in pozabe telesnim bolečinam — teaaj je Kanj ozračje blagih, čistih, popolnoma nesebičnih duš pač največja, dobrota. Največji brezverci in sovražniki katoliške cerkve so .blagrovali katoliško ustanovo usmiljenih sestra, kadar jih je bolezen položila v bokmiko postelj, nad katero je lebdela poosebljena krščanska caritas — usmiljena sestra. Pa vprašajte za mnenje resne zdravnike bodisi kateregakoli naroda ali političnega prepričanja —, katera bolniška strežba j« blagonosnejša za bolnike: redovna feli svetna! Vprašajte zlasti tiste zdravnike, ki so začasa svetovne vojne lečili strašne ra* nel Naj govore svobodomiselci, ki so kot ranjenci in bolniki okušali blagodat redovniške strežbe. Katoličanom tu niti ni treba govoriti. Mi, ki vemo, kako strahovitih žrtev zahteva strežniški poklic med našimi redovnicami, ki predstavljajo cvet naših ljudskih hčera, bi morali le želeti, da se delokrog usmiljenk čim bolj omeji — ako nam tega ne bi prepovedovala krščanska zapoved ljubezni. Zato bi nas šmitranova spomenica mogla pustiti popolnoma hladne, Toda tu gre za nekaj drugega. Tu gre za napad na katoliške ustanove! In tu katoliško ljudstvo ni voljno, mirno gledati početja jugoslovanskih svobodomiselcev rdeče in žolte dlake. Katoliške redovnice za svojo ljubezen do bližnjega dobivajo v povračilo sovraštvo socialističnih yodi{, ki še nikdar niso čutili, kaj je hudo na svetu. Ljudstvo pa jim kliče svoj svareči: Roke proč! Kulturni boj hočete imeti — pazite, da namesto lisice ne izženete volka! Stran 2 ma; mi.mm i/Samam SS^&V. Politične novice. -j-' JDS za valutno rešenje 4 s 1. V Zagrebu so ministri Pribičevič, Kramer, Lukinič, Korač, Križman in predsednik dr. Žerjav sklenili, da se morajo 4 K zamenjati za 1 dinar. Tudi na ljubljansko zborovanje so došli Kramer, Žerjav in Ribnikar z oči-tim razpoloženjem 4:1, a so se morali udati toku deba te. + Judoslavija se bo kmalu mogla na-zvati naša država, ako pojde tako dalje. V samem Zagrebu je do 70,000 Židovi Do malega vsi denarni zavodi in industrijska podjetja imajo za ravnatelje — Žide. Čimdalje bolj se vrivajo Židje tudi v kulturne in socialne ustanove; ravnatelj opere je Žid, ravnatelj konservatorija je Žid in tako gre vrsta dalje. Kakšen duh zanašajo Židje v gospodarsko življenje, nam najjasneje pove dejstvo, da odpada 90 % vseh umazanih izvozniških in drugih afer na Žide, Kljub temu je vlada pred kratkim zopet dala štirim židovskim mesarjem (Hafnerju, Donnerju, Schlesingerju in Fuchsu) dovoljenje za izvoz 4000 volov v Avstrijo. Ta »kšeft« bo donesel vsakemu izmed četvorke 15—20 milijonov Kron dobička! Seveda — Židje so kakor povsodi tudi pri nas pristaši buržuaznih demokratov, katerih program se njihovm težnjam v dveh glavnih točkah povsem prilega: kapitalistično gospodarsko načelo in politično svobodomiselstvo. En del židovstva se pa angažira v socialistični demokraciji, v kateri ima skoraj po vsem svetu vodilna mesta v rokah (zadnji čas tudi v Srbiji!}. Bistri Žid je tako zavarovan na dve plati: v meščanski demokraciji za sedanjost, v socialistični za bodočnost. Krščanska demokracija bo to vzajemno-zavarovalno zvezo razbila. -f Nesumnjiva priča. Demokratski »Jutamji list« v Zagrebu se je v štev. od 6. januarja zagnal zelo hudo v voditelja naše jugoslovanske socialpa-triotične stranke, v kralj. min. Korača: »Na nedavnem zagrebškem sestanku socialho-demokratske stranke zastopal je g. minister Korač trditev, da bi za-pravo tre balo izmeniti krono z dinari ,v razmerju 1:10, to je za 1 dinar bi se imelo vzeti 10 K. Izmenjava na tej podlagi ne bi šla na škodo delavstva in širokih slojev. S to izmenjavo bi trpeli edinole vojni oderuhi. Iti samo deloma, ker so vojni oderuhi svoje imetke vložiliv nepremičnine, a na-ročito v hiše. Fatalno! Gospodin minister Vitomir Korač pred vojsko ni bil imovit človek. .V letu 1919 si je kupil v Belgradu — hišo.« Jugoslovanska social-patriocija, od katere strani te pogledamo, sijajna si! -j- Kulturnobojni duh; »Agr. Tag-blatt« očita naprednim strankam, ki tvorijo vladno »večino-«, lahkomiselno lenu-harjenje, obtožuje jih da prekrižanih rok gledajo zapeljevanj je ljudstva in dovoljujejo, vodijo med ljudstvom besedo elementi, katerih poj še t je kljub vsemu idealizmu posameznih, agitatorjev konservativnih strank vseh stopenj ljudstvu ne more prinesti nič dobrega.« List poziva svo-bodomiselce na delo, češ: »Čas hiti! Ljudstvo ne sme ostati brez pojasnila, drugače zadene naprednjake polna krivda zanemarjene diolžno-sti,« Krščansko ljudstvo je na straži! + Namesto katehetov — detektivi Subotiški »Nfevene, ki je neodvisno glasilo tamošnjega ljudstva, piše v svojem uvodniku 4. t. m, med drugim: »Naša demokratska vlada se je lotila »Kulturkampfa«. Kasira vterouk iz nekih šol... Lepo! A kaj bo Istarila poten*, ko ji dorastejo mladi državljani brez zavesti sankcije najvišjega zakona — Božjega? Potem bo morala narmest vsakega kateheta držati po dva detektiva in dva orožnika!« + Ena, dve, tri... V sarajevsko deželno bolnišnico je uprava, ki jo vodijo Srbi pozvala 25 redovnih bolniških strežnic. Usmiljenke so prišle in si za opravljanje svojih verskih in redovnih dolžnosti priredile v hiši kapelico, da se ne bi morale zaradi teh dolžnosti, s katerimi pač mora računati vsaka bolniščna uprava, ki hoče imeti redovne strežnice — iz zavoda oddaljiti. Adaptacijski stroški za prireditev ene sobe v kapelico sq znašali — 300 t, j. tristo kron. Socialistični poslanec Šmitran, ki je radi teh sestra in njihove kapelice, vzdignil silen hrup, trdi v svoji obtožbi, da je kapelica stala svojih —-50.000 K! 300 K je torej okroglo 50.000 K. Socialisti so res pravi računski čarovniki. -|- Ttij kapital v dunajskih bankah. Najvažnejše dunajske banke so se naslonile na velike finančne grupe v Franciji, Italiji, Angliji in Ameriki. Tuj kapital teče v dunajske banke, kajpada predvsem v sebične namene, da zasluži, zajedno pa bo s tem izvršil tudi drugo nalogo, da bo pomagal graditi novo gospodarsko življenje Avstrije. V naši državi stojijo banke pod nadzorstvom trgovinskega ministra dr. Kramerja. Od njega nihče ne pričakuje dalekosežne trgovinsko politike, + Cesar Viljem in vešala. Francoski in londonski listi priobčujejo privatna pisma nemškega cesarja Viljema na ruske- ga .carja Nikolaja. V pismu z leta 1895. piše Viljem Nikolaju med drugim: »Moj rajhstag niha na levo in desno, naprej in nazaj med socialisti in ultramontanskimi katoličani. Vsi pristaši onih dveh strank zaslužijo po mojem mišljenju edino to, da bodo obešeni.« —- Sedaj je Viljem mnogo bližje ve-šal, nego nemški katoliki in socialisti. -j- Velika Poljska na račun Rusije. Poljski in češki listi poročajo iz Pariza, da bo ententa ustvarila močno in veliko Poljsko proti boljševiški Rusiji. Tešinsko ozemlje dobi sicer Češka brez glasovanja, kakor se glase poročila, zato pa dobi Poljska celo Volinijo, Belo Rusijo, del Litve ter celo vzhodno Galicijo. Zato pa naj bi Poljska započela veliko ofenzivo proti Rusiji, Ententa bi Poljsko denarno podpirala. Tako ententa z denarjem kupuje tujo kri in s tujo krvjo deli tuje zemlje. Dnevne novice, — V stari Avstriji na smrt obsojen — včeraj oproščen. Višje kazensko sodišče je včeraj ponovilo kazensko postopanje proti Ivanu Brencetu iz Dovjega na Gorenjskem, ki je bil v stari Avstriji radi nekih besed, ki jih je govoril po izpovedi neke histrerične ženske in nedorastlega, od orožnikov dresiranega dečka, obsojen na smrt in ustreljen. Ko je preiskalo in preudarilo znova vse okoliščine in način tedanjega kazenskega postopanja, ki se je ^ršil tako, da se je očividno kršil zakon in priče celo niso bile verodostojne, je višje kazensko sodišče oprostilo Brenceta vsake krivde. Te bridke ironije polni slučaj gotovo ni edinii. Koliko ljudi bi se dalo danes oprostiti, ko niti ne vemo zanje, zakaj in kako so bili umorjeni, Ko bi jim le kaj pomagalo. Pa mrtvih nobena sodna oprostitev ne prikliče več v življenje! — Državna stanovanjska komisija v Mariboru postopa tako »nepristransko«, da n, pr, mora še danes na stotine ubogih slovenskih ter hrvatskih železničarskih in uradniških družin stanovati v sredi zime v preluknjanih železniških vozovih, dočim se liberalnim in vsenemškim bogataškim in velikaškim družinam dele prešerna stanovanja. Tako je na primer ta čedna komisija dodelila eni sami velikaški družini (4 do 5 oseb) kar celo prostorno nad stropno vilo v Evgenovi cesti (Scherbau-mcvol. Ta vila obsega nad 10 sob. Vse-nemaki milijonar Kokoschinegg ima 9 veličastnih sob za družino 5 oseb, milijonar Scherbaum celo 12 sob za 6 oseb. Bivši župan dr, Schmiderer ima za »svoje potrebe« 11 sob, enako milijonar Franc, Berg, baronica Basso, Pfrimer, Pugel-Rossman, Hausmaninger in znani vsenem-ški hujskač dr. Ernst Mravlagg. Do pred kratkim je načeloval tej čedni stanovanjski komisiji vodja socialistov prof, Favai, sedanji dični predsednik pa je učeni profesor in demokrat — Voglar. — Dve utopljenki sta se našli v Ljubljanici dne 6. t. m. pod vasjo Slape, župn. D. M. v Polju. Prva je bila v vodi do 14 dni; stara okrog 25 let, visoka 156 cm, lasje temni, oblečena v rjavo površno jopo in črno kriio, ima nepristne uhane in enak ovratni obesek. — Druga je bila v vodi en dober dan, stara okrog 20 let, visoka 165 cm, močne polne postave, obraza okroglega, lasje kostanjevi, oblečena v temnosive barve, je obesila na vrata ka.pe-temnosive barve, obesila na vrata kapelice Lurške M. B. na mostu na Fužinah. Obe iz delavskih slojev. Da se dožene identiteta, prosi se poročila župnijskemu uradu Dev, Marije v Polju. —• Zvišanje brzojavnih pristojbin v notranjem prometu. Počenši s 1. januarjem 1920 so se zvišale brzojavne pristojbine v notranjem prometu na 10 par od besede, minimum 1 dinar. Prejemno naznanilo (pc) velja 1 dinar. Za vsak prepis pri več naslovih je plačati za vsakih 100 ali začetih 100 besed 1 dinar. Sprejemni list na zahtevo stranke velja 20 par. Vsled odloka finančnega ministrstva oziroma vsled izpremembe tečaja 1 dinar 4 krone je besedna pristojbina od 12. januarja t. 1. dalje 40 vinarjev, minimum 4 krone, Prejemno potrdilo (pc) velja 4 krone. Za vsakih 100 ali začetih 100 besed 4 krone in za sprejemni list 80 vin. — Zdravilišče za jetične na Golnika, Za invalidne vojake, ki bolehajo na jetiki, oziroma okrevajo od te bolezni, ima Poverjeništvo za socialno skrbstvo na Golniku pri Tržiču na Gorenjskem na razpolago vsem modernim higije-ničnim zahtevam odgovarjajoče zdravilišče. Na razpolago je še okoli petdeset postelj. Upravičeni reflektanti naj prosijo za sprejem ustmeno ali pismeno pri imenovanem poverjeništvu. — Taščo je zastrupil. V Gor. Logu št. 5 pri Litiji je posestnik Kobiljšek zastrupil svojo taščo Ano Pršina. Nameraval je zastrupiti svojo Ženo, a ta se je branila ponujane pijače. Namesto žene pa je izpila pijačo tašča, ki je koj nato umrla. Storilec je pobegnil. — V Maribora je umrl Andrej Letonja, krojaški mojster in hišni posestnik. Svoj čas je bil pri socialnih demokratih vpliven mož, pozneje pa je vstopil v nemško-naci-onalno stranko. Uiibilanske novice. lj Sestanek krščansko socialnih usnjarskih delavcev. V ponedeljek, 12. t. m. ob 5, uri zvečer se vrši v knjižnici Jugoslovanske tiskarne sestanek usnjarskega delavstva krščansko socialnega mišljenja. Ker je sestanek določen za organizacijo »Zveze usnjarjev«, se prav uljudno vabijo naši somišljeniki, da stvar kmalu uredimo, lj »Babilon«. To lepo situacijsko burko, polno humorja, bodo igrali v nedeljo, dne 11. januarja ob pol 8. uri zvečer na Ljudskem odru. Predprodaja vstopnic se nahaja v trafiki g. Modice ve nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj Borštnikov večer se vrši z zelo zanimivim sporedom danes ob pol 8, uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Večerna blagajna se odpre eno uro pred predstavo. Vabimo na ta večer. lj Velika tatvina. Dne 7. t. m. zvečer je popival Franc Urh iz Gozda pri Kamniku v družbi Josipa Urbanca, Marije Muhičeve, Josipa Šimnovca, Miljutina Jesenko in Kern Ferdinanda. Ob pol 22. uri so šli Urh, Urbanc, Muhičeva in Jesenko v stanovanje Muhičeve, kjer je Urh zaspal. Ob pol 23. uri je Jesenko odšel iz stanovanja, kjer so ostali še Urh, Muhičeva in Urbanc. Ob 1. uri je zbudil Urbane Urha in ga peljal po mestu, da dobi v kakem hotelu stanovanjc. Med potjo je zapazil Urh, da mu je bilo medtem, ko je spal, ukradenih približno 20.000 kron, kar je precej naznanil policijskemu Stražniku Vinkotu Mesariču. Policija je hitro aretirala Muhičevo in Urbanca. Muhičeva je že-priznala, kakor tudi Urbanc. V drvarnici Muhičeve so našli ročno torbico in 4 bankovce po 1000 kron. Urh je izpovedal, da je imel pri sebi 12 bankovcev po 1000 kron, 10 bankovcev po 100 kron in 200 kron ter 150 ameriških dolarjev. — Policija je dognala, da je okradla Urha Muhičeva. Narodno glediičfe- Opera: 9. jan., petek, Lepa Helena, izven. 10. jan., sobota, Sanje, balet, 11. jan., nedelja, Sanje, balet. Abon®- izven. Drama: 9. jan., petek, Korenček —- Žen«™ Abonm. B. 10. jan., sobota, Korenček — Ženit*v' Abonm. C , 11. jan., nedelja, popoldan, PictekO' ja. Abonm. Abonm. izven. ' 11. jan., nedelja zvečer, Na dnu. A® izven. Aprovizaciia. e a Cenejša prehrana. Stranke, ki iimjo izkaznice za cenejša živila, naj 'jih j-p koj pTcdlože tisti aprovizaciji, kjer so včl*^ nfbne in kjer bodo dobivale cenejše in ficrr: 1. Člani »Samopomoči« pri icop^-tioči« . 2, Člani Vojne zveze v kan*0' mih, kjer dobivajo drugo blago. 3, C)8® žiiiUi ■**-, -i UUUlVd]0 Ciril^O DlagO» v* v* Splošna gospodarske zadruge pri tej zadjtt' gi. 4. Člani Gospodarske zveze pri spodarski zvezi in 5, stranke, ki niso včlanjene, pri mestni aprovizaciji na stratu, Galetova hiša, pritličje, levo. Kdor ne predloži pri kakem izmed teh P®* dajališč svoje izkaznice, ne dobi cenejših o* vil, ker bode dobila vsaka aprovizacijaj^ toliko cenejših živil, kolikor bo predle1"* magistratu kontrolnih kuponov, ki se vzamejo strankam. Vsaka aprovizarija. ® odvzame stranki kontrolni kupon, mora 04 kontrolni kupon .kakor tudi na izkaznic® ki se vrne stranki, pritisniti svojo štaUfl® ljo, da ne more stranka drugje dobivati c®' nej-ših živil kakor t nm, kjer je včlanjen* oziroma kjer je oddala kontrolni kupo® Brez dovoljenja magistrata ne more straO' ka spremeniti aprovizacije, kjer je njena, . a Uradne ure za stranke pri mest® aprovizaciji. Stranke sprejema mestn* aprovizacija (oddelek za karte) radi notr*f nijh poslov le vsak pondeljek, sredo in P*? tek od 8. do 12. ure. Ostale dni se stranM ne sprejemajo. Vlekoč le žiusl Mralf Spisal Rabindranat Tagore. „ (Konec.) Ko bi bila moja babica pisatelj, koliko pojasnil bi morala podati pri ti mali pravljici. Končno pa bi še vprašal vsakdo, čemu je ostal kralj dvanajst let v gozdu? Drugič, čemu se ni hčerka ves ta čas zaročila? To bi se jim zdelo nemogoče. In če bi tudi vsa stvar do tega mesta potekla gladko, tedaj bi vsled poroke postal velik halo in prepir. Prvič se poroka ni nikjer izvršila. Drugič, kako bi bilo mogoča poroka med princezinjo iz vojaške kaste in dečkom iz duhovniške brahman-ske kaste. Njeni čitatelji bi koj dejali, da pisatelj govori prikrito proti našim socialnim navadam. In pisarili bi pisma na časopise. Zato molim iz vsega srca, da bi bila moja babica rojena znova kot babica na svet in ne vsled katerekoli klete usode kot njen nesrečni vnuk. Srce mi je bilo od veselja in začudenja, ko sem vprašal babico: »In potem?« Babica je nadaljevala: »Nato je vzela princezinja svojega malega moža s seboj in je sezidala palačo s sedmerimi krili in ga je začela negovati z največjo skrbnostjo.« Poskočil sem v svoji postelji in se oklenil blazine trdneje kot prej in dejal: »In potem?« Babica je nadaljevala: »Deček je pričel hoditi v šolo in se je naučil mnogo od svojih učiteljev, iri ko je postal večji, so ga pričeli vpraševati njegovi součenci: ,Kdo je lepa dama, ki živi s teboj v palači s sedmimi krili?’ On sam bi bil rad izvedel, kdo da je ona. Spominjal se je samo, da je nekega dne nabiral suhljadi in da so ga odpeljali. Toda od tedaj je bilo tako dolgo, da se je vsega le zelo nejasno spominjal, štiri ali pet let je preteklo na ta način. Njegovi tovariši io ga vpraševali vedno: »Kdo je lepa dama v palači s sedmimi krili?« In nekoč je prišel sin brahmanca žalosten iz šole domov in je vprašal prince-zinjo: »Morji součenci me vedno vprašujejo, kdo je lepa dama v palači s sedmimi krili, in jaz jim ne znam odgovoriti. Povej, o povej mi, kdo si!« Princezinja je dejala: »Pustiva to za danes. Povedala ti bom nekega dne.« In vsak de® znova jo je vprašal: »Kdo, si?« In vedno isto mu je odgovarjala princezi-nja: »Pustiva to za danes. Povedala ti bom nekega dne.« Na ta način je preteklo'štiri ali pet naslednjih let, « Končno je postal sin brahmanca zelo nestrpen in je dejal: »Če mi danes ne poveš, bom zapustil to palačo s sedmimi krili.« Nato je dejala princezinja: »Jutri ti povem zagotovo.« Naslednji dan, takoj ko je prišel iz •- • »J šole, jo je prosil: »Zdaj mi povej, kdo s4* Princezinja je dejala: »Nocoj to noč ti bo® povedala, po večerji, ko boš šel v postelj0'* Sin brahmanca pa je dejal: »DobrOi* in je začel šteti ure v pričakovanju In princezinja je tudi natrosila belih cveh« čez posteljo in je prižgala zlatto svetil jk°,* dišečim oljem in je okrasila svoje lase ® se oblekla v čudovito lepo belo obleko ® pričela šteti ure v pričakovanju nori, v/ Tega večera, ko je njen soprog, brahmanca, povečerjal, prerazburjen sk°* raj, da bi, bil kaj jedel, in šel v zlato V0" steljo, posejano s cveticami, je dejal s8® pri sebi: »Nocoj to noč bom gotovo del, kdo je lepa dama v palači s sedmi*® krili,« -m Princezinja je vzela jedi, ki jih j® njen mož pustil in je stojrila počasi v sf nico. To noč je hotela odgovoriti na sanje, kdo je lepa dama, ki živi v pala® , sedmimi krili. In ko je stopila k njeg0^ postelji, da bi mu povedala, je videla: k?' ča se je bila priplazila iz cvetic in je o’ brahnjančevega sina. Njep deček-soproJl ležal v postelji med cveticami, s s" J na bledem obrazu. Moje srce je naenkrat prenehalo in vprašal sem s pridušenim glasom: potem?« Babica je dejala: »Potem , . .« Toda kaj pomaga nadaljevati to P**1 Ijico? kjer Privedla bi nas samo do tja, —, postala bolj in bolj nemogoča. ji Sedemletni deček ni vedel, da, čejf obstoja katerkoli »in potem?« po nam tega ne more pripovedova ti nob®*1^ babica svoje babice. A Toda otroška vera ne pusti nikolb ^ bi zmagala propast in smrt. Zdi se1 mu mogoče, da bi verjel, da bi ta pravljica 0 večer, ko je prost pouka, tako naglo k°®' čala, zato je morala babica poklicati Prf * ljico nazaj iz na veke z veliko ključavnic? zaklenjene sobane; toda to je storila 11, tako preprost način: položili so trupi® 14 bananovo bruno in ga spustili, da j® 9^ po reki, med tem ko je čarovnik jjotr® . svoje žakletve. Toda v tidež.evni nož*, v medli svetlobi svetilke je izgubila vso svojo grozo v dečkovi duši in se tdela TroA 1/nl itiaL»v1»^ is«M>m'p ^ - nič več, kot globoko spanje same noči. Ko je pravljica končan«) ,g- trudne trepalnice zaklopljene za sParflS Tako pošljemo malo dečkovo telesce hrbtu spanca, ki ga nese čez tihe vod® * v jutro spregovorimo par žakl® ^ sa, m . ___ da ga zopet prebudimo in vrnemo sV' življpn e in luči. UdajnUlj konzorcij »Večernega Odgovorni urednik Jot« Kutar. Ttaka »JngoalovaMka liskama« v