Stev. 36. Lelo LXIK.
M Ljubljani, 6. septembra 1923
Poštnina piačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruženia Jugos). Učitelistva
Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 43 Din, za inozem. 60 Din Posamezna ' štev. 1 Din. Članstva „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Prosvetni budžet za Slovenijo.
Za danes se omejimo samo na osnovno šolstvo.
V	lanskem proračunu — za budžetno leto 1922./23. — je bilo za osnovno šolstvo Slovenije postavljeno: 11,528.737 Din za plače in povišice, 315.675 Din za upravne stroške in 22,081.971 Din izrednih izdatkov.
Budžet za leto 1923./24. pa predvideva za osnovno šolstvo Slovenije: za plače in povišice 14,449.000 Din, za upravne stroške 1,895.940 Din in za izredne izdatke 42,547.729 Din.
Nehote se spominjamo pri letošnjih vesteh listov, da je budžet izgotovljen, na lanska razburjenja, ki so nastopila po sprejetju budžeta in po posledicah, ki jih je povzročilo črtanje nekaterih postavk in krčenje drugih v prosvetnem proračunu za Slovenijo.
V	polnem obsegu se strinjamo z našim osrednjim glasilom, ki pravi, da je prosvetni budžet najjasneje ogledalo državne prosvetne politike in stopnje narodne kulture in njegove akcije za napredek.
V	tem oziru je eden najvažnejših poslov šefa prosvete briga o budžetu ministrstva prosvete, ki omogočuje, da se izpeljujejo prosvetni načrti in da se vodi prosvetno politiko tako, da se pokaže čimveč pozitivnih uspehov in rezultatov na polju narodnega prosvečivanja.
Lanski budžet je bil dobra šola za vso slovensko javnost, za narodne poslance, za učiteljstvo, za katehete, za starše — za vse. kajti radi njegove pomanjkljivosti je trpelo vse; padali so očitki na višji šolski svet, na šefa prosvete. na poslance itd. ko je bilo že prepozno.
Proračun je bil pomanjkljiv od univerze do osnovne šole. Ukinile so se postavke, ki so bile šolstvu in učiteljstvu v dekretih in zakonih postavno zajamčene, odtrgali so se učiteljstvu protizakonito službeni prejemki. Ki jih še do danes ni prejelo. Ne bomo vseh zopet naštevali, kajti poznati jih mora dobro sama šolska oblast, ki je tudi odgovorna, da se poravna krivica in da se potrebne postavke postavijo kot naknadni in novi krediti zopet v proračun.
Šolska oblast in njeni vodilni možje so odgovorni za to, da se da zopet učiteljstvu vero v avtoriteto zakonov in dekretov nazaj, ki jo je upravičeno izgubilo lani zaradi poraznega prosvetnega proračuna za Slovenijo, kateremu vzrok je bila tudi prevelika popustljivost in zaupljivost s strani merodajnih faktorjev. Lanski udarec nas je izučil, da ne zadošča samo uradna, temveč da je potrebna tudi privatna inicijativa, če še hočemo izogniti ponovnemu takemu slučaju, ker računati moramo z neurejenimi in nestabilnimi razmerami.
Z uradno dolžnostjo še ni storjena vsa dolžnost do naroda s strani naših prosvetnih krmilarjev — to lekcijo nam je dal lanski budžet.
Učiteljstvo, v čigar imenu govorimo, je od šolske oblasti upravičeno zahtevati, da stori vse in opozori na lanske nedostatke tudi poslance.
V 12. številki letošnjega leta smo že povdarili: da je najvažnejša pravica narodne skupščine dovoljevanje vsakoletnega budžeta in je to obenem njena najvažnejša dolžnost, za katero nosijo poslanci odgovornost pred narodom.
Caveant consules!
zopet molk je vse, kar smo dočakali do-sedaj. In vendar se čudimo, zakaj ni zanimanja v vrsti učiteljstva za prekmurska mesta. Prepričani smo, da je Murska Sobota imela v naročju kuhinjo, kjer so se kuhali opisi naše Sibirije, bodi torej sveta dolžnost istega mesta popraviti vse, kar se je zagrešilo.
Do ptujske skupščine, so tudi učitelji verovali bajki, da je Prekmurje kraj zaostalosti. V Prekmurju se je slikala ledina, katero zastonj obdeluješ — če. tudi z najmodernejšimi stroji, tam je vsak kulturni in gospodarski napredek nemogoč. Verovalo se je tudi o nekem »mad-žaronstvu« — katero je baje največja ovira vsakega napredka.
Tisočletno sožitje z Madžari seveda ni ostalo biez vsakih posledic. Nastalo je v Prekmurju marsikaj tacega. česar se od onkraj murskega bistveno razločuje. Druga je preteklost, druge so navade, drugo je mišljenje, zlasti druge so gospodarske in socialne razmere kakor v krajih, kjer so rojeni — ne vedno sposobni kritiki naših razmer. Pod pero mi sili trditev, da smo prišli do točke — kjer se pravi madžaronstvo vsemu — česar se od onkraj murskega razlikuje. Seveda, madžaronstvo ima drugi pomen v obči rabi in v tem tiči vzrok, zakaj sodijo slabo o nas in zakaj se branimo mi skoro vsake kritike, ki je pisana o Prekmurju.
Da, resnica je, da imamo ljudi, ki gojijo simpatije do Madžarov. Toda .silna zmota bi bila porabiti vso energijo za boj s temi elementi, zlasti nehvaležno delo je glasen in direkten boj. kateri četudi stvarno izpeljan, dela le reklamo nasprotniku! Le v t hem in podrobnem delu je naša zmaga. Vsi oni. ki rabijo blesteče efekte, govorijo kar celemu svetu — mečejo bob ob zid. Otresti se moramo mnenja, da v 1'iekrnurju — hočeš — nočeš: postani kritik vsega kar je, pridiguj iz svojega kotička osrečujoče ideje in bodi smrtno užaljen, če se vsaki tvoji želji ne ugodi. Murska Sobota vzemi v roko vodstvo, naiedi konec dosedanji živahni osebni inicijativi, katera naj že spominja deloma na anarhijo. Po ptujski skupščini naj se dela, četudi počasi, toda smotreno in enotno.
Kaj predstavlja Murska Sobota? Ta ali ona oseba, mesto, urad? Ne! Murska Sobota pravim celokupnost, kar je poklicano voditi boj jugoslovenske misli z nasprotniki, bodisi to s preteklostjo, z ose-
najlakše književnom slovenštinom. Tako pa još i gore je tamo, gde je školstvo nerazvijenije ili gde su dijalektarne razlike veče. Koliko znanja možemo stoga očekivati od naših učenika srpskohrvat-skog jezika u ovdašnjim osnovnim ško-lama?
Ni književna srbohrvaština njima istina, nije tudi jezik, no svakako im je znatno teža od književne slovenštine. Ali teškoča učenja sh. jezika nije toliko u toj nešto večoj udaljenosti književne srbo-hrvaštine od književne slovenštine, več u nečem sasvim vanjskom, nebitnom.
Nastava sh. jezika počinje naime istom u III. godištu i to s jednim satom na nedelju, što iznosi okruglo trideset sati u čitavom tom godištu. U ostalim godištinja odredena su za taj predmet dva sata. To ne bi bilo možda malo, da se pri nastavi isključivo upotrebljava samo latinica. No za vreme toga jednoga ili dvaju sedmičnih sati daci nam se mo-raju vežbati i u upotrebi cirilice. Nastava u jeziku mora se vršiti i na temelju čiri-licom štampanih članaka čitanke. I to je baš ono, na-čem najviše trpi nastava sh. jezika. Daci kao i ostali več pismeni ljudi doduše lako nauče čirilska pisemna, no da se bolje uvežbaju, kako bi mogli bez poteškoča za razumevanje sadržaja nešto okretnije i lakše citati, za to nema vremena, jer onaj sat, dva nastave u sed-mici ne možemo utrošiti na mehaničko čitanje.
bami, ali zoper škodljive organizacije. Vendar pa, zlasti dve vodilni korporaciji bi rad alarmiral. Organizacija učiteljstva in šolski oddelek morata imeti namreč precej dobre volje za uresničenje ptujskih sklepov. Ti dve korporaciji naj prevzameta izdelavo podrobnega načrta (ali načrtov) za vzgojno, kulturno in gospodarsko delo v jugoslovenskem zmislu.
V Prekmurju nujno rabimo minimalni učni načrt za vse šolske tipe. Izdelati je načrt za pouk slovenščine na manjšinskih šolah. Zbrati je ilustrativno gradivo za pouk domoznanstva in gradivo za pouk domače zgodovine. Imamo li že zbirko pesmi, katere bi moral poznati vsak za petje navdušen Slovan? Imamo li sestavljeno podrobno gradivo za razne in nujno potrebne zimske tečaje? Koliko iger imamo že za domači šolski oder ali za oder odraslih?
Po Ptuju torej naj ostane v božjem miru lov za dokazi zanesljivosti in nezanesljivosti — dovršen. Naj se pokaže raje delo, naj se pove kako ga je izvršiti — in potem: kdor to delo dovrši, je naš, a vsi oni, ki bi še nadalje le kritikovali in vodili boj sumničenja — so kričači. Da, Murska Sobota na delo!
Vestnik meščanskih šol.
—c Nazorno pojmovanje Pitagoro-vega izreka. (Iz kroga učit. mešp. šol.) Načrtajmo pravokotni trikotnik s kateta-ma, od katerih je ena 3 cm, druga pa 4 cm dolga. Izmerimo potem hipotenuzo. Ta meri ravno 5 cm. Nad katetama načrtajmo kvadrata in izračunajmo njih ploščino. Ploščini merita 9 cm2 in 16 cm2. ^ Načrtajmo sedaj kvadrat nad hipotenuzo. Ta meri 25 cm2, to je toliko kakor oba kvadrata nad katetama. Imamo tedaj račun 32 + 42 = 52 in to je Pitagorov izrek, ki se glasi: »V pravokotnem trikotniku je kvadrat nad hipotenuzo enak vsoti kvadratov nad obema katetama.« Načrtajmo sedaj poljuben pravokotni trikotnik. izmerimo njih stranice in izračunajmo kvadrate nad stranicami, tedaj se nam zopet pokaže pravilo Pitagorovega izreka. Stranice merijo n. pr. 27 mm. 36 mm in 45 mm; po Pitagorovem izreku je pa 272 in 362 toliko kakor 452. — Ako to še parkrat ponovimo pri drugih pravokotnih trikotnikih, — ne bo učenca v razredu, ki bi ne razumel Pitagorovega izreka.	—z—.
Mi moramo naime kao učitelji jezika poučavati jezik. I sad smo na onoj tački naše nastavne osnove za sh. jezik u osn. školama Slovenije, preko koje ne bismo smeli nikako preči bez neke reforme, ako ne čemo da učitelji srbohrvaštine budu tako reči učitelji cirilice. Pa i u tom nezavidnom slučaju sumnjam, da bi im uspelo uz dosadašnji broj sati naučiti dake, da s lakočom čitaju i pišu čirilicu. A da se poveča broj sati srbohrvaštine,-bilo bi to na štetu ostalih predmeta. Ho-ču zbog toga da napomenem, kako bi se ta stvar dala uz dobru volju na drugi način veoma lako urediti.
Nije potrebno isticati, da su u nas latinica i cirilica ravnopravne i da bismo odgovarali potpuno realnim i idealnim interesima, kad bismo se trudili, da naučimo valjano jedno i drugo pismo, dok se konačno ne prihvati samo jedno. Jedno pismo mora da bude naš ideal, sa čij'm čemo ostvarenjem poči kao narod bržim koracima ususret jednom književnom jeziku i jednoj kulturi.
Istaknuvši tako naše narodne potrebe mislim, da ne če biti nezgodno, ako upozorim sastavljače slovenskih čitana-ka na način, kojim bi nam oni bez ikakve štete za slovenski jezik mogli pomoči, da slovenska deca bez povečanja broja sati i bez ikakve i ičije štete čirilicu dobro nauče i s njom sklope mir. To oni mogu učiniti tako, da joj kao našem starom sla-venskom pismu dadu gostoprimstvo u slovenskim čitankama i da jedan deo slo-
JUL1J KONTLER:
Ptuj — Murska Sobota.
Prva etapa zgodovine prekmurskega slovenskega šolstva je zaključena v Ptuju. Če bi smeli imenovati čas do Ptuja začetno dobo prekmurske prosvete, potem se upravičeno pričakuje, da bo vse — kar sledi po ptujski skupščini — formalno in vsebinsko boljše, da se bo delalo z večjo vnemo, smotreno, brez vseh znakov načelnosti. V Ptuju so padle resne besede in sedaj je.Murska Sobota na vrsti, da dela in spravi v realno obliko ideje ptujske skupščine.
Onkraj murske Slovenije se pravi: »Prekmurje je slovenska Sibirija.« Na ptujski skupščini so dokazali učitelji-de-legati, da to mišljenje ne odgovarja dejanskim razmeram. Sibirijo v Prekmurju vidijo le ljudje ozkega obzorja, oni, ki nimajo zadosti duševne kreposti za vzgojno in kulturno delo v krajih, kjer so iz naravnih vzrokov razmere in ljudje drugi — nego v ostali Sloveniji. Priča-j. kovali smo, da bo Murska Sobota nadaljevala ptujske ukrepe — in glej: molk in
LISTEK.
Kako treba da se vrši nastava srpskoga ili hrvatskog jezika u slovenskim osnovnim školama.
Bez ikakva se oklevanja može reči, da nastava srpskoga ili hrvatskog jezika u slovenskim osnovnim školama ne treba da započinje kao nastata tudih jezika, Srbohrvaštinu mogu Slovenci smatrati jedino drugim narečjem vlastitog jezika, čime srbohrvaštinu nikako ne če poniziti niti če tirne sebi štetiti. Prema tome če se srbohrvatski jezik poučavati u Ill.em, za taj jezik početnom razredu onako isto, ko što se poučava slovenski jezik u Lom razredu, naime razgovorom o poznatim stvarima, pričanjem pričica, deklamova-njeni pesmica, čitanjem iz knjiga i pisa-naka onoga, što se govorilo ili pisalo, pazeči osobito u početku na to, da daci dobro izgovaraju glasove, kojih nema slovenski jezik. Pri tome če se usput tuma-čiti nepoznate reči i oblici.
Kako se vidi, nastava če se vršiti kao na njihovu materinskom jeziku, ako i jest književna srbohrvaština deci nekoliko udaljenija od književne slovenštine. Zato su opet učenici III. godišta, s koji-ma nastava počinje, duševno mnogo raz-vijeniji od učenika I. godišta i prilično glatko čitaju (naravno samo latinicu), tako da se mogu vrlo uspešno služiti či-tankom, tim glavnim sredstvom u jezi-
kovnoj nastavi. Jasno če biti stoga sva-kome, da čemo se i u ovom našem predmetu držati načela »od poznata nepozna-tu« i citati članke iz Prve srpske ili hrvatske čitanke najpre latinicom bar tako dugo, dok nam se daci ne uvere, da srp-skohrvatski jezik nije tudi ili dok se u njemu malo ne udomače.
Kao što se u I. i II. slovenskom razredu slovniča nikako ne uči odvojeno, tako ne treba ni u I. i II. srpskohrvatski tečaj uvoditi nikakvih više manje dosad-nih i preuranjenih slovničkih zajedanja, več treba dacima tih godišta dati u ruke što više zgodna i za njihovu dob odme-rena štiva da čitaju, da uz pomoč učitelja pripovedaju sadržaj, a pesmice da de-klamuju. Slovnička pravila razvijače se tako reči sama od sebe, nepreuranjeno; neprisiljeno. A s obzirom na malen broj sati ne če se ni u višim razredima postu-pati drukče.
Inače mislim, da za taj predmet nije dobro stvarati opsežna načrta, jer bi nas on mogao zavesti u žurbu i prouzročiti u školi izvesnu prenapetost. Bolje če možda biti. da smo u tom pogledu skromni. ne bi li tako pre osvojili dačka srca za taj jezik i stvorili u njih raspoloženje, da se kasnije služe srpskohrvatskom knjigom. Osobitog uspeha i onako ne možemo postiči u tom predmetu. Ta pomislimo, da je za slovenski jezik, koji je ujedno i nastavni, odredeno nedeljno toliko sati, pa ipak možemo reči, da se večina daka koncem osnovne škole ne služi
Splošne vesti.
Upokojitve učiteljstva. V prosvetnem ministrstvu leži podpisan ukaz o upokojitvi večjega števila učiteljev in učiteljic iz cele države.
—	Jubilej na Koroški Beli. Dne 10. septembra t. 1. poteče baš 25. leto, ko je začel učiteljevati na Koroški Beli sedanji nadučitelj Janko Baraga kot mlad mož poln volje in veselja do svojega poklica in dela med ljudstvom. Tedanja skromna enorazrednica se je razvila pod njegovim pridnim vodstvom in neumornem delu v šestrazrednico, v šolo, na kateri vlada vzoren red in posnemanja vredna sloga med učiteljstvom. Občani so lahko ponosni na lepo šolsko poslopje in krasen vrt s skrbno gojenim sadnim drevjem, ki vzbuja občudovanje vseh mimoidočih. Z brezprimerno vztrajnostjo deluje Baraga prav od svojega prihoda tudi izven šole in v vseh naprednih kulturnih društvih. Prav nič ga ni moglo odvrniti od njegovega prepričanja in krepko začrtane poti. Z veseljem in zadovoljstvom lahko gleda danes na uspehe svojega delovanja. Ponosen je lahko na te uspehe, katerih ne more oporekati niti najhujši neprija-te!j naprednega učiteljstva. V proslavo te 251etnice priredi učiteljstvo in hvaležna šolska mladina skupno s kulturnimi društvi na predvečer podoknigo. Zaslužnemu jubilantu želimo, da bi se še dolgo vrsto let veselil skupno z verno in skrbno družico, gospo soprogo, nadaljnih uspehov svojega dela kot vzgojitelj in napreden pionir! Na mnoga leta! Zdravo!
—	Umrl je v Ljubljani mestni učitelj S c h i f f r e r Fran. — Preostalim naše sožalje!
—	Jugoslovenska Matica v Ljubljani.
Izkaz prejemkov v juliju 1923: Podružnice: Višnja gora 1500 Din; Ormož 3600 Din; Strnišče 50 Din; Šoštanj 600 Din; Trebnje 359 Din; Kostanjevica 237 Din; Kranj 2100.75 Din; Sevnica 2500 Din; Moravče 2367 Din; članarina. vplačana pri pokr. odboru- v Ljubljani 939 Di ;n s k u p n i d a r o v i 2008.75 Din; razni prispevki 1478.20 Din. Skupni prejemki znašajo 17.739.70 Din. Izdatki pa so znašali 26.760.45 Din., primanjkljaja je bilo torej 9020.75 Din. ki se je pokril iz prebitkov prejšnjih mesecev. Ker so naloge Jugoslovenske Matice vsak dan večje, je nujno, da tudi vsi njeni prijatelji stopnjujejo svoje delo. Podpirajte Jugoslovensko Matico, da rešimo našo zemljo!
—	Okrajna učiteljska konferenca li-t iske^a okran se ie vrši'a v Ljubljani dne 23. junija 1923. v prostorih I. mestne deške osri. šole. Iz poročila tov. nadz. g. J. Bezeljaka je bilo posneti, da ima naš okraj v celoti 197 razredov. Izmed učnih oseb" sta le 2 na bolezenskem dopustu, ena ima pa študijski dopust. Razveseljivo dejstvo je, da naš okraj tako v vzgojnih ozirih kot učnih uspehih zadovoljivo napreduje. O temi »Kako odpravi šola še preostale vojne posledice s posebnim czi-rom na nravstveno stanje mladine« je zares krasno referirala ga. Helena Menaše-Komačeva. Žela je zato tudi splošno zahvalo in priznanje. Referat bo ponatisnjen v »Popotniku«. O »Dosedanjih uspehih in ovirah pri pouku srbohrvaščine na
slovenskih osnovnih šolah« je referirala tov. gdč. Slava Nadaličeva ki je po svojih dosedanjih izkušnjah kot učiteljica srbohrvaščine podala prav lepo, utemeljeno, stvarno poročlo. Iz poročila je bilo posneti, da se v splošnem doseza popolnoma zadovoljiv uspeh v tem predmetu. Pri razgovoru knjižničnega odbora je bilo sklenjeno, da se poskusi z upeljavo »Leposlovne potujoče knjižnice« za domač okraj. Iz odbora se izvoli tozadeven odsek. Kot namestnik preselivše se to-varišiče gdč. M. Ažmanove se izvoli v knjižnični odbor tov. Svatopluk Stovi-ček. Stalni odbor ostane dosedanji; namestoj>reselivšesra se tovariša J. Goloba se na njegovo mesto izvoli go. tov. Matildo Vrbičevo. — Udeleženci so se soglasno izrekli za odpravo »Matičnih listov«. Po potrebi naj se nekaj tozadevnih rubrik doda dosedanji matriki. Isto-tako so se člani konference soglasno izjavili za odpravo dosedanjih ponavljalnili šol. — Ob priliki nadzorovanja učnih uspehov, naj g. nadzornik pregleda tudi obdelavo šol. vrtov.
— Železniki. Šolsko vodstvo proda sledeče letnike »Učiteljskega Tovariša«: Od 1861. do incl. 1869. in od 1874. do incU 1878. Vse vezano. Cene po dogovoru.
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—r Turneja slovanskih učiteljev po Italiji. Dne 18.. 19.. 20.. 22., 24.. 26. in 27. septembra priredi pevski .zbor goriške Učiteljske zveze turnejo po večjih mestih Italije. Zbor poseti Videm, Benetke, Bo-lonijo. Rim, Firence, Milan in Monci. Izvajale so bodo skladbe Gallusa, Ingeg-nerija, Gerebeca, Lajovica, Mokranjca. Ravnika. Adamiča, Vincija in narodne pesmi.
—r Slovenske šole v Primorju v nevarnosti. V Devinu in Doberdobu v Julijski Krajini sta razpisani učiteljski mesti na slovenski šoli, za kateri doslej ni kom-petiral noben slovenski učitelj. Če ne bo nobenega reflektanta. izgube Slovenci obe šoli. Nujno potrebno je, da se takoj javita za službi dva slovenska učitelja.
Naša kulturna organizacija.
Ferijalni Savez učiteljstva.
III. kongres Ferijalnega Saveza v Beogradu, 15.—18. julija t. 1.
(Konec.)
Budžet sestavi upravni odbor sam. Poslovnik Saveznega Suda se je sprejel. Nato je bila volitev novega upravnega odbora. Sestavila se je kompromisna lista, po kateri imajo U. O. Srbi in Bosanci, revizijski odbor in Savezni Sud Hrvatje, Vojvodinci in Slovenci. Tako je predsednik U. O. Beograjčan g. Kneževič, agllen in navdušen ferijalec, za svoje delo imenovan častnim članom F. S., podpredsednik in tajnik sta Bosanca, blagajnik je Beograjčan. Poleg teh štirih članov tvori U. O. še sedem pokrajinskih poverjenikov (načelnikov obl. odborov). Izmed
venskih članaka štampaju čirilicom. Time bi se cirilica na neki način nostrificirala, a deca bi se sigurno toj novosti radovala videči, kako se slovenština može citati i pisati čirilicom. A ni od odraslih sigurno nitko pametan ne misli, da slovenski jezik ne sme doči s čirilicom u takav od-nošaj i da je to za taj jezik možda ne-časno.
Držim, da ne ču pogrešiti, ako rek-nem, da bi se tome mogli protiviti jedino oni, koji ne shvačaju ni slovenstva ni ju-goslovenstva. Time ne bi sastavljači slovenskih čitanka učinili samo kompliment cirilici, več bi time zaista potpomogli učenje toga pisma, što bi onda povoljno delovalo i na učenje sh. jezika. Za ne-upučene napominjem, da je to načelo o ravnopravnosti obaju pisarna istaknuto u srpskim i hrvatskim čitankama time. što ima u jednima i u drugima čirilicom i la-tinicom štampanih članaka kao i članaka u slovenštini. Da ne bi tko pomislio, da to predlažem u svrhu kakvog prikrivenog podjarmljivanja i napadanja na latinicu di na slovenski jezik, izjavljujem sada i svakom prigodom, da ču glasati za latinicu, kad bude možda u nedalekoj budučnosti trebalo birati izmedu nje i cirilice i to samo zato, što se gotovo i sav ostali svet njome služi.
Jedan ideal naše prošlosti. naime da kao jedan narod budemo i jedna država, ostvaren je. Drugi ideal, koji možda nije inanji od prvoga, čeka svoje ostvarenje.
Taj je ideal: jedno pismo i jedan književni jezik. Njegovo oživotvorenje nije cvisno od vanjskog sveta več od nas samih. A od toga, hoče li se to dogoditi ili ne, može več u nedalekoj budučnosti da zavisi i sam naš državni opstanak! Kolo sreče okreče se i mi ne znamo, šta nas čeka. Vojme vlasti su dalekovidne i na oprezu. Budimo na oprezu i mi, jer opet može da provali strašna lomljava i da nam dode novi sudnji dan, kad sigurno ne če biti milosti s nesvesnim narodima bez zajedničkog pisma i književnog jezika. Do zajedničkog našeg knjževnog jezika dalek je put. O tome, hoče li Slovenci, kao brojem manji, uneti što im je naimilije na ovoin svetu u skupno jugoslovensko dobro, svakako če imati da odluče slobodnom voljom buduče slovenske generacije. Mi moramo učiniti, što možemo. Težiti nam je k jedinstve-nosti pisma i književnog jezika. U toj težnji dužni smo svi u Jugoslaviji znati u ovo prelazno doba i latinicu i čirllicu, jer ako znamo samo jedno pismo, onda smo kao Jugosloveni tek na pola pismeni. Naučimo stoga dobro jedno i drugo pismo, pa čemo videti da izmed nas Srba,, Slovenaca i Hrvata postoje samo razlike u narečju i da nam ne treba nikakvih Tu-sena ni Langenšajta, da naučimo jedno bratsko ili zapravo drugo svoje narečje, več da je dosta uzeti u ruke knjigu i citati !	P. S.
učiteljstva je v pov. odboru tov. Pirnat ter v Saveznem Sudu tov. Mrovlje. Novo upravno telo nam garantira za uspešno in smotreno delo v centrali kot tudi v oblastih v prid organizaciji in njenim članom kot tudi domovini.
Pri eventualnostih je tov. Pirnat predlagal, da posveti U. O. vso svojo vnemo in brigo, da dovoli ministarstvo saobračaja prihodnje leto % vožnjo posameznim ferijalcetn ali ponajveč dvema, ker je večje število nepraktično in sko-roda F. S. škodljivo. Predlog je bil burno sprejet in predsednik je obljubil zastaviti vse sile v dosego tega cilja. Kot sinu beogr. ministerijalnega uradnika in znani beograjski osebi upajmo, da se mu to posreči. Da bo'imela stvar še večje moralno ozadje, naj se letošnji kongres UJU soglasno izreče za pristop v F. S., kot se je izrekel profesorski kongres. Potem v ministarstvih ne-bodo mogli reči, da je za F. S. samo tisoč učiteljev-idealistov, računati bodo morali z ogromno organizacijo, ki pozdravlja F. S. in vstopa vanj. Tozadeven predlog se bo stavil na letošnjem kongresu UJU in vsak zaveden učitelj mora glasovati zanj. Podprite nas, ki delamo za vas, vsaj moralno!
Kar se tiče »Dačkih legitimacij« in % vožnje, še eno pojasnilo. Bili smo na mi-nistarstvu saobračaja, žalibog g. ministra nismo dobili, ker je bil v parlamentu. Pri glavnem poverjeništvu pa smo izvedeli sledeče: Za te počitnice se ni dalo doseči dovoljenje potovanja posameznih ali po dveh ferijalcev po železnici. Na prošnjo, naj se ugodnost % vožnje prizna učiteljem, se je glasil odgovor v tem smislu: Čemu zahtevate nekaj za neki stan posebe. Tega ne moremo dovoliti učiteljem, ker tudi nismo dovolili profesorjem. Kako ste nepraktični. Dali smo vam »Dačko legitimacijo«, ki velja za člane F. S. Kdor je član F. S. ima »Dačko legitimacijo« in z njo se vozi četrtinsko. Nas ne briga stan, nam zadostuje članstvo F. S.« V tem smislu so poučili na prednost saobr. Gl. Pov. Torej tovariši-ferijalci: ugodnost % vožnje lahko izrabite ob pričetku in koncem šole ter med letom vedno, če potujete v grupi po pet (upajmo, da se to kmalu zmanjša).
Tov. Pirnat je tudi predlagal, da se sedanja »Članska izkaznica« ter »Dačka legitimacija« združita v eno samo legitimacijo, ki bo vsebovala oboje pod imenom »Legitimacija F. S.« Prikrojene naj bodo vse rubrike tako, da bodo odgovarjale vsem ferijalcem. Bilo je enoglasno sprejeto. Podružnice naj pismenim potom predlože svoja tozadevna mnenja. Tov. Pirnat pošlje natančno izdelano »Legitimacijo F. S.« upravnemu odboru v oceno in overbo.
Bilo je še polno predlogov, ki pa za nas niso važni, zato jih izpuščam.
Koncem kongresa, pravzaprav pa na predvečer je priredil lokalni odbor v hotelu » Srpska kruna« delegatom sijajen banket. Posetile so nas visoke osebnosti, padla je mnoga navdušena beseda; vladala je živahna volja. Izmed učiteljstva sta govorila tovariša Mrovlje in Pirnat.
Prvi početek je tu. Nekaj smo dosegli. še več bomo, če bomo vztrajni. Tovariši, izrecite se soglasno za pristop v F. S. na letošnjem kongresu UJU ter tudi faktično pristopite! Ne čakajte, da se Vam vse ponudi že na krožniku, pojdite, pridite še vi v naše vrste, do prihodnjih velikih počitnic nam je uspeh zagotovljen. Vem, da vam ni na onih par dinarjev, ki vas stane organizacija, ko-modni ste in pa stara naša navada, zabavljati moramo, pa čakajmo, ko bo vse na mizi, potem pa žlico v roke. Oprostite, mar ni res tako?! Le v skupnem in smotrenem delu je spas. le tako bomo imeli ob letu pokazati še vse drugačne uspehe od letošnjih.
—f Vsem članom(icain) 152 učitelj. P. F. S. za kočevski okraj! Šolsko leto 1923./24. se je pričelo in poravnan bi moral biti naš dolg za »Dj. leg.« in »Pop. olakšic« pri U. O. F. S. Zopet moram prositi: Pošlj'te že tolikokrat javljen znesek takoj, da me ne bodo zopet tirjali. Upam, da bo to zadnja prošnja. Obenem izvršite event. plačilno obveznost naši podružnici. Kdor se bo izmed članov(ic) naše P. F. S. odglasil in se vpisal v podružnico svojega okraja, naj to takoj javi. Javiti se morajo tudi vsi člani(ice), ki bodo to šolsko leto ostali še v nasi podružnici. Pristopnina za sept. znaša 10 Din, za oktober 11 Din itd., junija 25 Din, podružnična članarina mesečno 2 Din. Toliko v ravnanje plačilnih obveznosti. Ako se zahteva od P. F. S. red in točnost, smejo isto zahtevati tudi podružnice. Red in točnost od članov in P. F. S. olajša delo, da moremo skrbeti v večji
meri za dobrotvorstvo in svratišta, ki so glavna dolžnost podružnic. — S. Mrovlje, Velike Lašče.
Naša samoizobrazba.
—s »Moderni učni načrt risanja v osnovni šoli«. Dredaval Dri Ljubljanskem učiteljskem društvu dne 9. maja 1923 tov. strokovni učitelj Novak. Najpreje je podal kratek zgodovinski razvoj risanja, zahteve risarskega oouka v osnovni šoli in niega namen kot univerzalni jezik med narodi. Po jasno začrtanih modernih zahtevah risania ie nato razložil celotni učni načrt za risanie za vse razrede osnovne šole. Svoi referat ie izpolnil z risbami, katere so bile risane do njegovem načrtu v osnovni šoli. Risbe so jako lepo in okusno delo izvršene do navodilu učitelja ter kažeio harmonično izDopolnjeva-nie vseh duševnih sil učenca od leta do leta — Po referatu se ie razvila stvarna živahna razprava in debata, katere so se udeležili mnogi tovariši. — Tov. Novak bo izdal svoi učni načrt s tozadevnimi skicami in risbami v posebni knjigi, da bo imelo vse učiteljstvo do-stoo do nie in se bo risanie v osnovni šoli oovzdienilo ker se še marsikje goji Dastorsko.
—s O pomenu in uredbi lokalne- do-moznanstvene knjige je predaval tov. J. K 1 e m e n č i č 24. maja pri učiteljskem društvu za Maribor in bližnjo okolico.
—s »O našh močeh in vzgoji« je Dredaval Dri Celjskem učiteliskem društvu 'dne 10. juniia 1923 tov. Poljšak.
—s »O nervoznost'«. predaval pri »Učiteljskem društvu za laški okraj« dne 9. junija 1923 tov. Blaž Jurko.
—s »O uvodu v narodno gospodarstvo« pri Saviniskem učiteljskem društvu predaval dne 6. junija 1923 tov. Sotlar.
—s »Učiteljsko nitanie« z ozirom na Radovanovičevo razDravo. predaval dne 7. '¡unija 1923 Dri Slovenjsirašketfi učiteljskem društvu tov. R e d i č.
Književnost in umetnost.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. Učteljska tiskarna je založila in izdala serijo razglednic »Stara Ljubljana« obsegajoč šest komadov, ki predstavljajo: 1. Ribjo ulico, 2. Študentovsko ulico, 3. Rožno ulico, 4. Semeniški portal, 5. Pogled na stolnico, 6. Pred stolnico. Naslikal Saša Šantel. Serija stane v podrobni prodaji 10 Din. Za trgovca z razglednicami 7.50 Din. Razglednice so krasno umetniško delo v treh barvah, kakršnih Slovenci še nismo imeli.
—kpl. Knjižica praktične pedagogije. Radovi vježbaonica zagrebačke Viš. pe-dag. škole. Izdaje dr. Jure Turič, profesor praktične pedagogije. Prva knjiga: 'Metodika škole rada od dr. Jure Turiča Dobiva se u Upravi knjižnici praktične pedagogije. Zagreb, Tvornička 10. Cijena 20 Din i poštarina 3 Dinara.
—kpl. Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Spisal Jos. Bučar. prof. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 30 .Din.
—kpl. Ivan Albreht: Ranjena gruda,
povest. Splošna knjižnica št. 1 v Ljubljani 1923. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 104 strani. Cena broš. 12 Din, vezani 17 Din.
—kpl. Josip Jurčič: Spisi. VIII. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer. 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broširani knjigi 20 Din, vezani 30 Din.
—kpl. Citraši! Slovenske narodne pesmi s Koroškega za cltre in petje, priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani, Krojaška ulica 8, II. nadstropje (gostilna Maček). Zvezek XI. vsebuje 30 narodnih pesmi, ki so razen zadnje vse s Koroškega. Vsebina bogata, oblika lepa, papir prvovrsten. Cena 20 Din, s pošto 2 Din več. Pošilja pa se le proti predplačilu, ker je to najhitreje in najceneje.
kpl. Zgodovinske anekdote II. zvezek. Zbral dr. Vinko Šarabon. 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din.
—kpl. Zoologija za učiteljske škole i više razrede srednjih škola. Napisao Milan M. Tomič, prof. I. deo. O čoveku (anatomija). Odobreno od min. prosvete. Ca 246 slika u tekstu. Cena 45 Din. Str. 344. Izdanje: Izdavačka knjižara Rajko-vič i Čukovic. Beograd. — Terazije.
—k Fedor Mikič: Naše alkoholno gospodarstvo. Knjižica stane 3 Din in poštnina. Samozaložba: F. Mikič, Celje, Gregorčičeva ulica 3. Več o knjižici prihodnjič.
—kpl. Naročnina za »Ženski svet«
znaša letno 46 Din, polletno 24 Din, četrtletne 12 Din. Upravo lista za Jugoslavijo ima ?a. Mila Prunkova, Karlovska cesta 20, I. nadstropje.
—kpl. Vladimr Levstik: Gadje gnezdo. Druga izdaja. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg. Cena vez. izvodu 30 Din.
-kpl. L. N. Tolstoj: Hadži - Murat. Poslovenil Vladimir Levstik. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer Bamberg. Cena vezanemu izvodu 32 Din.
—kpl. Slikovice I. Otrok na prvem potovanju. Založil Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Cena 16 Din.
—kpl. Slikovice II. Deca raja: všja, vaja. Založil Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Cena 20 Din.
—kpl. Poezije dr. Fr. Prešerna. Uredil L. Pintar. Peti natisk. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Cena 20 Din.
—kpl. Ivan Rozman: »Testament«. Ljudska drama v štirih dejanjih. Drugi popravljen natisk. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 105 strani. Cena broš. 12 Din, vez. 17 Din.
—kpl Dečji list »Zav čaj«. Izašao je iz štampe septembarski broj dečjeg lista »Zavičaj« sa odabranim patriotsko - zabavnim sadržajem. lepo ilustrovan in povezan. Pošto se ove godine list neče ni-kome slati bez porudžbine, uredn. moli stare pretplatnike i poverenike, da se bla-govremeno jave sa novim porudžbinama. Takode uredništvo apeluje i na sve prijatelje narodne prosvete, da ovaj jedini omladinski list na Srpskom Jugu pomog-nu pretplatom i rasturanjem. Godišnja pretplata 10 d'nara, mesečna ili pojedini brojevi 1 dinar. Poverenička nagrada 10%. Adresa: Uredništvo Zavičaja — Skoplje.
—kpl. Dr. P. Strmšek: O naših dijaških internatih. Izdal Dijaški dom v Mariboru.
Ocene.
—k Fedor Mikič: Naše alkoholno gospodarstvo. To malo študijo posvetim mojemu spoštovanemu bratu in velikemu jugoslovenskemu borcu za abstinentske ideale dr. Milošu Qj. Popoviču. Vsebina: Žalostna statistika pijančevanja v Jugoslaviji. — Kažipot za rßformo alkoholnega gospodarstva. — Knjižica je bogato opremljena s Statističnim materijalom. Glavni njen namen pa je vzbuditi zanimanje za globlji študij tega vprašanja, kär je razvidno iz avtorjevega predgovora. kjer pravi: Na tem mestu izrekam željo, da me vsi bratje in sestre absti-nentje v bodoče podpirajo v zbiranju slič-nega res Statističnega materijala. Mala študija je samo poskus bodočega večjega dela. ki naj bi potem res baziralo na pravem Statističnem materijalu.
—k Ivan Rozman: »Testament«. Ljudska drama v 4. dejanjih. »Splošna knjižnica«, ki je pred kratkim začela izhajati v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani, si je nadela hvaležno nalogo: širiti hoče dobre knjige v skromni. a lepi opremi med ljudstvo po kolikor mogoče zmernih cenah. Na ta način bo lahko gotovo mnogo koristila. Koliko je med nami tuje, slabe navlake, ki jo ljudje kupujejo in berejo! Naj pride domača knjiga in domača beseda do veljave! To želimo tudi ljudski drami Ivana Rozma: na: »Testament«.. Legenda, posneta po romanu Janka Kersnika, je obdelana popolnoma samostojno. Uprizoritev je omogočena povsod, tudi na takih odrih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. Zato toplo priporočamo knjigo raznim odrom kakor tudi zasebnim bralcem.
—k Dr. P. Strmšek: O naših dijaških internatih. Mala knjižica nudi bogato orientacijo glede internatov vobče. Ni to navadna reklamna knjižica za Dijaški dom v Mariboru, katerega slika je na čelu spisa, temveč je to globoka vzgojna študija med internatsko in privatno dijaško oskrbo in programatična študija glede vzgoje dijaštva izven doma vobče. Knjižica obsega sledeča poglavja: Javno mnenje; zavod in privatno stanovanje; šola in dom; zavodi in njihova oprava. Delce toplo priporočamo vsem. ki imajo dijake izven doma, dijaškim gospodinjam in gospodarjem ter vzgojevalcem v internatih.
—k Gaspari T. — Košir P.: Sijaj, sijaj, solnčece! Zbirka koroških popevk. I. zvezek. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 36; cena vezani knjigi — Din. — Učitelja T. Gaspari in P. Košir sta bila pred nesrečnim koroškim plebiscitom urednika otroškega lista »Mlada Jugosla- '
vija«. ki je izhajal v Velikovcu in je na-domestoval otrokom šolske čitanke. V tem listu sta posvečala posebno skrb koroškemu narodnemu blagu in nekaj tega gradiva (27 pesmic), ki jima je ostal še i v rokopisu, obsega zgorajšnja zbirka. Drobna, lepo opremljena knjižica pa ni zanimiva samo v folklorističnem oziru, temveč bo razveselila zlasti mladino najnižjih šolskih let, katerim je v. prvi vrsti namenjena. .Vesele, solnčne pesmice krasi tudi par dobro posrečenih Medičevih vinjet. zato jih staršem prav toplo priporočamo.
—k Zgodovinske anekdote II. zvezek. Dr. V. Šarabon. Anekdote so kratke dogodbice, ki so se v resnici dogodile ali pa, ki naj bi se bile dogodile. Vsaka anekdota naj ima poanto, zami-slek, nauk, duhovitost. Drugi narodi imajo cele zbirke anekdot, ki so točno opredeljene na čas. na posamezne stanove, kraje itd. Dr. Šarabon je začel tozadevno pri nas šele orati ledino in priob-čeval je v Mentorju nekaj poučnih in zabavnih prigodbic. Anekdote so vestno prebrane in prerešetane in kar nam nudi pisatelj, niso vsakdanje šale, ampak dobro premišljene dogodivščine, ki so v celoti usmirjene v poučno smer in to daje Šarabonovi zbirki posebno vrednost. Dijak bo lahko črpal marsikaj koristnega iz njih, učitelj bo s temi anekdotami poživil poduk, vsakdo, prav vsakdo bo imel korist od njih. Že razvrstitev kot: dobro srce, domišljavost, hladnokrvnost, naga-jivost, točnost, odkritosrčnost, ponos, prebrisanost, skopost, prisotnost duha itd. itd., kaže bogastvo duha in mnogovrstnost in vsestranost obdelane snovi. Knjižica bo v sedanjih resnih, težkih solza in trpljenja polnih časih zašla v zadnjo gorsko vas in nam nudila marsikatero veselo urico prijetnega odpočitka in vesele zabave.
—k Slovenske narodne pesmi s Koroškega za citre in petje. Priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani. Zvezek XI. Vsebina: 1. Ko bi Žilo in Dravo. 2. Pa že solnčece sije. 3. Pa tja doli jaz pojdem. 4. Kje so tiste stezice. 5. Spet ptice pojo. 6. Pa bom njive razoral. 7. Tam dol za jezerom. 8. Je na Dravi meglica. 9. Notri pojd'. 10. Dober večer ljubo dekle. 11. Dekle poglej me prav.' 12. Rožekarji mi. 13. Pa tam dol za Dravo. 14. Je žalostno moje srce. 15. V Šmihelu jaz hišeo imam. 16. Gorjanska. 17. Na hribec bom stopil. 18. Pojte, pojte drobne ptice. 19. Od Celovca pa do Drave. 20. Vsa najlepša leta. 21. Lepo je poletje. 22. Dekle,, to mi povej! 23. Lepo je vigred (pomlad). 24. 26. Pojdem v Rute. 27. Oj ta mlinar. 28. Gor čez jezero. 29. Planinska. 30. Hribčki ponižajte se.
—k Ranjena gruda. Spisal Ivan Albreht. Ta knjiga je prvi zvezek nove »Splošne knjižnice«, ki je začela izhajati v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Nova »Splošna knjižnica«, čije knjige so lepo in okusno opremljene, v enotnem formatu 15 X 12 cm in ki se bo prodajala po razmeroma nizkih in zmernih cenah, bo obsegala izvirna slovenska leposlovna in znanstvena dela, eseje, študije in spise poljubno-znanstvene in zabavne vsebine, razen tega pa tudi dobre prevode iz svetovne leposlovne in strokovne književnosti. Po svojem namenu in obsegu je torej »Splošna knjižnica« vsega_ uvaževanja vreden kulturen pojav. Želeti je, da se ta knjižnica v prid slovenski književnosti čtivaželjne javnosti lepo razvije in uspešno izpolni namen, ki si ga je postavila. Povest »Ranjena grud a« našega že dobro znanega pisatelja I. Albrehta, ki je izšla kot prvi zvezek te knjižnice, je po svoji vsebini, tendenci ter po svojem gladkem slogu zelo zanimiv pojav v naši pripovedni književnosti izza zadnje dobe, ki žalibog izkazuje veliko vrzel glede obširnejše zasnovanih izvirnih pripovednih spisov. Posebno zanimanje pa bo »Ranjena gruda« vzbudila tudi radi svoje aktualne vsebine. ki razmotriva pereče moderne probleme in posega z drugim delom v vojno in povojno okupacijsko dobo, ki je bila za naše primorske kraje na splošno in za mnoge posameznike tako usodepolna. Nizka cena knjige bo poleg tega gotovo obodrila mnogokaterega, da si omisli I. zvezek »Splošne knjižnice« kakor tudi nadaljne, ki bodo, kakor čujemo, sledili v pestri in številni vrsti kmalu drug za drugim. Kakor je razvidno iz prospekta »Splošne knjižnice«, bodo v njenih izdajah zastopani vsi najboljši leposlovni kakor tudi znanstveni in strokovni slovenski in tujejezični pisatelji.
—k Josip Jurčič, Spisi. VIII. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer. Grafenauer je Jurčičeve zbrane spise pomnožil za en zvezek, tako, da bomo imeli kmalu
celotnega Grafenauerjevega Jurčiča v ljudski izdaji. VIII. zvezek vsebuje dela: Ivan Erazem Tatenbach, Bojim se te, Črtica iz življenja političnega agitatorja, Telečja pečenka,^ Šest parov klobas, Po tobaku smrdiš, Ženitev iz nevoščljivosti in Andreja Pajka spomini,, starega Slovenca. V tem zvezku zbrani Jurčičevi spisi so po večini literarni feljtoni, ki jih je priobčeval Jurčič kot urednik »Slovenskega Naroda« v svojem listu. Kaj naj vam mnogo govorim o teh Jurčičevih spisih. Saj je Jurčič naš klasični realist in vsakdo ga je svoje dni že bral, dandanes ga pa ni mogel več brati, ker so Jurčičeva dela že pošla in dr. Prijateljeva zbirka počasi napreduje. Sedaj je Grafenauer preskrbel, da bo Jurčiča lahko vsakdo čital. Saj Jurčič je eden tistih redkih pisateljev, ki ga smeš dati v roke brez skrbi celo 141etnemu dečku ali deklici. Zato mora naš pripovedni klasik v zadnjo gorsko vas, vsaka ljudska knjižnica naj si naroči po več izvodov in vsak izobraženec naj pomnoži svojo knjižnico z Jurčičem. Grafenauerjeve opomnje so prvovrstne. Uvod k Ivanu Erazmu Ta-tenbahu je prav vesten in nas uvede prav poljudno znanstveno v zgodovinsko ozadje povesti. Seznani nas tudi z viri, katere je Jurčič uporabljal pri izpisovanju te povesti. Ostale povestice so drobiž, ki imajo pač svojo ceno sanjo zato, ker so Jurčičeve. Trajno vrednost pa imajo »Spomini starega Slovenca«, ki so vsaj oblikovno popolnoma Jurčičeva last. Pripovedovanja starega Jakša iz Stične so zelo zanimiva in jih je svoje dni ljudstvo, ko so izišli v Večernicah Mohorjeve družbe, kaj rado bralo. Saj spomini na turške vojske in na Francoze še danes niso med narodom izumrli. Ker je pripovedovanje zelo priprosto, bo ugajalo vsakomur, povprečniku radi lahkote pripovedovanja, inteligentu zato, da se bo pri čtivu oddahnil od nezdravo prenapetega sloga današnjih literatov.
—k »Ženski svet«. V tem tednu ste bili cenj. naročnioam razposlani 7. in 8. številka »Ženskega sveta«. Ker je več izvodov 7. številke dospelo šele pred par dnevi, ni bilo mogoče lista razposlati vsem pravočasno. Prosim cenj. naročnice, da oproste to zamudo. Vsebina 7. številke je sledeča: Dr. Iv. Lah: Gabri-j a n in Š e m b i 1 j a. Kuprin-Hočevar-jeva: O 1 e s j a. Vera Albrechtova: P e-s e m časa. Mar. Kmetova: Ženski svet. Štebi Al.: O internacijonal-nem kongresu za žensko vo-livno pravico. A. Lebarjeva: Slaboten otrok — materin s,k a posebna skrb. Dav. Deželova¡Lepi dom — ljubi dom. — Izvestja: Našim dobrotnikom! —Po ženskem svetu. — Ročno delo. — Kuhinja. — Higije-na. — Književnost in umetnost. — Razgovori. — Listnica uprave. — Modna priloga prinaša 3 bluze, 1 žensko obleko in eno dečjo. — Vsebina 8. številke: Srečko Kosovel: Obrazi in duše VI. Lepa Vida (Slika Divinskega grada). Dr. Iv. Lah: Gabrijan in Šembilja. Kuprin - Hočevar jeva: O 1 e s j a. Poldi Leskove: Dekliška. (Pesem). Ad. Milčinovič: Slutnje. Jos. Ribičič: Troje p u t k. Dav. Deželova: Lepi dom — ljubi dom. Š.: Ne žensko — moško vprašanje. — Izvestja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Gospodinjstvo. — Higi-jena. — Kuhinja. — Književnost in umetnost. — Listnica uprave. — V prilogi več ročnih del z narodnimi motivi in štirje različni vzorci križnega vezenja.
—k Ocene drugih vposlanih knjig smo morali radi tesnega prostora odložiti za prihodnjo številko.
Vaše narodno prosvetno delo.
—p Šolski odri v Rus'ji. Sovjetsko časopisje poroča, da je osnovala vlada nekaj gledališč, v katerih nastopajo kot igralci izključno sami otroci. Sovjetska vlada smatra tovrstna gledališča za iz-borno vzgojno institucijo in jih bo ustanovila na vseh šolah. V zvezi z gledališči bo osnovala tudi otroške klube, časopise in razne druge stvari. Stremljenje gre za tem, da se otroci vzgoje na dinamičnem načelu.
Šolske ljudske knjižnice.
—pk V Letušu — Sav. dolina obstoja po zaslugi ustanovitelja, sedaj umirovlje-nega tov. Karla Maršica bralno društvo,^ ki ima svoj sedež v šoli. Knjižnica šteje nad 400 knjig razne vsebine. Povprečno se izposodi na leto 5000 knjig. Bralno društvo prireja tudi diletantske predstave in goji v zimskem času petje. Tajnik in pevovodja (tega) društva je učitelj.
pk V Ponikvi ob južni žel. Na cenjeni Vaš poziv v 31. številki »Učit. Tov.« Vam uljudno naznanjam, da je pri naši šoli od 1. oktobra 1922 ustanovljena »Šolska Kocenova ljudska knjižnica«, ki šteje za sedaj 136 knjig. (Letos še, se izdatno pomnoži!) Toliko na znanje za Vašo nadaljno uporabo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po 24. junija smo imeli na Ivanjcih (Prekmurje) res lep užitek. Tamošnji učitelj in šolski voditelj L. Benkovich je priredil s svojimi otroci lepo in spretno sestavljeno igro »Mati za sinom« z dekla-macijami. Otroci sosednih šol so igro gledali ter so prvič v življenju videli kaj tacega. Vrnivši se domov so vprašali svojega učitelja, če bodo tudi oni priredili tako igro? Da — dragi otroci!
—ph Osnovna šola v Framu je priredila dne 12. in 15. avgusta gledališko igro »Šivilja Klara«, obakrat s prav dobrim uspehom. Igra zahteva dosti truda, a je zelo hvaležna.
—po Šolski oder v Vuzenici. Na Vi-dovdan in dan pozneje nas je presenetilo vuzeniško učiteljstvo z lepo šolarsko prireditvijo s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav. 2. Postiljon (deklamacija). 3. Po-stiljon (pesem). 4. Ciganska sirota (pesem. 5. Kralju Petru I. (deklamacija). 6. »Šivilja Klara« (igra v 3 dejanjih). 7-Mehurčki (deklamacija). 8. Pičica na i (deklamacija). 9. Kronanje v Zagrebu (deklamacija). 10, Ciganček (deklamacija). 11. Zvonovi (nastop treh deklamator-jev zvonov). 12. Ciciban posluša očetovo uro (dvogovor). 13.Slovenka sem (pesem). 14. Bože pravde. Prireditev je vrlo uspela ter prinesla za napravo šolskega odra znesek 6000 K. Pevske, točke so bile dobro izvršene. Deklamacije so bile vse prav dobre, naravnost umetniško podani pa sta bili: »Ciciban posluša očetovo uro« in »Mehurčki«. Pri igri smo zlasti občudovali siguren nastop Jožeka z njegovim milim in čustva izrazujočim glasom ter primernimi kretnjami. Prizora z nastopi vil in palčkov z ubranim petjem sta nas naravnost očarala. Pod spretnim in izkušenim vodstvom nadučitelja Vi-herja, ki je sam zložil pesem za pozdrav in trudapolno požrtvovalnostjo učiteljice Ivke Vidmarjeve, ki je priučila igro in večino deklamacij; učiteljice Kogelnikove, ki je naučila palčke in učitelja Goloba, ki je z velikim trudom preskrbel oder in opremo, je bila prireditev dobro prirejena. To je pokazalo tudi dejstvo, da je bila dvorana trikrat napolnjena in je pri zadnjem ponavljanju moralo oditi celo mnogo obiskovalcev, ker niso dobili prostora. Prireditev je imela torej vedno večjo privlačno silo. Vuzenica dobi sedaj svoj stalni oder in upamo, da nas bode večkrat s sličnimi prireditvami presene-x tila, kar bode gotovo blagodejno vplivalo na razvoj narodne in državne misli ob meji.
—do Igra in razstava v Toplicah pri Zagorju ob Savi. Imenovana šola je uprizorila igro »Snegulčica«. in sicer dne 23. rnarca 1923 za učence Topliške šo'e. dne 24. marca za učence Zagorske in Izlaške šole ter 25. marca za starše in prijatelje šolske mladine Igra ie v vsakem oziru uspela prvovrstno. Hvaležni ostanemo vsem sodelavcem! — Dne 24. junija 1923 pa je ista šola priredila razstavo ženskih ročnih del in risarskih izdelkov. Obisk ie bil nepričakovano mnogobroien in vsak ie odnesel prav zadovoljen utis s seboj. Med obiskovalci ie bilo tudi več strokovnjakov različnih strok, ki so se o uspehih kai laskavo izražali Mladina nadaljuj not v tei smeri, in ne bo se Ti bati slabe bodočnosti! Vzorno delujoče učiteljstvo na oreimi najlepšo zahva'o na tako iz-bornih usoehih!	Obiskovalec.
—po Crensovci. Tudi naši malčki so stopili v Talijin hram da se posvetijo veliki boginji in njeni visoki umetnosti. — V minulem zimskem času so dvakrat nastopili pod spretnim vodstvom g. nadučitelja Lutarja ter z dovršenostjo proizva-iali dve spevoigrici: »Metuljčki« in »Divja roža« (v prekmurščini) ter igrokaz »Pe-nelka) (v pisni slovenščini). Šolski oder ie bil spremenjen v čarno kraljestvo fantazije v rajski vrtec — odet v vence bujnih rož, koder se zibljejo svilni metuljčki, kjer kroži bajna otica. šumlja srebrni vir-ček. v čigar blaženstvu in prelesti rajajo divne vile in morske deklice; kjer vse poje slavospev zlatemu solncu večne sreče. Ljudstvo je vzklikalo navdušenja in zadivljenosti. ko je uzrlo in spoznalo svoje liubljenčke ter videlo njih krasen, naraven nastop in uglajene kretnje; marsikomu se ie zaiskrila solza veselja v očeh ko ie poslušal lepe kristalno čiste melodije najboljših pevk — zares pravo
vilinsko petje. In vsa ta orelest, ves sijaj in vsi snevi so bili Doklonjeni kot lepi šopek naši domovini — Jugoslaviji! — Prireditev je resnično vrlo uspela! Vsa hvala gre nadučitelju e. Lutarju, ki ie z neumornim trudom in veseljem žrtvoval oar mesečni svoj prosti čas v ta namen. Uteho mu naj da — velik uspeh in hvala ljudstva! Velike zasluge uri tem še tudi ima m- nadučiteljeva El. Lutarjeva. ki je cele noči šivala krasne obleke iz raznobarvnega krep-papirja in okusno sestavljala dragocen nakit. Pri tem delu ii je pomagala gospa Mat. Kristova nadučiteljeva soproga iz Trnja. Za okrašenie odra sta skrbela nadučitelj g. Krist (Trnje) in tukajšnji učiteli g. I. Horvat. Pohvalo pa tudi zaslužiio oni malčki ki so se z ljubkim nastopom in s krasnim petjem posebno odlikovali ter dvignili prireditev do višine. V »Metuljčkih« — Cigan Verona, v »Divji roži« — Lutar Margita in Boža kot princ in princesa ter Halaz Agata kot vila: v »Pepelki« — Franc Ana kot Bo-eomila Horvat Terezija kot mačeha in Kolenko Štefan kot kraljevič. — Le tako naorei da se bo osvobojeno Prekinimo lesketalo v zarii kulture! — Koleginja.
—po Šola v Št. Vidu Dri Planini je dne 21. maia 1923 vprizorila predstavo z obsežnim vzporedom. Igrali ste se zelo dobo igri »Jaeode« in »Snegulčica«. Čuditi se ie bilo samozavestnemu nastop« Dosameznih igralcev. Krasno ie bilo oetje. Učenec višjega razreda ie sam dirigiral mnogoštevilni štiriglasni zbor, ki je zapel več težkih komadov. Na vzooredu ie bila tudi deklamaeiia in h koncu živa slika. Vsa čast gre nadučiteliu Boži Mahorčiču, kateremu nai bo moralni uspeh plačilo za niegov trud.
—po Stritarjeva proslava v Rogaški Slatini. Da seznani zdraviliške goste z našim sivolasim pesnikom in se tudi naša mladina oddolži svojemu pisatelju, priredilo je učiteljstvo šole v Rog. Slatini dne 17. pr. m. Stritarjevo proslavo. Ko se je Stritar ob ednajstih predpoldne peljal v kočiji v lepo okolico, pričakala ga je pred godbenim paviljonom šolska mladina z zastavicami in cvetjem. Med živahnim vzklikanjem otrok in odraslih, igrala je divizijska godba napitnico, kočija s Stritarjem in soprogo pa je bila v hipu pokrita s cvetjem. Pesnik je sprva z roko od-zdravljal, a cvetje ga je dražilo po občutljivem licu. zato si je čepico potisnil pred obraz in ga povsem zakril.
K večerni prireditvi se je zbrala elita tukajšnjih zdraviliških gostov in napolnila veliko dvorano Zdraviliškega doma do zadnjega kotička. Med njimi pa smo prvič opazili tudi rute okoliških kmetic, ki so si to pot vendar upale med izbrano publiko v razkošno dvorano, saj so na odru nastopali njihovi otroci. Že pevske točke otroškega zbora pod vodstvom tov. Predana so ugajale tako, da aplavz ni hotel ponehati, dasi se nežni glasovi v veliki dvorani ne morejo polno uveljaviti. Poetični govor učenca, v katerem izraža mladina svojemu pesniku polno hvaležnost. kakor tudi vse deklamacije najlepših in najpopularnejših pesnikovih pesnitev kazale so dovršenost, tako o naglasu, izgovoru in gestah, kakor tudi v kostumih in opremi. Presenetil pa je deklamator Oresta o rimski togi, ki je znal brezhibno podati tragiko pesnitve. Za igrokaz »Oderuh« so bile vloge srečno izbrane in skrbno naštudirane. Sledila je živa slika »Strunam slovo«. Skupina otrok obkroža pesnikovo sliko. .Nekateri drže zastavice, drugi pa napise Stritarjevih mladinskih spisov, belooblečena deklica deklamuje s tožnim glasom in polagoma položi liro na tla. Prireditev je jasno pokazala, da so se tov. Glinškovi in Sekirnikova ter tov. Predan zavedali, pred kakšno publiko nastopijo, pred publiko, ki je skrajno razvajena in že rada po pol uri zapušča dvorano, a je tokrat ostala do konca in s tem dala najlepše priznanje. Mesto vstopnine so pobirali prispevke za Stritarjev spomenik. Nabrana svota. blizu 10-000 K, kaže tudi lep gmoten uspeh.
—po Sv. Pavel Dri Preboldu. Dne 10. iuniia 1923 ie.priredila šolska mladina v Sv. Pavlu šolsko predstavo. Na sporedu so bile deklamacije prizori, trodejanka »Roža zdravja« in pevske točke. Dekla-matorii so lepo rešili svoje naloge. Posebno sta ugajala prizora »Slavko zdravnik« in »Ciciban in čebela«. Zelo ie do-oadala trodeianka »Roža zdravja« katere ustvarite!! ie bil režiser prireditve tov. g. Roš sam. Z njo ie Dokazal svojo marljivost in spretnost. Otroci so io igrali z veseljem in gledalci so sledili igri z zanimanjem. Pod njegovim vodstvom so tudi zapeli otroci leno nekai rničnih pesmic. Lep obisk staršev in drugih mladinoljubov ie pripomogel tudi v gmotnem oziru, da se bo lahko nabavilo zopet nekai knjig za šolarsko knjižnico.
—oo Sv. Lenart Slov. gor V nedeljo 24. jutjiia se ie vršila v telovadnici meščanske šole (Sokolski dom) šolska prireditev tukaišnie ljudske in meščanske šole. Na dnevnem redu ie b'lo: deklamacije in petie, primerno raznim šolskim stopniam'ter dve igri: »Dvakrat Lenčka« in »Lažniva Milena«. Nastopali so učenci in učenke iz vseh razredov, izvršitev je bila iako Dovolina.
—iDO Petrovče. Petrovška osnovna šola ie priredila meseca iuniia Dod vodstvom svOiega učiteljstva leno uspelo prireditev. ki ie privabila toliko gledalcev v Vodenikovo dvorano, kakor še nikoli. Petie. deklamaciie in dramatični orizori so ugajali tako. kakor igra dvodejanka »Snesruljčica«, v kateri so nastopa'i pri-tlikovci in vile. Živa Destrost v sooredu ie kljub silni vročini v dvorani priveza'a nase občinstvo do zadnje točke. Lep moralni uspeh ie plačilo za trud domačemu učite istvu. zlasti pa marljivemu in agil-nemu tov. Gerancu. še le,oši pa gmotni usneh mladini, ki se ii bodo iz znatnega c'steca dobička nabavile šolske potrebščine.
Obrambni vestnik.
—ob Bramba je v nas samih. (Dopis iz mariborske oblasti.) Mariborska klerikalna »Straža« in »Slov. Gospodar« kaj i ada napadata šolo in učiteljstvo, kjer in kadar le moreta. Zlorabljala sta izjedna-čenje glavnih počitnic na račun dobrega, imena učiteljstva. Ne rekli bi ničesar, če "bi bila pisala o zadevi stvarno; a dolžiti učiteljstvo, da je ono vsemu krivo, da nima srca za ljudstvo, da hoče v šoli neomejeno vladati in s pomočjo Beograda pritiskati na ljudstvo, je izbruh sovraštva do učiteljstva, ki trpi ž njim vred pod pritiskom silne draginje. »Straža« in »Slov. Gospodar« napadata in smešita tudi posamezne učne osebe, in sicer na naravnost hudoben način in s škodoželjnim namenom. Popravkov seveda ne priobčita, ker nočeta priznati resnice in njun glavni urednik duhovnik Goleč in odgovorni urednik poslanec Pušenjak nimata toliko čuta časti, da bi storjeno krivico popravila. Skrita pod poslansko imunostjo kra-deta čast neovirano v zavesti, da ju ne more doseči roka pravice. Samo jedno orožje ima učiteljstvo v svojih rokah. t. j. naj se ob kupovanju šolskih potrebščin izogiba Cirilovega podjetja v Mariboru. Ta trgovina je namreč last podjetja, ki izdaja list »Straža« in »Slov. Gospodar«, čut tovarištva nam prepoveduje imeti zveze s podjetjem, ki nas sramoti ter nam krade s hudobnim namenom naše največje imetje — čast. Solidarnost in tovarištvo je najboljša bramba pred klerikalno hudobijo.
—ob Slovenska Bistrica. (Dopis iz •neučiteljskih krogov.) Že dolgo se opaža v Slovenski Bistrici sistematična gonja proti vsemu, kar je naprednega in sokol-skega. Anonimne in neanonimne ovadbe, osebne intervencije pri oblastih so na dnevnem redu; klerikalci se ne sramujejo nobenega sredstva, da le dosežejo svoj cilj: oslabiti napredni, posebno pa sokolski živelj v Slovenski Bistrici. V zadnjem času so se vrgli z vso vnemo na naše učiteljstvo. Najprej različne ovadbe proti učitelju Čehu, zdaj preganjanje učitelja Metlike, za njimi pa pridejo na vrsto še drugi, dokler se jim ne bo posrečilo sestaviti učiteljskega zbora iz samih klerikalcev in Orlov. Kakšna sta imenovana gospoda kot učitelja, kako izpolnjujeta svoje stanovske dolžnosti, za to ne vprašajo; oba sta naprednjaka, oba sta agilna sokolska delavca, oba sta — kar naj jima odpusti sam Bog! — Orjunaša, to pa je dovolj grehov v klerikalno-nemčurskih očeh. Čudno je postopanje mariborskega okrajnega glavarstva v teh zadevah. Učitelj Čeh je razrešen službe v Slovenski Bistrici. To bi se dalo navsezadnje še potrpeti, ker je le provizorično nameščen. Bolj čudno pa je, da vsebuje dotični dekret okrajnega glavarstva v Mariboru tudi dostavek, da v okolišu mariborskega okrajnega glavarstva ne dobi več službe. Torej neke vrste izgon! G. Lajnšič vlada precej absolutistično! Ta gospod smatra tudi učiteljstvo za podrejeno rajo, pri kateri niti v občevanju ž njo ni treba varovati vsaj najnavadnejše dostojnosti. Tako je učitelju Čehu pri nekem zaslišanju ponovno zabrusil v obraz, da laže, je kričal nad njim, da laže, ker ni 'hotel podpisati zapisnika, ki se je glasil drugače, kakor njegova izjava ter mu je končno zapretil: »Sicer pa bom po Vas lopnil, da si boste zapomnili!« Tako obnašanje ni niti dostojno niti po službenih predpisih dovoljeno. Značilno za g. Lajnšiča je tudi dejstvo, da se je pri nekem zaslišanju učitelja Čeha skliceval le na dopis »Straže«,
ni mu pa hotel pokazati ovadbe, dasi jo je zahteval. Kakšen ugled naj ima učiteljstvo, če se tako postopa ž njim! Upamo, da bo UJU energično nastopilo proti preganjanju našega naprednega učiteljstva in da se bo tudi višji šolski svet malo pozanimal za to gonjo.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz glavnega odbora UJU v Beogradu,
-fglo. Seja Izvršilnega Odbora UJU
dne 21. avgusta t. 1. v Beogradu:
1.	Blagajnik UJU: Sklenilo se je razpisati mesto glavnega blagajnika UJU v »Narodni Prosveti«.
2.	Seje izvršilnega odbora UJU: Na predlog predsednika UJU tov. M. Stan-koviča se je sklenilo, da se vrše seje iz-vrševalnega odbora UJU redno vsaki teden v soboto po 6. uri v Učiteljskem domu. — Zapisniki sej se objavijo v »Narodni Prosveti«.
3.	Reorganizac ja uredništva »Narodne Prosvete«. Urednik »Narodne Prosvete« tov. M. Stankovič poroča, da je posel uredništva »Narodne Prosvete« zelo velik in ga mora skoro izključno sam opravljati. Da bi šel ta posel lažje in bolje predlaga, da se izbere poseben uredniški o d b o r , ki bi sodeloval z njim pri urejevanju lista. — lzvrševalni odbor si je osvojil ta predlog in je izvolil v ta odbor - tov.: Petra Vuksanoviča, Ante Mladenoviča. Jov. Milijeviča, Vlad. K. Petroviča in Svet. Avramoviča. — Vlado Petrovič predlaga, da naj se objavlja v »Narodni Prosveti mesečni pregled delovanja vseh poverjeništev UJU. V to svrho naj bi vsako pov. UJU določilo enega člana kot stalnega obvestitelja in dopisnika »Narodne Prosvete« (Poverje-ništva so že odobrila obvestila v tem oziru).
4.	Spomin lOOletnice Ivana Filipovi-
ča. lzvrševalni odbor sklene na predlog urednika »Učitelja« tov. M, Stanojeviča, da se posveti prihodnja številka »Učitelja« izključno spominu Ivana Filipoviča.
Seja 25. avgusta 1.1.)
5.	Oglasi za stanovske liste. Razpravljalo se je o tem, kako izboljšati ma-terijalno stanje Udruženja, posebno listov. Sklenilo se je, da se posveti večja pozornost pridobivanju oglasov in da se njih število znatno poveča v stanovskih listih, posebno s privatnimi oglasu Odbor je poveril za zbiranje oglasov g. Živ. Ra-dosavljeviča, ki bo nabiral oglase za »Narodno Prosveto«, »Učitelja« in druga izdanja Udruženja.
6.	Izdaja Učiteljskega koledarja za celo državo. V načelu je bil sprejet predlog g. Mih. Stanojeviča, da se izda skupen Učiteljski koledar in se o podrobnosti te izdaje definitivno sklepa v prihodnji seji.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:	*
+ UČITELJSKO DRUŠTVO KRANJSKEGA OKRAJA zboruje v sredo, dne 12. t. m. ob 9. uri v Kranju s sledečim vzporedom: 1. Kavčuk, dobava in tehnična uporaba, poroča Fr. Luznar. 2. Šolske in učiteljske zadeve. Popoldne ob 14. uri ogled kavčukove tovarne Vulkan. K polni udeležbi vabi odbor.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ je zborovalo dne 14. junija 1923 v Podsredi ob številni udeležbi. Tovariši(ce) dveh šol se zborovanja niso mogli udeležiti, ker je na ta dan na njihovih šolah nadzoroval okrajni šolski nadzornik. V ostalem so manjkali le trije člani, ki pa so svojo odsotnost opravičili. Z ozirom na točko: Volitev poročevalca o stanju šolskih vrtov, je bilo na to zborovanje povabljeno tudi učiteljstvo, ki ni včlanjeno v UJU, a se zborovanja ni udeležilo.
K društvu sta pristopila kot člana tov. Jožica Šušteršičeva iz Koprivnice in
tov. Anton Lazar iz Zagorja, katera je tov. predsednik v svojem pozdravnem govoru prisrčno pozdravil.
Po prečitanju zapisnika, ki se je odobril, so se obravnavali dopisi, in sicer Fer. Saveza glede ustanovitve podružnice za kozjanski okraj in dopis UJU. po-verj. Ljubljana zadevajoč »Stanovsko strokovno knjižnico«. Prvi zvezek te knjižnice je prevzel društveni tajnik v razprodajo.
Sledila je volitev poročevalca o stanju šolskih vrtov. Glede te točke se je vnela daljša debata. Zaključek iste je bil, da tega mesta ne prevzame nihče tako dolgo, dokler se ne prizna povrnitev potnih stroškov.
Delegatom za državno skupščino UJU je bil izvoljen tov. I. Lovše iz Zagorja, njegovim namestnikom tov. A. Potočnik iz Podsrede. Kot namestnik društvenega predsednika za to skupščino je bil izvoljen tov. B. Mahorčič iz Št. Vida.
Pri slučajnostih je poročal tov. Iva-nuš o uradni učiteljski konferenci, ki se je vršila dne 9. junija t. 1. v Brežicah za brežiško-sevniški okraj, h koji je bilo povabljeno tudi učiteljstvo kozjanskega okraja. Med drugim je poročal, da se je ob tej priliki konstituiral stalni konferenčni odbor, kojega člani so obenem tudi Člani knjižničnega odseka. Izvoljeni so bili tov. F. Šetinc. A. Potočnik.-I. Lovše in R. Ivanuš. Zbor je vzel to izvolitev odobruje na znanje.
Predlog tov. predsednika, da si društvo ustanovi lastno knjižnico, se sprejme. Predlagatelj daruje 17 knjig, ki naj tvorijo temelj tej knjižnici.
Ob sklepu zborovanja se je poslovil od društva tov. Jerin. ki je imenovan nadučiteljem v Št. Lovrencu pod Preži-nom. Zborovalci mu žele na njegovem novem službenem mestu mnogo sreče ter mu kličejo: Na mnoga leta.
Prihodnje zborovanje se vrši v teku treh tednov po pričetku šolskega leta.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni ur»dnik • Franc § t r n k e 1 J. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana
Štev. 400.
RAZPIS NADUČITELJSKE SLUŽBE.
Na podlagi odloka višjega šolskega sveta z dne 17. avgusta 1923, štev. 5819 iazpisuje se nadučiteljska služba na šest-razrednici z eno vzporednico v Rajhen-burgu v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože i o predpisani poti najkasneje do
dne .10. septembra 1923
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet sevniški v Brezr-ah, dne 28. avgusta 1923.
Štev. 584.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
V /mislu odloka višjega šolskega sveta z dne 17. avgusta 1923, štev. 7262 razpisuje se učiteljska služba (za.moške prosilce) na šestrazrednici s 3 vzporednicami v Brežicah v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti najkasneje do
dne 30. septembra 1923
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet Brežice,
dne 28. avgusta 1923.
Pokosile • - ■ AIHV --in se prepričajte, da ni okusnejše kave. Popolnoma nadomešča pravo kavo, zato je tudi najcenejša. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Prijatelji nekdanje Vydrovke jo lahko naroče tudi direktno po povzetju najmanj 5 kg. Pražarna „Žika", d. z o. z.
Ljubljana, Rožna dolina.
. .. Pošljite nemudoma zopet 5 kg Žike. Ker je kuhinja par dni brez nje, je vse narobe. M. P. Bled, 27. 7.1923.
. . . Žike smo se tako privadili, da ne potrebujemo nobene druge kave ... F. H. naduč Sve-čina, 2 5 1923.
. . . Žika je res takšna, kakor je bila svoj čas Vydrovka, zato mi pošljite zopet 5 kg . . . I. S. Rečica, 3. 6. 1923.
1X19 S 1CPliiClJ 16 zvezke in druge potrebščine
v knjigarni Učiteljske tiskarne!
ZAHTEVAJTE CENIKE!	SVOJI K SVOJIM!