.Gorlca* izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. (Trednifitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Biefrankirana piama se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brcz podpisa. Bofeopifri A dopisov se ne rrača)o|< ^^H^IBh J^^^^^^^H ^^^H^^^H I^^B^h^h ^^H^H^H vl^^^Bl^n HHBhHB ^H^^^^^^h ^^ B^S ^^^^hI^^h f TBIEFON št. 201 .Sorte** itane na leto 10 K, i* pol let« & K. za četrt let a 2 50. Upr&vniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni'4 uiica Vetturini It. 9. tm oflftii« se plačuje od čveterostoipne petit vrste pel U vin., za večkratm natis priaereti popusL Pn«amezne ite^ilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v razmh goriikih trafikah. St. 98. V Gorici, v soboto dne 9. decembra 1911 Leto XII Za napredek obrf- ništva* Kuratorij za pospeševanje obrti na Goriškeni je izdal poročilo o svojem dc- lovanju v prospeh obrtnijc v dezcü za 1. 1911, i/. katerega posnemumo sledeče: Kuratorij je priredil v tens letu do konec nieseca noveinbra različne pou- čne tecaje za posainezne obrtnijske stroke kakor za inizarje, zidarjc, čev- ljarje, krojaee, mesarje, šivilje, za lad'J- sko mizarstvo, kojarstvo, slikarstvo itd. Taki teeaji so se vrsili v Tržiča v udovrsbo za ladijsko obrt, dva tcčaja za zidarskc niojstre v Kormiuu, tcčai v Solkanu za niizarsko risanjc, za če\ - Ijarjc v Offleju, za mizarje v Ajdovšči- ni, Fiiuničelu, Pertcolc in Qorici, za mesarje v (lorici, za avtoiuobiliste tudi v (lorici, za krojace v Romansu, za si- vilje v Koniiiu, Oradiški, Marijanu. in (lorici. in se drugi. Kuratorij je tudi omogočil 22tiin obrtnikom. da so si o^lcüali pod iiad- "zorstvoni g. r.'vnatelja Penso-ta azor- ne delavnice na I Hiuaju, jc odposlal 5 obrtnikov k acctilenski razstav» na Dunaj, je skrbel za šolski pouk v slikar- stvn. je midziral in podpira! mizarski- zadruge v (iorici. Marijanu in Foljantu je podpiral urcditcv Ccvljarske zadriin*. v Mirnu, se je zelo interesiral za urc- ditcv inizarskili zadev v So!k;mu in )c po možnosti pospeševal domačo obrt v Lokovcu. Priredil je tudi tri lokulne in cur» centralno razstavo vajcvških i/.delk<>\ v Qorici tcj razpisal in razdciil premise za dela, ki bi slu/.ila ptujcem v spomtu na našo kronovino, da bi na ta naCMn podpiral promct s ttijci. Tu sino navedii lc v velikih pote- zab delovaiije navedenega kuratorijaza pospeševaiije obrti v dc/.eli. A v/.e i/ teb splosnih podatkov se razvidi. da so je mnogo, nmogo več storilo v tern o/.i- ru za goriško mesto in rurlanijo uego za slovcnski del dežele. '1'oda bodiiiu) pravični in reeimo, da ni tetnu toliko Y.x'w kuratorij, niar- več mi sami in deloma tudi naše raz- mere. Kdor je sodeloval in strogo opa- zoval delovanje in namere kuratorija. mora priznati, da je isti prisel uasprotl vsem našim tozadevnim zahtevani in vsemu stremljcnju z veliko dobrohot- nostjo. Če ni nam mogcl ugoditi. se jc to zgodilo radi tega, ker niso bili dani pogoji za to. Pomisliti jc namreč, da Slovene! se pecaino bolj s poljedclstvom nego z obrtnijo in trgovino. V poštev je treba tudi jeniati, da so naše vasi zelo raz- trešene in oddaljene druga od drugt, vsled tega je pa težko dobiti središče. kamor bi se zbrali obrtniki iste stroke, " ki bi hoteli obiskovati zadevni poiičn? tečaj, za kateri se zahteva najmanj 12 do 16 obiskovalcev. Ne smemo pa tudi zamolčati, da sc zadostno ne podpira stremljenje po na- predku od strani naše inteligence in drugih razumnih mož na deželi. Cera stvar se mJouvazuje in prezira. To Je zakrivilo, da je naš račun negativen. Zastopnika slovenska v kuratoriju sta se rnnogo prizadevala in trudila, da bi vzbudila zanirnanje za napredek na tern polju, a navadno nista dobila na pismene to^adevne pozive niti odgo- Kjer je bilo le deloma možnu, so sc ustanoviii poučni tečaji, tako v Komm; in Sežani opetovano, v Kobaridu, A]- dovščinu Mirnu in drugod, a to je It* malo z ozirorn na veliko število takih tečajev, ki se leto /al&knn vräe. v Cia* rici in Furlaniji. O razstavah izdelkov na slow strani ni inogoee niti govoriti. Zanimanjc za napredek na tcm po- lju ej v Oorici in posebno Se v Purlanijl vtliko, nied Slovenci v deželi žal — neznatno. Najbolj se je izkazal v tem oziru Kras. Opozarjamo naša županstva še na pDseben delokrog tega skrbništva, nJ obečuje Itp uspcli v Purlaniji. a hi sc isto tako lahko izvel tudi v nekaterm slovenskih občinah. Tarn, kjer je dosti ii: inarljivili deiaveev. uapravljajo fur- lanska županstva s poruoCjo kuratoh}a za pospesi'vanje male ohrti, obrtnikom in dclavccin stanovania pn mogoCe nix- ki ceni in po naCrtih. izdclanili v imeno- vanem uradii. Ta stanov anja zida sicer obCina. a jib odda obrtnikom. ki pla~ cujcjo priincruo stanariuo skozi Mi 40 let in postaiajo absolutni gos-podarji za- devnih ..is. \ sa navudifa v tcm nzir» da kuratorij /a fiospescvanjc malt* <»- hrti. Ic vrstice smo spisali z namcnoin. da bi opo/.orili na$c ljudstvn. posebm« iKise ohrtnikc. na oznaCcni kuratorii. Cc drugi svet naprct|»K*, ne sinvmo tudi mi zaostajati. inače bomo vedno tKlvt- sni od drugih. l'ponihinto vdohnosti, kt se nam ponujajo, v svojo korist m ta vsestranski napredek na nbrtncrn po- liti! Ualija se pripravlja za vojsko. »Slovfiicc- od Cctrtka je priobei! pod tcm iiaslovom clanck, ki sc glasi: Itaiija sc pripravlja na vojsko z Av- strijo, to je Ja.siu). Naj navedemo kon- krektna fnkta: 1) Dodant-s ui italijan- ska vlada mngla dcinentirati. da jc imc- la za časa aneksijske krize pripravijcnc jiozivnicc za rezerviste: 2) ltalija vzdr- žujc na nieji proti riain A armadne zborc proti 2 našini; S) ükspcdicijo v Tripolis je zaeela ltalija s tcru, da je ojačila svo- je zborc na severni ujcji. vsled česar jc bila Avstrija prisiljena izvrsiti na Tirol- skem velike izpreincmbe in dislokacijc. Torcj je zaeela Itaiija in ne nii. 4) Pa- nes se pa poroča, da je italijansko vojno ministerstvo zbore ob južnotirolski mc- ji tako koncentriralo, da so naravnost za vojsko'pripravljeni: 5) Lashi krali je te dni oseiino inspiciral utrdbc ob na- ši nieji; 6) V Tripolisu se Lalii narav- nost izivajoče vedejo uasproti avstrij- skini vojnini porocevalcem in kadar gredo četc niimo avstrijskega konzula- ta, se cujcjo vzkliki: »Abasso Austria!«« 7) »Corriere della Sera«, ki je zlasti v vojaških reeeb izborno informiran in tii nikak iredentovski list, je te dni slcdečc razkril: ltalija je mobilizirala vsegasku- paj 385.000 vojaštva. Od tega je okoli 60.000 mož v Tripolisu, 25.000 pa jib je še za Tripolis namenjenih. Ostane 300.000 mož, to pa je 60.000 v e č, kakot je navadno mirovno stanje! Cemu to? 8) Laška javnost zahteva vojsko z Av- strijo. Uspehi v Tripolisu so Italijanc naravnost elektrizirali, laški častniki ne govore o ničemer drujiern kakor o »oh- t brodovja na Albanijo je pokazal, kako bi Lahi radi naši državi prizadeli naj- hujši udarec, to je, da zapro Jadransko niorje. Na eni strani Otranto, najdrugi VaJona in Prevesa, to se pravi, da -i^^J. 'Ma Lahi i/ Adrije in Jonskega " morja napraviti »tnare nostro". -- Kai je s- pričo tega storil bivsi sef generalneua Staba Conrad pl. Hötzendorf? To, kar je bila njegova dolžnost. Set generalnc- ga staba sc sicer nima direktno v zu- nunjo politiko vtikovati, ima pa dol- žnost. da zunanjc dogodke zasleduje in tenm primerno vojnemti ministru n?.- svetuje, kar Je /a vsak sluC; vo%lede ar- ntade potrebno. Res je pai r^rotiit», da se je grof Aehrcnthal v vojne zade- ve vtikal in je n. pr. vojncmu minisiu« pl. AuffentK'rgu zameril. ker je sei spr»- čo koncentracij laških čet na naši meji in&picirat južnoiirolske garnizije. In prestnlona >l e d n i k? Temu ie cc- sar, vrhovni vodja armade, iz- r»čil vojaike zadeve tako, da je pre- stolona.slcdnik pri cesarju pr\ i v«»jaskj s\cto\alcc. Za!o jc tudi presiolonasled- nikova dolžnost se za armado brigati. \ >led tega so vsi razlogi, ki jiH dr. Ad- ler in tovari&i v svoji interpelaciji ua vlado navajajo, ničcvi. Prestolonaslett- nik in biv&i se< genera!ncga štaba nc zaslcdttjcta nobene agresivnc jM»litikc proii itaüji, ampak hoCeta le. da je na- ia armada za napad. ki ca Italiia očito naincrava, pripravljena. Socialni dt-mokran vedoma in hntonia lažejn. ako poutikajo mcrodajnim krogom a~ gresivnc namene proti Italijt. Mi noic- rnc» niti enega kvadratnega metra laške zemlje. ker nam ne more nie koristiti. pac pa hočcjo Lahi Južne Tirole, Pri- tnorje in I »almaeijo. .1 u g o s I o v a n t smo pa v svojem življenjskem interesu do!2ni. da državo opozarjamo. naj svojo incjo zavaruje in se zadostno oboroži. da nas Itaiija ne preseneti z napadom kakor je Turčijo. Zavarovana je le ju- žnotirolska in koroška tcr majhen ko- SCck goriske mcjc, mcje proti FuHaniji. Trst. istrsko in dalmatinsko obrežje pa je sovražniku na stežaj odprto. V slu- caiu napada bo naše dezelc Lab prepla- \ i! in mi bomo najvcc trpeli. Kaj pa bi bilo v slučaju. da Lah zmaga. z Jugo- slo\ ani. to si lahko najbolj preprost elo- vek predstavlja. Zato so vsi Jugoslova- ni ra/un par anarliistienih uadsodrugov in srbofüov od Maribora do Kotora in od Ziljske doline do Sriema enega dulia in ene jnisli. da se moramo zoper Iaške nainere zavarovati ter zato toplo po- zdravlja naniero poslancev dr. ^uster- šica in dr. Korosca, ki hoceta v budget- ni debati vlado na to dolžnost opozoriti. In čisto odkrito: Jiigoslovani se pov- sem strinjajo s prestolonaslednikom. svojiiu bodocini cesarjcm! Na tem tudi dr. Adlerjevo gobczdanje ne bo nie \i- premenilo. Dopisi. Podbrdo. - V nedeljo 3. t, ni. in pon« deljek bila je skupna spoved, ljudstva je bilo obile, gotovo čez 400, pomagali so bliznji gospodie. Prav lepo je bilo na dan sv. Ml- klavža, tukajšnjega patrona. Krascn dan, vse praznieno, veseio pritrkovanje in vse polno veselih obrazov. Videlt sino gospoda Miklavža z Qrahovega, nriSei if» nn^rnitit cvnipcro notmno Vin» _ Obloški, popoldne je počastil naš praz- nik še gospod Podmelški. Advent se je dobro vpeljal, da bi re k- tako osta! čez praznike. •;'» pruštveno življenje spi. pač ga ni, Pa*rt h\ zaspane budil. Kar se pa ven- dar opazi, je, da se cerkveno petje čvr- sto goji, Posebno je alt krasan, polno- doneči glas. — Pa bi nam le kmalu pri- redili vrle pevke in pevci kak prijeten večerni vžitek na društvenem odru. Sneg nas vedno straši a v dolino se vendar še priti boji. Če železnica ne bo zamedena, Vam pa povem, kedaf se to zgodi. Sežana. Pne 4. t. m. je bila v Seža- n: cžld volitev v pomnoženi okrajni §ol- ski svet med Muho in Kocjanom na eni strani in med Trampužem županom v Tcmnid. in Venceljnom Legišem iz Mavhinj na drugi strani. Llo se je za zastopstvo kraja. Volili so skoraj enoglasno slednia dva, ker je bila veeina zastopnikov lz komenskega okraja. Pripomniti je. da bi bila pri prv! volitvi zmagala S. L. S., če bi se bili vo- livei poprej dobro pomenili. Prodrl bi bi! kandidat S. L. S. AI. Lozej. ker je zanj volila večina; ali 19 glasov je bilo neveljavnih zaradi nepravilnega upiso- vanja iniena. Pt) tcj volitvi je itnela ob 1 uri pop. občni zbor zveza županov za Kras. n kateremu je prislo nekaj pristašev. a še več neudov. Predsednik Vran je omenil delovanje te zveze v minolem letu. — Yidelo se je. da ta zveza ni dosegla ni- cesiir. Zato se je hudoval nad deželnima poslancema Stepančičem in Zlobcern. po sebno pa še za to, ker se nista odzvaia vabilu. »Kaj naj se rece takim poslan- cem. je vskliknil. — »Bog ju zivil«, je nekdo odgovoril. Nato je zahteval od deželnega odbora. da razdeli podporo v=i0.000 K za povzdigo živinoreje tako, kot zahteva županska zveza. Peželni odbor naj samo nadzoruje razdeljeva- nie. Izborno! (Potemtakem je deželni oidbor brezpotreben. Kraska županstva zveza ga bo že znala nadomestiti?! Op. ur.) Peželni odbor nima samovoljno de- iati. marveč se ima ukloniti županski zvezi. (Energija pa taka! Op. ur.) Nato je povzel besedo nabrežinskt župan in rekel, da županska zveza pač ne more ukazovati poslanccm. nakar mu ni znal predsednik Vran ničesar od- govoriti. Pomagal mu je iz zadrege na- vzoci dr. Gregorin, ki je rekel, da zve- za ni nie drugega, kakor vsako drugo (pa ni rekel pöliticno ali nepolitično) drustvo. Pri volitvi je bil Vran na lastno že- ijo zopet izvoljen predsednikom in tudi prejšnji odbor je ostal. Ali zdi se, da bode Vranova zvezdica kmalu utonila; kajti ne bode dolgo, ko ue bo več ne za župana ne za podžupana. Konečno se je Vran priporočal žu- panom, naj podpišejo protest proti de- želnemu odboru zaradi razdelitve pod- pore 50.000 K. Ali Ie malo jih je podpisalo, ker so uvideli, da nima bogve kakega (nobe- negaü Op. ur.) upliva. Peželni odbor bo že sam vedel, kaj in kako je boije (najbrže brez Vranovega umešavanja v njegovo uradovanje). gorah bodo nosili žandarji gamaše in nahrbtnik. Izpred porotnega sodlšča. V torek se je vršila pred tukajšnjini porotnini sodišeein kazenska obravnava proti Martinu Oregoraču iz TribuŠe radi zlo- čina innora. Povod ti razpravi jc dal zo- pet pies. One 19. marca so namreč pri- redili nekateri taniošnji mladeniči, mcd njinii obtoženi Martin Oregorač, pics, h katcrenui pa niso povabili Matije Yon- cina, njegovcga brata Filipa in njunega bratranca Ivana Mraka. Vslcd tega jc nastalo ined Martinom (Iregoračem in v njegovimi tovariši tcr mcd zgorajime- novanimi tremi veliko sovraštvo, vslcd katerega je nastal že dne 19. marca t. I. niea njimi hud prcpir in prctep. Due 25. pa so se nasprotniki znašali v krčnn Dionizija Bratuš. Scdcli so vsak pri svoji mizi, pri cni nainreč dva brata Voiičina in njijun bratrancc Mrak pri driiRi pa Martin Oregorač s scdmimi svojimi tovarisi. (ilcdali so se jako grdo in vse jc kazalo, da sc pripravljajo na i.>retcp. Najprej se je odstranil iz krčnte Oregorač s svojimi tovariši. Na yratili, ko so zapuščali krčino, jc pa Karo! 0- st.ožnik pozval nasprotnikc, naj jim sledijo ako imajo korajzo seveda. To bi tudi izzvani storili. da jili niso drugi v kremi sc nahajajoci Ijudjc pregovorili, naj'ostanejo v krčmi, da bi s tern prc- prečiii neizogihen prctcp, ako bi brata Voučina in Mrak koj slcdiii nasprotni- koin .Kasncjc pa so tudi ti trije zapustili krano, a zadeli so koj ob sovražnika, ki jili ic blizu Solskega poslopja priprav- Ijcn na boj tcr oborozen z debelimi pa- licami čakal. Nastal jc Koj prctcp. he- bele palicc so padalc po hrbtih in po k'lavah in kamenje je zlctalo na vse strani. V tem pretcpu je, kakor pravi obtožnica, Martin (iregorač tako silno uuari! Matijo Vončinu po glavi, da je la vslcd zadobljenega udarca že - obstrukeijo v poslanski zbornici. Odločen nastop poslanca Gostinčarja. V nonedeljkovi seji odseka za dr- žavne uslužbence je odsek sprejel pred- log znanega framasona Zenker-ja, po katerem dobe pokojnine tudi priležnice takih uradnikov, ki so se ločili od svojih žena. Naš poslanec Gostinčar je ostro nastopil proti Zenkerjevemu kulturno- bojnemu predlogu, po katerem bi se podpirala nemoralnost. Svobodomisel- na odsekova večina je pa glasovala za Zenkerjev predlog. Poslanec Oostinčar v imenu Jugoslovanov, krščanski socia- lci in Italijani so priglasili proti Zen- kerjevemu predlogu manjšinski predlog. Sicer pa nima predlog, sprejet v odseku, nobenega pomena; v zbornici bo go- tovo padel. Italijansko - turška vojska. ltalijanom se je zadnje dni posreči- lo zavzeti oazo pri Ain-Zari. Bil se Je hud boj; kajti tarn je bila zbrana glavria moč Turkov in Arabcev. Italijani so za- podili Türke v beg ter jim odvzeli 8 to- pov. Mrtvih in ranjenih je bilo na oben straneh veliko število. Italijanski listi pravijo, da še ni znano, kaj bojo počeli Turki. Izključuje- jo pa, da bi Turki skušali zopet se po- lastiti oaze Ain~Zare. V Bengasiju je položaj neizpremc- njen. Olede italijanske flöte se se ne ve, kaj pravzaprtiv namerava. Vsekako pa se zdi da je opustila misel na blokado Darda; . to pa vsled nasprotujočega nastop "opskih velesil. Kulturni boj v Italiji. Iz Rima poročajo: Ni dolgo od te- ga, kar je izdal državni svet odlok, v katerem je odbil pritožbo beneškega župana in izjavil, da nimajo občine ni- kake pravice, da bi v ljudskih šolah ve- ronauk upeljale. Dne 3. decembra pa je izdal naučni minister Credaro neko o- krožnico, ki splošno določa nov ucnr red za ljudske sole v Italiji. Okrožnica ücne urc su uiivu lasucijcuc, «« jv y«-- ¦ ronauk kot solski predmet izključen. potetutakeiu je s to naredbo veronauk, ki se je po uekaterih šolah šc kot šolski predmet učil, sedaj iz sol izbacnen. Kitajska revolucija. Iz Pekina se poroča, da se je pro- glasila Mongolska za neodvisno. Odpu- ščenih je bilo veliko kitajskih uradni- kov. Pekinska poslaništva poročajo, da je Kitajska bankerotna. V notranji de- želi vlada popolna anarbija. 100 vojakov dolocenih za stražo av- strijskega poslaništva v Pekingu. Z Dunaja se poroča, da je poobla- ščen poveljnik vojne ladje »Cesar Fr. Jožef l.u, ki se nahaja zdaj v Vzhodni Aziji, da izkrea 100 mož y Pekingu za ojačenje straže avstrijskega poslaništ- va, če bo to želel avstrijski poslanik. Darovi. Za »B o ž i č n i c o« siromasnim otrokom »Šolskega doma« sta darovuia in izrocila Hrovatinu Josipu sledeča go- spoda: Rebek, namestništveni svetuik K 10; Leop. Bolko, veleposestnik 5. V prav ta namen sta nabrali gospici Dra- gica Čigoj in Rozman pfi sledečih go- speh in 'gospodih: Melaya StepančiC, svetnikova K 6; dr. Eržen 5; profesor Qvaiz 5; dr. Novak 4; Gospici Berbuč Jelica in Milost Marija sta nabrali ka- kor sledi: prof. Iy. Berbuč K Hi; Mileiiu Papež, profesorjeva 3; Fr. Plohl, šol. svetnik 4. V isti namen je prejelo uprav- ništvo »Ciorice«: dr. Anton Gregorčič, Gorica, 20 K. Domače in razne ves!L Duhovske spremembe. C. g. Ivan B r e z a v š č e k, kaplan v Rihembergu, je imenovan za kateheta ljudskih šol v Tolmihu; na njegovo mesto pride č. g. Mihael T o r o š. dosedanji kaplan v Dornbergu. :\:Wi Uredništvu »Sočeu se je izljubilo prinesti na prvem mestu svojega lista z dne 7. decembra t. 1. neko »poslanico profesorju Berbučua, katera kaže, cla so se gospodje pri navedenem uredni- štvu tako zagrizili v »popolnoma neo- pravičene in neosnovane« obdolžitvc, sumnieenja in neresnice, da se jih ne morejo otresti tudi tedaj, ko hočejo biti resni. Vsak stavek v tej »poslanici« je živ dokaz za našo trditev. Vsak stavek je ali »popolnoma neopravičena in neo- snovana« obdolžitev ali suniničenje ali neresnica. Krono si je pa »iiredništvo»> postavilo na glavo s trditvijo, da je bila Berbučeva tožba proti »Soči« le proti- teža proti tožbi, katero je poprej nape- ril lastnik »Soče« proti »Gorici«, češ da je ta tožba po naključju izostala radi zastarelosti. Ves političen svet goriški ve, da sta vže stala gg. A. Gabršček in dr. Levpušček v zadevi te tožbe kot tožite- Ija pred porotniki, a urednik »Goricc« kot toženec. Do razsodbe ni prišlo, ker ie A. Gabršček po svojem odvetniku to zahteval. Ako bi bila res Berbučeva pravda proti »Soči« le protiteža za pra- vdo »Goriee«, je bil takrat pravi mo- ment za uporabo te protitežc; a živemu krstu ni prišlo to na um. In čujte, sedaj hoče u- redništvo »Soče« dati razumeti, da te Berbuč tožil »Sočo« le z namenom, da bi branil »Gorico« pred pravdo, ki ni v najmanjši zvezi s popolnoma neopravi- čenimi in neosnovanimi« obdoižitvaml in sumničenji »Soče«. Kakoršna je ta, take so tudi druge trditve »Sočine« poslanice«. Ni res, da bi bil prof. Berbuč v katerikoli zvezi s člankoma v »Prim, listii'c in »Gorici«; ni res, da bi bilo moralo priti uredništ- vo »Soče« pred laško poroto, ker je bito dovolj Slovencev za slovensko klop; m res, da se nima uredništvo pred »neu- tral no« poroto ničesar bati, kajti tako sprijena ne more biti noberta porota, da jc oni, ki je popravil oziroma popačil volitveni rezultat pri predzadnji volitvi pri profesorju Berbuču ter se priznal kot takega; ni res, da ni bilo nič pona- rejenega, pač je pa res, da je bil pros. Berbuč izvoljen vže pri predzadnji vo- litvi in je prišel le vsled onega ponare- jenja v ožjo volitev. Čitatelji naj sedaj sodijo, koliko respice ostane še v »Sočini« poslanici. Okrožnica vsem občinskim zasto- potn dežele. C. kr. ministerstvo za po- Ijedelstvo je dalo tudi letos deželuemu odboru na razpolago znesek, ki bi se naj uporabil za izboljšanje travnikov. l )eželni odbor želi, da bi se državni prispevek porabil na najbolj primeren m koristonosen način, zato je pripravljen podpirati ravnejše kmctovlce z name- nom, da izboljšajo svoje travnikc. V to svrho jirn nudi: a) umetna gnojilu (To- maževo žlindro, superfosfat in kalijevo sol) z 20'%' popustom kupne cene; b) iz- vrstna travnata semena v obče s 30r^j popustom kupne cene; c) orodje za ob- delovanje travnikov (travniske brane) z 20' < popustom kupne cene. Kdor se hoče okoristiti s to dobro- to, naj pošlje svojo pravilno opremljeno prošnjo potom županstva dcžetucmu odboru. V prošnji uaj se navede množl- na gnojil, semen in število in kakovost predmetov, ki jih prositelj želi. Prošnje se vlagajo do konea dec. t. 1. Prošeni predmeti sc izroče tekom me- seca prosinca 1. 1912. Okrožnica vsem občinskini tipra- vam dežele. Ravnateljstvo dcželne u- moboinice »Franc Jozcf I.« je sporocilo deželnemu odboru, da so se v zadnjem času ponovno dogodili slučaji, ko so ro- ditelji privcdli v imenovaui zavod svo- jc otroke, v starosti od 4 do lit let. ki so bili le božjastni, idijoti ali kreteni (bebci), in so zahtevali, da bi se sprejeli v zavod. Z ozirom na to se sporoča vsern ob- cinskim upravam dežele, da se v sinislu § 24. štatuta deželne lunobolnice pravi- loma ne sprejemajo v zavod osebe, ki so samo božjastne, idijoti ali kretini (bebci). Iz zdravstvene in upravne službe. C. kr. viši okr. zdruvnik dr. Anton Lius v Gradišču ob Soči je premcščcn na e. kr. naniestništvo v Trst; nainestniški konceptni praktikant Ernest Hölzer v Trstu pa k c. kr. okr. glavarstvu v Sežano. i Vesellca za božične praznike. — »Slovensko sirotišče« priredi tudi letos za božične praznike veselico. Priprav- ljajo se lepe igre in prizori ter krasno petje. Colle, bivši ravnatelj propale »Banca popolare« v Gorici, ki je dobil 4 mesece zapora, bo sedel 6 meseeev. Tako je odločilo dunajsko najvišje so- disče. Grozna nesreča. Minuli pondeljek zvečer okoli 8. ure je peljal na vozu, v katerega sta bila uprežena dva konja, hlapec g. A. Jakila v Rupi, France Pe- licon star 35 let, iz Sovodenj, sod. Ne ve se kako, je najbrže Pelicon padel z voza na tla blizu rupenske sole. Konji so ga vlekli naprej kakih 100 metrov, to pa zato, ker je imel konjske vajeti opasane okoli trebuha. Nedaleč od rupenske sole pa mu je najbže prišel obraz pod kolo, ki mu je odneslo nos, eno lice itd. V groznem stanu so ga do- mačini izvlekli izpod voza seveda mr- tvega. Gbraz je imel popolnoma spa- čen. Prenesli so ga v mrtvaško kapeto v Rupi, odkoder so ga potem drugi dan prenesli na sovodenjsko pokopališče, kjer so ga pokopali. Zapustil je vdovo z enim otrokom. Žandarmerija dobi nove uniforms. Cesar je sprejel v avdijenci due 2. de- \ cembra ministra za deželno brambo Ge- orgija in žandarmerijskega nadzornika Tišlarja. Generala sta predstavila ob te.I priliki pet žandarmerijskih podčastm- kov v novih uniformah, katere mislijo ^-.„^„„»»,^^;;; »,«t,1iati Mrurn iinifnrmn 1)0 SSF^F^sp^^s^ Ljubezen gre skozi želodec, ^SfF^^^1^*^* zato kuhajte, pečite in pražite samo z jedilno mastjo „CERES". Navodlio. dosečl najboljše čajno snrovo maslo: Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilne masti „CERES" (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih). Obojo skupaj se raztopi, pri tern se naj pazi, da ne postane mast vroča. Nato se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mleko (na Va kg masti »CERES" pride »/s litra smetane). Med tern ko se postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse skupaj toliko časa nieša, da postane mast zopet trda. Voda ki jo mleko vsebuje se izloci, jedilna mast „CERES" pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporabja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in nekaj soli se kakovost §e veliko zboljša. Po tern navodiln pripravJJeno „öajno snrovo maslo" se sme glasom voUavnih zakonsklh določb samo za domaöo potrebo rabiti. Odlikovani fotografski atelje Ä. JERKlC, BORICA, Gosposka uiica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom —- najtopleje. = Hanut k Ercpt aut. stavbena tvrdka v Gorici, ulica Adelaide P«stori št. 5. Se priporoČ" , n. občinstvu za vsa stavbena de. k<>r tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ko- lavdacij po najnižjih cenah. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in ktneti]- skih strojev, gramofonov. orkestrijonov itd. Me- hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v koristf Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULICA 2 4 Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke Ceniki poStnine prosti Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsako- vrstnih strojev. Kako se obrsnimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje človeštvo, se pride vspešno v okom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja --------Dr. Engel-nov nektar. == Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče svoje zdravjo ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po Bvojih izvrstnih vspehih siaviti Dr. Ed gel-nov nektar, ta pijača, ki je izdeiana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Tako zdravi kakor bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svo- jemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbu- dljivo via tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek =5 Dr. Engel-novega nektarja -—— vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krČu, bolečinam, težki pre- bavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali ko- liöne bolečlne ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sem in živahen tek, zabra- njuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in iiervozno utiujenost. l V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledeöih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Dolgopolje. Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežuna, Vipava, Postojna, Milj, Trst itd.. kakor tudi V lekarnah v vseh večjih in marvjših krajih Goriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske, Svarl se prec! poi\arejanjem! Zahtevajte izrecno i« DR. EHGEL-HOV HEKTflR. —i Moj ncklar ni nobeno tajno srtdstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malaga 200. vinski štrkljaj 50. glicerina 100, črno vino 100, pok jerebike 100, čre- Snjev sok 210, briuje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te sestavine Be pomešajo. Lepo in praktično božično darilo za vsakogar I Dflpujemo 3000 parou črculjev. *g*~ Odločili smo sc, da v svrho upcljave naše tvrdke darujemo 3000 parov naših izvrstnih Chevreau (ševroj črevljev le proti plačilu dela v znesku K 14. — Naši črevlji so iako elegantni (moderna forma, tipcžni) in stanejo dmgače 3 p;iri K 36. — S temi črevlji vam napravitno v resnici lep dar in stavimo le ta pogoj. da priporočate naše (Jrevije v krogu svo- jih znancev. Bodite pre- pričani, da bodete dobro postreženi, ker računimo, da se bode trgovina raz- širila le z vvašim priporo- čilom. — ('revljt* daru- jemo le do 31. deeem- bra t. 1. Priporo- čaino torej, da kuj na- ročite črevlje, kor imamo le 3000 parov za darovati, Naročila se izvišuieio po vrsti kot priliajajo; ko bode 3000 parov podn rovanih bodem nazna- nili, ker bodo potem 3 pari stali K 36. - Do ta krat pa dobite le za K 14 3 pare črcvljev, s katerimi bodete gotovo za- dovoljni. Pošljemo vain po izberi najboljše žeriske ali muSke črevlje v vsaki ž»- ljeni večini. Če vain ne konvenira pošiljatev, jo ra- devolje sprejinemo n.izaj, tako da ni rizika pri i>a- ročilu. — Crevlie oošiliamo proti poyzetju ali predplaMu. Narnčila naj se pošljejo na naslov : Schuhfabrik In Oswieclm N.ro 2o5, Avstrlja. nUJdlll. prmki ^šolskega Doma* Klobucar M. Horvat v Gorici Gosposka ullca štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. cbčinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovšČini. Postrežba strogo poštena. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c - v Podgori 5^ V UU,IU Zolö/illiöiü^d lliUSla (na cesti, ki pelje proti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 33 od 3-12 I colov debele. Lekarnarja A. THIERRYjev BALZAM. Cclino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. •^Rfi^>r vsaKa poivoniev, ponarejenje in vsan. prcKup uru^irgd uaiwiua » ^u-vanji- vinu znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta bal- zam je dobrega učinka pri vseh holeznih na dihala, pri kašlju, pljuvanju, | tJ) hripavosti, katarju v žrelu, boleČinah y prsih, boleznih na pljučah, posebno I \j pn influenci, zelodčnih boliznih, vnetju jeter in vranice, rilabi prebavi, te- lesnein zaporu. zobe bolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12|2 ali 61 ali 1 vel. posebna steklenica K 5*60. Leharnaria THIERRY - jeio mazilo'iVvrtnicb je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, ^ ____ vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinil« se redi in RfjyiFfT] stori, da so bolestne operacije repotrebne. Zdravi tudi pri ^¦hbbv^ zastarelih ranah itd. 2 škatlji staneta K 3-60. A iJftääS&S?.!?.?«1!!. Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, A d o 1 f 1 ^THyyhPrearada Thierry v Pregradu pri Rogatcu. ^ mah^lwariifunn. J Doi). ge skorQ v vgeh lekarnah Na debel.o pa v medicinalnih " mirodilnicah. MmiÄT\iAf| „LjTibljanske treditne banke" tt sl AT) TH I 111 I II I — -8e bavi z vsemi v bančno stroko spadaiočimi posli.------II I I 1 I II A tlLJlll-UiAJ tfloge na hnjižice obrestuje po !lva%, yloge v tefcočem racunu po dogovopu. I U V llll V . . DelnSška qiavnlca K 8.000.000, Ceiltrala V LlUblianL — Rezervnl zaklad K 800.000. — Izdajatelj in odgovorrJ urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarnaa (odgov. L. Luk'ezic.)