iiistrfliatiirf maidtr p«mat No. f%&) tmtBcr. Iy Sd Ac^ ol Octoi«r C, 1V17, «mb Mik at ##* Fact Offt«« Cl#v#šmmd, Ottlo. By oritwr of tk« KrMidest« A. I. BuriMom, fottaiMUr G«b. ONLY ILOVENIAN DAILY YORK AND CHICAGO medium to reach 180.000 in u. s., canada south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. -lefro v. 3c. CLEVELAND, 0., TOREK (TUESDAY) AUGUST 1st, 1922. "WE pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indi« visible wnh liberty and justice for all." St. (no.) 175. Entered as Second CIsss Matter AprQ 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congest of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. i ^favnava stavke ^Glez. mehanikov je baje biizu. baje definitivna zatrdila, da železnice kot stavkarji spre.ieli tPi A poravnave, k! pa še ni do- ORlAirr TT...T H' — Kot se poroča, so admini-. odsf danes prejeli tako od strani železnic kot % 25 ®tavkujočih mehanikov zatrdila, da je načrt ^ ^^^Bvnavo stavke zadovoljiv. Koliko je resnice ^ Seveda me more reči. Vse sedaj odvisi od kon-.^^^^išlkih kompanij in stavkujočih. Jutri se sni- v Rusija se postavi na noge v enem letu. ___ \ MARTENS IZ.IAVUA, DA BO PREWJiNETlLA SVET S SVO JIM POVRATKOM V NORMALNE RAZMERE. »V Cl\i g predstavniki stavkujočih mehanikov, . pa predsedniki železniških družb iz vseh Zedi-/fzav. optimisti so danes izražali prepričanje da teih . ^'^Čana že v teku 48 ur. Dali je kaj resnice na dogodki. =Pi^^^^j|vih virov se ,nocoj javlja, da so glavne po-^nikovega načrta za poravnavo kot sledi: železnice kot delavči v bodoče sprejeti vse odbora kot končnoveljavne in obvezne; Josi^i ^^l^znice umakniti vse tožbe proti unijam, ki vštevši vložene tožbe za injunkcije hj\uji^..' ^ so posledica stavke, vštevši vložene tožbe stavkarjem; da se morajo stavkarjem Pravice, vsa druga sporna vprašanja pa naj bi končni odločitvi vladnega železniškega od-' '^^^avci vrnejo na delo po stari znižani plači Ijo o^bor dovoli glede mezd nova zaslišanja; da opustiti oddajo dela, ki ga lahko same v Berlin, 31. jul. — Ludwig Mar tens, nelcdsniji sovjetski zastopnik v New Yorku, je danes tu izjavil, da bo sovjetska Rusija v teku enega let^ ipresenetila ves svet, ko bo že v stanu jxjkrivati s tekočimi dohodki vse državne stroške. Dejal je tudi, da bo, tedaj že ves ruski paipirnarti denar imel za seboj zadostno zlato rezervo. Martenla izjavlja, da, je sovjei-ska vlada nakppala in ima pri-praviljenega za kovanje denarja dovolj zlata in srebra, da pokrije z zlato vrednostjo vse papirnate rublje, ki so v prometu. ''Ena dobra žetev bo postavila Rusijo na solidna finanČJio podlago, nakar bo faza ibilijamskih ipapirnatih ruibljev zaključena," je dejal Ma,rtens danes, ter nadaljeval: "Privatni kapital more priti v Rusijo, kadarkoli želi. Sovjetska vlada ga bo varovala in ga opogumljala." Ko ga je časnikarski poročevalec vpražal, da li misli s tem reči, da. Amerikanci, ki so pred revolucijo lastc^rali industrije v Rusiji, lahko pridejo nazaj in prično z'6bratom, je Martens odvrnil : "Goitovo!" O Nemčija v finančni paniki. VZROK JE V STALIŠČU POIN-CARE J A, DA MORA NEMČIJA PLAČATI VSE OBVEZNOSTI. ^'^icah izvrše, zunanjim kompanijam. C:: tudi krogih sd v rufi da tudi gtavica tudi gtavica ni več daleč s Searles, ure- 'tS'-EK: ^ je rt ^"^'oi'keris Jour-izjavil, da bo v Clevelan najvec-, ^Gntralnega kom ^ ^"®žja, iki obsega ''^.a — No- ■ave. Ki,besedilo ■>y »»«ru. ^ bmaedilom i- '^ii^vnega na- ,/h «v» za zvezo že-p ^^tivnih pradni-t'' 4%./ "Oni ter se je o-> ^ Cuyi ^ konferenci a T. Ijgi, , predsedni-eksekutiv- I, % hi V načrta direk ml: h ^''iu toda nobeden iz-* '"idbi I'azrnotrivati 1 ^ro^a . j« i~ ' 80 železniške '''Si'"® vedno J '^'' 'bi se stav- ii ^L%r^tku SS /4 J® Prea- ^ Oje* zagotovilo o fi iS'N Zsr p°' % VS so w^- Tozadev-h.^ v' ^ Poaana danes ^ii ^^^''Gnce, katere kot 40 žete- na delo po-•fe"" kot se za- 'ice, da kiclomce, primerno pojilačati za njih delo, in da bi bilo železnicam mogoče zlomiti stavko v teku 30 dni, ako bi vlada ne bila posegla vmes. Ker besedilo Har-dingovega načrta ni dospelo dosti kmalu, ni konferenca pod vzela tozadevno nikakega koraka, beda vzhodni železniški magna-tje se bodo vdeležili konference, ki se snide jutri, in na kateri bo navzočih 148 železniških predsednikov, ter tamkaj skoro brez dvoma delovali proti .sprejemu vladnega načrta za poravnavo. Stavkarski voditelji se posvetujejo. Bert M. Jewell, predsednik železniškega departmehta pri A-meriški delavski federaciji, se je danes ves dan posvetoval z ekse-kutivnim kioiicilom, ki sestoja iz predsednikov unij. ki so zapletene v sta viko. Po zaključku konference ise ni podalo v javnost nikakega naznanila. John Scott, tajnik, zveznih de-•lavnionih strok, seje izjavil, da bo končno besedo podala seja tozadevnega komiteja, ki se snide jutri. Dejal je obenem, d.a, so vsa zatrdila posameznih unijskih u-raijnikov te ali one vrste, o katerih se poroča iz Bele hiše, samo osebnega značaja, in da bo končno odločitev podal i'lSti komite j, ki je proglasil stavtko. Homatije v Aziji, Mali grški kralj proglasil smirno za avtonomno drŽavo pod grško pro- tekcijo. Berlin, 31. julija. — Danes se dobi za en dolar 700 nemških mark. Zadmji padec marke, ki je povzročil paniko tako v indus-trijalnih kot trgovskih ikrcgih, je posledica nekompromisnega stališča, ki ga ne zavzel včeraj ministrski ipred.sednik Poincare, ki vztraja na tem, da mora Nem čija plačati celotno vojno odškodnino. ^ Kot ge razume, je Francija poslala nemški vladi formalno noto;, v kateri se zahteva zgodnjo izplačitev odškodnine na privatni lastnini. Sedanji padec marke ise smatra resnejšim kot prejšnji, katerega so izzvali monarhisitični kom-piloti. Številni Amerikanci so bili danes nezmožni plačati z markami za svoje potrebščine. Trgovci na de^belo v dosti slučajih ne marajo več sprejem&iti mark. temveč zahtevajo tujezemski denar ali pa zlato. Naval na trgovine je bil velikanski, kajti ljudstvo ve, da vredncat marke ne more dolgo ostati v sedanji nižini. Padec marke ima tudi velik u-činek na madžarsko krono. Kot se javlja, se je danes dobilo 2000 madžarskih Ikron za en dolar.. Hleb kruha je danes stal v Budimpešti 250 kron, kar je bilo nekoč toliko kot $125. Avstrijski papirnati denar je izgubil absolutno vsako vrednclst. -o---— Je bil zaprt 23 let po nedolžnem. Stavka cestno-želez-niških delavcev v (IhicagL VSI USLUŽBENCI CESTNE ŽELEZNICE NA STAVKI. PRIDRUŽUJEJO SE TUDI USLUŽBENCI NADCESTNE ZEI.EZNICE. I - . Chicago, 31. jul. — Učinek stavke uslužbencev električne železnice se je ipričelo čutiti že danes po polnoči, akoravno so uj?Iuž benci na današnjem zborova'nju odglalsovali, da se stavka prične šele ob 4. uri zjutraj. K stavkarjem pocestne železnice se .pridružujejo že tudi uslužbenci nadcest ne električne železnice, kajti pričakuje se itak uradnega proglasa tudi pri nadcestni železnici v teku 24 ur. ^ V stavki je priza^letih 6000 cestnCrželeaniških uslužbencev. Veliko' večjih trgoiviii v osrčju mesta je najeto po več nadstropij hotelov, kjer borto nalstanile svoje uslužbence.za časa stavke. Stavko se je proglasilo, ker je cestno železniška kompanija, ki trdi, da dela zgubo, plače delavcev znižala od 80c cd ure na 65c, medtem ko so delavci bili pripravljeni le na 8-oentno znižanje. -O---- Važne oriniarne volitve na zapadu. V pondeljek se snide v Cievelandu rudarska konferenca. od konference se pričakuje, da prinese mir v premogovno industrijo. gov. davis deluje za separatno poravn\v0 v južni ohio. Brzojavka, ki jo včeraj došla v Cleveland iz Wheeling, W. Va., poroča, da bo vrhovni predsednik linijskih rudarjev. John L. Lewis že za pondeljek sklical v hotelu H(*llenden konferenco rudniških podjetnikov in unijskih uradnikov, na kateri bodo zastopani podjetniki iz štirih a-i morda celo petih držav. Namen konference bi bil priti do sporazuma glede osnovne mezdne lestvice. Tak sporazum bi prinesel mir po vseh Zedinjenih državah. Brzojavka iz Wheeling, W. Va., ne pove. da li bodo na konferenci zastopani podjetniki iz šti.-ih ali petih držav, toda konferenca je skoro popolnoma gotova. Razgovori med Lewisom in podjetniki z ozirom na to konferenco so že precej časa v tdku, toda Lewis je odlašal sklic konference toliko časa. da se je izrazila zanjo tolika večina podjetnikov, da bodo sklepi take konference tudi v resnici kaj veljali. Poročilo k Wheelinjga se sma-| tra posebno važnim, ker je rastejo. no izjavo pedal včeraj v Wash od vzhodnih nied želez- da, se mo to je stav- Strojevodje protestirajo. Buffalo, 31. jul. — Danes se je tukaj poročalo, da bodo loko-motivski strojevodje protestirali proti izvi'Sevanju dela, ki so ga običajno vršili stavkujoči mehaniki. Danes se je vršila tu tcizar devna seja, na kateri je bil navzoč tudi vrtiovni predsednik Warren S. Stone. Sejo bo sklicali strojevodje pri Pennsylvania železnic vzhodno od Pittsburgha. Cariigrad, 31. julija. — Grški kralj Konstamtin je danes proglasil maloazijisko mesto Smirno z dkolico za avtonomno državo pod protdccijo Grčije, ki ima zaseden precejšen del Male Azije. Izraža se bojazen, da bo ta korak povzročil nov bojni plamen na bližnjem vzhodu. V Slli-viri in po več drugih krajih je v nedeljo prišlo do spopadov med grškimi in turškimi patrolami. Carigrad. 31. jul. — Angleške čete istj pričele ojačevati francoske posadke ob Ti'hatalja črti, 30 milj zaipadno od tu. Ta k&rak se je pod vzel, da se prepreči kršitev carigradske nevtralnosti od stra ni grških čet, ki prihajajo v Malo Azijo, kjer se zopet pripravlja na nove spopade s turškimi naci-jonalisti. Zavezniške bojne ladje so pripravčljene za vaak slučaj. Londcai, 31. julija. — Lloyd George je danes pojalsnil pred parlamenitom, da se je Grško takoj ip'osvarilo pred resnostjo položaja, ki bi sledila, ako bi Grš ka poskusile, zasesti Carigra'd, in da ga je grški zunanji minister takoj zagotovil, da Grčija nima namena kršiti nevtralnosti Carigrada. ---o-- cox pri papežu. Muskogee, Okla., 31. julija. — "Nikdar ne obupati!" fo geslo je obesil v SIVO j i celici Charner Tid-vyell, ko je bil leta 1899 obsojen na dosmrten zaipor v zvezi z nekim umorom, In getsla se je tudi vseskozi di-žal. Danes je pc 23-le-tnem bivanju v ječi gvobcden člo vek. Trpel je 23 let kazen za zločin, katerega ni nikdar izvršil. Toda Tidwell pravi, da v njegovem srcu ni sovraštva. Kot slo viti grof Monte Cristo je svoj čais v ječi porabil za samoizo^braz bo, toda sedaj neče iskati maSče- IZID BO ODLOČITEV O VPLI-VOJ WILSONA, KU KLUK-SOV IN INDUSTRIJALNE-GA ZAKONA V KANSASU. Kansas City, Mo., 31. jul. — Jutri se vrše primarne volitve v treh državah osrednjega zapada. Politiki polagajo na izid veliko važnost. Volitve se bodo vršile v Missouri, Kansasu in Oklahomi. Rezultat volitev v Missouri bo odločil, da li je bivši predsednik Wilson še vedno odločujoča sila v Missouri, kajti on jc javno nastopil proti nominaciji senatorja James Reeda tet podpiral Bre ckenridge Longa, bivšega čKna Wilsonove administracij ft. Borba za republikansko govor-nefsko kandidature v Kansasu bo odločila, da H ljudstvo odobrava sedanjli industrijalni zakon, ki prepoveduje vsako stavko. \V. Y Morgan je edini kandidat, ki se vanja kot je storil Monte Cristo. j je absolutno izrekel za ti) posta-"Jaz sem za mir s svetom," |Vo, medtem ko je Fred Kmapp, ki pravi Tidwell. Pozabiti hočem ima za seboj farmerske in delav-preteklost in pričeti življenje ske elemente, za to, da se ta za-anWa." ♦ ikon razveljavi. Ko je 'bil kot l7-leten deček ob V Oklahomi bodo primarne vo-sojen v dosmrten zapor vsled ob- Utve preiskusile moč Ku Kluksov tožbe, da je umoril svojega gos- k; podpirajo govejnersko kandi- ingtonu Ellis Searles, uradnik ru darskega crgana. Gov. Davis ra separaten sporazum. , Columbus, O., 31. julija. New YCiYrk, 31. jul. — Ko je vlada danes naznanila, da bo v teku 48 Ur distribucijski načrt e-fektivon, je cena premogu nenadoma posfkočiia. Obenem je občuti pomanjkaaije premaga. Večina M.u4trijatnih most je j ako verner Davis je dames poiJal ^«al«!a'bo'Kaiiožena s kurivom. Po ne-Ha'11 Lce-ja apel, da se poskusi I katerih rahodnih mestih je ee-doseči med podje^tniki in rudarji j na mehkemu premogu poskočila južoie Ohio sporazuni. ki bi omo- na $12 tone, trdemu pa celo na gočil čimprejšno produkcijo pre-i $15 in $16. moga. Governer je'baje svojemu! -o Rim. 31. jul. — Bivši ohijski governer in zadnji demokratični predsedniški kandidat James M. Cox je bil danes sprejet v avdi-jenc^o pri papežu Piju. Papež mu je poklonil pontifikalno medaljo. S Coxom se je nahajal tudi sodnik Amsberg iz Washingt&na. Papež s« je is Cox am dalj časa razgovarjal. podarja, far mer j a James Brow-na, je bil popolnoma neuk, danes, ko prihaja iz ječe kot 40-leten m\)ž, pa je izobražen človek. Ker se je zločin izvršil v tedanjem takozvanem indijanskem teritoriju, se je njegova obravna va vi''šila pred aveznim sodiščem, ter je prvih pet let kazni prebil v ječi v Columbus, O. 0-stala leta je bil v Atlanti, Ga. Vsaka' prosto minuto je prebil v tamošnji jetniWci. Tidweltova velika prizadevanja. da dokaže svojo nedolžnost, s'o bila poplačana pred kratkim ko sta dva sina umorjenega far-merja, ki »ta kot otroka izpričevala preiti njemu, izjavila, da on ni bil človek, ki je izvršil umctr. Takoj po njegovi o&vohoditvi je tudi neka ženska iz Oklahoma na smrtni postelji prignala, da je njen mož umoril Browna. daturo R. H. Wilsona. apelu priložil tudi tozadevno prošnjo južno-ohijakih podjetnikov. Predsednik Lee ipozno sinoči še prejel govemerjevegq apela, ter izjavil, da pred preučitvijo Davisovega načrta ne more podati nikake izjave. Kot znsino, dosedaj še ni noben distrikt skle nil separatnega s,porazuma, in tudi ni misliti, da bi to storili o-hijski rudarji. Unija bo branila obtožene rudarje. Springfield, 111., 31. julija. — Frank Farrington. predsednik il-linoiskih rudarjev, sg je danes izjavil, da bo illinoiska unija preskrbela za c!bramboi vsaikeiga člana, ki se ga bo poskusilo obsoditi v zvezi s poboji v Herrlnu, fV!. Farrington je nocoj podal pi-san^ izjavo, v kateri pravi, da ravno velikost agitacije, ki se jo vodi proti rudarjem v zvezi z c-nimi pcboji, ustvarja nevarnost, da, se bo poskusilo sipoznati kri-1 bila vim povisem nedolžne ljudi. ŽENSKE NOGE CENZURO. POD Columibus, O., 31. jul. — Ohij-iski cen-zbrski odbor, ki sodi premične slike, seatoječ iz treh žensk, je odločil, da ohijske ženske ter dekleta lahko gledajo moške gole noge, mo«ki pa da ne smeje gledati ženskih stegen. Cenzorski odbor je dovolil kazanje slike boksarja Reg. Denny j a, toda je cenzuriral sliko, kažočo "milijondolarske" noge krasotice in plesalke Mile. Min-sting-uette, ki je pravkar dospela iz Francije. SUHACI SE POSVETUJEJO. Washington, 31. jul. — V četrtek se snide v Daytonu konferenca zveznih suhaških agentov, da se posvetujejo kaj je storiti,da Se ustavi razpošiljanje močne al-koholične pive po Ohio. Zadnji čas se je prestreglo \"eč takih po-šiljatev. Na seji bo navzoč tudi vrhovni prohibicijski Icomisar Haynes. — Poizkušam Mmomor. Neka neznana ženska se je hotela včeraj dyakrat vreči iz Chardon ru deče kare, toda so jo sopotniki in sprevodnik vselej pravočasno zgrabili. Odpeljana je bila naj-prvo v Mt. Sinai bolnišnico in nato v okrajno ječo. Zgleda okrog 35 let, toda imena neče izdati. ŽENA ZA DOSMRTEN ZAPOR MOŽA. Serif je bil kriv pobojev, pravi državni preiskovalec. New York, I avg. — Nathan Kaufman, star 29 let, je včeraj stal pred sodnikom McMahonom. Obtožen je, da je oropal svojega gospodarja. V sodni dvorani je tudi njegova 28-letna žena Fannie s štirimi malimi otroci. Obtoženi je krivdo prjznal. Pfed-je sodnik izrekel sodbo, je : no St vnik ncMte ■vprašal ženo, kaj bi storila, ko Lovlis, 31. julija. — Polko-]bi imela moč sodnika. Sodnik in Samuel N. Hunter od illi- narodne garde je danes va: navzoči so bili neskončno o-supli, ko je ta odvrnila: ''Poslala predldžil svoje uradno pctročilo o I bi ga v zapor za življenje, pobojih v Herrinu. V tem poročilu se krivdo za pobijanje avra-ča na šerifa Williams okraja, Melvin& Thaxtona, , ker baje ni podivzel korakov, da,bi se pobijanje preprečilo. Uradno poročilo; izkazuje, da je bilo v Herrinu ubitih 20 neu-nijsicih mož, trije unij ski, 18. u-ni j sikih in neunijakih mož pa je bilo ranjenih. Državne oblassi pravijo, da sedaj več oseib prihaja na dan s trditvami, da so bile ranjene, da pa je njih namen le, tožiti okrajno upraivo za odškodnino. — Danes zvečer se vrši seja dirfjktorija Ameriško-Jugoslovanske Tiskovne Družbe. Vsi direki tor j i naj bodo gotovo navzoči. — Dež, katerega ni videl Cleveland že od 18. julija, je sinoči kaj dobro storil. Vremenski prerok pravi, da bo danes jasno in suho vreme. — Nocoj se vrši v Slovenskem Domu veliko tt&vkarsko zborovanje. Naj nobenega stavkarja ne manjka,, kajti poročalo se bo veliko zanimivih reči. Tudi žen*ke in dekleta so vabljene. A V ^^E^nalcopravnost^^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS "ENAKOPRAVNOST" augusti^' izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Owned nd Pnbliflhed by: IHK AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bowineaa Flu« of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVB. subscription rates: By Car Her .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00, 3 mo. S2.00 Cleveland, CoUinwood. Tfewbureh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $1.50. 6 mo 2.75. 3 mo. $2.00 Bnrope and Canada .......................... 1 ?ear $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna Številka 3.___single copy 3c. Lastaie in izdaja sa Amerisko-Jugoslovanska Tiskovna Družb*. •418 st. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 st. CLAIR AVE. Za vsebino celasov nl odgovorno ne uredništvo, ne aoravnifitvo. CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY) AUGUST 1st, 1922. PRIMARNE VOLITVE. to pa samo do 4. avgusta, s tem,da gre ;na Board of Elections in tam izpolni glasovnice. Pri primarnih volitvah more posarpezen volilec glasovati le za kandidate one stranke, katere večino kandidatov je volil pri zadnjih volitvah, kajti to so strankarske in ne redne volitve. Toda s tem pa še ni nihče obvezan, da glasuje za kandidate i^ri rednih volitvah. Primarne volitve so važne iz tega stališča, ker dajo ljudstvu priliko, da izbere lastne kandidate. Ker v Ameriki dosedaj pri številnih krajih delavci nimajo svojih kandidatov, imajo vsaj priliko, da potom primarnih volitev izmed številnih kandidatov ene ali druge stranke izberejo take, o katerih so prepriČami, da so bolj naklonjeni interesom delavstva kot ostali. O tem napišemo v kratkem še kaj več. Danes teden ,to je 8. avgusta se bodo vršile v Ohio primarne volitve. Primanne volitve niso nič manj važne kot redne volitve, kajti pri primarnih volitvah ima ljudstvo priliko, da potom direktnega glasovanja izbere kandidate. Prva je uvedla ta sistem država Wisconsin, kjer se je boril zanj sedanji senator in nekdanji goveriner Robert La FoTlette. Nekoč so politični bosi pri republikanski in demokratični stranki sami izbirali kanddate svoje stranke na konvencijah, na katerih so bili navzoči le priznani zaupniki stranke. Ljudstvo pri izberi kandidatov ni imelo nobene besede.Sicer imata tudi sedaj stranki svoje uradne kandidate, toda pri primarnih volitvah imajo tudi drugi aspiranti, ki ne uživajo naklcinjenosti strankinih voditeljev, priliko doseči kandidaturo. Sedaj so primarne volitve uveljavljene že v 40 državah, stara konvenčna metoda izbiranja kandidatov je torej veljavna le še v 8 državah. Pri primarnih volitvah morejo glasovati le registrirani volilci. Osebam, ki so se registrirale pri zadnjih volitvah ali pri predsedniških volitvah in ki se med tem časom niso selile iz prejšnjega naslova, se ni treba registrirati. Registrirati pa se morajo državljani, ki so se izza zadnjih volitev selili, državljani, ki se preje niso registrirali, novo naturalizirani državljani, in oni državljani, ki bode dosegli polnoletnost do novemberskih volitev. Registrirati se je mogoče vsak dan, izvzemši sobote in medel je med 8:30 dop. in 4'BO pop. pri Board of Elections, katerega urad se nahaja v City Hall, pa samo do 4. avgusta-Zadnjo priliko za registracijo imajo državljani dan pred primarnimi volitvami, to je 7. avgusta, ko bodo volilne koče odprte od 3. ure popoldne pa do 8. ure zvečer. Volilci, ki so se med tem časom preselili, naj gredo v volilno kočo, kjer so volili zadnjič. Tam naj zahtevajo certifikat ter istega predlože v volilni koči, kjer sedaj stanujejo. Novi državljani ali volilci naj gredo v volilno koičo njih okrožja in se enostavno registrirajo. Volilne koče za primarne volitve bodo odprte od 6:30 zjutraj pa do 6:30 zvečer dne 8. avgusta. Kdor se mudi vse poletje izven mesta, lahko piše na Board of Elections, ki mu pošlje glasovnice, katere se izpolnjene vrnejo nazaj po pošti, in glasovanje je istotako veljavno, kot če bi volilec na dan volitve šel v 'kočo in tam glasovali. Kdor misli, da 8. julija ne bo navzoč v mestu, lahko glasuje že sedaj. Pismo i/ Nemčije. že oil umora ministra Rathe-naua se Nemčija nahaja v čudni, nervozni dispoziciji. Kakor je ikazalo iz vsega početka, je umor pci=tal minog'o. manj važen od o koliščin, ki so dovedle do čina, in od ozadja, na katerega podlag: S8 je odigral. Posledice umora tc trditev potrjujejo do izčrpnosti V očigiled anarhiji, ki je republiki ipretila od m,:aiarhistični} elementov, je berli.nsika vlada se £t.3;vila zakon o zaščiti republike Zakonski predlog so najprej pretresle posamezne nemške vladf in šele ko so se izrekle zanj, je zadeiva prišla pred rajhstag. Kijulb cidiporu bavarskih konservativcev, katere so to pot pod pi-li celo pruski demokrati, je vk da v prvem hipu zmagala in iz gleda, da b,a z zakonom tudi de-finiitivno prodrla. Medtem pa postajajo važni dogodki, ki se odigravajo za kulisami. Na tem mestu je že bile omenjeno, da sta na NemSikenr; v bc'ju danes dve idejni struji: ena za republiko, idniga prot:' njfj. %a republiko nastopa zlasti ceijU'iira in puleg njega, vse soci jaljstično : ,rijentirane struje Dvoialji-vi republikanci pa sb vs' dejuiičarji, od ljudske stranke pi do demokratov. Alco so te stranke kaikorkdli udeležene v vladi, še 'ne pomen j a, da dejajiski p^ri-znava.jo izključno načelo republi-kanstva. Politika teh grup jc dvorezna kakor sodcbno nemško politično življenje vobče. Razumljivo je torej, da so v vladi sami nastale težkoče, ko se je pojavila ideja zaikona o zaščiti sedanje državne forme, kajti kako naj bo vendar za republiko o-ni, ki je njen zahrbten sovražnik ? Nacijomalisitične parj:ije so to t;(\oj spoznale, a so se tradiciji zvesto potuhnHe. Na zunaj so ;prc,glasile solidarnost s početjem vlade, za hrbtom so splet- pirajo v vladi, za ledij pa organizirajo družbe, ki hočejo z revol versikimi sitreli končati življenje današnjih nemšikih državnikov, stoječih na osnovi republikan-stva. V koliker je danes položaj Nemčije slab, je vsega kriva ta borba. Cim se gugalnica nagne na eno stran, in do tega mora priti v kratkem, se bo tudi splošni položaj preobrazil. Potem bo morda tudi zahtev po novem moratoriju -cibenem s katasitrofal nim padanjem marke konec. —--o-- Za bratstvo in sporazum. karile proti njej. In nič n,enarav-uega ni, če je v takem položaju izbila na površje ideja o izipolni-tvi vbide z neodvislimi socijalis-ti, reci komunisti. Pogajanja s to politično grupo ■^0 niso končana in odločitev še li padla. Vendar kaže potek dosedanjih razgovorov vlade s ko-Tiunisti. da n;va vladna koalici-'a ni iz.ključena. Razlogi, ki govore za to koalicija, si pa tudi ne lasiprotujejo. V prvi vrsti, treba pomisliti, ia 60 komunisti kljub svojim nkstremnim idejam iskreni pristaši republikanske držaivne ob-ike. Tozadevno sb si s socijalisti /seh frakcij edini. Drugič ima jccijalizem, komunizem vštevši, / Nemčiji i:'Uko pristašev da je ■gra z njimi mnogo.nevarnejša nego z Bavarci in, če treba tudi Prusi. Soc. življenje se je v Nem •iji odkar marka zadnje čaiae katastrofalno pada. zasukalo v zelo opasno smer. Dogodki ponekod nehote sipominjajo na čase >partakistovskih tbizjov. Treba niznati, da je z dda.v. maso gle-le ,na noti-, položaj Nemčije, neiz )ežno računaiti kajti ona obvla-la ulico bolje nego nacijonalisti. Prcletarijat ima vrhutega. v ro-cah še maioga druga vojna sredstva, s katerimi drugi ne razpo-agajo. Vladna pogajanja a k:- 'O/ od nereda sem krenil na dra-"nunisti ne jemljejo pojma o poglavitnih živil, tedaj pa stoju republike površno in hi-^-i« vzrojil in dejal, da smo vsega navsko, (kakor morda ljudska "Slovenski Narod" piše: Mislim, da slepomišenje ne bi bilo stvari v prid. Mislim, da je naša sveta dolžnost, ki ljubimo majko dlcmovino, da v kali za tremo vsako nesporazumi j en j e med med njenimi sinovi. Zato mislim, da je prav, da povem kar naravnost: bratje tam preko niso zadovoljni s Slovenci. Vozil sem z gospod: m Lazarjem Cevapčičem in je bil jako ogorčen. Na prostranem p: ^ kost. Med brati taKe ae bi smeb biti. Kaj naj storimo.^ Vaš greh, voril. Tako gospod Laza"", n zdaj je nakg^ ' aih krogov, da s pota. Jaz mislim, da , ekcstna. da bi ^ jj /neti spor med ' ia se ustreize. , ..oti"® 'jam in pusti tu ' p ?ega plemena jo nam tudi .50)»'', Kako, si ti, kajti nisem -mislim, da . gp mogla sporazume hiovna oblastva, manjka. , Morebiti bi brate onkraj ^ ..jrf sisitemizira in število mest - • • Ali kakorkoli! ^ Le da se ii' ;e utrdita, , žrtvovali bomo ti, to je res; ^ bomo dali za P • jf kadar in med brati! vremenom icmenil tudi našo va- z rahlo in brez ugcivori vpošteva in spoš luto — odpravil jo je kietnjo lOke, za valuto/sem trgovskih sposobnostih je I tuje, ali o Martinu Krpanu in nj( se dotaknil reda na železnicah, kakraen pač je — nagubal je če- jtranka in druge narodnostne po '.itiene skupine. Nemčija danes kcleba med desno in levo. B:j za močne je tih, toda silovit, tekma med republikanci in monarhisti je odločilna. Nič ne pomaga mimo vsega tega vpitje pdkrajinislkp'g.*; nacijomsHis tičnega tiska, da je republiklan-ska weimarska ustava, osnovana na' pcdlaigi demokratskih načel, v nevarnosti. V opasnosti ni u-stava, marveč cn,e politične skupine. ki javno manifestirajo za republiko in jo navidez celo poa- krivi Slovenci. Prestrašil sem se. Zastala sta mi srce in sapa, komaj sem spravil iz grla; "'Zakaj?" "Zato, je dejal, ker da Slovenci toliko tihotapimo. S kriomčar--jenjem da kazimci valuto in cene in red in vse. Slovenci, da, da, Sfovenci! Hudo mi je bilo. Utajiti nisem dejal, da ima svloje nazore/ Nadaljeval sem in prosil, na' bi se sl.ivetekemu plemenu šteli v pi'ilo;? tudi še izredna prilika ki da je združena z njegovim po Ilcžajem in ga takorakoč sili v ti hotapstvo. Ta prilika da je nepo sredna bližina državnih meja Vessljne Slovenije sploh ni drugega nego sama mej,a.. "Preuda rite. dragi gospodin," sent dejal, ''tukaj bkigo, tik blaga meja, onkraj meje silen novec..." Milo se mi je storilci, ohripelo mi je grlo, nisem m'ogel naprej z Težek šk( ,da" poroča '-.c žkem P o , ostali na več mogel, da sem Slovenec, iz- besedo, utrnil sem si n:s dala me je bila. govorica. Prizadel sem si, da koliklcr moči rešim čast našemu plemenu. Vprašal sem ga, če zna francoski. Sopotnik je .«pC'Z.nal moje sta nje; srce mu ni bilo iz kremena. zniogal je brat nad sodnikom. Dejal je, naj ne mislim, da Slovencev ne ljubi. Slovenci da so podpira položaj ' ' m Grškem. il so ostali - - ti i ilavanskimi i wed Krawm ™e deteta, nja z imeno na katero - i^bf- V Klaburistu kopališču ,jjj t in jih nadenj |go g ae, da Grki stotisoči raznoroduj^jo celo aspir a acije na mia na osvojenih K ^ ter j o Gr^ko tudi gf HENRI BARBUSSE: Poslovenil Anton Debeljak. i — Ze koj na prvi drajni, kamor so me odpravili 8 polževo naglico, sem jih -videl presilno, preobilno in precej so delali slab utis name. Vsake baže službe, pod-službe, vod sty a, središča, uradi, skupine. Prve čase, ko zabredeš noter, kolikor srečaš raožicljev, toliko različnih poslov, ki se imenujejo spet vsak drugače. Človeku bi se k»r zmešalo. Prijatelj, kdor je iztuhtal imena vsem tem opravkom, je imel vrlo butico! Torej hočeš, da se mi ne preobrača želodec nad tem? Kar iz oči mi to gleda in 'kadar delam napol kaj drugega, nehote mislim napol o tem! , Pasja vera, je prežvekoval naš sodrug, vsi ti-le štorklježi ičkajo in čačkajo notri, nališpani, z oficirskimi čapkami. in haljam, v čeveljčkih — in ki sploh slabo > izgledati o — dobro papcj^'o ,kadar se jim zljubi, zvrnejo petio'ko razbibrige v svoj požiravntk, se umivajo rajši dvakrat kot enkrat, hodijo k maši, ne odložijo zlepa cika in zvečer se zavalijo v pernico pa berejo časopis. In taiki-le porečejo kesneje: "Bil sem v vojni". Ena podrobnost je bila posebno zbodla Volpatta v oči in prihajala iz njegove zapletene, strastne prikazni rada na dan: — Vsi oni vojaki ti ne nosijo noža in vilic in časice, da bi jedli na hitrem ko mi. Oni imajo .svoje udobnosti. Rajši se nastanejo pri kaki baburi V vasi, ae vsedejo k posebni mizi, da cikajo svoj ohrovt, in mati jim spravlja v svojem sklednjaku črepinje, konservne škatlje in vso ša- ro za k jedi,, skrc^jka; prednosti bogastva in miru v tem prešm,enta,nem ozadju! Volpattov sosed ie stresal glavo pod slapovi, ki so padali z neba, rejcoč: — Tem bolje zanje. — Nisem popolnoma prismuknjen......je začel znova Volpatte. — Mo§:pče: doSileden pa že t^isi. Volpatte je bil užaljen s tem izrazom; zdrznil se je, dvignil divje glavo in dež, ki je oprezoval nanj, mu je pljusknil curkoma v obraz. — Na, nezaslišano! Ne dosleden! ti presneta griža! —Cisto gotovo, go.sppd, je povzel sosed. Ujedas se, pa vendar bi bil rad na njih mestu, pri teh huncvetih. — To že, ampak kaj zato, ti prda oskubena? Prvič, mi smo bili v nevarnosti in bila bi že lahko vrsta na nas. Zmeraj so eni, vam pravim, da in potlej so tamkaj mladi, krekpiki kakor vol in zastavni kakor bikoborec in potem jih je tudi preveč. Saj vidiš, vsevdilj trdim "preveč", ker je,zares tako. — Preveč! kaj ti veš, teleban? Mari poznaš, kakovi so ti posli? — Ne vem, kakovi so, se krotoviči Volpatte, am* pak rečem...... —Menda ka-li niso mačje solze, spraviti v tir tolikšno vojsko? — Piši me pokonci, ampak...... — Ali bi bil ti rad v njih koži, ne? je zabavljal nevidni sosed v oglavnici, na katero so bile z^tvomice sveta, in prikrival bodisi veliko nebrižnost, ali pa neusmiljeno željo, da bi razkačil Volpatta, — Jaz se ne spoznam na to, je dejal enostavno ta. —Nekateri pa znajo -namesto tebe, se je vštulil ostri B?.rquov glfia; poznal sem ga..... —: Tudi -jaz' sem jih videl! je zarjul Volpatte obupno v nevihto. Ne dalfč od fronte, kaj vem kje, v zasilni bolnišnici, v nižji intendanci. tam sem srečal to glisto. . ___ki! trat f A/ Veter je drmastil nad nami, vprašujoč; — Kaj pa je? " Ta čas je nastala tišina in slabo vreme je pustilo ko- likortoliko besede Volpattu, ki je povedal: — Bil mi je za vodnika po celi goščavi nadomestnega bataljona kakor na sejmu, saj je bil pa tudi on pravcata posebnost onega kraja. Vodil me je po hodnikih, dvoranah hiš ali nadomestilnih barakah; napol mi je odprl vratca z napisom ali pa m'i jih je pokazal in rekel; ''Poglej to-le. no pa še tole!" Ogledovala sva si vkup; jaz sem se vrnil v zakope, on pa ne: bodi br'ez skrbi. Sicer pa tudi ni prišel iz jarkov, ne boj se. Ko sem v prvo videl to glisto, je nalahno stopical po dvorišču: 'To je vsakdanje opravilo", mi je dejal. Menila sva se. Drugo jutro se je vpilil za ordonanca, da bi se izmazal, zakaj oditi je/imel že spočetka vojne. Za vrati se je valjal celo noč na krevetu in je svetil škrpete svojemu av-lšau: imenitni lurrieni škornji. Ma-zal jih je z n^kim kvasom, zlatil jih je, dragi moj. Obstal sem in gledal. Dečko mi je razložil svoje zgodbe. Aiijpak ne spominiam za čepeč tega bahaškega arabskega gobezdanja, .'iakci se n: domislim Rvancoske zgo-dr>vine in ietnic, ki srno jih premlevali v šoli Nikdar, bh&iš, ga niso poslali na fronto, četudi je bil od 3. let-iiika i.i vražji hrust, ve?. Nevarno.-st, udiijp, vojne težave, to mu ni dišalo, to je bilo za druge, kako pajc. Vedel je, če stopi enkrat na bojno črto, da ga bo bojna črta požrla celega, zato pa si je. brusil pete na vse kriplje, da ostane na mestu. Poskušali so vse načine polastiti se ga, vendar bob ob steno, izmuznil se je vsem stotnikom iz klešč, vsem polkovnikom, vsem štabnim zdravnikom, ki pa so se hudirjeVo razpenili nad njim. Pripovedoval mi je to. Kako neki je dejal? Kar sesedel se je na zadnjico. Zagovedno je zijal. Zvil se je v klobaso. Postajal je Ttakor cula umazanega perila. "Po vsem životu čutim neko slabost", se je cmerdal. Niso znali, kako bi ga ujeli rpustili so ga na tla čez nekaj časa; nazadnje je šlo vsem na kozlanje. Eto. Pa tudi spreminjal je svoje zvi- jače po razmerah, razumeš? Kateri' rab'"' bi! ga, ki jo je znal prebito dobro pripravljal, se poučil o vseh 3P ® poln. Pomisli, mrcina je vedel za .--v- mac]« J, on«" nese domov. a ni tako neumen! Deveta briga vsako stvar zares na zemlji, in s® ko bodo v krtovi deželi. Kadar se del si ga, kako se je vtihotapi! P® ^ ki je prišla v depot; potem je ^ J si celo prebit.o prizadeval, da bi o vali. Vstajal je ob treh zjutraj, po vodo, ko so dragi mrlizgali; z j, se je bil vkradel, povsod je bil kak""^ ra, ta mrha! Ubadal se je, da se m" , dati. Podoben se mi je zdel budalu. ' zaslužil sto čukov z udri j o in deloi^'^^ si ponaredi petdessetak. Amp^k to j , Na fronti bi ga utegn''" ^ o bodo v krtovi deželi. Kadar s® , se vrne na dom. Prijatelj A/i P sem živ in zdrav" in njeg® j^peg®" voljni, l^er možanec je dobra duša. ® pjen®"'" ravno je umazanec in — pa to j® ^ ^ zadnje pa imaš to zalego še rad. [tii® No, zastran ljudi takega kalik^^^^ 'Tu bi samo eden: na mernike j'h j® . mestnem bataljonu, plezajo in P laziJ", kako, nazaj odkoder so prišli, in in res ne gredo in nikoli se ne P — Vse to ni nič novega, že davno vemo! — Toliko uradov! je doaai - ^Hc^' jjf jega potopise^. Cele hiše jih je, M;, Videl sem samo edino majcen att« koti'/' J j) . ..ne'' pa imam polne oči. Na'a, he bi med vojno onoliko moških na sto • . : lih- Roka ie pomolela iz vrste, za (Dalje tip3" 1st. 1922. •♦ENAKOPRAVNOST" STRAN 8, Mož Z ZAVITO USTNICO. ^ Sherlock Holmesovih doživljajev. Spisal SIR ARTHUR CON AN DOYLE. nt iz roke, ga ■*» iTtt"""""" jgg pozorno o^le- k ^stal s svojega pMko 2a r% je bil iz ze- i% s pcštnim pe- ra^Tjo in datu- jegj dne, ali bolje pisava! ja zamrmrai pisava va- gospa?" ' zavcj je >• "lOipTv, ki ; je moral ' %rei naslov na Poizvedeti.'' Gtc to reči?" %ino io „• i n' ,, pisano, kakor se j črnim črni- astp , ^'^^šilo. Ostalo pa 'je v kar spričuje, Ako v uporabil in vse oibenem ' ki n/!", ® P^^"ikom po-crn5 v- pisava nikjer Se, n, najprvo na- •laslova r "*Pi- letlek v Pi-ecej- ilova T 'Wt kajpada sa- '•'t 80 ' "ič ni tako važ i Oglejmo %iženQ,„' Nekaj je^ XT. •Njegov pečatni •ste v, . i G to h k: Vi soproga ?" "> pisav." • kadar j6 hi- jiVi kaj malo poclob-vse- - poznam." ' bodi bez stra- hu. Vse bo zopet ddbro. Prigodi-la se je velika p'omota, ki ,bo zanjo treba nekoliko časa, da se jo popravi. Čakaj potrpežljivo. — Neville." Pisano je s svinčnikom na praznem listu iz neke knjige, ki je imela obliko csmer-ke. Hm! Oddano je bilo na pošti v Gravesendu po človeku, ki je imel umazan palec. Ha! Gumasti rob pa je omočil človek, ki je žvečil to^bak, ako se ne motim. Ali v resnici ne dvomite, da je to pisava vašega soproga ?" "Niti najmanj. Sa.m Neville je napisal te besede." "In v Gravesendu je bilo dani:. na počtu. No, Mrs. St. Clairo-va, ndbo se jasni, vendar še ne morem reči, da je nevarnost že minula." "On mona biti pri življenju, Mr. Holme's." "Razen #'o tole ni ponarejeno, da bi,nas speljali na napačno sled. Prstan navsezadnje ničesar ne dokazuje. Lahko so mu ga bili vzeli." "Ne, ne; to je, to je v resnici prav njegova lastnoročna pisava." "Pa dobil:. Mogoče pa je, da je bilo Ž3 v pondeljek pisano, a šele danes na pošto dano." "Kaj mogoče." "Ako je tomu tako, se je pa med tem marsikaj lahko prigo-dilo." "O, nikar mi ne jemljite poguma, Mr. Holmes. Vem. da se mu dobro grdi. Med nama vlad;3 tako velika simpatija da hi takoj slutila, ako bi se mu kaj ža-lega prigodil'o. Prav tisti dan, ko sem .?a poslednjikrat videla, se je urezal v spalnici; jaz pa sem v istem trenutku pohitela iz o- bednice gor v spalnico, prepričana, da se mu je ^lekaj zgodila. Ali mi'slite, da bi se bila odzvala taki malenkosti, a ne bi občutila njegove smrti?" "V svojem življenju sem preveč izkusil, da ne bi vedel, da u-tegne biti vtis kake ženske dostikrat večje vrednosti nego izvajanje kakega analitičnega misleca. In v tem pismu imate v resnici zelo kreipak dokaz za svoje mnenje. Ako pa je važ soprqg živ in la'kp more pisati pisma, zakaj ,ge pa potem ne vrne domov ?' "Tega ne morem razumeti. Ne pi:jmljivo je." "Ali v pondeljek pred odhodom nice'sar omenil?" "Ničesar." "Ali ste se vi začudili, ko ste ga ugledali v Swandam Lane?" "Silno." "Ali je bilo okno odprto?" "Da." "Potem bi vas bil lahko poklical, ali ne?" "Lahko." "On pa je, kaj ne da, samo nerazumljivi^ za vpil?" "Da." "Ali ste ibili mnenja, da je na pomoč klical?" "Da.. Z rokami je mahal." "Mogoče pa je tudi, da je bil to klic iznenadenja. Morda je začudenje, da vas je tako nepričakovano zagledal tamkaj, povzročilo, da, je dvignil svoje roke." "Mogoče je." "Vi pa ste mislili, da so ga nazaj potegnili." "Tako nenadoma je izginil." "Morda pa je samo odskočil. Ali niste nikogar drugega videli v sobi?" "Ne, ali ta strašni človek je priznal, da je bil tam, Lascar pa je stal ob vznožju stopnic." "Take je. Ali je imel vaš mož svojo navadno oblek:' na sebi?" "Da ,a. brez ovratnika in ovratnice. Prav razločno sem viifela njegov (goli vrat." "Ali je kdaj govoril z vaihi o Swandam Lane?" "Nikoli." "Ali je bilo kdaj opaziti znamenja, da, bi bil .opij užival?" '^Nik.li." "Hvala vam, Mrs. St. Clairo-va. To so bile poglavitne točke, glede katerih sem hotel biti popolnoma na jasnem. Sedaj bova midva malo večerjala, nato pa se podala k počitku, kajti jutri ■naju prejkone čaka mnoga deia." Velika in udobna soba z dvema posteljama je bila dana nama na razpolago in jaz sem kmalu zlezel pod odejo, kajti bil sem močno utrujen.; Sherlock Holmes pa je bil drugačen človek; ako je imel nerazrešen problem pred seboj, je bil cele dneve, da celo teden dni pokonci, -ga razmišljal, z. pet in zopet urejal dejstva, jih razmotrival z vsakega stališča, d'ckler jih ni ali dognal, ali pa se prepričal, da so nezado'stna. Kma lu mi je bilo jasno, da je bil zopet pripravljen celo noč presedeti. Odložil je suknjo in telovnik, si cbjekel veliko modro ponočno suknjo, hodil po sobi ter jemal blazine s postelje, divana in na-slanjačev. Ž njimi je naredil nekak orientalski divan, na katerega se je usedel s prekrižanimi nogami, pcldživši predse nekoliko tobak], in škštljico vžigalic. Pri medli luči svetiljnice sem ga videl tamkaj tih- in mirno sCs'e-ti, v ustih je držal staro pipo, oči so mu bile zamišljeno uprete « en kot ^trbpa, iznad njega pa se je vzdigoval modri ciim proti stropu. Tako je sedel, ko sem zr.spal in tuko je sedel, ko me je nmaden vzklik prebudil in ■sem cpazil, da je poletno solnce že r/. jab v sobo. Pipa je bila še vedno v njegovih ustih, soba je bila polna gostega tdbakovega di-ria, le kup tob3ka je bil izginil, ki sem ga prejšnji večer vuiel Fi*ed njim. , --ill!- 'iniiiii''"''!!, Ill'" ''iiiniii" '''iiinni'' *iiiiiiiiii;i"iiinniiiiiMiin,|||||ii!lii||,,,)|iii!ltiini)niiillii|||mml(^i ZAKAJ? ^AlO: ^'ATO: ZATO: "HNAKOPRAVmST In naročajte se naj Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov-- ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohodkov za vaš list — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —> Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglaiajo v dnevniku -jUG. TISKOVNA'DRUŽBA mccton 551. 6118 ST. CLAIR AVE. ljj)nniiiiij,.,inn!MijMj,iniiiiiii|,ijiiiniiii|, jiiiiyiiii, jiiiiiiiiii, ............................................ ■'Ali si zbujeil .Wais:n?" je vprašal; j,': / ''Da." '■Prfpravljen za juiranji "izpre-h';d?" "Gotovo." ■'Potem se obleci. Živa duša se še ne gane; ker pa vem, kje spi hlapec, bo voz kmalu pripravljen/' Ko je gov:ril, ae je hehe-t::! sam pri sebi. pomežikal z očmi in je bil sploh videti docela drugačen človek kakor prejšnji večer. Ko sem se naipravil, «em pogledal na. ur;. Ni čuda, da še žive duše ni bilo pckOTci. Bilo jc petindvajset minut čez štiri. Kakor hitro sem bil gotov, je prišel H.olmes s sporočilom, da hlape:-že vprega. ■■Rad bi malo preizkusil neko mojo teorijo," je rekel in se o-ibiil. "Moje mnenje je, Watson, da stojiš pravkar pred enim največjih bedakov v Evropi. .Jaz 2,?%lužim, da bi me kdo tako sunil z nogo, da bi zletel od tukaj prav do Charinp Crosisa. Ali sedaj imam, kakor sodim, ključ do cele zadeve." "In kje je ta?'' sem vprašal in se nasmejal. ''V kopalni sebi," je odgovoril. "O di3,, ne šalim se," je nadaljeval, ko je pazil moj neverni pogled. "Ravnokar sem bil tam; vzel sem ga s seboj in. ga imam tukaj le v torbi. Le naprej, moj dragi, da vidimo, ako gre v ono kljličavnico.'' Odšla sva. kar najbolj tiho po stcpnicuh navzdol in iz hiše na 'Svetlo jutranje 'solnce. Na cesti je stal Vpreženi voz, napol oblečeni hlapec pa ga je čuval. Skočila sva nanj in oddrdrala po Ion donski cesti. Tupatam je bilo vi-cTeti kmečki voz, ki je peljal zelenjavo v mesto na trg, vile na cbeh straneh ceste so bile talko tihe in brez življenja kakor mesto v sanjah. "V nekaterih ozirih je ta slučaj čuden," je rekel Holmes Jn udaril z .bičem po konjpi da 'sc je ■spustil v dir. "Priznati pa moram, da sem ibil slep kot krt; vseeno pa je bolje pozno se na-' učiti modrosti kot nikoli." v mestu so začeli prvi vstajal-ci ravno zaspano pogledovati sko zi okna, ko sva drdrala po ulicah na Burreyski strani. Koncem Wa terloo Bridge Roada sva prekoračila Temzo, zavila na Wellington Streetu na desno in se znašla na Bow Streetu. Sherlock Holme^ je bil dobro znan na policiji in stražnika pri vratih sta mu salutirala. Eden je prijel konja za uzdo, drugi pa je naju peljal v hišo. "Kdo ima službo?" je vprašal Holmes. "Nadzornik Bradstreet, gospod." "O, Bradstreet, kako se imate?" Velik, krepak uradnik s špi-často čepico in z vrvicami pre-pueženo suknj.o je prišel po ka-menitih stopnicah doli. "Rad bi govoril z vami, Bradstreet." "Gotovo, Mr. Holmes. Stopite semkaj v mojo sobo." Bila je majhna uradna soba z orjaško glavno knjigo na mizi in telefcnom na steni. Nadz..:rnik je sedel k svoji mizi. "Kaj morem za vaa storiti, Mr. Holmeis?" "Oglasil sem se radi tistega berača Boona — tistega, ki je oibdolžen, da je v zvezi z izginotjem Mr. Ne villa St. Claira iz Leea." "Da, pripeljali So ga semkaj in obdržali v preiskovalnem zaporu v svrho nadaljnih preiskav." ' ■ "'Slišal sem o tem. Ali ga imate tukaj ?" "V celicah." "Ali je miren?" ■ "O, nobenih sitnosti ne dela. Sik umazan,lopov je t;-." "Umazan?" "Da, predvsem bi ga bilo treba pripraviti do tega, da bi si u-mil roke; in njegov obraz je črn kakcr piskrovezov. No, ko bo njegov slučaj v redu, pojde takoj v kopel j. Ako bi ga videli, mi slim, da bi mi pritrdili, da jo sil-n- potrebuje." "Jako rad bi ga videl." "Ali res? To se lahko zgodi. Pojdite z menoj. Svojo torbo pa lahko tukaj pustite." "Ne, vzamem jo s seboj." "Pa dobro. Pojdite semkaj, ako vam drago," je rekel. Od-pelj.vl nas je po h dniku, cdprl neka vrata» sel po vijugastih stopnicah navzdol ter nas naposled privedel na belo pobeljen hodnik s celo vrsto vrat na vsaki strani. "Tretja vrata na desni so njegova," je dejal nadzornik. "Tu-kaj le je!" Mirno je odmaknil deščico na zgornjem delu vrat in r, gledal skozi okence, "Spi," je rekel. "Prav dobro ga morete videti." Obadva sva pogledala skozi mrežo. Ujetnik je ležal v trdem spanju s proti nam obrnjenim o-brazom, dihajoč počasi in težko. Bil'je človek srednje postave, preprosto cblečen, kakcr je pri-stojajo njegovemu pokUcu, v bar vasto srsijco, ki je bila vidna sko zi razpor v razcapani suknji. Bil jo neznansko umazan, prav kakor je rekel nadzornik, toda blato, ki ga je imel na obrazu, ni moglo zakriti njeguve grd.sti. Široka ^brazgotina neke stare rane mu je segala od oči do čeljusti in je pri svojem skrčenju zavila del gornje ustnice navzgor, tako da je bilo tri zobe videti, gop zelo svetlordečih las mu je yastel globoko' dol na oči in čelo. "Sama lepota ga je, aji ne?" je dejal nadzornik. "Prav gotovo je, da potrebuje vode," je dejal Holmes. "Sem si mislil, da bi bilo dobro, ako bi gc umil; zbok tega sem bil tako prost, da sem prinesel s seboj potrebne stvari." Pri teh be-e-dah je -dprl svojo torbo in vzel iz nje veliko kopalno gobo. "He. He! Kak saljivec ste!" se je hehetal nadzornik.. "Ako bi bili tako dobri in prav na tihem odprli vrata, ga bomo pripravili, da naredi svojo zunanjost mnogo bolj dostojno." (Dalje prih.) Naznanilo in priporočilo Otvoritveni dan L Augusta Naznanjam občinstvu, da sem prevzel trgovino z obuvali in modnini blagom od Mrs. Anton Koss, 689 EAST 200th STREtT ali Cut Rd„ Euclid Ohio, ter vodil bodem trgovino s popolno zalogo raznovrstnega blaga za možke, ženske in otroke. Potrudil se tw-dem, zadovoljiti vse obiskovalce z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Za obilni obisk se priporočam CHas. ScHaberl Ako ste bolni m-. zHnemarJuJte vašega sulravja, prUlUe k vneni, . kajU Im.-im nino-.'o^etiw skušuJc v zdiavljfitju iiioSkih In žt-nsk, ki so trpeli VsUkI kroniOnlh. nervoznih komijUcii-anili bolezni. Ne glefl« k.iko ste se že zdravili in koliko časa že bolelmte, Kprlaulte ae pri meni 4ii iK> nalan&nl prei-skiivi viiin bom pove-Cpl. fC nil je niogoOe ozdraviti vas ali ne. Kar cem storil %a druijo, storim lahko tudi ?a vaH. Jaz sem zdravil uspešno nove In zastaralo bolezni kot ho krvni, kožni ali nervozni neredi, želodčne ?revt^sne in ledvične nadlo;i'e, tudi. revitiatizmn. boloC:ino v hrbtu aH sklepih, glavobol, zabasanost, vrtoglavost,' Izpahke, in katarh v ^lavi", nosu ali grlu. No odlašajte temveč poHv<.*«ujte se % monoj takoj. Klek-trlfno zdravljenje,' ser\in\i. vaccine.'bactorlne In direktno krvno vbrizgavanje, katerega se poBlužuJcnri, vam zagotavlja dober uspeh. DumY Uradne ure: od 9 uro dop. do 8 zvečer. 647 Euclid Ave. Drugo nadstropje nasproti T»-rtnTTT»T T/-I -TiT-rv/-. vshodno on taylor arkade IvJCil U 13ljlC l3LDG. gitardian banke Ob nedeljah: od 10 zjutraj do 1 pop. Cleveland, O. SKUPNO POTOVANJE SLOVENCEV I'YaTicuHka linija prii-eUi akupoo "poWva-nje Slovencev preko Havre v Tn>l In Ljubljano- H svojiin najmodernejšim iji najhitrejšim parn!kom "pRvIa", ki odpluje iz Now Yorka 23. avgusta 1922. .'juijUstnj Mi\ l,, Ubit v tepežu. Danes okrog pol štirih zjutraj je bil ubit na hodniku zveznega poslopja 19-letni poštni uslužbenec Alexander Sddman v rokoborbnem tepežu z ndcim drugim, poštnim uslužbencem. Kot se pripoveduje, sta bila fanta cel večer prijatelja ter sta se med delom šalila in pogovarjala, ko so šli pa zjutraj domov Se je na hodmiku med njima vnel prepir, ki se je končal s te-pežem. Seidman je padel po tleh ob prvem udarcu in ni več vstaC Ko so njegovi sodelavci le videli, da leži nepremično, so mu priskočili na pomoč ter ga nesli*ven na zrak. Toda tudi to mu ni nič pomagalo, kajti pri padcu na ka-menita tla se mu je prebila čre-pinja. Izdihnil je, še t»redno se ga je pripeljalo v bolnišnico. Zakaj sta se fanta pravzaprav step-la, se se ne ve. — Poročna dovoljenja so dobili sledeči: Louis Cigoj, 30, 19010 Shawnee Ave. in Mary Gregorič, 18, 4026 .St. Clair Ave. tef George Kačič, 25, 1211 StaA-weather Ave. in Ljubica Galino-vic, 22, 1211 Stark wether Ave. Novoporočencem vso srečo! — Trije mladi fantje, oboroženi z revolverji, so napadli v pon-deljek zvečer poslovodja Orange Crush Bottling Co. na 3822 St. Clair' Ave. in Edward Meyersa ter ju oropala za $139.00. Iz blagajne so vzeli $125, Meyersx pa so obrnili žepe naokrog in dobili $14. Ko so bili bandit je s svojim delom gotovi, so zaprli oba moška v zadnjo sobo iii odšli. — Bivši policijski načelnik, William S. Rowe, ki je sedaj pod direktorjem Reutenikom komisar parkov, se je poročil. 2ena mu je umrla pred kakim letom, vče' raj pa je svojim prijateljem predstavil svojo novo izvoljcnko. Za vrne. ki ga poznajo, je bilo to precejšno presenečdnje, ker je držal celo stvar do zadnjega čisto zase. Vzel si je počitnice, Pe poročil in odšel v Canado, kjer je prebil večji del svojih medenih tednov. Najbrže zato, ker je tam mokro! — Vroč kotliček zaplenjen. Zvezni prohibistični agentje so zaplenili na 3472 E. 149 St. kotliček za sto galonov žganja, ko je operiral ter aretirali moškega, ki je spal poleg njega. — Lekarnar Kari Z an tiny, 2533 St. Clair Ave. se bo moral zagovarjati, ker so dobili prolii-bistiohi agentje v njegovih prostorih 22 kvartov žganja. — Včeraj je bil prijet tukaj neki Charles Smithelsy, ki je obdol-žen, da je spravil nekega bogatina v l ong Branch N. J. ob skoro $60.000, prodavši mu neke ničvredne delnice. Prijet je bil ravno, ko se je selil v svoj nov dom na 6309 Euclid Ave. Smitheleskv je povedal policiji, da je trgovec z ribami na de/belo iz Philadel-phije. Sem je prišel pred dvema dnevoma. — Petletni Norman Ager, 3463 W. 63 St. je bil včeraj povožen v gmr't pred svojim domom. Mati ga je poklicala k južini in deček naznanilo. Rojakom naznanjapi, da sem kupil od Mr. Urbasa GROCERMO na 6532 St. Clair Ave., vogal E. 66 St. in se priporočam, da me obiščete. Uverjeni bodite, da vam bom postregel z dobrim blagom po primernih ^enah ter da boste zadovoljni- JOSEPH PEtošEK SLOVENSKA GKOCERIJA. Tel. v mestu: Central 4384-W Main 8156 Tel. podružnice; Princeton 1167-K LEOPOLD KUSHLAN Slovenski odvetnik Ccz dan uraduje na 819 Ulmer Bldg. Zvečer od sedme do devete ure na 6511 St. Clair Ave. je zletel preko ceste proti domu, ne da bi videl avtomobila, ki je prihajal proti njemu. Bil je zadet in ubit na mestu. — Dasiravno je večina mornarjev, uslužbenih po jezerskih ladjah, gflasovala za stavko, se iste najbrže ne bo napovedalo. Unijski uradniki namreč vidijo, da sedaj ni posebno ugoden tre-notek za enak korak. Ladje ostajajo že itak v pristaniščih vsled pomanjkanja premoga in tudi vsled pomanjkanja tovora, Železa in rude imajo vsled železnica;-ske in premogarske stavke ladje čimdalje manj za prevažati in bi se torej skoro ugodilo lastnikom ladij, če bi sedaj zastavkali. Za gotovo sg pa sicer Se ne ve, kaj bo ukrenil vrhovni odbor vseh unij, ki zboruje ta teden v De-troitu. — Letvinec deportiran. Glavni imigracijski inšpektor A. J. Pla-ckey, sporoča, da bo deportiran danes od tu neki Litvinec vsled njegovega političnega prepričanja. Dolži se ga, da je član svetovne komunistične stranke. — V nedeljo, 30, julija, se je oglasilo več Clevelsndčanov na farmi Frank Hočevarja v Olm-stead Falls, Ohio, kjer je bilo mnogo dobre zabave. Med ve sel jem sta se pa rojaka John Ga-)ič in Anton Eršte spomnila na naš Slovenski Naročim Dom in nabrala svoto $ i 1.00. Hvala vsem darovalcem kakor tudi vnetima nabiralcema. — V Lakeside bolnišnici se nahaja rojak Jop Zabukovec, 15617 Holmes Ave. Želimo mu skorajš no okrevanje. — Neki Clevelandčan, katerega imena policija ne izda, je zapustil svojo ženo z dvema otroko-, ma in v nosečem stanju dve leti nazaj in ravno na njen rojstni dan. Včeraj pa ga je prijela tukajšnja policija v spremstvu neke druge ženske, katero je poročil v Chicagi. Peljal se je ž njo v avtomobilu, ko skočita dva detektiva na okrilnik ter mu velita naj se ustavi. Moški je bil silno presenečen. Naključje pa je prineslo, da je bil prijet ravno na svoj rojstni dan Zagovarjati se bo moral vsled bigamije, ter vsled več drugih prestopkov. — Danes pcistane v Glevelan-du veljaiv.na 5-centna cetstno-ae-lezniš-ka pristojbina na vseh črtah izvzemši na onih karali Euclid Ave., ki vozijo v East Cleveland. 2 lil Tel. Main 2068 O. S. Cent. 1690 H wJoHn L.. MiHelicK SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355 R iji H sli it Si M KEEPING WELL A CONSTANT FIGHT AGAINST CATARBH Mnogo bolezni se lahko prišteva katarhičnemu stanju. Kašelj, prehladi, nosni katarh, želodčne in črevesne nadloge, je Te gar izmed številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh. orite se proti njemu! Borite se z zdravilom, ki je poznano vsled vporabljivosti že preko pol stoletja »m ■■ ■DR. HARTMAN S—# WPE-RU-NA m TmM»ta or Liituid jo iz državnih in lokalnih skladov. Colorado: Pravico do podpore imajo: ma tere, ki ne morejo skrbeti za sebe in svoje deflo v določenih do-ibah pred in za porodom; stariši, ki ne morejo primerno oskrbovati svoje otroke.radi siromaštva; otrok, ki je neobskrbljen ali zanemarjen. Pogoji: Da je itditelj sposoiben biti skrbnik svojega otroka in da je za dobro otroka, da ostane doma pri svojcih. Starost otroka: piod šestnajstim letom. Podpicra: Mora biti zadostna za pravilno domačo vzgojo otroka (Podpora more obstojati v de narju ali potrebščinah.) Uprava: Podporo dov^oljuje Juvenile ali County Court. Probation Officers, imenovani od so dišča, izprašujejo, nadzirajo in poročajo sodišču. Sodišče mora vsako leto poslati poročilo na State Board of Charities and Corrections. Connecticut. Pravico do pcdpore imajo ob-vdovele matere. plogoji: Mati mora imeti svoje redno bivališče v tej državi. Starost otrok: Pod 16 letom. Podpora: Za hrano: Udova $2 na teden; otrck preko 14. leta $1.75 na teden; otrok 5—14 let star $1.25 na teden; dete pod 5 leti $1 na teden. Za kurjavo: $1.00 na teden. Za oblačifo: m vsak&ga člana družine 50 centov na teden. Za stanovanje: Zmerna mesečna kvota. Za bolezen i smrt: Izvanredna podpora. (Podpora more obstojati v denarju, potrebščinah ali v io'beh.) Trajnost podpore: iPodpora traja, dokler State Agent je ne ustavi, prekliče ali spremeni. Pre neha, ako mati zapusti državv.. Uprava: Podporo izdigje State Agent, ki se nahaja v uradu State Treasuref-a, na priporočilo občinske uprave in County Commissionera. Upravitelji občine preiskuje j,o slučaj in poročajo County Commissionerjem. Ti od'pošljejo odobreno ali neodo-breno priporočilo State Agent-u v končno rešitev. Za slučaj, da je podpicra dwoljena, morajo ob-činsiki upravitelji obiskati vsaj enkrat na mesec dotično družino. Sredstva: Iz blagajne države, County in občine v enakih delih. Zakoni o materinskih pokojninah v po-edinih državah. •0/(f Kvtrywhare New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) California; 'Pravo do podpore imajio ob-vdovele matere. Poigoji: Taka mati mora stanovati vsaj dve leti v državi (razun v slučaju, da se jfe otrok rodil v isti državi.) Starost otroka: Pod 15. letom. IPodpiora: $10 na mesec za vsakega otroka. Uprava: Podporo izdaje State Board of Control. Prosilce za pod pore izprašujejo State Children's Agents, ki nadzirajo podpirane družine. Država nadzira izvrševanje tega zakona potom Chief Statei Children's Agerit. Sredstva: Podpore se izplačuje- NASI ZASTOPNIEL Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland: John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinc, — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newibung: Vincent' Bubnič.—Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Kollei Hrvatski zastopnik za Cleveland in okolico: Ludvik Deliši-monovič. Gas par Logar, Niles, O, Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville,' O. Mirko Mihely, Brewster, 0< Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. S3rd St., Lorain, O. Za Pennsylvanij(»: Joe Merše, Box 248, Meadow Lands, Pa. Mike Pavšek, RFD, 8, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa, Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa, Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa, John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa, Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa, Zupančič Tony, Martin, Pa. ' Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. ' Jos. Cvelbar, Sharon. Pa. Louis Lindich, P. O. Box 554, Greensburg, Pa. Jakdb Mihevec, Box 28, Vand- ling. Pa. Math Kos, Box 227, Cuddv, Pa. Druge države: Sterk Frank, Ringo, Kan, Debel jak John, Aurora, Minn« Krall Joseph, Pueblo, Colo, John Virant, Salida, Colo. Blatnik Frank, Box 22^, Delcar- bon, Colo. John Gudnich, Box 834, -Ely, Minn, Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, N, Y. Herman Perehlin, Little Palls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšek, Kanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., I Cleveland, 0 NAOPRODAJ je trgovina s čevlji in modnim blagom. Poleg je tudi pripravno za po.pravljat čevlje. Se f=9 Najboljša in edina ladja ploveča v DUBROVNIK ITALIA .................... 12. augusta Nizke cene. V 9 DNEH V JUGOSLAVIJI. Potujte na enem izmed 8 morskih velikanov, ki odplovejo vsak torek iz New Yorka. Vsi potniki 8. razreda imajo kabine. Vse kakor doma, izvrstna kuhinja. Ni vam treba francoskega vizuma. MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA preko Cherbourg. Za karte in nasvete vprašajte naj bližnjega zastopnika v vašem mestu ali okolici. Slovenski milavec & 995 Parkwood D""- M'' Princ. 3045-K Izvršujemo vsa f napeljavo kop*]'^ k8fl»> drugo, nap^lj gork® nesov. Vse delo 3« ' > le so jako ' SUPERIOR g. SODI Za 'dobro potreba n®' R2 RŽ RŽ $1,50 bušel, izbran rž. Točno razvažanje Fetzer Bros. Telefon Broadway 1210 NORTH RANDALL, OHIO. SJLOVITO STARO ZDRAVILO POMAGA MNOGOTERIM. Na tisoče ljudi trpi vsled želodčnih nadlog, in vsi ti so Oždraveli s pomočjo Evropskega Krvnega Čaja. Dostikrat druge • bolezni, kakor napri-mer Žolčni kamen, R^, Zaprtje, Sla bo' prebavanje. Izguba slasti. Brez spečnost, izvirajo iz želodčnih nadlog Ce se počutite oslabele, če imate slabo slast v svojih ustih, pokrit jezik, slabo slast in nobeme posebne ener gije, vživajte Evropski Krvni CaJ. To je naravno zdravilo ter izvaja svoje blagodejno delovanje na želodec, kri jetra in ledvice ter jih pripravi, da opravljajo svoj posel. Cena Evropskemu Krvnemu Caju je $1.00. Pošljemo ga takoj po prejemu denarja. Naslov: Guenther Remedy Co Collinwood Sta., Cleveland, 0. H.TBA ILA SAVOIE^.......... 14. »f fflROUSSILLON....... 19, «i 'ILAFAYETTE ........ 23. " , ...................... ilzvrstne udobnem" . fdve, štiri m sest ^ fvališče in tekoča kabini. Jnrt kro^"'L' lira, brivnica, odp ^ i na francoska ■^pivo sen'irano_b>"F 0,» :ba, plea. Streza«. « {l.aško in srbsko-Ixa družba wprevazujoca J«® i nike. j^jie p®'" I Poseben ylak I njih prtljagi) . gggle y 'preko Trst ah M" , lijo potnik'- % govori .d il Dnižbin tolma«. ^ B zik, bo šel s P poniag« Jugoslavije da P ko in pri po)" Za vse priP^^yialnei«",, oglasite P" ' pa f French linije »" ^ , binem - . 19 STATfc »city- ' ? New hom£, pli s\^. je potreba Frank 106th St. Cla'^ J 8704 Buckey® 15617 Fr^. Ave- 61I7St. Cla'f STAB Popravljanj® VSEH vrst * Mi imamo I«'® -J. ««"'2,1, 15808 W»' V Ed^yJ^^ Naročajte dnevnik t Randolph GRAM PL UtiBVit« i* pri l«i urinn r«ro sreitoru