Sfev. 185,___ Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah !o praznikih, Ob 5 zjutraj. L'redniStvo: Ulica Sv FrančiBka Mižkega St 20, L ntdstr. — Vd Ccpist raj se rajajo uredništvu lista, ftefraokirtna pisna s« 3« s$reje«?fijo in rfilcopisi se ne vračajo. IfdaJatelJ hi odgcvontf S™.. V1*"1* k®nsorc,l tisti .Eđirfcrfiv — Tisk tiskarne .Edinosti' vpisane zadraje * eftejeftitt pcrcštvora v Trstu, cllca Sv. Frančiška AsiSksg« k. 2flL Telefon ircdnlftv« In uprav® flev. 11-67. fiarcčnlni inaža: 2a celo leto........K 24.— Za pol leta................. ^ ra tri ............ * • t* nedeljsko isdsjo » • i« pol lds................. V Trstu, v srg^Ot M^Ta 1916, Letaik XU. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarja?, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolona. Cene: Ogla-.i, trgovcev in obrtnikov . . . . . mm po 10 viri. Osmrtnice, zalivale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov ........ T......mm po 20 vla. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.7*- vsaka nadaijna vrsta........ 2.— MaH oglasi po 4 vinarje beaeda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnini ki reklamacije se poilljajo npr a vi lista. Platuje se izključno 1« opravi .Edinosti'. — Piaia ia toli se v Trsta. Upm ta iucrctel oddekk se nahajata v ulici Sv. PrančiSka "l aa — MUoteioUaliaJ račun St W 1.651 8 Pregled najnevejsili dogodkov. Ruska bojišča. — Pri Kolomeji nepre-staho srditi boji. Naš napredek jugovzhodno Tlumača. V Voiiniji Rusi povsod odbiti. Uspešni nemški sunki v središču. Na Hindenburgovi fronti brezuspešni ruski napadi na fronti Naroško jezero—bmor- g'iUi—Višnjev. ....... Italijanska bojišča, — Napiocnejsi topovski ogenj in srditi napadi od morja do Jriž. Napadi odbiti. Na tirolski irontt so se laški napadi vsi izjalovili. Zapadna bojišča. — Močni angleško-francoski napadi med Ancro m bommo odbiti, sovražnik pri Ypernu. La oassee, Lensu m damloupski bateriji pred Verdu- nom zavrnjen. Balkanska bojišča. — Neizpremenjeno. Turška bojišča. — Turki zasedli Ker-mandžo. Na kavkaski fronti nič posebnega. Razno. -- Vrvenje na Grškem._ Mflše mim poročilo, DLNA1 4. (Kor.) Uradno se raz**l* poizkuse sovražnika, da bi prekoračil Sčaro jugozapacfno Lipskega in južno Baranovicev. V okolišu Lipe sovražnik neprestano obstreljuje naše postojanke s in lahko artiljerijo. Novo došle nemške Čete napadajo tu srdito, a smo jfti zavrnBi s težkimi izgubami. Dpslei smo zajeli 9 častnikov in 419 vojakov. V Galiciji je sovražna artiljerija v okolišu vasi Hladki in Vorobjevka tudi močno streljala. Na dvinski fronti obstreljuje sovražna artiljerija nekatere odseke naših postojank pri Jakubovem, na desnem bregu Dvine, v okolišu livenhofskega kolodvora in dalje proti jugu. Na vsej fronti od okoliša mesta Dvinskega oa do Rofc>-tenskih močvirij se vrše boji s pehotnim orožjem. — Baltsko morje: 30. junija oddelek križark in torpedovk, išp^p sovražne sile med Gotiandom m švedsko obaljo, ni mogel ugotoviti večjih bojnih enot. Ob aort so sovražne torpedovke napadle eno kri žarko. Napad je bil z lahkoto zavrnjen. Z artiljerijskim ognjem smo zadali sovražniku znatne izgube. Napadi sovražnih pod-vodnikov so bili tudi brez uspeha. Naš oddelek je dosegel izhodišče brez izgub in škode. — Črno morje: Naše čete so 29. m. m. ob a*natolski obali potopile 54 jadrnic. IlfilUsnsko uradno porožllc. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 1. julija: Med Adižo iii Terragnolsko dolino včeraj intenzivne artiljerijske akcije. Naša pehota je zassdlu ZanoIIi v dolini Arse. Kljub srditega ognja močne artiljerije s postojank, ki obvladujejo Borkolslti prelaz, Monte Maggio in Monte Torraro, sino prodrli dalje na v&ej posinski fronti. Na levem krilil so se nase čete, premagavši ljut sovražni odpor, pospete na vrh Monte Maja in obstreljujejo sedaj severno pobočje, da prepade tamkaj ined skalovjem ugnezdene sovražne t*ddefk&. Na planoti Sette Comuni so naši oddeEki v tesnem stiku s sovražnimi postojankami. Po težavnem nepreglednem svetu S£ vrše boji z bombami in boji mo->a proti možu. V Suganski dolini je položaj neizpremenjen. Naši težki topovi so včeraj ponovno obstreljevali Toblach, !n-nichen in Sillian v Pustriški dolini. Napredki naše pehote se javljajo v gornji Zajezerski in Jezerniški dolmi. Naša arti-jerija je obstreljevala sovražne obrambne postojanke ob Prašniški dolini in pri Rablju. Na soški fronti artiljerijsko delovanje. Naša artiljerija je povzročila velike po-žarje na železniški postaji Borgo Čarintia (Gorica). V tržišker-« Hlseku pri grl-ia 70 T>remeknili svoje črte in zavrnili sovražne napade. V Albaniji je naš oddelek konjice, ki je razjahai, pri predmostju Ciftlik Idris ob dolnji Vojuši ugotovljene avstro-ogrske čete napadel z bajonetom, jih pognal v beg ter jih preganjal z ognjem strojnih in ročnih pušek. Zajeli smo nekaj sovražnikov in municije. Poročilo italijanskega generalnega štaba 2. julija: Med Adižo in Brento so naše čete neumorno nadaljevale ofenzivo. V Ar-ški dolini je pehota napadla sovražno fronto med Zugno Tprto in Poppianom. Naša artiljerija je močno obstreljevala utrdbo Pozzachio. V okolišu Pasubija se je sovražnik žilavo upiral v utrjenih postojankah od Monte Spina do Cosmagona. Na fronti Posina—Astico se je osvojitev Monte Maja razširila in smo zasedli južno pobočje Monte Seluggia. Sovraižne oddelke, ki so se ugnezdiJi severno Pedescale. smo z naskokom pognali v beg in zapustili so orožje in municijo. Na asiaški planoti boji med patruljami v severni kotlini Aške doline. Na ostali fronti do kraške planote nič pomembnih dogodkov. V odseku med SeJci in Trž^oem so naše čete s krasnim napadom osvojile nove jarke in ujele 120 sovražnikov. Protinapad je razpadel ob zelo težkih izgubah. Sovražni letalci so metali bombe na nekatere kraje ob dolnji Soči. Ranjen ni bil nihče, škoda je majhna. Neresnična italijanska porstllff. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V nekem članku, ki je izšel v italijanskem časopisju, se trdi da je bilo v zadnjih bojih armadne skupine nadvojvode Evgena poveliništvo te skupine izdalo povelje, ki se je tudi izvrševalo, da naj se ne zajemajo ujetniki. Proti trditvi se ugotavlja, da tako povelje seveda ni bilo izdano nikdar. Najboljši dokaz proti tej italijanski trditvi je v dejstvu, da je bilo od srede meseca majnika pri armad-ni skupini nadvojvode Evgena ujetih skoraj 50.000 Italijanov. Tendenca onega članka v italijanskem časopisju je pač prozorna: Dvigniti hoče po porazu na južnem Tirolskem "adlo moralo italijanskih čet in obenem delovati proti tamkaj se pojavlja-jočemu nagnjenju k vdaji, ko hujska k sovraštvu in maščevanju grozovitosti, ki so jih baje storili avstro-ogrski vojaki. V tej zvezi se mora pač poudarjati, da je povelj-ništvo armadne skupine zaradi strahopetnih laških vojnih zvijač izdalo povelje, v katerem priporoča največje nezaupanje proti temu sovražniku. 24. majnika so Lahi pri Strignu pri napadu na neki naš nolk uporabili vojno zvijačo, da so se s po-vzdignjenimi rokami približali rojnl črti in nato vdrli v črte. Napad je bit odbit v boju moža proti možu. Polk pa je imel 70 mož izgube, med njimi deset mrtvih. To Je dalo povod poveljništvu armadne skupine, da je splošno zabičalo četam, da se mora od sovražnika, ki je politično ratmai tako nepošteno, pričakovati tudi najnepo&enejši, najzavratnejši nadn bojevanja. RemSN uradno poročilo. BEROLIN, 4. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni sfao, 4. Julija 1916. Zapadno bojišč*. — D oči in sovražnik severno potoka Ancre ni obnovil svojih napadov, je zaetavfi močne sile med Ancro in Sommo proti fronti Thiep-v^—La Boiselie—gozdič pri Mametzu, južno Somme pa proti črti Barleux—Bel-I0y. Številni zastavitvi moštva so odgovarjale tudi izgube v našem artiljerijskem in pehotnem ognju. Napadi so povsod odbiti. Za posest vas* Hartecourt, severno Somme, se ie vršil srdit boj. V vas vdrle Francoze smo vrgli iz nje. Severovzhodno Yperna, zapadno La Bassee in v okolišu jugozapadno Lensa so bili krajevni sovražni sunki, vzhodno Moze krepki napadi proti »damloupski bateriji« gladko odbiti. Ponovna uradna francoska poročila o zo-petnem zavzetju utrdbe Thiaumont in danrioupske Baterije so ravno take bajke kot podatki o Številu ujetnikov pri dogodkih ob SommL Nemike patrulje so vzhodno in jugovzhodno Armentieresa vdrle v angleške, poizvedovalni oddelki p& pri Exbrucke, zapadno Miihlbausna, v francoske postojanke. Tu j>mo zateD enega častnika in 60 lovcev. Devet sovražnih letal sni o sestrelili, pet v zračnem boju brez lastnih izgub, štiri pa z obrambnim ognjem, šest izmed teh za boj oneSposoftjenih letal je v naših rokah. Vzhodno boiiSče. — Hindenbur-gerv^ armadna skujrfn^: V zvezi z zelo cjačenkn topovskim delovanjem so Rusi zvečer in ponoči na fronti Naroško ježe-ro—Smorjpoto—vzhotJno Višnjevega napadli na več mestih, z znatnimi močni i na obeh straneh Smorgona, pri Bo^učan, severovzhodno Krevega, in pri SlojkoVštič-?ani, jugovzhodno Višnjevega. Pridobili niso ničesar, a imeli so težke izgube. — Princa Leopolda Bav. armadna skupina: Krepki protisunki naših čet so imeli na vseh mestih, kjer se ie izpočetka posrečilo napredovati Rusom, povsod uspehe. Zajeli smo 13 častnikov in 1883 mož. — Linsingenova armadna skupina t Tudi včeraj so se Rusi z močnimi, deloma nanovo prihiteliml četami vrgli v masah proti našemu prodiranju; bili so potolčeni. Naši napadi pridobivajo še dalje tal. — Both-merjeva armadna skupina: Jugovzhodno Tlumača so naše čete, hitro napredujoč, porinile Ruse nazaj na nad 20 kilometrov široki fronti nad 10 kilometrov globoko. Balkansko bojišče. — Nič bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Ofenzivo na Francoskem. LONDON, 3. (Kor.) »Times« javljajo iz Pariza 2. julija: Ofenzivi* so na Francos- ■ ____1.1: f> —___x „ L^aii prvui ptuun"" Jo|fre. Angleži in Francozi postopajo popolnoma edinstveno. Belgijci so prevzeli koristno ulogo, ko so zasedli večji odsek fronte kot doslej in pri Obstreljevanju pred napadi obstreljujejo z artiljerijo nemške postojanke. Ozemlje, ki je bik> izbrano za napad Angležev in Francozov, je ugodnejše kot ono, v katerem so lanjsko leto Francozi pričeli ofenzivo. Ozemlje je poljedelsko, ne pa rudinteko. V bojnem okolišu ni razsežnih vasi, ki so zadnjič nudile Nemcem koristjia oporišča. Svet je odprt in lahnp valovit ter nudi boljša kritja za artiljerijo in več prostora Z£ razvoj vojaške premoči. Artiljerija igra važno uto-go. Pehota ima tokrat manjše izgube kot pri napadih po staran načinu. Vkijub temu pa je naloga pehote Še vednzda. Dalje severno Asservillersa smo po sHajnem naskoku zavzeli vas Fe-nilličres. Južno Asservillersa smo osvojili drugo nemško postojanko blizu do Es-treesa. Tekom popoldneva smo prodrli preko druge postojanke. Osvoieno ozemlje je globoko 5 kilometrov. Število ujetnikov presega sedaj 8000. Anoleiko uradno poročilo. LONDON, 3. (Kor.) General Haig poroča: Južno Ancre obvladujemo vse 2. t. m. vzete postojanke. Angleške čete so vdrle v vas Boiselie, kjer se boj še vrši. Pri Avillersu se vrši boj z meniajočim se uspehom. LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev urad svari, da bi se od ofenzive pričakoV^li hitri uspehi. Sedaj je že jasno, da se bo samo počasi pridobivalo na prostoru in da se mora računati s trdovratnim c^dporom. Občinstvo da mora biti potrpežljivo- S Mil &3JI& CARIGRAD, 3. (Agence Tel. Miili.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. Nič izpf^memb. — V južni Perziji so Rusi Ž3. junija, ko se umikali od Kosrevabada, ponoči prišli mimo Karunabada ter so s svojimi glavnimi silami hitro bežali v smeri proti Malilde-šabadu. Močne zadnje čete, Hi so jih pustili v Harur.abadu, so 29. junija, ker se zaradi zasledovanja naših namaknjenih oddelkov niso mogle vzdržati, zapustile Harunabad in so bde prisiljene, da so se umerile z glavno silo vred. Kavkaška fronta. — Na desnem krilu nič pomejnbnega. Naši topovi so u-spešiio obstreljevali sovražne tabore in zbirališča čet. Na levem krilu nase . čete severno Coroba utrjujejo zadnje dni sovražniku odvzete postojanke. V odseku, ki tvori desno krilo teh operirsiočih čet v smeri ~*oti severu, je sovražnik poizkusil ofenzivni sunek, ki se je pa izjalovil Zajeli smo ujetnike in plen. Sovražnikove poizkuse, da bi nas iznenadil na ^katerih točkah obrežnega odseka, smo odbili s sovražnikovimi izgubami. Drugače nič pomembnega. CARIGRAD, 4. (Kor.) Po srditem boju zapadno Kermandze 30. junija so se Rusi umeknifi. V Kermandzi se rJso mogli vzdržati, nakar so Turki i. julija zasedli mesto. _ Letalski napad na Sofijo. SOFIJA, 3. (Agence Tel. Bulsare.) Danes proti 8 zjutraj se je pojavil sovražni aeroplan nad mestom, Iti je vrgel na razne kraje osem bomb, ne da bi bil napravil kaj škode. Obstreljevan po obrajnbnih topovih, je aeroplan takoj pobegniL Vzroki irske vsioje. LONDON, 3. (Reuter. — Kor.) Komisija za preiskovanje vzrokov irske vstaje izjavlja: Zdi se, da je glavni1 vzrok vstaje dejstvo, da se je pustilo nemoteno rasti brez-zakonje in se je Irska že več let sem vladala po načelu, da je varnejše in pametnejše, če se more tako preprečiti spor s strankami ali ljudstvom. Da se ni uporabljal zakon, je bilo pripisovati večjtdel pritisku irskih poslancev v parlamentu. Vzklicna razprava pretj Casementu. LONDON. 3. (Kor.) »Times« javljajo ? Vzklicna razprava proti Casementit se bo vršila 17. julija. Vrćenje na Grikem. BERN. 3. (Kor.) Po poročilih francoskih listov se je na Grškem poleg rezervniških zavez, ki so naj>er}eni proti Venizelosu, ustanovila Še neka druga vojaška zveza, podobna častniški ligi. Vojaška zveza naj bi uprizorila splošen odpor proti kršenju pravic in svoboščin po ententi. BERN. 3. (Kor.) V Solunu je prišlo do demonstracije grškega častniškega zbora proti Venizelosu. Dvajset častnikov je vdulo v uredniške prostore lista »Rizostva-tis«, napadlo urednika zara4t njegovih ententi prfjaznih člankov ter njega in druge Časnikarje tolklo s sabljami. Razbili so tudi opravo. Francoske vojaške oblasti s<»> uvedle preiskavo. LONDON, 3. (Kor.) Reuter poroča iz Soluna: Franooska policija )e aretirala deset grških Častnikov ki so v soboto napadli izdajatelje venlzelovskega lista »Ri-zostratis«. Častnike so odpeljali v ječo m pridejo pred francosko vojno sodišče. Italijanska zbornica. CURIH, 3. (Kor.) Pri razpravi o podaljšanju začasnega proračuna do konca 1. 1916. je bilo v italijanski zbornici podanih več pritožb in predlogov, posebno s strani socijalnih demokratov, zaradi davčnih bremen, notranje politike in uprave, pomanjkanja premoga, draginje itd. Prizadeti ministri so obetali, đa store vse, kar je mogoče, da se odpomore vsem nedostatkom. Min?strSki predsednik Bo^clii je prfporočal predlagateljem, naj se zadovolje z izjavami ministrov, in je izjavil končno, da vztraja na začasnem proračunu do konca meseca decembra, ter je zahteval glasovanje, ki bodi obenem vprašanje zaupanja. Začasni proračun do konca decembra je bil nato v tajnem glasovanju sprejet s 317 proti 30 glasovom. Minist'r-ski predsednik je predlagal nato, naj se zbornica odgodi do zopetnega sklicanja. Nato so sledili običajni pozdravni govori, ki jih je zaključil zbornični predsednik Marcora, izražajoč upanje v zmagoTn proslavljajoč hrabrost Vojakov. Špomrtjj^ seje tudi kralja, ki bo ime( priimek vitega«, padlih vojakov, poslancev, ki So izgubili svoje sinove v vojni, in je kottčfin zaklical »evviva« Italiji, ko je zagotovil, da Italija nikogar noče pritisniti ob tla ali ponižati. Hoče ši le osvojiti sVtfje pravično meje ter pripomagati kulturi !n pravičnosti do zmage. _ Vojne n-odpore državnim nameščencem na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Finančni minister je izjavil, da bo predlagal za državne nameščence naslednje vojne podpore: uradnikom do 3Ž0Č K plače 35%, od 3500 do 6000 K 30%, od 7200 K dalje pa 25%, nižjim uradnikom in uslužbencem pa brež razlike po 30% plače. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) finančni minister pl. Teleszky ie pojasnjeval zakonski načrt o vojni podpori državnim nameščencem. Poleg že omenjenega je treba se dodati, da znaša najmanjša podpora pri u radništvu 600 K, pri uslužbenstvu pa 300 K. Vse stranke so se Izjavite za sprejetje načrta. _ Hrvatski sabor odvoden. ZAGREB, 4. (Ogr. kor.) Tretje \rejno zasedenje hrvatskega sabora je bilo danes po rešitvi vseh poslov odgodeno s kraljevim reskriptom. Sabor je poslušal čitanje reskripta stoje in ga sprejel z navdušenimi klici »Zivio kralj!« Podpredsednik sabora dr. Magdič se je zahvaljeval banu, čigar prizadevanje je omogočilo to tako plodonosno tretje zasedenje, tn je prosil Vsemogočnega blagoslova za Njegovo Veličanstvo. Dolgotrajni živio-klici kralju in zmagi armftd osrednjih držav rn njunih zaveznikov. _ Ruska državna duma odgođena. PETROGRAD, 3. (Petrograjska brzojavna agencija.) S carskim ukazom je bila ^tžavna duma odgodena do 14. novembra. Lord-poročnik in generalni guverner lord \Vimborne, ki je bil imenovan februarja meseca leta 1915., ni bil nikakor odgovoren za vladno vr---- - 1-en za vladno politiko. Nasprotno pa je generalni tajnik Birell kot upravni poglavar vlade na Irskem posebno odgovoren za Uojnl položaj no zapnclnern in ĐzMem Hojlšču. Major Moraht piše v »Berliner Tage-blattu«: iz proučevanja skupnega vojnega položaja izhaja, da se vse vdjujoče sc armade nahajajo v kritičnem stanju. Na;,i nasprotniki so sedaj, ravno tako kot mi, na visku svojih naporov, in polagoma so se naučili tekom vojne, da precej istočasno napadajo osrednji vlasti. Organizacija vojnega vodstva je, kakor moramo pošteno priznati, tudi na strani naših sovražnikov postala energičnejša in enakomernejša. Deloma so sc naučili cd nas, in njihova velika denarna in človeška sredstva ter številna dovozna pota na odpr-f%m morju jih usposobljajo za to, da nam z vsemi močmi otežujejo končno zmago. Bili bi slepi, če bi te pojave v vojevanju po preteku dveh let vojne hoteli prezirati, in ne odgovarjalo bi nemškemu bi- Stran If. -i •EDINOST« štev. 185. V Trsta, dne 5. julija 1916. stvu, če ne bi" priznavali resnice. Spo- nati s trajnim uničenjem ruske napadne i , __ sile^ toda s 5|mer ra&juau^ ^ omrtvitev za daljšo dobo. Dejstvo, da se je napadna fronta naših zaveznikov med AdiŽo in Brento umek-nila za nekaj kilometrov se pogostem^ presoja napačno. Umetnost strategije ni nikdar toga, temveč se zna vedno prila-gojati vsevkupnemu položaju in krajevnim potrebam. Kakor se ni bilo treba Napoleonu kot zmagovalcu Evrope bati od-redbe umikov, Če je naneslo tako, tako tudi Conradu pl. HStzendorfu ni treba obžalovati pregruphanja svoje fronte. Italijani srkajo med iz vsake cvetlice. Tako je postalo sedaj njihovo oko sijajiiejše, njihov slog vznesnejši in njihova notranja politika morda močnejša. Toda velike odporne sile jim ne vzrastejo iz dejstva, i! i so brez boja zavzeli nekoliko opuščinib gorskih vrhuncev, blej ko prej se bari vsa italijanska armada s ^traženjem ali vzpo stavljanjem meja. znaja vsevkupnega vošnega položaja pa nam vkljub vsemu temu ne daje povoda, da bi s strahom zrli v bodočnost, če je napredovala nasprotniška vojna organizacija, smo napredovali tudi mi, in trdil bi, da na tem polju prednjačimo, kot smo doslej. Enotnost naše misli o zmagi ie predpogoj našega končnega uspeha. Kolikor se more videti, ta misel ni omajana po ničemer, in zaupamo, da bo iz lastnih interesov skovana vez tudi Bol-garje in Turke tudi še nadalje vezala z Hami v vdano in požrtvovalno delovanje lia postranskih bojiščih. Naši nasprotniki tudi že ne poizkušajo več, morda kvečjemu še na skrivnem, da bi odtrgali od nas centralnih vlasti naše vzhodne zaveznike. Na drugi strani pa so sovražniki imeli uspeh v tem, da so vkljub najhujšemu pritisku na nevtralce znali odvrniti vsakega posameznika, da se ni javno priključil nam. Položaj na zapadu se bliža svojemu vrhuncu. Ruska ofenziva ni prinesla razbremenitve. Odločilni boji. ki bodo brez dvoma hudi, nas še čakajo. Toda ne dvomimo, da se nam posrečijo, kajti zveza odpornega središča s francoskimi trdnjavami, ki sedaj vzhodno Moze tvore skrajno obrambno črto, je postala z^p težavna. Ce je bilo že doslej nadomeščanje municije in dovažanje živil čestokrat negotovo, se more sedaj upati skorajšnje osamitve posameznih oporišč notranjega vzhodnega utrdbenega pasu. Prezreti tudi ni, da zvezne ceste z utrdbami na Cote Lorraine vetkrat niso porabne zaradi našega ognja. Stvar Francoske je, da najde izhoda iz tega položaja pred Verdunom. Da ga v francoskem generalnem Štabu presojajo pravilno, ne dvomimo. Toda skušajo pridobfti Časa in tolažijo se s tem, da padec Verdiina ne po-menja padca Francoske, in ko računajo tako, upajo na angleško ofenzivo in pripravljajo izvežbo šestnajstlethikbv s pomočjo novega zakonskega načrta. Angleška ofenziva se poraja. Tako se je predkratkim izrazil znani francoski general Lacroix. Zelo malo je pač, da se mora Francoska zadovoljevati še vedno s tem »upanjem na ofenzivo« angleškega zaveznika. Toda francoska vojna politika je napram Angleški postala že tako majhna in skromna, da se veseli, če more le ugotoviti spioh kako gibanje na angleški fronti. Angleži postopajo zelo sistematično in zelo previdno. Poizvedujejo na več mestih s taktično brezpomembnimi sunki in delujejo oddaleč s svojo artiljerijo, za katero morajo imeti sedaj na razpolago pač res velike množine municije. Saj je Angleška tekom dolgih mesecev, ne da bi bila ovirana po vsakovrstnih pomorskih nevarnostih, mogla spraviti svoj materijal čez Kanal. Naši angleški sovražniki ne zaidejo v napako, da bi radosti vriskaje, kot Italijani, v majhnih uspehih videli velike stvari. Postali so celo zelo trezni, se izogibajo bahavosti in ne računajo na hitro ponovitev ruskih in italijanskih uspehov. Ravno zaradi te treznosti v presojanju spoznavamo vedno zopet voljo Angležev, da vzdrže do zmage, brez ozira na čas, ki poteče dotlej. S svojo opreznostjo in varčnostjo je Angleška sedaj dosegla, da je postala rešiteljica v stiski zaveznikov. To jej daje v četvero-zavezi znatno politično premoč, ki jo ke-daj izrabi. Po nekaterih časopisih kroži vest, da general Joffre sedaj se pričenja-jočo angleško ofenzivo smatra za prezgodnjo. Tem vestem nam ni treba zaupati, in vkljub vsej žilavosti Francoske mislimo, da sili politična potreba k skorajšnjemu začetku angleške akcije. Pa tudi v drugem oziru se še opaža vpliv Angleške v Parizu. Prekomerno izražanje upanja v bodoče dogodke na zapadu je, pač po višjem ukazu, nekoliko pridušeno in kaže samo v hladni mirnosti besedi za-krivano napetost. Zato se pa vračam k onemu, kar sem pisal že preje: Brez resnega obračuna z Angleško na bojiščih se ne približamo miru niti za korak. Ruska ofenziva na skoraj 400 kilometrov široki fronti je imela uspehe in neuspehe, kakor smo jih pričakovali pri njej že izpočetka. Obe izbočenji, ki ste se dosegli in ste bili plačani s smrtjo stotiso-cev, obstojite še, a se krčite. Pridobitev 60 km sveta proti zapadu je danes zopet izgubljena, skoraj do polovice. Tako se je v svojem večjem in važnejšem delu porušila velika strategična misel, ki je morda izpodbudila vodstvo ruske armade za to podjetje. Prodiranje proti Kovelu in zopetna osvojitev Lvova sta, kakor se pač sme reči, postala nemogoča ( . ' v Iz dveh vzrokov: ker se je nsm-SKa protiofenziva združila z odporno silo avstro-ogrske armade, in ker je središče, Bothmerjeva armada, vztrajalo neomajno. Ostane torej le še ruski uspeh v Bukovim. Brez dvoma je zadnje dni pridobil še več tal. Pri Kutih, kjer smo že računali na zavrnitev Rusov, je nastopila zopet sovražna premoč in je s strategičnim pritiskom prisilila naše zaveznike, da so o-pustili neposredni okoliš Kolomeje, ob Prutu. Naj je položaj na tem bojišču še tako nerazveseljiv, pa vendar ruski vdor doslej ni Še niti povsod dosegel Karpat-skega lesu niti ga prekoračil. Izostal je tudi politični vpliv na Romunsko, in veliko vprašanje je, ali so roški taktični uspehi bili vredni tako velikih žrtev. Nove določbe za preglede in nujni pozivi na vse bivše vojake kličejo moči ogromne ruske države na fronto. Vojaške zahteve glede sposobnosti so se bistveno zmanjšale. Veliko kroničnih bolezni ne onesposobila več za vojafko službo. Vojaki, ki so sposobni za garmzijsko službo, morajo skoraj brez izjeme na bojišče. Izčrpanje, ki preti Rusiji, presega torej določeno delomično napadno možnost njenih armad v Voliniji. — Položaj. 4. julija. Saj smo rekli, da bodo Italijani kričali v svet o velikanskih zmagah, o begu Avstrijcev, o novi zmagoslavni protiofenzi-vi! Pričakovali smo tega z ozirom na italijansko narodno psiho, na njihovo karakterno potezo. Kot mali otroci se radi raz-vnemljejo na vsaki — peni, samo da jo morejo gledati v svetli luči. To njihovo nacijonalno svojstvo jim diktira poročila o dogodkih na bojiščih in ta poročila so namenjena ljudem z istim nacijonalnim svojstvom. Tako se omamljajo tisti, ki pišejo, in tisti, ki čitajo, in na italijanskem ob nebju visi samo cvetje. V tej omami seveda ne vidijo realnosti stvari. Saj ie naravno in nikdo ne bo Stel v zlo, da vsaka vojskujočih se strank kaže svoje eventu-velne neuspehe v čim manje neugodni luči in svoje uspehe v čim lepši. Ali kar počenjajo sedaj nekateri italijanski listi, to so orgije, ekscesi, ki presegajo vsako mejo in segajo tja črez v samo smešnost. O dejstvu, da so Avstrijci iz lastne voije, iz važnih strategičnih in taktičnih razlogov skrčili nekoliko svojo fronto, pišejo italijanski listi v samih superlativih, s tako o-duino samohvalo, da se jim mora trezen človek le smejati. Pišejo, kakor da vsa zgodovina ne pozna takih činov junaštva — sama čudesa vojevanja — kakor jih izvajajo sedaj italijanski vojaki. Pišejo, kakor da se dogodki — zmage Italijanov in beg Avstrijcev — vrše tako po bliskavo, da jih ubogi italijanski telefon niti ne more dohitevati. Uradniki pri telefonu vojnih pošt, da kar kriče in — nore od samega radostnega presenečenja. Tako poroča izlasti znani Fraccaroli. Na koncu pa se mož v svojem omamljenju spozablja, da govori besedico — resnice. Priznava namreč, da je ujetnikov le malo, ker se je sovražnik prehitro umaknil! Ali ni pripo-znano s tem, da naši niso skrčili fronte vsled sovražnikovega pritiska, marveč po lastnem sklepu, storjenem v lastnem interesu?! Pa pustimo Italijane v njih eksaltaciji in poslušajmo drzen objektiven in stvaren glas. V svoji situvacijski sliki, kjer zasleduje vzroke, ki so bili odločilni, da se je avstrijsko voiskovodstvo odločilo za skrčenje fronte, naglaša »Ziiricher Zeitung« — kakor je to storilo že tudi upadno poročilo, — da si hočejo Avstrijci zagotoviti popolno svobodo delovanja. Ž ozirom na rusko ofenzivo, da je važno dejstvo, da krajša fronta na italijanskem bojišču zahteva manje čet, oziroma, dovoljuje svo-bodneje razpolaganje s četami. Na vsak način treba — povdarja švicarski list — priznati, da so Avstrijci kaj spretno izvršili to skrajšanje. Skoro nedotaknjeni so se ločili od nasprotnika. Najbolji dokaz za to, da je dejstvo, da italijanska poro^-čila nič ne govore o ujetnikih in plenu! Tudi tako krčenje je vojna umetnost. Tako se kažejo italijanska — junaštva v luči sodbe treznih ljudi. Priznati reba, da angleška in francoska poročila o prvem Sunku angleško francoske ofenzive ugodno kontrastirajo z re-čenimi italijanskimi pretiravanji v neiz-mernost smešnosti. Pripisujejo sicer sebi uspeh, ali priznavaio, da vse to je še malo in da glavno nalogo imaio še le pred seboj — da se mora ofenziva šele začeti, a ta da naleti šele na glavni odpor, ker prava obrambna črta Nemcev je 2 do 3 kilometre v ozadju. Razna poročila iz Rusije dopuščajo sklep, da jim tudi ofenziva na vzhodnem bojišču ni prinesla tega, kar so pričakovali. Izlasti da so ozlovoljeni u Rusiji, ker uspeh, ki ga je dosegel Brusilov, ni v nikakem razmerju z doprinešenimi žrtvami. Zato da ozlovoljenje proti temu generalu v Rusiji silno narašča. V Petrogradu da govore celo, da hoče car sam na fronto, da se uveri na lastne oči, ali bi se ne bili ti uspehi dali doseči z manjimi žrtvami. Potemtakem se tudi ruska javnost kaže razsodnejo in treznejo, nego pa italijanski junak; — pri telefonu in poročevalski mizi. Italijanom ostane žalostna slava — neresnih ljudi. Ker se na Primorskem porablja več sladkorja, kakor drugod, kakor je znano iz skušnje, se določuje na podlagi § 13, odst. 2t zgorej imenovane ministrske odredbe tr) šestnajstinke kilograma kave osebo za štiritedensko porabo. Oddaja kave proti izročitvi dodatnih izkaznic za sladkor ni dopuščena. I 2. Osebe, katere niso prejele po določilih § 3 namestništvene odredbe 15. marca 1916, drž. zak. in odredb, list štev. 15, izkaznic za sladkor za sedanjo dobo porabe, dobe na zahtevo pri politični okrajni oblasti ali od te določenem mestu kot izkaz za dobivanje kave eno matico veljavne izkaznice za sladkor. § 3. Prestopke te odredbe kaznuje politična okrajna oblast na podlagi § 2 min. odredbe 18. junija 1916, drž. zak. Štev. 186 z globo do 2000 kron ali z zaporom do 3 mesecev, pri obteževainih okoliščinah pa z globo do 5000 kron ali % zaporom do 6 mesecev, ako ne zapadejo prestopki še strožjemu kaznovanju, in sicer se kaznujeta trgovec in kupec. Ako se izvrši prestopek pri obrtnem poslovanju, se zamore poleg tega odrediti odvzetje obrtne pravice. § 4. Ta odredba zadobi veljavo z dnevom razglasitve. Za c. kr. namestnika: Olanz 1. r. Odredba c. kr. primorskega namestništva 27. junija 1916, štev. 10580/A. K., o ureditvi prometa s kavo. Na podlagi § 32. minist. odredbe 18. junija 1916, drž. zak. štev. 186, se o<*rejuje: § l. Do uvedbe izkaznic za porabo kave (izkaznicama kavo) se sme oddajati kava v zrnih, alf zmes te z drugimi Izdelki samo proti vsakokratni oddan navadne izkaznice za sladkor in proti odrezku skraj- pega levega odreka matice te izkaznice, Zavedamo se dobro, da ne moremo racu-i (nemškega besedila!. Doista lest!. Učitelji, oziroma učiteljice za Črnogoro. C. in kr. vojna uprava Črne Gore namerava popolniti izpraznjena mesta na osnovnih (ljudskih) črnogorskih šolah z izvrstnimi učitelji in učiteljicami iz avstro-ogrske monarhije. — Vsi oni. ki bi hoteli biti nameščeni na teh šolah kot učitelji učiteljice), se s tem pozivajo, da kar najprej pošljejo svoje prošnje »C. in kr. vojnemu generalnemu poveljstvu v Črni Gori, etapna pošta Cetinje.« Prošnji, ki naj se predloži predpisanim službenim potom, treba priložiti: 1.) Krstni list. 2.) Izpričevala zvršenih šol in učnih zavodov. 3.) Izpričevala o položenih izpitih. 4.) Domovnico. 5.) Izpričevalo, s katerim politična oblast dotičnega bivališa potrjuje, da ni nikakih zaprek, da prositelj (prositeljica) stopi v učiteljsko službo pod c. in kr. vojno upravo Črne Gore. 6. Opis življenja (curriculum vitae). Učitelji bodo dobivali po svoji kvalifikaciji in po letih, ki so jih prebili v učiteljski službi, letno plačo 1400 do 3400 kron in poleg tega stanovanje v naravi, ali pa primerni pavšal. One učiteljske osebe, ki bi mogle deco poučevati tudi v nemškem jeziku, bodo dobivale razen svojih redovitih prejemkov, tudi še plačilni dodatek letnih 240 K. Vojna uprava se bode pobrigala posebno, da se prosilcem zasigura pravo, ki je imajo do pokojnine, in pa morebitni povratek v njih dosedanjo službo. Velikodušen dar za vojno - oskrbne namene. Baron Ivan Economo je v spomin svojega pred kratkim na bofifiču padlega sina, legacijskega tajnika barona Ivana E con oma daroval za vojno-oskrbne namene na Primorskem znaten znesek K 40.000 ter je dal to svoto na razpolago namestniku baronu Friesu - Skeneju. V smislu določila velikodušnega darovalca se dovede od tega zneska K 20.000 skladu za vdove in sirote padlih vojakov s posebnim posvetilom: »Za vdove in sirote padlih Tržačanov«, K 20.000 pa skladu za podpiranje onih tržaških družin, ki so vsled vojne postale potrebne podpore. Mestna zastavljalnica. Jutri, 6. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca aprila 1915. na modre listke, in sicer od štev. 208.400 do štev. 209.100. Zakaj je goveje meso v Trstu tako drago? Glede te vesti v sobotni »Edinosti« smo prejeli pismo s podpisom »Korado Fetschko, mesar na Belvederju 45«, v katerem nam piše le-ta, da kot naslednik mesarja Benedetticha nikdar ne hodi čakat živine. Ostalega, kar nam piše, ne objavljamo, ker ni v nobeni zvezi z ono vestjo, obenem pa tudi ugotavljamo, da se v oni vesti niti z eno besedico ni očitalo njemu ono, kar popravlja^ in da torej tudi nima niti najmanjše pravice, da bi kaj popravljal. _ najdejo vsi oni, ki se že nahajajo na bojišču, kakor tudi (mi, ki še pojdejo in nič manj njihovi sorodniki. C. kr. avstr. sklad za vdove in sirote padlih vojakov je ustanovil ravno potom zavarovanja proti vojni invalidnosti institucijo velike socijalne vrednosti, ki bo pokazala svoje dobrodejne uspehe šele v bodočnosti. Kdor plača malenkostno premijo, even-tuelno tudi na obroke, si s tem zagotovi odškodnino v slučaju, da postane za delo nesposoben vsled rane ali pa bolezni v vojni. Oni tedaj, ki se podajajo pod orožje, oziroma oni, ki imajo sorodnike na bojišču ali v ujetništvu, naj ne zamutfe prilike zavarovati se pri c. k. avstr. skladu za vdove in sirote padlih vojakov. Vsem je tako dana prilika in možnost, da si po svoji moči sami pomagajo. Vpisovanja se vršijo povsod, pri vsakem uradu in pri vsaki oblasti, učitelju in dušnem pastirju, v mestu in na deželi, na najednostavnejši način in brez zdravniškega pregleda. Natančnejša pojasnila daje »Deželni urad v Trstu«, ulica Lazzaretto vecchio, It. 3. C. kr. avstr. sklad za vdove in sirote padlih vojakov, pod najvišjim pokroviteljstvom Njeg. c. in kr. apostolskega Veličanstva. — Oddelek vojnega zavarovanja. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne poite. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. HALI OGLASI. Dffiffrt »ft • trdo milo, sardine, boras,"Švedske rlUiiU »C • užigalice, papir za [ovitke, miro-j dije, plavilo (perlinj, iudak itd. Sklad.ščo Zoveu-zoni 2 od 9—12. 104 ! tla cfeiieia samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, eloktrične sv«tiljke, baterije, pisemski papir kopirni »Tinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenino, srajce, spodnjo hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB UiVI. ulica S. Nicolo štev. Id. 62, Slep sKlBdnteU siasoolrleu- V!SC¥€5it PiLiPiČ naznanja svojim cenjenim klijentom, da se je preselil iz Stare mitnice (Barriera vecchia) 14" v ulico Ugo Foscolo 16, II. n. levo. dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk, peneči in desertni moška:. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 l naprej. — Velika množina modre galice. PARČINA, Kavarna „Armonia* — Trst. ima sedaj ve^lo zaLg^ belega, dobrega namiz nega vina s 5 prostori in zemh'Sčem se pod ugodnimi pogoji proda. Kaslor pove tns. odd. Edinosti. 403 Hiša Klini!l0fH cunJ®' v°ln°> bcmbaž, volnena in llUpUJCIil vatiržLca pokrivala in volnene maje. Prihaj a m tudi na dom. — Zaloga Settefontane štev. 45. 405 Kupujem volno, bombaž, rabljena pokrivala Stev. 8 in odrezkt od sukna jena pol . — Via Toro 393 Pnrfn prazne petrolfeve, oljeve kupujem v vsaki tJUllC množini. Kuret, Settefontane 1, 401 TfSlfllO Tsate vrBte kupuje prva slovenska trgo-&Ul\IJC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 404 MnriiftEntn izvrfuje vsako delo točno in ele-IlUlIlallilJU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 6, Pendice Scercola. 518 ftafftitoffff Anton Jerkič posluje zopet v svojem rUlUSLlU ateljeju v Trstu. Via delle Poste Štev. 10. 240S forefllff ^ zna šivati, vezati in krojiti iJ{iiCtilU obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. L lica Picardi 2, I- nad-vr. St. 5. 321 Vsakovrstne Stev. 36. žaklje Joiptjje J. StebfJ, Irst, Zalog* [jev ulica Tbrrente 400 pO 135 K loco 1: 150 K. Kupci pr sedanjim razmera r rizling po ie cenaj rn o nizka (Gradič) na najlepšem prostoru trga blizu kolodvora, pripravna za vsako obrt z veliko njivo in travnikom, gospodarskim poslopjem in dvema velikima vrtoma, se pod roko preda pod najugodnejšimi pogoji. Natančneja po:asni!a se dobijo pri KraniiRiSi in p&59]Ilni€i v SevniSš ire rasta^r&cila Trst, ufka S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či- stost. Cene zmerne. C. kr. avstrijski sklad za ulove tn sirote padlih vojakov. Ko je ustanovil, ravno leto dni od tedaj, sklad skupne vojske vojno zavarovanje, je bila pozdravljena ta nova institucija kot dopolnilo državnih preskrb za vse oije, ki se nahajajo pod orožjem, je zadobilo od tedaj vojno zavarovanje pravico državljanstva in se ga poslužujejo mnogi v vedno večji meri, toliko več, ker je zavarovanje pomagalo večkrat iz na)več|e stiske in bede, kar dokazujejo razne in mnogoštevilne zahvale. Na ta način jamči vojno zavarovanje po padlih vojakiji ostalim potrebno pomoč, a nova institucija c. kr. avstrijskega sklada za vdove in sirote padiih v vojski bo blažila deloma v večji njeri strašne rane, ki nam jih je zadala vojna. Vedno je sililo v ospredje tudi vprašanje, bi-li ne bilo umestno in pogrebno zavarovanje tudi proti nesposobnosti, ktere se n akteri, ki odhajajo na bojišče, bolj bo-jć nego 11 smrti same. DrŽava je ustanovila pokojnine za invalide, človefitvo pa iSče z vsemi svojimi močmi sklade in sredstva, s kterimi se morejo ustanoviti zdravilišča, zavodi za slepce in druge invalide. Vsled tega je potrebno zavarovanje, ki ga lahko iščejo in Oddelek vojnega zavarovanja. Deželni urad v Trstu, Via del Lazzaretto vecchio 3, ustanovlja okrajna zastopstva v Trstu, Kopru, Puli, Voloskem, Piranu, Lošfnju, Poreču in Krku. Vpokojenci ali gospodje zavarovalne stroke se nastavljajo kot okrajni ravnatelji s stalno plačo. Isti .morajo poznati nemški, italijanski, slovenski in hrvatski jezik v govoru in pisavi, morajo dokazati dobro obnašanje in biti dobro vpeljani pri c. kr. oblastih. — Prošnja naj se vpošljejo na gornji naslov. Želeti je, da se predstavijo osebno v uradu od 9—11 predp. in od 3—5 pop. C. kr. avstrijski sklad za vdove In sirote padlih vojakov pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva. Oddelek vojnega zavarovanja. PRIJAVE za posojilo z loterijo mu Križ > (cena K 3@* sprejema in daje radevoljno zaželjene informacije ŽMensks banko, poM. Trst, ul. nm T era ZO. i« m • Oddelek vojnega zavarovanja. Deželni urad v Trstu, Via Lazzaretto vecchio 3, sprejme sotrudnike proti dnevni plači, proviziji, eventuelno, po skušnji s stalno plačo. Učitelji, učiteljice, vdove padlih, žene rezervistov, invalidi ki iščejo kak stranski zaslužek, so naprošeni da se javijo v gornjem uradu, vsaki dan od 9 —11 predp. in od 3—5 pop. C. kr. avstrijski skiad za vdove in sirote padlih vojakov pod pokroviteljstvom NJ. c. in kr. apostolskega Veličanstva. Oddelek vojnega zavafovanja. j