Leto 1898,
297
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVIJ. Izdan in razposlan dne 30. avgusta 1898.
Vsebina: (Št. 108- 171.) 108. Razglas o dopustu malo, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom v ozemlju mesta Gablonec in okolica. — 169. Razglas o dopustu nadaljevalno proge male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom od Teplic v Dubi k postaji Teplice-tirajski vrt lokalne železnice Teplice (ftetenice)—Libérée. — 170. Zakon, s katerim se izdajejo določbe radi doklad k plači za eden del svetnikov najviše sodnije in kasacijske sodnije. — 171. Ukaz, da se c. kr. pomožni carinski urad I. razreda Zavjdov (na Pruskem) privzema k carinskim uradom, oznamenjenim v pristavku k ukazu z dnč 15. julija 1882. 1., pooblaščenim v odpravo rastlin.
i<;§.
<
Razglas ministrstva za železnice z dne 0. septembra 1898.1.
o dopustu male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom v ozemlju mesta Gablonec in okolica.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in pu določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) po pogojih in načinih, natančneje ustanovljenih v nastopnem, v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim mi-strstvom Gustavu Hoffmannu, posestniku tovarne v Gabloncu nad Niso dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obratovanje male, z električno silo gnane železnice z ozkim tirom v ozemlju mesta Gablonec in okolica.
§■ 1.
Za dopuščeno železnico se dodeljujejo finančne ugodnosti, navedene v členu V. s kraja omenjenega zakona.
Doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona omenjenih oprostil od davka, se ustanavlja na 15 let, računeč od današnjega dne.
Glede na eventuvalno izpremembo kolkovnine od voznic za osebe v odstotno pristojbino je uporabljati določilo člena XX., odstavka drugega v spredaj navedenem zakonu.
§■ 2.
Koncesijonar je dolžen, začeti gradnjo s kraja oznamenjene železnice precej po dobljenem dovolilu za gradnjo, jo dokončati najpozneje v enem in pol leta, računeč od današnjega dne, ter izročiti dodelano železnico javnemu prometu in obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roku za gradnjo, mora koncesijonar dati zagotovilo, položivši varščino 2000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je ta varščina zapala.
78
(Slovonlßch.)
§■ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarju dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§• 4.	.
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, mora koncesijonar dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati tč ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
Koncesijonar je dalje dolžen plačati stroške od naprave in obrata dopuščene železnice zavisnih vkrepov v varstvo nemotenega obrata že obstoječih brzojavnih in telefonskih prevodov, zlasti tudi stroške za eventuvalno potrebno preložitev teh prevodov.
§. 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebino te dopustilnice in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merččih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v odstavku B zakona z dne 31. decembra 1894. h-(drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni na malih železnicah, potem zakonov in ukazov, kateri se morebiti dado v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo c. kr. ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
Koncesijonarjrt se priznava pravica, da sme s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih postavi ta, narediti delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Znesek resnične napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen
stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice vštevši dobavo vozil in pa dotacijo pričuv-nega zaklada res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarnc obresti, ki se res izplačajo med grajenjem.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množitev obratnih naprav, in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bo trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci delnic, ki se iz-dado, potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 7.
Koncesijonar je dolžen, po železnici dajali vožnjo zastonj podčastnikom in vojakom, ki so v ordonančni službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je dolžen oddajajo službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št.60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne hrambe.
§• 8.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščene železnice, tedaj mora koncesijonar brez upora slušati dotične naredbe oblastva, ne zahtevajoč nobene odškodbe za izgubo, ki mu nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§. 9.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, kateri po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo ž njih popotnim pratežem vred prevažati brezplačno.
§• 10.
Koncesijonar je dolžen, pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlflki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati primerno odplato, katera se določi z dogovorom.
Dopisi, kateri se glede na upravo male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom male železniške podjetbe in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služ-nikih železničnega zavoda.
§• H.
Koncesijonar je dolžen, poskrbeti za oskrbo svojih službencev v onemoglosti in starosti in njihove družine in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetbo ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugod-nostimi zaude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarja kakor pri blagajnici imenovane zveze.	\
§• 12.
Koncesijonar je dolžen, glede dopuščene železnice na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§. 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računčč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic ali če stopijo pravice do porabe cest predčasno iz veljave.
§• 14.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak št. 238) ustanov-
ljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščene železnice.
§. 15.
Koncesijonar ne sme tretjim osebam prepustiti obrata po dopuščeni železnici, ako mu tega državna uprava ne dovoli izrečno.
§. 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§- 17.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-pustilnih pogojih, ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom do-pustilne dobe.
Wittek s. r.
16».
Razglas železniškega ministrstva z dne 16- septembra 1898. 1.
o dopustu nadaljevalne proge male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom od Teplic v Dubf k postaji Teplice-Grajski vrt lokalne železnice Teplice (Retenice)— Libérée.
G. kr. železniško ministrstvo je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in c. in kr. državnim vojnim ministrstvom Tepliški družbi za električno in malo železnico dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat k postaji Teplice-Grajski vrt lokalne železnice Teplice (ftete-nice) — Libérée, vozeče nadaljevalne proge male, z električno silo obratovane železnice od Teplic v Dubt.
Omenjena nadaljevalna proga se določa za celovit del obstoječe male železnice od Teplic v Dubf in naj zanjo veljajo za zadnjo železnico veljajoča določila v razglasu c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 28. februarja 1895. 1. (drž. zak. št. 39), toda z razmerjem, da se v §. 1 tega razglasa omenjene doba 15 letne davčne prostosti računi za novo progo še le začenši z današnjim dnem.
Wittek s. r.
1 70.
Zakon z dne 19. septembra 1898.1.,
s katerim se izdajejo določbe radi doklad k plači za en del svetnikov najviše sodnije in kasacij-ske sodnije.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen 1.
Tisti svetniki najviše sodnije in kasacijske sodnije, ki služijo v tej lastnosti pri njej deset let, dobijo doklado k plači letnih en tisoč goldinarjev, katero je tudi pri odmeri pokojnine všteti.
Člen II.
Ta zakon, kojega izvršitev se'* narpča Mojima ministroma za pravosodje in za finance,
stopi s prvim dnem njegovi razglasitvi sledečega mesca v moč.
Na Dunaju, dne 19. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r.	Ruber s. r.
Kaizl s. r.
1 Vf.
Ukaz ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, finance in trgovino z dne 19. septembra 1898.1.,
da se c. kr. pomožni carinski urad I. razreda Zavidov (na Pruskem) privzema k carinskim uradom, oznamenjenim v pristavku k ukazu z dne 15. julija 1882. I. (drž. zak. št. 107), pooblaščenim v odpravo rastlin.
Dodatno k ukazu ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, trgovino in finance z dne 15. julija 1882.1. (drž. zak. št. 107) o opreznostih, katerih se je v prometu z vnanjimi državami poprijemati, da se ne zatrosi trtna uš (Phylloxera vastatrix), se privzema k carinskim uradom, navedenim v pristavku k omenjenemu ukazu, v opazki lit. a), pooblaščenih v odpravo rastlin, tudi c. kr. pomožni urad I. razreda Zavidov (na Pruskem).
Thun s. r.	Kast s. r.
Kaizl s. r.	Raernreither s. r.