NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 30 - lETO 51 - CEUE, 25. 7. 1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Brez dima ni ognja v Letušu so brez dovoljenj kurili velike količine lubja. Vročo temo no strani Olimpijci s Celjskega pred nastopi. Strani 14,15. Gladovna stavica do iconca Napoveduje jo Mitja Švigelj, nekdanji pomočnik direktorja v Hmezad Export-lmportu. Stran 3. V največjem disku Več kot 600 tisoč ljudi na berlinski Love parade - Reportažo z mednarodnega plesnega karnevala na strani 16. Končana agonija Zlatarne? Stran 6. Nagradni kviz Terme Zrefe. Stran 9. Pol ure prepozno Za poplavo na Skalni kleti ni krivo samo naravo. M Vroča temo no strani 19. it DOGODKI NOVI TEDNIM V spomin na 1. celjsko četo Na Kalvariji na Jožefovem hribu v Celju je bilo v soboto srečanje borcev, aktivistov in občanov, ki ga je osnovna organizacija zveze borcev Janko Skvarča iz krajevne skupnosti Aljažev hrib prire- dila v spomin na ustanovitev 1. celjske partizanske čete pred 55 leti. 20. julij je bil nekoč celjski občinski praznik, letos pa so borci pripravili to praznovanje že tretjič zapored in načrtuje- jo, da bo postalo tradicional- no. Proslavo so pričeli s prika- zom kmečkih opravil, nadalje- vali pa s kulturnim progra- mom. Govorili so predsednik osnovne borčevske organiza- cije iz KS Aljažev hrib Ludvik Zupane, predstavnik izvršne- ga odbora zveze borcev Celje Janez Poglajen ter gost iz Ljubljane, filmski ter gledališ- ki igralec Janez Škof. Borci so se zabavali ob zvo- kih Fantov iz Zagrada ter Tria Drago, prav tako iz Zagrada. Prireditelji so pričakovali ne- koliko več udeležencev, saj se jih je zbralo le okrog 120. Š.K. V Rogaški Slatini praznujejo Zanimivosti prvega občinskega praznika Za prvo praznovanje občin- skega praznika Rogaške Sla- tine so pripravili vrsto prire- ditev, osrednja pa bo v nede- ljo, 28. julija ob IL uri (pred Kulturnim domom), ko bo slavnostni govornik predsed- nik državnega zbora, Jožef Školjč. SlatinČani so pripravi- li bogat, večdnevni program. Po poletni slikarsko-kipar- ski delavnici Rogaška Slatina 96, v pretekhh dneh, bo da- nes, 25. julija, odprtje razstave del, nastalih med omenjeno delavnico. Prireditev bo v Gra- fičnem muzeju, z začetkom ob 20. uri. Jutri, v petek 26. julija, bodo odprli Gozdno uč- no pot po gozdovih zdravilišča Rogaška Slatina, prireditev pa bo ob 17. uri, pred trgovskim središčem v Kidričevi ulici. Po otvoritvi bo sprehod po ome- njeni poti, zaključek pa v bru- narici, ob zbirki starega goz- darskega orodja. Jutri, prav ta- ko ob 17. uri, bo na igrišču v Kostrivnici nogometni turnir. Na slatinskem kopališču bodo v soboto, 27. julija (ob 15. uri), poletne igre brez meja. Podelili bodo tudi tri »Priz- nanja občine«. Prejeli jih bo- do Silvester Žgajner (za osebna prizadevanja za bolj- šo komunalno urejenost kra- ja), Marinka Mastnak (za življenjsko delo v šoli s prila- gojenim programom) in Ka- ritas iz Rogaške Slatine (za pomoč na duhovnem in ma- terialnem področju, veliko skrb za begunce ter obisko- vanje bolnih in ostarelih). V nedeljo, osrednji dan praznovanja, bo za začetek na slatinskem balinišču balinar- ski turnir (ob 8. uri). Slavnost- na seja občinskega sveta, ko pričakujejo govora predsedni- ka sveta, Antona Krivca in žu- pana, mag. Branka Kidriča, bo ob 10. uri, uro pozneje pa osrednje praznovanje. Na pri- reditvenem prostoru, pred Kulturnim domom, bo slav- nostni govornik predsednik državnega zbora, Jožef Školjč, govoril bo tudi slatinski župan Kidrič, igrala bo pihalna god- ba, pel bo moški pevski zbor, nastopili pa bodo tudi folklori- sti in domači šolarji. Ob tej priliki bo podelitev letošnjih občinskih priznanj. Slavnost- ni dan bodo zaključili z an- samblom Nočna izmena ter pevcem Albertom Gregoričem. Naslednji teden, v soboto 3. avgusta, bosta še dve športno obarvani prireditvi. V Rogaški Letošnji »Plaketi občine« bosta prejela dekan Jože Kraševec in Moški pevski zbor Rogaška Slatina. Deka- na so se odločili nagraditi za njegovo 25-letno delo v kra- ju, kjer je vodil tudi obnovo številnih objektov, urejal okolico, imajo upoštevanja vredne orgle, odkupili so hi- šo za človekoljubne namene. Moški pevski zbor, ki se lah- ko ponaša z 220 koncerti do- ma in na tujem, veliko ploš- čo ter kasetama, pa praznuje letos 30-letnico delovanja. Slatini bo nogometna tekma med nogometaši Steklarja in Šentjurja, kostrivniški planin- ci pa se odpravljajo na Olševo. BRANE JERANKO Ce se kadi in smrdi... Kaj storiti, če se vam zdi, da se iz celjske Cinkarne nenavadno močno kadi in smrdi? Najbolj se je obrniti na občinski center za obveščanje oziroma telefonsko število 985, ki ukrepa in pokliče inšpek- cijske službe ah ekologe Cinkarne. Tako se s pregledom merilnih naprav v Cinkarni ali občinskih aparatur da ugotovi- ti, če gre res za kakšen izjemen dogodek. Po besedah inženirke Brede Kosi iz službe za varstvo okolja v Cinkarni pa je za nekaj dni nazaj težko ugotavljati, kaj se je dogajalo. S Cinkarninih merilnih naprav tako tudi za minuli konec tedna ni razbrati nič posebnega, čeprav so nekateri občani ugotav- Ijah, da se je močno kadilo in smrdelo. TC Hočejo priiazno cesto! v ponedeljek je bila v Zadružnem domu Gotovlje na pobudo tamkajšnje krajevne skupnosti javna tribuna o prob- lemih, ki nastajajo pri izgradnji avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem. Prizadeti krajani so opozorili na pomanjkljivost pogodbe med DARS in občino Žalec, neprimerne odnose izvajalcev do krajevne skupnosti in lastnikov zemljišč, ure- ditev krajevnih cest po končani izgradnji ter predstavnika Družbe za gradnjo cest, ki vrši nadzor, podrobno seznanili s problemi, ki jih povzroča njena izgradnja. Po pogodbi, ki je bila podpi- sana 28. februarja letos, mora DARS pred zaključkom del (predvidoma do septembra 1997) na trasi avtoceste sanirati oziroma poravnati škodo na obstoječem krajevnem in lo- kalnem cestnem omrežju, na- stalo zaradi transportov mate- rialov pri izgradnji. Če škode ne bodo pravočasno sanirali iz- vajalci sami, jih bo dolžna po- ravnati DARS. Občani so izpo- stavili zlasti samovoljne širitve tras, kar pomeni poseg na nji- hova zemljišča, uničene lokal- ne ceste, ki so zaradi naneše- nega blata že ob najmanjšem deževju nevarno spolzke, bi- valno ogroženost zaradi nez- nosnega hrupa, močnih treslja- jev in prahu, škodo na kanali- zaciji in podobno. Največ očit- kov je bilo na račun kršitev omejitve nosilnosti transport- nih sredstev, katerih teža več- kratno presega dovoljeno. Predlagali so, da se izvajalci del prestavijo na traso, ki je že usposobljena, krajani pa čim- prej popišejo nastalo škodo. Imenovali so tudi šestčlan- sko komisijo, katere naloga bo zastopanje in usklajevanje in- teresov oškodovancev in ena- kopraven dialog s partnerji. Zbrano dokumentacijo o na- stali škodi ob trasi avtoceste bodo zbrali v najkrajšem času in jo predložiU odgovornim z upanjem, da njihova prizade- vanja ne bodo spet naletela na gluha ušesa. BOJANA JANČIČ Predsednik celjskega mestnega sveta Lojze Oset je mladi družini izročil ključe stanovanja. Nova neprolilna stanovanja Celjski stanovanjski sklad sodi med najuspešnejše v Slove- niji, saj je pred tednom razdelil ključe stanovalcem neprofit- nih stanovanj še enega bloka na Dolgem polju. Objekt je odprl direktor republiškega stanovanjskega sklada Edvard Oven. V bloku je 52 stanovanj, v katera se je vselilo 127 stanovalcev. Na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem je prispelo 283 vlog in sicer 266 iz mestne občine Celje, 13 iz občine Vojnik in 4 iz občine Štore. Na prednostno listo se je uvrstilo 209 prosilcev, v blok pa se je lahko vselilo enajst štiričlanskih družin, trinajst tričlanskih, šestnajst dvočlanskih družin in dvanajst samskih občanov. TC, Foto: GREGOR KATlČ Dovoljenje za Brije Pred meseci smo pisali o posegih na deponiji Brije pri Trnavi, kjer je predvidena ena največjih deponij za od- laganje viškov materiala s trase avtoceste Arja vas- Vransko. Namesto deponije pa je nastajala velika gra- mozna jama, čeprav izvaja- lec del Pontello Tirena Scavi ni imel niti dovoljenja za de- ponijo. Pred dnevi pa so za deponijo v Žalcu izdali loka- cijsko dovoljenje. Za izdajo so manjkala so- glasja lastnikov zemljišč in os- nova v družbenem planu obči- ne Žalec, medtem ko za izko- riščanje gramoza kot naravne- ga vira dovoljenja ni mogoče izdati. Po spremembi družbenega plana občine so pred dnevi v upravni enoti Žalec izdali še lokacijsko dovoljenje za uredi- tev deponije Brije, ki bo velika dobrih 24 hektarov. Ob tem je investitor pridobil vsa potrebna soglasja, tudi izjave o razpola- galni pravici lastnikov zem- ljišč. Dodal je tudi strokovno mnenje o primernosti lokacije s strani Inštituta za hmeljars- tvo in pivovarstvo v Žalcu, ter poročilo o stanju podtalnice na področju priključka Šentru- pert na traso avtoceste in poro- čilo o širših hidrogeoloških razmerah, ki ju je pripravil In- štituta za geologijo, geotehniko in geofiziko Ljubljana. Iz nave- denih poročil je razvidno, da je na območju deponije podtalni- ca tri do štiri metre pod površi- no in da zaradi nasutja slabo propustnega odvečnega mate- riala z avtoceste ta ne bo ogro- žena. Bojazni in upravičenih opo- zoril krajanov, da bo v prihod- nje prihajalo do poplav ob na- raščanju podtalnice prav zara- di nasutja nepropustnega ma- teriala, pa s tem niso zmanjšali. TC Kdaj čistilna naprava? v Podsredi pripravljajo rekonstrukcijo kanalizacijskega omrežja. V Občini Kozje so se odločiU za postopno ureditev omrežja, pri čemer računajo letos na I. fazo, za konec pa si želijo čistilno napravo na reki Bistrici. Vrednost rekonstrukcije v okviru I. faze znaša približno 20 milijonov tolarjev, po polovico sredstev pa bosta prispevala občina in Ministrstvo za okolje in prostor. Odločitev pristojnega ministrstva o dodelitvi potrebnih sredstev so v občini že prejeli. Z deli nameravajo začeti takoj po podpisu pogodbe z izvajalcem, konec meseca. B.J. Motna voda Voda, ki priteče iz pip v Celju, je lahko včasih mot- na, zato se nekateri bojijo, da gre za »posebne dodat- ke«, ki so zdravju škodljivi. Na celjskem Vodovodu pravijo, da je to le posledica usedlin v ceveh. S tem problemom se ubadajo po- vsod v Celju, zadnji primer je s Travniške ulice. Težave imajo povsod tam, kjer so cevi stare in v njih z leti nastajajo usedhne, ki se iz- ločijo ob spremembah vod- nega režima (če vode za nekaj časa zmanjka in po- dobno). Pomaga spiranje cevi, kar delavci Vodovoda s pomočjo hidrantov več- krat tudi storijo. Rešitve, ki bi povsem odpravila ome- njene težave, pa ni. TC PO DRŽAVI Tri stebri reforn^ UUBUANA, 17. jul|| (Republika) - »Osnovni cj pokojninske reforme j t- do goročno in varno izplačevj nje pokojnin sedanjim | prihodnjim generacijam,«] poudaril minister za del Anton Rop, ko je socialnij partnerjem v Ekonomske socialnem svetu predstav izhodišča za pokojninsk reformo. Predlagani modf temelji na treh stebrih: bo zbiranje obveznih poko ninskih prispevkov, druj kapitalski del bo zagotavlj; zvezo med obvezno vplač; nimi prispevki in kasnejj višino pokojnine, tretji p bo prostovoljno zavarovj nje, ki ga bo država spodbi jala z davčnimi olajšavam Ta izhodišča bo septembr obravnaval parlament. Odbor zahteva popravite UUBLJANA, 18. julij (Delo) - Državni zbor je na daljeval prekinjeno izredn sejo, na kateri mora odločil še o odloku o razpisu pred hodnega zakonodajnega n ferenduma. Sejo so pre tem prekinili s sklepom, na predlagatelji zahtev jasne) opredelijo vprašanja, ki n; bodo predmet referendum; Odbor za notranjo politike ki se je sestal pred nadalji vanjem izredne seje, je ugi tovil, da so trije predlagate! poskušali izboljšati vpraš« nje, socialdemokrati pa \ niso popravljaU. Odbor jt vse štiri zahteve znova vrni predlagateljem z isto nalo go, da popravijo vprašanje, 0 volitvah še enkrat UUBUANA, 18. julij (Delo) - Predsednik Milai Kučan je sklenil krog pogc vorov s parlamentarnih strankami o najprimernej šem datumu za razpis letoi njih splošnih volitev, ki mo rajo biti najkasneje prvo ne deljo v decembru. Zaenkra datum še ni znan, večin sobesednikov pa se je stri njala, da bi bile volitve sred novembra. Predsednik Ki) čan se bo s predsedniki poJ vetoval še enkrat. Dodatno plačilo in pogodba UUBUANA, 19. julij (Delo) - Minister za gospe darske dejavnost Meta Dragonja in Jaro Dostal predsednik češkega holdic ga ICEC, sta podpisala godbo k prodaji premoženj podjetja Videm v stečaju, katero naj bi zavarovali n^ cionalni interes države ohranitev in razvoj papirU' in celulozne industrije, lovnih mest, nabavo surovii v Sloveniji in ekološko saflf cijo proizvodnje. Vlada sef s češkim kupcem tudi dog" vorila za dodatno plačilo setih milijonov mark, ki ^ bi jih kupec plačal v državj prora^n za zaščito naro'' nogospodarskih interesov. Šl.30.-25.iulij \99t DOGODKI 3 Gladovna stavka do Iconca Znova jo napoveduje nekdanji pomočnik direktorja podjetja Hmezad Export-lmport - Mitja Švigeij I "o hmeljarski aferi smo v lovem tedniku veliko pisali g pred leti, ko je Mitja Švi- glj vodstvo Hmezad Exporta Ijtožil goljufij s hmeljem in jI, ovadil celjskemu tožils- Vendar se v petih letih - jjub menda povsem eno- lavno dokazljivim obtož- im - zadeva ni premaknila mrtve točke, na kar je Švi- jlj ponovno opozoril v ^jšnji številki Novega ted- ijka v pismih bralcev. Ob Im je za 5. avgust napovedal igladovno stavko, s katero bo jlel do konca, če ne bodo ure- , iničene njegove zahteve. ! Zab! ! vrnitev na delovno pesto pomočnika direktorja podjetja Hmezad Exporta, iz ka- erega je bil izključen zato, ker ■i je »uprl zgrešeni poslovni politiki in zlasti lumparijam ta- Idatnega direktorja Iva Braču- na in njegovega satrapa Andre- ja Nateka.« Svigelj je namreč opozoril na nezakonito mešanje lakovostnega savinjskega hme- lja z uvoženim in s hmeljskimi odpadki, s čimer naj bi prigolju- falill,5 milijona DEM. Zahteva tudi, da notranji mi- nister Andrej Šter v državne- mu zboru nemudoma odgovo- ri na poslansko vprašanje o nezakonitem mešanju hmelja, ki ga je postavil prvak Sloven- ske ljudske stranke Marjan Podobnik že februarja 1996. Mitja Švigeij tudi zahteva, da bivši odvetnik in sedanji notarski kandidat Ivan Virant izpolni določila njune pogod- be in ga imenuje v začasni nadzorni svet podjetja Hme- zad Export-Import. Četrti zahtevi pa je deloma že ugodil vodja javnega tožils- tva v Celju Milan Birsa, ki je obnovil preiskavo o nezakoni- tem mešanju hmelja. V primeru, da njegovim zahtevam ne bo ugodeno, na- merava s problematiko sezna- niti mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic in svetovno hmeljarsko zdru- ženje, ki je leta 1994 dodelilo Ivu Bračunu odlikovanje »Red hmeljarskega viteza«. tc Mitja Švigeij je pomladi leta 1991 z gladovno stavko že enkrat opozorili na nepravilnosti v Hmezad Export-Import. Kako bo tokrat? Vse manj brezplačnih zdravil Nove liste za zdravila naj bi zavodu prihranile denar Poraba zdravil pri nas str- mo narašča> saj naj bi v pov- irečju vsak Slovenec dobil fitno 6,2 recepta in kar 16 Javojčkov zdravil. Za zdravi- la tako porabimo 1,2 odstot- ika bruto družbenega proi- izvoda. Zavod za zdravstveno ^varovanje pa je imel lani z i njimi kar 18,7 odstotka vseh zdatkov. Skupščina zavoda je zato "^nec junija sprejela sklep o razvrstitvi zdravil na li- ste, kar naj bi za zavod pome- nilo prihranek, bolniki pa bo- do prihodnji mesec morali do- plačati za še več zdravil kot doslej. Zdravila so po novem razde- ljena le na pozitivno (v lekarni jih dobiš zastonj) in vmesno listo (treba je doplačati del cene). Negativne liste zdravil, ki jih je bilo treba v celoti plačevati, po novem ne bo več, saj ta zdravila zavoda ne zani- majo in jih ne razvršča. Na pozitivni listi naj bi bila pravi- loma tista zdravila, ki so naj- bolj učinkovita, strokovno najbolj utemeljena in jih naši zdravniki najpogosteje pred- pisujejo ali pa so nujna za zdravljenje nekaterih bolezni. Na vmesni listi so vsa druga zdravila, ki sodijo med pravi- ce iz obveznega zavarovanja. Nekatera zdravila z negativne liste so po novem uvrščena na vmesno, kjer se je znašlo tudi kar precej zdravil s pozitivne liste. To pomeni, da bo zanje po novem v lekarnah treba doplačati del cene. Če bo zdravilo z vmesne liste pred- pisano otroku, pa bo zanj brezplačno. Da pa bi ukrep res imel kak- šen učinek, predvidevajo na zavodu izdajo brošure za zdravnike, v kateri bodo zdra- vila našteta in razvrščena hkrati z njihovimi cenami. S tem, ko bodo zdravniki pred- pisali zdravila, ki so cenejša, pa zato enako učinkovita, bo- do lahko varčevali. Prej na- mreč niso imeli pravih podat- kov o tem, koliko zdravilo sta- ne. tc JMladi iz Belgije I Društvo podeželske mladi- ^« Zgornje Savinjske doline ' okviru mednarodnih de- *vnosti gosti predstavnike ^Belgije. Ti so v Slovenijo dopotovali '*^6raj, pri nas pa bodo ostaU "o fetrtka, 1. julija. Namen i^^^^anja je predstavitev geo- i^3fskih značilnosti in kultur- Zgodovinskih zanimivosti >|oveniie in gostiteljice, Zgor- , Je Savinjske doUne. Gostje iz . ^Igije se bodo med drugi ij^^ležili tradicionalnega sre- Sa kmečkih družin v orga- ■"^'^^ciji Zgornjesavinjskega ^'ibora SLS, ki bo v nedeljo, P- julija na Menini planini, f^d gosti pričakujejo tudi if dsednika SLS Marjana Po- ''obnika. us Praznik z novimi simboli Rogatec ima praznik, grb in zastavo Po julijski odločitvi občin- skega sveta v Rogatcu bodo praznovali občinski praznik septembra, v spomin na sta- rodavne sejme. Pri tem sta znana tudi novi občinski grb ter občinska zastava. Po dokončni odločitvi bodo v Rogatcu praznovali občinski praznik vsako leto na prvo soboto v septembru. Znano je, da so v Rogatcu pripravljali sejme že pred letom 1550, med njimi so bili posebej upo- števani Marjetin, Jožefov in Andrejev, predvsem pa Jerne- jev, 24. avgusta (imenovan po župnijskem zavetniku). Ro- gatčani nameravajo bogato se- jemsko tradicijo oživiti, pri če- mer računajo na turistično-po- Grb Rogatca spominja na bogato srednjeveško prete- klost. slovni pomen. Občanom pa precej pomeni tudi spomin na septembrsko odločitev iz 1. 1933, ko je prišlo do združitve manjših občin v občino Roga- tec. Na letošnji, prvi občinski praznik, se v Rogatcu že pri- pravljajo, pri čemer je občina objavila razpis za letošnja ob- činska priznanja. Nagrajence je mogoče predlagati do 3. av- gusta. Občinski svetniki so, v so- delovanju s Heraldico Slove- nico, grboslovnim ter zasta- voslovnim društvom, izbrali tudi rogaški občinski grb ter občinsko zastavo. V grbu je upodobljena srebrna, eno- nadstropna rondela, v rde- čem polju ter na zelenih tleh. Pritličju rondele sta priključe- ni okrogli stražnici, s puškar- nicama v zidu. Grb je upo- dobljen tudi na rogaški ob- činski zastavi, na sredinskem rdečem polju, ob strani pa sta še dve beli polji. BRANE JERANKO POSVETU Radovan Karadžic odstopil Vodja bosanskih Srbov Ra- dovan Karadžic je nepreklic- no odstopil s položaja pred- sednika Republike srbske in predsednika Srbske demo- kratske stranke in se umika iz političnega življenja. Njegov odstop je izposloval najbolj zaslužen Američan za podpis daytonskega sporazuma Ric- hard Holbrooke, nekdaj ame- riški pogajalec za BiH, ki pa zdaj že nekaj časa službuje kot bankir na Wall Street u. Karadžičev odstop je pred- vsem posledica Holbrookove- ga pritiska na Miloševiča, ki je v strahu pred morebitnimi no- vimi gospodarskimi sankcija- mi pritisnil na bosanske Srbe. Vendar pa kot menijo politični analitiki, naj bi tudi vožd iz Beograda ne ostal praznih rok in naj bi za Karadžičevo osa- mitev zahteval gospodarsko pomoč ali pa menda celo ga- rancije, da strateški koridor pri Brčkem ostane v rokah bosanskih Srbov. Kakorkoli že, 52-letni Karadžic je s pod- pisom na odstopni dokument obljubil, da ne bo več agitiral v javnosti, na radiu ali televi- ziji in v drugih medijih in da ne bo na nikakršen način sodeloval na bližnjih voli- tvah. Dolžnosti predsednika republike bo do volitev prev- zela sedanja podpredsednica Plavšičeva, na čelu stranke SDS pa bo Karadžida zamenjal Aleksa Buha, zunanji mini- ster samooklicane republike. 56-letni Buha, pred vojno pro- fesor za nemško filozofijo na sarajevski univerzi, je znan kot Karadžičev velik zaveznik in oster kritik sporazuma iz Daytona. Bil je ustanovni član stranke SDS, ki je kmalu po ustanovitvi začela kampanjo o etničnem čiščenju in spada med srbske nacionaliste, ki sanjajo o srbski državi v Bo- sni. IJaselje sestavljata starejši novejši del. Slednji se širi ' zreSko Dobravo. Okoli je- i so zaselki Jamnik, Golek I Bork. Naselje je postalo rametno, gospodarsko, za- jslitveno in oskrbovalno sre- šče. V njem je stalna kipar- la razstava Forma viva. Zre- 'so eno najmlajših sloven- ih mestnih naselij, saj so esto postale šele leta 1987. ista veliko kovaško podjetje tiior ter tovarna umetnih usov in predelovalnica ne- •vin Comet. Kraj se prvič nenja že leta 1206 z ime- Reče oziroma Rače. Zre- 'So samostojno naselje od '3 1980, ko so se združile !ornje Zreče, Spodnje Zreče '^ova Dobrava. Toplice, vrelec, presenečenja... T^koj, ko boste prišh v Zre- ' vas bosta presenetili čisto- in urejenost tega mesteca v 'isniu zelenega Pohorja, ^ogo razlogov je, da se tu- '1 Ustavlja čedalje več ljudi in '^n izmed njih so tudi Ter- ^ Zreče. Po dnevu, polnem 'i^azličnejših aktivnosti, ki ^ nudi Zreško Pohorje, vam ^'^narjenje v toplem vrelcu, 'fška kopel, savna, masaže ' kaj pregnalo vse boleči- ^"1 čudno bi bilo, če se ne bi j^^tili kot prerojeni. Položaj ^^^vilišča je resnično edins- '^'^> saj se samo 17 kilome- od Zreč, na nadmorski "^i 1500 metrov, nahaja ^^Uno rekreativni center Tam, kjer je nekoč stala ^planinska koča, je zrasel "paradiž" za vse, ki si .')o aktivnega oddiha, vseh ^ športa, sprehodov in pre- ^^^^ga lenarjenja. Tega, kar jj. Vsakdanjem vrvežu samo '^0. bomo imeli tu na pre- tek ob vsakem letnem času. Kljub temu, da je Rogla naj- prej smučarsko središče, pa sem prihaja vedno več ljudi tudi ob drugih priložnostih. V hotelu Planja na Rogli so zgra- dili športno dvorano z 2200 kvadratnimi metri površine, kjer bo vsakdo našel kaj zase. In kaj je lepšega, kot prijetna sprostitev v termah, ki jih je narava bogato obdarila s toplo zdravilno vodo ? Začetki zdravstvene dejavno- sti segajo v leto 1980, ko so marljivi delavci podjetja Unior v okviru programa Turizem izde- lali idejne riačrte za izgradnjo Medico centra na Rogli. Od leta 1984 deluje Medico center kot preventivni center, kar pomeni, da je usmerjen v ugotavljanje zdravstvenega stanja oziroma zgodnega odkrivanja bolezni. V ta namen imajo sodobno opremljeno funkcionalno diag- nostiko, s katero testirajo funk- cionalne zmogljivosti pljuč in obtočil (srca). Posebno pozor- nost polagajo psihosomatskim- managerskim boleznim (že- lodčna razjeda) in oblikam ne- vroz in stresnih stanj. Uspešno končane raziskave naravnih zdravilnih faktorjev so pomeni- le tudi otvoritev Term leta 1990. Prav na robu Zreč je nastalo prekrasno poslopje, ki zdru- žuje nastanitveni del: hotel Dobrava s terapevtskimi pro- stori ter Vile Terme. Terapevt- sko-rekreacijski del Term se razteza kar na 6000 kvadrat- nih metrih. V Termah so na voljo štirje bazeni s skupno površino 1100 kvadratnih me- trov (zunanji zimsko-letni ba- zen s temperaturo 25 stopinj Celzija in notranji bazen s temperaturo 30-32° C), dva bazena s toplimi vrelci (hot- whirl-pool s temperaturo 34- 36°C), savna (turška in fin- ska), turška kopel, solarij, be- auty center, fitness center, dializni center, masaža, gim- nastika in aerobika. V zuna- njem bazenu so kot prijeten dodatek obiskovalcem dodali vodne efekte, vse v službi do- bre ponudbe Term. Zdravje na vsakem koraku življenja! Zdravstvena dejavnost Zdravilišče Terme Zreče ima organizirano lastno zdravstve- no službo. Medicinsko osebje -zdravilišča izvaja terapije v zdravstvenem delu hotelskega objekta in pri tem poleg narav- nih metod uporablja za zdrav- ljenje tudi mehano, kinezo, ter- mo, hidro in elektro terapije. Naravno zdravilno sredstvo je akratotermalna voda, ki ima na izviru temperaturo 34,5°C in je zaradi velike količine kalcija in magnezija še posebej priporoč- ljiva za zdravljenje bolezni srca in ožilja, revmatičnih obolenj (izvensklepni, degenerativni in vnetni revmatizem - artroza, spondiloza), bolezni dihalnih organov, oči in nevroloških bo- lezni, lajša stanja po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema, priporočljiva pa je za vse, ki nimajo zdravstvenih te- žav in jih tudi ne bi imeh radi v prihodnje. Filozofija pojmovanja zdravja se je v današnjem času spreme- nila in pravi, da pojdimo v zdra- vilišče, ko smo zdravi in ne šele, ko zares zbolimo in nam zmanjka volje do življenja! Elek- tro terapija vam daje možnost elektro diagnosticiranja in sti- mulacij, terapijo z interferenč- nimi tokovi itd. Vodna terapija vključuje biserno in smrečno kopel, savno, podvodno masa- žo, galvansko kopel, metuljča- sto kad; mehanoterapija pa roč- no in vibracijsko masažo. Pri- jazni zdravstveni delavci se tru- dijo, da se njihovi gostje kar najbolje počutijo in pri tem uporabljajo najmodernejšo opremo fizikalne terapije priz- nanih evropskih proizvajalcev. Pri zdravljenju s termoterapijo uporabljajo naravno zdravilno blato - bentonit ter fango-blatne in parafinske obloge ter obseva- nje z infrardečo svetilko. Zgoraj naštetim terapijam dodajajo v Termah Zreče še specialistične ambulante, kot so ortopedska in varikološka ter konziliarna ambulanta za travmatološke paciente. Dobra novica za težje gibljive ljudi je tudi ta, da je hotelski kompleks z zdravstvenim de- lom povezan z veznim hodni- kom, kar enostavno pomeni, da arhitektonskih barier ni! Hotel, depondonse, bungolovi, izleti Gostje se lahko v Zrečah od- ločajo med različnimi mož- nostmi nastanitve. Hotel B- kategorije Dobrava z Vilami Terme predstavlja možnost nastanitve v 104 posteljah. Poleg ležišč v hotelu Dobrava so tu še penzionska restavra- cija, restavracija a la carte, vinoteka, dnevni bar, kinod- vorana, kongresna dvorana, otroški vrtec, taksi... Torej vse, kar je potrebno za dobro počutje gosta. Od Zreč do Rogle vodi še 17 kilometrov lepe ceste. Tu stoji hotel Planja z depandanso Bri- nje in bungalovi. Prenočišča nu- dijo tudi v domu Pesek in neka- teri zasebniki v okolici. Same Zreče se lahko pohvali- jo z osnovno šolo, vrtcem, ko- vinarsko šolo, pošto, zdravs- tvenim domom, zobno ambu- lanto, moderno samopostrež- no trgovino, trgovskim cen- trom Zreški bazar s številnimi trgovinicami in lokali, kultur- nim domom s kinodvorano in še čim, kar se mnogim zdi samoumevno, pa ni bilo tako enostavno, vedo povedati po- nosni Zrečani. Ni nujno, da preizkusite prav vse terapije; v Termah se lahko ustavite tudi mimogrede, med potjo proti domu. Že nekaj mi- nut v bazenu s toplimi vrelci, ki kar naenkrat presahnejo in jih morate s pritiskom na gumb spraviti "v pogon", in pa nekaj zamahov v velikem bazenu, bo gotovo izboljšalo vaše počutje. Iz Zreč oziroma Rogle se lahko odpravite tudi na števil- ne zanimive enodnevne izle- te. Obiščete lahko Slovenske Konjice in okoliške vinorodne kraje, v katerih sta imela svoje vinograde celo Franc Jožef in Marija Terezija. Za enodnevni izlet si lahko izberete tudi Ma- ribor z okoUco ali pa najstarej- še slovensko mesto, Ptuj. Zgodovina in znamenitosti Zrec Prvi sledovi naselitve na zreškem področju segajo že skoraj 4000 let nazaj v obdob- je mlajše kamene dobe - neoU- tika, kar dokazujejo številne arheološke najdbe na Brinjevi gori in na Gračiču. Rimskih najdb je na zreškem področju dovolj, saj so tod mimo vodile rimske ceste. Nad Zrečami so Rimljani dobivali bel pohorski marmor, ki so ga uporabljah za svoje hiše in spomenike. Prvi znani lastniki vasi so bili žički kartuzijanci, ki so dobili leta 1281 Zreče od He- nrika Freudenberškega. Zad- nji konjiški gospod Leopold jim je približno leta 1390 poklo- nil še svoj tamkajšnji dvorec. Leta 1718 sta postavila sredi vasi brata Pavel in Andrej Kro- nabetvogel zreški dvorec, ki ga je potem dobila v last nekdanja Štajerska železoindustrijska družba in v njem uredila stano- vanjske prostore za bivanje svojih delavcev. Znamenitost kraja je nekda- nja zreška graščina ali grad Freudenberg, ki je stal v bližini podružnične cerkve Matere božje na Brinjevi gori in je danes v razvahnah. Prvič se omenja leta 1224. Bil je last krških škofov, ki so tu postav- ljali svoje ministeriale. Zreške gospode (nesvobodnjake, ki so jih pritegnili k viteški službi in so naposled dosegli izenačitev s svobodnimi knezi in so posta- h jedro nižjega plemstva). Od druge polovice 14. stoletja so se posestniki gradu večkrat me- njavali. Okoli leta 1466 ga je imel v lasti deželni glavar, nato pa je grad kmalu izginil iz zgodovine. Urad so priključili konjiški gos- poščini. Blizu grajskih razvalin stoji vrh Brinjeve gore podruž- nična cerkev Matere božje, ki je sestavljena iz dveh kupolno obokanih kvadratnih prosto- rov. Prezbiterij je bil sezidan leta 1769, ladja pa šele leta 1830. Župnijska cerkev sv. Egidija ima zanimivo zgodovino. Pr- votno cerkev so po tradiciji zgradili žički kartuzijanci naj- brž že v 13. stoletju. Sedanja stavba je bila v glavnem sezida- na v 16. stoletju. Ladja cerkve je starejša in sega morda v 15. stoletje. Kapela Matere božje je bila prizidana ob prehodu iz 18. v 19. stoletje, kapela sv. Cirila in Metoda pa leta 1878. Sredi 19. stoletja so cerkev podaljšali, takrat so povečali tudi malo zakristijo iz sredine 17. stoletja. Prezbiterij in ladja sta banjasto obokana, a v ladji je obok raz- členjen z vrezanimi kapami. Na slavoloku je letnica 1893, ko so ga povišaH in razširiU in je bila cerkev dekorativno posli- kana. Zvonik se dviga nad prezbiterijem, čigar stene so ojačane z.oporniki. Na zgornjo Dravinjo je vasica Skomarje, rojstni kraj ljudske- ga pesnika iz sredine 17. stolet- ja, Jurija Vodovnika. MARJAN GRABNER Kviz Terme Zreče 1. Katerega leta so Zreče po- stale mesto? S=1980,R=1991,T=198Z 2. Zreče imajo ne glede na svojo mladost že dolgo tradi- cijo. Katerega leta so bile prvič omenjene? E=1206,A=1451,1=1141. 3. Lega zdravilišča v Zrečah je resnično edinstvena. Koli- ko bazenov je na voljo gostom? Z=2,P=3,R=4. 4. Naravno zdravilno sreds- tvo v Termah Zreče je akrato- termalna voda. Kakšno tempe- raturo ima na izviru? N=30°C, M=34,S°C, Č=27°C. 5. Če se iz Zreč peljete 17 kilometrov naprej - do katere izletniške in turistične točke pridete? Z=Rogle, K=Osankarice, L= Paškega Kozjaka. 6 Osrednja znamenitost Zreč je nekdanja graščina ali grad Freudenberg. Katerega leta se prvič omenja ? Ž=1390, Š=1718, Č=1224. Pravilno rešitev vpišite v priložen kupon in ga do 2. avgusta pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, za »poletni kviz - Terme Zreče«. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo razdelili 5 praktičnih nagrad. Izid žrebanja Drugi poletni kviz, objavljen v NT št. 28, ki je izšel 11. julija, je rešilo 793 bralcev. Pravilen odgovor bi sicer moral biti VILA HIGIEA, vendar pa je prišlo pri sestavi kviza do napake in je rešitev kviza VILA HIGEIA, Zaradi te napake se opravičujemo, kot pravilna pa smo upoštevali oba odgovora. Izmed prispelih kuponov smo izžrebali pet reševalcev, ki bodo po pošti prejeli praktične nagrade. To pa so: Zdenka Prungl iz Andraža 93, Polzela, Magda Fajs iz Primoža 34b, Šentjur, Nada Čretnikiz Zg. Roj 21, Šempeter, Danica Poropat iz Škofje vasi 56, Škofja vas in Janez Škornik, Orožnova 3, Šentjur. Čestitamo! Zreška noč Terme Zreče skrbijo za dobro počutje gostov in obiskoval- cev z vrsto kulturnih in zabavnih prireditev. Tako v soboto, 27. julija, pripravljajo skupaj s pokrovitelji Zreško noč. Ob 19. uri bodo odprli razstavo s prodajo dobrot, ki jih bo pripravilo Društvo kmečkih žena, nastopila bo Pohorska konjenica, kasneje pa se boste lahko odpravili na nočno vožnjo s kočijami. Ob 20. uri se bo pričela zabava. Zanjo bodo skrbeli Korado in Brendi, ansambel 7 raj ter humorist Vinko Šimek- Šraufciger. Na prostem pa bo tudi disco. 10 NASI KRAJI IN UUDJE Med duhovščino in liacani Gornji Grad je zaživel kot pred stoletji s prikazom življenja, kot je v Gornjem Gradu utripalo pred stoletji, se je končala druga tradicionalna turistič- na prireditev v Zgornji Sa- vinjski dolini, nekdanji Če- belarski praznik, ki so prei- menovali v praznik občine Gornji Grad. Prireditve, ki so se vrstile ves teden, so bile v Gornjem Gradu letos bolj športno obar- vane, z izjemo razstave panj- skih končnic in lovske razsta- ve, okrogle mize o biomasi kot viru energije in še nekaj dru- gih prireditev, ki so se jih v največjem številu udeležili do- mačini. Doživetje zase je bil prikaz Gornjega Grada pred stoletji, narejen in prikazan na zani- miv način ter z veliko truda in prizadevnosti. Organizatorji so s pomočjo maket in izvir- nih oblačil prikazali življenje, kot je bilo v trgu Rore, na kmetiji svobodnjakov in med tlačani. Glavni pečat dogaja- nju je seveda dajal mogočen benediktinski samostan, ki so ga s pomočjo makete postavili več kot pol stoletja po razpa- du. V trgu Rore so se s svojimi izdelki predstavljali bučelarji (čebelarji), kovač, šošter, bog- ner ali kolar, izposojali so orodje, izdelovali koše... Vsi utripi iz preteklosti so bih iz- jemno natančno predstavlje- ni, z obilo raznih predmetov, brez katerih preteklo življenje ni bilo mogoče. Na kmetiji svobodnjakov so obiskoval- cem postregli s pijačo in jeda- čo ter prikazali striženje ovac ter sekanje stelje. K samosta- nu so pripadali grajska klet, grajski mlinar in seveda samo- stanski tlačani, ki so grabili, orali in mlatili žito, da je bilo veselje. Med odmevanjem kh- cev in v delovnem vzdušju so prikazali še obešanje na gav- gah, zapuščena podrtija je va- bila k popravilu... Skratka, Gornji Grad je v nedeljo pokazal vse, kar se je dogajalo v davnih stoletjih. Škoda, ker je bilo manj obisko- valcev kot v preteklih letih, in škoda, ker so organizatorji po- novno dopustili, da so med tlačani krožili kičasti baloni. Vendar pa je bilo med prika- zom preteklosti opaziti toliko mladih, ki so sodelovah z vsem srcem, da se za gornje- grajsko prireditev v prihodnje verjetno ni bati. To pa je tudi svojevrsten uspeh, ki ga Gor- njegrajcem zagotovo zavida marsikdo od organizatorjev tovrstnih prireditev. URŠKA SELIŠNIK Najstarejša na Dobrni Najstarejša članica društva upokojencev Dobrna Marija Vanovšek je letos dopolnila častitljivih 99 let. Ženičko trdnega zdravja in bistrega razuma pozna vsa Dobrna, le da ima večina premalo časa, da bi obiskala njo in druge starejše krajane ter prisluhnila njihovim besedam in skromnim željam. Zato se jih večkrat spomni društvo upokojencev Dobrna. Člani društva so Marijo Vanovšek iz Klanca nad Dobrno obiskali za njen 99. rojstni dan. Izročili so ji šopek rož z željo, da bi bila še naprej zdrava in čila. Marija pa jim je zaupala recept za dolgo življenje - trdo delo, garanje in skromnost. VE. Turizem na Solčavskem Turistično društvo Solčava prireja konec tedna 4. dan turizma na Solčavskem. Prireditev je sicer manj znana v slovenskem prostoru, vseeno pa organizatorji pripravljajo kopico zanimivih prikazov. Tako bodo v sobo- to, 27. julija že dopoldne zakurili oglarsko kopo, oglarska bajta pa bo na ogled noč in dan. Poleg tega bodo v soboto prikazah še ročna dela in domače jedi, ob 13. uri začeh s turnirjem v malem nogometu, osrednja prire- ditev pa bo »solčavska ohcet«. Ta se bo začela ob 17. uri, posebej sprejemajo rezervacije za svatovsko večerjo, organizatorji pa obljubljajo ohcet, ki bo trajala do jutranjih ur. V nedeljo, 28. julija, bodo ob 10. uri podehU priznanja za lepo urejeno okolje, od 11. ure dalje se bodo predstavljan domači muzikant- je, ob 13. uri bodo v Polancu odprh »olcarsko bajto«, uro kasneje pa se bodo pri Žoharju predstavih plezalci. V popoldanskem času bo- do omogočili polet s padalom, lepote Solčave in njene okolice pa bo moč spoznavati tudi s konjskega hrbta ali iz kočije. Turistično druš- tvo Solčava obljublja pestro in zanimivo prire- ditev, v goste v zavetje Savinjskih Alp pa vabi vse, ki jih zanimajo lepote in običaji Solčav- skega. URŠKA SELIŠNIK Obisic v tisicarni Krajevna organizacija Rdečega križa Šentrupert pripravlja vsako leto enodnevne ekskur- zije po Sloveniji, na katerih odkrivajo skrite kotičke domovine in obiščejo nekatera uspešna podjetja. Letos so tak izlet organizirali že štirinajstič zapored. Razen centra Brdo pri Kranju, Leka Ljubljana in tovarne Vipij na Brezjah, so obiskah tudi našo največjo časopisno hišo v Sloveniji - Delo. Kajpak so si ogledali vse prostore, v katerih dobiva končno podobo tudi naš Novi tednik in kot se vidi na fotografiji, so se še posebej razveselili čisto svežih, še »vročih« izvodov Novega tednika, ki smo jih tiskali prav tisti dan. VLADO MAROT Thdi v nedeljo je pred samostanom iz ust opata zazvene, molitev v latinščini. Tlačani med opravljanjem vsakdanjega dela. V ozadju so gavge, strah in trepet med prel valstvom, pred stoletji seveda. NASI KRAJI IN UUDJE 11 Prekorski tednik za Abrahama Marjanu Pukmeistru so za 50. rojstni dan sorodniki pripravili posebno presenečenje v mladosti je menda jfjan Pukmeister iz Pre- i^ja pri Celju vsak teden jjvil bližnje z vprašanji, J je Novi tednik, ali ga je jtar že prinesel, kdo ga be- pa so se sorodniki odloči- la niu za Abrahama pripra- j posebno presenečenje, ^rezano prav z njegovim jstnim prebiranjem časo- ^. Konec maja, ko je praž- iva! 50. rojstni dan, je prejel if dva Nova tednika, le da je nastal v domači izdelavi itov in sester. iT- - ^ Ja osmih straneh časopisa v inikovem formatu so v sUki besedi predstavili življenje delo slavljenca. Spoznamo lahko v portretu tedna in v avi fotoreportaži o vseh pre- nnicah njegovega življenja, jdali so nekaj šaljivih na ra- in okolja, v katerem živi [oblem parkiranja v mestu ekorje) in nekaj pesmic, po- zanih s praznovanjem. Po- ibili niso niti na šale. Časo- sje vsekakor nekaj posebne- ,izdelek, ki je gotovo zahte- ikar precej časa in energije loriev. V kolofonu so na ncu našteti vsi v uredništvu iopisa, ki se ga menda dobi eno buteljko. j>Presenečenje je bilo popol- I,« pravi Marjan, ki za vse to rivi« brata Emila. Ta je bil sada vedno nagajiv in nič iidnega, da je bratu pripravil ikšno presenečenje. Emil pa lavi, da je bila zamisel sestri- I. Skupaj so tuhtali, kako bi arjana presenetili za njegov aznik in Marinka, ki sicer vi v Mariboru, je predlagala časopis za trajen spomin. Emil je napisal vse tekste, jih opre- mil s fotografijami iz družin- skega albuma in strani raz- množil s fotokopiranjem, tako da je vsak od sorodnikov dobil svoj izvod, tudi brata, ki živita na Švedskem in v Nemčiji in se slavja na Prekorju nista mo- gla udeležiti. S kontrabasom v jarku Strani prekorskega Novega tednika ni bilo težko napolni- ti, saj je bilo minulih petdeset let Marjanovega življenja zelo pestrih, tako da ima znance in prijatelje vsepovsod. Rodil se je kot tretji otrok v osemčlanski družini na Tehar- ju, kjer je obiskoval osnovno šolo in se nato vpisal na nižjo gimnazijo v Celju. Družina se je zaradi neznosnih stanovanjskih razmer nato selila v Gaberje. Marjan je končal metalurško šo- lo v Štorah, bolj kot vse drugo pa ga je že od ranih let zanimala glasba. Čeprav so njegovi spo- mini na otroška leta vse prej kot lepi, saj se je družina težko prebijala, pa mu je v prijetnem spominu ostalo zlasti mamino razumevanje za njegovo glasbe- ne ambicije. »Spominjam se, da sem kot otrok tudi po več ur gledal in poslušal Luževičevega Štefana, ko je igral kontrabas. To ga je tako presenetilo, da mi je instrument poceni prodal in peš sem ga odnesel domov na Teharje. Hodil sem ob cesti in ko je kakšen avto pripeljal mi- mo, me je s kontrabasom vred odneslo v jarek,« se Marjan spo- minja svojih glasbenih začet- kov. Petnajst let no Švedskem Nadaljevanje je bilo bolj ve- selo. V glasbeni šoU se je igra- nja na instrument učil pri pro- fesorju Rateju, ki je nazadnje priznal, da ga nima več česa naučiti, in zraven igral pri ta- kratnem Sancinovem godal- nem orkestru. Nato se je odlo- čil še za učenje pozavne in igral z Emovo godbo na piha- la. V ta čas sodi tudi sodelova- nje z različnimi znanimi celj- skimi zabavnimi ansambli, kot so bili Colleti, Black starš. The Fellovvs, kjer je igral z mnogimi znanimi Celjani. »Spominjam se Jožeta Vrtač- nika. Romana Mazeja, Emila Lenarčiča in še mnogo drugih. Največ časa pa sem igral sku- paj z Leonom Podlinškom in Edijem Podpečanom. Bili smo znani kot P 3, v zgodnjih šest- desetih letih smo igrali pri Ko- pru na vrtu in radi so nas poslušali.« Tudi sodelovanja z narodnozabavnimi ansambli se ni branil. Igral je z ansamb- loma bratov Ocvirk in Toma Vitanca, pa tudi s harmonikar- skim orkestrom celjske Svobo- de. To so bili živahni časi, polni zabav, igranja, lepih de- klet in novih prijateljstev. Vmes se je preizkusil celo na športnem področju, vendar ni dolgo zdržal. »V glasbi je bilo več družabnega življenja, v at- letiki pa si bil sam,« pravi. Za petnajst let ga je nato premamila tujina. Želel je za- služiti nekaj denarja za nove instrumente in še kaj prihrani- ti. Na Švedskem je našel novo življenje, nov krog prijateljev in tudi tam ni šlo brez glasbe. Sodelovanje z najstarejšo šved- sko godbo na pihala, igranje v zabavnem in narodnozabav- nem ansamblu ter z njimi po- sneti dve LP plošči, vse to so lepi spomini. Vendar se je z ženo Mileno odločil za vrnitev. Danes je muziciranje le še spomin. Služba v Cinkarni in družina mu zapolnjujeta čas. Pa seveda Novi tednik, ki ga prebere od začetka do konca, če mu tega ne prepreči kdo od drugih članov družine. Potem pa spet gnjavi z vprašanji, kje je časopis, kdo ga bere... TATJANA CVIRN Slavljenec Marjan Pukmeister... ...in brat Emil, ki je poskrbel za presenečenje. Nova centrala, pa še KTV Po lokalnih volitvah v žal- ski občini, se je v KS Griže pretekli teden svet krajevne skupnosti sestal na svoji dru- gi seji. Novi predsednik Jurij Blatnik (na sliki) je povedal, da so se kljub počitnicam lotili dela. Med pomembnejše uspehe vsekakor sodi, da bo v prihod- njih mesecih Telekom monti- ral novo digitalno telefonsko centralo v Zabukovici, nada- ljevali pa bodo gradnjo kabel- skega televizijskega omrežja. Do sedaj ima kabelsko televi- zijo le nekaj gospodinjstev, do konca leta pa bi jo radi razširi- li tudi v druge zaselke krajev- ne skupnosti. Najbolj veseli pa so, da so v celoti obnovili dom Svobode v Grižah, kjer bo svo- je prostore dobila banka, trgo- vina, nove prostore pa za svoje delovanje tudi krajevna skup- nost. Na tenis igrišču, v centru kraja, urejajo parkirišča za okrog petdeset avtomobilov, za tenis igrišča pa iščejo novo lokacijo. Med drugim pa so se dogo- vorih tudi, da se bodo, če bo sedanja občina Žalec razpadla na več občin, tudi v Grižah potegovaU za svojo občino. TONE TAVČAR Gasilci in harmonikarji v Matkah v soboto popoldan in zve- r je bilo na športnem igriš- ' v Matkah pri Preboldu fedno živahno. V tekmova- li so se pomerili gasilski terani, kasneje pa še har- onikarji. Domače Prostovoljno gasil- 0 društvo je najprej pripra- vo četrto tradicionalno ga- 'sko tekmovanje veteranov ovenije, ki se ga je udeležilo ženskih in 17 moških ekip Gorenjske, ljubljanskega "^očja. Koroške, Šaleške in '^injske doline, Celja ter larja pri Jelšah. Gasilske ''eranke v starosti nad 45 let Veterani v starosti nad 50 ^so se pomerili v gasilskih 'i^h s hidranti ter v raznote- '^''h. V ženski konkurenci je '^esto dosegla ekipa PGD iz pri Velenju, 2. so bile '^^ranke iz Štor in 3. iz Jartnega ob Paki. Pri moš- " Pa so 1. mesto dosegU ^'^rani PGD Sinkov turn iz ^^'janskega območja, 2. je "'^ ekipa iz Bevč pri Velenju . ekipa domačinov iz ^^l^- Hkrati s tem je bilo v ^^•^ah tudi tekmovanje vete- !!l9y Gasilske zveze Žalec v moški konkurenci, ki so se ga udeležile štiri ekipe. Prvo me- sto je zasedla ekipa iz Matk, drugo iz Zabukovice, tretje iz Liboj in četrto mesto ekipa iz Kaplje vasi. Po končanem gasilskem tek- movanju je PGD Matke, sku- paj z Zvezo kulturnih organi- zacij občine Žalec na šport- nem igrišču pripravilo še četrt- finalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, ki se ga je udeležilo 15 izvajalcev na popularni »frajtonerici« in si- cer: Daniel Mihajlovič iz Dor- nave, Andrej Šemlak iz Koka- rij in Matej Banovšek iz Žeč pri Slovenskih Konjicah; v drugi kategoriji Toni Borovšak iz Kompol, Andrej Flis iz Žal- ca, Simon Cerar iz Radomelj, Peter Postružnik iz Šaleka, Damjan Pasarič i^ Štor, Aleš Breznik in Janez ter Bojan Bervar iz Zaplanine pri Vran- skem. V tretji kategoriji je tek- moval Fortunat Mastnak iz Le- dine pri Sevnici, v četrti pa so se pomerili: Branko Strmec iz Žalca, Jože Pongračič iz Vrbja pri Žalcu ter Ivan Bervar iz Zaplanine pri Vranskem. Nji- hovo izvajanje je spremljal se- lektor Zlate harmonike Lju- bečna Pavli Platovšek, hrati pa je komisija občinstva izbirala tudi harmonikarja Savinjske doline med petimi tekmovalci iz občine Žalec. V polfinalno tekomanje Zla- te harmonike Ljubečna, ki bo, eno U. avgusta v Postojni, drugo pa 18. avgusta v Zrečah, so se uvrstili: Matej Banovšek, Andrej FUs, Simon Cerar in Damjan Pasarič. Za harmoni- karja Savinjske doline je komi- sija občinstva izbrala Andreja FUsa, drugi je bil Bojan Ber- var, tretje in četrto mesto si delita Jože Pongračič in Ivan Bervar, na petem jnestu pa je pristal Branko Strmec. V verigi 12. četrtfinalnih tekmovanj po Sloveniji za Zla- to harmoniko Ljubečne je bilo v nedeljo tekmovanje še v Ra- težu pri Novem mestu. ŽIVKO BEŠKOVNIK Ureditev ceste v centru Petrove v Petrovčah so se začela re- konstrukcijska dela na 210 m dolgem cestnem odseku, so- časno pa gradijo tudi pločnik. Uredili bodo tudi vse komu- nalne vode, sanirali telefonske kable, položili kabelske vode, napeljavo za plin ter kanalizacij- ske priključke. Pripravljena bo- do stojna mesta za javno razsvet- ljavo, dokončna ureditev le-te pa je odvisna od finančnih sredstev Predvidevajo, da bodo z deli zaključili do sredine avgusta. Načrtujejo še izgradnjo no- vega poslovnega prostora v Petrovčah, ki naj bi vključeval šolsko knjižnico, garderobo, mesnico, pizzerijo, cvetličar- no, lekarno, zdravniško in zo- bozdravniško ambulanto ter nekaj stanovanj. Investitor te- ga stanovanj sko-poslovnega objekta bo Ingrad Celje. Kljub temu, da se krajevna skupnost Petrovče lepo razvija, pa še vedno ostaja kup nerešenih vprašanj, na katera krajani že dolgo časa opozarjajo. To je pred- vsem neurejeno cestišče in križiš- če v Drešinji vasi, pa tudi sanacija križišča v Petrovčah bo potrebna. ALENKA TURNŠEK Gobarski praznik na Polzeli Celjska gobarska družina Bisernica je minulo soboto na Vimperku pripravila tradicionalno gobarjenje. Okoli šestde- set gobarjev je pobiralo vse gobe. Po treh urah gobarjenja v bližnjih gozdovih je znani mariborski gobarski strokovnjak Anton Polar povedal, da je s tokratno bero zelo zadovoljen. Gobarji so prinesli več kot sto različnih vrst gob, čeprav letos ni ravno gobarsko leto. Pripravili pa so tudi razstavo (na sliki), na kateri je Polar predstavil posamezne primerke, posebno tiste, ki so redki ali za uživanje neprimerni in nevarni. Dan so člani Bisernice zaključili z gobjo gostijo. TONE TAVČAR NASI KRAJI IN UUDJE Strah, ki je votel ali privzgojen Pedontologinja dr. Vilma CvikI se že trideset let ukvarja z mladinskim zobozdravstvom - Pomembna sta toplina in zaupanje NAŠI ZDRAVNIKI v celjski zdravstveni dom je prišla šele letos; prej je devetindvajset let delala v Štorah, kjer ji je še posebej v spominu ostalo zgledno sodelovanje s tamkajšnjo osnovno šolo. Trideset let je že, kar je začela delati z mladimi in nemogoče je prešteti število vseh tistih otrok (in zob), ki so v vseh teh letih šli skozi njene roke. Vendar leta tu ne igrajo nobene vloge; dok- torica Vilma Cvikl, sicer Celjanka, ki sedaj že nekaj časa živi v Braslovčah, o svojih malih pacientih še vedno govori z žarom in toplino. Še vedno se z vsemi pacienti (tudi odraslimi), medtem ko sedijo na zobozdravniškem stolu v njeni ambulanti, veliko pogovarja, saj se strah pacienta tako prav neverjetno zmanjša. »Pomembno je, da pacient - ne glede na to, ah gre za otroka ali odraslega - ve, kaj mu boš naredil. Potem strah pred zobozdravnikom in pred bolečino praktično izgine,« pravi Vilma Cvikl. Čudežna preventiva »Delo v Štorah je bilo čudovito,« pravi, ko se spominja številnih otrok. »Najlepše je bilo takrat, ko so svoje malčke na pregled pripelja- le mamice, ki so bile v otroških letih moje pacientke. Tam sem preživela veliko lepih trenutkov, za kar ima precej zaslug tudi dr. Marjan Hrušovar, ki je znal prisluhniti novim potrebam zobozdravstva, sicer marsikje odri- njenega v kot,« pravi dr. Cviklova. Pred šestimi leti je opravila specializacijo iz otroškega in mladinskega zobozdravstva in danes je v Celju zadolžena za učence, ki obiskujejo osnovno šolo Glazija, med pacien- ti, ki jo obiskujejo v ambulanti, pa je največ predšolskih otrok. Pravi, da se je na področju mladinskega zobozdravstva in zobne higiene nasploh mar- sikaj spremenilo v začetku osemdesetih. »Ta- krat smo začeli poudarjati preventivo; pred- vsem potem, ko smo ugotovili, da se da največ narediti takrat, ko začnejo malčku zobje šele rasti. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je obole- lost zob tam, kjer je velik poudarek na preven- tivnem delu, približno za sto odstotkov manj- ša kot pri ostalih otrokih.« »Predvsem pa se je,« pravi dr. Cviklova, »spremenila miselnost ljudi, kar je za nego in higieno zob zelo pomembno.« Starostna meja njenih pacientov se je zniža- la, ko je po končani specializaciji kot pedonto- loginja ob pacientih iz Štor prevzela še malčke iz Vojnika. Dela se je, tako kot vseh tistih stvari v življenju, ki ji veliko pomenijo, lotila z ljubez- nijo. Kar pomeni, da ni bilo pretežko. Čeprav mali pacient na zobozdravniškem stolu ves čas zahteva celega človeka... Čeprav odhajaš iz službo izžet... »Otroci morajo začutiti, da jih imaš rad, začutiti morajo toplino. Potem se ne bojijo, povračilo za delo pa je tako veliko... Največje, ko vidiš zadovoljnega otroka z zdra- vimi zobmi,« pravi dr. Cviklova in pojasni, da je recept, kako takšno delo že kar zanesenjaško opravljati kar trideset let, pravzaprav enosta- ven. »Samo razumeti moraš oba - otroka in starša. Včasih je za to potrebno tako malo.« Vloga staršev Mladinski zobozdravniki občutijo še nekaj. »Medtem ko se ti odrasel pacient, če mu na primer narediš lep mostiček, zahvaljuje, na to, da uspeš otroku ohraniti zdrave zobe, ni nobe- nega odziva,« pravi dr. Cviklova. Vseeno pa ne bi občutka, ko jo malček na stolu sprejme in se veseU ponovnega obiska pri »teti zobozdravni- ci«, zamenjala za nič na svetu. Zato bo tudi sedaj, ko se je odločila za zaseb- no prakso, populacija njenih pacientov ostala enaka. »To pomeni približno 10 odstotkov odra- slih, vsi ostali pacienti, ki prihajajo v mojo ambulanto, pa so otroci.« Največ je predšolskih; tistih, na katere imajo starši največji vpliv. »Otroci slišijo tisto, kar se doma pogovarjajo starši in to miselnost potem sprejmejo. Takoj, ko otrok vstopi v ambulanto, začutim, kaj so mu starši povedali o zobozdravniku. Vse več otrok je, ki so na pregled dobro in pravilno pripravlje- ni, pri tistih, ki niso, pa je strah zelo pogost. Zanimivo je, da je večkrat kot otroke strah starejše paciente - še posebej moške. Zato je najprej potrebno prepričati starše, da se jim ne bo zgodilo nič hudega, potem pa ta miselnost kot iskrica s starša preskoči na otroka in težav ni več.« Ena pogostejših napak, ki jih delajo starši, je tudi, če pred pregledom otroke prepričujejo, da jih ne bo bolelo in da jim zobozdravnik ne bo nič naredil. »Takšno prepričevanje je brezplod- no, saj takoj, ko otrok sede na stol, nekaj narediš. Ravno tako je z govorjenjem o tem, da ne bo bolelo, ker pri popravljanju zob skoraj vedno boli. Torej nekdo laže. In ker to nikoli niso starši, je pač zobozdravnik,« pravi dr. Cviklova, ki uporablja izvirno rešitev, ob kateri zaupanje otrok ne na tej in ne na oni strani ni izgubljeno. »Ko vidim, da so otroku rekli, da ga ne bo bolelo, raje rečem, da če ste resno mislili, danes pač ne bomo ničesar delali, in otroka naročim za kdaj drugič. Pogovorim se z njim in starši in prihodnjič pride otrok na pregled pri- pravljen.« Odkar je v Celju, je zadolžena za otroke z OŠ Glazija. Gre za otroke s posebnimi potrebami. »Delo z njimi je še posebej občutljivo, vendar so rezultati zato vredni toliko več.« S kolegico Marto Škapin pa se ukvarjata tudi s poškodbami zobovja. »Največ poškodb nastane pri promet- nih nesrečah, predvsem na motorjih in med športnimi igrami,« pravi dr. Cviklova. »Ko g poškodbo, je odločitev zobozdravnika o, kaj bo z zobmi storil, povsem individ odgovornost pa zelo velika, saj je prva j pri takšnih poškodbah odločilnega pomen za nadaljnje zdravljenje.« Zobozdravnikov! zobje Ob vsej ljubezni, ki jo posveča delu in p tom, je ostaja dovolj tudi za tisto, kar ji pou največ. Za družino. Kljub temu, da opr; delo, ki človeka zahteva popolnoma, je za n in sinova, ki sta danes odrasla, vselej ostj dovolj časa. »Pred leti, ko sem se še dodj izobraževala, je bilo kar naporno,« pravi. Da ko z možem živita v Braslovčah in jima krajšajo predvsem trije vnuki, ni več tako. > je, da sem imela ves čas veliko dela, da set izpopolnjevala, vseeno pa je bila družina na membnejša, zaradi česar tudi nisem nikoli slila na denar. In največ mi danes pomeni nama z možem kateri od sinov reče: >Tisto, sta nama dala, ne bi bilo mogoče kupi nobenim denarjem.< Mislim, da smo tudi zat danes prava družina.« j Med pogovorom z dr. Vilmo Cvikl izvdi strahu pred zobozdravniškim stolom ne čut samo navadni smrtniki, temveč imajo, ko gr njihove zobe, s tem največje težave ravr zobozdravniki sami. »Naj se sliši še tako s šno, vendar je res,« pravi in pojasni, da si la kakšno manjšo stvar naredi zobozdravniki sam, malce popravi delo kolega... »Večjih p gov pa ne moreš narediti in sama sem zato, 1< zobozdravniku nisem šla pravočasno, že izg la en zob,« se spominja z nasmehom na obr. »Vsakič, ko sem hotela na stol, je bil ko preobremenjen, ko je imel on čas, pa jaz ni mogla. To se lahko, prav trapasto, vleče lel leta. Najbrž je tako predvsem zato, ker imaj čas občutek, da je še čas in da boš to ^ uredil.« Drobtinic, ki so se nabrale med tridesetleti delom dr. Vilme Cvikl, je še nešteto. Otroc zobje rastejo, ona ostaja. Takšna, kot je. K( poslovi in odide, pusti za sabo občutek um nosti, topline in pozitivne energije, ki jo izž va ves čas. Ne, ni težko razumeti, zakaj jo in ntrnci tako radi. NINAM. SEDI Foto: GREGOR KA Sonce na jesen življenja življenjski praznik Marije Adamič iz Ivence Marija Adamič, ki živi v prijetni vagici Ivenci v bliži- ni Vojnika, se v teh dneh ozira nazaj, na svojo devet- desetletno, prej težko kot lahko prehojeno pot. m Rodila se je 13. julija 1906 v vasici Male Dole. V družini je bilo pet bratov in sester. V šolo v Vojnik je hodila peš, zelo rada se je učila vse predmete, še poseb- no pri srcu ji je bil zernljepis. Vseskozi je bila odlična učenka, obiskovala je celo glasbeno šolo, kjer se je učila igranja na klavir. V šolo je hodila do štirinajstega leta, potem je morala pomagati doma na kmetiji, veliki 30 hekta- rov. Pri dvajsetih letih je začela obiskovati gospodinjski tečaj v Vojniku, ki je trajal tri mesece in se ga je udeleževalo osemindvaj- set kmečkih hčera. Učili so jih kuhanja, pospravljanja, šivanja, vrtnarjenja, živinoreje, nege bol- nikov in dojenčkov. Vse to ji je v življenju prišlo zelo prav, saj sta starša kmalu umrla, tako da je morala sama skrbeti za gospo- dinjstvo. Takrat so imeli deset glav živine, pri delu sta jim po- magala še dekla in hlapec. Pred oltar na koleslju Leta 1945 se je Marija poročila z Jožetom Adamičem in se pre- selila na njegov dom v Ivenco, kjer s sinom Marjanom, snaho Zinko in vnukoma, ki skrbijo zanjo, živi še danes. Na kmetiji v Malih Dolah je ostal njen brat Andrej Špes, ki je zdaj star šesti- nosemdeset let, starejši brat pa je umrl, ko mu je bilo šestinde- vetdeset let. Z veseljem se spo- minja poroke. Ženin in nevesta sta se k poroki peljala na koles- lju, svatje pa z vozovi in gasil- skim avtom. Z nasmehom pripo- veduje o "šrangi", ki so jo vašča- ni postavili na mostu pri Premša- ku. Takrat so si to še lahko pri- voščili, saj še ni bilo avtomobi- lov, ki bi drveli mimo po cesti, kot je to danes. Na poroki so bili trije duhovniki, med njimi tudi njen brat. Prvi dan so praznovali v Malih Dolah, drug dan pa na novem domu. Njena življenjska pot je bila z rožami posuta verfetno samo pred oltarjem. Najprej so jim med vojno požgali gospodarsko poslopje, potem so se začele obvezne oddaje žita, krompirja, prašičev in kokoši. Spominja se, da so jim partizani za "likof" ob koncu vojne vzeli enega izmed volov. Kmalu so na svet prijoka- li Slavko, Marjan in Jožica. Slav- ko živi z družino v Celju, Jožica na Teharjah, sin Marjan pa je ostal doma. Leta 1969 so ostaU brez moža in očeta. Naslednjo zelo težko preizkušnjo je pre- stala leta 1982, ko je prebolela najhujšo obliko tetanusa. Spo- minja se, da je bila ob obisku zdravnika že čisto trda in ni mogla niti ust odpreti. Nemu- doma so jo odpeljali v bolnišni- co v Ljubljano, kjer je ostala tri mesece, od tega pet tednov pri- ključena na aparature. Sicer z zdravjem nima večjih težav, ra- zen tega, da ji je vid v zadnjih treh letih skoraj popolnoma opešal, pa tudi sliši bolj slabo. Kljub temu rada posluša radio in le redko zamudi poročila in vremensko napoved. Najlepše je dom Zdaj ves čas preživi do spominja pa se, kako se j bratom Andrejem večkrat p la s kolesom v Celje nakup* kasneje se je s sinom Marja vozila z motorjem. Rada se minja svojih maloštevilni! zanjo dragocenih izletov. Nj najdaljša pot od doma ie pot na Golico, kamor se je pravila s sinom Marjanom,! dušenim planincem, in hft Jožico. Pohvali se tudi, d bila na Bledu, na celjskerl ljubljanskem gradu ter na horju. Vsepovsod je lepo, 3 ma je najlepše, še posebno dar so zbrani vsi skupaj. Takšna je bila sobota, ^ praznovala devetdeseti rc dan. Obiskali so jo njeni o in vnuki, na katere je še p bej ponosna: Klemen, ki Št" ra v Ljubljani ter Lenka in I gica, vnučka Grega in Toi pa sta tudi sicer vedno v 1^ ni. Vnukinja Lenka s .sabol pelje tudi dveletnega Pepij^ prababico vedno spravi v bro voljo. Ob visokem živi)' skem prazniku so ji vsi zaŽ^ da bi še naprej ostala Čil^ zdrava, kar je tudi njena e<) in na i večja želja. $l.30.-25.|u»| %99i iJOVI TEDNIK ŠPORT 13 Nosilce čakajo pasti Znani možni nasprotniki Celja Pivovarne Lašico v l(valifilspuščanje<, dva dni bom treniral in tretjega po- čival, lani pa deset dni pred tekmo nisem skoraj nič ska- kal,« pravi mladinski svetovni prvak, ki ima že običajno teža- ve z vročino in je njegova akli- matizacija trajala nekoliko dlje. »Oxford je bolj na podeže- lju, toda vseeno je bilo 35°C. Prvi testi so bili porazni, pred- vsem hitrost, vendar smo bili vsi medleni. Konec tedna sem že skakal med 760 in 770 cm in na treningih sem bil doslej le enkrat daljši. Čeprav me je med gledanjem T V prenosa otvoritve prijetno stisnilo pri srcu, imam vseeno občutek, kot da sem na pripravah,« je mirno pripovedoval Cankar, ki je v neugodnih vremenskih razmerah ohranil vso moč. Na zadnjem treningu je iz počepa dvignil 205 kg. Svojo telesno težo je presegel za tri- krat, kar je več kot dovolj. »Relativno sem še močnejši, psihično bolj čvrst in moj cilj je finale. Norma bo najbrž 805 cm in težav ne bi smel imeti. Vem, mnoge skrbi Goteborg, toda takšne stvari se le redko zgodijo večkrat. Verjemite, tu- di z odrivom brez deske sem sposoben preskočiti osmico!« ŽEUKO ZULE Foto: EDI MASNEC Tudi V pljuvali ju Olimpijsko stoletje obsega * Panog. Program od vsega Ketka vključuje atletiko* '''iinastiko, kolesarstvo, pla- in sabljanje, na prvih mh v Atenah pa so bili "'•nipijski športi še dviganje {^^ži, rokoborba in tenis. r^OK trenutno združuje 28 petnih in 7 zimskih panožnih priznal pa je tudi 20 dru- jl^: ki naj bi se prej ali slej pučile v ohmpijski program. I^^liko je bilo športnih panog, I" So bile v programu iger le '^•^at: kriket (1900), croquet (1900), dirke motornih čolnov (1908), Jeu de pommes (1908), Rackets (1908), poljski roko- met (1936). Na letnih igrah so tekmovali tudi v umetnostnem drsanju, v začetnem obdobju celo v vlečenju vrvi, skokih z mesta, obojeročnem metu kop- ja in enoročnem dviganju ute- ži, triatlon je leta 1904 obsegal gimnastiko, tek na 100 jardov in skok v daljino, najbolj ne- vsakdanji disciplini pa so si izmislili seveda Američani. V St. Louisu 1904 so za olimpij- ske naslove tekmovali tudi v pljuvanju v daljino in skakanju v sodih. Koliko za zlato? Vsi zneski so v nemških markah. it 30.-25. julij 1996 16 REPORTAŽA V največjem disku na svetu Na berlinski Love parade je plesalo skupaj 600 tisoč ljudi - Mednarodni plesni karneval, v Evropi brez primere j^lH v Berlinu je bilo v tem me- secu eno najbolj množičnih srečanj novejše srednje- evropske zgodovine. Največji disko na svetu, so napovedo- vali veleprireditev v medijih. V Berlin se je s posebnimi vlaki, avtobusi ter letali zgnetlo več kot pol milijona ljubiteljev techno glasbe z vsega sveta. Med letošnjo, zgodovinsko Love parade, je poplesavalo kar šesto tisoč ljudi, predvsem raverjev. Plesali so v najbolj nevsakda- njih oblačilih, nekateri pa kar brez figovega lista. V soboto, proti drugi uri po- poldan, se je plesna vročica stopnjevala in bližala k vrhun- cu. Promet na cestah proti velemestu je bil že nekaj ur nemogoč, iz avtomobilov pa so odmevali ritmi techno glas- be. V zahodnem Berlinu, oko- li zloglasne železniške postaje Bahnhof-Zoo, kjer so pripra- vili lansko parado [s »komaj« 250 tisoč udeleženci), so množice prišlekov ohromile običajni ritem trimilijonskega velemesta. Izredno stanje to- rej, izredno plesno stanje. Za letošnjo zgodovinsko povorko techno karnevala so morali iz- brati novo lokacijo, ogromne površine Ceste 17. junija, med Trgom Ernsta Reuterja in Brandenburškimi vrati, skozi priljubljeni berlinski park Tiergarten. Progo je predlagal berlinski senat, okrožni urad pa se je ustrašil škode, ki jo lahko povzroči takšna množi- ca. Kaj se bo zgodilo, so se strahoma spraševali varuhi različnih interesov. To bo naj- večje stranišče na svetu, so oporekali nasprotniki parade, utemeljeno. Po drugi plati so parado podprli ugledni naslo- vi, med njimi okoljevarstvena organizacija Greenpeace in glasbeni televizijski program MTV (parado je prenašal ne- posredno), oba tudi s svojima paradnima voziloma. V povor- ki so bili celo mladi kristjani, Rave za Kristusa (Rave for Christ), ki se zbirajo pod vodstvom duhovnika Haman- na ter pripravljajo techno ma- še. Bil sem v množici na pločni- ku, nekje na sredi paradne poti, pri zlati Siegesaule, spo- meniku zmage. Povorka, ki bi morala prihrumeti kmalu po drugi uri popoldan, je zamu- jala pol ure. Lani je bila pod geslom Mir na zemlji (Peace on Earth), letos je povsod pi- salo Vsi smo ena družina (We are one family). Oziral sem se po udeležencih ter radoved- nežih. Posebno zanimanje so vzbujala raverska oblačila z veliko domišljije, še večje tisti. ki so bili brez njih ali pa so na licu mesta uprizorili kakšno brezplačno točko striptiza. Ljudje so jim zaploskali. Mno- gi so imeli za seboj naporno pot ah preplesano prvo noč Love parade vikenda, v sebi pa zagotovo različna, tudi prepo- vedana poživila. Veselo je bilo že na poseb- nih Love-vlakih, na primer na en kilometer dolgem iz Stutt- garta. Na posebnem vlaku iz Bavarske so dva od ducata va- gonov namenili za techno ple- sišče, v tretjem vagonu pa je bil 30 metrov dolg točilni pult. V bližini prireditvene četrti so parkirali številne avtobuse iz Švice, Danske, Nizozemske, Belgije... Po središču zahod- nega Berlina, nato pa med pa- rado, se je streljalo kot nikoli po končani drugi svetovni voj- ni... Tokrat z velikimi plastič- nimi vodnimi pištolami. Ra- ve rji so se oborožih tudi s številnimi piščalkami, nato pa se, z vpitjem in žvižganjem, huronsko pozdravljali iz vla- kov na uhco in nazaj. V plesni ekstazi Kdor čaka dočaka. S polur- no zamudo so se pojavila prva vozila velike povorke. Ko se je z vozil zaslišala techno-glas- ba, so množice vzvalovile v plesnem ritmu. Tudi posa- mezne stare mame in dedki, otroci. Najbolj navdušeni raverji so se povzpeli na ogromne, sta- rinske uhčne svetilke, ki so se dolgo majale v ritmu po ukazu plesalcev. Prišlo je do nesreče. Varnostniki so svetilke poprej prebarvali s posebno snovjo, pretiranega plesnega navduše- nja pa ni bilo mogoče prepre- čiti. S povorkinih vozil, bogate tobačne tovarne Camel in ži- vilske Langnese, ki sta bila med glavnimi pokrovitelji, z vozil Italijanov, Švicarjev, Špancev, Nizozemcev, Belgij- cev, Brazilcev, Londončanov, televizijskega programa MTV, Greenpeaca, mladih techno- kristjanov, našemljenih novi- narjev različnih časopisov in iz radijskih postaj, iz različnih nemških mest ter plesnih klu- bov, je odmevala glasba naj- boljših disc jockeyev na svetu. Tudi naši sosedi iz Trsta, Vid- ma-Udin ter iz Zagreba so lah- ko ukazovali plesni ritem. Na Love parade je bilo celo vozilo ugledne Humboldtove univer- ze, akademskih ljubiteljev techno kulture. Bučna glasba je spravljala množico v plesno ekstazo in nudila neznanski skupinski plesni užitek. Vse skupaj so popestrile kar naj- bolj domiselne, odštekane plesne noše, tisti, ki so jih pozabili doma, pa so jih lahko kupih na stojnicah. Vse je bilo dovoljeno, Berlin je eno naj- bolj liberalnih mest na svetu. V povorki je bilo tako vozilo nekega perverznega seks-klu- ba, ki je že med lansko povor- ko povzročil pohujšanje z jav- nimi spolnimi igricami s ku- maro, z vložki in še hujšimi rečmi. Pravzaprav je bil v celotni Love parade mogoče čutiti pri- tajeni erotični naboj. Pravijo, da je ples že od pamtiveka pomembni del erotike. Iz plesišča smetišče Vrnil sem se v svojo lepo sobo, peš seveda. Zgledni ber- linski javni prevoz je ohromi- lo. Veliko truda je bilo treba, da sem v Berlinu uspel najti stre- ho nad glavo. Potem ko sem zaman zavrtel približno dvaj- set hotelskih telefonskih Šte- vilk, sem se iz potovalnega priročnika spomnil na Mit- vvohnzentrale, sostanovalsko skupnost, kjer posredujejo za- sebne sobe. Tudi moja stano- dajalka je nato odšla na Love parade, skupaj s hčerko in nje- no družbo, v sosednji sob; so bivali mirni raverji, štud ti iz Hannovra. Pomembni bilo biti zraven, televizi prenos takšnega spektakla more nadomestiti. Glasbe omamlja, zvabi k plesu vs« ga udeleženca ter mu p uživati tudi brez poživil, i mil. Tisti, ki ga pritegne, s pred televizorjem pač ne m odzvati. V Berhnu se je plesalo dni in tri noči. Nekateri tako onemogli, da jih je treba oživljati in odpelja rešilnim vozilom. Največja lo seveda plesnih žuljevil sni množici je v kratkem a uspelo spremeniti podd Berlina. V nedeljo zjutraj bilo namreč središče zahod ga dela Berlina, celotno pri rišče Love parade, eno sa veliko smetišče, čistilci pa začeli z mučnim delom. Pr ditelji so rotili, naj plesalci zijo na okolje, kar pa v tak množici niti ni mogoče. S delo je po urinu, povsod poležavali utrujeni ples. brez strehe nad glavo, najl vztrajni pa so se pripravljali novo norenje. Velika veČ po berlinskih plesiščih, t možni pa so se s posebr letalom odpeljali naravnost rave-party na veseljaškem c ku Ibiza. Tudi techno-kult pozna socialne razlike... We are one family... s resnično ena družina? BRANE JERAN Nekateri so ure in ure plesali na tleh, najbolj vneti pa so se povzpeli na velikanske ulične svetilke. Med pešpotjo na Love parade, v primernem oblačilu sevet Nekateri so se zabavali celo brez figovega lista. S karnevalskih vozil je vabila bučna techno glasba. Svoja vozila so prispevali tudi Greew ce, MTV, Camel, mladi rave-kristjani... u^im«wtfi[.i.d KULTURA 17 Dobropis v nebesih Janez Slapar se med drugim ukvarja z izdelavo panjskih končnic v galeriji Štekl v Gornjem ,j^,au so do sredine avgusta 1^ ogled panjske končnice, • jih je izdelal Janez Slapar , Loma v bližini Tržiča, ončnice so novejšega datu- ,3, umetnik pa jih je izdelal obliki koledarja. Za vsak lesec je narejeno zaglavje , predstavljenih 10 svetni- ^ ali pomembnejših praz- kov. „2a končnice me je navdušil fijatelj, ki mi je podaril konč- j(-o s podobo sv. Katarine. l3jprej sem izdelal 25 konč- ic, nato pa mi je v glavo šinila amisel o koledarju, in v treh ipah sem jih izdelal 13Z V jfetku sem skoraj obupal, er nisem naredil pravih pro- orcev, vendar me je nekaj enehno gnalo naprej,« je pre- ildi teden ob odprtju razstave ipovedoval umetnik Slapar, 'rebral sem ogromno življe- episov različnih svetnikov, a sem se nekako vživel in se iločil za način predstavitve, [o, mislim da sem se s tem v ebesih dobro-zapisal,« se je ošalil Slapar, ki je s številni- j i domislicami poskrbel za ipestritev večera v Steklu. Sicer je umetnik doma s netije, kjer ga je nenehno priganjalo delo, služil je kruh tudi v tovarni, svoja dela pa samo občasno razstavlja. Ven- dar to ni edino, kar je pri duši pravemu Gorenjcu. Zanima se za več stvari, je tudi zbiralec ljudskega blaga in izdelkov, še posebej pa ga privlači zgodo- vina. »Zanjo me je navdušil stari oče, ki je znal tako lepo pripovedovati. V otroških letih sem bil izjemno firbčen in sem slišal še več, kot je bilo povedano, vseeno pa so mi tiste zgodbe vtisnile pečat za celo življenje.« Zgodovini se je pridružilo pisanje različnih povesti in zgodb ter tudi pesmi. »Poezija je sploh moja posebna strast, lastnih pesmi imam že za 13 knjig, vendar pa jih zelo malo objavljam. Rad pa jih prebi- ram takole na glas,« je v Gor- njem Gradu povedal Janez Slapar in za ilustracijo prebral nekaj svojih pesmic, ki govori- jo o življenju. Kar tiče zbira- teljstva, pa je Slapar povedal, da je njegova zbirka, v primer- javi z zbirko Janeza Mavrica iz Gornjega Grada, precej skromna. »V Gornjem Gradu imate zelo bogatega moža in kraj se je marsikje uveljavil ravno zaradi njegove zbiratelj- ske strasti,« je poudaril Slapar. URŠKA SELIŠNIK Anin vikend v petek, 26. julija, se bo s koncertom harfistke Mojce Zlobko v Anini kapeli v Ro- gaški Slatini pričel Anin vi- kend, ki bo svoj vrhunec do- živel v soboto zvečer v Kri- stalni dvorani. Obeta se mnogo umetniških užitkov ob nastopu vrhunskih opernih solistov: tenorista Marjana Trčka in sopranistke Norine Radovan, baletnikov Andreje Hriberšek in Viktorja Isaičeva in ob umetelnem mu- ziciranju zdraviliškega orke- stra Musica camerata. Izbrane dobrote Anine večerje zago- tavljajo prave gastronomske užitke; plesalce pa bodo vse do zore razvnemali zvoki To- tega big banda iz Maribora. Letošnjemu elitnemu Anine- mu plesu bo dala še poseben pečat 150-letnica koncertira- nja Franza Liszta v Rogaški Slatini - ob tej priliki bo Filate- listično društvo Rogaška Slati- na izdalo tudi poseben spo- minski žig. NG ZAPISOVANJA V središču Zemlje Piše: TADEJ ČATER Hej, kdo bi si mislil, da bo glavni slovenski izvozni arti- kel ravno športnega porekla? Ce bi tam nekje pred dobrimi petimi leti kričali po Beogra- du, da se bo Slovenija promo- uirala na račun športa, šport- nih dosežkov, bi se nam še najbolj prizanesljivi smejali. Zagrebčani pa bi umirali od smeha in se privoščljiuo držali za lastne želodce. Celo sami sebi bi se zdeli smešni. Dvo- mim, da bi verjeli svojim last- nim besedam. Toda zgodilo se je ravno to: največji slovenski izvozni arti- kel je športnega izvora. Leon Štukelj. Ker Štuklju je uspelo to, kar ne bo naslednjih nekaj let nobenemu slovenskemu politiku, gospodarstveniku in, če smo iskreni, niti kulturni- ku; sprejel ga je sam vrh sve- tovnega dogajanja. Tako poli- tičnega, gospodarskega, kul- turnega kot športnega. Še več; Štuklja je sprejel kot častnega gosta. Kar pomeni, da nima Štukelj te časti, da se je znašel na samem svetovnem vrhu, v samem središču vrtenja plane- ta Zemlje, marveč so imeli čast tisti, ki so ga povabili, da so se srečali z njim. Da si je utrgal trenutek časa, da so lahko po- sedeli v njegovi družbi. Kakšen predsednik vlade, pa kdorkoli to žeje, te časti ne bo nikoli deležen. Ali pa direk- tor kakšnega podjetja. Dajte no; v samo središče vrtenja Zemlje se ne uspe prebiti niti gospod Agnelli, lastnik Fiata, niti lastniki McDonalda, Co- ca-Cole, direktorji Toshibe, Sonyja... Morda kakšen pe- snik tipa Octavio Paz (če govo- rimo le o sodobnikih), morda kakšen hollywoodski velikan, kakršen je denimo Kirk Dou- glas oziroma njemu podobne- ga ratinga... V samo središče lahko vstopijo le posvečeni. In eden takih je Leon Štukelj. Seveda, že ničkolikič se je izkazala za pravilno trditev. da planetarnega duha zadovo- Ijujeta edinole šport in kultura oziroma umetnost. Da sta edi- nole ti dve panogi človekovega ustvarjanja, ali recimo rajši, dokazovanja moči nad nara- vo, nad samim sabo, sposobni poseči v sam proces poganja- nja življenjskega teka in toka po svetovnih tirnicah. Zaradi Fiatovega novega tipa avtomo- bila se svet ne bo premaknil s tirov, zaradi sprejema Sloveni- je v Evropsko unijo (ko bo do tega enkrat prišlo, seveda) tuje televizije seveda ne bodo sne- male dokumentarnega filma, zaradi povečanega izvoza Fructalovih sokov ne bo prišlo do kakšne nove proletarske re- volucije itd, se bo pa zaradi novinarskega odkritja koncen- tracijskih taborišč v Bosni in Hercegovini vendarle nekdo zganil in tok vojne ter svetovne ureditve končno le začrta! ne- koliko drugače, kot bi se uteg- nila zarisati sama. Spielber- gov Schindllerjev seznam je za nekaj centimetrov le premak- nil svet, če hočete, Primožu Trubarju in protestantizmu smo Slovenci lahko hvaležni, da govorimo svoj jezik... Slovenija je nenazadnje v Atlanti prisotna tudi zaradi Leona Štuklja. In to tam, kjer je prostor le za redke izbrance. Vsaka čast Brigiti Bukovec, to- da Slovenijo si bo letošnja At- lanta zapomnila po Leorm Štuklju. Zaradi njegove zmož- nosti zadovoljitve planetarne- ga duha. Video instalacije in sodobni ples v Galeriji sodobne umet- osti v Celju bosta danes (25. ilija), jutri in v soboto na- topila mlada umetnika: ple- alec sodobnega plesa, Ce- an Jure Lukaščik, in slikar, 'tograf ter video umetnik, lalijan Stefano Cagol. Pod kriljem Zavoda za kulturne fireditve bosta predstavila ideo instalacije in ples z aslovom Ponavljajoče giba- je. Gre za multimedialni projekt, l^aterega je vključena video fojekcija obeh avtorjev s po- 'f^ki iz starega rudnika soli v 3d Reichenhallu v Nemčiji. To podlaga večno ponavljajoče- ^se gibanja, v katerega je Jure ukaščik vkomponiral svojo ko- •ografijo sodobnega eksperi- '^■^talnega plesa. Poleg tega bo '°goče videti fotografske po- fetke ter produkt rudnika soU, Ji^ kamena sol roza barve. Vse J^Paj bo postavljeno v prosto- Halerije kot instalacija. Dogodek je bil premierno predstavljen v Bad Reichenhallu v Nemčiji 10. maja letos, ter v Roverettu v Italiji 28. junija, zato bo na predstavitvi v Celju mogo- če spremljati tudi video posnet- ke iz obeh omenjenih priredi- tev. Avtorja sta predstavnika mlaj- še generacije ustvarjalcev. Lu- kaščik že tretje leto študira so- dobni, moderni ples v tujini (Amsterdam, Salzburg), Stefa- no Cagol pa je končal umetniško akademijo za slikarstvo, kipars- tvo, fotografijo in video v Trien- tu v Italiji, specializacijo za vi- deo umetnost pa je opravil v Milanu. Danes ob 20. uri bo otvoritev z avtorskim plesom in predsta- vitvijo obeh avtorjev, v nasled- njih dveh dneh pa si bodo obi- skovalci razstavo lahko ogledali v odpiralnem času Galerije so- dobne umetnosti: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob 20. uri pa bo tudi v naslednjih dveh dneh ples Ponavljajoče gibanje. mmmmm žiVKO beškovnik Mojstri klasike v uspešni zbirki Mojstri klasične glasbe in njihova dela, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, je izšlo več novih CD plošč oziroma kaset, vsako posamezno pa tudi spremlja ilustrirani zve- zek s ključnimi podatki o avtorjih, njihovem življenju in delu ter orisom njihovega časa. Bedfich Smetana (1824- 1884) je pojmovan kot prvi češ- ki skladatelj, ki je svoja dela v veliki meri oplemenitil s prvina- mi nacionalne glasbe. Poleg njegovega Koncerta za violon- čelo v h-molu je na plošči tudi znamenita Vltava Antonina Dvoraka (1841-1904), katerega glasba je podobno koncipirana. Nemško-židovski skladatelj Jacques Offenbach (1819-1880) je mnogo časa preživel v Franci- ji, kjer je bil izjemno priljubljen v pariškem družabnem življe- nju. Med vrsto njegovih uspe- šnic sodi balet Gaiete Parisien- ne, ki prikazuje lahkotne in za- bavne plati francoske prestolni- ce v prejšnjem stoletju. Približno v istem času je Dunajčane zabaval skladatelj in dirigent Johann Strauss ml. (1825-1899). Zaradi svojih melodičnih in ritmično razgi- banih kompozicij je dobil vzdevek "kralj valčka", na plošči pa je izbor nekaterih najbolj značilnih skladb. Nemški glasbenih Richard Strauss (1864-1949) sodi med najzanimivejše avtorje do sre- dine našega stoletja. Med nje- gova najbolj cenjena dela so- dijo simfonične pesnitve, od katerih sta na ploščo uvrščeni Till Eulenspiegel ter Tako je govoril Zaratustra. Edward Elgar (1857-1934) je naredil bleščečo kariero, saj je odraščal v revni angleški dru- žini, na vrhuncu ustvarjalno- sti pa je prejel plemiški naziv. Variacije Enigma so predvsem inovativno delo v obliki glas- benih portretov prijateljev, medtem ko je delo Bhšč in ceremonija prežeto z njegovi- mi domoljubnimi čustvi. BORIS GORUPIČ Godbeniki Šentjurja na Madžarsko Godba Šentjurja, ki jo vodi Franc Zupane, je dobila vabilo za sodelovanje v Miškolcu na Madžarskem ob proslavi 1100- letnice nastanka Madžarske. Na srečanju, ki bo od 17. do 21. avgusta, bodo sodelovale številne godbe iz evropskih držav. S šentjurskimi godbeniki bodo odpotovale tudi mažuretke, povabljen pa je tudi župan Šentjurja.Jurij Malovrh. tv Slikarsko-kiparska delavnica času od 18. do 20. julija je bila zdraviUškem parku v h^^ki Slatini slikarsko-kiparska delavnica, kjer si je bilo moč J^^dati nastajanje likovnih del in zraven povprašati avtorje o 'Jovem delu. I "^'Pe in slike so usvarjali Marjan Drev, Ivo Goisniker, Aco f^^Tit, Zoran Ogrinc, Vojko Pogačar, Niko Ribič, Erna '^Jiančič-Fric. ^P^zstavo nastalih del bodo odprli danes, 25. julija, ob 20. uri ^^^Hčnem muzeju v Rosažki-Slatini. . ________ N.G. Priprta plesna vrata studio za ples Celje in Plesni teater Igen te dni zaključujeta šestnajsto sezono in se priprav- ljata na 8. plesno kolonijo v Piranu ter novo premiero. Red- ni izobraževalni program je Studio za ples zaključil konec junija ter v okviru zaključne produkcije izdal video kaseto. V izobraževalnem progra- mu baleta, sodobnega plesa, plesnega gledahšča in jazza je sodelovalo sto ljubiteljev ple- sne umetnosti ter šesto malih šolarjev v okviru ciklusa Gib skozi letne čase, ki ga v vseh VVO Celje že četrto leto zapo- red vodi Igor Jelen. Plesni teater Igen je v sezoni 1995/96 gostoval po Sloveniji, Italiji, Avstriji, Bolgariji, Ma- kedoniji in Turčiji, snemal za slovensko televizijo ter več de- set tv centrov v okviru evrop- skih in svetovnega festivala. V tujiiii so se predstavili s koreo- grafijama Igorja Jelena Šepet in Pobegnimo v svetlejšo pri- hodnost ter koreografijo Spo- min na lepo Vido, doma pa so zaključili z uprizoritvami us- pešnice Smeško med črkami ali Plesna abeceda, ki si jo je ogledalo 50.000 gledalcev v Sloveniji, Italiji, Poljski, Av- striji in Kanadi. Te dni so vrata Studia za ples Celje in Plesnega teatra Igen zaprta, saj se pripravljata na nov projekt - plesno slika- nico Vidkova srajčica, ki se bo nadaljeval v okviru 8. plesne kolonije v Piranu (22. -30. av- gust), premierno pa ga bodo uprizorih jeseni. 18 V Podsredi Evropa v malem Seminarji jazza, violončela, klasičnega saksofona in pozavne i v Kozjanskem parku so za julij ter avgust pripravili Glasbeno poletje na gradu Podsreda, prireditev, ki odmeva v najširši javnosti. Gre za štiri seminarje improvizacije v jazzu, violončela, klasič- nega saksofona in pozavne, s predavate- lji mednarodnega slovesa ter s slušatelji iz Slovenije, Francije, Nemčije, Švice, Avstrije in Hrvaške. V posameznem se- minarju je od 10 do 15 udeležencev. Prvo Glasbeno poletje na gradu Podsre- da je bilo lani, z mednarodnim seminarjem klasičnega saksofona, pod vodstvom prof. Jeana Marie Londeixa, iz Francije. V Koz- janskem parku so že od začetka računali na vse večjo odmevnost njihovega poletja, tako v slovenskem kot v mednarodnem glasbenem prostoru, v najimenitnejšem slovenskem romanskem gradu. Zato so bih pozorni pri izbiranju udeležencev, zla- sti tujih in domačih profesorjev. Lanska odmevnost ter dobra ocena je prireditelja vodila k letošnji rasti Glasbenega poletja. Glavni prireditelj. Kozjanski park, je pri- pravljal program blizu leto dni - razpored letošnjih seminarjev je bil znan že lani septembra. Pretekli teden, v petek, je bil na gradu zaključni koncert slušateljev seminarja im- provizacije v jazzu, po koncertih profesor- jev Jerryja Bergonzija iz Bostona v ZDA ter Phillipa Geissa iz Strassbourga v Franciji, ki V soboto, 27. julija, ob 20. uri, bo v Podsredi zaključni koncert slušateljev seminarja za violončelo, dan pozneje, v nedeljo 28. julija ob 20. uri, pa koncert mednarodnega kvarteta Alliage. Za- ključni koncerti so brez plačila vstopni- ne. sta seminar tudi vodila. Koncerta sta vzbu- dila veliko pozornost, tudi dobro obiskana sta bila. Podsreda je trenutno v znamenju seminarja za violončelo, s prof. Cirilom Škerjancem iz ljubljanske glasbene akade- mije. Po sobotnem uvodnem koncertu prof. Škerjanca ter pianistke Mojce Pucelj, prav tako iz glasbene akademije (sicer rojakinje iz Rogaške Slatine), bo v soboto, 27. julija, še zaključni koncert slušateljev violončela. V Podsredi pa začenjajo tudi s seminar- jem klasičnega saksofona, s prof. Jeanom Marie Londeixom iz Bordeuxa v Franciji, prof. Matjažem Drevenškom iz ljubljanske glasbene akademije ter člani mednarodne- ga kvarteta Alliage. Kvartet ima sedež v Stuttgartu, v Nemčiji, člani pa so iz Sloveni- je, Kanade in Francije. Slovenski član. Dejan Prešiček, ki izvira iz Kozjega, je tudi umetniški vodja Glasbenega poletja na gradu Podsreda. Po koncertu mednarod- nega kvarteta, v soboto 28. julija, bodo (3. avgusta) zaključili s koncertom slušateljev. V drugi polovici avgusta bo v glasbeni Podsredi seminar za pozavno, s prof. Bra- nimirjem Slokarjem iz Švice, ki predava v Bernu in nemškem Freiburgu, sicer pa je iz Maribora. Prof. Slokar bo koncertiral 18. avgusta, 24. avgusta pa bo zaključni kon- cert njegovih slušateljev. BRANE JERANKO Zbirka Grupe Junij pod strelio Mednarodna likovna Grupa Junij je imela svojo prvo razstavo v Celjuj Mednarodna likovna Grupa Junij je začela svojo pot z raz- stavo štirih ustanoviteljev - aka- demskih slikarjev Staneta Ja- godica, Enverja Kaljanca in Ha- rija Draušbaherja ter akadem- skim kiparjem Viktorjem Goj- kovičem februarja leta 1971 v tedanjem Muzeju revolucije v Celju, povezana pa je bila tudi z delovanjem celjske literarne revije Obrazi, ki je bila pred leti na žalost ukinjena. Grupa je začela od leta 1976 vabiti k sodelovanju tudi umet- mke iz drugih držav. Nekateri so svoja dela tudi podarih. Ta- ko je nastala Mednarodna zbir- ka Grupe Junij, ki se je sloven- ski javnosti temeljito in siste- matično predstavila na razsta- vi, ki je trajala v mesecu maju in juniju leta 1982 v Jakopičevem razstavišču v Ljubljani. Tedaj je izšel tudi obširen katalog z vse- mi podatki o delovanju grupe Junij, o umetnikih, ki so sode- lovali na razstavi in njihovih delih. Leta 1984 je začela Grupa Junij sistematično dopolnjevati zbirko in na pobudo akadem- skega slikarja Staneta Jagodica je postal za zbirko strokovno odgovoren umetnostni zgodo- vinar dr. Lev Menaše, ki je sicer že nekaj let načrtno spremljal delo Grupe Junij. Do njenega dela sta bila od slovanske stro- kovne javnosti zelo pozorna tudi dr. Peter Krečič in dr. Stane Bernik. Zbirka je bila večkrat na razstavah, svoj največji us- peh pa je dosegla v Franciji, na svetovni razstavi fotografije v Parizu leta 1988 s prvim me- stom, nagrado pa so predstav- niki zbirke prejeli iz rok pred- sednice žirije in filmske igralke Charlotte Rampling. V domačem prostoru pa zbirka ni bila deležna ustrezne pozornosti posameznikov in institucij, čeprav je njena vsebi- na zlasti na področju kreativne fotografije izjemna. Temu se ne moremo pretirano čuditi, saj je tudi strokovna javnost relativno slabo poznala to sce- no, ki jo je Grupa Junij manife- stirala že pred dvajsetimi leti. Zbirki je grozila celo nevar- nost, da propade, ker so bile fotografije in druga likovna de- la izpostavljeni slabim razme- ram in niso bila ustrezno zašči- tena. Letos pa je zbirko prevzel Arhitekturni muzej Slovenije, kustodiat za fotografijo in gra- fično oblikovanje, ki ga vodi umetnostni zgodovinar mag. Primož Lampič. S tem dejanjem se je za zbir- ko začela nova pot ustreznega strokovnega vrednotenja, pa tudi javnega prikazovanja nje- nih posameznih vsebinskih segmentov. V zbirki je okrog 600 fotogra- fij, okrog 130 grafik in okoli 20 izvirnih risb, mešanih tehnik in slik. Med slovenskimi ustvar- jalci so zastopani Apollonio Zvest, Mirsad Begič, Berko Berčič, Božidar Dolenc, Tone Demšar, Drago Hrvatski, Stane Jagodic, Zmago Jeraj, Enver Kaljanac, Lojze Logar, Peter Kocjančič, Boštjan Putrih, Du- šan Pirih Hup, Marjan Smreke, Jože Spacal, Metka Vergnion, Alenka Vidrgar, Alojz Zor man Fojž in drugi, med tujimi pa Čehi Adolf Born, Miroslav Bar- tak in Vlasta Zabransky, Nemci Nils Udo, Floris M. Neusus in Heribert Burkert, Avstrijca Branko Lenart in Elizza C. Wong, Japonca Susumu Endo in Kazuo Kitaj ima, Anglež Ric- hard Long, Američan Christo, Poljak Jerzy Trelinski, Švicar Christian Vogt, Italijana Bruno Talpo in Franco Fontana, Španca Rafael Navarro in Juan Fontcuberta in drugi. Mag. Primož Lampič je o Zbirki dejal: »Njena posebnost v našem prostoru, gledano predvsem z očmi muzealca, so predvsem številna dela evrop- ske in v manjši meri tudi ame- riške kreativne fotografije. To je največja zbirka sodobne tuje fotografske ustvarjalnosti v Sloveniji in lahko rečem, med uglednejšimi v evropskem pro- storu. Mikavno je tudi večje število slovenske in evropske satirične risbe in grafike, ki je kolikor vem, pri nas nihče ne zbira,« DRAGO MEDVED Slovenske vode v Nemčiji Matevž Lenarčič je foto- graf, ki je v objektiv kame- re ujel že kar precej slo- venskih lepot, svoje foto- grafije pa predstavlja tudi na različnih razstavah. Tokrat je razstava foto- grafij na temo Vode v Slove- niji na ogled v galeriji Baye- rischen Landesbank v Munchnu, razstavo pa je v ponedeljek odprl generalni konzul Republike Slovenije Andrej Grasseli. Matevž Lenarčič razstavlja umetniš- ke fotografije v organizaciji Petra Zimmermana, pred- sednika Panevropske unije za Miinchen ter podpred- sednika Slovensko-bavar- skega društva, razstava fo- tografij pa bo na ogled do 23. avgusta. n«; otroci - likovniki Kar 19 likovnikov - otrok iz Celja, v starosti od 7. do 13. leta, se s svojimi likovnimi deli še do 31. julija predstav- lja na razstavi v domu za starejše občane v Černečah pri Prevaljah. Razstavljajo 30 del v akvare- lu, svinčniku in pastelu, ki so jih ustvarili na treh likovnih kolo- nijah: lani julija ob Savinji in v Mestnem parku v Celju, sep- tembra na celjskem Starem gradu (mentorici AlicaJavšnik in Dragica Fajs) 26. in 27 junija v Logarski dolini. Otroci so v dveh dneh na sprehodih in ob doživljanju naravnih lepot Lo- garske in jahanju konjev pri Lenartu dobih dovolj inspiraci- je za svoje likovno ustvarjanje, pri tem pa jih je z mentorsko roko vodila znana celjska sli- karka Alica Javšnik, ki je pred dvema letoma tudi ustanovila to otroško likovno skupino. Njihov gostitelj v Logarski doli- ni je bil celjski Nivo. V otroški likovni skupini "Fe- bruar" delujejo: Urška Mraz, Tina Dobrajc, Helena Žganjer, Nika Veber, Ania Planko, Ania Špes, Anika in Alen Aziri, Em- ko Selman, Barbara in Dani Hribernik, Anja Črep, Marko in Ivan Kokorič, Eva Zorko, Iva Pajter, Uroš Mlinaric, Ana Žol- nir ter Maja Fine. Skupinske razstave iz prejš- njih dveh likovnih kolonij so že pripravili v prostorih krajevne skupnosti Lava v Celju pa v celjskem zdravstvenem domu in jedilnici splošne bolnišnice, razstavo v Černečah pa so do- polnili še z deh iz Logarske doline. Jeseni nameravajo raz- stavo prenesti še v Zasavje. ŽIVKO BEŠKOVNIK PRIREDITVE KONCERTI V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert Moškega pevskega zbora Do- brna. RAZSTAVE V Muzeju grafične umet- nosti v Rogaški Slatini bodo danes ob 20. uri, odprli raz- stavo Poletne slikarsko-kipar- ske delavnice '96. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je do 17. av- gusta, odprta likovna razsta- va del Massima Bazzaja in Carla Casettija. V Laškem dvorcu je odprta razstava Pomlad-poletje 1996. V občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine si lahko ogledate razstavo ob 150-letnici želez- nice na Slovenskem in moti- vov poštnih znamk Jožeta Tr- pina V stalnih razstavnih prostorih pa razstavo Druš- tva ljubiteljev železnic, obe do 31. julija. V Muzeju grafičnih umet- nosti v Rogaški Slatini je do konca julija na ogled razstava starih grafičnih listov: »Dunaj- Avstrija« iz 19. stoletja. V II. nadstropju Osrednje knjižnice je do 15. septembra na ogled razstava Misli in srcu prosto pot, z izborom grafik 6. otroškega grafičnega bie- nala, do 31. julija pa razstava Potovanja se začnejo v knjiž- nici. V avli hotela Dobrna raz- stavlja Vlado Renčelj, organi- zator je Limit Štore. V gostišču Ciril v Podče- trtku ima v mesecu juliju pro- dajno razstavo Božidar Šču- rek. V razstavišču Stara grofija Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Pasovi in skle- panci, iz Etnografskega mu- zeja Ljubljana, v Lapidariju pa razstava Svetloba v steklu. Na gradu Podsreda raz- stavlja Karli Plemenitaš. V tovarni Etol razstavlja Vinko Pajek, v Zdravstvenem domu Marija Zlatoper, v buti- ku Steklar Vesna Kajtna, v ho- telu Merx Rajko Mlinaric in v celjski bolnišnici Toni har. OSTALO Na Cankarjevi cesti v \ nju bo jutri, v petek ob 21, splet znanih slovenskih lad, romanc in ljudskih v izvedbi KUD Stane Sevf Škal z naslovom »Zaklad narodove skrinjice«. V Kristalni dvorani v gaški Slatini bo v sobote 20. uri, elitni Anin ples, katerem bodo igrali: Mu camerata, Toti big band, ] bosta operna pevca Ma, Trček, Norina Radovan b; ne točke pa bosta izvedla: dreja Hriberšek in Viktor] čev. KINO Union od 25. do 31.7. ob in 20. uri ameriški film V o mu s tujcem; Mali Union 25. do 31.7. ob 19. uri špai film Cvet moje skrivni Metropol od 25. do 31.7. 19. in 21. uri ameriški I Periskope dol!. Poletni k (na terasi za kinom Unioi primeru slabega vremena v kinu Mali Union) od 25. 31.7. ob 22. uri ameriški 1 Pozabi Pariz. Kino Dobrna 27. ob 19 28.7. ob 17. uri ameriški I Nekoč in zdaj. Kino Žalec 26. ob 21 28.7 ob 20. uri ameriški Naklepni umor, 27 ob 21 28.7 ob 18. uri pa amei film Mesečina in Valentine KNEŽJE POLETJE Sobota, 27. julija ob 10, - Hermanov brlog (Muzej vejše zgodovine) - glasb plesna predstava Zeleni šl Ariel, v izvedbi Melite O nik. Gora Osojnika in Ja Knez. Četrtek, 25., petek 26, sobota 27. julija ob 20. u Galerija sodobne umetnoi plesna delavnica »Ponavlj- če gibanje« Štefana Cagoli Jureta Lukaščika. ...^ Novi tednik&Radio Celje in revija MODA iN organiziramo v želji po večjem zanimanju za modo in ^ estetiko oblačenja med mladimi Vsi mladi, ki radi rišete modne skice (od 15. do 25. let, n glede na smer šolanja oziroma pokhc), pošljite svojo vizij modnega oblačenja za mlade v sezoni jesen/zima 96 Vsaj tri skice v poljubni barvni tehniki pričakujen najkasneje do 30. septembra 1996 na naslov: ' NATEČAJ MLADIH KREATORSKIH TALENTOV - O LJUBUANICI 104,1110 LJUBLJANA Dodatne informacije po telefonu (0611 445-717 \ Najboljše skice bodo objavljene v Novem tedniku, poleg te^ bomo najbolj izvirne ideje tudi sešili, jih na manekeni' poslikali in objavili v reviji Moda in... 20. oktobra 199^ Pa še nagrada za na j bolj izvirno kreacij o: POTOVANJE V SVETOVNO MODNO PRESTOLNICCMJ PARIZ! 5 Št. 30.-25.iulii199^ jlOVITEDNIK VROČA TiMA 19 Brez dima ni ognja V Letušu se pritožujejo zaradi dima, ki jim je zameglil konec tedna pče\o se je v četrtek, hud tudi petek, v soboto in de\']o pa se je stvar nekoli- puinirila— Del Letuša je bil dneh zavit v, milo reče- 0, neprijeten dim, ki je pri- gjal z dvorišča firme Sal Ljup, kjer so zažgali večjo f^,litino lubja. \j uredništvo nas je poklical llikola Aleksandrov iz Letu- je ki je tudi prvi opozoril na jiblem. ki se v kraju vleče f dlje časa. »Pred dvemi, tre- ,i leti se je na ta prostor jelila firma, ki se ukvarja s [govino z lesom. Glede na to, J lubje ne sme preko meje, J že dlje časa sežigajo kar na vorišču. Že pred leti sem pr- \l interveniral, vendar pa po- sod naletel na gluha ušesa, lotem so lubje zažigali v [lanjših količinah, v četrtek la so, menda zaradi selitve, I lonovno uprizorili manjši po- ar. Po moji oceni so zažgali 5 ' li 6 vagonov tega materiala, ibje pa je bilo naloženo vsaj ict metrov visoko. Dvorišče ired mojo hišo je bilo dobe- edno zavito v dim, nič se ni idelo, kadilo pa se je nez- ansko. Poklical sem pohcijo, išpektorje , gasilce in še mar- , koga,« je pripovedoval leksandrov. Po navedbah je razburjeni i{ušan klical celjske gasilce, )žko policijo, zdravstveni inšpektorat v Žalcu, maribor- ii Zavod za zdravstveno rarstvo v Celju, kjer so ga lapotili v Mozirje, od tam na nšpektorat za varstvo okolja 'eienje, na velenjsko uprav- 10 enoto... Skratka, trnova ]k Mikola Aleksandrov in ijegovi sosedje pa so ostali irez pravega odgovora. ; »Nihče ne ukrepa, odgovor- (lost zvračajo eden na druge- la Je pa dejstvo, da bo pepel 'fecej lažje prevažati okrog ['ot lubje in dejstvo je, da je M strašno moteč in zdravju i 'flo nevaren,« je bil prepričan ; Aleksandrov, ki je zaradi te- z zdravjem moral poiska- '•udi zdravniško pomoč. Sla- '° se je menda počutilo tudi sosedov »Kako lahko ne- ka v državi držijo dobesed- r v plinu? Če se kaj zgodi, bi ''orali odgovorni hitro reagi- rati. Vsekakor se bom potru- dil, da bo nekdo za svoje de- janje tudi odgovarjal,« je na- povedal Aleksandrov, ki je mimogrede še povedal, da to- vornjaki, polno naloženi za potrebe podjetja Sal Comp nenehno uničujejo cesto in asfaU. Poleg tega pa je Aleksan- drov prepričan, da je dim ne le neprijeten, moteč in zoprn, temveč da je tudi zelo ško- dljiv za zdravje. »Po poklicu sem diplomirani metalurg, kemik za višje temperature, sin je fizik, snaha pa magistra kemije. Vsi vemo, da se v tem lubju ustvarja strup. To bi morali sežigati pod kontrolo, saj se drugače ne ve, kaj je šlo v zrak. Bojim se, da ljudje sploh ne vedo, kaj to pomeni za njihovo zdravje, je pa veli- ka nevarnost za rakasta obo- lenja.« Inšpektorji uicrepajo Letuš spada v pristojnost občine Žalec, sporno dvorišče leži na desnem bregu Savinje v neposredni bližini večih hiš. V ponedeljek popoldne v podjetju ni bilo nikogar, s ku- pa ostankov na dvorišču pa se je še kar valil dim. Na Krajevni skupnosti Letuš niti v ponedeljek niti v torek ni nihče odgovoril na telefonski klic, več o dimu pa smo izve- deli na Policijski postaji Žalec, kjer je pomočnik Marko Kortnik povedal, da zaradi ognja ni bil nihče ogrožen, zaradi smradu in dima pa so zadevo prevzeli v inšpekcij- skih službah, kjer vso stvar preverjajo. »Dejstvo je, da se kar tako ne sme kuriti, poseb- na uredba namreč določa, pod kakšnimi pogoji lahko ljudje kurijo v nekem okolju,« je dodal Kortnik. O kurjenju so bili obveščeni tudi na žalskem zdravstve- nem inšpektoratu, kjer je inš- pektor Srečko Šetina pove- dal, da to sodi k delu požar- no-varnostnega inšpektorja. »Pri tehničnem pregledu pod- jetja smo povedali, da ne smejo kuriti odpadkov na prostem. Pri tem pa je težava, ker so pristojnosti precej ne- dorečene. No, če je to v naši pristojnosti, bomo vsekakor ukrepali,« je napovedal Šeti- na, ki se je s požarno-varnost- nim inšpektorjem pogovoril včeraj po zaključku redakcije. Na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo nam je direktor Brane Eržen pove- dal, da je pravi naslov ekološ- ki inšpektorat v Velenju. Na zavodu lahko samo svetujejo, jemljejo vzorce, nimajo pa vstopa v neko podjetje, razen če jih zadolži ekološki inšpek- tor. »Ne vem, zakaj so se v podjetju odločili za kurjenje lubja, saj je to surovina. Ver- jetno je res zelo zoprno biti tako izpostavljen dimu. Če bi se zgodilo, da bi za preparira- nje lubja uporabljali kakršne koli snovi, potem to ne bi smelo kar tako goreti. Vendar mi nastopamo zgolj kot po- moč ekološkemu inšpektor- ju, včasih pa nas pokličejo tudi v podjetjih, kjer so bolj ekološko osveščeni,« je pove- dal Eržen. ' Več o problemu so vedeli tudi v velenjski Upravni enoti, kjer je načelnica Milena Pe- čovnik potrdila nekaj Alek- sandrovih navedb in poveda- la, da je v petek poskusila obvestiti vse odgovorne, ven- dar ni bilo ekološke inšpekto- rice, pa tudi v Žalcu ni dobila nobenega odgovornega. V ponedeljek zjutraj je zadevo prevzela ekološka inšpektori- ca Amalija Travner, ki je nato intervenirala naprej, v torek pa žal ni bila dosegljiva. Kal sloriri? Vsa stvar je očitno v rokah inšpektorjev in na različnih naslovih. V upanju, da res ži- vimo v pravni državi, verja- memo, da se bo dim v Letušu tako ali drugače polegel in da bo nekdo za to dejanje tudi odgovarjal, če bo to seveda potrebno. Vsekakor je tovrstnih de- janj verjetno tudi v naši bližnji okolici še več. Upoštevati je treba možnost, da tudi nava- den dim v manjših količinah lahko koga moti. Ali pa se dogaja kaj drugega, kar ni povšeči ljudem. Kaj storiti v tem primeru? Preklicati vse inšpektorje, razne občinske organe ali koga tretjega? Ka- ko naj navaden občan ve, kdo je za kaj odgovoren? Verjetno večina ljudi že pri drugem telefonskem poskusu obupa in tako ostane kar precej de- janj neraziskanih. Sploh v tem poletnem času, ko je ne- kaj odgovornih na dopustu, nekaj na terenu, in je nasploh težko kakor koli ukrepati. Del tega razmišljanja je po- trdila tudi načelnica velenjske Upravne enote Milena Pe- čovnik: »Pri nas poskušamo ljudem nekako pomagati. V Velenju vedno nekdo dežura, in na tega se da obrniti. Sicer pa bi ljudem svetovala, naj se najprej obrnejo na policijo, žu- pana občine ali pa načelnika upravne enote v svojem okolju. Na takšen način bi verjetno najlažje reševali probleme.« URŠKA SELIŠNIK Foto: UUBO KORBER Pol ure prepozno Za julijsko poplavo na Skalni kleti v Celju ni kriva samo narava - Krajani zahtevajo, naj se sproži postopek za ugotavljanje krivde V začetku julija, ko so zaradi obilne- ga deževja reke marsikje prestopile bregove, so imeli nekaj težav tudi v Celju. V noči z 2. na 3. julij je zaradi močno narasle Voglajne voda zalila podvoz pod železniško progo na Te- harski cesti, cesto ob sotočju Savinje in Voglajne, na Skalni kleti pa nogomet- no igrišče in nekaj kleti v stanovanj- skih hišah. Do poplave na Skalni kleti sploh ne bi prišlo, če bi odgovorni pravočasno vključili črpalke v črpalni postaji na levem bregu Voglajne. Stanovalci Skalne kleti imajo s popla- vami zelo slabe izkušnje, saj je celotno območje pod nivojem Voglajne, poleg tega pa je naselje ob vsakem močnejšem deževju ogroženo še zaradi visoke talni- ce in meteornih vod. Po katastrofalni poplavi leta 1990 so nasip ob Voglajni, ki naj bi v preteklih letih varoval naselje pred izlivom reke, dvignili še za en me- ter, dvignili pa so tudi črpalno postajo in opravili rekonstrukcijo črpalk. Poseg je stal 150 tisoč nemških mark in je zago- tavljal brezhibno delovanje pretočnega sistema črpanja meteornih in fekalnih voda iz kanalizacije. Prebivalcem Skalne kleti se torej od leta 1994, ko je bila izgradnja sistema v celoti zaključena, naj ne bi bilo več treba bati močnega dežev- ja in naraslih voda. Tudi zato, ker je bil istega leta uveden še dvojni sistem varo- vanja in nadziranja črpalne postaje ob Voglajni. Na črpalni postaji so vgradiU avtomatski elektronski javljalec višine vodostaja, ki je 365 dni in vseh 24 ur na dan pod nadzorom Prosignala, podjetja za varovanje objektov. Če torej v Prosig- nalu ugotovijo, da voda nevarno naraš- ča, morajo o tem takoj obvestiti celjsko komunalo, ki vklopi črpalke in nevarno- sti, da bi podtalnica in meteorne vode vdrle iz kanalizacije v hiše in po naselju, ni več. Seveda mora biti črpalna postaja vključena pravočasno, kar se je stano- valcem hiš na Skalni kleti zdelo kot nekaj samo po sebi umevnega. A le do 3. julija. Vodo je naraščala, crpoilce mirovale Ura je bila pol petih zjutraj. V šestih hišah ob Cesti na grad so že imeli vodo do pragov, črpalke v črpalni postaji pa še vedno niso delale. Tudi če bi hoteli, jih sami ne bi mogli pognati, saj krajevna skupnost Aljažev hrib, kamor sodi ob- močje Skalne kleti, nima ključa črpalne postaje. Pred dobrim letom so ga morah izročiti komunalnemu podjetju, saj je le- to ugotovilo, da zaradi stalnega nadzora Prosignala ni več potrebe, da bi enega od ključev hranili tudi v prostorih krajevne skupnosti. Dvajset minut pred peto uro so bile črpalke končno vključene in že po desetih minutah delovanja je vsa voda odtekla. »Pol ure prepozno,« pravi tajnik krajevne skupnosti Franci Gaj- šek. »Če bi bilo črpališče vklopljeno pra- vi čas, nikjer v naselju ne bi bilo vode.« Stanovalci Skalne kleti, zlasti tisti ob Cesti na grad, so ogorčeni. Spoznanje, da je njihov sistem za varovanje pred po- plavami brezhiben le v primeru, če so brezhibni tudi ljudje, ki z njim upravljajo in ga vodijo, jih je prikrajšalo za marsika- tero uro spanja. Prejšnji petek je pred- sednik sveta krajevne skupnosti Aljažev hrib Franc Kerk na njihovo zahtevo poslal celjskemu županu, mestnemu svetu, vsem svetnikom, javnemu tožilcu ter Komunalnemu podjetju in podjetju Prosignal dopis, v katerem prosi, naj se sproži postopek »za ugotavljanje kriv- de odgovornih oseb in organizacij zara- di ogrožanja varnosti pred grozečo po- plavo 3. julija 1996.« Na zahtevo kraja- nov je bil dopis poslan tudi gradbenemu inšpektorju, saj sumijo, da v pretočnem sistemu črpanja ni vse v redu s tlačnim kanalom, ki bi moral biti vodotesen, pa ni, ker naj bi ga lani, pri urejanju kanali- zacije za nogometni štadion, na enem mestu prebili. Posledice malomarnosti naj bi bile vidne že ob julijski poplavi. Voda, ki bi morala biti ujeta v pretočnem sistemu črpanja, in ki jo potem s črpalka- mi spravljajo v Voglajno, si je zaradi poškodovanega tlačnega kanala na ob- močju štadiona našla pot na piano in štadion zahla. Če bi črpalke začele delo- vati še kakšnih petnajst minut kasneje, pravijo poznavalci, bi poleg travnatih površin voda zagotovo zalila tudi vse prostore nogometnega kluba. Ker smo pravna država, v kateri pa sodni mlini meljejo zelo počasi, bo neke- ga dne krivec za julijsko poplavo najver- jetneje znan in morebiti tudi kaznovan. Pri iskanju ne bi smelo biti težav, pravijo v krajevni skupnosti, saj vodi pot le do dveh podjetij. Stanovalci Skalne kleti zahtevajo tudi zagotovilo vseh odgovor- nih za črpalno postajo, da se kaj podob- nega kot se je dogajalo v zgodnjih jutra- njih urah 3. julija, nikoli več ne zgodi. A hkrati vedo, da jim bodo še tako trdna zagotovila bolj v slabo tolažbo. Kaj če bodo ob kakšnem drugem močnem neurju službe, odgovorne (in tudi plača- ne) za varovanje ljudi in njihovega imet- ja, spet zatajile? Življenje na Skalni kleti je postalo zelo neprijetno, pravijo stanovalci. janja intihar 20 NAŠI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNi Odšla [e Titova sestricna Ana Kostanjšek iz Trebc je bila stara 97 let v Šmarju pri Jelšali, v domu upoko- jencev, je v tem mesecu umrla Ana Kostanjšek, sestricna predsednika nek- danje države, voditelja svetovnega giba- nja neuvrščenih ter partizanskega ko- mandanta, ki je bil po materi slovenske- ga rodu. Tito se je z Ano Kostanjšek večkrat srečal, ona pa je do zadnjega z veseljem obujala spomine na srečanja z bratrancem. Diuila je v visi)ki sUrosti, stara 97 let. V šmarskem domu je bila nekaj več kot pol leta, prej je za njo dolgo lepo skrbela njena rejenka, Anica Živkovič. Ko zaradi starostnih težav to ni bilo več mogoče, se je preselila v šmarski dom, kjer je zaklju- čila svoje skromno življenje. Bila je skromna ženska, so povedali tudi med govori na njeni zadnji poti, na pokopahš- ču v Podsredi, kjer jo je spremljalo veliko ljudi, skupaj z duhovnikom. V njenih Trebčah so sprejeli marsikatero zgodovinsko odločitev, v času, ki mu bo sodila zgodovina. V domačiji svoje tete, Ane Kolar, je Josip Broz-Tito večkrat bival kot ilegalec, potem ko so ga v Rusiji prev- zele nove ideje oktobrske revolucije, ki jih je nato širil doma. Dobra teta iz Trebč ga je prav tako sprejela po prihodu iz zapora kraljevine Jugoslavije, tam se je sestajal s pomembnimi komunisti ter sindikalisti, med njimi z Edvardom Kardeljem. Pozne- je, kot predsednik države ter partijski vodi- telj, je večkrat prihajal na Trebče, kjer so uredili spominski muzej, v kraju pa so pridobili lepo cesto, iz Spominskega parka Trebče je nastal današnji Kozjanski park, z obnovljenim romanskim gradom Podsre- da ter drugimi lepimi objekti. Ana Kostanjšek, pokojna Titova sestric- na, je vse življenje preživela na Trebčah, v okolici Bistrice ob Sotli, ob delu na svoji majhni kmetiji. Lastnih otrok ni imela, zato je (tako kot že njena mama Ana Kolar) skrbela za rejenke, ki so ji ostale hvaležne. Njena stara, lesena hišica je postala pred dolgimi leti muzej, kmečka ženica pa se je vselila v novo hišo, v bližini. Njen vsakdan je mineval med delom na zemlji, ponosom na njenega bratranca, posebej pa se je veselila obi- skov. Za svoja leta je bila neverjetno čila, svežega duha, skoraj do zadnjega. Ljudje v Obsotelju se preproste ženice snominiaio ?nošto\'anjem. BRANE JERANKO Sanacija mostu na Mlinsici Prejšnji teden so delavci konjiškega Komunalnega podjet ja popravili že zelo dotrajan most na Mlinski ulici. Ker so zakrpali le luknjo na mostu, ne pa tudi prenovili preperele železne konstrukcije, je most ie grobo saniran. Luknja na mostu je nastala pred tremi meseci in je bila tako velika, da bi vanjo lahko padel manjši otrok. Ker čez omenjeni most vodi šolska pot, je most ogrožal varnost otrok. Kot je povedal Marijan Stramšak, vodja projekta, bo sedaj most odprt samp za pešce. Š.S. Telcmovanje oračev Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Kmetijska svetoval- na služba Žalec in Društvo podeželske mladine Spodnje Savinj- ske doline pripravlja v petek, 16. avgusta na parcelah Hmezada Kmetijstva Žalec v Gotovljah, 32. tekmovanje oračev občin Žalec in 23. regijsko tekmovaiije oračev. Tekmovali bodo v oranju na strnišču z dvo ali tribrazdnim plugom, tekmovale pa bodo moške in ženske ekipe. V primeru slabega vremena se tekmovanje prestavi na soboto, 17. avgusta. Prijave zbira Kmetij- ska svetovalna služba v Žalcu. T.T. Ulagove se bodo preselile Gotovo se še spominjate za- pisa o treh bolnih ženskah z Vrha nad Laškim, ki že nekaj let živijo v nevarnosti, da se jim bo sicer prijetni dom vsak čas porušil na glavo. Njihovih skrbi je sedaj konec, saj se bodo že čez dober mesec pre- selile v hišo v Lahomnem. Občina Laško je za 74-letno Karolino Ulaga, njeno gluhone- mo sestro Marijo Zaje, ki je stara 85 let, in za njuno svakinjo Ivanko Ulaga, ki je priklenjena na posteljo in popolnoma odvi- sna od Karoline, poleg tega pa je stara že 80 let, kar nekaj časa iskala novo domovanje. Hiša, v kateri so doslej stanovale, za bivanje ni več primerna, saj se zaradi delovanja podzemeljskih vodnih tokov počasi, a zaneslji- vo ruši. S sten odpada omet, vsake toliko časa se naredi v stropu ali v steni kakšna nova razpoka. Geologi so ocenili, da sanacija hiše, ki je sicer stara le trideset let, je pa zgrajena na temeljih prejšnje, ne bi bila us- pešna. Zato je bila edina rešitev, da občina za Ulagove, ki se nočejo ločiti, pa tudi v blok ne marajo iti, poišče novo hišo. Našli so jo v lahomnem, kamor se bodo Karolina, Ivanka in Ma- rija preselile konec prihodnjega meseca. Hiša je stala blizu 6 milijonov tolarjev, vendar je k sreči država z naslova elemen- tarnih nesreč prispevala zanjo 5 milijonov tolarjev, preostanek denarja pa so plačali svojci Ula- govih. JI REČENO (ne) STORJENO Znamenja življenja v poletnih mesecih ima lah- ko sintagma »znamenja živ- ljenja« prav tako veliko pome- nov kot v katerem koli dra- gem časa. Besedo znamenje si lahko razlagamo različno, v našem primeru pa je za razu- mevanje najpomebneje, da je znamenje nekaj, kar omogo- ča sklepanje za obstoj nečesa - to je življenja. Beseda življenje seveda ne potrebuje nobene razlage - tudi v poletnih dneh. Je pa res, da življenje poleti v glavnem zaznamuje čas do- pustov. Cas dopustov ima v naših glavah predvsem pred- stavo o tem. kako preživljamo svoj prosti čas kadar nismo v službi. To je torej takrat, ko ne delamo nečesa, kar nam predpisujejo dragi, oziroma ko ne delamo tistega, kar si- cer moramo delati vsak dan. Tako lahko v enem od naših dnevnikov razvidimo primer dopustniškega dneva Sloven- ca - kopališče z bazeni, ob njih polno ljudi in napis - »znamenja življenja«. Iz an- kete istega časopisa lahko ugotovimo, da »znamenje živ- ljenja« Slovencem v pasjih dnevih pomeni kopanje na morju, kopanje v bazenu, ak- tivnejše ukvarjanje s športom, posvečanje sebi in svojim ho- bijem, več udeleževanja na kulturnih prireditvah, več pos- večanja družini, več časa za družbo, več branja, predvsem pa več časa. namenjenega le- nuharjenju. Večina Slovencev v času počitnic torej najraje ne dela nič. Razlog za to najver- jetneje poznajo psihologi in psihoanalitiki; sofisti pa bi morda poiskali tudi kakšno iz- peljanko, ki govori o tem, da muha leti, ker ima krila, zato pač leti tudi avion - skratka, kdor ne dela nič v času dopu- sta, najraje ne dela nič tudi sicer Odgovor je subjektivna ocena vsakega posameznika, v našem primeru splošno ime- novanega Slovenec. ZORAN PEVEC Med žanjicami in gasilci v Krajevni skupnosti Gaberke, ki sodi v občino Šoštanj, gasilci že nekaj let prirejajo praznik žetve in mlačve. Tako so tudi letos prikazali delo žanjic, moški so klepali srpe, vsi skupaj pa so mlatili pšenico, da je bilo veselje. Iz lanske pšenice so domačinke spekle obilo domačih dobrot, med drugim kmečki kruh in različno pecivo. V tekmovanjih so se najboljše odrezale žanjice iz Raven, pri gasilcih, ki so se pomerili v mokri vaji, pa je med moškimi slavila druga ekipa z Dobrne, med ženskimi ekipami pa Skale. Po prijetnem tekmovalnem programu so se obiskovalci poveselili, čisti izkupiček s prireditve pa bodo porabili za nakup nove gasilske opreme za GD Gaberke. LOJZE OJSTERŠEK Kljub zagotovilom, da v Logarski dolini ni smeti, je ned ska akcija pokazala drugačno sliko. Obilo smeti v logarski Pod okriljem Nedeljskega dnevnika izvajajo v Sloveniji eno največjih ekoloških ak- cij, ki se imenuje »Slovenija, moja čista dežela«. Doslej so udeleženci z veli- kim uspehom opravili že dve akciji, saj so s kamniških pla- nin prinesli skoraj tri tone od- padkov, preko pet ton pa s Pokljuke. Takšna akcija je bila minulo v nedeljo v Logarski dolini. Na zbirnem mestu pri hotelu Pa- lenk so udeleženci prejeli sme- tarske vrečke in srečke. Akcije se je udeležilo preko štiristo ljudi, kar je doslej največ. Kljub zagotavljanju domači- nov, da so prišli v čiste kraje, so do poldneva nabrali kar za dva kontejnerja pločevink, pla- stenk in drugih odpadkov. Na akcijo sta se odzvala le dva poslanca, Janez Kopač in Brane Ržen, svojo vrečko pa je napolnil tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, ki je bil tudi edini predstav stranke Zelenih. Ob zaključku akcije je zaj bro vzdušje poskrbel ansa bel Dvanajsto nasprotje in i ped Show, vmes pa so izžrel nagrade za vse udeležence cije. Glavni pobudnik ak( Tone Fornezzi Tof je povec da za naslednje leto načrtuj akcijo očiščevanja voda. POLONA RIFl Pokaži kaj znaš v Dobj v nedeljo, 28. julija, b( 15. uri v Dobju pri Planin prostem pred kulturnim mom tradicionalna, to lel 24. po vrsti, prireditev Po kaj znaš, ki jo organizira mače Prosvetno dnii »Franc Vrunč«. Prireditev vsako leto pritc v Dobje številno poslušal ter nastopajoče od blizu in leč. Do konca prejšnjega t« se je za nastop že prijavili glasbenikov, od katerih so posamezniki in 18 glasbi skupin, med njimi pa sta celo iz Nemčije. Kot je v Dol že običaj, bodo Pokaži kaj 2 sklenili z veselico, na katel igral priznani ansambel Št skih sedem. Vsi, ki bi to želeli, predv manj uveljavljeni glasbei se še vedno lahko prijaviji naslov: Prosvetno drii Franc Vrunč, 3224 Dobje Planini, ali na telefon 796-1 ŽIVKO BEŠKOV Darujte kri! Danes, v četrtek 25. julij bo med 7. in 10. uro krvo^ [alska akcija v Osnovni S' Šentrupert nad Laškim. ^ cijo organizira Območna' ganizacija Rdečega kri Laško s KO RK Šentrupert sicer za potrebe bolnišni' Celje. Na akcijo še posebej vabi krvodajalce in krajane Še truperta, Vrha in Ma^i Gradca, saj so potrebe po' dragoceni življenjski teko^ ni, iz dneva v dan večje. llOVI TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE 21 Hi, konjiček! Konjeniških centrov v regiji je vse vec, ježa pa vse priljubljenejša oblika rekreacije in razvedrila v zadnjem času pri nas raste priljubljenost športne- ga oziroma rekreacijskega jahanja. V bližnjih konjeniš- kili centrih smo zato povpra- šali, kaj ponujajo in za kak- šno ceno. Celju najbližji je konjeniški Iklub Škofja vas, ki ima devet- deset članov, deset klubskih Iter osem zasebnih konj, in je eden izmed redkih registrira- nih tovrstnih klubov pri nas-, todoči jezdeci tako dobijo tu- di uradni naziv. Tečaji so raz- lični, od začetnih do nadalje- valnih, imajo pa tudi šolo dre- 'sumega jahanja in skokov. Te- mu primerno nihajo tudi ce- ne, ki so po drugih klubih okoli tisoč tolarjev na uro, tu- kaj pa 1.500 za'skupine nad §tiri osebe, 2.000 za indivi- |dualno ježo, še nekaj sto tolar- jev več za dresurno jahanje ali skoke. Za člane pa je cena seveda nižja (500 tolarjev na uro), članarina pa znese 4.000 tolarjev. j Pri Šeškovih iz Socke, kjer 'imajo kar precej obiska, pre- morejo štirinajst konj, od tega tri razplodne žrebce z Bavar- ske. Jezdi se lahko od 16. do 20. ure, konec tedna pa cel dan. Poleg tega imajo v načrtu tudi počitniško kolonijo konec 'ega in začetek naslednjega "leseca. Otrokom ponujajo počitnice med konji, kjer bi petnajst otrok za 400 nemških "lark (v tolarski protivredno- st') od 2Z julija do 2. avgusta ^li od 3. do 9. avgusta spalo na senikih, se učilo jahati, opazo- valo kovača pri delu, hodilo v planine in se ukvarjalo še z ■Množico drugih športov. Ob Šmartinskem jezeru lahko jezdite v rekreacijskem ■^orijeniškem.centru, ki ga ima v lasti družina Agič. Imajo ^^ajst konj, ki so na voljo ves pn. Ura ježe stane 1.000 to- '^nev, lahko pa si izberete tudi '^'deset urni tečaj, ki stane ^"■000 tolarjev ^ Olimju pri Amonu pre- '^orejo deset konj in štiri poni- ji; ura ježe pa stane 1.000 olarjev, oziroma 1.600 s tre- "^^nem. Jezditi se da vsak dan desete ure dalje, imajo pa precej obiska zaradi bližine Atomskih toplic. Na kmečkem turizmu v Te- panju, ki vključuje tudi konje- niški klub m je last Hohlerje- vih, imajo sedem konj in šolo jahanja, ki stane 200 mark. Ura ježe pa stane 1.000 tolar- jev. Kmečki turizem s konji je tudi turistična kmetija Buteko v bližini Nazair, ki vključuje ranč Veniše z gostiščem. Vsi našteti klubi in jahalni centri so zgolj eni izmed mno- gih. Najdete jih tako tudi v Slovenskih Konjicah, na Pe- sku, v Velenju, Gotovljah in še drugod. Vsi ljubitelji konj, pa tudi tisti, ki iščejo samo spro- stitev po napornem dnevu, lahko tako pridejo na svoj ra- čun. ' ' GREGOR STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Gasilsko vozilo v Prožinski vasi Po štirih letih priprav in zbiranja denarja bodo gasilci in krajani Prožin- ske vasi v občini Štore konec letošnjega julija le dočakali dan, ko bodo dobili novo gasilsko vozilo, prilagojeno za prevoze gasilcev in gasilske opreme z montirano visokotlačno črpalko, ki bo zlasti dobrodošla pri intervencijah ob prometnih nesrečah. To bo prvo tovrstno vozilo v Sloveniji. Predsednik PGD Prožinska vas Ivan Sto- jan, ki vodi celotno akcijo prevzema no- vega vozila, je pred prireditvijo povedal: »V soboto, 27. julija, bo pri našem gasil- skem domu spet veselo. Ob 18. uri bomo pripravili sprejem za goste ter številne botre in sponzorje, sodelovali bodo god- beniki Železarne Štore, ob 19. uri pa bosta prevzem in krst novega avtomobila. Denar za novo vozilo smo zbrali s pomoč- jo krajanov, botrov in sponzorjev ter seve- da tudi iz lastnih sredstev, v veliko pomoč pa nam je bila tudi občine Štore, ki je tudi pokrovitelj prireditve, župan Franc Jaz- bec pa bo slavnostni govornik. Že po- poldne, ob dveh, se bo začelo 10. tradi- cionalno tekmovanje za prehodni pokal Prožinske vasi v trodelnem napadu, večer pa bomo zaključili s tradicionalnim sre- čanjem, kjer bo letos igral ansambel Ptuj- skih 5. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so nam pomagali do novega vozila, hvala pa tudi kmetom, ki so spet odstopili zemljišče, na katerem bosta tek- movanje in veselica.Gasilci se bomo od- dolžili s skrbjo za varnost pred požari in drugimi nesrečami ter z uspehi na tekmo- vanjih, kjer so zlasti naše mlajše enote vetiiio usptvšni TVRABL Mladi talenti na Griču v nedeljo so se po Po- nikvi razlegali in mešali glasovi mladih pevcev ter instrumentov. Že sedmič so se namreč srečali mladi talenti. Srečanje sta letos organi- zirala Turistično olepševal- no društvo Ponikva in bife »Na Griču«. Nastope je vse- skozi spremljal Miro Kline, ki je po uradnem delu po- skrbel tudi za zabavo. Srečanja se je udeležilo kar 95 tekmovalcev iz šent- jurske in širše celjske okoli- ce in vsak je na .svoj način pokazal, kaj zna. V skupini posameznikov do 12 let je bila najbolj uspešna Maja Slatinšek iz Bodrišne vasi pri Šentvidu, v skupini nad 12 let Viktor Malec, v sku- pini zabavnih skupin pa se je najbolje odrezal Ansam- bel Mateja Šreklja iz Loč. Kvintet Dori iz Šentruperta nad Uiškirn je dobil 1. na- grado občinstva. Letos prvič pa so »plačilo« dobili tudi najboljši debitanti in debi- tantke, to so bili Jure Založ- nik, Simon Pevec, Klemen Cvetko, Marjetka Žogan, Marjanca Ocvirk in Mar- jetka Lunežnik. NINA GRADIČ. Posadili 22 tisoč sadik jagod Pri Dobnikovih v Šmatevžu v KS Gomilsko v žalski občini so se odločili, da bodo pridelovali jagode. Tako so na kar precej vehki površini nasadili 22 tisoč sadik (na sliki), ki so jih uvozili iz Italije in Nizozemske. Če bo vreme ugodno, lahko Dobnikovi pričakujejo iz tega nasada okoU deset ton jagod. T. TAVČAR j Zaprisegel novi ribiški car v soboto popoldan je bilo na ribniku Jernejček na Zbe- lovem že peto tekmovanje, za lovoriko konjiškega ribiš- kega carja. Letos se je tekmovanja ude- ležilo šestinpetdeset tekmoval- cev. Vendar pa v kar malce prehladnem dnevu za ta letni čas, ribe niso kazale nič kaj navdušenja nad svojimi obču- dovalci. Ribiška sreča se je tako nasmehnila le šestim ribičem. Najbolj vesel je seveda lah- ko bil Stanko Korošec iz Polj- čan, saj se je na njegov trnek ujel 1155 g težak krap. Ta ulov pa je zadostoval za prvo mesto in lovoriko ribiškega carja. Vendar pa njegovo vladanje ne bo lahko, saj je z lovoriko sprejel tudi obveznosti. Pred zbrano množico se je zaoblju- bil, da bo skrbel za čistost tekočih in stoječih voda na svojem območju. Njegova skrb pa bo veljala tudi ribjemu zarodu. Prvi spremljevalec carja je postal član domače ribiške družine Jernej Klemen, ki je ujel 155 g težkega ploščica. An- drej Žitnik pa je ujel tretjo najtežjo ribo tega dne, 45 gramskega ostriža in tako po- stal carjev drugi spremljevalec. Resnično lepa prireditev se je končala z družabnim sreča- njem, kjer seveda ni manjkal odličen ribji golaž. J.H. Poletni show Prejšnji petek zvečer je bi- lo v zabavišču Tarantela v Slovenskih Konjicah nadvse vroče in to še bolj, kot je običajno za ta letni čas. Go- stili so dve dekleti iz sosed- nje Italije, ki sta pripravili svojevrsten show. V postavljenem bazenu, iia polnjenem z vodo in blatom, sta uprizorili rokoborbo in, ker sta bih še sila pomanjklji- vo oblečeni, so gledalci imeli kaj videti. Vsa reč se je pričela stopnjevati, ko sta v bazen po- vabili še udeležence iz publi- ke. Več fantov se je z veseljem odzvalo, in sledilo je burno premetavanje. V zadnjem kro- gu je sledila končna razglasi- tev najboljšega rokoborca, a ker ni bilo očitne premoči, je voditelj ugotovil, da so se vsi enakovredno odrezali. Klub temu, da je čas dopu- stov, imajo v Taranteli program vsak dan, med tednom se vrsti- jo programi z glasbo po željah, vsak torek je balkan party, ob četrtkih so ročk žuri, ob sobo- tah pa nastopajo različni D.J. Najzanimivejši programi so ob petkih. Jutri bo nastopila sku- pina Babilon, 9. avgusta bo beach party, naslednji petek bo minil ob spominu na Elvisa Presleya. 23. avgusta bodo za- bavišče obiskale predvsem ženske, saj bo na programu skupina mladeničev, ki izvaja- jo striptease, zadnji petek v avgustu pa napovedujejo atrak- tivne glasbene goste, saj bodo praznovali prvo obletnico de- lovanja Tarantele. mm BORIS GORUPIČ PLANINSKI KOTIČEK Dva izleta v avgustu Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v prvi polovici avgusta dva izleta. Prvi bo prihodnji teden, 3. avgusta, z odhodom ob 4. uri zjutraj, s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji, podali pa se bodo na Visoko. V soboto, 10. avgusta, in nedeljo, U. avgusta, pa vabijo na Jezersko in Kokrsko kocno. Odhod bo v soboto ob 5. uri zjutraj, s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. MM 22 PISMA BRALCEV ODMEVI Odprto pismo ministru Šteru Žalski občinski odbor So- cialdemokratske mladine Slo- venije me ob brutalnih umo- rih, ki sta pretresla slovensko javnost, v odprtem pismu, objavljenem 18. julija v No- vem tedniku, javno sprašuje, kaj sem kot minister storil za preventivo in zaščito držav- ljanov, predvsem mladih. Upam, da se vsi zavedamo, da nasilje ni in ne bi smelo biti ekskluzivni problem policije ali kateregakoli izoliranega resorja ali institucije. Menim, da smo si lahko enotni v tem, da je nasilje problem družbe kot celote in da je v tem siste- mu pohcija le eden izmed segmentov, ki se srečuje z nemalokrat tragičnimi posle- dicami nasilja. Razumevanje tega socipatološkega pojava pa zahteva najprej kritično priznavanje krize vrednot in norm v slovenski družbi in prepoznavanje (in) direktne- ga samodestruktivnega vede- nja, kjer mislim na tolerant- nost do alkohola, odsotnost prometne kuUure, samomo- rilnost, družinsko nasilje in podobno kot sprejemljiv ve- denjski vzorec. Človeško živ- ljenje očitno žal ne predstav- lja več posebne vrednote. Po- rast nasilja in vse večja brutal- nost na področju krvnih de- liktov pa zagotovo nista vzročno povezana s slabšim delom policistov in kriminali- stov. Ker je bilo odprto pismo objavljeno v Novem tedniku, ki je najbolj bran predvsem na območju, ki ga pokriva Uprava za notranje zadeve Celje, navajam nekatere ukrepe celjske policije. Polici- sti na območju celjske UNZ so samo v prvem polletju le- tos za izboljšanje varnosti na področju javnega reda in mi- ru izvedli skupno 283 organi- ziranih nadzorov nad gostin- skimi lokah, v katerih so legi- timirali preko tri tisoč oseb. V teh nadzorih so policisti med drugim ugotovili 72 prekrš- kov, ki jih je storilo gostinsko osebje, ko je točilo alkoholne pijače vinjenim osebam ali mladoletnikom. Ugotovili so tudi 115 prekoračitev obrato- valnega časa, 43 kršitev de- lovnega prava in 12 gostin- skih objektov, ki obratujejo brez dovoljenj. V vseh našte- tih primerih so policisti podali predlog za postopek sodniku za prekrške ali o tem obvestili pristojne inšpekcijske službe, ki imajo na tem področju iz- virno pristojnost in lahko po- licisti v tem primeru napišejo samo poročilo. Takšen načrten pristop de- la policije se odraža v padcu števila kršitev javnega reda in miru, res pa je, da vztrajno naraščajo kršitve in kazniva dejanja z elementi nasilja. Tu- di v zvezi z objestneži in dir- kači, ki povzročajo morijo na cestah, so policisti na celj- skem območju poostrili nad- zor. Verjetno je vsem znano, da je nov zakon o varnosti v cestnem prometu že tri leta v proceduri v državnem zboru in da ukrepi policije, ki so se v primerjavi s prejšnjimi leti po- večali za petdeset in več od- stotkov, ne dosežejo želene- ga učinka. Morda bodo nove, ostrejše kazni, vplivale na kulturo voznikov, predpogoj pa je seveda sprejetje zakona. Že uvodoma sem navedel, da nasilje ni samo problem policije, ampak celotne druž- be. Policija ga ne more in ne bo mogla preprečiti, kljub njenemu intenzivnemu, pre- ventivnemu in represivnemu delovanju, še posebej, če bo pri tem osamljena in kot je razvidno iz vašega pisma, edina odgovorna za prepre- čevanje nasilja v naši družbi. ANDREJ ŠTER, minister za notranje zadeve PREJELI SMO Ogled odstranil nasprotovanje Nova občina Radeče name- rava zgraditi komunalno či- stilno napravo. Ko se je razve- delo, da naj bi stala na štajer- ski strani, torej levem sav- skem bregu, je to ogorčilo krajane KS Loka. Bilo je več vročih sestankov, več podat- kov je zahteval tudi svet obči- ne Sevnica na zadnji seji, do- kler radeška Komunala ni pri- pravila avtobusnega ogleda nekaterih čistilnih naprav po Sloveniji. Kakšnih 16 najbolj ogorče- nih krajanov KS Loka, nekaj Radečanov in Sevničanov se je odpeljalo na najbolj severni del države proti Jesenicam. V Ljubljani se je skupini priklju- čil uspešen projektant takih naprav, trenutno več v Švici kot doma, inž. Igor Kos. Že po ogledu vzorne jeseniške na- prave je začel kopneti dvom v urejenost naprav. Še ugodnej- ši vtis so obiskovalci odnesli z naprave v Škofji Loki. To je ena od najstarejših čistilnih naprav v Sloveniji, ki je sedaj nadgrajena na 85.000 enot. Upravlja jo kar kmet iz soseš- čine. Ločani so med bližnjimi napravami videli tudi več no- vih hiš. Na tej napravi zbirajo tudi pline in z njimi poganjajo 125 kW turbino za proizvod- njo električne energije, po- dobno je tudi na Jesenicah. Večini se je najbolj prikupi- la 1.000 enot velika čistilna naprava v Moravčah. Ločeva- nje trdnih odpadkov teče v zaprtem prostoru. Naprava še zdaleč ni polno obreme- njena, saj jo uporablja le kak- šnih 300 do 400 krajanov. Lo- čani so po odhodu z nje zbija- li šale, da jim to novo industri- jo na njihovem bregu utegne- jo kmalu zavidati. Kaj so vide- li, so pripovedovali sokraja- nom ob povratku v bifeju Pri Marjanu. Vsekakor so se pre- pričali, da čistilne naprave ni- so noben »bav-bav«. Ob do- brem vzdrževanju resnično prispevajo k čistejši vodi, kmetje v soseščini pa imajo pri vseh ogledanih treh na- pravah korist, saj iz njih odva- žajo gnoj. Radečani pravijo, da bodo zgradih doslej najso- dobnejšo napravo, kar je tudi prav, ko se že pristopa k no- vogradnji. Ker je vrhovška elektrarna trenutno že četrtič izpustila vso zajezeno vodo, pušča namreč nasip, se na bregovih vidi, kako zamaza- na je reka Sava. To potrjuje, da bi se morali nemudoma lotiti gradenj čistilnih naprav tudi v preostalih mestih gor- vodno po Savi in Savinji. ALFRED ŽELEZNIK, Radeče Srečanje brigadirjev v Ptuju je pričel z delom Pokrajinski odbor za Srečanje brigadirjev in brigadirk ob 50- letnici slovenskih mladinskih delovnih brigad. Sklenili so, da bo srečanje 21. septembra letos v Dornavi v spomin na 1.500 brigadirjev in brigadirk slovenskih mladinskih delov- nih brigad, ki so 1946. leta pri regulaciji reke Pesnice na Ptujskem polju vložili 27473 delovnih dni mladinskega prostovoljnega dela. Kukurni in družabni del brigadirskega srečanja so zaupali občini Dornava, ki jo v odboru za- stopa njen župan Tone Veli- konja. Sedež pokrajinskega odbo- ra je pri Območnem odboru Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvo- bodilnega boja v Ptuju. Odbor vodi Ptuj čan Feliks Bagar, podpredsednik pa je Maribor- čan Miro Posega. V odbor bo- do vključili tudi predstavnike brigadirjev veteranov iz Celja, Koroške in Pomurja. Brigadirji in brigadirke vseh generacij in oblik mladinske- ga prostovoljnega dela se bo- do lahko avgusta prijavili za udeležbo na srečanju briga- dirjev na občinskih odborih zveze borcev v občini, v kate- ri bivajo. FELIKS BAGAR, Ptuj Pozabljamo na žrtve Vsaka sv. maša je lepa in doživetje zase, sv. maša za pokojnim 26-letnim teritorial- cem Antonom Žakljem (Zvo- netom) pa je bila še posebno svečana in obiskana. S pola- ganjem cvetja in prižiganjem svečk na Zvonetov prerani grob je pokojni Zvone v srcih domačih, sorodnikov, prijate- ljev, znancev in Logatčanov ponovno oživel. Vsi prisotni smo zaman ča- kali in ne pričakali, da bo tudi Ministrstvo za obrambo izre- klo pokojnemu Zvonetu be- sedo zahvale, položilo šopek cvetja in prižgalo svečko v njegov spomin. Odsotnost vojaških starešin je bila za vse trpka in boleča, kritičnih be- sed na starešinski kader ni manjkalo. Slišati je bilo, da je skrb in odnos države do svoj- cev padlih junakov mačehov- ski. Svojci pa vendar upajo, da se bo tudi na tem področju kaj spremenilo, saj na žrtve vojne in vojne invalide država ne bi smela nikoli pozabiti. Višek žaljivega posmeha pa smo Slovenci doživeli isti ve- čer, ko smo pri večerih poro- čilih poslušali, da je sloven- sko državno mejo že drugič prestopil upokojeni general bivše JA, Milan Aksentijevič. Eden od višjih oficirjev, ki so odgovorni za vandalsko po- četje, požiganje, rušenje ubi- janje v desetdnevni vojni. Ak- sentijevičevi nesramnosti in srbski napihnjenosti pa še ni videti konca. Padalec, kje si se potuhnil? Milana Aksentijevi- ča mora sodišče za vsa gorja, ki jih je povzročil slovenske- mu narodu, obsoditi, po od- služeni kazni pa iz Slovenije za stalno izgnati. Tako ravna z nezaželenim tujcem vsaka pravna država, ki da kaj nase in ne dovoljuje vznemirjanja državljanov. Državni sekretar g. mag. Slavko Debelak, pa naj slo- vensko javnost obvesti z ime- nom in priimkom osebe, ki je dovolila, da se Milan Aksenti- jevič zbriše iz seznama neza- želenih oseb. Če bi ostal na seznamu, mu naše veleposla- ništvo v Skopju in Budimpešti ne bi moglo izdati turistične vstopne vize. Če g. mag. S. Debelak osebe ne bi želel iz- dati, naj se sproži poslansko vprašanje. Slovenci, kdo in kam nas vodi, da že po petih letih slo- venske samostojnosti pozab- ljamo na žrtve in grenko oku- patorsko gorje? TONE FRANTAR, Ljubljana Pomalcadamuv tretje tisočletje Ko so inženirji socializma leta 1970 zgradili brano in z njo zajezili potok Koprivnico, so nam in celjski občini poda- riH čudovito razčlenjeno Šmartinsko jezero, ali bolj pravilno Loško jezero. Na zemlji, na kateri je jezero, so bila namreč naša rodovitna polja in gozdovi, ki smo jih morali prodati po sramotno nizki ceni. Nekaterim med nami je voda zalila najkrajšo pot v Celje in so se po novem morali voziti po dva kilome- tra daljši obvozni cesti okrog jezera. Po tej obvoznici se vo- zimo že 26 let. Zavita, maka- damska, z »obveznim« str- mim klancem (po nalivih sko- raj neprevoznim), polna lu- kenj, različnih premerov, od vseh pozabljena, je dočakala vojno za Slovenijo in bo tudi predvidoma tretje tisočletje - takšna, kot so jo naredih. Z njo si beli glavo okrog 40 dru- žin, ki smo hočeš-nočeš živ- ljenjsko vezani nanjo, saj nas povezuje s Celjem. Trdovratno vztraja v prvot- ni obliki, kljub željam in po- skusom, da bi jo asfahiraU. Povsem so jo prezrli vsi ob- lastniki po vrsti, čeprav se je tu in tam kdo peljal po njej. Pred kratkim tudi npr. gos- pod župan celjski. Prišel je povedat domačinom »veselo« novico, da asfalta še ne bo. Za časa prejšnjega župana so vsaj delno uredih južno obalo jezera, sedaj še tega ne poč- nejo več. Povsem smo prepričani, da nikjer v Evropi ne boste videli makadama okrog tako lepe- ga jezera, kot je Loško. Ni čudno, da semkaj zaide ma- lokdo, razen domačinov, če- prav jezero vabi. Vsi dobro vedo, da si bodo v mokrem vremenu oblatili, v suhem pa oprašili svoj avto. Rajši se us- tavijo pri brani, do koder so leta 1994 položili asfah. Žal v našem kraju ne premoremo nobenega funkcionarja, ki bi v preteklosti zagotovo dal as- faltirati cesto. Ob samih obljubah nam prekipeva. Sicer pa nismo osamljeni: na istem so prebi- valci ob cestah proti lovske- mu domu nad Celjem, mimo Pečovnika in Rifengozda v Laško, ob cesti med Šmart- nim v Rožni dolini in Loča- mi... Počasi nas že mineva opti- mizem v čakanju, da nas bo kmalu kdo od novih oblastni- kov oz. starih funkcionarjev na oblasti razveselil z asfaltno prevleko. Ob tem še nasvet oblastnikom: če ne veste, ka- ko dobiti denar za asfaltiranje sramote celjske občine, se pojdite učit v ipalo manj mestne občine, kot so npr. Laško ali Žalec, kjer imajo asfaltirane vse poti in ceste, razen poljskih kolovozov! Po vsem, kar je celjska ob- last počela okrog jezera in v zvezi z njim, ne žehmo, da v različnih radijskih in RTV od- dajah kdorkoli govori o turi- stični prihodnosti Loškega je- zera! Res je tako lepo, da bi lahko sem brez zadrege pri- peljali kateregakoli visokega gosta, da si ga od blizu ogle- da. Ne pozabite ga peljati po makadamu, da bo začutil pristno vzdušje Loškega jeze- ra! KRAJANI LOČ (40 podpisov) ZAHVALE, POHmLE Kongres šal jivcev uspel Čeprav so se v nedeljo, 7. julija, zbirali oblaki nad prizo- riščem 4. kongresa Stranke šaljivcev v Šentvidu pri Gro- belnem, je kongres uspel. Ša- Ijivci smo oblake pregnali in sonce pripeljaU. Zahvala velja vsem organi- zatorjem, ki so pripravili pri- jetno prizorišče in vložili vanj veliko truda. Hvala kuharjem in kuharicam, ki so pripravili okusno malico in natakari- cam, ki so pridno skrbele za žejna grla. Posebna zahvala velja gasilcem, ki so bih v dobri pripravljenosti v prime- ru, če se pojavi dež. Priznanje velja tudi NT&RC, ki je že 4. leto pripravil ta naš kongres šaljivcev, ki ga uspe- šno vodita šaljivca Jožica Skorja in Edi Masnec, ki je tudi glavni pobudnik, kajti brez Edi j a te stranke ne bi bilo. Hvala snemalcu g. Mar- janu Palirju, ki je snemal ce- lotni program in tudi fotore- porterju NT. Na koncu pa hvala tudi an- samblu Igor in zlati zvoki, ki nas je zabaval do poznih ur. JANJA KAJTNA, Laško Pomoč V nesreči Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli poma- gali v nesreči in štorih kaj dobrega. Izkazalo se je, da človek v nesreči ni sam. Vsem še enkrat hvala. FANIKA VIDEČ, Strmca PRITOŽNI iKNJIGil Se je pač zgodilo! 24. junija sem potreb( določeno vsoto šilingov, p zaradi tega sem na Radiu Ije poslušal jutranje obves o tečaju valut, ki je nekaj p pol osmo zjutraj. Iz njegj bilo moč ugotoviti, da so^ je in manjše razlike pri pj daj nem tečaju. Med priva mi menjalnicami bistve razlik skoraj ni bilo. Po ol; stilu na radiu je bil v privat menjalnicah naslednji pra ni tečaj šilinga: Atka 12 Publikum 12,66, Banka Hi zad 12.65; Elesa 12,65; H 12,65, Stotica 12,65 itd. Ob osmi uri in pet mi sem bil v menjalnici Atka jo odprejo ob osmi uri. I daj ni tečaj je bil 12,70 za ši torej za štiri stotine dražji, je bilo objavljeno. Na na vprašanje, kako je mog( da se je v pol ure sam njihovi menjalnici podraži ling, mi je delavka odgovoi da so za to krivi novinarji so poslušalce napačno ot stih (oh, ubogi novinarji, kaj vse morajo biti krivi!), kasnejših ugotovitvah v ( gih privatnih menjalnicah linga niso podražili. Ob deveti uri istega d sem se po telefonu pogov jal s šefico menjalnice At (kakor se mi je sama preda vila). Brez vsakega opravi mi je dokaj nevljudno pl dala, da se je to pač zgoJ da so za to krivi drugi in Atka ni nič kriva in pono^ zaključila pogovor češ, S( pač zgodilo. Iz vsega tega izhaja, da za neke vrste dezinformao in morda celo za nelojali konkurenco z lažnim pril* zovanjem nižje cene šiling kot ga dejansko od kup zahtevajo. Takšno vrsto i klame si podjetje Atka ne smela privoščiti. ^ In še to: če bo nekega di šef menjalnice Atka nd druga oseba, ki bo s strai mi vljudna in se znala za pake tudi opravičiti, se b pač zgodilo. VIKTOR MEDV cel Kdo mi bo pomagal? z možem sva skupaj zg| dila hišo v Bovšah 8 pri L) bečni, pa me je iz nje nagn' Sedaj se ločujeva in ninajl kje živeti. Nekaj časa senl| vela v majhni sobici v Vop ku, pa tudi tam nisem im^ miru. Vlomil je in odnesel v' moje stvari. Za pomoč seflj obrnila tako na center zm cialno delo kot na policiji Celju, da bi kaj ukrenili, pi me zavrnili, da ne morejo^ česar storiti. Ah bodo ukr^ li šele, ko bo prepozno?« krat jih ne bom več potrfl vala. Ne vem, kam naj sm obrnem za pomoč. m ANTONIJA BOROV^' Voji^ ŠK30.-25. julij 1996 NOVI TEDNIK KULTURA 23 Manon v Lapidariju Gostovanje ljubljanske opere s predstavo Ma- jon je doslej med vsemi prireditvami Poletja v ^jju, knežjem mestu doživelo največji odmev jjgd obiskovalci. V Lapidariju Pokrajinskega jiuzeja se jih je zbralo okrog 450, kar pa je še ^no manj, kot so pričakovali prireditelji. Res pa je, da letošnjemu celjskemu poletne- mu festivalu vreme ni naklonjeno. Noči ob javinji so hladne in zlasti za starejše obiskoval- •e ne preveč prijetne. Ne glede na to pa je bila ivrstitev opere Manon v festivalski program jpravičena. Direktor ljubljanske opere Dari- gn Božič je predlagal organizatorjem festivala lalno sodelovanje, tako da bo opera, najbrž pa , nekoliko lahkotnejšo predstavo, gostovala v ;;elju tudi prihodnje leto. ' Najprej je bila predstava Manon predvidena v e(ieni dvorani, zaradi prezahtevnosti postavitve, ja novo bi morali urediti oder, pa se je vodstvo jpere odločilo za Lapidarij. Vendar pa je bilo kljub emu potrebno zagotoviti še dodaten prostor za )rkester. Pa ne le to. Gostovanje ljubljanske opere € zahtevalo tudi sodelovanje generalštaba sloven- ilce vojske, ki je posodilo šotore. Osrednje knjižni- ce, Pokrajinskega muzeja. Celjskega sejma, Ko- munalne direkcije Mestne občine Celje in vodstva hlastne občine Celje, ki je sofinanciralo dodamo ureditev lemega prizorišča ob Savinji. Kot kažejo prve izkušnje pri izvedbi Poletja v Celju, knežjem mestu takega projekta tudi v prihodnje ne bo mogoče organizirati brez po- moči vseh tistih v Celju, ki želijo dati mestu poleti novo oziroma drugačno identiteto. Celje je bilo doslej med redkimi mesti v Sloveniji brez poletnih prireditev. Tradicija Celja kot enega Glasbo za opero Manon je napisal Jules Massenet, režiser predstave pa je Zvone Šedl- bauer. V naslovnih vlogah v operi sta nastopila Olga Gracelj in Jurij Reja, med pomembnejši- mi solisti pa je nastopil Celjan Jože Kores. Obiskovalci so prepoznali Načeta Junkerja, sicer pa je v predstavi, v zboru, baletnem izboru in orkestru sodelovalo skoraj 200 čla- nov Opere. Predstava je trajala tri ure in pol. izmed najpomembnejših kulturnih središč Slo- venije nedvomno zahteva že danes, to je pokaza- lo gostovanje ljubljanske opere, premislek o tem, kaj prihodnje leto. Organizator prireditev v Lapi- dariju Fit-media namerava predlagati vodstvu ljubljanskega poletnega festivala in mariborske- ga Lenta, da bi morda skupno zasnovali vsaj del programa. Nekateri vrhunski kultumi dogodki celjskega Poletja namreč niso poceni. Prav zato bi bilo sodelovanje med organizatorji poletnih kulturnih festivalov v Sloveniji zelo dobrodošlo. Najpomem- bnejši dogovor pa bo potreben v Celju, čeprav že dosedanje dogovarjanje s posameznimi podjetji vendarle kaže na razumevanje sponzorjev oziro- ma tistih, ki vidijo v poletnem festivalu možnost dobrega trženja. Poleg generalnih sponzorjev, to so Kovinotehna, Center Interspar Celje, Ingrad, Cestno podjetje. Zavarovalnica Triglav (za otroš- ki program), sodeluje pri sofinanciranju festivala več kot dvajset podjetij. Res pa je, da finančna konstrukcija še vedno ni zaprta in da organizator pričakuje sodelovanje še novih firm. Programske in marketinške informacije o vseh prireditvah, ki so bile in bodo v poletnem Celju do prvih dni septembra, bodo objavljene v posebni program- ski publikaciji festivala. Knjižica je izšla v teh dneh. Skoraj 200 članov ljubljanske Opere je minuli četrtek v celjskem mestnem parku za skoraj 500 gledalcev uprizorilo opero Manon. Od Rdeče kapice do šansonov Za najmlajše obiskovalce bo to soboto ob 10. uri dopol- dan, v Lapidariju Pokrajin- ^skega muzeja nastopil Zele- ni škrat Ariel. I V tej glasbeno-plesni pred- , stavi nastopajo Melita Osoj- \uk, Goro Osojnik in Jasna Knez. Program za otroke pri- vablja v Lapidarij vsako sobo- to več obiskovalcev, kar je do- živela tudi lutkovna skupina Uš iz Ljubljane s predstavo Kužek in muca. V avgustu bo- do še štiri prireditve za otroke. Gledališče Tri iz Kranja bo nastopilo s predstavo Ojoj, bo- li, lutkovno gledališče Fru Fru iz Ljubljane z Rdečo kapico, v soboto 17. avgusta ob 10. uri, pa bodo lahko otroci sodelo- vali v Hermanovi poletni For- mi Vivi, Mihela Jezernik bo organizirala klesanje v sipo- reks. Gledališka skupina Uni- kat bo izvedla predstavo Pavli- ha noče v šolo (24.8.), izje- men dogodek za otroke pa bo zadnjo soboto v avgustu, ko bo nastopilo gledališče Hatt- yudal Budimpešta s predstavo princ Argylus in vila Ilona. Otrokom v Lapidariju avgusta ne bo dolgčas. A tudi odrasli bodo prišli na svoj račun. Že sobotni nastop ansambla Šukar na večeru romske glasbe je pokazal na temperamentnost celjskega občinstva. Člani ansambla Šu- kar so ponovno dokazali iz- jemno profesionalnost in na- klonjenost izvirni etno glasbi. V prihodnjih tednih bo v Lapi- dariju še nekaj popularnih ve- čerov: na večeru večno zele- nih melodij 1. avgusta bodo prepevali Lado Leskovar, Tat- jana Dremelj, Damjana Golav- šek, Rafko Irgolič in Stane Mancini. Koncert Štajerskih sedem bo v četrtek, 8. avgu- sta, večer šansonov z Alenko Pinterič in Arsenom Dedičem pa 22. avgusta. Avgustovske prireditve v Lapidariju bo sklenil New Svving Quartet 27. avgusta z gostom Clydom Wrightom, ki je tudi član Gol- den Gate Quarteta. V prvih dneh septembra pa bo v okvi- ru programa Poletje v Celju, knežjem mestu javna TV od- daja Karaoke pred Centrom Interspar Celje. Predprodaja vstopnic za vse prireditve v Lapidariju je v pisarni Turističnega društva Celje v Muzeju novejše zgo- dovine, v prodajalni Fit-me- dia na Bežigrajski c. 9, v pro- dajalni Fit-medico v Centru Interspar v Celju ter eno uro pred predstavo v Lapidariju Pokrajinskega muzeja oziro- ma v SLG Celje. Alternativno prizorišče za Lapidarij je v primeru slabega vremena SLG Celje. Svet Osnovne šole ŠMARJE PRI JELŠAH Vegova 26, Šmarje pri Jelšah razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu o organizaciji In financiranju vzgoje in Izobraževanja, izpol- njevati še: -pogoje za učitelja aH svetovalnega delavca na OŠ; -imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževa- nju; -naziv svetnik ali svetovalec oziroma 5 let naziv mentor; -opravljen ravnateljski Izpit oziroma izpolnjevati pogoje po 144. oziroma 145. členu navedenega zakona Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova 26, Šmarje pri Jelšah, z oznako »za razpis ravnatelja«. Kandidate bomo o Izbiri obvestili v 15. dneh po končanem izbirnem postopku. O CELJSKIH KNEZIH TAKO IN DRUGAČE Listna čaša knezov celjskih Preučevanje poznosrednje- veške uporabne keramične posode na Slovenskem je še na začetku. Na temeljito obravnavo čaka ogromno šte- vilo še ne pregledanega mate- riala. Takšen primer imamo tudi z Zgornjega gradu Celje, kjer je po izkopavanjih ostalo več ton neobdelanega kera- mičnega gradiva, ki ga hrani Pokrajinski muzej Celje. Poznosrednjeveško lončeno posodje lahko po funkciji raz- delimo na dve temeljni skupi- ni, na posodo za kuhanje ter namizno posodo. Različna na- membnost obeh skupin pogo- juje tudi različne oblike in okrasje. Če je pri prvi skupini poudarjena zlasti uporabnost (kuhanje hrane, shranjevanje živil in tekočin), je pri drugi skupini v ospredju dekorira- nje. Namizna posoda je po- snemala oblike predmetov iz dragocenih kovin in so bile bolj podvržene modnim mu- ham in okusu dobe. Listna čaša na sliki je ena najzanimivejših namiznih po- sod iz muzejske zbirke Pokra- jinskega muzeja Celje, izkopa- na pa je bila na Starem gradu Celje. Sedemkrat izvihano ča- šino ustje daje vtis cveta ali lista, njena oblika je značilna za čas poznega srednjega veka s konca 14. aU začetka 15. stoletja. Glazirana žgana glina je obarvana z nežno rumeno barvo z zelenim pridihom. Ča- ša je sodila med dragoceno pivsko posodje za svečane pri- ložnosti na srednjeveških go- stijah. Nagradno vprašanje: Kako so se v srednjem veku ime- novali izdelovalci posode iz žgane gline? - ALEŠ STOPAR No sliki - Uirik II. Pravilni odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavili v 24. številki NT je, da je postavni možak, upodobljen na sliki, ki jo hranijo v Nacionalnem muzeju v Zagrebu Ulrik II. Prišlo je 15 odgovorov, le dva med njimi sta bila pravilna. Nagrado, kopijo pečnice iz 15. stoletja prejme GREGOR PEVEC, Livarska 9, Vuzenica. Čestitamo. Odgovore na danes zastavljeno vprašanje pošljite na dopisni- cah na naslov Pokrajinski muzej Celje, Muzejski trg 1, 3000 Celje, za akcijo Celjski knezi tako in drugače, do 15. avgusta. Tistega , ki bo pravilno odgovoril in bo izžreban, čaka v Pokrajinskemu muzeju Celje lepa nagrada - kopija Ustne čaSe. !*l30.. 25. julij 1996 24 ZA AVTOMOBIIISTE Slab junij, ugodno polletje če se je vse doslej zdelo, da se slovenski avtomobilski trg kaže v nekoliko nenavadni luči, utegnejo nekateri reči, da so podatki o junijski pro- daji končno normalni. Pravzaprav bi morali reči, da so po tej teoriji normalni vsaj že dva meseca, kajti tako kot maja je bil posel z avtomobili tudi junija slabši kot v enakem lanskem mesecu. V Sloveniji so namreč v šestem mesecu prvič registrirali 5609 osebnih avto- mobilov, oziroma za 24,4 od- stotka manj kot junija lani. Le- tošnji junij je tako tretji naj- slabši mesec, primerjava z lanskim junijem pa je toliko bolj neugodna predvsem zara- di tega, ker je bil lanski šesti mesec daleč najboljši mesec v vsem letu 1995. Če vse to drži, je tudi res, da so letos v Slove- niji prvič registrirali skupaj 35.179 osebnih avtomobilov ali za 12,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, kar je svojevrsten rekord. Če bo prodaja v prihodnjih šestih mesecih približno enaka, bo to pomenilo, da bodo letos na slovenskem trgu prodali vsaj 70 tisoč avtomobilov. To pa bi bila številka, ki je zanesljivo ni nihče pričakoval. Najbolje prodajano vozilo v juniju je bil renault clio (533 vozil) pred renaultom meganom (415), ki mu očitno nekohko pohaja tržna sapa. Na tretje mesto se je prebila Fordova fiesta (371 avtomobilov), ki je tako pre- hitela VW polo in škodo feli- cio kot dva neposredna kon- kurenta. Med deseterico naj- bolje prodajanih avtomobilov v juniju je treba uvrstiti še VW golf, hyundaija accenta, renaulta 5 (ki se poslavlja), renauha laguno in fiat punto. Zanimivi pa so tržni deleži tovarn v letošnjih šestih me- secih. Daleč pred vsemi je seveda Renauh, ki ima v rokah več kot 28 odstotkov trga. Sledi Volkswagen, ki mu je v šestih mesecih pripadlo 11,3 odstot- ka trga, na tretjem mestu pa je južnokorejski Hyundai, kate- rega tržni delež je 7,1-odsto- ten. Ob vsem tem je treba omeniti italijanski Fiat, ki je sestavni del Autocommer- cea), ne more prav pobrati. Tržni delež Fiata je komaj 5,3 odstotka, najbolje prodajano vozilo pa punto (971 vozil v šestih mesecih), medtem, ko se bravo/brava nekako ne mo- reta prijeti. Upoštevaje zgolj junijske podatke, je zanimivo, da je v primerjavi z lanskim enakim mesecem najbolj pad- la prodaja v nižjem srednjem razredu, medtem, ko je bilo kupcev avtomobilov višjega razreda le 2,4 odstotka. Na sliki: ford fiesta, eden najuspešnejših majhnih avto- mobilov na slovenskem trgu. Častitljiva tradicija BMW roadsterja 328 Leta 1936 je nemški BMW izdelal roadster, ki ga je v skladu s svojo tradicijo ozna- čil s številko 328. Tako je nastal roadster, ki je v bistvu predhodnik sedanjega in ze- lo uspešnega roadsterja Z3. Istega leta, kot so avtomobil naredili, se je BMW z roadster- jem 328 udeležil tudi dirke Eifel in tam s tem avtomobi- lom tudi zmagal, kar je pome- nilo, da se tovarna odpravlja tudi v svet dirkaškega avtomo- bilizma, kajti vse dotlej je BMW slovel predvsem po hi- trih motocikhh. BMW 328 je imel motor z močjo 80 KM, že leta 1937 pa so vozilo kupili tudi zasebni tekmovalci, tako da so do začetka druge svetov- ne vojne izdelali 464 roadster- jev 328, kar je bila takrat zelo impozantna številka. Tudi po končani vojni je bilo to še pre- cej časa edino vozilo, ki je tovarni BMW zagotavljalo udeležbo na dirkah. Oktobra porsclie boxter Nemški Porsche je v zad- njih letih bil skoraj obupen boj, da bi predvsem v tržnem in poslovnem pogledu znova dosegel čase, ki jih je nekoč že poznal. Tudi to je eden od razlogov, da s tako velikim pompom in upanjem čakajo na jesensko predstavitev boxterja, novega in najcenejšega porscheja. Avto- mobil tovarna predstavlja neka- ko po obronkih, kajti na letoš- njem ženevskem avtomobil- skem salonu so bile na voljo celo prve uradne fotografije, se- daj pa je že znano, da bo avto uradno predstavitev doživel na oktobrskem avtomobilskem sa- lonu v Parizu. To bo seveda tipični roadster, ki se bo posku- šal, denimo, z BMW Z3, poga- njal pa ga bo novi šestvaljnik z močjo 204 KM in navorom 181 Nm. Kohčnik zračnega upora bo 0,31, kar je za kabriolet ozi- roma roadster zelo ugodna šte- vilka, po drugi strani pa naj bi avto dosegel hitrost 100 km/h 6,9 sekunde, najvišja hitrost pa naj bi bila kar 240 km/h. Pogon bo na zadnji kolesi, kot se pač za porsche spodobi. Zanimiva pa bo cena, kajti v Nemčiji naj bi boxter po sedanjih napove- dih stal 76.500 mark in se bo skušal konkurence otresti pred- vsem z razveseljivo dolgim sez- namom serijsko vgrajene opre- me. Ob tem iz nekaterih držav že prihajajo novice o navduše- nju nad avtomobilom, ki ga v resnici še ni. Tako so v VeUki Britaniji že sprejeli 400 naročil, pri čemer je bilo treba kot polog plačati tisoč funtov, boxter pa bo v najboljšem primeru na Otok pripeljal marca prihodnje leto. No, treba pa je povedati, da vse doslej Porsche s poceni av- tomobili ni imel posebne sreče. Na sliki: porsche boxter. Mercedes BenzovI šestvaljnik! V oblike Nemški Mercedes Benz je eden tistih, ki si lahko lasti veliko pridevnikov, kajti nenazadnje gre za tovarno, ki je bila na marsikaterem področju tako rekoč pionir. Pa vendar- le je zanimivo, da tovarna v svojem programu nima bencin- skih šestvaljnikov V oblike, pač pa samo vrstne motorje. To pomeni, da so ti agregati v motornem prostoru postavljeni vzdolžno, kar prinaša nekaj prednosti, pa tudi slabosti, kajti tako postavljen motor zahteva več prostora. Na drugi strani pa ostane manj prostora za potniško kabino, prtljažnik ipd. To je verjetno eden glavnih razlogov, da so začeli v Stuttgartu razvijati nove šestvaljnike V generacije z 90-stopinjskim kotom med valji. Po sedanjih napovedih bodo novi šestvaljniki oblike na voljo v treh izvedenkah in sicer z gibno prostornino 2,4-litra ter močjo 190 KM, na koncu pa naj bi bil 3,5-litrski motor z močjo 215 KM. Kot kaže, bodo motorje najprej vgrajevali v avtomobile serije S in E, verjetno pa se bodo vrteli tudi v avtomobiUh C razreda in roadsterju SLK, ki ga tovarna postavlja pred novinarje in na trg prav te dni. Doslej so imeli pri Mercedes Benzu V postavitev motorjev le osemvaljniki in znani dvanajstvaljniki. Pnevmatike matador tudi pri nas Gume oziroma avtomobilske pnevmatike metador na sloven- skem trgu niso zelo znane. Morda jih poznajo lastniki čeških Škod, kajti tovarna svoje avtomobile vsaj deloma opremlja s temi pnevmatikami. Sedaj se pnevmatike matador, ki jih izdelujejo v tovarni Gumarne Puchovi na Slovaškem, pojavljajo tudi v redni prodaji na slovenskem trgu. Za prodajo skrbi podjetje M&Alples iz Škofje Loke, pri čemer ponujajo pnevmatike tako za osebna vozila kot tudi težke tovornjake in deloma za kmetijska vozila. Eden pomembnih adutov teh pnevmatik je seveda ugodna cena, kar pa seveda še ne zagotavlja tržnega uspeha na slovenskem trgu. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pre 510 avtomobilov. Prodanih je bilo 18 vozil, organizatorji izdali tudi 75 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskova| na sejmu je bilo 1600. 1 ZA AVTOMOBILISn 25 Semperit selijo na Češko yvvstrijski Semperit je po- jeiTiben izdelovalec pnev- ijatik, hkrati pa je v večin- j(i lasti nemškega koncer- ta Continental. Ta se je od- j^il, da bo do konca leta jpanjšal obseg izdelave v Semperitu vsaj za lolovico (lani so jih izdela- i4,8 milijona). To pa med Irugim pomeni, da bo ob [ejo skoraj 400 delavcev. V Semperitu se bojijo, da J to zgolj začetek procesa, ,j bo na koncu privedel do [ončne likvidacije tovarne. Jomembno je namreč to, da ,odo del proizvodnje prese- ki v Barumovo tovarno v leskih Ostrovicah, kjer bo, ;ot pravi vodstvo Continen- ala, bistveno cenejša. Zani- [uvo je, da se je vodstvo ;eniperita dolgo časa trudilo, la bi vodstvo Continentala jrepričalo o neustreznosti idločitve, kajti poslovni re- iiltati so bili ugodni, napo- fedi za prihodnost prav tako. joleče ob tem je vsekakor Jejstvo, da delavci ne bi bili jbdelo, če Avstrija ne bi bila fanica Evropske unije. Prej eimel namreč Semperit po- |odbo z japonskimi prodajal- ;i avtomobilov, ki so kupova- i semperit gume in z njimi ipremili vsako vozilo, ki je lo v prodajo na avstrijskem ,rgu. Sedaj tega ni več in zato ludi odločitev o selitvi proi- Ivodnje na Češko. Bolj zani- liivo pa je to, da je Semperit jomemben poslovni partner taijske Save. Kaj bo to po- menilo za omenjeno tovar- no, še ni znano. Zamenjave v tovarni NedCar Avtomobilska industrija se- veda bije izjemno oster kon- kurenčni boj. Zato se skoraj vsaka napaka maščuje in vsa- ko napako tudi kaznujejo. Ta- ko se je zgodilo tudi pri šved- ski tovarni Volvo. Kot je bolj ali manj znano, je Volvo sku- paj z Mitsubishijem in nizo- zemsko vlado postavil tovarno oziroma projekt NedCar. V tej tovarni v nizozemskem Bornu tako nastajata dva avtomobila na istem tekočem traku. Mit- subishi tam izdeluje carismo, ki je pri nas skoraj ne pozna- mo, Volvo pa novi avto z ozna- ko S40 in V40 (karavanska izvedenka). Pred nedavnim pa so sporočili, da bodo tovar- no zapustili trije starejši ma- nagerji. Uradno je rečeno, da sta se Volvo in Mitsubishi tako odločila predvsem zaradi za- kasnitev pri začetku serijske izdelave volva S40, neuradno pa bodo morali managerji odi- ti zaradi neustrezne kvalitete izdelave volva S40 in verjetno tudi mitsubishija carisme. Volvo že od vsega začetka menda ni bil zadovoljen s kva- liteto izdelave, zato so v Born poslali skupino švedskih stro- kovnjakov, kar pa je kasneje pripomoglo tudi k zamudam pri začetku serijske izdelave volva S40. Na sliki: Volvo S40 Novi dizelski motorji nemškega Opla Nemški Opel bo v jeseni poslal na trg dva nova dizel- ska motorja iz znane genera- cije ecotec. Posebnost je predvsem v tem, da gre za dizelska agrega- ta s po štirimi ventili na valj in neposrednim vbrizgavanjem goriva, kar pomeni, da je to- varna prva na svetu, ki ponuja dizelske motorje v takšni kombinaciji. Tako bodo ponu- dili 2,0-litrski štirivaljnik, pri čemer bo zmogel 82 KM. Po- sebnost motorja je tudi ta, da ima le po eno odmično gred v glavi in turbinski polnilnik, pomembno vlogo pa je pri tem imel tudi nemški Bosch, ki je razvil visoko zmogljivo črpal- ko. Po napovedih riissels- heimske tovarne je motor ob vsem drugem tudi ekološko primernejši oziroma ugodnej- ši, poleg tega je poraba za 17 odstotkov nižja kot recimo pri znanem 1,7-dizelskem motor- ju. Kaže tudi omeniti velik in ugodno razporejen navor, ki ga je za 185 Nm. V bližnji prihodnosti bodo pri Oplu na- redili še korak naprej, saj bo- do trgu ponudili še dva motor- ja te generacije in sicer 2,0- litrski agregat z močjo 100 KM, ki ob drugem opremljen še s hladilnikom polnilnega zraka (intercooler) in 2,2-litr- sko različico z močjo 120 KM. Nove dizelske motorje bo Opel začel ponujati najprej v vectri, agregati pa nastajajo v novi tovarni v nemškem Kai- serslauternu, pri čemer je bila investicija vredna 500 milijo- nov mark, delo pa je dobilo več kot 400 ljudi.Na sliki: novi dizelski motor ecotec. MOTOCIKLIZEM Italijanska kvaliteta Aprila je za vse modele nad 125 ccm uvedla enotno 3-let- no garancijo brez omejitve prevoženih kilometrov. Kupci 50 kubičnih skuterjev lahko ob dodatnem plačilu 65 DEM uveljavijo podaljšanje garan- cijske dobe iz enega na tri leta. Te ugodnosti veljajo sa- mo za nemški trg. Pri nas še niti generalnega uvoznika ni- mamo! SERVIS KLIMATSKIH-HLADILNIH NAPRAV MILAN ROSENSTEIN ANDRAŽ 111 A, POLZELA ^el/fax: 063/720-536 Mobitel: 0609 610-085 Še hitreje Nič ni tako hitro, da ne bi šlo še hitreje. Tako nekako sanjajo lastniki Zipov, Typhoonov in Sfer. Za več ali manj denarja se da te sanje tudi uresničiti. Malossijevi 47 mm kompleti ( valj, bat, glava, tesnila, ojnični ležaj) za prej naštete modele se »začenjajo« pri 15.900 SIT. Zahtevneži bodo zamenjaU sesalne lamele s tistimi iz karbon- skih vlaken (3.200 SIT) ali pa bodo namestili vplinjač z difuzorjem premera 17,5 mm (11.958 SIT). Končne hitrosti sfriziranih malčkov so s temi dodatki presenetljivo velike. Kaj vozijo Nemci Nemška statistika je z nemško natančnostjo sestavila lestvico lani prodajanih motociklov po tipih motociklov. 1. Chopperji (23,4% tržni delež), 2. Klasični cestni (21,1%), 3. Enduro (20%), 4. Potovalni (12,8%), 5. Superšportniki (12,3%) in 6. Športni (10,4%). Pozor pri nakupu koles Gorska, trekking, city, takšna in drugačna kolesa so preplavi- la tudi našo deželico. Veliko je neznanih, nepreverjenih in še manj testiranih koles. Večina kupuje po debelini denarnice in po zunanjem izgledu. Tujina je tukaj daleč pred nami. Vsa kolesa so podvržena strogim testom, prodajno uspešna (in varna) so samo kolesa z izdanimi (in priloženimi) certifikati o kakovosti. Eno takih, tudi pri nas prodajanih koles, je Atala Bird STX s Shimano STX menjalniško skupino, z Alivio zavorami in jeklenim Cr-Mo okvirjem. 26 FEUTON-ROMAN NOVI TEDNIH Pozanimal sem se za cene ponujenega blaga, se brez vsakršnega slabega občutka, da kar koli dolgujem, zahvalil za popito pijačo in nato mirno povedal, da nimam niti denar- ja, niti namena kar koli kupiti, da me je pač prignala gola radovednost. Trgovci so imeli za seboj naporen dan, in so težko mirno in vdano spreje- mali svojo karmo. Za menoj so leteli glasni vzkliki v doma- čem jeziku, ki v ničemer niso spominjali na topel pozdrav. Zadnji obisk je imel drugač- ne značilnosti. Železniški uradnik me je zmotil na po- staji med prebiranjem vozne- ga reda. Ko sem mu, po zgo- dovinskih ovinkih preko biv- še Jugoslavije, uspel predsta- viti, kaj in kje je Slovenija, je vidno ganjen dahnil: »Tito, Nehru.« Nostalgija zlatih ča- sov neuvrščenosti je v izobra- ženem Indijcu še vedno pri- sotna. Povabil me je k sebi domov na politični pogovor. Na obisku Skozi povešena lesena vra- ta sem vstopil na majhno senčno dvorišče. Vse je bilo v zidu in betonu. Redke rasdine so uspevale v ghnenih loncih, ki se jim je že krepko poznal zob časa. Sivini betona so vdi- hovale življenje. Sezul sem si čevlje in sledil svojemu gosti- telju skozi ena izmed števil- nih vrat, ki so z dvorišča vodi- la v notranjost stavbe. Maj- hen prostor so napolnjevale široka zakonska postelja in dve skrinji, ki sta stali ob nas- protni steni. Edini okras pro- stora je bil majhen kotni oltar- ček z sliko hišne boginje Okrašene z kito rumenega cvetja. Mojo zadrego kam naj sedem, je rešil gospodar, ki je stopil na posteljo in sedel s prekrižanimi nogami. Poka- zal mi je na mesto nasproti sebi. Ženska srednjih let, ki se mi je izza debelih očal prijaz- no nasmehnila, je razumela možev nagib. Zapustila je prostor in se čez nekaj trenut- kov vrnila z vročim čajem. Vse bolj mi je postajalo jasno, da vsaka vrata na dvorišču vodijo v sobe kot je ta, in da je soba površine desetih kva- dratnih metrov stanovanje za celo družino. Kuhinji vsem prebivalcem »bloka« je bilo namenjeno dvorišče, prav ta- ko pa so ena izmed neugled- nih vrat verjetno za seboj skrivala javno stranišče. Čas je mineval ob prijetnem srka- nju čaja in pogovoru. Gospod se je spominjal zlatih časov neuvrščenosti in z njimi pove- zano Jugoslavijo, spraševal o Sloveniji, načinu življenja, jaz pa sem želel izvedeti iz prve roke čimveč o Indiji. V polmrak sobe je prodrla sončna svetloba. Vstopilo je dekle. Žar v gostiteljivih očeh je izdajal, da je vstopila ljub- ljenka družine. Da ji hrane ne manjka, je govorilo tudi njeno nabreklo telo, ki ga je ovijal prekrasen rdeč sarij. Gospo- dar jo je posedel poleg naju. Tema pogovora se je spreme- nila. Govorila sva o šolstvu v Sloveniji, o možnosti izobra- ževanja tujih študentov, med tem pa so se nagajive, kot oglje črne oči mlade dijakinje, sprehajale po meni. Postajalo mi je vroče, ne zaradi bližine lepega dekleta prstene polti, niti ne zaradi ventilatorja, ki se je vrtel z veliko težavo z obrata v obrat, ampak zaradi zle slutnje, ki je visela v zra- ku. Ko me je oče dekleta vprašal: »Si poročen?« sem spregledal. Zopet sem bil v trgovini. To pot je bilo blago mlado dekle, plačilo zanj pa jaz v celotni osebi. Kot okorel samec nisem mogel ostati mi- ren. Rešilo me je šele popolno nezanimanje trgovca in blaga za kupčijo, ko sem jima zau- pal število svojih let. Dolge sence so naznanjale, da se bliža večer. Globoko sem vdihnil svež zrak. Življe- nje je bilo lepo, še vedno sem bil svoboden. Lahkih kora- kov sem se napotil v hotel. Za nekaj časa sem imel dovolj delavnic, trgovin, trgovcev in blaga. Osvajalci so prišli Prvi Evropejci, ki so prišli v Indijo, so bili Portugalci. Vzrok za bogata desetletja pomorskih raziskovanj in po- tovanj konec 15. in začetek 16. stoletja je potrebno iskati v skokovitem razvoju ladje- delništva, poglobljenem zna- nju pomorstva, načrtnem zbi- ranju podatkov za risanje zemljevidov in napredovanju v znanju matematike in astro- nomije. Gonilna sila tega sko- kovitega napredka je bil por- tugalski kralj brez žezla, He- nrik Pomorščak. To je v Evropi obdobje vsesplošnega razcveta v umetnosti in zna- nosti, obdobje renesanse. Portugalske pomorščake po- slane na odprto morje z bla- goslovom svojih kraljev, je v neznano vodila velika želja po pustolovščini. Glas o ogromnem bogastvu dežel na vzhodu se je širil iz sredo- zemskih pristanišč. Sem so arabske trgovske karavane prinašale tovore svile, popra, cimeta, muškatnega oreška in drugih eksotičnih začimb, ki so jih Evropejci v tistih ča- sih plačevali v zlatu. Prav tako so o bogastvu govorila poro- čila redkih evropskih popot- nikov, ki so prišli v Indijo bo- disi preko celine ah pa na krovih arabskih ladij v preob- leki muslimanskih trgovcev, v nenehnem smrtnem strahu, da jih odkrijejo. V Evropi je bila še vedno živa legenda o izgubljenem krščanskem kra- ljestvu kralja Ivana, ki so ga pustolovci iskali stoletja. Glavna gonilna sila pustolov- cev je bil gotovo pohlep, mit, da leži nekje onkraj pustih arabskih puščav, kjer podnevi pripeka sonce, ponoči pa pri- tiska mraz, zakladnica sveta. Pohlepu je botrovalo prepri- čanje, da je ves svet last krist- janov. To prepričanje je raz- delitev novega sveta med Špance in Portugalce s strani papeža še podkrepilo. Drz- nim pustolovcem, ki so spre- jeh izzivanje Vzhoda, je po- menilo raziskovanje hkrati urejanje upov in legend ter odkrivanje stvarnosti. Prve portugalske ladje, ki so obplule Afriko in leta 1498 dosegle vzhodne obale Indije, je vodil Vasco da Gama, odlo- čen človek, ki pa je bil včasih neusmiljeno krut. Prvenstvo je dalo Portugalcem stoletni monopol v trgovini med Indi- jo in Evropo. Naredili So ne- kaj trgovskih postojank med katerimi je v Indiji najbolj znano mesto Goa. Odkrili so moluško otočje in tako prišli prav do izvira, kjer so rastle tako cenjene eksotične za- čimbe. Prva potovanja so bila tlakovana s trpljenjem in smrtjo. Na dolgih potovanjih je zaradi pomankanja sveže- ga sadja in zelenjave kosila počasna in boleča smrt v obli- ki skorbuta. Posadke so se na morju in obali srečavale z so- vražnimi narodi in plemeni. Pri sklepanju trgovskih po- slov v Indiji so jih ovirali Ar^ ki niso mirno gledali nov prišleka v zelniku, ki so imeli že stoletja za svoj( Prav tako ni pom.agala Po galcem oblastnost, nepozi); nje in včasih nepopisna kru pri navezovanju stikov z lo nim prebivalstvom. Trgov ladje so bile pravzaprav vc ke, in trgovci vojaki. Tam niso uspeli z diplomacijo trgovali z ognjem in meč Kljub velikemu davku v n tvu in ladjah, ki je največl flote več kot prepolovilo, p; tiste redke ladje, ki so se vr s tovori začimb in dišav, dr; Ijev, slonove kosti in zl spodbujale vedno nove od] ve. V očeh sodobnikov je dobiček dovolj velik in cer človeških življenjih ter lac sprejemljiva. Kako tvegan; bila pomorska plovba v ti časih, ko so bili zemlje pravzaprav fantastične s predstav in želja in legend t ga časa in ne odraz dejansl stanja na morju, je poka: drugo potovanje v Indijo, tugalci so med jadranjem o Afrike zašU tako daleč na hod, da so tako mimogi odkrili obale Brazilije. Proti koncu 16. stoletji začela portugalska premoč vzhodu upadati. Slika na v; du je bila zrcalna slika pol nega dogajanja v Evropi. 1 1580 sta se Portugalska in i nija za vlade Filipa 2. zdru: Nizozemske severne prov so se koncem 16. stoletja jansko otresle španskih s{ Leta 1588 so Angleži odlc porazili špansko ladjevje j svojim otokom. To je bil začetek za angleško pomoi silo. Francka je bila redkobesedna in žalostna. Ves čas seje mudila z oblikovanjem svojih umetnih rož. Molče se je zagledala Ita v uro, kije sicer tiktakala, kazalec pa se ni in ni hotel premakniti. Na mizici je stala košarica s češnjami. Francka jih je ponudila deklici. Da bi si krajšala čas, je zbirala dvojne češnje in si jih nadela za uho. Igrica, ki jo ježe kot otrok rada počela. K njenim zlato blestečim se lasem so se lepo podale temnordeče češnje - vabljiva podoba za slikarja. Francka se ji je zaljubljeno nasmeh- nila: »Sedaj bi vas moral videti mladi gospod!« Dekličine oči so zažarele. Pozabila je na vse in prešinil jo je nepopisen občutek sreče. Kmalu - vsak trenutek bo spet videla nadvse ljubljenega! »Ernest, moj Ernest!« je vriskalo njeno srce. - V tem trenutku je stal na pragu. Ita je hotela sneti češnje z ušes. toda roke so se ji preveč tresle od razburjenja. In žeje stal Ernest z razprostrtimi rokami pred njo in zaklical: »Ljubica!« Ob pogledu na deklico j^ zginila globoka guba na njegovem čelu, njegov glas je v tej edini besedi izrazil vso prisrčnost. Ita je pozabila na vse in se vrgla v njegov objem in skrila glavico na njegove prsi. kot bi iskala varstva. Kako je obema bilo srce! Prisrčno jo je pritisnil k sebi. pri tem pa sta se dve češnji stisnili in oškropili njegovo uniformo. Madeži so bili videti kot sveža kri. Nehote je morala Ita te madeže primerjati z zdrobljenim pečatnim voskom od nekdaj. Vsa v strahu je zakričala in se ga oklenila. »Joj. kaj sem naredila!« Njena prepadenost je bila tako globoka, da je prešla še nanj. Ker ni vedel za vzrok njenega strahu, je menil, da se boji zaradi madežev na obleki. Zato jo je pomirjajoče stisnil k sebi: »Nič, srčece moje, saj nisi ti kriva!_ab in jo še tesneje privil k sebi. Dolgo sta zrla drug v drugega, njuna usta pa so molčala, toda kaj vse so govorile njune oči! Ita je brez volje slonela v Ernestovih rokah. Njena volja do odpovedi je bila zlomljena. Čeprav sta si imela toliko povedati in vprašati, ni zdaj nihče mislil na to. Presrečna sta samo čutila bližino drug drugega in uživala trenutek sedanjosti. Samo nikar misliti, kaj lahko pride pozneje! Rana, ki jo je Ernestova mati prizadela Iti, še ni bila zaceljena. a zdaj je hotela biti samo srečna. Zakaj naj raztrga čar sedanjosti? Morda bo vse življenje črpala moč od te ure sreče. Še enkrat so privabile gore ljubeči se par na nepozabno lep sprehod. Z roko v roki. tesno drug ob drugem, sta hodila po mehki travi. Oba sta čutila, bolj kot kdaj prej, kako velika je bila njuna ljubezen. »Ko bi ti vedela, kako te ljubim! Samo tebe, samo tebe!« Taki in podobni vzkliki so trgali gorsko tišino in poglabljali podežel- sko idilo. Kot imajo vse stvari svoj konec, tako so morale miniti tudi te srečne urice. Stala sta si nasproti, nihče ni upal spregovoriti besedice. Globoko in prisrčno sta si zrla v oči. ki so se jima bleščale. Končno je prijel Ernest deklico za obe roki. jo krepko stisnil in dejal: »Prelepo je bilo danes, da bi kalil to lepoto, toda žal, moram govoriti s teboj tudi o neprijetnih stvareh, čeprav mi je težko. Temu se ne morem ogniti, draga moja, biti si morava na jasnem o vsem, kar lahko še pride, in si napraviti načrt, kako bi v tem ali onem primeru ravnala.« »Da, da, Ernest, vem, nevihta je tu,« ga je prekinila. Zdelo se ji je, da sliši grmenje lavine. ki grozeče prihaja nad njuno srečo. Ta občutek se je zrcalil tudi v njenih prestrašenih očeh. Ernest je to opazil in tudi v njegovem pogledu sta bila bolest in trpljenje. Zrla sta drug v drugega, toda tolažiti se nista mogla. »Ali boš junaška, ljuba moja?« Želel je. da bi razumela njegovo sorodstvo. Ti niso mogli njega, ki je zrastel v svobodni naravi, nikdar razumeti. Njegovi sorodniki so bili vzgojeni v velikem svetu, imeli so svoje nazore glede stanu in njemu primernega življenja, pa tudi glede čudaštva, ki je bilo dostojanstvenim ljudem zakon. On pase tega ni držal, nasprotno, zanj so bili taki nazori smešni. »Ernest, misli na svoje dolžnosti in na svoje dobro! Srečna in mirna bom šele tedaj, če boš ti srečen!« »Samo ob tvoji stmni. ljubljena! Nihče nima pravice, da naju loči!« Potegnil je sabljo iz nožnice. Na njej je bilo videti nekaj temnih lis. »Ko sem postal častnik, smo prejeli blagoslov z našimi sablja- mi, in ko je škof. ki je maševal, napravil križ z blagoslovljeno vodo, je padlo nekaj kapljic sem. - Tu, moja ljubljena Ita. na to blagoslovljeno sabljo ti prisegam večno ljubezen in zvestobo.« Pri tem je pokazal na temne lise. ki so ostale od blagoslovljene vode. V grlu ga je stisnilo in ni mogel dalje govoriti njegov pogled ki je počival na deklici, je izražal več kot tisoč besed. Ganjena ga je Ita pogledala se pobožno sklonila in polja sabljo. Ko se je zravnala, se je vrgla vsa solzna v njegov obj Razumel je te solze, saj jih je tudi sam komaj zadrževal. I besed in zadnjikrat jo je tesno objel. Prisrčno sta se razšli nista slutila, da je bilo to zadnje slovo. Gospa Schvvarzer je razpostavila svoje vohune; to sta bila j in njen brat. kije bil pravkar na dopustu. V tako majhnem k ni bilo težko zasledovati zaljubljenca, ki na to sploh nista mu in se na to tudi ne bi ozirala. Na vsak način sta se morala sesi ker sta se morala pogovoriti, če soju videli ali ne. Tako je ma tisto uro zvedela, kje sta bila. V svoji jezi je bila vsa iz seb sploh ni več vedela, kaj dela. Mislila je samo še na maščeva Deklica mora to občutiti! Bila je ravno nedelja, dan, ko so se zbirali kmetje, da bi. cerkev, na pošto ali v trgovino. Gospa Schvvarzer je vsa razti na opravljala poštne dolžnosti in pri tem napeto gledala si okno. če bo šla Ita v cerkev. S pošte je imela prav dober razgt Nič hudega sluteč ter vsa zamišljena v včerajšnje dogodi šla Ita proti cerkvi. Kar ji je gospa Schwarzer kot furija zasta pot ter jo nadrla z vsemi mogočimi nezasluženimi žaljivkan Ita je obstala kot okamnela. Srce ji je zastalo kot človeku, i nedolžen postavljen na sramotilni kamen. Množica kmete prihajala vedno bliže. Gospa Rakova je postala pozorna, ko je zaslišala vpitje. Poi skozi okno ji je vse povedal. Vsa razburjena je prihitela ve potegnila svojega otroka v hišo. Obe materi sta se le strup pogledali. »Otrok, temu moraš napraviti konec! Kako moreš presti taka ponižanja? Pri vsej ljubezni gre to le predaleč. To je zat konca. Sprijazni se z mislijo, da je boljši konec v strahu kot Si brez konca. Žal mi je za Ernesta. On je zelo ljubezniv člO' ampak tako ne gre naprej! Nikomur od nas ni potrebno, d pustimo tako žaliti. Naj ta imenitna dama dela tako s svo, vrstniki, tu pa je s tem konec. O tej zadevi nočem prav nit slišati!« Francka je bila tudi med kmeti, ki so bili priče sramoti' obnašanja grajske gospe. Sledila je gospe Rakovi in slišala, ^ ta rekla. »Ubogi, ubogi Ernest.« si je mislila, »tu si izgubil oporo.« Ita je ležala vsa brez volje. Pustila je, da je mati govo^ potem je slišala njene besede kot iz daljave in končno nit Pred očmi so se ji delali rdeči kolobarji in končno je pad^ nezavest. Nemočno je gledala Francka na nezavestno gospa Rakova pa je pripravila ovitek, namočen v kisu. Ita se\ počasi zdramila iz omedlevice. Sedaj šele se je njena bol^ omilila v krčevitem joku. NOVI TEDNIK INFORMACIJE 27 ROJSTVA y celjski porodnišnici so "^2 7.: Margaret GRAJŽL iz ^tjLirja - dečka, Štefka GRE- Q^C iz Mozirja - deklico, Klav- •jg TURK iz Frankolovega - llico in Svetlana HARNIK iz leiija - deklico; 13.7.: Marjeta GRIČNIK iz Slo- ^[li^Rih Konjic - dečka, Katarina qVŠE iz Vitanja - deklico in /^teja KUK iz Sevnice - dečka; 14.7.: Brigita MIKŠA iz Rogaš- g Slatine - dečka in Nevenka :0i iz Šempetra - deklico; 15.7.: Suzana ŠPIUAK iz Ro- jake Slatine - deklico, Valenti- jTADINA iz Vojnika - dekli- j Cvetka SKALE iz Gorice pri Ijvnici - dečka in Sonja PAJEK Kalobja-deklico; 16.7.: Mirjana ŽUČKO iz Žal- j. deklico, Renata VERBIČ iz fobelnega - dečka, Tanja llCL iz Griž - dečka, Snežica IRAMOR iz Kozja - dečka, pjana MIKŠA iz Rogatca - de- |co in Dragica RATAJC iz ntjurja-dečka; V.7.: Anica NOVAK iz Loč - eJka, Darja AŠIČ iz Celja - eklico in Milena KRAJNC iz esičnega - dečka; 18.7.: Marjana KUGONIČ iz elenja - dečka, Tatjana JE- ERNIK iz Štor - dečka. Zvez- ana KOVAČIČ iz Krškega - eklico in dečka, Ditka VOG- INC iz Kalobja - deklico. Vera ODGRAJŠEK iz Zreč - dečka, larja PUNGARŠEK iz Celja - efka, Milica GRABROVEC iz ogatca - deklico in Barbara OLANEC iz Celja-deklico. POROKE Celje Poročili so se: Dejan VIDEN- Siln Suzana PANGERL oba iz :e/f3ter Anton LESKOVŠEK in kaDORNIKoba iz Celja. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se Boris TAV- AR iz Trebč in Marija KLA- OČAR iz Polja pri Bistrici. Velenje Poročili so se: Drago GO- AVŠEK iz Velenja in Natalija IKOPITINA iz Moskve, Edin ŽINIČ iz BiH in Sabina MU- «OVIČ iz Velenja, Matjaž ETRIH iz Pake pri Velenju in raZABUKOVNIK iz Škal, Jože fiREZ iz Laz in Avguština toRNŠEK iz Skorna pri Šo- anju, Ilija IVIČ iz Starih Jan- ivcev in Ankica BRADARIČ iz lenja ter Peter ZDOVC in Ka- lina KRIČEJ oba iz Velenja. SMRTI Celje l'mrliso:AnaVOGRINC,86 t iz Konca, Paulina VRANE- ŠIČ, 82 let iz Zg. Grušovelj. Franc ŠPORIN, 62 let iz Rovta pod Menino, Marija ZAGO- MILŠEK, 92 let iz Zreč, Martin PLEVČAK, 61 let iz Sp. Kostriv- nice, Antonija OPRČKAL, 88 let iz Čreškove, Justina VO- DEB, 61 let iz Celja, Apolonija RAHTEN, 88 let iz Podkraja pri Velenju, Jožef JAGER, 85 let iz Goričice, Marija KOC- MAN, 75 let iz Svetlega Dola, Janez SKALE, 78 let iz Vojnika, Franc ADAM, 86 let iz Pobre- ža. Avgust KORAŽIJA, 63 let iz Žahenberca, Angela ČREPIN- ŠEK, 88 let iz Celja, Karel FE- GUŠ, 77 let iz Gorice pri Šmartnem in Angela KOSTE- VC, 87 let iz Pavlove vasi. Šentjur pri Celju Umrli so: Gregor Albin KO- LAR, 60 let iz Podgrada pri Šentjurju, Ferdinand EIN- FALT, 35 let iz Velenja in Štefa- nija PUŠNIK, 51 let iz Kostriv- nice. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ana KOSTANJŠEK, 97 let iz Trebč, Hilda PELKO, 76 let iz Rogaške Slatine, Marija ŠELIGO, 81 let iz Globokega pri Šmarju, Peter ŽOLGER, 24 let iz Bohova pri Šmarju in Ivana BAČ, 53 let iz Sotenskega pri Šmarju. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CEL- JE: Zdravstvena služba je or- ganizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-urno dežurs- tvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naročite kadarkoli, vendar bodo ne- nujni hišni obiski ob delavni- kih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogroženo- sti kličite telefonsko številko 94, sicer je telefon 434-000 aU 434-211, za nujne urgence pa 434-212. ZDRAVSTVENI DOM LAŠ- KO: Zdravstvena služba je or- ganizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežurstvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do pet- ka in sicer za vso občino. De- žurstvo med vikendom je or- ganizirano od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odprta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: Redno ambulantno de- lo opravljajo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambulanti in sicer ob po- nedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Nazarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četr- tek Mozirje in Nazarje, ob pet- kih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠEN- TJUR: Redni delovni čas ordi- nacij med tednom je od 7. od 19. ure, od 19. do 7.ure zjutraj pa je organizirano neprekinje- no dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLO- VENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organi- zirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do Z ure zjutraj pa je na voljo redno nočno dežurstvo. Telefon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od Z do 20. ure, od 20. ure do Z ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od Z ure do 21., zatem pa je od 21. ure dalje do 7. ure zjutraj organizirano nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Soth, Kozjem in Podčetrtku. Telefon v Šmar- ju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni delovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, ne- prekinjeno dežurstvo pa je or- ganizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 715- 731. TRŽNICA RADIO CEUE SPORED OD 27.7. DO 2.8. Sobota, 2ZZ: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, 720 Tečajnica, Z40 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.30 Film- ski sprehodi, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Napovednik, 14.15 Jackpot, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RaSlo), 16.00 Čestitke in pozdravi, 1700 Kronika, 1Z30 Vročih 20,20.00 Večerni šport- no-zabavni program, 22.00 Re- zervirano za vedeževalce, as- trologe, bioenergetike, 24.00 Zaključek programa in priklju- čitev programu Radia Slovenija. Nedelja, 28.Z: Z15 Začetek programa, napovednik, Z30 Horoskop, Z40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje. 9.15 Verska oddaja - Luč sveti v temi. 10.00 Nedeljski gost, 12.00 Novi- ce, 12.05 Domača melodija ted- na, 12.10 Čestitke in pozdravi poslušalcev, 18.00 Pod sloven- sko lipo, 19.00 Zaključek pro- grama in priključitev programu Radia Slovenija. Ponedeljek, 29.Z: 5.00 Z glas- bo v novo jutro, 5.30 Prva jutra- nja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, Z20 Tečajnica, Z40 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice. 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kamdanes. 9.00 Na- povednik, 9.30 Športno dopold- ne, 11.00 Novice, 11.10 Nadalje- vanje športnega dopoldneva, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.10 Minute za zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Olimpij- ska oddaja, 15.25 Podalpski bi- ser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Petnajst minut za reportažo, IZOO Kro- nika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Torek, 30.Z: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 720 Tečajnica, 740 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes. 9.00 Na- povednik, 10.00 Dopoldne z... 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 12.15 Izpolnjujemo vam glasbe- ne želje, 13.00 Novice, 13.15 Po- kličite in vprašajte, 14.00 Napo- vednik, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Olimpijska od- daja, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 1700 Kronika, 19.15 Radi ste jih poslušali, 21.00 Da ne bi pozabili peti, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Sreda, 31.Z: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 720 Tečajnica, 740 Pregled ti- ska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Radio Celje na terenu 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Mah 0,14.00 Na- povednik, 14.15 Jackpot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Olimpijska od- daja, 15.25 Podalpski biser (me- lodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Pop loto, 1700 Kronika, 18.00 FulI cool, 21.00 Glasbeni ex- press, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev programu Radia Slovenija. Četrtek, 1.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 720 Tečajnica, 740 Pregled ti- ska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 9.00 Napovednik, 9.10 Počitniški vrtiljak glasbenih želja, 10.00 Znani Celjani izbirajo glasbo, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.10 Za volanom, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Olimpijska oddaja, 15.25 Po- dalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RaSlo), 16.15 Domačih 5, 1700 Kronika, 19.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk block z Ale- šom Uranjekom, 22.00 Zaklju- ček programa in priključitev programu Radia Slovenija. Petek, 2.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Pet petkovih pik, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novi- ce, 13.15 S knjižnega trga, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski bor- zi, 15.00 Obvestila, 15.05 Olim- pijska oddaja, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 1700 Kronika, 19.15 Glasba je življenje, 20.00 Hej, mister D.J., 21.00 DJ Time, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do približno 19.00 ure. IZBOR IZ SPOREDA Olimpijske oddaje -15.05 športno uredništvo RC se je na spremljanje olimpijskih tekmovanj v Atlanti posebej pripravilo. Posebne olimpijske oddaje so na sporedu vsak dan ob 15.05, razen v nedeljo, ko so športni prispevki iz Atlante uvrščeni v redne informativne oddaje. četrtek, 25. juliia ob 19.15 Nokia Eurohit Parade, oddaja, ki jo vodi Maja Šumej, si je pridobila že širok krog poslušalcev. Tudi to pot bodo poslušalci Radia Celje lahko glasovali za uspešnice iz evropskih držav. Srečni izžrebanec bo tudi tokrat dobil Nokia majico, čepico in bedž. 28 ZA RAZVEDRILO m TEDNIK ZA RAZVEDRILO 29 30 GLASBA GLASBENI EXPRESS Ugibanja in natolcevanja nekaterih ameriških tabloi- dov o skorajšnjem razpadu funk-metal zvezdnikov RED HOT CHILI PEPPERS je v in- tervjuju za ugledni glasbeni ča- sopis Billboard demantiral pe- vec Anthony Keidis. Odnosi v tej poskočni californijski če- tverici so baje izredno dobri, kar nameravajo Keidis, Navar- ro, Flea in Smith tudi dokazati na nekaterih večjih open air festivalih v Evropi in Ameriki, kjer promovirajo lani objavlje- no ploščo »One Hor Minute«. Tej naj bi v začetku prihodnje- ga leta sledil nov album, ki ga bo spremljal še film poln ske- čev iz njihove turneje, narejen pa bo po vzoru filma »Help«, ki so ga legendarni liverpool- čani The Beatles posneli leta 1965. Zmeraj popularnejši kvazi- punkerji THE PRESIDENTS OF THE USA so prejšnji po- nedeljek na nastopu v znani londonski dvorani Brixton Academy predstavili tudi naj- novejši single. Nosilna pesem singla »Dune Buggy« bo pod- prta še z priredbo megauspe- šnice »Video Killed The Radio Starš«, s katero je v začetku osemdesetih rovaril po sve- tovnih lestvicah duo Buggels. Najpopularnejši škotski kvartet WET WET WET se je do konca 20. stoletja za 7,5 mio dolarjev prodal založbi Mercury records, za katero so Marti Pellow, Graeme Clark, Neil Mitchell in Tommy Cunningham lani posneli tudi prodajno uspešnico »Picture This«. Romantič- ni Škoti so si v pogodbi izborili tudi možnost za samostojne kariere, kot prvi pa se bo v kratkem vanjo podal pevec Marti Pellow, ki je trenutno precej zaposlen z avdicijami, saj bi na vsak način rad nastopal v eni izmed številnih ročk oper (Tommy, Hair, Jesus Christ Superstar...), ki so v londonska gledališča zadnjih 25 let privabila že več milijonov ljudi. V ljubljanskem studiu Alien, katerega solastnik je Aldo Ivanič, legendarna slovenska tehno zasedba BORGESIA za- ključuje s snemanjem materiala za kompaktno ploščo, ki bo najbrž nosila naslov »The Best Of«. Borgesia se je pred kratkim v štiričlanski zasedbi predstavila tudi v makedonski prestolni- ci, v Skopju, kjer so nastopili skupaj z znano švicarsko skupino YOUNG GODS. 58-letna pop ročk diva TINA TURNER je trenutno sredi evropske turneje, kjer predstavlja svoj pred kratkim objavljen deveti studijski al- bum »Wildest Dream«. Gre za priredbo skladbe »Missing You«, s katero je ameriški pe- vec John Waite leta 1984 zase- dal najvišja mesta ameriških in britanskih lestvic. JONAS »Joker« BERGGREN iz švedske skupine ACE OF BASE je vse do pred kratkim uspešno skrival svojo plešo, na snemanju videospota pa so predstavniki danske založbe Mega Records opazili tudi to njegovo pomanjkljivost in kot dobri gospodarji takoj zahtevali, da Jonas nemudoma nekaj ukrene. Ker nobena izmed klasičnih frizerskih fint ni uspela preprečiti odboj reflektorskih luči od njegove pleše, se je Joker odločil za presaditev las. Za ta kompliciran kirurški poseg se je pred leti odločil precej bolj plešasti Ehon John, ki se danes ponaša z med plešci kar zavidanja vredno »čupo«. STANE ŠPEGEL Anarhija pri Ljutomeru Ob Gajševskem jezeru v bližini Ljutomera se je v pe- tek in soboto zgodil open flatus festival z nekaj večji- mi imeni slovenskega in hr- vaškega punka in hardcora, ter z gosti iz Italije in Avstri- je. Sam festival je žal bil v pri- merjavi z litijsko Zgago precej slabše organiziran in promo- viran. V Mariboru, na primer, je visel en sam plakat, v Ljub- ljani pa se tako ali tako ni o njem nič slišalo. Tudi organi- zacija je bila dosti slabša, saj ni bilo brezplačnega kampira- nja, človek je lahko prostor zapustil le enkrat, pa tudi pre- mori med nastopajočimi so bili predolgi. Povsem druga zgodba pa so nastopi skupin samih. Če- prav je bilo v petek dolgčas in je večer rešilo le nekaj skupin, na primer mariborski Pridi- garji in CZ. D. ali Ormoški Wasserdicht, je bila sobota to- liko bolj zanimiva. Žal se je vse skupaj začelo šele opold- ne z Fukjenimi bobnari, torej šestimi bobnarji iz različnih skupin, ki so še posledu zaspancem naredili prav klensko budnico. Vendar s že po nastopu puljskih j kerjev Frontalni udar Ljubljanskih Anonimnih koholikov zaključil zgod popoldanski del konc« Nadaljeval se je šele o sedmih s Fakofbolan iz P in raznimi -cori, kot na pri avstrijskimi Konstrukt in cial genocide, zagrebšl b.Z.r. in še marsikate drugim bendom, višek pi dosegel z nastopom anai pankerjev Nula iz Šibenik Scuffy dogs iz Nove Gor Za konec so igrali še Yel minute iz Radencev, nato je precej raznolika mno metalcev, pankerjev, ske jev, hardkorovcev in ost subkultur počasi zapm prizorišče. Najsrečnejši i nami so imeli prevoz, o pa so (ker so že davno i zapili ves svoj denar) odp čili ali odstopali do bliž krajev, kjer so nato što dalje ali se švercali po vla Vsekakor je bil festival zj miva subkulturna izkušnja msmm gregor stameji GLASBA JE ŽIVLJENJ Olimpijslce igre in glasba Vsa pozornost je uprta v dogajanje na poletnih olim- pijskih igrah v Atlanti. Ker so vsi najboljši športniki »poletnih disciplin« v Ame- riki, bomo poskušali povabi- ti na glasbeno zaslišanje enega izmed slovenskih športnikov, ki so kot tekmo- valci že doživeli olimpijsko veličino. Kljub temu, da je to največji športni spektakel, si ga brez glasbe ne znamo predstavlja- ti. Toliko različnih himn v ta- ko kratkem času redko sliši- mo... Z Mirkom Lebarjem, ki je bil nosilec olimpijskega og- nja, smo se že pogovarji čim se bodo vrnili naši oli pijci, pa bomo medse pova tudi katerega izmed njih, kakor ne bomo pozabili Leona Štuklja. V kratkem bomo gostili di finančnika, gospoda K( ča, pa ministrico za pravos je gospo Zupančičevo, ni stra za kmetijstvo gosp Osterca, v dogovoru za tervju pa smo tudi z nov( cenim soprogom Hel Blagne, ki se sicer novinar ne odziva, ampak nam odreče skoraj nihče... Simona. NOVI TEDNIK GLASBA Anilca polna morja in sonca skladbo Lahko noč, Piran - pesem MMS 1996 "^prvi festival Melodije mor- j3 in sonca je bil v Piranu 1978, zmagala pa je Mo- Kovačič s skladbo Nasmeh poletnih dni. Leta 78 in 80 so gledalci in poslušalci melo- dije lahko poslušali v Pira- nu, do leta 1993 je bil festival y portoroškem Avditorju, v zadnjih treh letih pa se je oilvijal v Kopru. Letos smo nielodije morja in sonca lah- i)jo ponovno poslušali v Por- torožu, kjer naj bi imel festi- val sedež tudi v prihodnje. 19. festival Melodije morja jn sonca je bil razdeljen na tri ^ele. Na najstniškem MMS je po ocenah strokovne žirije zmagal Sašo Balant s skladbo Pesem je v mojem srcu. Bese- dilo je napisala Brigita Kobe, glasbo in aranžma pa Tomaž Kozlevčar. Sašo je zmagal tudi na lanskih MMS s skladbo Otok sanj. Anina Trobec je osvojila pr- vo nagrado strokovne žirije v kategoriji do 12. let. Anina je stara 9 let, doma je iz Ljublja- ne, na glasbeni sceni pa je že tri leta. Anina zmage ni priča- kovala, saj pravi: »Ne, čisto nič nisem pričakovaki razen v sa- njah, strah me pa tudi ni bilo. Naslov moje skladbe je Jumbo in govori o mojem kužku.« Sanja in Jasmina Rabreno- vič iz Celja, sestrici, ki sta že izdali kaseto, vendar sta sku- paj prvič zapeli, sta osvojih prvo mesto po ocenah otroške žirije za skladbo Na rolerjih. Na Novi sceni Melodij morja in sonca so se z nagradami okitili člani skupine Kingston. Gre za pop-reggae-dance band iz Idrije, ki je v dobrih treh letih, odkar so se v njem zbrah glasbeniki različnih stilov in Anika - zmagovalka popevke Melodije morja in sonca idej, naredil uspešen skok na zaspano slovensko pop sceno. V portoroškem avditoriju so navdušili obiskovalce in stro- kovno žirijo s scenskim nasto- pom in tako osvojili posebno nagrado festivalskega dne. S skladbo Ko bo padal dež pa je skupina Kingston osvojila tudi prvo nagrado in poleg denarja ter plakete tudi snemanje v studiu York v vrednosti 1000 DEM. S skladbo Ko razcvetijo se mandljevci se je na Novi sceni Melodij morja in sonca pred- stavil tudi Celjan Miha Aluje- vič, ki do konca leta pričakuje izid svoje prve kasete in CD. V soboto je bil večer popev- ke, na njem pa so se predsta- vili znani in na slovenski glas- beni sceni dobro uveljavljeni izvajalci. Nagrado za najbolj- še besedilo je dobil Drago Mi- slej za skladbo Lahko noč, Piran. Skladbo je izvajala Anika, ki je osvojila tudi na- grado za zmagovalno pesem po ocenah občinstva. Anika je v solzah lahko povedala le: »Mi je zelo všeč in sem full srečna.« Najboljši aranžma je naredil Grega Florjanič za skladbo Jo- ža iz Portoroža, ki jo izvaja Janez Bončina Benč. Faraoni so bili nagrajeni za najboljšo interpretacijo. Faraoni tudi pravijo, da je skladba Sem tak- šen (ker sem živ) nakazala nadaljnjo pot skupine. Za tretje uvrščeno pesem sta bila nagrajena Oto Pestner in Nataša Mihelič s skladbo Obala želja. Zaplešimo na mizah skupi- ne Agropop pa je skladba, ki se je uvrstila na drugo mesto. Prav gotovo pa so bili Agropo- povci tisti, ki so občinstvo presenetili s prav posebnim scenskim nastopom in poseb- no obiskovalko na odru - osli- co. Irena Vrčkovnik sicer ni os- vojila nobene nagrade, je bila pa edina, ki je na Melodije morja in sonca pripeljala cel avtobus navijačev. SIMONA BRGLEZ Stric je brez štoriclje Manj kot tri leta so skupaj fantje, ki so si izbrali zelo zanimivo ime. Simbol kra- jev, od koder so doma, to je iz Ljutomera ter njegove bliž- nje in daljne okolice, je sicer štorklja, oni pa so se raje odločila za samca - štrka. Večina članov ansambla Štrk je prej igrala pri Sloven- skogoriškem kvintetu, ker pa so želeli več, so ustanovih no- vo skupino, ki že zanje vehke uspehe. Vodja je Milan Lebar: »V skupini so še Drago Perkič, Damjan Maric, Štefan Maje in Daniel Žemljic, uspelo pa nam je pritegniti tudi odlične- ga pevca Darka Kegla, ki veli- ko nastopa tudi sam. Prvi us- peh smo dosegli lani, ko smo se na festivalu v Števerjanu uvrstili v finale, brez nagrade pa smo ostali predvsem zato, ker smo bili novinci in z nez- nanim imenom. Januarja smo postali mesečni zmagovalci Šimekove Marjance in smo zato nastopili tudi na finalni prireditvi v začetku junija v Mariboru. Doslej največji us- peh smo dosegli pred dnevi v Marjeti na Dravskem polju, kjer smo osvojili zlatega Orfe- ja in se uvrstili na Ptujski festival. Nastopili bomo oba večera, tudi v drugem z novi- mi melodijami. Mentorji sku- pine so Edvin Fliser, Damjan Kolarič (član ansambla Ekart) in Igor Podpečan, pri katerem smo tudi posneli pr- vo kaseto z desetimi skladba- mi.« TONE VRABL Prihaja ansambel Toplišek "^ed najbolj obetavnimi mladimi skupinami Celjskem je prav gotovo ansambel Toplišek 'logaške Slatine, ki obstaja dobri dve leti. 1^ tem času je ansambel nastopal v doma- ^ kraju in v bhžnji okohci, gostoval pa je J^di na srečanjih v Zibiki, v Libojah, dvakrat !^ Celjski koči in letos prvič na festivalu v l^^verjanu, kjer se je v močni konkurenci ^^rstil v finale. »To je bil naš največji uspeh j^^'^).« je povedal eden od članov Jože Topli- VeJ" ^^'JPina, ki jo vodi Andrej Toplišek, igra j^'noma Avsenikove skladbe ter zabavno L^J^o. ima pa že tudi nekaj lastnih skladb, za HJI'^ je tekste napisala Vera Soline. Fantje imajo velike načrte, vendar so se dela lotili previdno: »Ne želimo prehitevati in bomo kaseto izdali šele prihodnje leto, ko bo program takšen, da si bo zaslužil objavo,« pravi Jože Toplišek. »Želimo, da bi imeli prepoznavni stil. Za sedaj delamo brez men- torja, računamo pa na pomoč tistih, pri kate- rih naj bi kaseto izdali. To bo verjetno Heli- don iz Ljubljane.« Na fotografiji stojijo od leve Milan Kroflič, Ivan Golež, Bojan Lugarič, Alenka Golež, Dušan Plevnik in Andrej Gobec, spredaj An- drej in Jani Tophšek. T.VRABL Finalisti Ptuja v Renčah pri Novi Gorici in v Marjeti na Dravskem polju sta bili dve prireditvi, na ka- terih so nastopili slovenski domači zabavni ansambli, ki so se prijavili za nastop na festivalu Ptuj 96, ki bo 6. in 7. septembra. Pravico do nastopa na prvem večeru so si priborili vsi tisti ansambli, ki so na omenjenih prireditvah osvojili zlatega in srebrnega Orfeja. V Renčah pri Novi Gorici je to uspelo an- samblom Slovenski kvintet, Krim (oba zlati Orfej), Robert Praprotnik, Zarja Tržič in Rav- barji Ljubljana (vsi srebrni Or- fej), v Marjeti pa ansamblom Rosa, Štrk, Slovenski odmev Radeče, Obzorje Železniki (vsi zlati Orfej), Kogras, Frajkinc- lerji, trio Storžič, Jože Šeruga, Bistriški odmev in Vita (vsi sre- brni Orfej). Presenetila je slaba uvrstitev ansamblov s Celjske- ga, saj bosta v finalu nastopila samo Slovenski odmev iz Ra- deč, ki je zlatega Orfeja osvojil prvič, in Bistriški odmev, med- tem ko je še do lani nastopilo na Ptuju po pet in več skupin. Drugi večer bodo na Ptuju nastopili ansambli, ki so do- slej osvojili zlatega Orfeja in se bodo predstavili z novimi me- lodijami. Gostje festivala bodo letos absolutni zmagovalci Števerjanskega festivala Pri- morski fantje ter dve skupini zdomcev iz Italije in Švice. T.VRABL Sedem novosti Borisa Kopitarja Po odmevnih Žametnih vrtnicah, Mama je ena sama, Prijafli čin-čin, Drevo življe- nja in drugih uspešnicah lahko v naslednjih tednih in mesecih pričakujemo nov ra- dijski boom Borisa Kopitar- ja. Te dni sta namreč izšla njegova nova kaseta in CD s sedmimi novimi skladbami, ki so jih ustvarili Milan Fer- lež, Ivan Sivec in Boris Kopi- tar, torej ista ekipa, ki je bila uspešna že pri prvi kaseti. Naslovi novih Borisovih skladb so Najina sreča, Abra- ham, Na slovenski zemlji, Moj lep spomin. Veselo do jutra bo. Roža s planin in Zvonovi spet pojo. Ob teh sedmih skladbah so na CD še Kopitar- jeve druge uspešnice, kot Ža- metne vrtnice, Lepota ljubez- ni. Mama je ena sama. Biser, Prijafh čin-čin. Metulj, Tebi, Drevo življenja. Sonce za vse ljudi. Ko zazvene kitare. Ni mi žal. Sanje novega leta in Tvoj blažen dan. Razen ene so vse skladbe posnete v živo s števil- nimi znanimi glasbeniki in pevci, promocija kasete in CD pa se bo pričela jeseni. Sicer pa se Boris, ki ni več stalni član ansambla Nika Zajca, ampak nastopa samostojno in z vsakim, ki ga k sodelovanju povabi, pripravlja tudi na vrni- tev na slovensko televizijo. »Novo vodstvo me je povabilo, da bi od jeseni dalje ponovno sodeloval v oddaji Po domače. Zadržkov ni in zato se že pri- pravljam ter veselim ponovne- ga stika z ljudmi, ki so me radi gledali in poslušali,« je pove- dal Boris Kopitar. T.VRABL Nova kaseta Stanka Fajsa Stanko Fajs s Kamne Gorce pri Podplatu pripravlja drugo samostojno kaseto, za katero ima posnete že štiri skladbe. Tri je posnel v studiu v Mariboru, četrto pa pri Zlatih zvokih v Kisovcu, kjer namerava posneti še ostale skladbe in izdati kaseto. Kaseta bo izšla do konca tega leta, potem pa bo Stanko Fajs svojo sedanjo skupino razširil in prihodnje leto z njo sodeloval tudi na Ptujskem festivalu. Sedaj nastopa le trio, v katerem prepeva tudi Jani Pirš, ki bo v jeseni izdal samostojno kaseto z bratom Francijem, ki je več let pel pri Celjskem instrumental- nem kvintetu. Trio Stanka Fajsa je doslej uspešno nastopil na treh slovenskih televizijah, pojavlja pa se tudi na številnih drugih nastopih, veselicah, ohcetih in podobnih srečanjih. TV FULL COOL DEMOTOP ® BRIGITA FRIŠEK-ZEMUA PLEŠE (D MATEJA RAJH - BALADA O KOPALIŠKEM MOJSTRU (D NATAŠA GEROLD-DAN NAJLEPŠIH SANJ 32 KRONIKA NOVI TEDNIK PROMETNE NEZGODE S kolesom z motorjem v smrt Na lokalni cesti v Spodnji Rečici se je v torek, 16. julija popoldne, pripetila promet- na nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, in čez nekaj dni za posledicami nesreče umrla. Po lokalni cesti je iz Laškega proti Zgornji Rečici vozil kolo z motorjem Ivan B. (41) iz Laškega. V bližini stanovanj- ske hiše Spodnja Rečica 40 je zapeljal v levo, medtem ko je iz nasprotne smeri pripeljala z osebnim avtom Anica J. (32) z Vrha nad Laškim. Kljub zavi- ranju je voznica trčila v Ivana, ki je padel na pokrov motorja in nato na vozišče, kjer je ob- ležal hudo poškodovan. Od- peljali so ga na zdravljenje v celjsko bolnišnico, čez tri dni pa v bolnišnico v avstrijskem Gradcu, kjer je dan kasneje za posledicami poškodb v pro- metni nesreči umrl. Hudo poškodovana peška Na magistralni cesti Šent- jur - Šmarje pri Jelšah, v Stopčah, se je zgodila v to- rek, 16.julija zvečer, promet- na nesreča, v kateri se je hudo poškodovala peška. Po omenjeni magistralni ce- sti je proti Šentjurju vozil osebni avto David T. (20) iz Kačjega Dola. V Stopčah je na vozišču nenadoma opazil peš- ko, Slavico G. (77) iz Litije, ki je hodila po desni strani voziš- ča. Kljub umikanju na nas- protni vozni pas jo je s spred- njim delom vozila zadel v tor- bo, ki jo je nosila. Slavica je izgubila ravnotežje in padla po cestišču, ter se pri tem hu- do telesno poškodovala. Na zdravljenju je ostala v celjski bolnišnici. Izsiljeval prednost Na Kidričevi ulici v Rogaš- ki Slatini se je v četrtek, 18. julija zvečer, zgodila pro- metna nesreča, v kateri sta se dve osebi hudo poškodo- vali. Iz centra proti Tržišču je vozil osebni avto Slavko N. (47). V križišču z Izletniško ulico je zavijal levo, in pri tem zaprl pot vozniku kolesa z motorjem Matjažu D. (18) in njegovi sopotnici Nataliji L. (18), ki sta se pripeljala iz nasprotne smeri. Voznik kole- sa z motorjem in sopotnica sta padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Ostala sta na zdravljenju v celjski bolnišnici. Otrok hudo poškodovan Na lokalni cesti v Kame- nem se je v soboto, 20.julija popoldne, zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval otrok. Osebni avto je vozil Oto F. (43) iz Brezja ob Slomu po lokalni cesti v kraju Kameno. V nepreglednem desnem ovinku mu je nasproti pripe- ljal voznik kolesa z motorjem Boštjan K. (13) iz Šentjurja. Kljub zaviranju sta vozili trči- h. Otrok se je v trčenju hudo poškodoval in so ga z reševal- nim vozilom prepeljali v celj- sko bolnišnico. Maligansko vzpodbujeni Gregor Gregor S. (18) iz Celja bo pri sodniku za prekrške, ko bo prišel na vrsto, razmišljal ali je vredno bežati pred po- licisti po storjenih promet- nih prekrških in povzročeni prometni nezgodi. Gregor je namreč v nedeljo, 21. julija ob enih zjutraj po- skušal zbežati policijski patru- lji, potem ko je storil več huj- ših prometnih prekrškov. Ko je vozil po Prešernovi ulici, ki je rezervirana za pešce, se je moral na koncu ustaviti. Vzvratno je zapeljal v za njim stoječe policijsko vozilo, nato pa pobegnil. Policista; ki sta se v trčenju lažje poškodovala, sta ga kmalu izsledila in ugo- tovila, da je njegovemu pogu- mu botroval alkohol. Kolesar hudo poškodovan Do prometne nesreče, v kateri se je hudo poškodoval kolesar, je prišlo v ponede- ljek, 22. julija dopoldne, v križišču Aškerčeve in Can- karjeve ulice v Celju. Jože N. (24) iz Brezove je vozil v Celju po Aškerčevi uli- ci. V križišču s Cankarjevo je zavijal levo, ko sta iz nasprot- ne smeri pripeljala kolesarja Dušan K. (34) in Aleksander K. (33) iz Ljubljane. Med kole- sarjema in voznikom osebne- ga avtomobila je prišlo do tr- čenja, v katerem se je Dušan huje, Aleksander pa lažje poš- kodoval. Izsiljeval prednost Na Ulici Savinjske čete v Žalcu se je v ponedeljek, 22. julija popoldne, pripetila prometna nesreča v kateri se je hudo poškodoval voznik motornega kolesa. M.G. (17) iz Orle vasi je vozil motorno kolo po Ulici Savinjske čete iz Griž proti Žalcu. Ko je pripeljal v križiš- če s Cesto ob železnici, je pred njim v križišče zapeljal voznik osebnega avtomobila Jože M. (38) iz Vrbja, ki je zavijal levo. Med prehiteva- njem sta trčila. V trčenju pa se je mladoletni voznik mo- tornega kolesa, ki je uporab- ljal varnostno čelado, hudo poškodoval. Padel v potok Na lokalni cesti na Vran- skem se je v ponedeljek, 22. julija zvečer, pripetila huda prometna nesreča. Marko P. (30) iz Sel pri Vranskem je vozil kolo z mo- torjem iz Vranskega proti Brodem. Ko je pripeljal do mostu preko potoka Merinš- čica, je s stopalko kolesa z motorjem trčil v kovinsko ograjo in padel tri in pol me- tra globoko v potok. Tam je z glavo, ki je ni zavaroval z varnostno čelado, trčil v ska- lo. Nezavestnega so iz potoka potegnili občani, reševalno vozilo pa ga je prepeljalo v celjsko bolnišnico. N.G. Usodni padec v petek je v celjski bolnišnici umrl Franc B. (61), oskrbovanec Doma upokojencev Polzela. Franc je že 13. julija dopoldne padel v jašek tovornega dvigala ob zgradbi Doma upokojencev na Polzeli. Jašek, ki je sicer zaklenjen, je Franc odklenil s ključi, ki jih je našel v skladišču, kamor je vstop oskrbovancem doma prepovedan. Pri odpiranju jaška je izgubil ravnotežje in padel slabih sedem metrov v globino, kjer je obležal. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovi- li, da je le lažje poškodovan. Obdržali so ga na opazovanju, v petek pa je tam umrl. N.G. Vinsko utrujeni Ivan grozil z nožem v nedeljo zvečer je Milena P. iz Studenc zaprosila za policijsko posredovanje. Milenin brat Ivan se je namreč spravil nad očeta in ga pretepal, njej pa grozil z nožem. Ko sta pred hišo prišla policista se je Ivan zakadil vanju, v rokah je držal kuhinjski nož in kričal, naj ga pustijo pri miru. Eden od poHcistov se je nožu izognil, drugi pa je uporabil phnski razpršilec. Ivan se je umaknil v stanovanje, in se vanj zaprl. Medtem ko sta policista zaprosila za pomoč, je skušal Ivan pobegniti, saj je plezal skozi okno. Policista sta ga dohitela in ga uklenila. Pridržali so ga do iztreznitve, kriminalisti pa bodo zanj spisali kazensko ovadbo. N.G. Delovna nezgoda v Gorenju v ponedeljek, 22. julija zjutraj, se je pripetila v obratu Hladilniki velenjskega Gorenja delovna nezgoda. Marija K. (45) iz Tolstega Vrha je pomagala držati voziček, na katerega je viličarist nameraval položiti zaboj s polizdelki. Marija ga je držala le za spodnji rob, viličarist pa je tovor spustil na voziček. Pri tem je tovor Mariji stisnil palec na desni roki. Zdravniki so njeno poškodbo označili za hudo. Zagorelo v elektrodelavnici v soboto dopoldne je zagorelo v elektrodelavnici Mirana H. v Zrečah. Ogenj je povsem uničil viličarja, varilni aparat, dva vrtalna stroja, kotno brusilko in še nekaj orodja ter nadomest- nih delov. V požaru, ki so ga pogasili zreški gasilci, je nastalo za dva milijona tolarjev škode. Do požara je verjetno prišlo na električnih vodnikih viličarja, ki je bil v popravilu v delavnici in je v celoti zgorel. N.G. SIPRO d.o.o., Žalec OBJAVLJA JAVNI RAZPIS za zamenjavo dotrajanih oken in balkonskih vrat stanovanjskega objekta Dobriša vas 3 a a) Splošni pogoji 1. Naročnik SIPRO d.o.o., Stanovanjsko podjetje Žalec, Pečnikova 1. 2. Predmet razpisa: odstranitev starih oken in balkonskih vrat, dobava in vgraditev novih oken v leseni in, varianta, v plastični izvedbi (suha montaža v obstoječe okenske okvir- je) na objektu Dobriša vas 3 a, Petrovče. 3. Rok izvedbe: avgust in september 1996. 4. Merilo za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji, rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalcev, izkušnje na tem področja dela, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti b) Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: -firmo oziroma ime ponudnika, -dokazilo o registraciji, -ceno, -plačilne pogoje. 2. Ponudbe je potrebno dostaviti najkasneje do 1.8.1996 po objavi v Novem tedniku do 10. ure na SIpro d.o.o., Stanovanjsko podjetje Žalec, Pečnikova 1. Razpisano dokumentacijo in vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo drugI dan po objavi v Novem tedniku na sedežu firme, telefonska številka je (063) 713-121. Pri dvigu razpisne dokumentacije je potrebno plačati pristojbino v višini 2.000 SIT na blagajni Sipro Žalec. S plačilom pristojbi- ne se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudni- kom ne vrača. 3. O izbiri bomo ponudnike obvestili najkasneje v 5. dneh po odpiranju ponudb. Naročnik se ne obvezuje, da bo dela oddal ponudnikom, ki se bodo javili na razpis. Sipro d.o.o. Žalec »Bolne f inte« dvajsetletnika Da se ne gre igrati z orož- jem, in da ne gre nikoli meri- ti v ljudi, bi lahko vedel 20 letni Damjan P. iz Celja. V petek popoldne si je omi- slil nadvse inteligentno »za- bavo«. Pred stanovanjskim blokom Pod kostanji 2 v Celju je iz zračne pištole streljal papirnate kroglice v otroke, ki so se tam igrali. Nato se je »pametno« domislil, da to ni dovolj, zato je v pištolo vsta- vil diabolo in pomeril v sku- pino otrok ter sprožil. Diabo- lo je zadel v oko 14 letno Mirjano, in tam tudi oj Deklico so hudo poškodi no obdržali na zdravljen bolnišnici. Kdo ve če se D jan, njegovega dejanja ne pripisati mladostni razp jenosti, zaveda kako je s ; jimi »bolnimi fintami« za; nil marsikatero uro poškc vanemu dekletu in njiho staršem. »Cepec!« si lahk( tem dejanju mislimo stari upamo, da naši otroci ne do naleteli na kakšnega dobnega. NATAŠA GER Mestna občina Velenje brez avtomobila V noči na ponedeljek, 22. julija, je neznanec ukradi belega golfa, ki je bil parkiran na Titovem trgu v Velenji Odpeljal ga je v neznano in tako Mestno občino Velenje, kij lastnica vozila, oškodoval za približno milijon tolarjev. V isti noči je nekdo ukradel tudi Audija 100, manj uspeše pa je bil vlomilec, ki je skušal iz parkirišča pred hoteloi Merx v Celju ukrasti Mercedesa 220 D. Vozilo je bilo dobr tehnično varovano, zato je lopov ostal praznih rok. OSNOVNA SOLA VOJNIK PRUŠNIKOVA 14, 3212 VOJNIK razpisuje prosta delovna mesta: -2 učitelja razrednega pouka za določen čas -1 učitelj razrednega pouka v podaljša- nem bivanju za določen čas Začetek dela: 1.9.1996. ^ Pogoj: višja ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri. * Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15. dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. AUREA d.d. CELJE - V STEČAJU KERSNIKOVA 7, CELJE objavlja na osnovi sklepa stečajnega senata javni razpis za oddajo v najem naslednjih nepremičnin in premičnin 1. Proizvodno poslovne stavbe z opremo in parkirnim prostorom v Celju, parcela številka 488/4,489/1,488/6, 488/5, 488/7 k.o. Celje. Izhodiščna mesečna najemnina je 1.378.415,00 SIT. 2. Proizvodno poslovne stavbe z opremo in parkirnim prostorom v Gorici pri Slivnici, parcela številka 672/7 k.o. Gorica pri Slivnici. Izhodiščna mesečna najemnina je 282.752,00 SIT. Mesečna najemnina ne vključuje 5% prometnega davka od storitev in nobenih nobenih stroškov poslovanja. Najemna pogod- ba se bo sklenila za določen čas šestih mesecev. Pogoji za sklenitev pogodbe sq: -nadaljevanje dosedanje dejavnosti podjetja, -odkup obstoječih zalog materiala, polproizvodov in gotovih proizvodov, -plačilo dvomesečnega zneska izhodiščne mesečne najemnine na žiro račun številka 50700-690-1081, Aurea d.d. Celje v stečaju, -plačilo najemnine do 5. v mesecu za tekoči mesec. Prednost pri sklenitvi najemne pogodbe ima ponudnik, ki najame prostore in opremo v Celju in v Gorici pri Slivnici. Izbrani najemojemalec bo imel predkupno pravico pri prodaji. Ponudbe za najem morajo vsebovati naslednja dokazila: -dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti oziroma izpisek iz sodnega registra z obrazcem BON-1, BON-2 in BON-3, -dokazilo o plačilu dvomesečne najemnine, -dokazilo o zagotovljenih finančnih sredstvih za plačilo nadaljnjih obrokov najemnine in plačilu zalog. Upoštevali bomo ponudbe za cene, ki bodo enake ali višje od izhodiščne mesečne najemnine in bodo prispele najkasneje do vključno 2.8.1996 na naslov: Aurea d.d. Celje v stečaju, 3000 Celje. Ponudbe pošljite priporočeno v zaprtih ovojnicah z oznako »za najem«. Ponudniku, ki bo izbran, se bo plačilo najemnine upoštevalopri računu za najemnino, ostalim pa bo neobrestovano plačilo vrnjeno v petih dneh od dneva izbire najugodnejšega ponudnika- Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe za najem v 15. dneh od obvestila o izbiri, vplačilo zapade najemodajalcu. Najemodajalec si pridržuje pravico, da ne opravi izbire med ponudniki. Informacije so na voljo pri stečajni upraviteljici po telefonu (063) 37-135 ali (063)798-077. Šl. 30.-25. julij 1996 33 NOČNE CVETKE jMarJ^" Vojnika dolgo ni 2zil, da mu manjka koru- V torek pa je policistom ■|.jjavil, da mu je nekdo od 'oiTiladi do poletja ukradel ' pol tone koruze. ' .Jože iz Celja je surovina. ' rnaja, ko je pri njem živela "pijanka Simona, je svojo ^ možatost dokazoval tako, da " je pretepal. Minuli teden se I'g je lotil dvakrat, celo stol je 'larobe junak uporabil, in Si- "jjoiii povzročil kup modric. °'oinoč je tokrat iskala pri ' ,(jravnikih, prijavila pa ga je " \ policistom. " I Janez iz Podgorja pod Čeri- ,om ni v najboljših odnosih s losedom Francem, s katerim ! e za povrh še v sorodu. Že lolgo imata spor zaradi zem- jein ker ga ne znata, ali noče- la rešiti, Franc Janezu menda pozi z ubojem. Tudi v petek, 1(0 je Janez to prijavil polici- stom, ga je k temu navedel 'pok iz strelnega orožja, ki ga ^ je slišal. Ni pa mogel zatrditi, da bi bil ravno namenjen nje- mu. iBorislav iz Celja ni poročen i angelom. Njegova družica . lega je v petek napila in mu ] iričela groziti. Ker se je poču- il ogroženega, je pokhcal po- iciste, obenem pa ga je skr- lelo za otroke, ki jim mati s vojim vedenjem ni bila za 'Zgled. Policista sta lahko le lotrdila Borislavovo ugotovi- ev. Ker ženska ni nikogar igrožala, pač pa je moža le zzivaJa, kot je zapisano v po- ^kljskem zapisniku, sta se , mala policista posloviti. 1 ICeljan Janez ima njivo v i Irnovljah. Kot priden vrtičkar ! je na njej posadil tudi krom- pir. Sedaj, ko naj bi užival plodove pa so mu ga izkopali 20 kilogramov nepridipravi. Sram jih bodi! • Minuli vikend je bilo burno v enem izmed stanovanjskih blokov v Celju, kjer sta se prepirala Štefanija in Marjan, folicisti so za to izvedeli in prihiteli pred vrata. Štefanija .if klicala na pomoč, Marjan pa ni hotel odpreti. Grozil je policistoma, da bo Štefanijo ^Wal, če vstopita. Policista se umaknila in se čez ne- ^ minut vrnila. Vpitje je po- l^njalo, slišala sta, da pogovor poteka na normalni sobni ja- l^osti, zato sprtih zakoncev "ista vznemirjala. Ker ju nih- ni poklical k ponovnemu posredovanju, sta očitno Šte- '^riija in Marjan sklenila pre- "lirje. Do kdaj? N.G. Vozniki tovornjakov, spametujte se! Vodstvo Uprave za notranje zadeve Celje je te dni sestavilo informacijo za javnost v kateri pozivajo voznike tovornih vozil, ki vozijo na odseku Arja vas-Velika Pirešica naj spoštujejo omejitve hitrosti, naj pravil- no nalagajo tovore, naj ne uporabljajo po nepotrebnern zvočnih signalov ter naj pra- vilno ustavljajo in parkirajo. Prebivalci ob omenjenem cestnem odseku so namreč, odkar je v gradnji avtocesta, še posebej izpostavljeni tovornim vozilom, ki večkrat divjajo mimo njihovih hiš, dvigajo prah, poleg tega pa poslušajo še detonacije iz kamnoloma. Vozniki tovornih vozil pogosto parkirajo na avtobusnih postajališčih, se us- tavljajo na bankinah ali kar sredi ceste v nepreglednem ovinku v Pirešici. Pešci tekajo med temi vozili čez cesto, kar ni v prid pro- metni varnosti. Pohcisti so sicer na tem cestnem odseku pogosto prisotni, zaradi številnih prometnih nesreč na naših cestah in podobno, pa še vedno manj kot bi bilo potrebno. Zato policisti menijo, da lahko stanje na tem odseku izbolj- šajo predvsem vozniki tovornih vozil sami. Preprosto tako, da spoštujejo prometne pred- pise. Žalostno, da je poklicne voznike na to sploh treba opozarjati! N.G. Eksplozija med varjenjem že v ponedeljek, 15. julija, se je pri delu doma hudo poškodoval Boris V. (24) iz Kunšperka. Doma je popravljal osebni avto, iz katerega je teklo gori- vo. Istočasno je nameraval na drugem vozilu zavariti poš- kodbo na podvozju. Pred tem je v kanal vrgel cigaretni ogo- rek, in ker se ni nič zgodilo, je tja stopil še sam in pričel vari- ti. Med varjenjem je prišlo do eksplozije bencinskih hlapov in do požara. Janko M. in Borisov brat Zoran sta ga po- tegnila iz kanala in ogenj po- gasila. Zaradi opeklin je Boris ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici. N.G. Očesi je sodil sam Že minuli teden smo poročali o Štefanu Trobišu, ki je doma, v Pernovem, s kuhinjskim nožem šel nad sinova, 17 letnega Damjana in 20 letnega Roberta. Damjan je skušal očeta ustaviti. Pri tem se je porezal, nakar je do očeta stopil Robert, ki ga je oče zabodel v rame. Robert je ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici, Damjana so zdravniki pregledali in ga napotili domov, očeta Štefana pa so prijeli policisti, nato so kriminalisti zanj napisali kazensko ovadbo, preiskovalni sodnik pa odredil pripor. Štefan Trobiš si je v četrtek, 18. julija, v celjskih zaporih sodil sam. V stranišču jetniške celice si je prerezal žile na vratu in izkrva- vel. N.G. Stisnilo mu je palca v sredo, 17. julija, se je v Gorenjevem obratu Indop zgodila delovna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval Dejan D. (24) iz Velenja. Na stroju za ročno krivljenje pločevine si je hotel ukriviti pločevino, vendar mu je zaradi nepazljivosti stroj stisnil palca na rokah. V celjski bolnišnici so njegove poškodbe označili za hude. GORELO JE Gospodarsko poslopje v plamenih v sredo, 17julija zvečer, je izbruhnil požar na gospodar- skem poslopju Franca K. v Florjanu pri Šoštanju. V poža- ru je zgorelo gospodarsko poslopje, puhalnik, mlin za mletje žita, večja količina hra- stovih desk, okoli dvajset na- kladalk sena in več kmečkega orodja. Nastalo je za dva mili- jona tolarjev škode, požar pa so pogasili gasilci iz Topolši- ce, Šoštanja in Gaberk. Vzro- ke za požar še raziskujejo celjski kriminalisti. Hotel večerjati, ostal pa brez strehe v četrtek, 18. julija zgodaj zjutraj, je v stanovanju Milana K. v bloku Na otoku 2 izbruh- nil požar, ki so ga pogasili celjski poklicni gasilci. Polici- sti so ugotovili, da je Milan prišel domov v poznih nočnih urah. Nameraval si je skuhati večerjo. Postopek pa je izpe- ljal do polovice, saj je, čakajoč da se skuha, utrujen zaspal. Ko se je prebudil, je ogenj že zajel kuhinjo. Požar je skušal pogasiti sam, vendar se je ogenj razširil na celo stanova- nje. Milan je ostal ujet v gore- čem stanovanju. Rešili so ga gasilci. Stanovanje je ogenj v celoti uničil, materialna škoda pa znaša milijon in pol tolar- jev. V predilnici gorelo v petek popoldne je zago- relo v predilnici Tekstilne to- varne Prebold. Ker sta hitro posredovala dežurni obratni gasilec in delavec v predilnici sta požar pogasila, kljub te- mu pa je nastalo za 800 tiso- čakov škode. Do požara je prišlo v mešalni komori, kjer noži režejo bombaž. Ker je bila med surovim bombažem kovina se je pričelo iskriti, potem pa je surovi bombaž zagorel. V požaru je zgorela tudi tona surovega bombaža, poškodovana je bila mešalna komora. Zgoreli gospodarsko poslopje, seno in les v petek dopoldne je v Sve- tem Florjanu izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Štefana C. Požar je izbruhnil tam, kjer je gospodar hranil seno in otavo ter večjo količi- no rezanega lesa. Čeprav so gasilci slatinske steklarne, iz Kostrivnice in iz Svetega Flor- jana hitro posredovali, je zgo- relo celotno ostrešje, okoli 30 ton sena in les. Nastalo je za tri milijone tolarjev škode, vzrok požara pa še raziskuje- jo. N.G. MMKRIMIČL Opremil se je s torbo v ponedeljek, 15. julija, je neznanec iz recepcije hotela Atomske Toplice v Podčetrt- ku odnesel potovalno torbo in Marijo P. iz Frama oškodo- val za okoli sto tisoč tolarjev. Osušeni Bici- šport v torek, 16. julija zgodaj zjutraj, je nekdo vlomil v pro- dajalno Bici-sport na Razla- govi ulici v Celju. Ukradel je registrsko blagajno, glasbeni stolp z dvema zvočnikoma, ročno uro z višinometrom, sto zgoščenk, in izpolnjene čeke v vrednosti 800 tisoč to- larjev. Trade d.o.o. je s tem oškodoval za okoli 400 tisoč tolarjev. Okitil se je V torek, 16. julija dopoldne, je nekdo vstopil v zlatarstvo Tea v Gosposki ulici v Celju. Njegovo plačilno sredstvo je ročna spretnost. Izkoristil je namreč nepazljivost prodajal- ke in odnesel zlatnine za 640 tisoč tolarjev. Petka v neznano v noči na torek je nekdo ukradel rdečega Renaulta 5 Campus iz parkirnega prosto- ra na Kraigherjevi ulici v Ce- lju. Peter D. je oškodovan za 900 tisoč tolarjev. Uspešen vlomilski pohod v noči na sredo, 17. julija, je nekdo vlomil v prostore To- varne volnenih odej v Škofji vasi. Tam je vlomil še vrata pisarne VPC d.o.o. in od tam ukradel dva telefonska apara- ta, računalnik z barvnim mo- nitorjem, tipkovnico, tiskal- nik in telefaks. Odkril je še ključe škodinega pick upa, s katerim se je odpeljal. Še prej pa je vlomil v skladišče pod- jetnika Vilija K. in ukradel stroj za pranje vozil, globinski sesalec, kompresor in štiri av- tomobilske gume. Oškodova- nim je povzročil za milijon in pol tolarjev škode. Slonček Tonček menjal lastnika v sredo, 17 julija v zgodnjih večernih urah, je nekdo s par- kirnega prostora pred Inters- parom ukradel zračno blazi- no Slončka, ki je razveseljeval otroke. Dušana K. je oškodo- val za pol milijona tolarjev, otroke pa za zabavo. Sram ga bodi! Slončka Tončka si goto- vo ne upa zopet postaviti! Mož mu je dal vetra v sredo, 17 julija popoldne, je postalo vroče Zinki G. iz Zreč, ko je ugotovila, da ji je nekdo sunil torbico. V njej je imela dokumente in ključe od stanovanja. Tat, Jožef L. iz Velenja, pa ni bil najbolj bister in je s tatinskim plenom drvel v Zinkino stanovanje. Tam se je soočil z Zinkinim možem. Izročil mu je ženino torbico in zatrjeval, da jo je našel na cesti, prilastil pa si je žensko ročno uro, nekaj tolarčkov in šop ključev. Policisti so nepri- diprava, ki začasno živi v Zre- čah, hitro izsledili. Kamelija okradena Neznanec je v četrtek do- poldne izkoristil neprevid- nost prodajalke v trgovini Ka- melija na Mestnem trgu v Žal- cu, in vzel iz prodajne police karton z zlatnino, vreden do- brih osemsto tisočakov. Pri- šel, videl, ukradel, šel. Telefoniral bo v noči na četrtek je nekdo vlomil v Servis računalniške opreme Trend na Efenkovi ulici v Velenju. Ukradel je si- stemski telefon in lastnika olajšal za 40 tisočakov. Okradel Tinko in Garfieida v noči na četrtek je nekdo vlomil v kiosk okrepčevalnice Tinka na Prešernovi cesti v Velenju. Odnesel je 175 za- vojčkov cigaret in lastnico oš- kodoval za 29 tisoč tolarjev. V isti noči je nekdo vlomil v trgovino Garfield v isti uhci. Tudi tam je zmanjkalo cigaret za 37 tisoč tolarjev. Marko »popušil« Marko K. iz Velenja, ki je napolnil 22 pomladi, je v noči na četrtek vlomil v trgovino Tuš na Koroški cesti v Vele- nju. Pod okno trgovine si je pripravil 478 zavojčkov ciga- ret, iz blagajne pa sunil še štiri tisočake. Presenetili pa so ga pohcisti. Cigarete je pustil in zbežal, vendar teka očitno ni dovolj treniral, zato so ga po- hcisti prijeh. Valand na udaru v noči na petek je nekdo zopet vlomil v prostore bi- stroja in mesnice Valand v Slovenskih Konjicah. Tudi to- krat je preiskal prostore. Za meso mu očitno ni, bolj se mu je zahotelo alkohola in ciga- ret. Konjican okraden v noči na petek je nekdo vlomil v gostinski lokal Konji- can in odnesel več zavojčkov cigaret, dva zaboja laškega pi- va in manjšo količino menjal- nega denarja. Marinka D. je oškodovana za 40 tisoč tolar- jev. Sonce mu ne bo poškodovalo oci O škodljivem vplivu ultravi- johčnih žarkov je moral biti poučen vlomilec, ki je v noči na soboto vlomil v kiosk Pro- dajalna pri bolnici na Kersni- kovi uhci v Celju. Od tam je ukradel 15 sončnih očal, tek- nejo pa mu tudi kava in ciga- rete. Ladislava Č. je oškodo- val za 50 tisoč tolarjev. Rop v noči na soboto je nezna- nec v bližini stanovanjskega bloka na Šaleški ulici 16 v Velenju napadel Dušana G. in mu ukradel denarnico, v ka- teri je imel okoli 55 tisoč tolar- jev. Dušana je tudi lažje poš- kodoval. Mladoletnika ne bosta telefonirala Bogve zakaj sta se mlado- letna Kristjan in Matevž iz Slovenskih Konjic odločila, da v nedeljo dopoldne vlomita v pisarno podjetja Zver v Do- bernežu. Ukradla sta preno- sni telefon. Toda telefonirala ne bosta. Policisti so ju kmalu prijeli. Oskubil »yugeca« v noči na nedeljo je nekdo vlomil v osebni avto Zastava yugo, ki je bil parkiran pred diskoteko Petelinček v Gorici pri Šmartnem. Ukradel je av- toradio, dva zvočnika in vsa štiri kolesa. Boštjana S. iz Do- brne je oškodoval za 80 tisoč tolarjev. N.G. Strah pred kriminalom Najnovejša viktimološka raziskava v Veliki Britaniji je poka- ^^la, da se ljudje vedno bolj bojijo kriminala. Menijo, da bodo v prihodnje najbolj izpostavljeni vlomu. Posilstvu ali kraji osebnega avtomobila. Kar četrtina vpraša- J'l^ se boji, da bodo sredi belega dne žrtev uličnega ropa. ^^raslo je tudi število tistih, ki si ponoči ne upajo hoditi brez spremstva po britanskih ulicah. Zaradi povečanega strahu P^^d kriminalom se je tamkajšnja policija odločila, da se z ^srnerjeno preventivno dejavnostjo in z večjim sodelova- Ji^m lokalnih oblasti odločneje spoprime z naraščajočo ^■''Tiinaliteto. Svojo pozornost bodo usmerili predvsem na Preprečevanje vlomov, kraje avtomobilov in ropov Večjo Pozornost pa bodo namenili tudi žrtvam. Njim bodo name- Jl^ni posebni svetovalno-preventivni programi. Statistike j^^ejo, da je verjetnost ponovnega vloma ali ropa velika, če J^tev ničesar ne stori za svojo varnost. (Sled) 34 MODA - NASVETI NOVI TEDNIK V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Če to soboto dopoldan ne boste zaposleni z nabiranjem sončnih žarkov ali čofota- njem kje daleč med slanimi valovi, vam predlagam še eno zabavno zaposlitev: poslušaj- te in pridružite se nam na modnih valovih Radia Celje! Počitniško bomo razpolože- ni, kot se za konec julija oziro- ma vrh poletja spodobi. K vzdušju pa seveda sodijo tudi razigrane norosti in romantična sanjarjenja, pa lepi spomini, včasih tudi po zaslugi večerne obleke ali »odbite« disco-obleki- ce. Prve in druge si je te dni iz visokomodne butične ponudbe ogledala naša sobotna gostja v studiu, modna urednica revije Modna Jana, Maja Poljšak. Vsa svetovna kreatorska eli- ta je na gala modni reviji na slovitih španskih stopnicah v Rimu predstavila svoje najno- vejše stvaritve. Vtise iz enega največjih modnih spektaklov boste poslušalci Radia Celje tokrat slišali »še vroče in iz prve roke«. Vsi, ki vas še pose- bej zanima visoka moda, torej dobrodošli v naši oddaji to soboto ob 10.30. Čarobne julijske noči Pravzaprav bi se glede na temperature bolj prilegal na- slov Sveže julijske noči, no, pa pustimo letošnjo vremensko filozofijo... Tudi, če bo vaše večerno počitniško oblačilo tudi letos le običajna topla tre- nirka, pa meni in vam malce »večernega« sanjarjenja res ne more škoditi. Kakšna je torej moda za po- letne večerne slovesnosti? No, s skromno ceno mate- rialov se že ne more pohvaliti. Pravzaprav so tkanine prav bahavo glamurozne, od svile- nega krepa, svetlečega satena, tkanin voile, katerih transpa- rentnost meji že na nemogo- če, bleščečih dragocenih čipk. Linije so strastno oprijete, ne glede na to ali so obleke dolge ali mikro mini, včasih se razširijo le od pasu oziroma bokov navzdol. Navzgor pa - vrtoglavi dekolteji, smeli hrbt- ni izrezi in vehko, veliko odpr- tin, prepletenih oziroma pre- križanih trakov, ozkih naram- nic kot pri kombineži... skratka ramena so praviloma odkrita. Tu in tam je v kolekcijah visokomodnih večernih toalet opaziti tudi obleke s kratkimi rokavčki ali kroje, ki pokrijejo le eno ramo. Poleg večno vzvi- šene črne in ljubljenke poletja - bele, oziroma hit kombinaci- je črno-bele, žarijo v modnih časopisih in eminentnih izlož- benih oknih kromatične barve v novih, svežih tonih rumene, zelene in oranžne. Cvetje - sramežljivo vrtno ali bujno eksotično, ki se je naselilo na dekolteje prepro- stih oblek, pa vam utegne pri- šepniti kakšno uporabno idejo za prenovo in popestritev lan- ske obleke... Julijsko anketno nagradno vprašanje: BREZ KATERIH STVARI NIKOLI NE ODIDETE NA PLAŽO? a) slamnika in sončnih očal, b) knjige ali časopisa, c) zaščitne kreme in plastenke vode. OTROK IN SPOLNOSTI Piše: DAVID IPAVEC Vloga staršev pri spolni vzgoji Pred skoraj sto leti je Freud opozoril na povezavo med šte- vilnimi živčnostmi in strahom oziroma občutkom krivde v zvezi s spolnostjo, ki jo otrok dobi že v zgodnjem otroštvu. Odtlej je mnogo strokovnja- kov v pisani in govorjeni bese- di spregovorilo staršem na ugotovljene Freudove zaključ- ke. Ti vzgojitelji so menih: Starši lahko marsikaj storijo za boljšo spolno vzgojo, če odkritosrčno in naravno spre- govorijo o spolnosti, začeti pa morajo že pri malem otroku. Predvsem čas in izkušnje pa so pokazale, da so bili ti upi zastavljeni previsoko. Prav go- tovo je današnji odnos do spolnosti mnogo bolj sproš- čen in verjetno je zato manj bolezenskih oblik, ki so nepo- sredno povezane z izjemno tesnobo glede spolnosti. Kljub vsemu pa je še vedno veliko živčnosti (nevroz), odklonov (perverznosti), spolne nez- možnosti (impotence) in rav- nodušnosti (frigidnosti), pa tudi neprilagojenosti v spol- nosti in zakonu. Ravno pri celostni spolni vzgoji starši ne smejo zanema- riti vzgoje značaja. Na tem področju pa dolgujejo globin- ski psihologiji spoznanja o razlikovanju med pristnim in navideznim, zdravim in nez- dravim. Globinska psihologija pomaga spoznati moč spolno- sti in ljubezni v življenju člo- veka. Tako lahko kot vzgojite- lji otrokovo spolno moč usme- rijo v oblikovanje celovite osebnosti. Pomen globinske psihologije Globinska psihologija ima torej velik pomen pri spolni vzgoji otroka. Njena dognanja so pozitivno spremenila javno mnenje o spolnosti. Zdaj je znano, da lahko omalovaževa- nje in potiskanje spolnosti v podzavest povzroča spolne motnje. Te pa povzroča tudi odsotnost volje, ki bi zmogla spolni nagon pretežno obvla- dati in usmerjati k določene- mu cilju. Globinska psihologija tudi pomaga razločevati prave ob- čutke krivde od napačnih. Os- novno znanje o spolnih nepra- vilnostih je prav tako pomem- bno. Razni odkloni v družini zelo slabo vplivajo na razvoj otrokove osebnosti. Globinska psihologija konč- no posredno preprečuje spol- ne živčnosti in druge duševne motnje pri otroku. ZDRAVILNE RASTLINI Koruza Koruza (Zea mays L.) spa- da v družino trav, ki zajema približno 700 rodov z osem tisoč vrstami. Trave imajo ve- lik pomen v vegetaciji zemelj- ske oble zaradi njihove spo- sobnosti, da rastejo v silnih množinah in da tvorijo ma- sovne sestoje, kot so pri nas pašniki, senožeti in travniki ter njive s pšenico, ječme- nom, ovsom in koruzo. Koruza je prišla k nam v 16. stoletju, ko so jo iz južne Amerike prinesli Španci. Da- nes jo pridelujejo po vsem svetu. Koruza je do dva metra in pol visoka enoletna rastli- na. V zemlji ima močno šopa- sto korenino iz katere zraste koruzna bilka, ki je polna sladkega korena. Iz posamez- nih členkov poganjajo dolgi, ozki listi. Iz spodnjih členkov stebla pa poganjajo oporne korenine. Na vrhu so moški cvetni klaski združeni v velik lat. V pazduhah nižjih listov zraste- jo na mesnatih betih klaski pestičnih cvetov, pokriti z ve- likimi krovnimi listi. Le dolgi, nitasti, dvobrazdni vratovi vi- sijo v čopu iz vrha. Tudi zreli koruzni storži so tesno oviti z listnimi nožicami, zato jih je treba ličkati. Cveti od junija do avgusta. V zdravilne namene nabira- mo koruzne laske, ki so v bistvu koruzne brazde in jih odrežemo pred oprašitvijo in hitro posušimo v senci na prepihu. Piše: BORIS JAGODIC Koruzni laski vsebujejo ( rično olje, glikozide, čresl( ne, saponine, sladkorje, r ninske soli, alkaloide. Iz ruznih kalčkov pa iztisk maščobno olje, ki je bogato linolni in linoleinski kisi fitosterolih, vitaminu E itd. Koruzni laski se uporab jo za pripravo čaja, ki pos šeno izloča seč, čisti ledvi izvodila in mehur. Spodb presnovo in koristi tistim, se držijo shujsevalnih k Ker spodbuja odvajanje vq čaj koristi tudi pri tistih imajo slabo srce in srčno denico. Ker spodbuja led k boljšemu delovanju, uporabljamo tudi pri raz vnetjih ledvic, izvodil, i hurja, pri pesku in ledvii kamnih. Blaži bolečine in maga tudi pri putiki in rev tičnih boleznih, ki in vzrok v nepravilni prehran presnovi. Za čaj vzamemo eno vel žlico koruznih laskov in prelijemo s pol litra vrele de, pokrijemo in pustimo, se ohladi. Pri očiščevalnih! rah popijemo vsaj dva Ui tega čaja na dan in kmah&( nastopilo boljše počutje. I' iz koruznih laskov pa upora Ijamo tudi za obkladke ] nekaterih kožnih bolezn pri udarninah in zvinih, 1 blaži bolečine. VEDEŽEVALEC DENIS Šifra: Tonika Za ozdravitev je potrebno vložiti precej truda in vztrajno- sti, pa tudi redni obiski pri zdravniku ne smejo izostali. Iz- boljšanje vam lahko obljubim. Kdaj, pa je odvisno predvsem od vas samih. Srečno! Šifra: Pozdravljeni v vašem šolanju bo v prihod- nje precej večjih odločitev, toda na koncu bosta uspeh in zado- voljstvo. Ocene bi lahko bile malo boljše, kajne? Malo več športa in aktivnosti ne bi škodi- lo vašemu zdravju, predvsem pa glavobolom, ki jih čutite. Na ljubezenskem področju vidim, da tale fant ni najbolj primeren, toda ne obupajte, ker pravi šele prihaja. Šifra: Riba Vidim, da se precej predajate mislim o sreči in je zato ne utegnete doživeti. Predlagam vam, da pozabite na ljudi, ki so vas razočarali in začnete znova. V prihodnosti se vam kaže fant, s katerim vas sreča zagotovo ne bo obšla. Tega pa še ne poznate. V službi se ne kažejo spremem- be. Poskusite pa si najti kakšno dodatno delo. Skratka, začnite življenje živeti in ne le sanjariti o sreči. Pa srečno. Šifra: Na splošno Ker je moj prostor omejen, vam na široko ne morem odgo- voriti, zato poglejva le vprašanja. ki ste mi jih konkretno zastavili. Služba - glede na to, da ste sedaj doma, vidim, da vas muči ne- kakšen manjvrednostni kom- pleks, predlagam pa vam, da si poiščete delo, ki bi ga lahko opravljali tudi doma. Drugače pa vas služba še čaka. Vidi se tudi rešitev stanovanjskega problema, mislim pa, da bi bilo dobro prej pošteno premisliti, kam in kako bi šli. Do naslednje- ga poletja pa ta selitev bo. FRANCOSKA KUHINJA Svinjski zrezki po gaskonsko Potrebujemo: 12 česnovih strokov, 6 svinjskih zrezkov, sol in sveže mlet poper, 1 čajno žličko zdrobljenega timijana, 1 lovorov list, 2 jedilni žlici oliv- nega olja, 2 jedilni žlici kisa, 60 g surovega masla, 40 črnih oliv, 4 jedilne žlice suhega belega vina, 4 jedilne žlice kostne juhe, 1 žlico sesekljanega peteršilja. Priprava: iz timijana, dveh česnovih strokov, ki smo jih drobno sesekljali, lovorovega Usta, kisa, soli in popra pripra- vimo marinado, s katero pre- krijemo svinjske zrezke in ma- riniramo vsaj eno uro. Nato v veliki ponvi s pokrovom, raz- pustimo surovo maslo in na njem hitro opečemo zrezke z obeh strani. Med tem olupimo preostali česen in jih blanšira- mo za 2 minuti v vreli vc Dobro jih odcedimo in dd mo k zrezkom, ponev pokn mo in vse počasi dušimo majhnem ognju vsaj 15 min Ko je že vse mehko, dodai olive. Še malo dušimo, nal preložimo zrezke, česen skodelico kostne juhe in ' vse toliko časa vre, da se on ka zgosti Dosolimo in pol pramo in prelijemo čez zrezi okrasimo s sesekljanim pete' Ijem in postrežemo z ocvrtlo paljenega testa, solato iz rde' ga radiča in kozarcem chaf' neja. liOVI TiPNIK I MALI OGUSI - INIORMACIJE 45 46 MALI OGLASI - INFORMACIJE mrnim MALI 06LASI ■ INFORMACIJE 47 RUMENA STRAti NOVI TEDNJi Cefisov koledar i v Cetisovem koledarju je ponedeljek, 15. julij, označen enako' kot nedelja ali prazniki, torej kot dela prost dan. Kaj bi se zgodilo, 4 če bi tisti, ki še imajo službo, upoštevali koledar in ostali doma? Bu jim Cetis povrnil stroške izostanka z dela? Verjetno ne, ugotavlja.. naša bralka Marjana in se sprašuje, če ni luna kriva za napake'^ avtorjev. Ali pa so ti označili začetek svojega odhoda na dopust? ^ Uganka I Kdo je mož v sivi obleki, ki na Muzejskem trgu ob koncu tedna kriči na mimoidoče: »Union! Union!«? Odgovor: to je Jože Volfand, eden od ustanoviteljev Podjetniškega kluba Zlatorog, kipa ne dela reklame za konku- renčno pivo, pač pa obiskovalce prireditev Poletje v knežjem me- stu usmerja v dvorano kina Union, kadar se nad lapidari- jem zbirajo temni oblaki. Uganka 2 Kdo je mož v sivi obleki, ki v osrednji knjižnici išče razpis za direktorja slovenske RTV, da bi ugotovil, če ni zamudil roka za prijavo? Rešitev glej v uganki 1! Če zmanjka zelenega Zelenim Slovenije so že več- krat očitaU, da jim bolj kot delo diši nabiranje političnih točk. Menda je bilo tako tudi na zadnji očiščevalni akciji v Logarski dolini, kjer ni bilo opaziti skoraj nič zelenega. Ta- ko sklepamo po udeležencih v čistilni akciji kot tudi po tem, koliko smeti so nabrali. STRANKA ŠALJIVCEV Ljubo Srnovršnik iz Sela 7, Velenje je tisti srečnež, ki bo skupaj s Simono Soline iz Celja, za katero je glasoval med avtoricami poslanih šal, potoval na enodnevni izlet. Pričakujemo tudi vaše (počitniške) šale. Naj- boljše čaka posebno presenečenje. ŠALA TEDNA Zebra, vsa dobre volje poskakuje po prostra- nem svetu in najprej sreča orangutana ter ga vpraša: »Hay. Jaz sem zebra, moja funkcija je, da skakljam naokrog in mulim travo. Kaj pa ti?« Orangutan: »Jaz sem orangutan. Moja nalo- ga je jesti banane.« Zebra prijateljsko odide stran in sreča žirafo: »Hay. Jaz sem zebra. Moja funkcija je, da skakljam naokrog in mulim travo, kaj pa tvoja?« Žirafa: »Jaz sem žirafa. Moja naloga je obirati vršičke dreves.« Zebra veselo odcaplja in sreča bika: »Hay, jaz sem zebra. Moja funkcija je, da skakljam nao- krog in mulim travo. Pa ti?« Bik jo šarmantno pogleda in pravi: »Čao, beba. Dejpidžamo dol in boš videla, kakšna je moja funkcija...« Zakonski par Mlad zakonski par je najel sobo v hotelu. Ko je mladoporočenka šla v kopalnico, je ženin skočil še na kozarček v bar »Gospod, priporočil bi vam kozarček ruma in odsvetoval vino. Veste, rum povečuje spolno zmogljivost, vino pa jo zmanjšuje.« Naslednje jutro zazvoni telefon v baru. »Gos- pod natakar, prosim prinesite liter ruma zame in dva litra vina za ženo.« Zdravnik Na kongres šaljivcev je bil kot gost povabljen tudi zdravnik za duševne bolezni Hinko. Lojz mu je zastavil vprašanje: »Ali lahko ugotovite, da človek, ki je na prvi pogled normalen, sploh ni normalen?« »Nič lažjega. Vprašam ga kaj, na kar zna vsakdo odgovoriti brez premišljevanja! Pa nare- diva preizkus,« odvrne zdravnik Hinko. »Kapi- tan James Cook je šel z ladjo trikrat okoli sveta. Na eni od teh poti je umrl. Na kateri?« Lojz študira, študira, nato pa reče: »Ali bi lahko zastavili kakšno drugo vprašanje? V zgo- dovini pomorstva nisem bil nikoli posebej pod- kovan!« Pri sfeklarf u »Rad bi zamenjal ogledalo v predsobi,« reče Slave steklarju. »Se je razbilo?« »Ne, premajhno je. Vidim se le do pasu in sem že nekajkrat prišel k sosedi brez hlač.!« Niali porednez Ob koncu šolskega leta razredničarka sprašu- je otroke, kaj bo kdo, ko bo velik. Pa se oglasi Janezek in pravi: »Jaz bom veliki Bili« »Kaj boš pa delal,« se zasliši glas radovedne razredničarke. »Konja jahal, dekleta ob nedolžnost sprai in viski pil,« odgovori Janezek. Razredničarki Janezkov odgovor ni bil u Zato ji je moral dati zvezek, v kateregi razredničarka napisala obvestilo, da se Ji zek v šoli nespodobno obnaša, in doma ^ moral dati podpisati. Naslednji dan razredničarka vpraša Jai ka, če je obvestilo dal mami, da ga podpiše, je bil odgovor pritrdilen, ga le-ta še vpraša, je mama rekla. »Nič, le eno mi je primai okoli ušes, ko sem ji povedal, kaj je bilo.« »No, Janezek, si si zdaj kaj premislil - kaj delal, ko boš velik?« »Sem,« je rekel. »In kaj boš?« »Mali Bili,« odgovori Janezek. »Kaj boš pa delal?« »Peš bom hodil, na roke ga >žulil' in i pil,« je odgovoril Janezek. Nerodni možje »Kako je bilo v kinu?« vpraša mamam nadobudno hčer »Strašno. Štirikrat sem morala menjali, dež,« pravi hčerka. Mati: »Te je mar kakšen moški nadlegovi Hčerka: »Da. Ampak šele peti. Znanje »Oče, kako se reče tej reki?« »Ne vem, ne vem.« »Oče, kako pa se imenuje ta hrib?« »Ne vem, otrok moj, ne vem.« »Oče, zakaj je nebo modro?« »Ne vem otrok, moj, ne vem.« »Oče, a si hud, če te tako sprašujem?« »Ne, otrok moj, ne, ti kar vprašaj. Več vprašal, več boš znal« Bogataš Bogataš se pojavi pred nebesi in prosi, na] odpro nebeška vrata. Toda, sveti Peter ga ust »Si napravil v svojem življenju kaj dobrega?^' »Sem,« pravi bogataš, »pol milijona sem delil med reveže.« Sveti Peter pa ne verjame kar tako: M" blagajnik, poglej v knjigo življenja, če je to n Angel pogleda in pravi: »Tukaj je zapisano je dal pol milijona starih dinarjev. Sveti PeU razjezi in pravi angelu: »Vrni mu jih in ga po^- vragu!« Šale so prispevali: Viktorija tovor0 Dobja pri Planini, Lih ŠOLINIČ iz Celja, ^ VREČAR iz Laškega, Martina ŽUŽEK iz v ne. Janja KAJTNA iz Laškega. JnS> GOSTEČNIK iz Braslovč in Ivan LEBEN Sla^ Celja. ^ 4sisffenf Joži Tračnica v prejšnji številki je zalegla - že naslednji dan so najemniki neprofitnih stanovanj na Dolgem polju prejeli ključe. Žal pa župan Jože Zimšek tokrat ni odigral glavne vloge, saj so na otvoritev poklicali direktorja republiškega stanovanjskega sklada Edvarda Ovna, kije ob Jožijevi asistenci prerezal vrvico. i Pomembno je zadovoljstvo Zadovoljni obrazi svetnikov v Gornjem Gradu ob zaključku prvega polčasa letošnjega leta niti ne izražajo vseh burnih polemik ter razprav, ki so jih imeli na posameznih sejah. Večina »vročega« se je seveda bolj ali manj vrtela okrog radarjev. No, konec dober, vse dobro. Upajmo, da bodo nasmehi ostali vse do naslednjih volitev.