Ilustrirani slovenec
Leto IV
Tedenska priloga >*Slovenca« (št. 271) z dne 25. XL 1928
Štev. 48
"Prelat Andrej Kalan
stolni prošt ljubljanski in eden izmed utemeljiteljev modernega katoliškega gibanja na Slovenskem, obhaja due 2. decembra
sedemdesetletnico svojega plodonosiiega življenja.
378
K predsednišUim volitvam v Jlmerlhit
I i>uc'i čukajo.iiči iRnvvoiški cesti na i/id volitev. I.elušiije volitve <o bile poselino luiriie. boj   med  demoki'iiti   iii   lepiililikaiici  posebno  Jiiid   iii  eno  nujvažncjšili volivnili gesel je bilo /,<i in proti alkolu)lin prepovedi.
Herbert Hoover
novi predsednik Združenih di/av Severne Amerike, ki je bil izvoljen / xelikn večino glasov dne 6. t. m.
E.tna bru^a
Ifna je niijveeji MilkLin 1!\ rope in najvišja pora Italije ("'J"'* m). Le/i na otoka .Sieilija in skoro vs;i površina, ki jo ognjenik /.a\zenia. je sestavljena i/, la\e. \ t;orn|eiii deli! gore je nad 2iKl xeejili in manjših vulkanskih /ri,-l. .\a\adno jo l.tua mirna, \ njetn'ni podnožju je polno vasi in inestee, po poliočjn pa /lasti \ intigraih)\. Dne -I. t. ni, se je pa /(>pet močno /draniila. (>rira se ji; naenkrat stresla, i/ /rel se je /ačel dvigati l)ei3el. nato se je odprlo no-\(\ \eliko žrelo, i/ katerega se je \lila povotienj žareče lave, la ognjena reka se je \alila \ \ečili ndtepkili proti vznožju in uničevala spotoma vse, Pokončanili je \eč vasi in inestee, škoda je |)a ogromna. Naša slika uain kaže bruhajočo Etno. zavito v oblake pepela.
/ifganlstanstci Kemal
že skoro do kosti gnila Turčija je dobila po vojni svojega velikega reformatorja v diktatorju Kcnialu, ki obeta to staro državo popolnoma preurediti in obnoviti. Ustrašil se ni niti naj radikalnejših reform; od-grnil je ženske obraze, nadomestil fes s klobukom, odpravil kalifat. vpeljal latinico itd. itd.
Kemalovemu /gledii namerava očividno slediti tudi afganistanski kralj .\manula. Kakor nekoč ruski car Peter Veliki, je tudi .\manula potoval mnogo po Evropi, si ogledal vse in ko se je vrnil domov, je začel takoj s svojim reformator.skini delom. Iresti hoče v svojo zaostalo državo, za katero so se pred vojno trgali Rusi in .Vngleži. evropsko kulturo in ei\ilizacijo ter jo na ta način okrepiti na znotraj in na ztinaj. Delaven in inicijativen je na vse strani in na vseh poljih. Naša slika nam kaže člane afganistanskega drž. sveta, katerim predava kralj o s\oji!i opazovanjih po Kvropi.
379
Dr. Stampar
načelnik v zdravstvenem ministrstvn, zaslužni organizator velikopoteznega skrbstva za socialno higijeno \  naši državi.
Na polfu slave
skupino naših častnikov na mestu, kjer je bilo nies<'ea septembra 1. 1918. izvršeno prebitje solunske fronte; \ ozadju je \ideti spouiinsko kapelico na Kajniakčalanu.
Tuat desetletnica!
.\!e(l drugimi križi in težavami, zmagami in |)orazi itd. nam je razjasnila svetovna \ojna tudi pojem \ojnega ujetništva. .Na desta iu deset tisoče sloNeiiskili lautov iii mož je preživljalo težka in pi'stra leta vojnega ujetništva v evropski ili azijski Rusiji, v .Srbiji in v Italiji, da celo v .Mriko. na Kitajsko ili japonski], \ .\nieriko in Indijo sil zašli naši vojni ujetniki. Tisoči SI. ostali v tujini in nihče ne ve. kje jih krije grob. mnogi sf) se tudi vrnili, .Mnogo jih je živelo v ujet-niških taborih, drugi so bili zaposleni po raznih tovarnah in |)ri kiiietiškem deLu. miutgo jih je vstopilo tudi v jugoslovanske in češkoslovaške prostovoljske ediniee. pri katerih so se borili za zmago jugoslovanskega osvobojenja na scdun-ski. italijanski, francoski in do-brudžski fronti. Naša slika nam kaže pre<la\anje v taborišču prosto-viljcev \ .Sibiriji, o katerem pa objavimo daljšo serijo slik iz bivanju in povratka naših ujetnikov.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Karlin Pavel
(* ISWI. p.sateljj
Karlin Andrej (* IS^:). lavantinski škof
Karlin Davorin
US49—191JI. šolnik
3SO
381
Ljudsko gledališče
(Nekaj praktičnih mislaktualnemu vprašanju).
Če hodimo po svetu ali če listamo po seziuimu duiutšnjili gledališč, naletavamo taui na različna imena, kakor na primer: Državno gledališče, .Mestno gledališče, Veliko gledališče in tako duljc ilo največje pestrosti. .Nekatera se imenujejo po lastniku, druga po značaju. nekatera po velikosti, druga zopet po kraju. \ katerem se nahajajo. Tekom časa pa se je \iveljavilo mnenje — najbrž pod vplivom nemškega iSational-Thea-tra. — da naj zavzema Narodno gledališče neko posebno in odličnejše mesto med vsemi ostalimi gledališči, ker mora biti to gledališče tisto, ki s svojim umetniškim ndejstvovanjem najbolj koristi napredku in razvoju narodne pro-svete. .Seveda se to iiaziranje v praksi ni izkazalo vedno za neoporečno, večinoma i)a je vendarle tudi danes še tako, da hočejo biti gledališča z zvenečim pridevnikom ¦ Narotlno< lui nekem vzvišenem mestu, odkoder naj služijo vsem drugim gletlališčem za zgled in i)ostavo na polju umetniškega delovanja, O značaju in upravičenosti vseh teh naslovov pri drugih gledališčih za zdaj ne bomo razpravljali — nas zanima v prvi vrsti le to, v koliko je visr)ko ime .Narmlno gledališčei umestno in upravičeno pri imših zavodih oz, če še ni, v koliko so nam dane možnosti, du to piuuanjkanje odplavimo ter si tako to idealno ime tudi po pravici zaslužiuu).
.Mi .Slovenci inuiiuo \ celem samo dvoje gledališč in sicer eno v Ljubljani in eno v Mariboru, Obedve nosita ime Narodno gledali.šče<. Narodno gledališče pa sodimo v glavnem po treh vidikih iu sicer 1, po rcpettoarju. 2. po izvajanju ter '¦>. po značaju in številu stalnega občinstva.
Trenotiu) naj nas zanima pred\sem zadnje vprašanje: kakšno je in koliko je našega stalnega gledališkega občinstva? Ob vladajočem položaju se da dokazati najprej to. da je naše občinstvo po raznosti slojev zelo omejeno, po številu ia raz nuroiua skrajno malenkostno. Večino stalnih posetnikov tvorijo namreč urat niki in privatni nalneščenci potem šele so lui vrsti trgovci in obrtniki, v |)redzadujem redu so delavci in čisto v zadnjem seveda kmetje. ISaše razmere pa so nanesle, da tvorita ravno ta dva stanova pretežno večino slovenskega naroda, iz česar sledi, da zavzenui ravno tisti del našega naroda, ki tvori njegovo pretežno večino, (iu ki mu pravimo Ijudstvot), v krogu gledališkega občinstva njegovo pretežno manjšino, /daj je |)a tako: vsa filozofska razglabljanja o narodu in ljudstvu, o različnosti ali istovetnosti teh obeh pojmov itd., itd, prepuščam radevolje bistro-umncjšiui glavam, jaz za svojo o.sebo v.saj nimam tiste vesti, da bi mirno in samozavestno govoril o itarodnem« gledališču, dokler vem, da večina tega naroda z narodnim gledališčem sploh ne pride v dotiko. Idealno narodno gledališče si (namreč jaz) predstavljam tako. da bi vsaj večina tistega naroda redno posečala gledališče, kar bi dalo torej v našem primeru okroglo pid milijona rednih gledaliških obiskovalcev. Ker |)a to v praksi seveda ni (in inen<la tudi nikoli ne bo) izvedljivo, se moramo pač po svojih nuičeh potruditi, da se temu idealu — \'*aj v kolikor je sploh mogoče — približamo, Iu o nekaterih teh možnosti bi hotel spregovoriti nekaj praktičnih misli.
Zaradi nazornejše preglednosti razdelimo to djudstvo«. ki še ninui zveze z gledališčem, na ljudstvo v mestu in okoliei in pa na ljudstvo na deželi.
Mesto in okolica. Katere činjenice naj pridejo za pritegnitev teh slojev v
gledališče v glavnem v poštev? Izvajanje? V naše igralce verjamem. Svoje znu)žnosti so pokazali ob najtežjih prilikah že tolikokrat, da je naša vera popolnoma upravičena. V splošnem torej lahko trdimo, da naši igralci (govorim o ansamblu, ne o posameznikih) razpolagajo z vsemi sposobnostmi, ki jih zahteva vprizarjanjc ljudskega repertoarja. .Nastaiu^ pa vprašanje, kaj je to »ljudski« repertoar':* Namesto učenih definicij imenujem rajši primere: predvsem skoro ves Shakespeare (torej: Hamlet, Othello, Sen kresne noči. Kar hočete, Ukročena trmoglavka itd.); Cogo-Ijev Revizor«; Schillerjevo >Ko-varstvo in ljubezen«: T)ostojevske--ga >ldijot<; Tolstega Moč teme«; Molierov -.Namišljeni bolnik«; .Mol-uarjev >Lilionu; Calderonov 5.Sod-iiik Zalainejski«.; .Maeterlinckov >.Stilmondski župan«; Klabundov ¦>Krog s kredo«; Cankarjevi >Tllap-ci«. .¦'Pohujšanje«, >/,a narodov blagor«; i^upančičcva Veronika I Jeseniška«; rinžgarjev -Divji lovec«. In drugih — v teh mejah — .še cela vrsta, hnenoval sem nanuMioma dela, ki jih je naša drama že uprizorila. .Ne pozabimo Župančičevega izreka, da je .llamlet« naša najbolj ljudska predstava! Ne pozabimo, da je Hamlet ilosegel pri nas 50 vprizoritev! Po teh merilih moranu) sestavljati naš tako zvani   ljudski« repertoar.
Važnega pomeiui za čim večji poset občinstva je nadalje tudi višina vstopnine. Čeprav je res, da spada naša gledališka vstopnina lued najcenejše v Evropi, je veiidar pri majhnih dohodkih in velikih davkih ogromne večine Slovencev celo ta vstopnina predraga. Glede lui to dejstvo je gledališka uprava letos vstopnino že znatno znižala. Vsako nadaljnje zniževanje pa bi pri sedanjem staležu dohodkov in pri sedanji državni subvenciji najbrž bilo že nevarno. Zato pa bo uprava prirejala rediu) posebne ljudske predstave z izdatno znižanimi cenami.
Večje težave pa se pojavljajo pri vzdrževanju zveze gledališča z deželo in sicer so te težkoče predvsem ekonomskega značaja. Možnosti stikov so namreč dvojne, in sicer 1. gostovanja Narodnega gledališča po raznih deželskih odrih, 2. večja udeležba deželskega prebivalstva pri predstavah Narodnega gledališča. Vsako gostovanje (posebno pa tako, ki zahteva večje osebje) pa je zvezano s precejšnjimi stroški, ki jih, vsaj v večini priuierov, deželsko ol>činstvo nikakoi ne niore kriti enostavno z vstopnino. Ker pa bi bila taka gostovanja neobhodno potrebna, bi bilo umestno, če bi \ te namene deloma država, deloma pa oblast ali celo zadevna občiiui prispevala določeno vsoto, ki bi taka gostovanja finančno večkrat onu)gočala, obenem pa dopuščala deželskim stanovom primerno vstopnino.
Prav tako naj bi tudi za obiske ljubljanskih (odnosno mariborskih) ljudskih predstav dovolila država polovični ali pa četrtinski popust pri voznih cenah. Če se dado taki jopusti doseči za letovišče, zakaj bi se ne dali doseči tudi za gledališče! Vsekakor bi imele tukaj naše prosvetne organizacije hvaležno polje.
S temi vrsticami sem torej hotel tui kratko opozoriti na nekatere nedostatke, ki jih v vseh desetih letih našega svobodnega obstanka .še nismo utegnili popraviti ali odstraniti. Če že res hočemo imeti pravo narodno gledališče, potem se moramo za to tudi resnično potruditi. Seveda pa tukaj gledališče samo ne more izvršiti vsega, temveč mu morajo, če treba po dogovoru in po načrtu, pomagati vsi činitelji, ki sem jih tekom članka imenoval in katerih dolžnosti do naroda nis« prav nič manjše kakor dolžnosti našega gledališča. Ciril Debevec.
Franc Clpa3
v vlogi doža v Shakespearejevem .Othellu^.
Ivan Cevar
v vlogi Hermana H. v Župančičevi »Veroniki Deseniški«.
Marlfa Vera
tragedkiuja našega dramskega gledališča.
Liiill Krall
karakterni igralec naše drame.
ClrUa f^edvedova
karakterno-komičoa igralka naše drame
Ivan Cesar
v vlogi dr. Grozda v Cankarjevem >Za narodov blagor«.
Mila Šarlčeva
v vlogi Julije v .Shakespearejevi tragediji >Romeo in Julija«,
SlavRo Jan
v vlogi Romea v Shakespearejevi tragediji -Romeo in Julija«,
Angela RaKarfeva
vlogi ekspeditorice v Cankarjevem »Pohujšanju v dolini šentflorjanski«.
Vida Juvanova
igralka mladostnih vlog v naši drami
Hilan SKrbinieK
v vlogi .Spaka v Jurčič-Govekarjeveui »Desetem bratu«.
Ciril "Debevec
režiser našega dramskega gledališča.
382
Kronanje v Abesinifi
Ahesinija je cesarstvo v se-veino-vzlioilni Afriki. Veliko jo SÜO.ÜtMJ km- in ^teje 8 do 10 Hiilijoiiov prebivalcev, ki liovore večinoinu arabski. Po-\r.šina je deloma ravna, deloma liribovita in po večini \ sa pokrila s pragozdi, v katerih se skri^a divjačina tro-pičnili kiajev (sloni itd.). .Na poljiii pridelujejo žito, ka\o, l)oml)až; ninojio teli stvari tudi izvažajo.
.\besinija je del nekdanje etiopske države. V IV. stoletju se je pokristjanila. Vladali so
ji »negusi': (kralji), njen najznamenitejši vladar Menelik (1889—1913) se je pu proglasil /,a cesarja. Ta je svojo državo gospodarsko in politično Jako dvignil. Ko so začeli Italijani iskali kolonij, .so obrnili svojo pozornost kmalu tudi na Abe-sinijo in cesar Menelik je iz-prva res priznal italijansko varuštvos;, toda že 1, 1896, jih je pri .\dui strašno potolkel ter vprav uničil njih armado. Od tedaj dajo mir.
Naslednica na prestolu je postala Menelikova hči. Ta se je pred kratkim omožila z Ra-som Tafiarijem, ki je postal tudi njen sovladar. Naše slike nam kažejo slikovite sveča-jiosii kronanja novega abe-sinskcga vladarja, kjer se druži prastara afriška prirod-nost z evropsko civilizacijo.
JibesinsM levft vitexi
Naj h rubrcjši abesiiiski (i(llii"iijaki smejo nositi kot |)osebno odlikovanje pokrivaki in ostalo opravo, okrašeno /. levjo dlako. Prištevajo se k posebni osebni stra/i vladarja.
-Na levi :
Novi abestnslcl cesar »apušča po Kronanju in maxll/enfu cerkev
.Spodaj :
Jlbesinslca Ravalerlfa
jalia ob priliki kronanja v bogato okrašeno glavno niesK). .\besinsko voja.štvo je. organizirano najmodernejše po evropskem vzoren. Pri njem služi sedaj mnogo bivših ruskih in šviearskih lastnikov.
Novi abesinskt vlačLar, Ras Taftari
s težko zlato krono na glavi, sprejema po kronanju čestitke zastopnikov tujih držav.
383
Abituiijoiitjf Ijiibljfinske hiimunistKiie friiiuiii/.i,io letnikn (S8S.
ki SO iietliivmi iihiiajali 40 Ictiiico atalurc. Od leve na dono: I. \rsla: postni ravnaiclj \ p. Ruronl. |)ioi'. \ p. Cestnik, dr. ine<l. I logier, nions, dr. ,\leš (¦šeničnik, ochetnik dr. Kokalj, kanonik in dekan \ p. skoibec. sreski jvoglavar v p. llofbaiier: 2. vrsta: župnik ('(!gnai'. /iipirik kolicr. dekan Pa\lo\eič. sodni svetnik Den, župnik v p. Renici-, župnik .šare. rac. ravnatelj \ p. Tav/.es. prof. \ p. dr. l.evičiiik; 'i. vrsta: župnik Poljak, rač. svetnik v [). ('likale, ravnatelj iiionop. uprave K()sein, prid. Porenta. župnik Debelnl,. Dolgoletni so.šolci; Den. Ilofbauer, di. Rokalj so v istem terminu maturilali drugod; umrli so |)o sestanku: Debelak, ('likale, koller.
Na levi: Topli studenec
pri Dol. Pirnicah. važen zlasti zato. ker se nahaja v .Sloveniji le ob njem redka praprot   ä Venerini lasci«^. To praprot je. odkril  kustos botaničnega oddelka naše univer/e ,\. Justin in je. ostanek iz one pradavne dobe, ko so imele naše pokrajine še iropično (lodnebje.
K današnji uganki:
Slika nam kaže šesterokoten vrt, ki je pre)deten s stezami. V svodi vrta. v trikoiu stoji poslojije. (iospodar obhodi vsak dan vse steze v vrtu; vendar gre marsikdaj ()o eni dvakrat. To ga razjezi, da sklene, da bo odslej hodi! po vsaki stezi le enkrat in da ne bo svoje poti nikdar križal. Zvečer sode za mizo. nariše načit vrta in sif/ in skuša dobiti pravi način obhoda. — Poskusi še ti! - I. nagrada' , Gulič; Parni stroj; II. nasjrada: Abont; Krali i;ora.
Rešitev številčne uganke .št. 46, je prav muogo, in sicer jih je prispelo 247, za I. nagrado jc bil izžreban Ažbe .M., dijak \ Ljubljani: in za II. nagrado Gajšek Franc, Štore pri Cei.hi.
Od teli rešitev navajamo eno:
Sergej Minclov:
Car Berende/.
(Povest iz sibirskega pragozda )
IX. poglavje.
Tovorna konja sta zarožljala; enemu so obesili zvonček, drugemu ropotačo. Konj je sicer pametnči žival, a vedno ga — Bog ne daj — prepla.ši lahko kaka zverina. Plane v strahlt noter v tajgo, kako bi ga potem na.šli brez zvončka? Sicer pa niso tovorni konji nikoli privezani: saj bi bili drug drugemu napoti, lahko bi poginili ali si polomili noge.
Čim so minili zadnjo bajto, se je pričela tajga. Kakih sto sežnjev daleč se je še razločila cesta, potem pa je že stekla kakoi vijugast siv studenček po zelenem mahovju med drevesi samo ozka stezica. Še naprej je izginila tudi steza, samo tti in tam se je videl nekak sled, lo 5a je že bila prava gozdna pot. Od vseh strani je obdajala zdaj sle kakor svet stara lajga.
Ali si že videl tajgo? Če je še nisi videl, poslušaj, kaj o njej pripovedujejo na Sibii'skem!
Bog je ustvaril velikanski rajski vrl. Skozi ves laj so tekle z zlatim peskom posute stezice, in sredi peska so ležali dragulji. Ob straneh so stala zlatih pa srebrnih jabolk [)olna drevesa. Pod njimi je rasila zelena kakor svila nežna travica. Sredi fravice so klile rdeče, sinje in vsakovrstne druge cvetke. Rosa,, ki jih je zjutraj pokrivala, to so bili sami biseri,
Bog je hodil po raju. Pred njim so se priklanjala drevesa in trave. Angeli in pisane ptice so Mu pele zahvalne pesmi.
Ko sta spoznala Adam in Eva ves raj. jima je postalo dolgčas. Sicer je bil raj jake velik, vendar je bil samo vrt: nihče ni smel stopiti ven čez ograjo. Prva človeka sta se naveličala raja, hudobec pa je bil tega vesel. Dolgčas mu je vedno v pomoč, če koga navaja k uporu, .Vdam in hva sta storila greli, Bog se je razsrdil, ju pregnal iz raja. [)a še ukazal nadangelu Gabrielli, naj izbiiše z ognjeno metlo
3S4
Naš modni Kotiček
Podobne odlike ima tudi kožuh iz krtovih kožic, ki ga predstavlja naš predzadnji vzorec. Slika kaže, kako izborno se da sicer gladki kroj poživiti s .sestavo kožic.
Svojevrstno kombinacijo iz dvovrstnega krzna (vpoštev prihajajo susliki, pehaniki in -svizec) nam predocuje drugi vzorec, ki je obšit z lisico (pristno ali imitacijo).
Kot zadnja novost za večerne prireditve more veljati  tretji vzorec iz '>obrite« zajčevine s črnimi repki, ki predstavlja izborno imitacijo hermelina. Vsekakor je ta imitacija zaradi izredno umetnega dela zelo draga. Najbolj pa trenotno zanima modo žrebetina rjave barve, iz katere je napravljen xlnji kožuh ua noši sliki. To krzno je sedaj najbolj i)riljubljeno za promenado: kroj je vselej športen z usnjenim pasom, okolu vrata in v zapestju obšit z lisico, jazbecem ali drugo primerno kužuhovino. To je tudi najboljši potni kožuh.
Vložna (intarzijska) umetnost v modi.
Intarzijska umetnost se vedno bolj širi v modni obrti. Naša slika luim kaže klobuk in čevlje z vložki (tretji vzorec), ki se izvršujejo z roko in strojem. S tem so postale volnenine popolnoma sposobne za .salon.
Modni čevlji.
/a plesno sezono prinaša moda novost glede obuvala: čevlji naj soglašajo z obleko. To je deloma itak že ve-veljalo. Če je obleka baržunasta, so čevlji iz svile, enake barve kot obleka. K vsem takiiH pisanim čevljem se nosijo še vedno nogavice poltne barve.
Novosti iz krzna.
Krzno je plemenit in trpežen material, ki ga ljubi vsaka ženska. Imitacije iz zajčjih kož dovoljujejo, da si morejo itabaviti kožuh tudi manj premožne. Kateri pa dovoljujejo sredstvo, ima vsaj dvoje kožuhov: za dnevno rabo in večerne prireditve. Vsekakor se za sport ne da uporabiti kožuh, ki je zamišljen za večerne parade.
Med pristnimi krzni je najbolj vsestransko uporaben, trpežen iu vsikdar odličen >per-sianec«. Krznarska u-nietnost le tako napredovala, da so tudi per-sianske kože tako mehke in voljne kakor najboljše sukno. To je dobro razvidno iz prve-, ga vzorca naše slike.
tudi njun sled. Ni hotel, da bi našli kedaj ljudje zopet pot v raj.
.\dam in Eva sta zapuščala raj, pa se spotoma milo jokala. Takrat pa se je po cesti sprehajala božja Mati; spremljal io je prerok Enoh, oni, ki so ea živega vzeli v nebesa. Prečista Devica je zagledala prognanca, pa sta se ji smilila. Saj je ležala povsod okoli raja samo gola stepa in so tavale po njej hude zverine: kar je bilo krotkih, ,so bile vse ostale notri v raju.
Božja Mati je pričela prositi Gospoda, naj odpusti grešnikoma, a Gospod je odrekel: ni se mu še poleglo srce. — Saj sta s abo molila k meni. Bogu. — je rekel. — rajši sta pasla pohlepne oči po draguljih, cvetkah, pa zlatih jabolkih.
Takrat je dvignil glas prerok Enoli: — .Saj ni človek sani tega kriv. temveč Ti. o Go-spoill .Nikoli ne bo vneto molil človek v prelepem svetišču, o Gosjiod. Pride noter v prelepo s\etišče samo. da razkazuje praznično nošo pa si ogleduje druge. Moliti je treba na sameiu, v skritem kraju.
Gospod se je zamislil. — Prav imaš, — je rekel. — vidiiu. da te nisem zaman živega v nebesa vzel radi tvojih nasvetov!
Pa je zapihal Gospod z veliko sapo. Od božje sa|)e je zrastla tajga na tisoče verst od Uralskega
gorovja do oceana, porastla je in v .siujino zavila vse stepe pa hribe. Temna je bila in grozna . ..
— Tole naj imajo namesto raja! — je rekel Gospod. — Ni me človek poiskal tukaj v presvetlem raju, pa me naj zdaj išče tu! Raja pa naj ne bo več na zemlji, dviga se naj onstran nebeških ol)lakov...
In je velel angelskim krdelom, naj po zemlji stresejo vse, kar je bilo notri v raju. Angeli so raznesli zlati pesek, lepe dragulje, nevidne cvetke in trave. Vse so razstresli po tajgi. Po enih krajih, tam. kjer tečejo studenci in reke, so vrgli zlati pesek. Po drugih krajih, v soteske in doline, so padli dragulji. Po visokih hribih so vzplamtele raj.ske svečice. redke cvetice ...
Tako pripovedujejo stari ljudje o sibirski tajgi. Zato se kar nehote hoče vsakdo odkriti, če vstopi v tajgo; zato prevzame takoj človeka notri molit-\eno razpoloženje. Zato so tudi gradili v starih časih na Uuskem temne pa nizke cerkvice z debelim stcr brovjem. Saj stoji človek sredi njih prav kakor v tajgi. Tutli tu so bori in cedre kakor stebrišča, grče z vejami se spletajo v oboke nad glavo. Notri je temačno in tiho ko v cerkvi. Zato tudi v tajgi ni plic-pevk. .Ni tu prostora za veselje in petje.
(Dalje prihodnjič.)
nakroiiak Jugoslovanske tlsUarne v Ctublfanl