11 StBVillRL •' rt * ani, v četrtek 31 marca 1921. m, krto <*fcaja vsak dan popoldne, mvwaal a«del$e ta praznike. : Prostor 1 ntjtai X M sa mak oglas* do 37 .«/*! višine 1 K, od 30 m/m viSine dalj« knpaiski in nradnt oglasi 1 m!m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklam« \ m/m K>— Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K *—. Pri večjih naročitih popast Vprašani«« g*«de ifl sara tov naj se erilofi znamka za odgovor. Bnrtvništvo »Slov. Narod z" in „tfarodaa Tlakama*' nlica si. 5, pri tli dno. — Telefon st 304. KnaUova ■al|u man—bbs MSlo«ena£il ?;*red* v Jusestavifl: celoletna naotej plača i , K 300 -polletno. .»,.,.„ 150 — 3 mesečso75*— Pri merehifcuem povtSanja se nua da!jta naroeai'ra tfopl.ičatt. Novi naročniki naj po'ljeio v prvič »sr^rattio vedno 2S®f~ po nohazafd Na sarno pftmeaJ naročili bret pOMatv* denarja se ne moremo oz\: v L ti bit s a In po poitl : V iataomstvot •"•loletno ...«•• K4?0'— polletno . ♦ , . • 4 . „210*— 3 mesečno . ? , . * « „10S — m 35' — Oradofšlvo „Slov. Nerada1« Knnnava nUea št. S, I« cadstropfe Te!o?on štev. 34. Ecpiae streloma le podpisane iu zadostno (raakocane. B$T~ Rokopisov na v73Ta, Poštnin« sslačam v g}3!ov3rt'< Dr, Pavel V. Breznik (Pariz): Koroško uora. SV lf*e Oblaka! sem znanega franco* sitega publicista, zgodovinarja, ki se bavi predvsem r novejšo zgodo* vino Slovanov in se posebno za* nima za Slovence, in ga vprašal. aH bi se ne dalo na kak način rešiti, slovenski del Koroške: — Poljaki hočejo sedaj, ko se je plebiscit končal zanje neugodno doseći, da se one pokra i ine, ki imajo poljsko Pečino, pridele Poljski. Ali ne bi mogli tudi mi Slovenci zahtevati, da se oni deli Koroške, kjer smo pri plebiscitu mi dobili večino, pridelijo naši državi? »Stvar ni tako enostavna. Določbe mirovne pogodbe so različne za plebiscit na Koroškem in v Šle* zijL Na Koroškem je bil sporni tc= ritorii itak razdeljen na dva pasa, ker ste v južnem propadli, je za vas tudi severni izgubljen. V Šleziji pa ni bilo nobenih pasov in zato Po* ljaki lahko zahtevajo, da se cieli šlezija. To bodo tem lažje dosegli, ker imajo ravno oni kraji, kjer je poljska večina, premogokope, in cc se jim prisodijo ti kraji, ni to samo pravično, ker je ljudstvo tako že* klo, ampak pozdraviti tudi vsled tega, ker je Nemčija s tem gospo* darsko oslabljena.« — Kakor vam je gotovo znano, so se godile pri plebiscitu na Koro* kkem s stran! iNemcev nezaslišane sleparije in pri tem jim je Sla posebno na roko italijanska delega* cija pri plebiscitni komisiji. Mi smo vse te sleparije zbrali in poslali protest zoper te sleparije. Ali se bo plebiscit na podlagi tega protesta dal revidirati? »Tega nikar in nikdar ne pričakujte! Na ta protest ne boste nikoli dobili odgovora In je Skoda truda, če se še zanimate zanj. Vsled raz* nih okolnisti je izid plebiscita ne* ugodno za nas izpadel. To je fakt Po mirovni pogodbi je torej Koro* ška pripadla Avstriji.« — Kaj naj torej storimo sedaj, da rešimo naše koroške brate? Sa1* si lahko mislite, da gre nam Slo* vencem, ki ne štejemo niti en in pol milijona duš in ki smo izgubili ogromen in najboljši del našega naroda na Italijo, za vsako gorsko vas. »Za enkrat počakajte, da boste videli, kaj bo s Šlezijo in pred* vsem kaj bo z zapadno Ogrsko, ki Pfjade D. S.: Strast. Roroati iz beogradskog fivoia 1921. Kaklaria Jos. Oakloviča, Zagreb. Kot 2. zvezek zbirke >Jugo«l a venska literaturam Str. 99. Z avtorjevo sliko in uvodom Koste Marinkoviča. V obliki pisem, ki Jih piše lopa siimi lepi prijateljici Margiti, pripoveduje avtor roman moderne beogradske žene. Ta Mirni piše o sebi: >Nih6e ne siuti, koliko sera stara, koliko sem preživela, da leži vse življenje za ma-110, in da je ooo> kar pride zdaj po mojih 18 letili, samo paberkovanj© in uvrščanje v album nvelih, osmukanih evatov, ki eo nekdaj tako sveže disali na naših prsih.< Ta lSletna Mirni je torej že silno stara, blaairana, einiona. Zgodaj ji je umrl ode, mati pa jo je razvajala do skrajnosti. In o moških sodi ae kakor prenasičena kokota. Mati jo }e dala v neki samostan v vzgojo; t samostanu je ostala Margita, Mirni pa ee je vrnila v Beograd ter sporoča menda dve leti Margiti vse svojo misli, želje in doživljaje, a hkratu popisuje radi z Mareriro preživela, leta v samostanu. O Beogradu pise: >Beograd je velika, umazana vas, najknžnejše vas v naši »lati očetnjavi. Koliko jo tu spletk in malenkostnih zlobi Majhne, majhne (hiše. Zdi se mi, da ves svet živi t« le od tega!« Moški, >vsi po vrsti radi lažejo is hvaiiio sami eebe^ y*e samo pripada po mirovni pogodbi Av* stri j i, a jo ta vsled raznih vzrokov menda ne bo dobila. NTa podlagi teh dveh precedentnih slučajev lahko potem tudi vi zahtevate, da se vam dajo oni kraji Koroške, kjer ste imeli pri plebiscitu večino. Va diplomati in juristi naj natančno primerjajo določil* mirovne po* godbe glede Koroške, zapadne O^r^ ske in Sleaije. Mirovna pogodba pripušča, kakor vsaka pogodba, na gotovih mestih, različne razlage in se njeno besedilo da različno to!« msčiti. Če imate dobre juriste in di* plomate in zagrabite stvar v pra* vem momentu in dokažete, da je pred vsem iz strategičmh ozirov važno, da dobite te kraje, potem bodo sigurno vaši.« — Raj pa naj storimo ?\ ko Nemci po odhodu medzavezni* ške komisije .strahovito divjajo proti našim ljudem ?^a Koroškem in jih vlada sama v tem podpira. Zapirajo nam šole in izganjajo na^ še ljudi »Pritožite se takoj na zvezo narodov, kajci po mirovni pogodbi so vse manjšinske pravice g a r a n * tirane. Pritožbi dodajte samo* obsebi umevno natančne podatke, izpovedbe zanesljivih prič, številke uradnih dokumentov itd. Boste vi* deli, da bo imela ta pritožba uspeh. Določila mirovne pogodbe so celo taka, da se lahko kaka trena, pri stvari popolnoma nezainteresirana država, pritoži in apelira na zvezo narodov (societe des nations) redi varstva manjšinskih pravic. Za Kc roško je bila ta klavzula namenoma sprejeta v mirc-vno pogodbo, med tem ko tega pi i ?leziji ni, tam manjšinam njih pravice niso g^ = ran tirane. Torej vidite zopet zara? mivo razliko med plebiscitom na Koroškem in v Šleziji.« — Iz teh izvajanj razvidimo, da Koroška za nas še ni izgubljena! Dolžnost na?e ljubljanske vlade je, đa se za zadevo zanima in stori vse potrebne korake. Morda bi bilo umestno, ustanoviti poseben odde* lek ali določiti komisijo, ki bi se bas vila* specijelno s koroškim vpraša* njem. Kakor pade deloma odgo* vornost za to, da smo Izgubili ple-« biscit, na takratno ljubljansko vl^* do, tako bo padia odgovornost, če ne bo storila vse, kar je v njeni mo* ,m — — či, da re^i, kar se da rešiti, ni di* našnjo ljubljansko vlado! Preil vsem je treba nanraviti velikopotezno propagando po fran* coskih in angfeškui velikih dnevni* kih. Priznam, da je to izredno ic» žavna stvar. Poljaki so to znali naravnost imenitno: cn mesec prca plebiscitom v Sle:;" i i so dan na d^n prinašali vsi francoski veliki in mau' dnevniki daljše z\i krajše članke o važnost h plebiscita. Večina teh člankov je ime-! prav dobre zern* ljevide in skice o narodnostnih raz* merah in njih avtorji so Lili Fran* cozi. Plebiscita s tem sicer niso do* bili, a dosegli bedo ? tem priklopi* tev poljskega dela Šlezije Poljski. Ecbn teh člankov je tudi za nas zanimiv, ker govori tudi o koroškem plebiscitu. Izšel je v dnevni* ku »Le Petit Journal« dne 18. mar* ca kot uvodni članek pod nas*")* vom: »To je peti plebiscit. Samo eden je bil neugoden za Ncmčiio. Ta v Visoki Šleziji je velikanske važnosti.« Posnamem iz njega p,:r odstavkov: »Versailleskft miro" je preosnovala srednjo Evropo na poc5i?.i:i navodno:..'*!. Zelo važna stvar, kajti okoli germanskega ozemlja si je nemška politika nrori* postavno prisvojila oblast, podvrgla narode in kdor."z"rala zemlje. Na* vadno mislimo samo na nasilja, ki jih je nemško cesarstvo vršilo zad* njih petdeset ki. Toda že deset stoletij so Nemci smatrali posebao slovai >ke dežele kot obljubljene dežel;- za germansko kolonizacijo, obljudene od manj vrednih naro* dov, "/ersailleska pogodba je imela torej cilj uničiti to stoletno delo Nemčije. Kjer je bila narodnost ne? oporekljiva, so se ustanovile nove države, ali pa so se vrr.i'e dežele njih pravemu posestniku. Na jezi* Tiih mejah narodov, tem kjer so se jeziki in narodi pomešali, so bili določeni plebisciti. Ali so imeli plebiscit! res efekt, da so se »degermaniziraie« obmejne pokrajine Nemčije? Ne, če sodimo po dosedanjih rezultatih, ker je bil od šMrih plebiscitov samo eden ne* ugoden za Nemčijo, namreč v nr* vom pasu Šlezviga, ki je vrnil približno 170.000 prebivalcev Danski. Mali plebiscit, ki se je vršil pre* teklega oktobra v okolici Celovca med Jugoslavijo in Nemško Av* s.trijo, je pokazal precej močno ve* eino za Avstrijo. e bb opravlja. >prilili pogovori in z«io pro-staške manire. Koliko ie preračunljivosti že samo pri naših dekletih in mladičih! Koliko sircmažtvn. v Izobrazbi, koliko dnševne revš<'ine!c Moški po glupi, a ženska jih občudujejo ter so srečno, ee smejo po^luiati njih neumno blebetanje. A toli kritična Mirni se ni U rada preoblači in lope toalete, pravi, so ji ae »dino zadovoljstvo, ki ga hrvv, edini pravi užitek, ki jo ne oktavi do smrti. Zaljubljena pa je tudi vase. v svoje telo. Oblaci se gizdavo ter si umiva in otlra lice in prsi z mlekom, z vonjem joamina, kolonjsko vodo i. dr. In pl^e do onemoglosti, svira, prepeva, pripoveduje izvirne >bajke. ki irti-8kaio cenilcem solze, in galp, da« se jim krohota j o Sel© Iftlet. pa tak ženski fenomeni In popisuje svoj« ljul^ez^nako razmerje z Margito po vxorn steroklaeicnih L#esbičank. Aha, zato zaničaje može, zato se roga zakonu. *Mar ni najina Ijubeaen nekaj višjega in svetejsega? Mar se nista najini dusi naveke stopil! v onem hipn. ko sta se dotaknili prvič najini telesi?« — In sodi: >Moski so sirovi in sebični. Vedno hočejo pokazati, da stoje nad nami, da nam vsilijo svojo voljo. Navadno smo jim shižkinjo ali vea| lutke. Jaz pa nisem ustvarjena ni za eno ni za dmgo<. Ir. ee je*i nad mladeniči >Kaj niso ti mladiči nikoli epaeovali solooa, ko se oh eori koplje v zlatem Dunavu? Mar niso nikoli poslušali earobnega mkanja žab (!) po aolnčnem aahodu?... JA niso nikdar okusih' medu na aesnioah nedolžne de- vojke? Oe bi bili to 5uli, videli in okusili, njiliov bi govor bil pesem, njihovo pri iovanje bi bilo bsjka . . . Ne, no bili bi tako dolgočasni. Joz jih ne prenašam niti pol ure, a treba bi jih bilo prenašati pol vekac. in roga se >ra7nimni< nrijateljii-i prijatelj'ri, ki je hotela svoj nesrečni — zakon izpolniti z zabavami, z delom v dobrotvornih društvih, na iuložbah, predavanjih in ki ni izpričala niti ene soje Kolu Srpskih Sestara. Zaman. Mož, profesor, ji je prestar, njej |e jcvl-va 20 let Zato se je vrgla v naročje T.r,— '*• •••-'*•"".n T:-»b^i in .•e. dala zalotiti . . . liima f-e misli na samomor ter pi^e, da >zdrčati v nM»'riks«to čeljust tajin-stvene, nerazumljive pmrti mora biii najvišjo uiiv.nnje, ki pa mor^ živ stvor občutiti<. Boji 8z neobično velikim trebuhom in okroglim, dobrodušnim lie^in otroka'. In v poročni noći muči moža beetije.lno ter ga pušrft spati na tleh potem, ko ga je dovedla do obnna. In ostaja devica! Na stanovanto pa vzameta z možem dijaka Miloja, sorodnika, tudi njega trpičnči Jlimi, se i^a ž njim in ga ocft)ija. Pa >« mož, irgovoe edpotaval V Berlin. Mirni začne svojo igro z Markom, ordinarnim pomočnikom, koza-vim. grobim možem dolgih brk. Vea pojava živa grdoba. In ta živsJ si jo vzame šiloma! In k) žival ona ljubi! Zaha- Vsi ti plebisciti so ime!i nekaj skupnega: nemška pripravi j ama propaganda je biia vedno močneje ša kakor propagandi dežel, ki so ji bile nasprotne: močnejša, kar se tiče denarja, aktivnosti in brat oh nosti. In še reka j drugega, kar so imeli vsi plebisciti skupno: vpraša« rja niso nikoli enostavna in tudi ni samo eno vprašanje. 5rezdvomno je glavno vprašanje: Ali hočete bi^ ti Nemec ali ne? Zraven je pa še vedno cela kopica drugih stranskih vzrokov, in nemog je vederi, ali niso nazadnje ti bolj močri. Na sledeči stranski vzrok gotovo ni! • če od avtorjev mirovne pogodbe ni mislil: nemške dežele, Nemčija in Avstrija so šiloma r^zorežene, dru* £e države pa okoli njih imajo s?1:-"* no vojaško dolžnost, tla se branij >. In nemška propaganda se je zelo j posluževala ter^a argumenta, pred* vsem v celovškem plebiscitu, kjer 1 so razdeljevali Bstkc z napisom: aAti hočete biti vojaki kralja tra?^ Tako Francoslci list« A no samd Franooze in Angleže, pred vsem je treba Itaiija rrcpr C\ jc v n j: bo vem inicrc-*.:, da •• ; cmSki meja kolikor mogoče oddaljena d 'Jrsta. V tem oz i u so j ;n pred kratkim dobro posvetili nekat;rl i::-ancosid dnevni!:!, ki so prinesli -:.-:iećo ve-., povodom neki.pa i 11 jcrski!i rudnikov od rajhovskih velckapitalistov. • inek pravi do^ besedno: ^Glavno bogastvo Av* strije, štajerski rudniki, so prešli v neT::-.ške roke. O A lelenc Štajerske čez Bcti!:i in i-, s I.' ' »rf so p stavljeni prvi koli velike vojaške ceste bodočnosti, ki bo šla od Se* vernega merj.: Ia s: ' "> ' • Is ob Jadranu. In tedaj bo prišel dan, ko bo morala Italija braniti Trst ne zor>cr slabo Avstrijo, ampak zoper naskok £01 h milijonov Germanov!« zbornice se je končalo 16. t. m. Kljub težkočam je zbornica izvrši* ia velik kos dela. Sprejet je bil red? ni in izredni proračun, potrjene inozemske pogodbe in rc5en tako potrebni zakon o stavbnem fT'1^ nju. Prehranjevalni načrt in aav€* ne predloge ostanejo za pomladan* sko zasedanje, ki se prične žc 31. marca. Njihova rešitev je nujna, ker se ne dotikajo »runo življenja V3eh državljanov, marveč tudi živ* Ijenjskih interesov države. Zadnja seja je izzvenela disharmonično, ker je Pri?.'o v :r'er ni h prizorov pri razpravi o noveli k paragrafu 1154, nudeči nekake po* pusti t ve delodajalcem pri plačeva* nju mezde obolelim delojemalcem. Stvar je bila dogovorjena med čc* škimi strankami, ali dogovor so -r.r, ruš4ii v zadnjem trenotku češki socialni demokrat je, ki so podali nove predloge, udavši se nemškim soe. demokratom. Nato sc je vršilo pogajanje za nov kompromis pa zaman. Češke stranke so imcie zno* va priliko, prepričati se, da se ni za> našati na obljube soe. dtmokra* tov. Tuili debata o kreditu 677 mi* Jijonov kron za plačilo državnega dolga Škodovki jc bila burna, ven^ dar pa ni prišlo do napovedane nemške obstrjkcije. Nemci so %c ]a k njemu v nekak brlog t°r pren^?^ Dajgadnejče bmtalnoeti sirovo propalice. A ne uda ?e Miloju, no^je se i«jr;i ž niim d?!je. odvratno*.fi popisuje MLmi. Ko pa se ji mo/! vrne, pa «pr">;1r.', Senka veeela in odpotuje ?. niiia v G rož in Dubrovnik na >svafbeno potovanjec Tn ko so vrneta, hodi Iftimi se k Marku. V 31. pi*rim pa javlja Ifargiti, dn je Marka zaklala. Topa! jo jo, >igral ž. njo kakor s psom-:, a ona mu ie z britvijo v spinja prerezala prrlo. In s** vrne k možu. napije še poslednje pisrjo in — menda — usmrti . . . Konec . . - Srb David S. Pijarle nastopa s tem romanekom prvič kof prozaik; dV j* prioboeval lo pesmi v srbskih listih ter je I. 1913 v Valjevu isdal svoj pr pesniški zbornik. Marinko vi 6 tr.-:?. ia je impresionist ter da obdeluje slasti rad spolne motive; trdi, da ri realist v nave^Lnem pomenu besede, ker prikaan-je rivljenje kot slikar, a ne kot fotograf. Rad se igra s kontrasti, pretirano Ijrnbi svetlobo, faenost. Nikdar ni monoton, ker ja ekspresiven. impnlziven. V stolni težnji za dovrčrno obliko izraza »e mu izgublja vsakršen formalizem. A najbolj privlačuje njegov stil. To trdi M«rirjkovi(\ ki trdi md', 3* je Pijadov jezik čist Tn dalje čitamo v predgovora, da >kritik ne smo meriti njadovšga romana s ?pnrgar«kimj merilom, k* ja že zast»rel m je bre^ > vrednosti«. i-Ni treba, da hi bil kritik nemorsr lea.< pi&e Marinkovlć, >nemorslen, a nesiimliiTo je, da mora biti ainoralS!! 38, rrirrea 1912. ritdovvVjiH s k-» ' -:>'- rc *vd iml, češki komunisti pa . o iz javili, c!a glasujejo proti v dokaz protesta proti miUtarizmu. Kredit z* > ko-dovko pa je bil sprejet z glasovi ortaiih čeških strank. H koncu t.e seje, ki je trajala od 7. zvečer do 5. zjutraj, so se čuli celo ^laso-\ i po novih \oli:vai). AH razmere dahneš še m>o tr.:co razjasnjene, da bi bilo želeti novih volitev, Ne princ-f!e bi "nobenega haska državi in bi ne zlepšale notranje politicie situacije pa tudi strankam bi ne ko* rlstile. Volilni bej bi še bolj ogro* z i! sožh'Ijenje političnih strank. JJ<.o pa sc postavljamo na otlklo^ piino stališče napram novim volit« vam, ne ostane drugega, nego po« skusiti, da se doseže sporazum med češkimi strankami za novo neper-lamentamo vlado. Do njega pride morda v aprilu« Zasedanje senata se je konča* lo IS. t. m. Bilo je plodovito, ven« car je ostalo še nekaj važnih : tvari za pomladansko zasedanje, ki sc tudi zaenc 31. t. m. V esebi finančnega rrJrlstra ie nastala izmena, !:^r je dr. En« glis odšel Na njegovo mesto jc imenovan previse v. r. ve deželnega fi^ nančnega ravnateljstva v Pragi Vli* dimlr Hanačik, dober finančni stro« kovnjak, med tiradništvom priljub« — izven moralo. Pravi kritik mora st» fi kakor tudi umetnik iznad svojeg** časa — i zrn d časa \obf-e. On ni, k.a-kor se to običajne pogrešno misli, r Liro posrednik med umetnikom in nje- ■ im šasom, neeo med mnetniškim Lom iz vseh eu?ov ali bolje rečeno: kln-r.iiikatoT, ki odreja boioum1 umetniški delu mesto v brezkončnem nizu Brneti aiških vrednosti 35aio kriti': rudi nfl sme slediti enim banalnim: to- jo škodljivo, eno i? dobro, ono je koristno« Umetnost jo neškodljiva Kdor ni spo-pol^on, dn gleda v ur. • » solnec, naj odlepi! Slepec manje, slepec veo — kaj to eini! Kdor se boj! letino, naj jo no p>»r,Uvv.s! Samo lopo in grdo moro biti resnične. Dobre in slabo jo resnično lo v kolikor re sklada z lepim in ardiia, sicer jo iT~-k;»inite, nezanesljivo; Dobro iu slabo ni poniklo la samo atvae ri, nogo jn je človek projoketral v sf.va-ri. Dobro in .^l^bo se re obenM, ono SO zaznava, ono je prevee. vezr.no na lie-nost, ki požira in išče, Z^to io v vsoh časih morala najneeanesljivetsi pojen:. življenje ne pozna tak* moralo, življenje je hudournik, ki ruši nasipe in d vi* ca nove ter zo-r^et ru£i in zopet, ritl.^ Umetnik ne i*eo smisla te^a, niti ne vprafinje, kam to vooi. Strrv*t jo ta velika plima in ta velika oseka, živ-rje nje Taka razlaga predpovernik avior-> ja. >Pijade jo preil vsem umetnik, a ume ini k je čuten, ker jo matariial, ki ga obdeluje: iivijenje. iirljenje od krvi, iiie5a, narava, življenje .ontno. Za> BieriU nrađ da pretirano ljubi U\ pre4^ 2 stran .SLOVTNSKI NAROD-, dne 31. marca !92i. 72 štev. Ijen predstojnik. Pri odstopu dr. Engliša so se znova, zlasti v na* fodnosocijalnem tisku, razvila po* ročila o deruti v narodnodemokra* tični stranki, pri čemer se pozablja, da je bil dr. Encjiš za svojo osebo v ministrskem kabinetu in ne za narodnodemokratično stranko, in prav zato ni bila stranka nič vezana nanj. Slično se covori tudi v zvezi z vestmi o resišnaciji dr. Jaroslava Stranskega (mlajšega) na poslanski mandat, ali vesti so brez podlage. Pretekle dni se je pisalo po li* stih o združitvi češkoslovaške cer* kve s pravoslavno srbsko cerkvijo, pa se je vsa stvar pokazala za pre* zgodnjo. Polovica članov je bila za združitev, polovica proti. O združitvi se vrše pogajanja dalje. Konč* no razrešitev prinese šele zborova« nje češkoslovaške cerkve dne 6. aprila t. L Zadnje dni marca in začetkom aprila se bo vršil v Pragi medna* rodni dijaški kongres. Prišli so gostje iz Francije. Holandske, Ja* goslavije itd. Do 29. t. m. si ogleda* jo v skupinah Mor. Ostrovo, Tatre, Brno, Kladno, Karlove vare, Plzen, Rakovnik, Krivoklat. 30. t. m. se prične kongres in bo zboroval do 2. aprila. 2. in 3. je odhod v Jičin in v »Češki raja, 4. in 5. aprila se zborovanje nadaljuje, 6. je pregled češke industrije, popoldne slav* nostno zaključenje kongresa. Na vsporedu je še gledališče, ples in druge zabave. J. K. S. Politične o&siL al t)r. Bavdek: ttela nar m. Razmere so se po končani svetovni vojni temeljito spremenile. O čemer pred 10 leti še sanjati ni? smo smeli, je postalo danes kri in meso. Vsi trije deli juaoslovenske* ga naroda, Srbi, Hrvatje in Slo vem i bo svobodni in ujedinjeni v enotni idržavi. Po »Ijubeznjivosti« naših »do* brih prijateljev in zaveznikov« je pa ostal dobršen del iugosl. naro* da izven mej naše države. Njemu bo vselej posvečeno vse naše na* rodno obrambno delo. To delo pa bo zbog spremenjenih političnih razmer dobilo dokaj drugačno ob* liko nego jo je imelo doslej, ko se je gibalo, vsaj za Slovence in Hr» vate, v istih državnih mejah. Zaradi tega bo tudi mnogo težav* nejše. Jasno je, da se morajo odslej udeleževati nar.obr. dela vsi Jugo« sloveni cele države. Srbom in Hrva* tom morajo biti enako pri stcu naši Korošci in Primorci, kakor nam ne* odrešeni Srbi in Hrvatje. I na polju nar.sobr. dela se moramo ujediniti. Le tako bomo kos svoji zadači. Iz tega pa sledi, da mora biti nar.sobr. društvo središčno društvo z organi* zacijo, razpreženo po celi državi. Pomislimo le, da šteje cela država okoli 13 milijonov ljudi, a Slovenk ja le nekaj nad 1 milijon in Hrvs* ška okrog 3 milijone! Ce bomo združeni v takem središčnem dru* štvu in če bomo znali zanj vso ju* goslovensko javnost tako zaintere* sirati, kot so umeli svoj čas Sloven* pi svojo javnost za C*AL družbo, potem smo lahko uverjeni, da bo* mo dosegli krasne uspehe. No, in tako središčno društvo že imamo v »Jugoslovenski mati* d«, kot sem to gori povedal. V Slo? veniji je videti, da se živahno šib? lje. Kako je z njo po drugih krajih, mi ni znano. Po končanem plebiscitu ne vi? dim poleg »Jugoslov. m.« potrebe še po kakšnem nar.*obr. društvu za Koroško. Saj menda ni »Juposlov, m.« te neodrešene zemlje izključila iz svojega programa! »Gosposv. zvon« je po mojem mnenju z zavr« šenim plebiscitom svoje delo do* končal in ga prepusti za bodočnost lahko »Jugoslov. m.«. Toliko manj bi bilo seveda na mestu vzdrževati ge nadalje posebne »Koroške odbo* jre«, kot se je pred kratkim glasil y »Slov. N.« tozadevni poziv. Glede »Slov. Straže« mislim, da bi stvar ne bila baš težka. Ne ob* stoja še ravno tako dolgo, in me* nim, da ne delam krivice, če trdim, da ni bogve kako udomačena in razširjena. Brez težkoč bi se lahko Stopila in spojila z »Jugoslov. m.«. met in mu to pripisovati celo v greh, bi pomenjalo zabtevati od njega, naj manje ljubi življenje tako, kakeršno je.< Dobro. Ne razumemo sicer vsepa, kar trdi tu gospod pred govornik in ho-teli bi k njegovim apodiktično zapisanim trditvam pripisati celo vrsto klicajev in vprašajev. Ali Bog. nas vari, da bi riskirali zase očit3nje. da gojimo in branimo purgarsko moralo, da smo pač starčki, filistri, ki danes obsojejo ono. kar so zagovarjali v mladosti! Tudi mi smo namreč nekdaj zapisali, da starost se ne pomenja pameti, da je umetnost sama sebi namen itd. Pijade in Marin-kovič prideta pač — kakor smo prišli mi — končno do spoznanja, da vesta le eno: da ničesar ne vesta .,. Dostavljamo le še: tebnično ta roman nikakor ni vzoren, ker nihče ne pošilja prijatelju v odgovor prepisov njegovib pisem, kar je delala Mirni, ki ji tvorijo četrtino pisem prepisi Mar-gitinih pisem; in drugič: ta jezik je skrajno nečista brozga vseh mogočih jezikov. Uporabljali smo troje srbsko-brvatskib slovarjev, a nam je ostnla še kopa — turških, albanskih, grških, Španskih? — besed nerazumljiva. Naši srbijanski piaatelji se morajo otresti gomile tujk, ako Sele, da jih čitamo. Kadar so tujke potrebne, pa naj se jim navede razlaga. Drugače nam je ta jugoslovanska« (??) beletrija ne-niitna. M. M* bramtem Toda drugačna je zadeva s »C. M. d.«. Ta obstoja že nad 30 let. Je bila prvo nar.sobr. društvo. Poznana, udomačena in priljubljen na je sirom slovenske zemlie. Nje* no delovanje in njeni uspehi osta* neio za večno zapisani z zlatimi črkami v kulturni povestniei naše* ga, stoletja tlačenega in mučenega naroda. In ta družba, ki je tako sijajno opravičila svoj obstoj skozi toliko vrsto let, naj bi nrenehala živeti na ljubo svoji mladi tekmovalki, ki je jedva zagledala luč sveta in o ka* teri se v naprej niti ne ve, kakšno bo njeno delovanje? Slovenska javnost je brez dvo* ma še vedno zelo naklonjena druž* bi. Prvi hip bi marsikoga čudno in neprijetno dirnilo, ko bi slišal, da je prenehala in da je prešlo njeno de* 10 v roke drucega društva. Pri vsem tem na ne smemo pozabiti, da stoji nad vsemi društvi in nad vsem na* šim delovanjem naša neodrešena, po svobodi hrepeneča domovina. Temu končnemu smotru je vse drugo podrejeno. Kakor je bil velik oni moment, ko so se bili pred 30 leti zbrali ro* doljubi in ustanovili »C. M. d.«, prav tako velik bi bil drugi mo* ment, ko bi se po 30 letih spet zbra* 11 rodoljubi in rekli: Blaginja naro* da zahteva v sedanjih, srjremenje* nih razmerah, da postavimo nar.« obr. delo na drugo podlago, odgo* varjajooo potrebam časa in raz* mer. Nekaj simboličnega zrem v smrti Luke Svetca, enega izmed ustanoviteljev »C. ML dr.« in njenih najboljših delavcev. Dočakal jc svobodo in ujedinjenje Jugosiove* nov. Dovršil je svoje delo za na* rod, dokončal tek svojega življenja. Zatisnil je oči in počival bo v toli ljubljeni slovenski, zdaj svobodni zemlji. Drugi, mlajši bodo delo na* dalje vali, vršili ga bodo v čisto dni* gačnih razmerah in zato na precej spremenjeni podlagi nego ga je vr* šil on. H koncu bi stavil predvsem sledeči predlog: Naj prevzame prav vse nar.*obr. delo v svoje roke »Ju* goslov. m.«. Vsa ostala društva naj se z njo spoje in stope. Potlej bomo zanesli'ime in program »Jugoslov. m.« čez vse ozemlje naše u j edin je* ne domovine. Zlasti mi Slovenci bomo znali poskrbeti, da ne bo ko* ličkaj večjega kraja brez njene po* družnice in da ne bo slovenske va* sice, kjer bi ne bilo zasejano njeno seme, kjer bi ne kiilo in ne prina* šalo plodu. Ker bo delo skupno in enotno, bo lahko in uspešno. Ako pa bi se izkazalo, da bi eno samo društvo vsega dela ne zmagovalo z uspehom, bi stavil dru* gi predlog: Delo naj bi se razdelilo po vzorcu nemških društev »Schul* vereina« in »Siidmarke«. »Jugoslo* venska m.« naj bi prevzela gospo* darskospolitično delo. Za šolstvo in prosveto naj se ustanovi središč* no društvo za vgo državo, z organi* zacijo po zgledu »Jugoslov. m.«. To društvo naj nosi ime: »Družba sv. Cirila in Metoda«. Je v vsakem oziru najprimernejše ime. Sloven* ska »C. M. d.« bi tako dalje obsta* jala, seveda kot pokrajinska po* družnica centralnega društva. Praktične skušnje so me že zdavna silile prijeti za pero, a sem čakal, da se kdo drugi oglasi in sproži to vprašanje. Iz meni neum* ljivih razlogov pa se doslej ni nihče te zadeve dotaknil. Članek gospoda MačkovŠka me je končno vzpod* bodel, da sem napisal z najboljšim namenom te vrste. Izročim jih jav# nosti, da izreče svoje mnenje. Ako bo kdo dokazal, da na* pačno presojam vso stvar, da sem s svojimi izvajanji v zmoti, da so moji nasveti in predlogi slabi, sli celo čisto zgrešeni ter da le boljše, da ostane vse pri starem, kakor je, ne bom s tem potolažen samo jaz, ampak še nešteto druzih, ki so da« nes mojih misli. » Zbor zaupnikov JDS, ki bi se Imel vrti ti v nedeljo dne 3. t. m, ee je moral z ozirom na to, ker je prisotnost ministra dr. Kukovca tn poslanca dr. Gregorja Žerjava iste dni v Beograda nujno potrebna, preložiti na nedeljo dne 10. aprila. = Politični klub JDS vabi svoje člane na sestanek: danes v sredo ob 8. zvečer v tajništvo JDS, Narodni dom. = Gospodarsko društvo JDS za poljanski okraj ima v četrtek, dne 31. marca t I. ob 8. zvečer pri 2. Orošlju na Poljanski cesti št. 7 ustanovili občni zbor. Poživljamo somišljenike, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno. Pripravljalni odbor. = Napredno in politično društvo za vodmatski okraj, uklieuie scoje alan-sko zborovanje na dan 31. t. m ob 8. uri zvečer v gostilno Zupančič, Ahac ljeva cesta. Dnevni red: pogovor o mandatih za prihodnji ol^činski svet Radi važnosti razgovora se prosi zanesljive udeležbe. — Gospodarsko In izobraževalno društvo JDS za K rakovo in Trnovo im\ svoj redni občni zbor v soboto 2. aprila ob pol 8. zvečer v gostilni po Smoletove v Koleziji. — Gospodarsko društvo JDS v SJpotrnti SiŠki vaM «voio člane, da se zanesljivo ud*le*.o članskega sestanka, ki se vrši v četrtek dne 31. t. m. zvečer ob 8. pri Btepico, Dnevni red: Imenovanje kandidatov za občinski svet. 3 Rekon«rrvkri}a pokrajinskih vlad. Beograd, 29. marca Po Izpopolnitvi centralne vlade bo sledila tudi rekonstrukcija pokrajinski vlad. Kakor doznava naš dopisnik, prevzame predsedniško mesto pokrajinske vlade v SaraJicvu dr. Nikola Gjunzjović, ki jo bil že preje imenovan za predsednika* Dr. Ofujriovič je odpotoval nocoj v £-la-rajevo, da prevzame svoje mesto. Dosedanji na mestni k pr. Mi sovi ć ostane kot poverjenik za notranje zadeve. Ostala poverjeništva se bodo izpopolnila sporazTimno z muslimani. Gledo dalmatinske vlade Ji« ni doeeeen sporazum. Nadalje je določeno, da ostrine dosedanji predsednik pokrajinske vi a-de v Li ubi jeni dr. P alt i 6 na svoiem mestu, ostala poverjTIštva pa se bodo izpopolnila spor*turnno s skupino ministra Ivana Pueeljna* ss Ministrski "svet o dogodkih na romunski n*efi. Beograd, 29. roarm. Danes od 17. do 19. se je vršila seja ministrskega sveta na kateri se je razpravljajo o dogodkih, ki 6o se odigrali na romunski meji. Romunska vojska je nam. prekoračila na gotovih mestih naeo mojo in prodrla na nož teritorij. Da se prepreči prelivanje krvi, so bili podvzeti s strani naše vlade enej'gicni điplometični koraki. Ker poročaio o novem zbiranju romunske vojske eb naši meji. je bilo potrebno, da se naša vlada posvetuje o teh doirodkih in da podvza-me nove energične koraka. ss Delo ustavnega odbora. B e o -Z ra d, 29. marea. Pojutrišnjem se pri-er*o zopet seje ustavnega odbora. V parlamentarnih krofih smatrajo, da bo ustavni odbor končal svoje delo do 5. aprila in sestavil poročilo za ustavotvorno skupščino, ki je sklicana za ta den. Na tej seji se bo poročilo o rekonstrukciji vlade. Med prvimi točkami dnevnega reda je komunistična interpelacija o >objmani< (naredbe, s katero je vlada prepovedalo komunistom proti dr iavno delovanje) Na to interpelacijo bo odgovoril notranji minister, ki ima ves potrebni materijal. Predsednik ustavnega odbora g. Ninoić je sklical za jutri ob 17. pejo, kateri bodo prisostvovali samo oni člani ustavnog o odbora, katerih stranke so zastopane v vladi. rrr Imenovanje ftaie#a4ov asa trjtrov-r-ka oo)emjftnia ■ Ita*H-n. >Epoha< poroča, da je vlada imenovala delegata za trgovsko - gospodarska pogajanja z Italijo. Imen ne priobčuje razven Luja Vojnovića, ki je naš delegat na kulturni konferenci, ki io vsebuje člen 8. ra-pallsko pogodbe, Oudno je to: vlada imenuje delegate* njihovih imen pa noče povedati! jsz Sp&t za narodno in državno edinstvo. Splitska napredna mladine, je priredila dne 26. t m. volicenstno zborovanje, na katerem Je bil sprejet predlog, da naj s© naša država imenuje Jugoslavija. Po zborovanju so bile manifestacije proti separatistom. Na trgu so javno zažgali prvo številko novega sopara tistiČDega lista >Hrv?vtska Riječ«, ki je gladilo hrvatskih zajedničar j ev. = Naa proračun. Po vesteh iz parlamentarni h krogov se zTnanj«a proračun na 6 milijard dinarjev. = O našem tisku piše ob priliki novinarskega kongresa v Sarajevo >Narodno Jedinstvo t med drugim: Beogradski tisk — kakor da se v zadnjih letih ni nič zgodilo — se najraje bavi s svojimi starimi predvojnimi aferami, ki za >prečane* nimajo veliko Interesa, Slovensko časopisje, ki ima pri nas najboljšo poročevalsko službo, je So vedno polno prepirov iz stare predvojne libsralno-klerik. borbe. To le vzrok, da Je zelo majhno število naših dnevnikov razširjeno po vseh naših krajih. Naravno je. da se mora vsak list najpreje baviti z dogodki iz svoje okolice, toda nič manj je potrebno, da se priobčujeio v beogradskih, zagrebških, ljubljanskih, splitskih in drugih dnevnikih dopisi iz vseh krajev naeo države in is inozemstva. Ttallfa in boljševik^ >Polltika« poroča iz Rima, da so se pričele pogajanja med zastopniki italijanske vlade In boljševiškimi delegati. Trgovska pogodba med Italijo In sovjetsko Rusi- jo bo podobna pogodbi med Anglijo tn Ruaijo. Italija bi izvafala v Rusijo avtomobile, poljedelsko orodje in z<3 la, za kar bi dobila v sameoo razne vrste žita. «: Pokojni raatrriilj Nikita in ruski dvor. Znuđii ruski državnik grof Vvitte je spisal svoje spomine, ki iz\>U• > to dni v Berlinu. VS Ltte jo napisal o pokojnom rackrajja N i k i ti salo pogbiv-le, kjer pr bil finančni ministar, ee nisem niki kier pravi med drugim: Dokler sestal b takrčitnim Crnogorskim k zom Nikifco, deprav je veliki ar prišel v Petro^rad. Vkljub temu pa srni priy \ ž njim pogosto v nasprotje. Knez Ni ta je prihajal v Rusijo s^mo zato, da izmami o«i carja denar. Ko sem \i\ finančni minister, je dobival od nau podporo za vzdrževanje vojske. Vsote so postajale vedno večje, k«*r je kno/ Niki ta vedno načel novih razlogov za povečanje svojih izdatkov. Vedno je pisal, da sta on in črnogorska kneževina velika in e<]ina prijat k carju. Njegova hči je sporočila Wit-teju, da Je prijel po denarno podporo, ki bo pa to pot taka, da se no bo d*»tikala ruske državne blagajne. Ko je Witte prišel pozneje k carju, mu je rek^i car, da plača Turčija fetalno vsoto 3,fJ00.OJj rublov. To vsoto jo dobivala Kusija kot nekako kontribucijo na račun svojih izdatkov v nL=ko - turški vojn;. To vsoto je želel prejemati knez Niki ta, ki je svojo željo upravit i i z idealnim komentarjem, da na ta način ne bo ck ruskega denarja ampak turški, bi cer jo car odbil to Nikitino željo, vendar p.*i se mu je povečala vsota, ki jo je dobival za oboroćenje in proeveto. i= Bivši casar Viljem in i knjiga. >Mancbester GuardiaJi< p: čuje vsebino knjige, ki Jo izdal bivi cesar Viljem v 12 izvodih za. svoje jatelje. Viljem je zbral vse pomem; sti sveto vne zgodo vine od L 1884. naprej, posebno čeetanka vladarjev, ministrov in poslanikov. Ta knjiga, v I ri govori bivii cesar o eebi v tre-ji. osebi, je vzbudila v Parizu veliko seziz $o. Sam Poincare se Je čutil primoranoga, da odgovori Viljemu v pariški izdaji >Ncv>- - York Hera!da<. Poincare pravi: Ghi i ideja knjige, da je Nemčija postale žrtev zarote drugih r. dov, je navadna izmišljotina in folzi-fikacija zgodovinsko resnice. Cezarjevi podatki niso naperjeni samo proti evropskim narodom, ampak tudi proti Z edin ječim državam. Viljem moioi o svojem načrtu, ki je šel za tora, da vstvari zvezo s Francijo proti Veliki Britaniji. Francoski inornariški ata&e kapetan Burchard je 1. 1S99. poročal o cesarjevi želji, da naj bi prišla v kako nemško pristanišče francoska vojna ladja, ki bi jo Nemci tudi sijajno sprejeli. Takrat je Viljem rekel: Evropski kontinent bi moral skleniti močno zvezo proti bodoči nevarnosti « strani Amerike. V slučaja vojtne z Anglijo bi morala Francija koncentrirati svojo mornarico v Sredozems-kem morju. — O Andreju Hlinki? O slovaškem voditelju Hlinki so v poslednji dobi čehoalovaški listi pisali kskor o državnem izdajalcu. Zdaj jo prinesla praska >Tribuna« članek, ki preseneča. Kaj je bil Hlinka pred vojno in med vojno, kako junaško so le boril za Slovake in koliko je pretrpel sa avoje rojake, le zn~no. Hlinka je bil Idealen rvjdoljub, čegar slava se je širibv tudi po rilo ve* ni ji. A po vojni se le bil odpel joj k Jeh-iiesko v Pariz baje rova t proti deboalo-vo&ki republiki. Po vrnitv^ iz Pariza so ga internirali kot izdajalca, >Tri-buna< trdi, da Je Ilinka sani sposnal, da Je Johlicska sovražnik č. s. renubli-ko ter da mn ne cre za Slovake, n^go le za razdor. Zato ga lo ostavil in se vrnil &nm v domovino, kj<*r se je opveL 27. decembra &o Je Hlinki posrečilo doseči, da je tudi slovažka ljudska, stranka slavnostno izjavila, da stc/ji za Č. s. republiko in da njena borba za avtonomijo ni boj proti republiki. Hlinka je zopet deloval za Slovake kakor nihče drug. Utrujenosti ni poznal, spal je lo v vlakih, predaval, govoril, zbujal vestne vseh koncih Slovaške ter rešil marsikaj kraj. ki se je zdel ze izgubljen. >V tem delu za naa*od. za Slovasko< — piSe :>Tribuna« — >za č. s. republiko so ne more s Hlinko primerjati noben slovaški narodni voditelj. Državno-rvorna živlfa č. b. renubllke so Cehi in Slovalsi. Biti dober Oeh, dober Slovak, Semenja biti dober rermblikanec A llnka je eden nnfboljeih Slovakov.< >Tribuna«, ki prinaša ta dopis iz peresa plovaskeflra polltikaH dostavlja, da >sogl«sa s tem! nazori, ki pomen j a jo zadetek iztreznjenja v dosedanjem blaznem strankarskem bofu«. Ker smo poročali o Hlinki opetovano zelo negativno, prinašamo objektivno tudi ta pozitivni glaa o njem x= Afi se }e obnssH senat? Češkoslovaški senator Vine. Pevčik odffovar-ja na to vprašanje v brnen«kih >Občan-skih Novi n ah * — negativno. Po č, s. ustavi Je bil senat degradiran na zbornico podrejenega in zato nižjega reda. To ponižanje senate f! c glavnom ob« seženo v § 44. in 78. ustavo. Ako poslanska sbornica .skb*ne z nadpolovič-no večino v • h svojih članov kak sa-kon, Je ugovor r- r.ata brez vpliva. Ako senat kak ju ' □ odkl^- is % večino vsoh svojih članov, ost ie sakou vendar lt v volj a vi. r.ko \ poslanska zbornica na svojem sklepa s 3/§ večino vsoh svojih članov. N zaupnlo% isra-Cona vladi po senatu. Je brea pomenaa med tem ko mora vlada odstopiti, ie ji i izreoe neza4'pnic> poslai ?. 7 t^-ni(^a. Zalo sahteva senator Bevčik, de se č, s. ! ustova radikalno snrsineni« — Zvori politični!^ fetuikov v Indiji. Po eradnem por^ilu iz lnSelske Hlasy< v Brnu) pišejo: >Os^m ur dol "i. cs ra spili in osem se izobraževati je bilo gsslo SOCiJalistoV. Pri nns (n.i 0obO> slovaškem) ie bilo vpeljano oeemumo delo a smo ž njim dodelati, {e biU> hitro očitno. Naši obrtni izdelki so so tako ornlrn&ili. da ž njimi no moremo konkurirati s uijim in n.i veieposestvifa je ostal del pridelkov v somlji. Soo. idem. poslanec Wlnter se *e hvalil, da smo bili mi r.rvi. ki smo uvedU OOettV orno delo pi<'i v Bemljedelstvn. Toda tecn navdudenja c ^. dem. prvake drugje niso delili. V Svid so zehtevo po oi^miimfrn d'^b' v Jom1)odelstva odlOO^ no zavrnili. Na anketi, ki >o je ee-svalo belgijsko poljedelsko ministrstvo, so ndelcžniki Izjavili da H bil 1 uvedbi Som^rti t>r>!jr^'^"> ''ela nemogoča* Osom ur se dela poz;mi, a p•■ ■10+ j t-e>-a solati 1T> do 14 ur če «o bode izkoristiti ugodno vreme. Uvedba Samega d^ln M ogppožala uspeh žrtve ter bi povzročila r>odražen;e vsefa živil. Tnd', pri ra#; so je >Poradii six>r< izjavil proti durnem delu. iz naša hralienfne. — Novinarski kongres v Barteva, V nedeljo zjutraj se je v slavnostni dvorani mestne svetovalnice v Sarajevu otvorU novinarski konrres, katerega so se razen no* vinarjev udeležiti tudi zastopr.fkt tn načelniki civilnih ter vojaikih oMasrev hi zastopniki kulturnih diultst ter korp^raclj. V daljnem cevera. v katerem U gospod Iva-niševiC pozdravil posebno goste U taline, je poudarjal važnost kongresa, ki ni samo manifestacija narodne zavesti, temveč* ho novinarjem dal rudi trden scoilno-^ospo-darskl polo^ai. V Sarajevu so postavili temelj ediast^'ena orjranlracije Hucotioveniki novinarji. V imenu mestne občine sarajevske je govori1 vladni komisar dr. Novadtr ki le poudarja! važnost novinarstva za kub turni razvltek na?e?ra naroda V rmenu deželne vlade je pozdravil kongres vrillec predsedniških poslov MiMvoje Mt.^cviC. Omonil |e, kakšen n^led uživajc v Srbili novinarji, ki so si stekli velike 2asluge za graditev drfava Prvo srbsko ustavo le sestavil novinar. — V imenu če§klh narJNa*-rodne politike« ff^sped Vavrlnok, ki je po-ndarjal solidarnost ceSKoslovaSklh novinarjev % jugoslovenskimi kolegi. Oospod Iva-nlSevič le preclra; številne brzojavue pozdrave, med nilmi tudi pozdrav poljskejra novinarskega udruženja v Varšavi, Id poudarja bratsko solidarnost in obžaluje, zaradi oddalleuosU nI mojo poslati svojih odpjsianceY. •— 0. IvaniSevič ie nato pozval novinarje v malo dvorano mestne svetovalnico, kjor so sestaviil pisarno in z odobravanjem potrdili v Če raj 5 nje sklepe o razdelitvi na sekcije. — Ob 13. Je bil nt vrtu hotela »Evropa* banket ki za le priredila sarajevska mestna občina. Vladni komisar dr. Novađt ic šo enkrat srčno pozdravil novinarje in jim želel urpeha pri delu, Rekel je, da mestna občina sarajevska ni tako bogata, da bi mogla počastit! novinar js tako kakor druga mesta in t.ko. kakor bi hot^a Vendar pa upa, da bodo novinar!! zadovoljni z bivanjem v Sarajevu. V imenu novinarjev se le zahvalil g. Kovačlč, rekne, da so srečni, da so se mogli sestati tam, kjer je sinila prva iskra svetovne vojne, ki le naSermi narodu DrinetJa svobodo »n zcdlnjenje d Vavrmek je v irr.cnu Cehov naslaSal bratska čustva. O. VcsniČ (Beograd) je Izrekel zdravico v Čast odposlanca Carncgljevega ionda g. Kapserja. — Popoldne se je nada!je\"do delo v sekcijah. — Ob 17. se je začela plenarna seia pod predsedstvom g. Sahlba ICorkuta ^i. Brocovič (Zagreb) Je Čital po»« točilo verirfkaciiskega odseka, ki Je verificiral vsa mandate iz Zagreba, Ljubljane in Sarajeva. Glede Beograda so se pojavile težkoce. Ker »e nI mogel doseči sporazum, >e g. Ristič v plenumu prečita! Imena članov beograjskega udružeiia. Poživljal jih Je Imenoma ter so ah sami ali po svojih zastormlkih Izjavili, da so utrodi'1 predpisom statutov beograjskega udruženja glede spTejemania članov. Tako so tz Imenika izlečtil več Imen ter se Je dosegel sporazum. Pod predsednl?tvom g. Kovačiča (Zagreb) se preide na prvo točko dnevnega reda: poročilo sekcije, ki bo kon^tituanrl !n ministrskemu s veni podala predlog IStre Člena 14 nstive c fcsktt. Referent Msi Sokič (Beograd) Je v Imenu večine stavit predlog sekciie. ki zahteva uVfnJen'e ed-rodbe o kolektivni odirovomosti In omejitvi cenzure. V Imenu manične stavi Koma ?i nič (Peograd) ^redleg. da s« predlo?.! »hod k njim zavarovalo s strojn' mi. Slednjič je policija razgnala ko* gtfi niste in jih mnogo Aretirala, i Delavce v Essenu spremlja na delo policija. Iz osrednje Nemčije se poroča, da upor stalno narašča in se Komunistične sile ojačujejo dan r.a dan. Prisilno uvrščanje mož do 50. leta v komunistično vojsko se ni* daljuje. KONFLIKT V GORENJI ŠLE« ZIJI. — Berlin, 29. marca. Agencija \Volffova poroča, da se je položaj v okraju Ribnika poslabšal. V Rib-niku.in Smleni pokajo bombe in se čujejo streli. Italijanske čete so pri* šle v konflikt z uporniki. Drugodi so spopadi med Nemci in Poljaki. Nekaj oseb mrtvih in ranjenih. Nemci dolže Poljake, da delajo ne* red in nemir in zahtevajo od me J« narodne komisije zaščito nemškega prebivalstva. Z druge strani se po* roeu, da so nemške vesti pretirane z gotovim namenom. OBSEDNO STANJE V ŠLEZIJI. —d London, 29. marca. V bližini Opola so napadli vlak, ki je vozil angleške vojake v južni del glasovalnega ozemlja v Gornji Sleziji. Trinajst vojakov je bilo lahko ranjenih. OBSEDNO STANJE. —d Bvtom, 28. marca. Obredno stanje v Gornji šleziji se ie razširilo na okrožji Myslowlce (mesto in okolica) in Rvbnik (mesto in okolica). Okraja Rvbnik in Pština sta podrejena italijanskemu polkovniku Salvi-oniju. ITALIJA IN DALMACIJA. —d Rim, 23. marca. Uradni list objavlja dekret, s katerim se smatralo deli Dalmacije, priznani Italiji, od dneva, ki se bo še določil, kot sestavni dol italijanskega carinskega ozemlja. ANARHISTIČNI IZGREDI V ITALIJI. —d Alesandria. 28. marca. Tekom včerajšnjega dne so se fašisti in socialisti ponovno spopadli, nri čemer sta bili dve osebi ubiti, vec" pa ran enih. Mnogo oseb le bilo aretiranih. Redarji so vzpostavili mir. Nova Wondelova knjiga: >Von Marburg bis Monastir. Kine siidslawi-sohe Reise.c Iz Frankfurta, na Meni mi jo priletela na mizo za pirhe. In pre-čital sem jo na dušek. Herman Wendel jo poleg Betona Watsona edini tujec, ki pozna naše razmere najbolje ter jih presoja najpra-vilneje. Nemec Wendel je imel že med vojno poguma, da je pripovedoval rojakom o Jugoslovanih resnico; po vojni pa je izdal že več knjig o nas, ki bo pisane s toiiko objektivnostjo, globokim znanjem in toplo simpatijo, da mu moramo biti srčno hvaležni. Mož pozna našo pretcJvlost in sedanjost temeljito, se je poglobil v našo politično in kulturno zgodovino, je preštudiral nišo psiho ter zasledoval kvarnost in kori-bti vpliv* ODČeevropake politike na naš razvoj. Ako bi bile izšle take knjige ka-korsne so Vvcndelove »Sndosteuropa-ieche Fragcn«, »Aus und iiber Siie^la-vienc, >Aus dem siidslawipchen Risor-gimento« i. dr., še [»red vojno, bi bili ptali Jugoslovani drugače v Parizu, Londonu, v Berolinu in Rimu. Tako pa so celo na Dunaju pisarili o na* z igno-raneo. kakor se ne piše več niti o div-iih rodovih osrednje Afrike. A t<> je r.?isa krivda, srd niše lenobe in skorpi-jonsko samomorilskega ponižanja ter zaničevanja lastnega naroda. I kaipakl Pisati o nas smo identificirali vedno le z zabavljanjem na nas, smešenjem vsega našega. Zakaj bi i i slovenski uee-njokar, slovenski ali hrvatski kritik, pomenja vendar le vse naše pobijati, trgati, zafrkavati. Tega pa nismo hoteli, zato nismo rajši »ploh ničesar pisali ter smo prepuščali svojim narodnim in političnim sovražnikom, da so nas predstavljali svetu kot divjaško drhal, ki se otepa z ušnii, garjami in stenieami ter se utaplja v blatu in smradu. §kot Watson in Nemec Wendel sta torej morala priti in napisati končno to, kar bi bili morali mi sami že davno napisati, a še bolje in globlje, ker se moramo vendar sami poznati temeljiteje, kakor nas moreta poznati tujca — popotnika. Za minoli boži«* je napisal Wen(M svoje najnovejše delo o svojih vtiskih po Jugosla vi ji. ki jo Je prepotoval v Jeseni leta 1920. od Maribora do Birolja. >V Mari horu« — piše — je treba biti človeku le nekoliko gluhonem in lahko si domišljaš potom, da si v čisto slovanskem mestu. Toda samo kmoti-ški prodajalci zeljnatih glav in paprike, češpelj. Jabolk in orehov pod pisanimi dežniki pred starim rotovžem čebljajo med seboj slovenski; sicer doni na tvoje uho skoraj le nemški, štajerski zabarvano. Ltetavi mimo idoee: niti vsak peti človek se ne priznava slovanske krvi... Slovenci niso kakor pruski junkerji, nego vseskozi demokrati. Toda fasadno politiko gonijo tudi oni v Mariboru« V Ljubljani se veseli Mstanovltve slovenske univerze, obzorj*r naših pes-nikkov, prijaznosti okolice t°r doživi ob Savi z našo kmetico zfiačilen dialog. V krčmi prosi čašieo hrinfevca. da bi se po kopeli v mrzli Savi ogrel. >2ganje je prepovedano!«'pravi krc-marka. >Odkar smo v Jugollaviji: pod Avstrijo je bilo drugače « In vzdihne. — VVendel pa sodi: To je ista pesem tepcev po vsej Evropi: odkar smo republika, — pod Wilhelmom je bilo pač drugače ...! In ko se Je vozil proti Zagrebu, se mu je pridružil distingviran starejši gospod, ki psuje na vse v Jugoslaviji. >Vse smeti svojega srca je zmetal pred me!< piše \Vendel. >Vsa gospodarska, politika v Jugoslaviji je svinjarija — še malo počakaj in takoj mi zapoje habsburško himno .. .« In popisuje lepi, živi Zagreb, pozna Milana Marjanoviča in tovariše, Milana Curčina, >Obnovo«, »Novo Evropo«, a tudi zagrebške separatiste, kmetiske republičane ter sodi končno: »Nič za to l Danes živi vendar Mlada Hrvatska kakor je živela nekdaj Mlada Nemčija! Naj se le igračkajo omejeni starci še dalje z državnoprav-nimi otročarijami in hrvatsko ekstra juho: toda vsa ta energična in stremeča mladina je z vsakim srčnim udarcem jugOf.lovenska!« In o Beogradu piše: »Marsikogar razburja še plehka šara kakor državna oblika in družabni red, ki se ji bo čez petsto let pravnukov pravuuk le še smejal kot prazni ničevnosti. Toda v Beogradu ]o kakor v Ljubljani ali v Zagrebu ter kakor povsod: vse, kar je duševno mladega, vse kar je lačno bodočnosti, se utaplja v Čustvu narodno edinstvenosti treh plemen. Jugoslovenske zemlje so sicer že dolgo dolgo raztrgane, različne vlade ter najrazličnejši kul.urni vplivi so jih trgali, trojna vera in vsaj dvojna trgovinska smer; niih zlitje ni igrača; tega ne taji nihče. Toda kako Je bilo z Nemčijo? Slovenski federalisti, hrvatski separatisti, veliki Srbijanci, vse to se kr^ta kot ha-noverski Welfi. bavarski Sonderbilnd-lerji. kot veliki Prusi skozi našo lastno zgodovino. In vendar smo en narod, in narodno ujedinjenje se ni dalo ustaviti.« V Bilolju. ki Je po v7endelovem popisu velezanimivo, lepo mesto, živi prava godlja narodnosti: pogrčeni Slovani, pogrčeni Vlahi, poslovanjeni Cin-carji, Aromuni. čisti Slovani, pravi Turki, pravi Grki, nepotvorjeni Ar-navti. slovanski Albanci in poalbanjeni Slovani, povrhu še Judje in ciganje. In Slovani so zovejo Makedonce! »Srbom tu spodaj — zlasti uradnikom in častnikom, se jugoslovenska n.isel ne zdi vedno živa sedanjost; radi govore le o Srbiji; pod Jugosloveni razumevajo «prečane«, nekdanje av-stro-ogrske rodne brate onstran Save, Drine in Donave. In v Makedoniji se počutijo vsi kakor v nekaki svetu odtrgani koloniji, v izgnanstvu«. A v Ohridu je borba med Srbi in Bolgari ter se zovejo zato rajši Makedonce. »AH mirujte, otroci!« piše W. »Kmet na Babunl planini ml je dejal z zaničljivim zamahljajem: Ah Srbi ali Bolgari to so tukajšnje stranke; Jaz pa nisem v nobeni stranki.« In na vožnji preko Ohridskega jezera je pridi-goval neki mladenič iz bitrdj^ke inteligence o makedonski narodnosti; imeti hoče avtonomno Makedonijo z de/elno vlado in deželnim parlamentom v Skop-Mu v skladu z nekakšno jugoslovenske zvezno države. Ta načrt je vzlic takoj očividnim pomislekom vreden pretre-sanja. Toda predvsem sporazumi te se! Slovenci. Hrvatje, Srbi, Makedonci, —d Rim, 23. marca. Listi poroča- f jo Iz Genove, da je bil anarhist areti- i ran v trenotku, ko je z bombo vstopil v Olimpijsko dvorano. Dva vinjena anarhista, ki sta kričala *Živela anarhija«, sta povzročila pr<;tidemonstra-cije. Pri spopadih je bil en anarhist ubit. Na železniški progi Rovigo-Cam-ponovo so karabinjeri i našli zavoj z dinamitom. Ko so fašisti iz Peru" ; • prišli v Citta di Castello, so taiir socialisti začeli nane streljati s puškami. Fašisti so nato vdrli v delav zl>ornlco in jo zažgali. Deset oseb jc bilo lahko ranjenih. ITALIJA PRIKRIVA ANARHIJO. —d Rim, 28. marca. V inozemstvu razširjene vesti o napadih v Tami, Vereelliju. Lecce in Parmi so brez vsake podlage. GROF GOLUCLTO\VSXI UMRL. —d Dunaj, 2l>. marca. Kakor poroča »Ncue Frcic Prcsse« iz Lvova, je umrl po kratki bolezni j bivši član avstro-OLlrske aosnoske zbornice in zi'nanii minister £r~>f Agenor Goluchowski. Obolel je na pljučnici. FRBEDRICH O ZVK71 ROMUN« SKE Z MADŽARSKO. — Dunaj, 2{K nv^ca. FriccJrich, ki se še vedno nahaja v Budimpe» šti, je razkril v pogovoru z »Mag« var Hirlapom« zanimive poskusa Romunov za zvezo z Madžarsko potom personalne unije. Govoril Je tudi o neki zaroti, kateri naeeljujc baje princ Carol. WI!.SONOVA BOLFZFN. —d VVashington, 28. marca. Stanje bivšega predsednika Wilsr>r:a. kateremu se je ponovila njegova stara bolezen, je zopet zadovoljivo. VELIKA BRF7POSELNOST V ANGLIJI. —d London. 29. marca. Število brezposelnih je zadnji teden narastlo za 57.3*6 oseb. Vsega skupaj je sedaj na Angleškem 1,375.490 oseb brez dela. Bolgari, vf vsi ste Jiurosloveni, en na« roti; zberite so pod eno streho od So-do C'rii«v-'a p:.»ri.i ena iu*:(»slovenska «! /.ava. rojena iz \o! o !7 milijonov, oklepajoča vsa plemena! Drugo pride samo o l sebe.. .< Cm rita Jagoaloven vse te različne jugoslovenske modrosti iz rrdirevske, sajedničarske, mariborske in tudi ljub* Ijanake politične ča*o: i-nosfi. a jih na»-to prini' rja z jasnimi, prirodnim!, edU no pral 'nini. ker vsem trm plenMH d -m enako r^:ilnimi načc'i frankfurfr skega Nemca Weadela, ga mora biti sram. Nemec v6, kaj le za n:»* edino možno, pravo in spasonosno. A jugo-slovenski velepolitikoni Se vedno no. Pa fo smatrajo za to vendarle za rodoljube. Jos. Kremen. Glasoci is koroške. — BorovIJe. (Napadi na Slovence brez konca In kraja.) i»r. Lemisth jo V svojem odgovora na naročeno interpelacijo poslanca Gallerja in tovarišev o razširjanju vesti o preganjanju koroških Slovencev med igim Izjavil, da je deželna vlada koroška vsem svojim podrejenim oblastim strogo ukazala »stvarno in objektivnom posto patit »Stvarnega in objektivnega postopanja« nemških oblasti, kadar gre za zadeve m,-J Sloven' i in nemčurji, do «=edaj £e nI* kjer ni bilo opaziti Slovenske gostilna brez vzroka zapirajo, slovenske doliv-r.o samo za to, kor so za veti ni Slovenci, mečejo na cesto, gozdarje, cestarje, poštne slugo odslavljajo s.imo za to, ker so glasovali za Jugoslavijo, lovcem, ki so znani kot navdušeni Slovenci, jemljejo lovišča in lovske t^r orožne liste, sploh pa postopa oro/nistvo, sodišče in glavarstvo tako pristransko, da je to za republiko in moderno državo naravnost sramotno. Pri >Deutseh« Petnic jo orožnik Slovenca oklofutalf drug orožnik, ki jo ta prizor gledal, pa je deial: >Gib ihm nur noch ein paar!< V Kožentavri jo orožnik streljal za be* žcčirn Slovencem; k sreči ni zadel Slovenca, ampak niegovega psa. V Sent Janžu so orožnikom naznanili, kako so piiani nemčurii razgrajali v gostilni in vdrli v privatno hiŠO a orožniki ni^o vpeljali nolkene preiskave; če pa gre zaveden Slovenec drugeera obiskat, ta« koj prilete za njim nemški orožniki poizvedovat, če se ne vrši tajno zborovanje. Pri sodišču so posadili pravico za. duri. pri sodni mizi pa sedi človek, ki je pri svojem odhodu iz Beljika V Borovlje izjavil: >Unten werdo ich dle Cužon karnifolne. Nemškutarskega pretepača, ki je v gostilni prt >Cinr gelnu< Slovenca Frica brez povoda napadel in s stolom in z ogljato nogo raz* bitega stola mlatil po njegovi glavi, je ta >objektiven< sodnik kaznoval na 48 ur zapora, isto kazen jc pa prisodU Slovencu iz Šmarjeto, ker Je pri valje* nju hlodov zavpil >horuk< v trenotku* ko je šel mimo nemčur. Kar pa dela glavar Rainer, pa presega sploh vse meje. Če pride Slovenec k glavarstvu v Celovec po orožni, lovski ali potni list ali v kaki slični zadevi, brez ovin* ka izjavijo, da se morajo prej informi* rati pri >Heimatdienstu< in pogledajo v knjigo, kjer so vsi Slovenci od >Hei-matdiensta< zabeleženi. In to je objektivno in stvarno postopanje. V Borov* l!ah so se skoro celo zimo nemčurji po gostilnah pretepavali. Glavarstvo ali orožništvo nikdar nI poseglo vmes. Ko fo pa na Silvestrov večer Slovenci dva pijana nemškutarska razgrajača posta-* vili na cesto iz slovenske gostilne, Je glavar takoj hotel gostilno zapreti. V sredah Je glavar Rainer v Borovljah' velik sodnik. Tedaj deli karni med Slovence od blizu in daleč kakor mu po* roča >IToimatsdienst<. Mož Je sam izjavil: >Die heimatstreu Bevoikerung verlangt es so!< Oblasti same so torej krive, če preganjanje In napadi na Slovence 8e vedno nočejo ponehati, dasi Je od plebiscita sem že minulo več kot pol leta. 18 marca se ie zbrala majhna slovenska družba v gostilni Benko. da proslavi god sina. Takoj so prihrumeli pijani nemčurji, mod njimi Pegamov, v gostil* no. opsovali posestnico na neolikan, nesramen način, potem pa se lotili drugih. Peramov je brez vsakega pomisleka dal Slovencu od zadaj klofuto in nastopal na način, da so morali Slovenci gostilno zapustiti. Odhajajočim so podivjane! grozili s strojnicami. Drugi dr n so nemčurji sporočili gosti'ni >Pri Cingelen, c da še pridejo t>a pretepava t. da morata tam dva Slovenca mrt« va biti. Ko }o gostilničarka radi tega hišo zaprla, ie posebno Zagošenov Tone razbijal in zmorial nrav po surovinsko pred durmi. Podivjnnost teh zape* ljanih ljudi gre tako daleč, da če Slovencev ni, se med seboj začno pretepatl-Na Sent Jožefovo so pri >Justu< vprl-zorili >komedijo<. Znani Doljani so čakali potem Zagošana pred hotelo, da bi ga. Ko ga pa le bilo, eo začeli streljati z revolverji. >Stvarnost in objektivnost« bi zahtevala, da se take stvari preiščejo. Za Slovencem Win-klerjem so vpili na gorici v Borovljah: >Prokleti Kranjc. falot, ali še nisi šel črez Lfubelft, na njegovem vrtu ob poti na Do^ne pa so mu poškodovali okoli 20 sadnih dreves. — Na Dobravi ©o nemčurji vpili v Miž'ni bi^e Slovenca n. d. Težina: >Fna. dve, tri, horuk CežinU; ko so ga dobili v Borovljah pri Klavrn, na «o era psovali in hotHi nabiti. Morebiti bodo v^ndarJe enkrat začele v teh zadevah nase oblasti »stvarno in objektivno« postopati. Spom"nia|te se DruSe sv. Urila m Metoda. s 4. stran. .SLOVENSKI NAROD** dne 31. marca 1921. 12 *iev. Pustolovščina Karla Habsburškega. Bivši cesar Karel je zapustil Švico in se skrivaj vrnil v Budimpešto, vratni nacrti P — Radičevci v zvezi s Karlom? Pro- Pred tedni so listi priobčili izjavo bivšega cesarja Karla bivajočega v Pranginsu v Švici, da se namerava o velikonočnih praznikih vrniti v Budimpešto in zasesti madžarski prestol. Nihče ni verjel tej izjavu Kakor pa vse kaže, je bila dotična izjava vendarle resno mišljena, kar dokazuje dejstvo, da se je Karel v resnici na velikonoč pojavil v Budimpešti. Madžarska vlada sicer skuša prepričati javnost, kakor da bi ničesar ne vedela o Karlovih načrtih in kakor da bi jo bil njegov povratek silno presenetil. Tem njenim zatrdilom pa je le malo verjeti Kakor vsa javnost tako je rudi madžarska vlada bila opozorjena po Karlu samem, kaj namerava: lahko bi torej bila pravočasno ukrenila vse potrebno, da vnaprej onemogoči Karlu odhod iz Švice. Ker tega ni storila, se mora sklepati, da je bila ali naravnost sporazumna s Karlom ali pa je bila tako lahkomišljena. da Karlovih napovedi Bi smatrala za resne. Zdi se, da so bile tudi avstrijske oblasti v tajnem sporazumu z bivšim cesarjem, ker je sicer docela nemogoče, da bi mogel Karel nemoteno prepotovati vse avstrijsko ozcml e od Bre-genca pa do ogrske meje. ne da bi ga bil kdo spoznal. In če se je Karel vozil celo preko Jiigoslavi.e? Ni izključeno! Ako uvažujemo, da so se ves pretekli teden trdovratno širile ori nas, zlasti na na Hrvatske . vesti, da nameravajo Radičevci In Frankovci na veliko soboto Izvršiti državni prevrat ter proglasiti Hrvatsko za samostalno In podrobnostih. Iz vseh poročil pa je razvidno, da je položaj nastopen: Kke-kralj Karel je v soboto preoblečen dospel v Ogrsko Sobotico in ee ustavil pri tamošnjom škofu. Ministrski predsednik groh Teleki, ki je bil poklican v Sobotico, in polkovnik Lohar sta eks-kralju odsvetovala uresničiti njegove namere. Ekskrajj Karel je nato v nedeljo zjutraj v avtomobilu odpotoval v Budimpešto. V drugem vpzU se je peljal ministrski predsednik grof Teleki, ki je dospel približno dve uri pozneje v Budimpešto. Državni upravitelj Borthv je pripravil ekskralja do tega, da je obljubil odpotovati v Švico nazaj. Bo istega dno je kralj odpotoval iz Budimpešte, medpotjo pa se je premislil in je sklenil ostati. Baje se sedaj nahaja v Ogrski Sobotici. IVinogo 6e je govorilo o nekaki privolitvi francoske vlado glede povratka bivšega kralja. Francoski zastopnik v Budimpešti pa je med tem formelno dal na znanje, da se bodo zavezniške vlade povratku kralja na tron kar najbolj energično zoper-stavile. Grof Andrassv in Bethlen sta nato odpotovala v Ogrsko Sobotico in informirala bivšega kralja o položaju in o izjavi francoskega poslanika. So v Budimpešti je le malo ljudi vedelo o načrtu bivšega kralja. Odredili so že nekaj aretacij. Kakor javlja >Politische Korespondonzc, je vlada republike Avstrije vse potrebno ukrenila, da bi se preprečile eventuelne posledice teh dogodkov za Avstrijo. Obenem se je uvedla preiskava, da bi se dognalo, ali je bivši kralj potoval skozi Avstrijo in neodvisno državo, ne moremo a priori f° bi *? dognalo, da je potoval, da se zavračati mišljenja, da so blH hrvatski prevratni elementi natanko poučeni o nameravanem povratku Karla Habs-buržana in da le bil prevratni načrt na Hrvatskem naravnost dogovorjen s Karlom in njegovo okolico. Vse kaže torej na to, da le bf! za veTikonoč zasnovan od Karlovih pristašev obsežen komplot katerega cilj Je Ml. v tei a!l oni obliki zopet vzpostaviti habsburško monarhijo. Ta komplot se ni posrečil ne morda zaradi Čuječnosti oblasti, marveč najbrže zgolj radi tega. ker je bil slabo aranžiran in ker je preveč računal s tem, da bo Že enostavni oovratek bivšega cesarja signal za splošen prevrat, ki bi naj zopet vzpostavil habsburško gospodstvo ob Donavi. Dravi in Savi. Ko se le Karel odloČil, da zapusti Prangins in odpotuje v Pešto, le bil gotovo prepričan, da ga bodo predvsem Madžari, za njimi pa tudi Avstrijci !n Hrvati snrejelt z odprtimi rokami in z vihrajočimi zastavami. V tei dobri veri se je odnravil na pot a doživel je grenko razočaranje predvsem v Budhnoe-Šti\ kjer so mu vsaj, kakor službeno rsTcrlašajo, natočili čisto vino ter mu odločno dopovedati, da je njegova zvesta definitivno zatopila. Ako fma Karel že zdrave možgane bo izvajal k'Misekvence ter se enkrat za vedno odpovedal vsem nadaliurm pustolovščinam, ki nimajo absolutno nobene nade na uspeh. — d Budimpešta, marca. Madžarski korespondenčni und poroča, da ie na velikonočno nede* lio popoldne prišel nenadoma v Budimnešto bivši cesar Karel ter obiskal državnega unravnika Niko« laja Horthvta. Po kratkem razso* voru je bivši cesar na željo držav* nega upravnika, v Budimpešti nrl* šotnih članov političnih strank in članov vlade zapustil rdavno mesto. Vlada je zagotovila bivšemu ce* sarju, da se mu omogoči povratek v kako nevtralno državo. V Budim* pesti je vladal popoln mir. Občin* stvo je komaj doznalo za prihod bivšega avstro*ogrskega cesarja. —d Tmnaj, 29. marca. Vesti o dohodu ekskralja Karla na Madžarsko, ki jih objavlja >Politische Korreepon-denz«, ne odgovarjajo resnici v vseh konstatira, koga zadene krivda za to. — Dunaj, 29. marca. Kolikor «e je doslej moglo usrotoviti, je Karel potoval preko Avstrije s ponarejenimi avstrijskimi potnimi listinami. Listine so mu preskrbeli najbrže avstrijski diplomati. S Karlom v zvezi je bil že som-boteljski škof, ki je pripravljal tudi Karlov povratek. Iz Sombotelta 6e je Karel pelial v Pešto z avtomobilom. Bil je v civilu. V nedeljo zgodaj dopoldne se je Karel zglasil v ministrskem predsedstvu, kjer so ga takoj spoznali. Nastopal je z vso sigurnostjo kot vladar. Vsakomur, s katerim je prišel v Gotiko, je izjavil: >Jaz sem Vaš kralj, kateremu ste dolžni pokorščino<. Ker ni našel doma ministrskega predsednika Telekija. ki je bil v Kiralvhidi, se je z avtomobilom odpeljal v kraljevski grad, kjer rezidira državni upravitelj Hor-thv. ter zahteval, da ga takoj sprejme. V gradu je zavladala snlošna zmeda. Sprejeli so ga s kraljevskimi Častmi ter ga pel »ali v avdijenčno dvorano, kjer ga je sprejel Horthv. Pazeovor je trajal nad eno uro. Zatrjuje se. da je Karel izjavil, da hoče takoj in brez odlaganja zasesti madžarski presno!, češ da antanta temu ne bo nasprotovala. Hor-thvjn se je končno posrečilo Karla odvrniti od tega načrta ter ga pregovoriti, da se vrne v Sombotelj. Pri odhodu iz Pešte je Karel izjavil, da ostane na Madžarskem in naj se zarodi karkoli. Dunajski listi pišejo, da sta aranžirala Karlov povratek na Madžarsko bival minister zunanjih del grof Ozaki in grof Hunvadv. dvomi maršal bivšo cesarice Zite. V stalni zvezi z njima je bil somboteljski škof. — Budimpešta. 29. marca. Vlada je sklicala parlament za v petek, dne 1. aprila. Zasedanje parlamenta pričakujejo z veliko napetostjo. Razne stranke nameravajo internelirati vlado zaradi povratka Karla Habsburškega. -— Budimpešta. 29. marca. V mestu se trdovratno vzdržuie vest, da namerava Karel v petek priti v Pešto ter stopiti v stike s strankami, ki se zavzamejo za povratek Habsburžanov na madžarski prestol. — Budimpešta, 29. marca, Karel Habsburški stanuje pri škofu v Som-botelju. Vsa višja duhovščina so mu je poklonila ter mu izrazila svojo udanost. Došle so vesti, ki zatrjujejo, da je priseglo Karlu svojo zvestobo tudi on-dotno vojaštvo. Dnevne uesft. V Ljubljani. 80. marca 1921. — Odklonjena opasnost. Ne* štetokrat smo v našem listu opozar* jali merodajne oblasti na prevratno propagando raznih državi nevar* nih elementov pri nas in v sosedni Hrvatski, no, na poklicanih mestih večinoma nismo našli razumevanja aH pa se nam je celo očitalo, da vidimo vse prečrno in da pretirava* mo. Zato se proti rovarjenju teh elementov navadno ni ničesar ukre* nilo, češ da stvari ni jemati za res* no. Tako smo pretekli teden opozo* rili merodajne faktorje, da se pri* pravi j a prevrat na Hrvatskem z& Veliko noč in da se skuša tudi v Sloveniji pripraviti teren za even* tualno revolucijonarno akcijo. Ni nam znano, da4i so državne oblasti uvaževale naša razkritja ter ukrenile protiodredbe, domnevamo pa, da so vse, kakor običajno, vzele z najlažje strani ter niso odredile prav ničesar v varstvo ugroženega našega državnega obstoja. Dogo* dek v Pešti bo morda odprl oči tudi poklicanim našim r T emf da bodo v bodoče nekoliko bolj ČVječi gA oprezni, saj je jasno kakor bcU dan, da so prevratni elementi, ki so v habsburški službi, res pripravljali za Veliko noč prevrat, ki bi naj zo* pet vzpostavil habsburško gospod* stvo pri nas, na Hrvatskem, na Madžarskem in v Avstriji, in če se ta akcija ni posrečila, tega prav go* tovo ni pripisovati čuječnosti na* ših policijskih in drugih oblasti, marveč zgolj srečnemu slučaju in morda okolnosti, da je bil Karlov povratek aranžiran nadvse nespret* no in nerodno. Za enkrat je srečno odklonjena nevarnost, ki nam je grozila za Veliko noč, ali bodo naše oblasti znale v bodoče odstraniti opasnosti, Id nam nedvomno Še prete? Ako bodo še nadalje mirno trpele proridržavno propagando, ki se |e sedaj že razpasla vsepovsod, lahko Je v dogleanem Času doživi* mo velika presenečenja, — Koroški Nemci In združitev z Nemčijo, »Prankfurter Zeitung« od 13. t, m. poroča v uvodniku »Državni zbor in londonska konferenca«, da je poslala koroška deželna vlada na Žalno sejo ob priliki zasedbe nemškega ozemlja po antantnih četah brzojavko, v kateri Iz- raža svojo globoko žalost in sočutje vsled zasedbe nemškega ozemlja po zaveznikih. Koroška deželna vlada pravi med drugim: Tudi ta nova zavezniška nasila ne bodo zatrla v nas zavesti, da pripadamo k Nemčiji. Nemški državni zbor je razpravljal o tej brzojavki na Prvem mestu, iz Česar je razvidno, kakšno važnost polagajo v Berlinu na koroško vprašanje, katerega rešitve potom plebiscita Še ni priznala antanta, — Še vedno črnozolti! Pišejo nam: Zanimiv pojav smo opazovali pri šentpeterski sobotni procesiji. Neko katoliško društvo je med dru^ gimi korakalo s svojo »zastavo«, na kateri se je blestel naslednji na? pis: »V spomin 50 letnice vladanja Njegovega Veličanstva Frana Jo* sipa«. Zadevno društvo je bilo ova? deno policiji. Radovedni smo, če bo imelo policijsko ravnateljstvo to? liko moči, da pove katoliškemu av? strijakantskemu društvu odločno in jasno besedo, da živimo v kralje* vini Karag jorg jevičev, ne pa v m O* narbiji pijanega Karla Habsburža-na. — Zanimiv je dalje tudi drugi slučaj. V prodajalni Marije Elsner v Kopitarjevi ulici Št. 1 ie kupil ne* kdo za praznike razglednice, med drugimi pa je zapazil tudi kopico nemških razglednic s črnožoltimi in nemškimi barvami. Na zadevno vprašanje, kje je dobila prodajalka te razglednice, je kratko odgovo* rila, da ji je te razglednice izro* čilo »Katoliško Tiskovno društvo« v komisijsko razprodajo. — Opcijska pravica Primorcev. Osebe, ki so pristojne na italiian* sko ozemlje, imajo po odredbah rapallske pogodbe pravico optirati svojo pristojnost najkasneje do 2. avgusta t. 1. — Seja mariborskega mestnega sosveta. V torek 29. t. m. se je vr* šila seja mariborskega mestnega so* sveta, na kateri je vladni komisar pojasnil zadevo glede znanih 40 svinj, ki jih je svoječasno nabavil dr. Leskovec za ubožno mestno prebivalstvo, ki pa tega svinjskega mesa nikdar ni dobilo, ker sta po* zabila nanj dr. Leskovar in ravna? natelj klavnice Kera. V eni zadnjih sej je mestni sosvet zahteval od vladnega komisarja pojasnilo, če je bilo to meso res prodano v Avtrijo, čeprav je bilo že gnilo in črvivo. Vladni komisar je sedaj na podlagi preiskave komisijskega odseka po? vedal, da je bilo meso res prodano v Avstrijo in sicer brez kontrole in da je dobil ravnatelj kievnice pi* meni ukor. Dr. Leskovar se je zago> varjal z dobrim namenom, češ, da je hotel z mesom počakati tako dolgo, dokler se ne zvišajo cene. — Dijaški transport na Dunaj. Vse gdč. koleginje in gg. kolege, ki žele odpotovati dne 6. aprila dopoldne iz Ljubljane na Dunaj, prosim da se prijavijo radi transporta. Potni list. vozno olajšavo in drugo naj si preskrbi vsak sam. Prijave sprejema Janko Ravnokar, stud. rer. com. Ljubljana, Pred škofijo 20. — Iz mestnega Šolskega sveta redne seje z dne 17. marca 1921. Mestnemu županu dr. Ivanu Tavčarju je izreči na visokem odlikovanju z redom sv. Save II. razreda kot predsedniku mestnega šolskega sveta pismeno čestitka Zapisnik zadnje redne seje z dne 28. januarja 1921 se odobri brez ugovora. Poročilo o končni uredbi obveznih nedeljskih maš v ostrem zimskem času. o uredbi pravoslavnega verouka na ljudskih, meščanskih in nižjih srednih šolah in o preuredbi pouka v srbohrvaščini se vzame na znanje. Dovoljeni sta in otvorili sta se novi vzporednici v I. razredu III. mestne dekliške in v IV. razredu zasebne dekliške ljudske šole v Licht sirotišču. Stalni učitelj Avgust Pire ki se je odpovedal nadzorstvu za šolski okraj Litiia, je na lastno prošnjo na službo-vanic pri del i en višjemu šolskemu svetu. Po Janku O r o ž n u. ki je dobil za II. pollet'e študijski dopust, je na I. mestno deško meščansko šolo v službovanje poklican kot zač. strok, učitelj Ludovik Primožič, izprašan iz prve skupine, prej v službi na Koroškem. Učitelj srbohrvaščine je nanovo postal Tomo J e d r 1 i n i č. prej učitelj v Volvodini. učiteljica srbohrvaščine pa Mariia Trampuževa, prej učl-ljica v Istri. V službovanje sta pHde-Ijenl na I. mestni dekliški šoM Milka Umbereerjeva. nrei v Hrastniku, kot začasna učiteljica petja in Ber-ta Valentova, prej v Šmarju pod Ljubljano, kot namestnica stalne su-plentke, na I. mestni dekliški meščanski šol! pa Marija Miklavc - Jan-š a kot začasna strokovna učiteljica, izprašana Iz IT. skupine In Iz francoščine, prej stalna uČItelHca v Notranjih Oorlcab. Skalno službo na Barju je nastopil Tlt O r č a r. prert stalni učitelj In začasni voditelj v Tržišču. Isti šob* le v službovanje prldelfena Mariia GrčarJeva kot naslednica po Marili Smoli cevi, ki ie prestopna za su-plerrtko na drž. deško vadnico. Na novih sporednlcah sta postali zač. učiteljici Vida Smer del jeva In Melita Petelinova. Več prošenj r*i dovolitev dai|§?h pa za podaljšanje že obstoječih dopustov se sklene na priporočilo mestnega fHkata predložiti vlšlemn Šolskemu svetu v ueodno re-StaR. Na mesto obolelih učiteljev in učiteljic sc sprejmo v začasno službovanje nanovo ali pa vnovič absolv. učit. ktndidatje (kandidatke), oziroma .vuplentie (suplentke) Bena P c-t r i ć e v a, Franc D o 1 i n a r, Ivanka Proscnčeva, Anica Španova« Ljud. Celestinova in Fr. PU hanova. Poročili okrajnega Šolskega nadzornika o nadzorovanju III, in IV. mestne deske ljudske šolo so vzam ta na znanje in ž njima tudi v njih stavljeni nasveti. Poročilo je predložit; višjemu bolskemu svetu v odobrenje, Pr<»je:ktirani sta v razbremenitev I. mestne dekliške in I. mestne d< kc meščansko šole III. mestna dek! in III. mestna deška meščanska Šola. ili. 11 {c • tna dekliška meščanska naj bi se otvorila s L in IL razredi m v pritličju mestnega šolskega poslopja na Erjavčevi cesti .št. 19, HI. mestna deška meščanska šola p.t s i. r -v II. nadstropju šole na Ledini III. mestna dekliška ljudska šola in I. m -stna deška ljudska šola na' b; os še zanaprej šestrazrednici. Za vzdrževanje lil. mestno dekliške ljudske Solc je brezpogojno treba I. Iti II. nadstri -pja lastne hiše na Erjavčevi cesti št. 10. ki je že nad poldrugo leto zase« drži poštno ravnateljstvo zi svoj računski oddelek. Nadi tessa se sklene poskrbeti č'mnreie za to, da se omenjeni prostori izroče svoiernu prvotnemu namenu, če ne drugače pa ekseku tivnim potom. Predsedstvo kranjske hranilnice je naprositi, naj pren s H Vi m n tov vrt za kretanie šentjakobske šolske mladine m<»d odmori potika pod nadzorstvom ufilteljstva ob usodnem vremenu in za to primernem 1 t-nem Času. Ko se reši *e nekni internih zadev in ko podaio predsednik, nadzornik in zapisnikar stvarna pojasnila na stavbena jim vprašanja, zaključi predsednik sefo. — Omejitev doseljevanja v Ze-dinjenlh državah. Naše poslaništvo v VVasliingtonu javlja: Amerikanski kongres je sprejel zakon, s katerim omejuje prihod doseljencev v Zedi-njene države. Od 1. avgusta 1921 je za dobo 15 mesecev dovoljen prihod samo 3% celokupnega Števila vseh doseljencev, ki se nahajajo v Ameriki. — Vesti s pošte. Imenovani so: za višjega poštnega kontrolorja Martin Radej v Mariboru 1, za višjega poštnega oficijala II. razreda Edvard Hofrnan v Ljubljani 1 in za poštnega uradnega slugo začasni pomožni sluga Vaclav Stanislav v Gornji Radgoni. Podeljena je odpravniška služba v Motniku poštnemu oficijantu Maksu Hribovšku, v Bučki poštni aspirantki Ivanki Teržan, v Podsredi poštni pomočnici Franji Ve-res v Zagradcu na Dolenjskem poštni pomočnici Mariji VranČič in v šmarjeti ob Pesnici poštni pomočnici Berti Toplic. Premeščeni so: višji poštni oficiial Emil Predika iz Ljubljane 1 v Novo mesto, poštni oficiial Miha Luznar iz Sarajeva 1 v Ljubi ano 1. poštni oficijal Ivan Ortau iz Ljubljane 1 v Maribor I, poštna asistenta Mihajlo Barič iz Ptuja in Jožko Monda iz Ljubljane 1 v Sarajevo 1, Ivan Novak iz Ljubljane l na Jesenice Gorenjsko, poštne oficiantke Emilija Tratnik iz Ljubi ane 1 v območje poštnega in brzojavnega ravnateljstva Veliki Bečkerek. Ana Mastnak iz Grobelna v Mursko Soboto, Antonija Tavželj iz Murske Sobote v Grobclno, Ana Zupančič iz Maribora 1 v Kranj, Marija Hladnik iz Škofje Loke v Maribor 1, Karla Hladnik z Jesenic na Gorenjskem v Škofjo Loko, Otilija Kam-bič z Vrhnike v LjubL ano 1 in poštni uradni sluga Jož. Golovršnik iz Maribora 1 v Novo mesto. Poštni službi se Je odpovedala pisarniška oficijantka Kar-mela Bajt v Ljubljani. Trajno sta vpo-kojena: poštar Alojz Tomažič v Ljubljani 2 In poštarica Mariia JurŠa v Zre-čah. Odpuščen je Iz poštne službe sluga Anton GašperŠič v Gornji Radgoni. Odvezana sta poštne službe poštni asistent Frau;o Kvas Ljubljana 1 in pisarniški asistent Oskar Štisteršlč v Ljubljani. — 1'mrl Je v Ljubljani veterinami nadzornik Makso Paul in, živina zdravnik iz Črnomlja, kjer je sloibov 29 let in bil »ploSno znan kot miren, vesten in delaven uradnik. Od leta 1S89. do 1892. je služboval v Radovljici kot deželni živinozdravnik. V trajno dobrem spominu bo ostal rajnki osobito v Beli Krajini, kjer je služboval vso dolgo vrsto let pod silno težavnimi razmerami ter si v napornem službovanju nakopal tudi težko bolezen, ki je povzročila prezgodnjo smrt. Blag mu spomin! — Umrl je g. Vincenc M a * r i n č e , nadstrojnik drž. železnic v Ljubilani. PoGreb se vrši danes. — Pobiranje davka na poslov* ni promet. Gospodarsko * finančni komite ministrov je odločil v seji dne 5. marca 1921 o vprašanju, kako je postopati z davkom na po» slovni promet v zvezi z novimi po> stavkami carinske tarife, sledeče: 1. da se v slučajih, kjer ni predpU sana nikaka carina, ne pobira da; vek na poslovni promet; 2. da se v ostalih slučajih aavek na poslovni promet zniža sorazmerno z novimi znižanimi carinskimi postavkami. — Za Sokolski dom v Črnom* lju sta darovala Fran in Milka Ko* vaČ 200 K namesto venca umrlemu veter, nadzorniku Maksu Pavlinu v Črnomlju. — Razpisana poštarska služba. Razpisana je poštarska služba Ziri (K). Prošnje je vložiti v 14 dneh. — Dvokronskl bankovci s ponarejenim žigom. Te dni je prišel v Kostil-no pri »Majarončku« neznan moški m je ponudil natakarici dvokronskes» drobiža za večji znesek, 'a.ačo je plačal z Jvokronskimi bankovci, pri katerih je pozneje natakarica spoznala ponarejen Žig Kotorska oblast Ćakovce«. Neznan možki je bil star okoli 24 let n : a^orelega obraza. Go-te»vo je skušal še kje drugje spciati te bankovce s ponarejenim žigom. — Nesreča s samokresom. Zi* darski pomočnik 19 letni Martin Skubic je po delu oblekel suknjič, v katerem je imel nabasan samo* kres. Pri tem se mu je samokres iz* pro/il in krogla ga je smrtnone* varno zadela v trebuh. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je u;nrl vsled poškodbe. Martin Sku* bic jc doma iz Smartne^a pri Litiji- — Ljubezenska tragedija. Na velikonočni poiiLdelek zvečer je sedel v neki gos!lini na Pobrezju pri Mariboru delavec Karel Korb v družbi svojega očeta in svaka, ki sta mu očitala njegovo ljubezensko razmerje do Marije Oman. Korb se Je vsled tega očitanja vznemiril in rekel« da se bo ustreli nakar je odšel Iz gostilne proti železniškem mostu, kjer je odložil nekaj obleke ter jo poslal po nekem dečku v gostilno, kjer sta pila njegov oče in svak. Nato jc šel na železniški most, kjer se je vr^el pod stroj, ki mu je odtrgal obe nogi pn kolenih. Ko je prišel Stroj na kolodvor, so zapazili na kolesu kri ii takoj poklicali rešilno pomoč in policijo. Medtem pa se je iani i rokami priplazil do ograje in se spustil 16 m glob ko v Dravo, kjer je pa obležal na nasipu pred stebrom mosta- Re-ve/ ie straš to vpil. toda nihče ni mogel k njemu, ker jc bilo že hlizu polnočL Drugo jutro so ga naŠU mrtvega in ga prepeljali v mrtvašnico. Oče m svak sta šla sicer za nJim, toda vsled teme nista mogla vedeti, kam ]ie ŠeL Prijeti Obeefl kaznjenec. Na 4 leta Ječe zaradi tatvine obvojerl in začetkom marca Iz mariborske kaznim!« ce pobegli kaznjenec France Godec Je bil seJai prijet in i/r »čen kaznilnici v Mariboru. — Vlom. Med prazniki Je bilo ponoči vlomljeno v stanovanje trgovca z moko Lovrenca Kvedra na Poljanski cesti 1°. Vlomilec Je odnesel 1« ročne blagajne znesek nad 12.000 K Tat je neznan. — »Progres«, tvornica igrač v Ljubljani. Pred nedolgim časom ustanovila se je v Ljubljani tvor* nica igrač »Progres«, ki je pričela sedaj v polnem obsegu s svojim obratom. Ker se je dosedsj uvažalo igrače za drai} denar iz inozemstva« moramo ta novi pokret v naši in* dustriji z veseljem pozdraviti, tem bolj, ker sc nahaja podjetje v stro* go narodnih rokah. Da so v tvor> niči zaposlene res strokovni aške moči je najbolje razvidno iz izlož* benih oken pisarne podjetja v 3. društvenih pravil. 6.) Volitev revizijskega odseka za je to U/2L. obstoječega iz ti h računskih predelovalcev fin dveh namestnikov, fs srede članov, ki ne pripadajo ravnateljstvu. 7.) Samostojni predlogi članov, ki se morajo po f 45. društvenih pravil vsaj 8 dni pred občnim zborom Kročiti pismeno ravnateljstvu. k Tnrlstfka In sparL — Dirke kluba Kolesarjev in mo-foeiklistov >Ilirija« v Ljubljani se vršo v nodeljo 3. aprila ob pol 3. popo. na Celovški cesti. Dirk« »e dele na dirk« novincev, junijorjev in eenijorjev na glavno ln U>ln žilno dirko. Proga bo kratka in bo občinstvu mogočo zasledovati potek precejšnega dela vsake dirko. Na cilju bodo postavljeni sedeži in bo svirala godba. — Glavna skupščina »Sportte zveee« fa »Jsgo&lovbnskegn Olimpijskega pododbor s« se je vršila v soboto, dno 19. r m. v nuli dvorani Narodnem adoma. Skupino, ki je bila prav dobro obiskana, je vodil njen podpredsednik Z- ravnatelj Jug, Iz poro-ii\ tajnika ia posamnih odst>kw je bilo razvidno delovanje prveea lete »Športne zveze«, ki je kazala v vseh tportnih panogah veJik razvoj ln razmah. Glavna prireditev >Sportne zveze* je bil »Športni ted#n«, ki je pokaral razvojno stanj« sporta za eelo Slovenija V nj<»nem delokrogu so bile tudi vse zlmsko-sportne prireditv« v Đof»n4ti, osobito oiivtjenfe smutkae« sporta. »Športna fveza* je začela v p-e-tekM sezoni s izdajanjem lastnega dasua ilustrovaneca športnega Jisf.t, ki je dan« najboljša športna revija v državi Hda^a*-nUko poročilo izkazuje precejsnli debčif. katerega bo treba v bodoči sezoni kriti. Za bodočo sezono trna »Športna erveaa« v načrta poglobUeoo delovanj« za nadal;ni rarvoi športa, da se čir.r/role dvigne sport med Slovenci, na ono stopnjo, ca kateri ie pri sosednjih narodih. V ta namen rabi podporo n« samo od vse nase JavtvosU> temveč Isto tako podporo javrdh obla«rev. Pri volitvah le bil izvoljen za predsednika podpolkovnik Ravnikar, prvi podpredsednik Joso Uoree, drnji podpredsednik Vlad. £uput, prv! n - Irivko Pretr.ar, druži tajnik Vb do Vratarfč, pni 1 • Stcjan Stane, drugi blagajnik Stanko Kmet. gospodar Kavšek Ivo. OdbomiVi: ga Krrrftova, dr. Ciril 2tfrok, dr. Hubert Souvan, major Anton Lokar. I^oglednika računov: Josip Malensok in ravn. Krofta. Odseki: Za nogometni podsavez: ravn. Jug. Načelnik lahke aUetike ing. Stanko Bloudek, tenis odseka dr. Fr. Pavlhv Automobilnega odseka dr. Cinfl Pavlih. Dirkalnega odseka podpolkovnik RavniV.ar, hockev oćseVa za. Žrrovrikova, kot tri mot odseka Jo*o Corce, vodnovsportnejra odseka dr. Fr. Zupane In zirnskeg:! ^ponr:"?-ga odseka Ing. Leo Mencinsre?, na mezdi znaš t. dnevno 067.2n0 dolarjev. Najhuje prizciJete so žekzabiska, joldarske in prem g *vne indiistrije. Skoraj vsa med vej: rj nastala noc:jc{-ja so zaprta, pa tudi mftrsflcatc vo staro podjetje praziMda Tudi i: 1 &\i doma nam poročajo uradne številki o visokem številu brezposelnih. Koncept januarja je bilo na An^leSkcm čaloO pri ko J n ffijona delavcev brej poete, Število brezposelnih prt I : i cc*o Številke iz leta 1913. —g Arurkiki «^>spodar:drf polor-.J. Bival angleški zakladni kancelar ftftaM Kc-ima ie kol predsednik Iiondon Jolnt en [ Islanda Bank Limotod spregovoril e spJofiDona goapodarakeni polo/ iju Anglije v evo l jj iiwlMflUtJalnfj krizo. J ispočetka so je izrazil samo tehnično o prevratih, ki jih je provrroMla m]ua v anfrieilri industriji Rekel je: Ce smo hoteli prcT^rečiti prej spekulacijo, ki le vodno povzročala inflacijo, je zadosto« valo, da hik> zvijali baafoo obratna mero. Kradi! »o jo omejil in trgovina ni posebno t^oie rod takimi okolnost* mi. Sedanja inflacija pa imn svoj Izvor v prvi vrsti v po«ojTlib ramih vlad najetih na n&jšir&i podlagi. Ti posojila niso služila izErra^lbi produkcija 5^^* već nakupu, živil in aregSi tnovi za porabo. Tudi ni^ .rlužila 7.\ boj proti povišanja obrestne more. Kise služila izfrrridJji, rrrorvei5 so poostrila vsa zla^ ki sed»4 tlačijo sa-v<. Todl nima soda*-nja inflacija zač^sne^a značaja Deval-vacijrka politika, kakršna je bila obljubljena, bi hitro znižala eene, oVnom pa bi nastala siaguaci\a, ki bi so Izražala r smižauju kupne iUa, /manjšanju produkcija povečanju brezposelnosti ia »niianjn doliodkov fiikti?-*. kar bi ff%i do zopet primoralo, da ali zvi5a obrestno mero. aU pa se zateče k novim posojilom. In aovot bi imeli nov inflacijski val. Sodh> ona pomoč Je xa pae Au-gleie: da pLaoamo nacijonalui -'ol/r, kar pa se da doseči samo s tem. da r " TiO fSačimo Javno izdatke. Za ve-iko eono moramo zA-iSati produkcija, da 7nlian*o cono blatru. ("o bodo iznoli tr-frovci tudi občuti»o bolj skronno korist^ bodo prišli vendar na svoj račun, kor booVj voć pro*lali. Z^-to mora stronsiti pfjhfc t«4itika n:vipr<-j xa teir d:t po-Barae, *M Ž^rroh, 29. marca Dovifo. Ba-rohn 230—330^0, Italija 570—570, London ^>7—060, Novi Jorfc. kab-^l, 143.25 do 1U.X> Novi Jo/k, 6e9, U2—U.V Parii $90-10-20, Prsura 189*50—11», Svioa 34i}5—2475, Dunaj 20.a0- 9X ~>0. Bukarešta 1^0—0. Valute: doiarii LB9.60— 1-^X50, avstr. ki^oe 21—21.50. ftonki rnblji RO-^75. franc. franki 970 do 990, nfv^eor.dnr 472—47u, nom^ko marko 324—3:^, t-xtl teji VM>"49R% 1u1 • iijanske lire 665—6CMl bol«, levi 160 do loa. eeskosiovjižk« krono iM—0. —r2 Pnura. 29. marna, Dovizeu Anv stradam, ^£8.50, Berolin 121.75 Curib Milen 30*. PariiS 5S6.W, London $02, Novi jork 7^.75. Beograd 20^50, Bukarešta 103.50, flofija 91.50. PunaJ 10.27«, VarSava 9.65, Za*rpreb 51.70, Bcdimpoeta 23.75. Valutoc nemSko marke 151 Vv ivic. fmnki 131S. i tal ionsko Hro 600, fraoot^fdc! franki 533.50. angleški funti 300, amariSkl dolarji 70.75, TnofOfvlov^n^ki dinarfi 1^.50. romunski leji 103.50. boijrarski lovi 87.26, avstrijsko krope 10.27H, jK>ljake marko S.f»5- —d Dunaj, marca. D ovite: Amsterdam 3-1.775--2 4.S75, Zajrreb 488 do 192, Beograd 194*—1Q*5, Berlin 1137 do 1145, BtidlrnjpeSta i2V-^J2. Bukarešta 945—955, London 2830—2840. Milan 2Sl=v~^^5, Mewyork 720-^724. Pa-. rii 49fj0--,,S000. Praira SoCia 8^>—Varšava 83—8f. Curin 12^50 dol2.400. Vaiirte: AmcsriSkl dolarji 715 dO 719, bol^rpki levi 8aJJO-642^Ct nemJkg nurk^ 11 ■37--1143, anprle^ki ftm?S 2r3TKU-5830. francoski franki 49£> do 49T0, haHjanake tiro 2810— 2a30. jti-ko**oveniHd dinar?i n^v?4iVi 192^—0, stotakl 1915 1935. prVjske marke 91.?^ do 9A25, rrffmm5ld Icfi 9W\ car-:t rnblil 90f-*309, f\1rarski franki 1^329 r»o 12..T75, &5kašowškB kroje 920 do 93$, madžarske klone 210 7?1- Ha 9.17K, Holandifi. 200 Novi .TorJr. 580, Ixmdon 22.72. Psvtl 40.05. Milan 23,15. Brasalj il&s. Kmlanj tOlja 8toc*!xdm \te™>, KHstiJaniia 92^ Madi-id 81, Buonop Aires 200. Prax^» 7.6a BnfHmpošta 2, Zajrreb 4, Bukarešta 7.90^ Doncb| 1.50, avetrijske krone 0, lspr+d marlbcinke poroteT — Oprode en merilec, V torek, 29, i. ni. jo sedel pred porotniki Jurij Primož it Lapori j, k* je šel sveječasno na obisk k sosedu Stumpfu, kjer so piti kuhano žganje, katersflO ^ Je Primož dobra naviokel. Stumpi ie rlordbfl Pri-moZe+o pijanost in jc z^čel poljubljati niegovo iano, od katere j s zahteval so kaj več. Nastal jc prepir ki pretep, mod kalerlm jo Stnmjtf ranil PnmožKfc ki j a nato Šc bolj v/jTorrarieii za.sadil bajo-( net v srce soseda Stmnpia. Primož sq je izscDvarfal z raznima iKileomi, pija-nostki in femedcnt>stir>. P<>-f>rnilri so> potrditi plavijo vpraSoje rji nboj. potr-difi pa so tudi vprašanje na zmodenost, IRszh • 11i -9 • KJtorfUe stuoertfte v Evrt^pi. Mapre-dovanie ženskega silKUija v Kini dokaztite nslbilje dejatvo. da je večje Število mladih Kitajk priflo t Evropo ter poseči evropska v»ou'MM.^ča. Tako Srndlni na p.Tri$vi oni verzi približno 20 Kitajk, ki Jim jo dala kineska vlada Štipendije za Studiranje v Evropi. VodJtelilca te skupine ie znana prvobnrrre* IJica za ženske pravice na Kitajskem Fs-me-Ceng. 2e od mladosti se }e, čeprav Iz star« plemiške rodbine, zavzemata ra ženske pra\1ce ln le navdušena rcvrlucllona*-ka, Za časa boiov. mod rjcvcduajonaijl ia Repertoir ^arodnepra gledališča LjubljanL D r a m a f Sreda, 30. marca; Razvalina življenja. Red E. Četrtek, 31. marca: Bajka o volku. Ob znižanib cenah. Izven. Petek, L aprila: Mrakovi. Red C. Sobota, 2. aprila: Bajka o volku. R.ed D. Nedelja, 3. aprila: Mrakovi. Izven. Ponedeljek, 4. aprila: Miss llobbs. Izv. Opera: Breda, SO. marca: Zlatorog. Red D. eCrrtek, 3L marca; Vesele žene gorske. Red E. Petek. 1. aprila: Fra Diavolo. Izven. Pobota, 2. aprila: Tosoa. Red B. Nedelja. 3. aprila: Zlatorog. Izvem Ponedeljek 4. aprila: Tbais. Izvem — Podpora ^S^ov. Šolski Matici«. Poverjeništvo za uk tn bogocastje je dalo Slov. Šolski Matici za izdajanje knjig 25.000 kron podpore. — Pedagoškim pL^atelJeni na znanje. Odbor Slovenske Bolsko Matice je sklenil, da bo honorira! v bodoče izvirne spise po 1000 kron tiskano polo; spise, sestavljene na podstavi raznih virov, po 800 kron, prevode pa po 600 kron vsako tiskano polo; vse drugo se-ptavke po 500 kron. — Tiiterarni večer, ki ga priredi Fran Lipe h v petek 1. aprila ob 8. uri zvečer v Mestnem domu obsega izbrana dela iz svetovne literature. Na sporedu so: W ilde, Tur g en j ev, Anderseu. Večer bo prvi svoje vrste v Ljubljani. — Ivan Robida: Psibirne motnje na a-koholeki pod las i s posebnim ozirom na forum. Za medicino© in juriste. Založništvo umetniške propagande. V Ljubljani, 1^21. 8tr. 184. Gena 54 SL V predgovoru pravi pisatelj, da je ta spis prvo slovensko znanstveno delce v psihiatri j L Menim, da je to >delce< prav lepo delo, s katerim se prav lahko pokažemo izven mej naše domovine. Tudi aktualnosti mu ni odrekati. Šteti ga smemo za znanstven in bas radi tega kreDak. prepričevalen prispevek v boju > za sveto vojsko-c In v tem pogledu je v resnici njegova važnost velika, gotovo večja, kakor v onem, ki meri na — forum. Imenitno, jedrnato popisal je pisatelj učinkovanje alkohola na du^ ševne funkcije v eksperimentu, razvija na to medicinske nauke o akutnem zastmpljenjn z alkoholom, prehaja v nauke o bolezenskem pije^tvu, t j. o pijančevanju, ko je telo vsled mnogokrat ponovljenega zastrupljeni a z alkoholom bolno in radi te bolezni poželjuje vedno novega alkoholi enega strupa. Pisatelj imenuje to pijanstvo -— >p6ihotična pijanoetc, do-čim so naSa ušesa navajena na izraz patološko pijanstvo. Nadaljuje pisatelj c kroničnem alkoholizmu, katereara čteje za pravcato bolezen, potem o alkoholu in dedičnosti in prinese končno še posebno poglavje o alkoholu in nravnosti. Na to razpravlja v šestih pvecijalnih ftlenčačlh o nekaterih tipičnih oblikah alkohoIičnJh psihoz. — Medicinski del njegove rarprave se uri zda prav posebno važen, osobito za juriste. Oni. ki se hočejo informirati o tej snovi hitro in dobro, z medicinskega stali se bodo s pridom okxrrietili pisateljevega dela. Medicinee pa bodo zanimali mnogobrojni samoopazoveni primeri in pa slovenski strokovni izrazi. AH preko teh meja niti medidnec, niti birist ne bosta mogla veelei slediti avtorju. Na nas >forum« se Robida sam ozirati, ker dnevi naših zakonov so Šteti. Ali pisatelj niti s stališča dru-» gih zakonov, ki po vsej priliki niso na naglo smrt pripravljeni, noče razprev-• : 11. On je strog determinist (ne pri-a slobodne volje) in je mnenja, da ves kazenski sistem napram psihopor tom odpove. Ni, da bi se prerekali s pi-catoljom glede determinizma; mi ne raf bilo ne deteminizma, ne indeterminiz- ker kaznujemo iz praktičnih po-v praktične svrhe, tam kjer moro storil ec presodi ti anti sociial nost svojega dejanja, izven tega okvira, pa se branimo zoper njegove antisooijalno čui9 z ocuvaJnimi sredstvi. Za to bi bilo pač kazalo vsaj glede od pomoči zoper zločine, storjene v pijanosti, sto-piU na realna tla pozitivne zakonodaje. pa naj si be nizozemske, —- es ts ia tn>iga piuala za — forum. Sieer pa ja ftidi težko razumeti, na kakera zakonita dokn-ila, ako n# na ona. ki vevijajo pri nas, se naslanja pisatelj, ko pravi, da >v zmislu zakonitih določb p^Bihotič-ne pijanosti ni kaznovati, ako se jo v njej zagrešil čin<. Da pa naž zakon stoji na drugem stališču, je jojsno, ko govori o storilcu — pijancu, ki ve iz skušnje, da fe v pijanosti podvržen silnemu gonjenju srca, ali pa celo o za-starajiein pijanstvu, in prinaša bas za vse te slučaje tudi kazni. — Ce ee pi-eatelj na na^e zakone ni oziral, so so-veda tudi nase pravne tej-minologije ni držal. No rečem, da njegovi izrazi niso včasih dobri, uvazevanja vredni; ali včasih so pa tudi tako čudno zve-r i že ni, da bodo pač izzveneli brez trajnega sledu (n. pr. nagonki. fcvaro-zmoznost, neodoliva usponi tov, itlar sčenje. i. si.). Inače pa ie pisatelj dober in rivah,00 pripovedovalec, kar da^e delu posebno mikavnost, da so rado in gladko čita. Dr. Metod Dolenc. — Glas Saveza umnih radiuka. Organ Saveza jngo«loven?*kiii udruženja umnih radnika. Beograd. L'redjuje odbor. Vlasnik za Savez dr. D. Arsngje-lovič, prof. univ. Izlazi povremeno. Pojedini brojevi 1 din. V Beogradu so osnovali zvezo vseh strokovnih, zadružnih in drugih društev, klubov itd. (haSevnih delavcev; namen zvezi je pro- j učovati duš. delavcev in način, kako bi j se jim poboljšal njihmaterijalnipoložal, j gojiti med niimi solidarnost in sodelo-» vati na obnovi socij?lnega življenja, j Glasilo mu je ta >Glas<. ki je odprt } vsakemu duševnemu delavcu. Pisarna I je na Zelenem vencu št 8 v Beogradm ; Ysa kulturna društva opozarjamo na 1 to zvezo in njeno glaeiio, ki prinaša j pravila in vsa navpđila. — Kazali§tnd list, broj 7., prinaša } članke^ Andro Mitrović: Gradsko kasa-i liste v Varaždinu (s sliko). — Milan j Begović: Ada Poljakova (s sliko). — I —ić: Nekoliko ri}eči o Ibsenovoj >Div-1 Jjoj paiki< (s sliko Jos. Pavića). — I Andrija MilČinović: Narodno pozorište i u Skopi ju. — Pismena anketa o zidanju ' novoga kazališta (u Zagrebu). — Zenit \ i Nadir. — Drobne vesti in poročilo. — • Vsebina repertoarjih oper. — Repertoar zafrreb^ki. s— Komcrova Ilijada. Preveo 1 \ protume.cJo T- Maretie. Četvrto izda-' nje. Zagreb 1921. Izvanredno izdanje ; Matice Hrvatske. Str. 399. Cena za čla- • ne 50 K, v knjigarnah GO K. Tako ima-j mo Jugosloveni izvrsten prevod Home-i rove Ilijade. Ne potrebejemo vec \ Freundov L dr. Uvod Gj. Korblerja je ; velezanimiv in temeljit ter se bovi s j Homerovo osebo, jezikom njegovih pesnitev, mrozo z narodnim posni»rroro, j topografijo Ilijade L dr., zgodovinsko j podlago ter raznimi študijami o Homerovih delih oziroma n>ih nastankom. Delo bo joka dobrodo&lo tugosloveo-skim srednjim šolam, a tudi vsakemu omikaocu. Izdaja je lepa in tisk velik. — Malrasavni»#ri Komel: A o ta *e-nel Vesele priče. 8 poljskega preveo V a*. Chrvma - Dowskl Tisak i naklada Step. Kugli. Knjižara kralj, sveurali-žta i jugoslavenske akademije, Zagreb. Str. 120. Cena 20 K. V središču teh veselih pesmi stoji žena, a kako jo je pisatelj obdeJ&l. kožo njegovo geslo: >Predobro Je možu samemu na evetu, je rekel Gospod. — in ustvaril je zono«. Lahki, prijetni slo k, hunior in nizka cena te lepo opremljene, knjižice Ji pridobi mnogo prijateljev. — Zbinka stanovanjskih niaredeH. Sbirka stoul>enih naredaba. Str. 90. Založba St. Kugli ja, Zagreb, 1921. — Težki/ stanovanjski problem je izzval že 26 noredeb od novembra 1916. do 19. julija 1920. Tu so zbrano pregledno in zapovrstjo. — Svetlin Frane: Poper in paprika. Hudomušne kra4ko£asnice. Izdal ia [ založil Makso Hrovatin v Ljubljani. L zvezek. Btr. 82. Cena 6 BL Razne Šale j in dovtipe je zbral Svetlin v tem zvez-j kn, ki mu bo sledilo če vec drugih. Ker se svet se vedno rajši smeje nego Joka tor »o zabavniki v družbi vendarle simpatičnejsi nego cmerne«!, zabavljači in javkači, bo ta vesela zbirka ne-dvoma našla mnogo odjemalcev. MINISTRSJCI SVET, — d Beograd, 29. marcsL, Voe^ raj popoldne od 16. do 19. jc bila seja nove vlade. Prisotni so bili vsi ministri, ki se nahajajo v Beogradu, od novih ministrov pa se jc udele* žil seje dr. Spaho. Na seji se je sklenilo, da bo vlada priskočila na pomoč pokrajinam, katere po ra* pailski pogodbi pripadejo naši kra* Ijcvini. Nato se je razpravljalo o zakonu, ki predvideva povzdigo Beograda. Minister Draškovič je stavil svoj tozadevni predlog, na? kar pa jc minister Trifkovič izjavil, da je izvedba tega načrta nemogo* ča. Zakonski načrt se je nato vrnil ministrstvu za zgradbe in javna dela. PEČUII PROSI ZA SPREJEM V JUGOSLAVIJO. — d Beograd, 29. marca. Sera? kaj je došel inženir H^user kot od* poslanee delavstva in prebivalstva vsega pečuskega okrožja, da bi pro* sil našo vlado, da pri zaveznikih zastavi ves svoj vpliv za to, dc ostanejo naše okupacijske oblasti v pcčtiškem okraju »e naj man i fri leta, ker sicer br> okraj na milost in nemilost prepuščen belemu terorju. Se pred 15 dnevi je ondontno pre* bivalstvo poslalo naši vladi snome* nico; naprosili so tudi klub social* no demokratične stranke, naj v tem zmislu intervenira v parlamentu. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. . a* d Beograd, 29. maree. Za dane komisije, ki bo sklepala trgo* vinsko pogodbo med naso državo in Italijo, so določeni: bivši financ * ni minister dr. Mihael Popović: dr Ante Trumbić in na6cInih rninietr* stva za trgovino in industriio hlU lan Todorovlć. TUJEZEMSKE DRLNKKE DRUŽBE. -~ d Beograd^ 39, marcai MiVrk sfeftlvo za trgovino je izdalo nared* bo, po kateri bodo moral© odslej vse rujcssmeke delniške družbe, katerim je dovoljeno delovanje v naši državi, voditi svoje knjige v našem službeoem jeziku in vpo$tO« \^ati naio valuto« e IN —g AgrSma ba.*ak«. Beograd, ? Senci lUierim bi ie lz fa!Crei&£«i v^oas 29. maioa. Regent Alefc*a».»^3r ]• pod> pisai naredbo o ustanovitvi >Agrarne banke c z osnovno glavnico KX) milijonov dinarjev. — Z Vptašanf^ Narodee banko. Na so?i £ospodarsb>4inarjcnega korrrh-teja dne 28. i m. so \t ra«rprav1jalo o novi ureditvi ra^rrserja med Narodno banko SHS in med finančnim ministr-stvom. O tem se je raspravljaio tudi že v lrurdstrskem sveto. Izsrleda. da ho razpisala Narodna banka novo posojilo in pri tej priliki se bo dcvoiiki. da se v Srbiji plača za 80 dinarjev v srebru 30 dinarjev v zlatu. Končni odlok siede tega bo miriistrski svet izdal takrat ko se povrnejo vsi rrmdstra s počitnic. —g Parni kote!. Spieal inž, Gulic. Ta strokovna knjiga izide kot prvi zvezek nove »Znanstvene kn£šnioo<, ki bo isliajala v zalogi Ju£o**lovenske knjiparne v Ljubljani. Založništvo ie pripravlierto uvrstiti ob konou knjige nekaj strokovni b oglasov prijtnanib to-varen in tvrek, ki se bavi jo a predtoefi spadajočimi k stroki. Povdorjamo pa, da se f samo za strogo strokovne oplate, ki bodo flitatelfu v korist in ori-jent^-ci^o; tudi pridejo v postov samo povsem zanesljive in preizkušeno tvrd-ke. Zastopništva takih tovarn in fcvrdk ne to opozarjamo. —g Padanje vLiskih cen. Iz Ptuja poročajo, da so v tamkaiS* njem okraju znatno padle eene vina. —g Tečaj za krcjaoe v Izbija*m. ITrad za pospeševanje obrfi bo priredil v Ljubljani prikroj^valni tečaj za krojače. Interesenti naj prijavijo svoj pristop najkasneje do 1. aprila 1 L piemf?-no ali ustroono na urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. —2 Kultura tobafca v Slovenil'. Tobačni tovarni v Ljubljani $0 prispel« ta okolišev, kjer se je dovolilo letos sadili tobak, sledeč* prijave; Kranjsko (rlavarsttvo: Krika Novomesto, Črnomelj) 14 sadilerr s 43.000 sadikami. Prekmurje: 5 sadilcev s IS 000 sadikami Štajerskoc (zlavarstvoi Brežice. Celje, Ljutomer, Maribor, Ptuj) 496 sadiloe^ z 249.400 sadikami Razmeroma največ prijav ie dospelo Is okr, glavarstev CeC« (s 132 sadOci) fe Ptuj (s $16 saoUci) Uprava o kaltett tobaka, is provizorno takole uravnana; Glavno Vodstvo in nadzor kultarno-tehnlčae, fiskalne In administrativne službe Je ▼ roksJi direkcij« tobačn« tovarne. Radi tnteitstvneae nad-sora tobačnih lraitur obatoti pri tovarni poseben referat, ki se bevi s sadavnlml posli es politični okraj čraomell. Novo mesto. Kriko, Brežice In Celje? sa politične okraje Ljutomer, Maribor, Ptoi ie Pr«kmurja )• pa nadsor kulture povarj«n provizomemu uradu za kulturo ta odkup tobaka v Ptuju. Vsi prijavljeno! n sajenj« tobaka so U pr«Je?i dozvole ti pa tobako-vo seme, da morejo pravočasno sejati se» ni v pripravljene razsodnike. Oni pruav- posev tobaka no obaesal. rucraja to pravo* časno Javiti direkciji robacni tovarne v ljubljani da iira po mc£nosd poskrbi sadik iz rezerv. H 9l ie »a take shfSafe pr svetovalni dvorani okr^nej^ glavuial v* v Mariboru se je vršila dne 31. mar* oa t. 1. ob 10. dopoldne enketa o osnutku novega >Ymioarskega reda< za Slovoiijo, katerega je pretTlo^riio pover-1 jeništvo za socijalno skrbetv^i. Knkoia so se udeležili Motopniki povrnjeni živa za Jcmetijetvo, u krajni giavar v Mariboru, vodjo okr. glavarstev Ptuj ns LJTitonjor, narodni po«lanoo Filip Ki* sov.-ms zastopnik Okrajne bolniške Liv gajno v Izubijani, ravnatelj državne vinarsko in sadjarske šole v Mariboru, vii&i kleiarski nadssornik v Mariboru, zastopniki poiiGčnib strank JI^S., B. K. a, JSD8., Kd6. in SL£. io strokov* nili organizacij TLaorskega in sod|ae> skoga odloka slov. kmetijske družbe v Mariboru, Kmefcsko - delavske zveze. Narodno - socijalne stranke. Jugoslovanske strokoma frve«e, TinaČorsko zveze in Kmetska sveas, Rasprave jpa vodil komisar poverjeniarm. socijalno skrbstvo dr. BKbar. V daljnem referata je obravnave! dosedanji rasvof vi-ničarUtosra vprašanja in primerjal postavo z dne 2. moja 1886, no kateri so ustanovi vini carski red aa Btajsrsko. z oenutkom nr^/e^a Tinifearskega reda za Slovenijo. Osnutek določa v S 16. a> eksistenčni mi utor« m viniderjovih prejemkov. Nove so turtt določbo o virs-earjih kot kvaliftvti ranih de^vcih (§ 1.) vrničarrskern spričevalu in vlnv-daraki knjigi (§ 5.), krajevnih viničar-skib komisijah kot raz»od4i*čih (§ 27.) in bolniškem savartrrenju vi ni carjev (5 28). Debate, ki {e trajala do lfl. ptn poldne. so se udeiesili gg. dae. Pirk-meier, dar. J5ufiok, JSlano-rer, Staboj. ^ut, Hotač, Vsrlič, T^povsek, 2eboi, Pur-klavec. Xabavt»flf, ftmavc. Veeenjak, Tahtsr tn Kisov ar. V konon/h izjavah so sasto^pcuki veeb strank fn or^oni-saosj Izjavili da smatralo oermtek ssa primerno podlago pari reSitvi vinloarske*-ge vprašanja, ako ae vpoateva neka| dodatnih prealojar. Izrosifi sn nujno zeljo da M vlada brez odloge, naredbe« nim potom uvel}enriia novi > Vini carski red< sa Slovenijo. — S Krtza v fitdusTrtff. Iz Zedi-nionih dri a v poročajo, da je tam sedaj nad 2,000.000 brezposelnih, in sicer iz stavbne obrti 300.000, avto mobilna obrti 223.000, železniške obrt! 200.000, rudarstva 150.000, tekstilne rnditstrtr© 225.000, oblačilne obrti 180.000, piovstva 125.000, pekarstva 100.000. fz grledališč 75.000, drugih 50.000. V distriktu Pittsburg: je nad 150.000 ljudi brez dda. Izguba t>. strah »SLOVENSKI NAI^OD*, dne 3L marra 1921. štev. T2. Eraijevimi četami ie dooašala revolucijo carjem orofcje in strelivo* Žt preje Je šui-ci^ala na praSki Sorbonni in položila jn» ridične ispfte. Teh 20 mladih Kitajk Studira vse vr*tc panoga; medicino, jna, filozofijo kt ■ rraetao«* Po dokončnih študij ah bedo prevzela vodstvo na ktnelkih deklilkih Solna, ki se bodo preuredile po errepskcm * Ustavitev mračnega promoia Aa-Sine s kontinentom. Angleške družbe Ta aračni promet s kontinentom so las tovile vse svoje vožnje, ker ne morejo btret subvencije nadvladati francoske konkurence* Prancoska1 vlada ie dala francoskim letaUkim dru£b*un tako visok« subvencije, da so lahko te znižale vozne tene *a potnike 30%, a aa tovor aca 20%. Od L aprila dallc bo opravljalo ErakopJovno aluibo med Anglijo kt FnKiffijo 50 franco>k£li ,wo-planov, P Adam in K^a v frtmn. Kako«? pov roblsje ix Pariza, pripravlja neka velike tvornica fihnov velik filmski po-*s*etek >Raj na zemlji<. T tem fibno se bo a ta predstav i jal a Adam in Eva. ni-.j>v padee in iagnanstvrv is raja, x\jiho-*e sinove Kajna in Abela ter sploh liv-] jeojo prvih evwpisemskia Budi. Ta fiim se bo morda že v par dnevih videl po pariSkih kinematografih. Nesnano m za enkrat se, ali bo to navadna bur-jeska ali pa morda resen film s mora- liono tendeneo. Pariško časopisje se zelo sanima ca ta film, * Japoaska reklama. V enop^kem iaaopiflfu prir*>tx>oe»jo fcrgov *i svoje bla-50 z pa^eA^an^ern stvari, ki jih imajo v »elogi. Vsedru^raćno reklamo pa i mejo japon^k; trpovei, ki so uri inseriranjn pravi petaiiki. Tako priobčuje eu pr. neki trgovec v Tokio tole reklamo: Kupujte pri meni, ker so moji prodajalci ijubesnjivi in prijazni kakor oCetje, ki iščejo moao za svoje hčere brez dote. Hoji proo*vh-avili ob vsakem vremenu kot soineni žarki, ki itM&sveiljujejo naravo s svojim raakoS-jem. V istem listu hvali trgovec svoj jeeili, o katerem pravi, da noben ženski jeaik na vsem svetu ni fcp.Lo ki=el kakor njegov jeeih. ~nkrodiia aferaiiaT" — Cest »idi šohti mladini in njenim v?/eBxelkw. V koržst eapušcenl šolski Mladini ira rasedenem ozemlja ie priredila »Jugoclovcnsku. Matica« med našo Šolske mladino velikonočno sbirko »plrhovx. Vsled vxcledae darovali mesto \ enca na krsto ge>. Albine Kraigherjeve, trge -čeve soprogo v Postojni: gg. davčni nadupravitelj Jaka Drol 40 KL, trgovec Ivan Fortič 40 K, šolski vodja Ferdo JuvaiiOv-. -o 1,. rodni svetnik Kt-sie 40 K, kruiaški mojstor Fran Kraj gher 40 K, £o*dni nadkofuis<\r inž:. Andrej Odlasok 10 K, višji raftnnski svetnik Hinko ivu-rne-1 20 K, okrajni taj Fran Slan:i 10 K, trgovec Josip ^c4o-vin 100 L. iskrena h\ala! Darila. O^ravaistva našega KstS «o poslali : Zt\ tSrulbo Cirila in Meioaa: g. Karel Troat, aadufiteJt 8t Jernej, m K; da bi se poJružnica Sv. Cirila in Metoda v 31 Jerneju zopet po it vila, dartv-jejo v spodbudo drufrim k 10 TC: K. Tro-??, riadnA, il. rouhova, r. Sover-Archova, J. Đisjakova, M Snanikova, Vera Seveajeva, A. Breunikov^, aeite- - ■ i f: -p-. Ijice, in Frariica Rearjeva« pe^ bci. v S L Jerneju. H. i^.l Dolsk, podponimik. Kep;«- . i bija, 200 K, ki jih >-» nabral med oficirskim korom 9l pe& puka r.a. Ob-fftmbni sklaa Ciiil - Metodovo «troAbet v poćeJtčenjo spomini i^^-frn n^smrt- a. staroste dr. Oražna. skupaj 2^) K. Za Sokol»ko Matiro: p. dr. Viktor Gregorič, D. Bistrica, 1000 iv, mesto cvetja na krsto prijatelja in kolega d* Oraža*k Za .1 ti*nr;l o venske Katero; cr. T.-rr-elbert Wieia£, 24^j k, g. dr. Gustav ina, Brežice* 100 K., 13 poravnava An ton Petančić, in rodbin* Atorl^kar SO Iv. me^t" eveijH nn kr?5o Hed>^ iranaL Skupaj K. SSa eslepei» iejse.ee rodbin* 8ter> lekar 50 K, v isti najtn**k Za »Domovinoj? Kurent ' f z Seno, lfx) K, mesto rrvtja na kr\*> ;;. ii:i.nri - Kržan. Za revnega dijaka z idernUeno hrl*teniro: p. Anton (ierden, Novi ?>ad. &r2 K. uabi*aulh od nradniitva bank« -Vojvodine v Novem Sadu< in neimenovana. Sv. Miklrv*'" pri Ormofo, 40 K. Skupaj P:82 kron. »Tiskovni sklad Na^ Glas«: - fv^n Tavčar K 2000. ^lrre<*Td podporni sklad bole Mag. me^trib namoićenoev 'Itibljao^fjfii* O. in- pa 11 dr. Fvan Tavčar K 2000. ♦ Sokola n. v UoblJanUi rJatftHteU nc Bartn f. Crr^ro] X 100, me^to venca n;» krsto rajaas Sfv^pe Mede Frandnove ri v poćildciiio njene za soomina. »Orafbo ?t. Ctrfhs fa Msiodai; t5e%v-Črnaavn. aaduttlef| na Barbi K i v-, ta -razlorov kaw^- u Sokola H. »Jeaoakrrvn^ko Matico«: K . veselt svaiM v lorek, dne 73. t m. S- Antona Poteka t idč. Puri S^rvjuIiJcvo v Bi Aiuri-3u v Malctfah zbirko ivaAOf K *Ju#oak>w«i!«a;> Meiioo* * Jadranski daac: V Medvodah io r.a Preski sabrals eJč. Lalr Wrfseher {a 2. Ania kalokira K 1400; v PlraiCali m Vrjei sebrai r JtotU Ko vtisa K vy in rhirkr »i- Prano ICofreja v Vakah, Rakovnika ni (»nhČAn.:»i ^ ?yO-, -* Skapaj K 1791. Srčaa hvala! ' Kanarček le nšet v vedo Zn\ • Bas Is kletke v Streliiki alld 0. 0e % 1 jo kdo iijei. sej §• biecrvoi* r^i«>iiri v nečem uredni£tvu. ZjmbP.a «0 Je levsfcs ptica rutave Vrve, na ovratniku ki bilo gravirano .me lolt Rerffrr.an in jMiaja marka za 102!. ;•. ! ■ ■> pripelj* nazaj * Ljubljano, Potiaatlca c: its št. 87, dobi dobro aayrad », Gfavn! mrtdnfk 1 Raslo Pnitoaltmlefc Mffovornf nrsdnlk: Božidar Vodeb. Proda se otroški voziček fi&n V^mat it. 4 e. 2309 ProSa s gstr? ilirssiesa miš sa 1500 S* in1 upnfate jahalna hlače. aJflsUaaa, Skefjt aKca 11._ 120C Prodajalka, zmožna -»mostojno voditi trgovino, £* jsprejt v tfgorino 0. Bnft*, Dtatfjtka ctsta iL 12. 2229 popclnoma acv, nerabljen se po ugodni ceni preda. Oglfda se lahko Cerkve m e*Ta 21/L 2228 ---------mm---—■ ta—1 MV %ti .»-» 1 »■- |fa aoferc hrano se sprdr.s Za 2 ntesca iffiBin Hi 52 iS« rtimujt s Irausv okraja. Ponudbe pod .Zračna soba 2214* na upravo Slov. Narodi. ilBl)!Qvafis mM se eddri za 2. april bojema, ibogo solidnemu gospoda. Ponudbe pod .Vila 2217' I na upravo Slov. Narodi. in na posodo ptunini, harmonij, violine in vse oiodie za godbo. Stri e na drobno in tfebela. Altom Broan^, bivfti cJiislj Glasb. Matice Kesgretsr trg « IS. pri minski cerkvi.) 8375 M se SOSPOSRBII k J/2 te « letnima deklicama m t.ae dan. S». P«Ua^, IVaaaka ci. 17. 221S IC©ntorist!ni8« Effioir.a perfekme slevenfiščine, -ea!-Ičine ter vs^h pisataiSkth poslov je tudi iahke začetnica — se Uče. Toćic ofertc ^tn zahteve plač* pod .K, 2220* na npfavo Slov. Naroda. 2220 Povodom smrii r.a$e nepo- I zabne, dobre mamice oziroma sestre, svakinje, tašče in stare hl7 I Pozor, f Pfiovci s klobuki! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v veliki zalogi; tuđ! ler^ v*loti ne klobuke, ffraaio Csrar, tevsrnar v S?o!sav pest4 Docatald. T. /araa je oddaljena 7 minut od postaje D .n-cle Cene primerno nizke, postrelba točna 8w m *iS ? stara, B%6s&-- -J kolesa, e trot" j *vr.i rtzni stroji. 8*. S'arl trs? ši. 22. tudi po-'lena dvo-1 9tvaia< pisalni in Slamnik! od 63 ^ naprej poplavila kar nafcenefa pri Xv<«3£ iSnier, t|ufaliass, Kaagrseatl irg s. 7S2 b . IS! Jraft se vile jircvadjaća po fiaiboijt tehničara iz njeaAČkog i fakodjet if francuskog ! engleskog je-jika u srbohrvataki jezik. Prevedianja esn if5ilj«3vo tthn'ške naravi. Pcsao je sU}2tL Naplata po ugovoru. Ponude .moH da se Salte pod .Prevod 22»S" na ispravo Slov. Naroda. 2218 matere« gospe Smilile Tmm roi. se iskreno zahvaljujemo vsem ^3 EŠSl sorodnike«!, prijateljem, znan- 1 cem in častiti duhovščini za njihovo požrtvovalno pomoč, tolažbo in za spremstvo r.a pet! k zadnjemu počitku. Izvežbaua SteaoffraHnfa In stro-fepCsks. Začetnice (zkljttcene.Tourtst-UIllc.v, Siiuajaks c* 13. 2222 \Zeniina ponudba! Gospod'čne In vdove lahko stopijo v zvezo z gospodi, ki se želijo peročiti, ako pottiejo svoje naslove iu pogoje r.a Msriboru, nsiicska ul. 22. Tajnost zajamčena. Pri!o2iti je znamko ia 2 K. 2210 Kavo nest«, 25 marca 1921. Zalolečf offgJL m 2 mm 7n 't - yec x g'srb2U i i^E brez nje Sarajevo z znamko »ključ* m pri Tvornici čarapa, Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke »ključ- traja kakor 4 pare drugih. Prđan Sebro ohrujee* kob znamke „Puch-. CMatoa M. 1T3. 3 KBjliflfinlja sfeja HilmiTBfilija vešča slovtoskega, s/boh* vaJkega in nenaffkesa jezika v govoru h% pisavi, «e *»pn-!t>e. Ponudbe: Ssmođnjske klen Pnnc Cucek & Cie, Pta]. ' 8078 2 minuti od kolodvora, 3 v«iikirn oVo> itiMEem in vrtom, prfptavna za vtako podietje se prods. Informacije daje Jez. Maritar, AJefcsaadreva ee«a 7L ICrano, na debelo in drobno m2 po IC 4'20 pri ve*jih naročilih enateU popnet. SJeiaer Antau, LjaMjaca, iersneva ak !3, Troeva. 36 dcVn, sk?» meqoč^ ? a4evace.a}eaa prt boliš samostojni vdovi, dobro situiran gospod. Poaudbe na 3»»4tnI areeal 140, j: fzaii pnti d Imn i h- Ponw«ft>» poi .T. na upravo 2201 jem iis n Ai rar. Siov. Haroda. ■ ■ ■ pri Gradcu, z najmoderneje urejenimi novimi stre j!, poslopji za opeka Eee in 11 delavce tirnimi napravami, veliko zalogo ilovice, poljedelstvom itd. Hhol aa*??cd«J. Ponudbe pod „12 sn!tiJo-aov cem. cvstr. krou 232S' na upravo Slov. Naroda. 2226 uii L|»^t|3na0 SCarOovska «. 10 lidehijejo se vsa posamezn& dala za avtomobile, popravljajo se tudi stroji vssb vrat. Prevzamem vsa železo-stra-garska dela točno in najceneje. 2215 brati se za vlastelinstvo n Jugoslaviji koii može rukovoditi oko 20 jutara vi-j aograda i maio gospodarstva od dO jutara. Lrti mera znati hrvatski ili slovenski u govoru i pismu pnrfektno, a njemački donjekle. Ponude uz prepis svjeđočba i naznaku plače ns upravu li«ta pod .Podrumar 2139-. 2189 fl?sg3 pshfftlva ter r&2iaowsta!!i kitmils preaaeisvv Hcitando se vrli radi odpotovanja v sabate z. eturlla cđ 9, Ri3 d^eoldae naprej v Ba?-kanr ux £uuste&l cenil. PrevJ-d pre*4 etov v petek cel dan. 2211 Stanovanje s hrano išče salo solidna ro^i-ediCna, oradnfca, «r boljši, polteni lOdMnl ^e mogočr' v sredini me?ta. Ponudbe pod .Soba !000" poetne le?sve g!woa poitl Ljabljana ■ - r - -----* - 1 - 1 ii OnSro tlcninćo hrano BCeti dva sojina jjocpcda pri bol^H rodbini f središču mesto. Me ceno •• no o£!fX Ponudbe pod .Hr^ni 170' pokrio ttieie glavna poita LjJbl^nu 2m Bencin Rendca-rous an mendr thLt interaationale. fredaleteiak. 4 K X Irg pri vec>! rrmo Csslno des Etrangef«. 1 1015*2 Runsolja rsl. M Prana M$m Nehalo fe biti najpožrr ovatneJSe zlato srce mamice, ozir. stare mamice In tete, gospe i It ssses. v Him. tepliohh. 5^ag Bog jo je poklical danes, 29. t m. k Sebi. Zemeljski ostanki nepozabne rajnice se shranijo v ?etftek, , ut! predpoldni na mirodvoru v Rfm. toplicah. zadaSnice se bedo sluZilc isti dan revno tam. 1921. Wm F8iii?: Horafet, ĐnA Nudim br^zobvemo Gfril - Metodove vžigalica IzrezDoalca lesenih lorm, ;i! ^ 2n«Nt! tadi ve>en c^rvaria dnkovTi form. Pormdbe z navedbo zahteve pod K. B 4023. na fttutaHa Mos»% BSftnehefi. 2!.*?' if sat K108« škatlja v predvojni liv«dbi in kakovosti, pri vecj! naroc*bi znaten popust in vse ostale vrsie cigaretnega papt^ja po mifanih cenah nudi in razpošilja s poStnim povaetjam od 10 Skatelj dalje: „OrfenT trgovsko skladište, Zagreb Os(e?a sDoa 8. Bnojavla „0MENT". J je nadomestilo tretja)** za strope in stene pri vtekovrstnih stavbah, fjdeiule fn prodaja ga po najnižji JOS. R. PUH rvornica balrale in rrstja. lhil|!|ana. Oradeaaa nltoa stav. a«. Tele-toa etav. Sta, „DRAVA" - VŽIGALICE^ družba av. Cirila !n Metoda. a Z«k>ca pri Iv. Pggjejg * LNfal|«nU ^^-jS**-------- t<5 vilara^co •O T prid druCbt *». C:rtl« ta Metoda V ljubljani. S?. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je.naš iskrenoljubtjeni soprog, oče, brat, stric in tast, gospod ve9^trgov«c in posestnik v* noried^ljelc, dne 28. marca, previden s tolažili sv. vere po dolgi in mučni Pri posameznih sabo jih Jkatljica K 106 od skladišča Ljubljana. Engrosisti imajo primeren popast. J, Ferdan. Ljubljana. 7iwr?rTmrrn mm W st al V j v noneaetjeK, anc zo. marca, pre1 bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo dne 30. t. m. ob 5. uri popoldan ir hBe žalosti, Ribnica št. 52, na pokopališče v Hrovačo. V RIBNICI, 29. marca 1921. Tsraslia, soproga, — Matkof Jolkft. Stanko, sinovi, — Iva por. Kot-lfan, Marioa, hčeri — Starija Pollaaftek« sestra. — Fran Norilaa, zet. Kalka Zala?f sinaha. Portlar.dcetnent, zidno in streaV no opekow cementne strežnike, cementno-azbestni skril j (eternit), cementne cevi, drevna žne eevi, apno, Watpmoi (cerrsit), asfalt »solirne plošča, lesni cement, pristno strežno lepenko št 80. 100 in 120, strežni lak. katran, kar-holinej, gtps i.Ld. dobavlja U^iiHSll feH««U8!H fcBŽfc Llanlja^c, Sielwelsnvn cesta 18. TeleSaa Stav. 498. Advokat DR. KIMOVEC fcreje v Trsta je aresttU pisarno V HH^IBO^, Sodna ri. 14, IdKtitiiieJaJMjfiaMđBs tiskaro** - in^eraiai dal odaannroa Valcatio K oalJAsV 14