Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	g
Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo [in ekspediclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice fit."2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 25a.
V Ljubljani, v ponedeljek 5. novembra 1894.
Letnilt XXII.
Liberalizem — socijalizem — anarhizem
(Govoril g. dr. Ign. Žitnik na osnovalnein shodu v Karuniku.)
(Dalje).
b)	In kaj je storil liberalizem na političnem polju ? Odstranil je Boga iz šole in javnega življenja ter državo proglasil za boga, državne zakone povzdignil nad božje, večne. Nemški filozof Hegel je apostol državnega liberalizma; ta uči: »Ljudstvo v državi je absolutna moč na zemlji". Ljudska volja narekava zakone, vladar ni več »po milosti božji", temveč »po milosti ljudstva" ! In to je načelo revolucije, občne zmešnjave, kajti kdo zastopa ljudsko voljo! Poslanci, in ti so po večini v evropskih državah liberalci, kateri so zlezli na krmilo ter ustvarjali moderni parlamentarizem. Tu odločuje liberalna večina, ona dela postave ne po volji, ne v korist ljudstva, katero hoče zastopati, temveč na korist — denarnih baronov. Moderna država ima v roki moč, n^ straži milijone vojakov. S temi brzda nemirne duhove, ki zahtevajo božjih in človeških pravic.
Pred sto leti je Mirabeau v francoski zbornici zaklical poslancem: »Ako hočete napraviti revolucijo, morate najprvo zadušiti katoliško vero". Iu to so poskušali ter v imenu liberalne jednakopravnosti končali kraljevo družino, oropali cerkve ter na tisoče državljanov peljali na morišče.
In kako je v državah, kjer prebiva več narodov skupaj ? Tu liberalci ne poznajo jtdnakih pravic za vse. Liberalna večina zatira manjše narode. Tako jednakopravnost je poznal oni tiran, o katerem se pripoveduje, da je hotel vse svoje podložuike imeti jednako velike. Dal je narediti neko mero, pod katero je moral stopiti vsak podložnik. Ako je bil kdo čez mero, rekel mu je: Bratec, ti si malo prevelik, moramo te prikrajšati! Ako kdo ni imel mere, dejal mu je: Bratec, tebe moramo malo nategniti!
To je oni liberalni centralizem v državi, ki hoče po liberalni meri deliti narodom njihove pravice. To je oni lažiliberalizem, ki ne pozna jednakih pravic, ki deli volilno pravico po številu tisočakov, ki le premožnišim odpira vrata v šole, ki najboljše službe oddaje svojim pristašem, ne glede na spretnost in sposobnost. To je despotizem, ki tlači manjšine . . .
c)	Največji prevrat pa je liberalizem izvel na gospodarskem polju. Razrušil je podlago človeški družbi ter proglasil občno svobodo, s katero pa se je okoristil le zviti špekulant. Kmetu govori liberalec: Ti si gospodar na svoji zemlji; razdeljuj, raztrgaj jo na kosce, zadolži se čez glavo, otroci tvoji naj gredo v fabrike, kjer je boljše življenje. Gospodarji, ali ne čutite slabih nasledkov ? Ali ne tožite o pomanjkanju dobrih zvestih poslov ? Ali ne gre leto za letom na stotine posestev na boben ? In kdo jih kupuje ? V obče tujec, večinoma žid. To se godi na Ogerskem, v Galiciji in drugih avstrijskih deželah.
Kaj imate od te svobode? Prosto pot v Ameriko, a še ta pot bode v kratkih letih zaprta. In potem?
Obrtniku in rokodelcu je liberalizem prigovarjal: Pusti srednjeveške »cehe", oprosti se te coklje, krošnjarje pusti od hiše do hiše, konkuriraj, tekmuj! Kaj ti je treba spričevala sposobnosti! Tako je prišlo,
da se je pričela svetovna konkurenca vseh proti vsem, boj za obstanek, na življenje in smrt.
Obrtniški stan, pravijo, je imel nekdaj zlato dno, dandanes kmalu še lesenega ne bode imel. In kdo zmaguje v tem narodnogospodarskem boju ? Kapitalizem, moderni Rothschildi vladajo svet. Tem se pokore države, služijo delavski stanovi. Kmetje lezejo v dolgove, obrtniški stan propada, delavci postajajo beli sužnji liberalnih fabrikantov in lastnikov bogatih rudokopov, ker ne poznajo krščanske ljubezni do bližnjega. To je torej moderno »p o b r a t i m s t v o", da deset odstotkov državljanov, ki imajo denar, ukazuje devetdesetim odstotkom nemaničev.
Ali ni naravno in umevno, da je ta verski, poetični in gospodarski liberalizem vzgojil socijaliste, anarhiste, nihiliste in druge „iste", ki sedaj po vsej stari Evropi kličejo »v boj" proti sedanji človeški družbi in državnemu redu!
2. Delavski stanovi preživo čutijo breme, katero jim je naložil nekrščanski, neusmiljeni, sebični kapitalizem. Pričela se je reakcija ali odpor proti zatiranju in preziranju.
L. 1864 na dan sv. Vaclava je znani Karol Marx vrgel gorečo bakljo med delavce, rekoč: »Pro-letarci vseh deželti, združite se!" Iu kakor mravlje gorkega spomladnega jutra lezli so na dan ter se zbirali pod rudečo zastavo socijalni demokratje, ki hočejo s silo in nagloma razrušiti ves sedanji red v družini in državi. In kako in s čim hočejo doseči svoj namen?
Na shodih in v listih proglašajo vsem, ki jih hočejo poslušati, da ne priznajo nobene avtoritete ali oblasti, najmanj pa božje in cerkvene.
a) Na verskem polju socijalni domokratje v življenju izvajajo to, kar liberalizem uči, širijo ceste brezverstva med nižje stanove, češ: ko ljudje pozabijo Boga, zreli bodo za naše namene, za socijalno revolucijo. „Na verskem polju hočemo brez-verstvo", tako je Bebel, vodja nemških Soc. demokratov naravnost izrekel v nemškem državnem zboru. Badenski soc. demokrat Riidt je v mestu Halle na shodu zatrjeval, da njegova stranka ne priznava nobene vere. Liebknecht je lansko leto v Monako-veni rekel, da je katoličanstvo najhujši sovražnik soc. demokratom, zato treba streti tega sovražnika. Rovar in general francoskih komunardov je izrekel pri neki priliki bogokletne besede: »Ko bi Bog bil na svetu, dal bi ga ustreliti".
Tako govorč voditelji, tako pišejo listi socijalnih demokratov in te nauke svoje hočejo vcepiti delavskim stanovom. Po Nemčiji njihovi apostoli hodijo že od vasi do vasi ter skušajo kmetsko ljudstvo zvoditi v svoj tabor.
Tudi v Avstriji so ti rovarji že na delu. Ali naj čakamo, da začne goreti na vseh straneh? Ali bodemo gasili, ko bode poslopje že v pepelu?
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. novembra.
Civilni zakon. Sankcija civilnega zakona je baje zadela na velike težave. Vladar je opazil, da se sklenjene tri cerkvene predloge bistveno razlikujejo od predlog, ki so se mu bile predložile v pred-
<Cz
sankcijo. Zaradi tega bode treba predloge še dobro preštudirati, predno se podeli sankcija.
Srbija. V Belemgradu je razširjena misel, da se sedanje ministerstvo ne bode dolgo obdržalo, temveč pridejo kmalu radikalci zopet na krmilo. Novi pravosodni minister Gjorgjevič je poklican v ministerstvo največ zaradi tega, da pripravi pot novi radikalni vladi. Odločilna oseba v Srbiji je sedaj kralj Milan in ta pod gotovimi pogoji ni proti temu, da pridejo radikalci zopet na krmilo. Zavezati se bodo pred vsem morali, da Milanu dovolijo apanažo. Pri drugačnih razmerah bi se bili morda ustavljali, ali sedaj, ko je več njih vodij zamotanih v Ce-binčevo pravdo, in je ustavljenje pravde odvisno od pravosodnega ministra Gjorgjeviča, ki se ima pogajati z radikalci, bodo pa že prijenljivejši postali.
Premembe v Prusiji. Z imenovanjem novega ministerskega predsednika in novega ministra notranjih stvarij še niso končane premene v Prusiji. Novi ministerski predsednik misli, da je treba nekatere ministre zameniti z mlajšimi močmi. Poljedelski minister Heyden je vsled tega že dal svojo ostavko. Govori se pa to še o dveh druzih ministrih. Pruski protestantski konservativci se nadejajo, da bode novi kancelar bolje gledal na interese kmetijstva, zlasti na interese veleposestnikov, nego je general Caprivi. To se konservativci nadejajo zaradi tega, ker je novi kancelar sam veleposestnik iu bode varujoč koristi graščakov branil tudi svoje. Ce se ne motijo konservativci, pokazala bode bodočnost.
Francija in ltusija. Nenavadno je žalovanje v Franciji zaradi smrti ruskega carja. V Parizu vise črne zastave, in ne manjka se druzih dokazov sožalja. Vsekako je težko pojmljivo, da republika tako žaluje za tujim samodržcem. To prihaja od tod, ker je car Aleksander Francijo rešil prejšnje osamelosti. — Iz francoskih glasil se pri vsem proslavljanju novega carja diše neka bojazen, da sin morda ne bode hodil po stopinjah svojega očeta.
Mirman, socijalistični poslanec francoski, ki se je odpovedal profesuri, bode sedaj moral služiti pri vojakih. Zbornica je pritrdila ministerskemu predsedniku, da se vojaška dolžnost in pa poslanstvo ne more hkratu opravljati. Ker je pa poprej zbornica verifikovala njegov mandat, hoče Mirman vsekako prihajati v zbornico. Ko bi ga pa prestavili v kako drugo garnizijo, bode pa naročal kakemu tovarišu, da bode v njegovem imenu stavil predloge. Pri obravnavi o tej stvari je pa to zanimivo, da so trije vojaki v zbornici z vso odločnostjo zagovarjali stališče, da naj se Mirman ne sili služiti pri vojakih, ker postavodajstvo mora imeti prednost pred vojaščino. Večina zbornice pa vendar ui pritrdila mnenju generalov Riu-a in Youuga ter admirala Vaillona. Kakor se kaže, Mirmanovega vprašanja še ne bode kmalu konec.
Italijanske stvari. Piranski župan se je odpovedal, ker se ne misli za zmiraj ohraniti samo-italijanski napis na sodnijskem poslopju. On je to prebivalstvu obetal in misli, da ne more več ostati na svo|em mestu, ako se to ne izpolni. Z Dunaja pa prihajajo novice, da vlada po pritisku levičarskega kluba misli Italijanom odjeujati Da se ne razbije Coroninijev klub in ne omaje koalicija, je baje vlada obljubila, da v mestih, v katerih je italijanska večina, ne izobesijo jri scdižčih dvojezičnih
napisi. Tudi v Kopru iu Piranu bode jedino italijanski napis. Po na^em mnenju je to povsem krivično, ker v poštev se ne sme jemati le mesta, kjer je sedež sodišču, temveč ves okraj. Pač dovolj žalostno je, če se potrdi, da se je vlada udala laškim rogoviležem, da so torej zmagali argumenti 8 ceste.
Cerkveni letopis.
Izložba cerkvene obleke.
Iz Maribora, 29. oktobra.
V nedeljo 28. oktobra se je v pritlični sobani nekdanje gimnazije v prisotnosti premil. in prečast. gospoda knezoškofa, otvorila izložba cerkvenih para-mentov, katero je priredila družba vednega češčenja presv. Bešnjega telesa. K ti lepi slavnosti se je zbralo mnogo ljudij, osobito mnogo mestnih gospa in gospie, ki se za družbo veliko zanimajo in jo tudi dejanski podpirajo. Prvi izpregovori društveni načelnik velečast. gosp. stolni dekan Lovrencij Herg, pohvali dobrotnike vzlasti grofico Nougent, ki se je posebno odlikovala. Potem nadaljuje govornik v slovenskem jeziku. Zbrali smo se pri razstavi cerkvene oprave, katero je zdaj ob koncu 13. društvenega leta priredilo naše društvo. Vsa lepa obleka stane okolo 2000 gld. To so darovi iz cele škofije, čeprav so slabi časi in se veliko pobira bodisi za misijone, bodisi za druge potrebe, vendar so verniki tudi za to društvo mnogo darovali. In če je Izveličar ubogo vdovo pohvalil, ki je darovala v tempeljnu, koliko večje plačilo bodo prejeli udje tega društva. Zato pa bodi ta lepa družba vsem toplo priporočena, da bomo drugo leto imeli enako razstavo. H koncu se gospod načelnik zahvali milostljivemu knezoškofu za blagohotno naklonjenost, gospej predsednici in obema gospicama prisednicama za veliko požrtovalnost, in vsem podpornikom, slednjič pa prosi milostljivega knezoškofa, naj blagovoli izložbo otvoriti in blagosloviti delo pretečenega leta. Nato povzamejo premilost. gosp. knezoškof besedo. Govorili pa so nekako tako-le: „V Gospodu zbrani I V tem letu je že petokrat, da moram kot vladika lavantinske vladikovine otvoriti izložbo cerkvene oprave. Storil sem to vselej z velikim veseljem, in velike so moje simpatije do tega lepega društva. V tem letu je društvo storilo velik napredek, zakaj pridobilo si je nad 900 novih društvenikov in povečalo dohodke do 2000 gld. Vsakoletna izložba je za društvo vele-znamenita. Kar je za semeniščana obletna skušnja, kar za vojaka parada vpričo njegovega cesarja, kar za oratarja jesen, to je za društvo ta izložba. In skušnja je dobra, parada se je vrlo obnesla, in sad je obilen. Zdaj je ravno jesen, in društvo je nabralo svoj sad. Veliko društev je v lavantinski škofiji, a cvet, prava dika med njimi je to društvo. To društvo si prilastuje celega človeka, njegovo dušo in telo. Mnogo jih dela in služi tako nebeškemu Izveličarju s fizičnimi moči, vsi mu pa služijo z dušo, moleč ga v najsv. zakramentu. Vsak društvenik opravlja to, kar ste Marija in Marta storili, ko je bil Kristus njun gost. Obe dve ste mu služile: Marta mu je služila fizično, Marija pa je sedeč pri njegovih nogah slušala na njegove besede. Obedve je Kristus pohvalil, zakaj vsaka je storila dobro delo. A društveniki so hkrati storili oboje. In ko so modri prišli z jutro-vega, so najprvo pokleknili pred Gospoda in ga molili in potem so mu izročili svoje darove. Tako delajo tudi udje, dobili pa bodo za to nekdaj obilno plačilo. Hočete za to dokaz? Ko je bil Izveličar v gostih pri nekem Simonu in je Marija pristopila ter mu z dragocenim mazilom mazilila noge, so oni, ki so prisosto-vali, godrnali, češ, zakaj ta potrata, bi li ne bilo bolje, da bi se to dalo ubožcem ? Jezus pa jim je odgovoril: „Zakaj jo motite to ženo ? storila je meni dobro delo. Zakaj ubožce imate vedno pri sebe, mene pa ne bodete vedno imeli." Tako bode Izveličar tudi nagradil tiste, ki skrbijo za dostojno opravo njegovega oltarja, kjer biva v svojem božanstvu. Ko premišljam, kaj dela in skrbi odbor gosp4, vedno se spominjam tistih žen v starem zakonu, ki so za o-krasbo sv. šotora prinesle svoje dragocenosti in svoj kinč v toliki meri, da jim je Mozes moral praviti: dovolj. Nekaj enakega delate tudi vi, gospe. A jaz vam ne pravim ko Mozes: dovolj, temveč žrtvujte, skrbite, delajte ! Cerkvena zgodovina uči, da so cesarice in kraljice mnogo skrbele za okrasbo cerkva, da so mnogo žrtvovale, veliko tudi same izdelale. Tako nam je znano, da je slavna cesarica Marija Terezija lastnoročno izdelala veliko dragocene cerkvene oprave, katera se deloma še vidi v cesarski dvorni kapeli. Posnemajte take blage vladarice. Koncem ne morem si kaj, da ne bi pohvalil načelnika
tega društva prečast. gosp. stolnega dekana Lovrenca Herga za spretno vodstvo, velečast. gosp. stolnega župnika Filipa Bohinca za njegova lepa društvena predavanja v stolni cerkvi, velečast. gosp. kanonika Karola Hribovšeka, ki je društvo vedno podpiral s svetom in dejanjem, predsednico odbora gospa gospo Ano Eichler in obe prisednici gospici Marijo Schmi-derer in Terezijo Poschl in vse one, ki so društvo tako ali tako podpirali. Sedaj pa otvorim to izložbo in vam tudi dam, kakor ste me prosili svoj višje-pastirski blagoslov." — Kakor povzamemo iz letnega poročila ima društvo 11.308 udov in je v pretečenem letu prejelo 1946 gld. 66 kr. udnine. S pomočjo šolskih sester, ki imajo obilo cerkvene tvarine na razpolaganje in se priporočajo vsem, kateri si žete naročiti cerkvene oprave, priredilo se je v tem letu naslednja cerkvena oprava: 2 pluvijala, 21 kazul, 17 alb, 18 roketov, 7 vela, 6 plaščekov za spoved,
2	plaščeka za ciborije, 17 Stol, 133 prtičev za kelihe in 70 za lavabo, 44 korporalij, 30 pal, 35 humeralij, 12 pašnikov, 2 mašne bukve, 6 altarnih pultov, 24 suknjič za strežnike, 20 roketov za strežnike, 10 altarnih blazink, 4 zvonski traki, 5 ogrinjal za pulte,
3	altarna predgrinjala, 2 ogrinjali za monstranco,
2	žagradna ročnika.
Slovstvo.
„Matica Hrvatska". Najbujnejše razvijajoče se slovstveno društvo na slovanskem jugu je brez dvojbe „ Mati ca Hrvatska". Leto za letom podaje svojim društvenikom obilico tehtovitih v leposlovno in popularno znanstveno stroko spadajočih knjig. Poleg povesti), ki so jih pisali hrvatski slovstveni prvaki: Jos. E. Tomič, Ks. Šandor Gjalski in V. Novak ter nadaljevanja izbranih pripovednih del Tur-genjeva in Mirka Bogovica izda letos dramo mladega pesnika dr. Ant. Tresie-Pavičiča „Ljudevit Posavski", ki se vrši v oni zgodovinsko pomenljivi dobi, ko so se Hrvatje in Slovenci z združenimi močmi upirali tujemu gospodstvu. Jako zanimiva bode Srepelova knjiga, opisujoča nam slavne „Buske pripovjedače". Profesor Fr. Valla bode nadaljeval občno zgodovino — na vrsti je srednji vek od druge polovice 11. stoletja do leta 1453 — profesor dr. Iv. Hoič pa „Slike iz občega zemljopisa", v katerih nam predoči Španijo, Portugalsko, Italijo, Grško, Turško in Bumunsko. Teh devet knjig prejmo društveniki letos krog božiča. „Matice Hrvatske" ni treba priporočati; ona se hvali s svojimi plodovi sama. Hoteli smo s to črtico o njeni letošnji delavnosti opozoriti na-njo le one Slovence, ki hodijo na nemški slovstveni trg kupovat drage knjige dvomljive vrednosti. — Letnina „Matici Hrvatski" znaša
3	gld. Gospodje društveniki — novi in stari — naj se račijo vsaj do srede tega meseca javiti ž njo ali pri g. Iv. Bonaču ali pri g. Ant. Zagorjanu ali pa pri poverjeniku Iv. Vrhovniku, župniku v Trnovem v Ljubljani.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. novembra.
(Shod zaupnih mož.) Zadnja BSiidsteirische Post" piše : „Kakor poroča „Slov. Narod", sklicuje napredna stranka na Kranjskem na 27. dan t. m. v Ljubljano shod zaupnih mož; povabila se bodo v kratkem razposlala veljavnejšim Slovencem vseh pokrajin slovenskih. Ker je bil ta shod že davno napovedan, posvetovali so se o tej zadevi štajersko-slovenski deželni in državni poslanci minoli mesec v Mariboru ter sklenili, da se le v tem slučaju udeleže zaupnega shoda v Ljubljani, ako jih povabita obe slovenski stranki na Kranjskem; povabilu samo te ali one stranke se štajersko-slovenski poslanci iz važnih krajevnih vzrokov ne morejo odzvati.*
(Katoliška družba za Kranjsko) se je že preselila v svoj lastni dom na Turjaškem trgu št. 1. Šentjakobska konferenca Vincencijeve družbe bode jutri, v torek 6. novembra, že ondi imela svojo tedensko sejo.
(Slovensko gledišče.) V soboto predstavljala se je igra „Materin blagoslov", igra s petjem v petih dejanjih. O igri sami moramo reči, da je dobra, saj je že tudi preromala vse odre z dobrim vspehom. Igrala se je tako, da se nam je smililo igralno osobje, ker ni bilo odškodovano s povoljuim obiskom za velik trud. V parterju smo šteli 63 praznih prostorov in tudi lože so bile le slabo zasedene. K temu je bila še sobotna predstava! Posebne ugajal nam je zopet g. I n e m a n. Naj prevzame to ali ono vlogo — igra jo tako dovršeno, da se nam
vsaka gradacija k boljšemu zdi nemogoča. G. A n i č je svojo težko vlogo vrlo dobro pogodil. Isto velja o gg. Verovšku in Danilu. Tudi pri gosp. P e r d a n u zapazujemo, da tem boljše igra, čim važnejšo ima vlogo. Med ženskim osobjem nam je prvo omeniti g. S I a v č e v o. Navajeni smo že itak, da smemo mnogo od nje zahtevati, in to je tudi v soboto dokazala. Saj je tudi občinstvo z večkratnim odobravanjem pripoznavalo, da ve ceniti njeno izvrstno igranje. Tudi gospa A n i č e v a, ki je predstavljala „Chonchon", je občinstvu prav dobro ugajala in je tudi izvrstno pela. G. M. N i g r i n o v a, ki je predstavljala Marijeto, je kakor navadno svojo vlogo dobro izvedla. — Bežija je bila pri tej predstavi hvalevredna. Zadoščenjem omenimo, da so dostojno prešli oni kočljivi prizor, ki je pred leti vzbudil opravičeno nevoljo. — Pri tej igri je bilo gledišče na pol prazno, ali prepričani smo, ko bi se dali zopet „Graničarji", da bi bilo polno. Vsak po s™je!	—ih—
(Narodno napredno veselje.) Veliko veselje vlada v naprednem taboru ! Prvič je gonpoda »zmagala" pri Notranjski volitvi, ker je večina volilnih mož volila g. Arkota za deželnega poslanca zavedne Notranjske. Drugič pa je deželno sodišče obsodilo zadnji petek gospoda kapelana Eudolf-a iz Trnovega radi razžaljenja neomadeževane časti tačasnega trnovskega župana Urbaučič-a ua jeden stotak globe. To je za napredno gospodo preveč veselja naenkrat in kaj čuda, da svoje „zmage" primerno proslavljajo, in da zlasti ljubeznivi kolega „Narod" kozolce preobrača, kakor „der dumme August" v cirkusu. Naj še po-vemo, kaj da je gospod kapelan Budolf pregrešil. V neki propovedi citiral je stavek iz sv. pisma: Gospod, stegni svojo mogočno roko in vdari tega brez-božnika". Zupan Urbančič čutil se je takoj zadetega in tožil gospoda Budolfa, radi razžaljenja časti, češ, da nihče drugi, nego on (i. e. župan Urbančič) je tisti „brezbožnik". Prva instanca, okrajno sodišče v II. Bistrici, je po zagovoru g. dr. Šusteršič-a spoznala, da gospod kapelan Budolf ni ničesar pregrešil in ga je oprostila od obtožbe ter razžaljenega župana obsodila v povračilo troškov. Druga instanca, deželno sodišče v Ljubljani, b la pa je nasprotnega mnenja in izrekla, da je gospod Budolf žalil čast župana Urbančič-a. Ker tretje instance ni, je stvar s tem konečno sodnijsko rešena.' To je vse. Gospod kapelan Budolf bode plačal 100 gld. v ubožni zaklad trnovske občine, kar bode izvestno jako koristno, ker je uboštva v Trnovem in okolici vsled mnogoletnega liberalno oderuškega gospodstva jako veliko. Gospod župan Urbančič pa je opral svojo čast, da je tedaj vsekako časti vreden mož —kar vsi Trnove i že zdavna vedo, zlasti pa od takrat, ko je povodom katoliškega shoda v Trnovem na čelu neke „bande" javni mir in red kalil. Truovci so mu vsled tega tudi pred kratkim izrekli svoje neomejeno zaupanje s 143 glasovi zoper 50 — in mu bodo to zaupanje tudi ohranili do občinskih volitev. Dotlej na svidenje!
(Vinska letina.) Iz ormoškega okraja. Kakor po drugih vinorodnih krajih , tako je tudi tukaj vinogradnik končal zadnje svoje delo v goricah — trgatev. V obče so vinščaki tukaj s trgatvo zadovoljni, to je kar se tiče kvalitete, ne tako glede na kvantiteto ! Neugodni čas, v katerem je letos trta cvetela in pa dolgotrajni dež v začetku vinotoka, vsled katerega je začelo grozdje močno gniti, ti dve okoliščini sta zakrivili, da grozdje letos ni dalo toliko soka, kolikor navadno prejšnja leta. Kedor je naprešal letos jedno tretjino od tega, kar lani, sme se srečnega imenovati. Kar zadeva kakovost grozdnega soka, moramo omeniti, da je imel isti povprečno 18—19°/0 sladkorja po Babotovej moštnej vagi. Iz goric, kjer se je bralo zelo rano, kazala je tehtnica v moštu samo 17°. Z ozirom na različnost kvalitete je tudi cena različna. Navadna kmetska vina so se prodajala po 20—24 kr., boljša pa 24—30 kr. liter takoj od preše. Zdaj, ko je prvo ali burno vrenje skoraj končano, je tudi cena precej poskočila. Kupci se še vedno oglašajo, samo da je malo kletij , ki bi hranile še večjo množino letošnjega vinskega pridelka. Staro, lansko vino stane 32—38 kr. liter; letnik 1890 pa od 40—50 kr. Sloveča kapljica letnika 1886 , katere se pa le prav malo nahaja, stane 50—70 kr. liter. _z._
(Davica.) V Mihaljevcu blizo Središča razsaja že dlje časa huda otroška bolezen davica ali difteritis. Do sedaj je umrlo že okoli 70 otrok. Včasih imajo na dan po 5 otroških mrličev.
(Iz Celovca) dne 3. nov.: Vojaki-novinci so na vseh svetnikov praznik slovesno prisegli na nvres-"u. Prej je bila slovesna sv. maša na prostem. — Mestni
odbor iu vodstvo tukajšne „tramway" se še vedno pričkata, ker le ta hoče omejiti promet io povišati voznino. Le ta pravda zopet kaže, da bi Celovec bil rad .veliko" mesto, — a ni!
(Imenovanje.j Poštni blagajnik g. F. Lončar v Bruku, imenovan je poštnim kontrolorjem.
(Poročil) se je danes v Št. Vidu nad Ljubljano gospod Josip Oiperle, meščanski učitelj na Dunaju, z gspdč. Ano Vidmarjevo, poštno odpra-viteljico v St. Vidu. — Čestitamo!
(Odlikovanje.) Zupan v Podgori, gosp. Anton K 1 a n č i 6 , odlikovan je za zasluge z zlatim križcem s krono.
(Naknadni kontrolni shod) vršil se bode za rezerviste, nadomestne rezerviste, stalno odpuščene vojake pešpolkov (c. kr. vojske in mornarice) dne 10. novembra t. 1., ob 8. uri zjutraj v St. Peterski vojašnici. K temu shodu priti je slehernemu pod ogibom kazni ter prinesti seboj vojaško izkaznico (knjižico). — Dne 20. novembra t. 1., ob 9. uri zjutraj pa bode v brambovski vojašnici kontrolni shod deželnih brambovcev, ki stanujejo v Ljubljani, pa niso letos niti kot novinci izurjeni niti k orožnim vajam poklicaui bili.
(Podružničen shod.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico je imela dnč 28. okt. jako dobro obiskan shod pri „Diirn-wirthu„ blizu St. Petra na Velikovcem. Pazljivo so navzoči poslušali izvrstne govore. Govorila sta med drugim č. gg. Fr. T r e i b e r, V. P o d g o r c in dr.
(Občinske volitve.) Iz kostelske občine: 15. oktobra vršila se je v veliki občini kostelski broječi 8988 prebivalcev volitev šesterih podžupanov in dvanajsterih občinskih odbornikov, kateri so potem dne 29. oktobra izvolili izmed sebe novega župana, Ivana Be i a n- a, posestnika in gostilničarja pri Potoku župnije Fara, moža v vseh ozirih poštenega, vrlega in značajnega. Volitvi vršeči sev Novih s e lih župnije banjaloške na mestu starega župaua Josipa Kajfeža je predsedoval okrajni glavar kočevski. Najprvo se je vršila volitev podžupanov v šesterih davkarskih občinah Banja-loka, Fara, Kuželj, Pirče, Suhorin Vrh, kjer so bili izvoljeni naslednji možje kot podžupani: Martin Butina, c. kr. poštar, Martin Žagar, Anton Bavčar, Matija Klobučar, Martin Glad in Mihael Marinč. Nadalje se je vršra volitev dvanajsterih odbornikov, in sicer so bili izvoljeni v III. razredu ti le možje: preč. g. Matija Grzin, župnik pri Fari, Ivan Belan, Martin Briški, Matija Bu-kovac; v II. razredu so bili izvoljeni: Josip K aj-fež, Matija Žagar, Jakob Kajfež, Josip Žagar; iu v I. razredu so bili izvoljeni: Martin Južnič, Josip Stefančič, Mihael Jurkovič, Anton K u-že lički; slednjič ima še pravico občinskega odbornika virilist Josip Kreuz, c. kr. šumar v pokoji in oskrbnik grajščine kostelske, katero ima v posesti žid Feliks Neuberger stanujoč na Reki.
(Razdelitev kostelske občine.) Poroča se nam: Občina kostelska obsega dve župniji, Faro in Banja-loko, in ker bi vsaka župnija rada svojega župana imela, se pokažejo pri vsaki volitvi več ali manj nasprotovanja med prebivalci jedne in druge župnije. Ker je občina jako velika, broječa skoraj 4000 prebivalcev, in ker so občinski stroški jako veliki, bi bilo zelo želeti v prid tukajšnjega siromašnega prebivalstva , ki se večidel živi s krošnjarstvora, da se občina kostelska razdeli v dve samostalni občini Faro in Ban j al oko. Razdelitve v dve samostalni občini zlasti žele prebivalci župnije Fara, ker od svojih posestev, ki so večidelj uvrščena v prve razrede, plačujejo veliko davkov in vsled tega tudi veliko k skupnim občinskim stroškom donašajo; občinski stroški se namreč plačujejo iz 25 odstotkov doklade na direktne davke. Prebivalci živeči v župniji Fara so najbolj obremenjeni z občinskimi dokladami in temu primerno ne uživajo občinskih dobrot; torej se prebivalcem živečim v ravnini pri Kulpi župnije prifarske godi tako rekoč krivica, ker največ občinskih stroškov plačujejo, ali rabijo jih jako malo. Statistično je namreč dokazano, da prebivalci župnije banjaloške, ki žive bolj v hribovitih in manj rodovitnih krajih, največ občinskih stroškov porabijo, dasiravno jib najmanj plačajo. Ker torej prebivalci občine kostelske nejednakomerno občinske stroške plačujejo, in jih tudi nejednakomerno rabijo, da cel6 tisti, ki jih najmanj plačajo, jih najbolj rabijo; zato je želeti, da bodo prebivalci živeči v ravnini, ki imajo svoja posestva najbolj v prvih razredih uvrščena, v jedni občini namreč v davkarskih občinah Fara, Kušelj, Pirče, Vrh, da bodo bolj jednakomerno plačevali občinske stroške in jih tudi bolj jednako-
merno rabili. Da se velika občina kosMska razdeli v dve samostojni občini, je tudi zato želeti, ker so stroški jako veliki; saj je znano, da so stroški v velikih občinah večji, nego v manjših. Treba je plaf-ati pisarja, občinskega slugo in koliko pride še drugih stroškov. Ce bi se pa občina razdelila, bilo bi manj dela z občinsko-uradnimi stvarmi. Službo pisarja bi lahko opravljal učitelj ali kak drug razumen mož za majhen denar in občinsko uradne stvari bi lahko raznašal župan. Da se občina razdeli in občinski stroški pomanjšajo, želd župljani prifarski tudi zato, ker so vzeli na posodo 6000 gld. za zgradbo nove šole in popravo župnijskih poslopij, katero svoto bodo plačevali skozi 25 let s 25°/« doklado na direktne davke in s 30% doklado na vino, mošt in meso. Doklade je sedaj na direktne davke 50°/0, kar je jako veliko, in prebivalci župnije Fara težko plačujejo, ker imajo malo zeml|išč iu njihov glavni zaslužek je krošnjarstvo, katero pa gre čezdaljo bolj rakovo pot. Ker so torej občinske doklade tako velike in ljudstvo siromašno, bi opozorili merodajne više oblasti, da se kakor hitro mogoče razdeli občina kostelska v dve samostojni občini Faro in Banjaloko, da se tako občinski stroški pomanjšajo. Jedna prošnja prebivalcev župnije Fara za delitev občine je že pri deželnem odboru, in s tem bi še enkrat pros. li slavni deželni odbor in visoko deželno vlado, da bi prej ko je mogoče razdelila veliko občino Kostel v dve samostojni občini Faro in Banjaloko. Ako bi merodajne oblasti kmalu izvršile delitev, bi bilo ljudstvo jako hvaležno. ?
(Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca oktobra pričele so naslednje stranke izvrševati obrte, in sicer: Krcivoj Mirko na Poljanskem nasipu št. 48, klanje drobnice; Tosti Ivan v Cerkvenih ulicah št. 19, go stilničarski in krčmarski obrt; Barbara Hribar na Poljanski cesti št. 35, prodaja lončene posode; Polona Zeleznikar v Florijanskih ulicah št. 48, mala trgovina z lončeno posodo; PtterAleš na Opekarski cesti št. 31, kuhanje žganja; Marjeta Križelj na Poljanski cesti št. 7, prodaja lončene posode; Helena Dekval na Sv. Jakoba trgu št. 10, prodaja lončene posode; Alojzij Kane na Dunajski cesti št.42, trgovina z deželnimi pridelki; Ivan Spoljarič v Flo-rijanski ulici št. 37, trgovina z mešanim blagom ter prodajo žganih opojnih pijač na drobno; Iv. Herbst v Florijanski uli^i št. 14, branjerijo; Jera Narobe v Smartnem pod Šmarno goro št. 26, prodajo lončene posode; Ferdinand Malloth na sv. Jakoba ttgu številka 1, kavarnarski obrt, Polona Švab v Florijanski ulici št. 16, prodaja lončene posode; Jožef Balant na Tržaški cesti št. 31, prodaja lončene posode, in Neža Vidic v Florijanski ulici št. 15, prodaja lončene posode. — Odpovedali pa so svoje obrte naslednji: Maks odnosno Marija Patat, barvarski obrt; Jakob odnosno Janez Spoljarič, točenje žganja; Jakob odnosno Janez Spoljarič, kramarijo s špecerijskim blagom; Reza Frelih, branjerijo; Ignacij Korošec, gostilničarski in krčmarski obrt; Josip Boštjančič, branjerijo in prodajo moke; Ivan Pezdir, črevljarski obrt, in Vincencij Malloth, kavarnarski obrt.
(Kaznjenci deželne prisilne delavnice,) ki so se letos uporabljali pri gradnji nove ceste Žiri-Rovte, vrnili so se preteklo sredo semkaj. Napominana cesta se izroči prometu prihodnjo pomlad.
(Namesto venca) na grob č. g. semeuiškega pod-vodje Žige Bohinca, darovali so za »katoliški sklad" nastopni ljubljanski p. n. čč. gg.: dr. Leon-hard K 1 o f u t a r , stolni prošt, 6 kron ; dr. Henrik P a u k e r , stolni dekan, 6 kron ; Janez F 1 i s f stolni župnik, 3 krone ; Luka J e r a n , stolni kanonik, 2 kroni ; Anton Zupančič, profesor bogoslovja, 3 krone ; dr. Josip Lesar, profesor bogoslovja, 3 krone ; dr. France L a m p e , profesor bogoslovja, 2 kroni; dr. Janez J a n e ž i č , profesor bogoslovja, 2 kroni; dr. Andrej Karli n , gimn. vnroučitelj, 2 kroni; dr. Josip D e b e v e c , alojzije-viški prefekt, 2 kroni; prelat dr. Andrej Cebašek, 4 krone; Janez S u š n i k , stolni kauonik, 2 kroni; Alfonz Levičnik, knez. škofij, tajnik, 4 krone; Andrej Z a m e j i c , stolni kanonik, 2 kroni; Valentin Eržen, nunski spovednik, 3 krone; Alojzij Stroj, nunski katehet, 2 kroni; Feliks Knific, benefi-cijat v p., 2 kroni; Josip S m rek ar, profesor bogoslovja, 2 kroni; Andrej Kalan, stolni vikar, 2 kroni; dr. Janez Krek, stolni vikar, 12 kron ; Frančišek B a r b o r i č , župnik v p., 2 kroni; Josip Šiška, kn. šk. tajnik, 10 kron: Martin M a I e n-š e k , mestni župnik, 10 kron ; Mihael B u 1 o v e c, mestni kapelan, 10 kron ; Andrej Plečnik, mestni kapelan, 10 kron; Anton Kržič, c. kr. profesor,
10 kron: Jakob Gruden, župnik v p., 3 krone Neimenovan, 2 kroni; Matija Mrak, stolni vikar, 2 kroni; Josip E r k e r , semeniški špiritual, 2 kroni ; Janez Gn j e z d a, c. kr. profesor, 2 kroni; dva sotruduika »Slovenčeva- po 2 kroni; dr. Seba-stiian E 1 b e r t, stolni kanonik, 4 krone , neimenovan, 4 krone.
(Nov list.) V Ljubljani bo jel ta mesec izhajati list krščanskih delaveev in obrtnikov, »Glasnik". Izhajal bo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu v obliki »Domoljuba"; naročnina mu bo 80 kr. na leto. Z veseljem pozdravljamo novega sobojevnika za katoliške ideje in se nadelamo, da ne bo manjkalo ni gmotne ni duševne podpore. Prvi list izide dne 8. t. m. Naročnina iu spisi se pošiljajo vred-ništvu »Glasnika", Poljanska cesta 58.
(Pr. Ondriček), slavni Ceh, je kakor smo že omenili, minuli torek dne 30. okt. koncertiral v Celovcu. Kakor vselej je krasnim svojim svira-njem številno navzoče občinstvo kar očaral, da so mu burno ploskali iu je tudi dodal precej točk. Posebno je vgajal J. S. Bach-ov »Ciaconne". Spretno je Ondfičeka podpiral pianist Lafite z Dunaja.
(Veleč. gosp. Josipa Lileka), bivšega župnika v Montrilju (Istra), sedaj v pokoju, je knezo-nadškof goriški poslal ua sv. Goro za spovednika.
(Semenj v Ratečah pri Zidanem mostu.) C. kr. deželna vlada je dovolila, da bode letošnji semenj z blagom in živino v Ratečah pri Zidanem mostu 10. novembra, in ne 11. ali 12. novembra.
(Povozil) je neki izvošcek v soboto na Poljanah postrežkinjo Marijo Kune, ter jo na več krajih precej poškodoval. Marijo Kune so sprejeli v občno bolnico.
(Ogenj.) Dne 28. oktobra zvečer je v Vinivasi v novomeškem okraju pogorelo pet kozolcev. Škode je do 4000 gld., zažgala je baje hudodelna roka.
—	Dne 31. dopoldne so pogorela gospodarska poslopja Ivane Skodlar z Brega. Škode je do 1000 gld., zažgali so otroci. — Isti dan popoldne sta pogorela v Sostrem posestnika Bitenc in Kocijančič; prvi ima škode 550 gld., drugi 470 gld.
(Utonil) je 31. t. m. dveletni otrok posestnika Jerneja Dekleve iz Orehka — v škafu vode.
Društva.
(Shod konserv. obrtnega društva.) [Konec.] Današnji soeijalisti so z malimi izjemami pravi parasiti na telesu človeške družbe, najbolj to občutijo obrtniki na svojih socijalizma navzetih delaveih. Tak pristaš socijalizma nikdar ne izpolnjuje vestno dolžnostij svojega stanu v mojstrovo škodo. Današnjih socijalistov načela so pogubna najbolj radi tega, ker ne priznavajo nikake avtoritete, tudi ne najvišje — vzbujajoče v človeku najblažje kreposti: človekoljubnost, tolažbo, potrpežljivost, upanje, v Boga namreč. Kjer pa se ne priznava avtoriteta, ni možno prijateljsko, skupno družinsko življenje, ne vspešno, koristno, nesebično delovanje. Navedel je govornik konečno par drastičnih vzgledov osvethuječih nesebičnost socijalistiških vodij, katerim njihova premetenost ni nikoli dosti visoko plačana. — Tudi ta razprava ugajala je navzočnikom.
—	O tretji točki »Graška obrtna razstava" poročal je društveni blagajnik. Graško razstavo ogledali so si nekateri društveni odposlanci na pismeno povabilo dotičnega razstavnega odbora. V daljšem temeljitem govoru podal je poročevalec obris razstave ter opomnil, da se je ta razstava prirediteljem popolnem ponesrečila, da niti imena »razstava" ne zasluži. Škoda je bilo vsakega krajcarja in vsakega koraka, pravi govornik, katerega so storili udelež-niki. Le hvalisanje, obljube in vabljenje prirejeval-nega odbora in pa fakt, da so se je namerjali udeležiti in so se tudi udeležili člani kranjskega obrtnega društva te razstave, bili so povod, da je odbor sklenil odposlati nekatere odposlance v Gradec. Naštel je govornik nekatere stroje in pristroje, katere je videl na razstavi, ter poudarjal še posebej, da to ni bila graška razstava, ker so ravno graški obrtniki najmanj razstavili. Razstavile pa so največ inozemske tvrdke in dunajske, tudi dve ljubljanski sta bili razstavili najboljše svoje izdelke. — Pri tej priliki šiba tajnik postopauje nekega — žal — ne-navzočega člaua, kateremu je dal baje poset graške razstave povod, da je blatil na raznih krajih društvo naše, osobito pa njega odbor ter želi, da se postopanje takih članov primerno ožigosa. — Pri točki Bslučajnosti" omeni društveni blagajnik, da mu je izročil odbor katol. delavskega društva mandat, da povpraša pri shodu navzoče člane, radi sodelovanja pri novoustanovljenem listu, organu katoliškega delavskega društva. — Tajnik poudarja, da kaže pač pospeševati in podpirati list, da bi pa bilo mnogo boljše in bi hasnilo, ako si ustanove obrtniki svoj list. G. Breskvar pritrjuje temu ter nasvetuje, naj se prenarede društvena pravila ter v to svrho poviša udnina; vsak član bi dobival potem list. Pa tudi ugled društva iu obrtništva bi se s tem jako povišal. Po nasvetu g. Dostala postavila se bode ta točka na
dnevni red prihodnjega shoda in se konečno določila. — Ko še nekateri člani poudarjajo, naj se izleti nikar ue prirejajo istega dne, kateri je določen za shod, zaključi predsednik zborovauje proti 9. uri zvečer.
Telegrami.
Smrt ruskega oarja.
Dunaj, 5. novembra. Včeraj se je cesar peljal na rusko veleposlanstvo, da je izrekel veleposlanstvu sožalje zaradi carjeve smrti. Ostal je pol ure v veleposlanski palači. — Za carjem se je odredilo štiritedensko dvorno žalovanje, začenši z jutrajšnim dnem.
Opatija, 5. novembra. Tukaj bivajoči ruski zdraviščni gostje imeli so danes v Reki slovesno zadušno božjo službo za ruskega carja.
Livadija, 5. novembra. Pri truplu pokojnega carja se bereta vsak dan dve maši, katerih se udeleži car Nikolaj, carica vdova in drugi člani carske rodbine. Ko dojde krsta iz Peterburga, se dene mrlič na mrtvaški oder iu se vsakemu dovoli vstop.
Trst, 8. novembra. Dvojezični napis se je na okrajnem sodišču v Piranu danes razobesil, ne da bi se bil kaj motil mir. Okrog okrajnega sodišča so bile vse prodajalnice v znamenje žalosti zaprte. — Piranski župan je umaknil svojo ostavko.
Dunaj, 5. novembra. Trgovski minister je predložil načrt zakona o podržavljenju češke zapadne, moravske mejne in moravsko-šleške centralne železnice. Predsednik Ohlu-mecky naglasa v svojem nagovoru, da cesar in cesarska rodovina obžalujejo v pokojnem ruskem carju zvestega prijatelja in ž njimi žalujejo avstrijski narodi in avstrijsko zastopstvo. Avstrija ne bode nikdar pozabila, da je bil car Aleksander zanesljiv varuh svetovnega miru. To izjavo so stoje poslušali poslanci in se je mej živahnim odobravanjem vsprejela v zapisnik.
Dunaj, 5. novembra. Shod avstrijskih fabrikantov za špirit je bil dobro obiskan, bilo je nad 100 udeležencev iz raznih kronovin. Izrekli so se proti monopolu na žganje in sklenili izročiti linančnemu ministru spomenico, v kateri bodo razložili uzroke proti monopolu. Naprosili bodo tudi trgovske zbornice in svoje ogerske tovariše, da naj v tem smislu delujejo.
Berolin, 5. novembra. Prepovedal seje uvoz živine iz Severne Amerike v Nemčijo, ker je ondu živinska kuga. „Zveza poljedelcev" se je obrnila do državnega kancelarja, naj se tudi ne dovoli izkrcati živine ladijam, ki so že na potu.
Madrid, 5. novembra. Novo ministerstvo je danes priseglo in je tako-le sestavljeno : Sagasta predsedstvo, Groizard vnanje, Oapdebon notranje stvari, Amos Salvador finance, Lopez Dominguez vojska , Abar-zuga kolonije, Mauro pravosodje , Puig-cerves pouk in javna dela, admiral Pascjuin pomorstvo.
Tokohama, 5. novembra. Japonci so vzeli Tongsang-Čeng. Kitajci so zbežali proti Alatienlingu. Port Arthur so si že tudi Ja-
ponci prisvojili. Sedaj napadajo Kinčev. Po kitajskih poročilih so Kitajci zopet vzeli Kir-lien-Ceng in Japonci zgubili 3000 mož.
Kajiro, 5. novembra. Dosedanji državni podtajnik Gorst je poklican v notranje ministerstvo za svetnika, ali ne dobi posebnega delokroga, temveč bode pridelen Nubar paši.
Umrli so:
3.	novembra. Ivan Dolžan, delavčev sin, 6 dni, Tržaška cesta 24, vnetiea jabolka. ■ - Vladislav Gustin, realec, 16'/, leta, Starinaraka steza 1, caries multiplex,
4.	novembra. Julija Rapuž, delavčeva hči, 9 meseeev, Trnovski pristan 15, jetika. — Prane Furlan, delavčev sin, 3'/4 leta, Tržaška cesta 35, bronehitis.
Tu {c i.
2. novembra.
Pri Slonu: Riebel, Jakobljevieh, Rriiuk, Ornstein z Dunaja. — Weislein iz Trsta. — Blumenschein iz Kaniže. — Arko iz Zagreba. — Zadnikar iz Kamnika. — Pretner iz Ljubljane. — Graf iz Brna. — Leitner iz Gradca.
Pri Maliču: Cora iz Trsta. — Koschein, Fried, To-masi, Schaoberl, Lowy, Bolgeri z Dunaja. — Alt iz Linca. — Mayer iz Budimpešte. — Mandl iz Pmczehelyja. — Zinotti iz Radeč. — Schulze iz Magdeburg-a.
Pri avstrijskem caru: Kane iz Ljubljane. — Bela iz Požuna. — Valjovee iz Novega Mesta. - Znidaršič iz Ilir. Bistrice. — Jazbec iz St. Petra pri Novem Mestu.
Pri Juinem kolodvoru: Bregar iz Ljubljane. — Kauder iz Celovca. — Kral iz Krope.
Tržne cene v Ljubljani
dne 8. novembra.
Pšenica,	m. st.
Rež,	„ .	.
Ječmen,	„ .	.
Oves,	„ .	.
Ajda,	„ .	.
Proso,	„ .	.
Koruza,	„ .	.
Krompir, „ .	.
Leča,	hktl.
Grah,	„ .	.
Fižol,	., .	.
Maslo,	kgr.	.
Mast,	„	.
Špeh svež, „	.
gl. |kr			gl. |kr.	
6	70	Speh povojen, kgr. .	—	64
6	10	Surovo maslo, ,. .	—	70.
5	10	Jajce, jedno . . .	—	3!
5	60	Mleko, liter . . .	—	101
7	—	Goveje meso, kgr. Telečje	—	64
B	50		—	68;
7	—	Svinjsko „ „ .	—	66;
2	40	Koštrunovo „ ., .	—	36
10	—	Piščanec ....	_	35!
10	—	Golob.....	_	15
9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	96
—	92	Slama, 100 „. .	1	70j
—	68	Drva trda, 4 kub. m.	7	20
	56	„ mehka, 4 „ „	5	—
Vremensko sporočilo.
u »	Cas	Stanje		Veter	Vreme	S ■S s _ J; 1 •g «» B a rt ^ a
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
3	7. u. zjut. 2 n pop. V* U zver'	744 1 740-9 740 8	3 0 5-4 0-2	brezv. sl. vzh.	megla jasno n	000
4	7. u. zjut. 2 u. pop. 9 iveč.	740-5 740-0 749-1	4.4 60 1-8	brezv. sl. vzh. n	megla jasno dei. oblač.	0 00
Srednja temperatura obeh dni 0 7° za 61° in 5-3° pod normalom.
in 1-1°, oziroma
Zahvala.
Za ljubezni polno sočutje inej boleznijo in povodom smrti našega dragega, nepozabnega sina, brata in svaka, oziroma strijca, velečastitega gospoda
Žige Bohinca
ter za mnogobrojno časteče spremstvo k poslednjemu počitku izrekamo velečastitemu gospodu prelatu dr. Jan. Kulavcu, čast. gosp. prof. Zupančiču, častitim gospodom očetom frančiškanom in drugi častiti duhovščini od blizu in daleč, pevskemu zboru pod vodstvom o. Hugolina za ginljivo petje, gospodom bogo-slovcem, nadalje častitemu zastopniku katoliškega tiskovnega društva itd., potem za lepe vence tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
571 1
Tužnim srcem javljamo sorodnikom.
in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni sin oziroma brat
Vladko Gustin
učenec I. realke
v soboto dne 3. novembra zvečer ob 8. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 17. letu svoje dobe.
Truplo pokojnikovo preneslo se je danes v ponedeljek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Starinar-ska steza št. 1 na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale r raznih cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo vsem, osobito še njegovim šolskim tovarišem v pobožno molitev in pri-I jizen spomin.
V Ljubljani, dne 5. novembra 1894.
Fran in Katarina Gustin, stariši. — Fran, Milan, Mirko, Darko, bratje. — Anka Burdich roj. Gustin, sestra.
Eksekutivne dražbe.
Gašperja Šušteršiča z Glinic graščina pri Radečah cenjena na 10.U00 gld. dne 12. nov. in 17. dec. v Ljubljani.
Neže Plut iz Ručetne Vasi zemljišča (564 gld. 20 kr) dn<§ 21. nov. in 21. dec. (prenos) v Črnomlju.
Martina Kolar j a iz Žužemberka zemljišči (60 gld. in 145 gld.) dne 13. nov, in 11. dec. v Žužembeku.
Jos. Zajca iz Vošč (terjatev 258 gld. 50 kr.) posestvo (2771 gld.) dne 17. nov. in 22. de«, na Brdu.
Andr. G i m p e r m a n a iz Kompolja (terjatev 282 gld.) posestvo (4802 gld.) dne 19. nov. in 20. dec. v Trebnjem.
Fr. Bal ant a iz Ilovice (terjatev 136 gld.) posestvo (1456 gld. 43 kr.) dne 12. nov. (druga) v Ljubljani.
Lovr. Štefaniča iz Stare Lipe njiva (120 gld.) dne 14. nov. in 14 dec. v Črnomlju.
Iv. Stezinskega iz Vidošič posestva (2116 gld.) dne 9. nov. (druga) v Metliki.
Izvrstni novi
568 2
iT c l irek,
Prosekar, Tirolec in druga vina, bavarsko Črno pivo itd. priporoča po prav nizki ceni
Pavlinova Kranjska vinariia.
v Ljubljani, Slonove ulice 52.
Stanovanje
se išče v trnovskem ali krakovskem predmestju, oziroma kjer si bodi v Ljubljani, obstoječe iz dveh sob, čumnate, ali iz treh sob, ali iz dveh sob in prostorne kuhinje s 15. novembrom ali 1. decembrom.
Prijazne ponudbe pod „P. G." na c. kr. poštni urad v Kropi, Gorenjsko.	573 2—1
B
53
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij.
Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 skatlji-cami 1 gld. 5 kr.
Dobiva se pri	569 1
Ubaldn pl. Trnkoezy-jn
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6czy v Gradcu.
o-
0
N
<<1
1 d
£ 8
s
ISO u 11 a j s k a borza.
Dne 5. novembra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4 %.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. vel
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
99 gld. 90 kr.
		90 „
. 123		90 „
. 98		90 „
. 122		80 „
. 97		05 „
. 1040		—
. 384		10 „
. 124		15 „
j. 60		92'/,,,
. 12		18 „
9	ti	89 „
. 46		25 „
		88 „
Dn6 3. novembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	148	gld.	50	kr.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . ,	156	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198	.	nO	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	97	„	30	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......142	„	50	„
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	128	„	25	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	—	„
Posojilo goriškega mesta.......—	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....67	„	50	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	98 „	70	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220	„	—	„
, „ južne železnice 3% .	165	n	15	„
„ „ južne železnice 5% .	129	„	20	„
„ n dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........... gld. 50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, ICO gld.	141
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld.......69
St. Gendis srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke..................24
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. .	176
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl.st.v.	3415
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	494
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	72
Montanska družba avstr. plan.....92
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171
Papirnih rubljev 100........135
50 90 50
75 50
25 10
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka Knlantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E K C U R"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
JKf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh jpekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti OV naloženih (tluviii c.