v*

Jtll ^
PRO
V
———
TA
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote

na potu v San Fran-
cisco.
xTlMA AFERO M00-
mjA IN DRUGIH DE-
M UVCEV.
MM	organe so do -
Vodki na pacififcni obali
uganka.
0D( d_ c. — Komisija
lila glavno mesto in jc na r Sun Kraneiaco, da preišče Mouiiev ja in drugih delavki w> obtoženi dinamdtnega na demonstracijo za voj-pripravljanje. Preiskava bo a in temeljita, f Wa«hiiigtonn so razočarani, Hoji Frank Oxnian zapet o -, ^ svetom radi obtožnice, jt napeljava) li krivi .prisegi, ' je priznal, da je Rigellu pi»ul
___»teri uradniki izjavljajo, da
Bzutuejo, j«	JttV-
toiitelju Fiekertu iti prek ljudstva iJi preprečiti svoj ilic potoni splošnega glaso -ii, kako je mogoče izrabiti soda branijo javnega tožite -' hoče obesiti nedolžnega člo-ua podlagi krive prisegi, da sodnijske prepovedi, ki L:jo ljudstvu glasovati, itiugtou hoče izvedeti, če je kajzer, ali če hočejo iz u-javnega tožite I ja uniazati vniijo pred vseui .svetoan. Za-prori sodnijskiin prepovedim frfjeli obe legislativni zbor-' ftverner jja je pa vetiral. .tt to je uKanka za uradnike v gtomi in veleti tega hoče-'Tfdeti, kaj povzroči delavski oj na pacifični obali. Komi-ima nalogo, da dožene stvar.
Issued dali?
eicept Sund*ys *nd
H o H d Ay s \ _^
Ompmi ot
Hud poper za polkovnika Roose-vclta.
'«iMr CHICAGO, ILL., ČETRTEK 4. OKTOBRA (OCTOBER) 1917 ŠTEV.- INUMBER 233.
Stavka na VelikihSpijonaža na tr-Nove nemške Nemška obramba
KAJ ODGOVORI DORCE NEM &KIM VLADNIM KROGOM?
Oni trdijo, da je bil naklonjen
kajzerjevi državi v Braziliji.
Amsterdam, Hol. — Z ozironi na ltooseveltov govor pri obedu v Chicagu, nanašajoč se na detajle taj!ne konference med njim in nemškim poslanikom glede neui -škega predloga, da Nemčija okupira Venezuelo, je ''Frankfurter Zeitung" prinesla pogovor o situaciji v Južni Ameriki, ki se je vršil dne 18. februarja 1903 med Rooseveltoin in nemškim poslanikom baronom Hpeck von Stern-bergom. List pravi, da ho detajli vzeti iz zapisnika nemškega mi t nistrstVa zunanjih zadev.
V tean zapisniku je Hoosevelt narisan, da je kot predsednik Ze-di n je ni h držav dejal, da je naj -boljša garancija za amelijoracijo južno-ameriških razmer, če se u-stanovi v Braziliji nemška država.
OZ OMEJEN V SEVERNE HETOALNE DEŽELE.
tm, D. C. —Vlada ima
i, da «o izvažali in vtihotapit in drugo blago v Nem -ki je prihajalo iz Združenih ,t t severne evropske neviral-dežele. Vslcd tega odkritja o-ie bolj izvoz na Holamlsko fdrtiKf severne nevtralne de-
ieue države ne morejo mir-<Wati, kako ameriško blago Mjajo v sovražno Nemčijo, » ruli sovražnik, ko odidejo 'u ameriške čete na zapadno s » Ameriška vlada se ne bo "a prošnje Holandske in ^ iK'vtrak-ev>da ne morejo brez ameriškega blaga, ■Mrdno ne obljubijo, da ne
»j<> sovražnika. ptOK-ija je precej resna in mo-E' "Nanejo spremembe v tr-j' l»«ed Nizozemsko in Zdru--državaiui. Ilolandska trdi, *iBore izhajati, a ko ne uvaža 1» '»'"ga i/. Nemčije.. Tega * |s> Ilolandska ne dobi, če V" /a 'KMija masti, priliiunj
P« potem pokrije /. uvozom ■"'enih držav.
^ ameriška vlada dovoli,
M«j<i sr nadalje živim in Ul cinizmih držav na Ho A |hh| nobenim pogojem pa l" dovoli, <{„ izvažajo kr -i> ""lamUko.
vlada j,, tudi Uveae
R008EVELT ZANIKA.
Oy8ter Bay, N. Y. — Polkovnik Hoosevelt je podal izjavo z ozi -rom na poročilo "Frankfurter Zeitung!' o nemški državi v Braziliji, v kateri pravi, da je le govoril o naseljevanju Nemcev v Braziliji, ko je bil predsednik v 1. 1903. Roosevelt izjavlja:
"Ta izjava ni pravilna. Pogovor se je nanašal na nemško naseljevanje v najjužnejšo državo brazilijanake republike, ki ji pravijo Rio Grande del SuJ. Dejal sem, da verjamem, da IkhIo Nemci ravuotako občudovanja vredni naseljeiiiki v Braziliji, kot so bili Združenih državah, in da so dobrodošli v vsakem kraju Amerike kot naseljeniki, toda Nemčija ne sine iskati kontrole nad svojimi naseljeniki v Braziliji, kot je storila v Združenih državah.
Takrat nisem verjel, da se bo Nemčija kdaj obnašala tako, kot se je obnašala aktualno v Združenih državah, kajti baron v. Stern-berg bi nikdar ne podžigal take akcije.
jezerih odvr nena.
MORNARJI SO DOBILI POVI -&ANO MEZDO.
O nekaterih zahtevah razsodi transportni odbor, druge bo popustili.
Chicago, 111. — Stavke ne bo na parnikih, ki prevažajo blago po Velikih jezerih. Promet je normalen, ker se je dosegel sporazum v zadnjem trenutku med lastniki la dij in do 12,000 mornarji.
Zvezni transportni mUbor se je največ potrudil, da je prišlo do sporazuma. Izučeuim mornarjem povišajo mesečno mezdo od 72 na 95 dolarjev, začetnikom pa od 45 na 60 dolarjev. Druge zahteve mornarjev so podvržene razsodbi zveznega transportnega odboru.
Oe bi -prišlo do stavke, b' bila prizadeta vsa industrija v Chica. gu in v industrijalnib mestih, ki leže ob Velikih jezerih. Velike jeklanue bi mogoče morale ugasniti plavže, ker bi prenehal dovoz ruide in premoga.
Hudo bi bil prizadet tudi prevoz pšenice. Po izjavi Jo.seph P. Griffina, predsednika borze, bi bilo omejeno prevažanje kanadske pšenice zaivezJiikom in »pomladne pšenice iz Dulutlia.
Mornarji so dve zahtevi — priznanje atlantiške ,pogodbe in no-delovanje, <la izurijo mornarje za ameriško trgovsko mornarico, ki nifta v zvezi z poboljšanim mezde, popustili, kar je omogočilo, da je prišlo do spora/, un a.
Četrta in peta zahteva sta bili izročeni zveznemu transportnemu odboru v razsodbo, ki se nanaša na mornarsko knjižice, o katerih mornarji trdijo, da služijo podjetnikom, da se lahko znebe mornar-jer. ki so delaviri za organizacijo.
Lastniki Jadij no olajšali pot, da jc prišlo do ► porazuma, ker so e izrekli, da p re puste zveznemu transportnemu odboru, da določi mezdo.
Do zadnjega je bilo prav malo upanja,, da pride do sporazuma, ci pa dokazuje, da je prav lahko odvrniti vsako stavko, če podjetniki Jie vztrajajo v trmoglavosti.
PLEMENSKI BOJ V PHILA-DELPHUI.
"oiu-tava Nemrija povišntl > To je Nemčiji ne vt"»utapljajo žita v
J", an /;lllj(. odpre žit
t
vla.la vela vi izvoz vlmlne .bv.ele, potem lic 1 vtihotapi jati žita v I b. najbrž ameriška vla-
7da o<lrežc sovra-!
'"i xri»ha	'
»'ksporlirali n-iz mleka v Ivv -'".P* izbruhnila voj-i/delkov nert^inl "žil, da ao sr TAr. ••''^•h Hprcinriiile v
tO«
> ii
»u;
vojni i/d.
Philadelphia, Pa. — Neki za mor-ski brivec je razžalil bclopoltno gdč. Elizabeto Hmith, in takoj se jc >4brala na eni strani gruča be-lopoltnikov, boječa do 500 oseb, na drugi etra ni pa tolpa zamorcev, i« nastal je pretep.
Elizabeta Smith je šla mimo brivnice Cephus Hollwayja, 'ko je izstopil zamorec in jo insultiral. Smithova jc šla dotnov in povedala dogodek svojemu bratu, ki je takoj organiziral četico belopolt-nikov in se napotil z njo proti brivnici. Na potu jc bilo slišati Jinčarskc vzklike in ko je četica prišla do brivnice, je izstopil iz nje zamorec in v vsaki roki je držal po eno britev. Glas o prihodu belopolt nikov se je kmalu raznesel ined zamorci, ki »o takoj od vseh strani vreli skupaj. Belopolt niki se nino vstrašili britev v ro kali zamorca in stegnili so roke po irjem. V tem tre-notku je nastal pretep, ki je i rajal do pcitnajst minut. V zraku *o blfctfale britve in količi so padali po fUvah. Naenkrat se jc pripeljala policija na patruljnih vozeh, ki je napra vila konec pretepu in odvedla zamorca Hallwayja v zapor. Zdrav-niki ho imeli precej poal«, obvezali bojevite belopoltnike in zatnorcc.
vi.
n t/ mleka.
SENAT JE SPREJEL DAVČJNO PREDLOGO.
govsklh ladjah odkrila.
TRGOVSKA MORNARICA PRI DE POD MORNARIŠKO KONTROLO
Špijoni »o se poaluiili rasnih metod pri obveščanju potapljač.
Washington, D. C. — Zbornični odsek je naklonjen predlogu, da pridejo vse ameriške trguvske ladje pod kontrolo amcriVte mornarice.	. ,
"Patriotična izobraževalna dru žba'' obtožuje, da so nemftk) agen-tjc privedli trgovske ladje v bli-lino nemških potapljač^ Agcntje ao nemški mornarji, ki nastopajo iot nevtralei, vlečejo pa plačo od nemške cesarske vlatle, i.i se ukr-eijo na ladje kot potniki in uslužbenci.
Med drugimi metodami se poslužujejo sledečih znamenj, da naznanijo potapljacam, da se bliža sovražna trgovska ladja:
Poslužijo se tajno, aparata za brezžični brzojav. ' Ponoči dajejo znamenja iz la -dijskih oken.
Podnevu na mečejo na debelo premog, da prihaja iz dimnikov gost dim. -
i Ponoči kurijo tako pod parnimi kotli, da prihajajo svetle iskre iz dimnika.
Vse metode *o uspešne, najuspešnejša je pa v poraba aparata za brezži<^ni brzojav, ker lahko brzo-javijo sovražniku n tajnim ■nem -nkiia ključem tudi druge infot uia-dijc.
Mornariški častniki izjavljajo, dokler trgovski parniki sprejmejo vsakega mornarja, ki se po -liudi, bo obstajala nevaruout, da pridejo lia parnik nemški vohuni Sj ugeiitje. Za moeviarje ne velja« jo "Omejitvene didočbe, sprejetih je bilo nekaj dolotUb, ki p« ne za-branijo iprihoda nemškim špijo • nom na ladje. To njih mnenju je moboljm', »H« opravlja mornariška rezerva službo na trgovskih ladjah, ki šteje H,000 mož.
Mornariški departmeut namerava do spomladi izvežbati 80,000 mornarjev za trgovsko mornarico, ki bodo zadostovali *a ameriško trgovsko mornarico.
spletke v Ar gentiniji.
v Belgiji precej poka.
POVZROČITI HOČEJO SPOR NEMOI OMAOUJEJO V VELI -
KANSKEM ODPORU.
Seat nemških napadov je bilo popolnoma atrtih.
MED ANGLIJO IN ARGEN TINO
Waahin£ton, D. C. — »Senat je sprejel davčno predlogo uespre -m cnj en o kljub opoziciji od strani nekaterih senatorjev, ki so kritizirali posamezne postavke v nji.
'Predloga postane takoj pravo-močna, ko jo ]*>dpiše predsednik, in nekatere davke bo treba plačati od 1. novembra, dohodninski davek in davek od nad/profita pa od zače tka leta 1917.
(Dru^fi poštni razred po pasovih sta 'kritizirala scna4orja Hmoot iz Utab in HiUheock iz Nebraskc. Senator Hmoot je dejal, da je senat napravil največjo napako v dobi več generacij, ker je sprejel poštnino drugega razreda po pa -novih. 'Opozarjal jc, da se po novem zakonu lahko pošljejo časni ki po drugem poštnem razredu \ Sibirijo, Kanado in Avstralijo, in da jc za le kraje poštnina nižja, kot češe pošlje list i/. WanhiuKto-na v Oregon, Kalifornijo in Utab
44Kdo vam daje pravico naložiti globo ljudstvu v teh državah, ker ne živi blizo velikih sredi*, za publikacije?" je vprašal Smoot.
Senator I,a FollHte in < um-min* sta kritizirala predlogo, ker J oktobra naznanja, prinaša premalo denarja v držav-(funt prašičev* ptfnilu no blagajno.
|VrtME
N^^lnfjfce vreme v flfc '"ni vetrovi, Vi M
+	a. m.;
priziv unijskih poslov nih odbornikov za vržen
Chicago, 111 — Prizivno sodiš-e je potrdilo obM»dl»o kriminalnega
aoditfa, ki je c^iilo 14 nni^k.h poslovnih odlrornikov v Ječo in na denamo gio»M» radi larote, <U i< -vrie bojkote, iz%ilijn denar tn nni-črjo lastnino.
moderc je rešil ZIVUE. nje
^ . ' ___•
Houfhton, Bdich. Sodnik j« povabil Kredenc k l#sndro<ha na nodifc-e, ker g« j«' žena obtožila, d« „e ukrbi zsnjo. Landroehe j. pro. Hil Midniks, da mu dovoli govorili r. l«io . Hodnik mu j«- spolnil t*-I jo in LSndroch" y	dva
«trela na svojo ko j« i'' v
detektiva RTA prijela U-bežnega norca.
Chioago, 111. Detektiva Ta.v-lor in Burns sta šla mimo neke hiše, ko sta slišala počiti strel. Vlomila sta vrata in ko sta stopila v soIk), sta počila dva strela. Sire-Ijal je 41 letni Walter Htilcs,. ki je <23, septembra |iobegnil iz noriš • niee in je tudi oddal strel na «< stro, ki je privabil detektiva v sobo.
Detektiva sta oddala nanj ve« strelov, ko je skozi zadnja vrata planil na ulico. Dohitela sla ga na stale ulici in prijela Oddajo i/n zopet v norišnico.
praAiOevo meso dražje v
ameriki kot na an0le ikem!
Chicago, 111. — Prašieeut p« čeuka je postala prava dtlikatesa in stane funt M do 40 eentov.
brzojavka iz &ew Yorka z din ,'t. oktobri na/nanja, da je pra šineva lAeeeuka po 40 centov funt iti da je najdražje meso na trgu
llr/.ojavka iz bomftoM lil R dn< du s 111IM cmrtov,
1'raMAe uvažajo Iz Amerike na Angleško in vendar je taio pran črva pečenka cenejša Dobro b bilo, da mniarski kralji pojrsilijo, zakaj ji* prašiee\a pen-nka eeni ša na Angleškem kol v Ameriki
Spretne roke nemških ipletkarjev je opaaiU v ielezničarski stavki.
ItueiioN Aires, M. okl. Pojavile ao se zakrinkane sile, ki l>i rade provoeirale afei\i, katera M vodila do konflikta med Argcutiuijo in Anglijo. Ua/.unie se, da so za temi Nilami nemške roke in delu. Načrt je, da vzdrži predsednik I-rigoyen neutTn1iuwit Agentiuije, a pri tem je pa treba "nekaj storiti", kar bo prisililo Anglijo na spor in intervencijo. Kvidenea, >ki je na razpolago, dokazuje, da sedanji generalni štrajk ni tlelo a gcutiuskih delavskih organizacij, teuiveH* dobro organiziranih nemški Ii špijotiov, katerih Kar mi goli AgeiDtinijl. In načrt teh agitatorjev je, (lu vslcd parulialranja industrije prisilijo Anglijo na protekcijo svojega kapitala, katerega je dovolj tukaj .
»Slučaj te vrste se je dogodil zadnji torek. V pristanišču ob reki Zarate no nakladali /.mrzlo meso na angleški parnih in to delo so o> pravljali britiski •mornarji. Naroka! so pa* piši i na lice niv*ta o-bo rože ni Atujkarji in ovirali mor-uarje. Kapitan parnlkn jc prosil naj qiuste mornarje pri miru, ali zastonj. Nato je kapitan s|n>ročil stvar angleškemu poslaniku, kateri je naprosil argentinsko vlado za varstvo mornarjev, toda varstvo je bilo odrečeuo. Poslanik je polem lir Roju vil v London in ruz-ožil položaj. Odgovor iz lioiidoiia je bil s Parni k naj od plove prsten v Brazilijo."
Na U nučin jv bila pruska pora vi i d riti.
Suntiago, rili, H. <d<t, Tukajšnji list "Alercurio" svari vlado, da ne sme dopustiti bivališča od-slovljeneuiu nemškemu poslaniku msburgu, ki je iprUcI tamkaj iz Argeutinije, na tleh čilske republike. Dalje pravi omenjeni list, da Oili pretrga vezi h civiliziranim svetimi, ako takoj ne prekine diplomatičnili stikov z Nemčijo,
živilav hladilnih shrambah morajo biti za znamovana.
Ghitugo, 111. John K Ne* • man, «wperiiiteudei»t za živila v j*oljedcl«kcm departmeutu izjavlja, da bo novi zakon za hladne shrambe povzročil, da bo go«|>o. dinja lahko spoznala, če Je zakla na kokoš sveža, ali če je že več mesecev ležal v hladilni shrambi.
Odslej morajo biti vsa živila za-X4ia4uovaua, kedaj so došla v bla dno sinuuiImi in kidaj so jo zapti« stila Na živilih mora biti listek, na katerem je natančno zaznamovali datum,
Lastniki hladiiotb *bruuib ino-rajo vprašati za obla »t v« na dovo • I jen ja in naznaniti vladi, koliko imajo živil v shrambah.
Zdaj ne liodo mogli ve.- varati gonpodinj s perutnino, ki je ležala že leto dni v hladnih shrambah, in Jo prodajali za svežo.
POROTNIKI BK NISO ZKDIN1 Ll NA PKAVOBEK.
latudon, ;i. okt. — Ljuta bitka odločilno ikakovoNti «livja tlau za dnevom v s krvjo uaiiioeenem o • kolišu Vpresa. lu čim ^lalje traja strašna bitka, tem Indj je očitneje, da se lomi odpor ueriukke o • hranilnic sile pod groznimi udar • ci, ki jih zavdaja llaigovu zmagovita armada.
Po več dnevih bitke je prvič prišlo poročilo v London, da oma-gujejo Nemci v tem titauNkeiu konfliktu. Poročilo opUuje v podrobnostih, kako angleške četo korakajo do gotove zmage; silne izgube, ki jih trpe najboljši« kaj-/.e rje ve čete zadnje dni, ne da hi mogli Nemci pokazati kaj utehe za te izgube, so jtiNcn dokltz, da j( sovražnik z vsakim dnevom bolj izčrpati.
Znano je že več mesecev, da so Nemci izgubili iniciativo za ofcu> livo na zapadni fronti. Zdaj je pa znano tudi to, da jc *ila nemškega odpora na najnižji stopinji. Itltka na Klaiulerskem je očiten triurni' angleške armade.
Uradno poročilo angleškega vojnega stana, ki je *bilo danes la-dano, pravi, da so Nemci včeraj zopet izvršili šest silovitih protinapadov v 1'Maudriji, ali vsi ti protinapadi mi se razblinili v nič ka • kor prejšnje dni; Nemci niso pridobili lilff palec Izgubljenega. O • (Dalje na 3. atr., 1. kol.)
ZADNJE VESTI
TAJFUN JE RAZDJAL GLAV NO JAPONSKO MESTO,
London, S. oktobra. — Reuter jeva braojavka is Sanghaja poro-la, da je tajfun rasdjal Tokio, glavno mesto na Japonakem. 400 • 000 oseb je brsii itrehe, 188 oatb mrtvih in 217 jih pogreftajo.
V RUSIJI 0R07.I ŽELEZNIČAR SKA STAVKA.
Petrograd, 3. oktobra. — Žele« nUki uilutbenot na glavnih pro. gah zahtevajo aholjianje rasmer in nasnanjajo, da jutri saatavkn
jo, če ne priznajo njih sahtev.
TOPOVI SO OUMELI VSO NOO NA FLANDRSKI FRONTI.
London, 3. oktobra — Vojni stan naananja, da m topovi grme li vao noč ns obeh straneh na bo> jiiču vzhodno od Ypresa
PERUVIJANSKI KONORES RAZPRAVLJA O ZVEZAH Z NEMČIJO.
Lima, Peruvlja, 3, oktobra. — Psruvijanaki kongrea razpravlja o mednarodni »!tuaoiJi in njenih učinkih na svežo i Nemčijo. MU niater zunanjih zadev In vojni minister sta bila poklicana pred kon-gre«, da podasta potrebne podat ke
NAPAD LETALCEV NA E NAJST NEMŠKIH MEST
Red Oak, la Porotniki, pri j obravnavi pn.ii Lyn .1 Uvttt Pariz, 3. oktobra. — V povrad-yt, Kellyju, I • ,i< obtožen, da y lo nsmlkih IsUloev na franeotka
m/m-kul v mi d' nt^ioM v VilliNei, w moaU ata franeotka letalca aino niso zedinlli m pravmek. Hodniki« metala bombe ns nsmiko meato
porotnice odpustil, pridigarja]laden. Poročilo vojnsgs stana so
devet RIBIČEV REŠENIH IZ orkana.
Pristan v Mebikanskem zalivu
i- Itslijanski psrnlk je privlekel luko ribiško škimo, ki j«* zgubila
• rr:a n» »»"i" '""'i ~ w • »	i .	. .
Kmm krofflln je zgrešils eilj, druga v orksnii v** Jedrnike. Parnik j«
!; pa odletela Ob jekleni vlogi v naieUl na škuno, ko je bi o »o-
moderen Pr«ien je UmA^ "vo, fl^stojsče iz «em riMAev ir.
?dda1 tretji strel, f" Prijeli lk«pHsns. U pojmln^s Izčrpano
j
Mi pa odvedli V ječo
Porotniki so glasoval^ d\a in dvajset krst. Kn porotnik je ved li o glssovsl, da oi kriv, hi i srna trs morile* bla/nim.
PRASIC PRODAN ZA $15010
Indiansj/oHs, Ind lien Davu ir. Uridgep<irfs je prodal prašlČH lioljskokilajske rase messisl • tvrdki HiUigemeier liros, ki je tehtsi >"70 funtov. Prodni ga ji po (IV za »tO funtov five teže In je dobil ran j I".
ghul:
V	povrs/llo m. bombardiranj Bsrl Le Ducs rU nsis leUlo.' vrgla vee bomb ns mesto Baden
V	noči med 1. in 2 oktobrom in podnsvl 2. oktotrs ao nsil leta! cl bombardirali želetnUko poaU )o Frlbourg, tovarne v Volketge nu in Hoftenbachu, telmnUko po atajo Brieuliea, l.onguyon, Meta Woippy, Arnsville, Mssieres Le« Meta, Thionvtlls in Sarrebaurg Raastrslivns boaibe, ki »o bile vrtane na masla, «o tahtale 7,000 ki logramov
rJtOBVSTA-
P.ROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jepnote
Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov.
l.ABTMNA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE^
C«nc otclasov po dogovoru. Rokopiai ne no vračajo-
Naročnina: /edinjene država (izven Chicaffo) in Canada $3 na leto, $1.50 trn pol leta in 75c za tri meaece; Chicafo in inozematvo 94.60 na leto, %t.tb za pol leta, 91.18 za tri meaece.
NmIov mm tm, kar ima slik • lUtom:
"prosveta"
2667 Se. La«radaU Av—»a, Cfcicaf. llliaab.
"the enlightenment"
Orgaa ef tka Slevaalc National Baaaftt 5o«laty.
Issued daily ezcept Sunday and HolidayB.
Own«d bjr tka Slovnic Natikal B.n.flt faaUty.
Advertiainjc ratea on agraement
Bubacriptions United Statei (except Cbicago) and Canada $'J per year;
Cbicago and foreign countriei, 94.60 per year.__
AddreM:
"PROSVETA"
2657 So. Lawadale Avanua, Cbicago, lilinoi*.
Telefon Lawndala 4635.
Združenje pomeni enoto, preudarnost, harmonijo in mir. Razdruženje pomeni nezadovoljnost, prepir in boj v lastnih vrstah.. .
Ce v razredu ljudske šole otroci ne delajo združeno, ne more učitelj doseči uspehov. Ce ni harmonije v razredih na šoli, tedaj šola ne šteje mnogo med izobraževalnimi napravami.
Enotnost v družini je podlaga domu. Če v družini vsakdo vleče na svojo stran in ni združenega dela,, tedaj družina nima uspeha pri nobeni stvari in ne doseže tega, kar si predočujemo kot idealen dom.
Združenje je omogočilo ameriško, francosko in rusko revolucijo. Združenje demokracije vsega sveta dela strah avtokraciji in jo zanesljivo vrže s prestola, na katerem se prešerno šopiri.
Združenje je vse. Združeno delavstvo lahko, vse doseže, nezdruženo pa pade in ne doseže ničesar.
Največji sovražnik delavstva je tisti, ki ga cepi, raz-družuje in mu ne priporoča združenja in solidarnosti.
NESREČNA PUŠKA
st
Datum v oblopaju n pr (Saptambacr 30*17) pola« vmimgm imena in aailrra pomeni, da vam je i tam dnevom potekla naro£ina. Ponovite je prere4*sao, da *e vam ne uetavi H*t._
OTROCI NAJ OSTANEJO V SOLI.
Ko je bilo napovedano vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo, so se oglašale razne zmede, ki so prihajale z nasveti na dan. Med te zmede štejemo osebe, ki so priporočale, da naj se zapro šole, otroci naj gredfe v tovarne in na polje, ker primanjkuje delavcev. K sreči taki nasveti niso dobili odmeva v javnosti in ostali so glas vpijočega v puščavi. Bili sa nasveti ljudi, ki so si domišljali, da lahko otroci ižvrše delo kot odraščeni ljudje. Za takimi nasveti so se skrivali tudi ljudje, ki jih ni sram izkoriščati otrok in jemati profita, ki prihaja od drobnih otroških prstkov.
Sčasoma so ti nasveti postajali redki in končno so popolnoma prenehali, ker se ni nanje oziral pameten človek.	*
P. P. Claxton, zvezni komisar za po duk, je na te klice odgovoril in z njegovim odgovorom precej pripomogel, da niso našli odmeva in utihnili:
"Demokracija potrebuje splošno znanje, inteligenco, visoke čednosti, varovati se mora slabosti in korupcije kot nasilnega vpada od zunaj, da doseže uspeh. Vsled tega jd velike važnosti v času vojne in v letih, ki slede takoj po vojni, da ne poslabšamo našega učnega sistema. Sole in vse druge učne naprave moramo vzdržati za vsako ceno in jih ubraniti vsakega škodljivega vpliva, izjema naj velja le za regularno delo, ki ga potrebuje narodna obramba."
Jasno je povedal komisar Claxton, da demokracija potrebuje pametne in izobražene ljudi, da lahko doseže uspehe. Demokracija je v nevarnosti, Če se zniža šolski poduk in poslabšajo učne naprave.
Ce ljudstvo živi v nevedi, tdliko ložje se da tlačiti od avtokratov, toliko bolj pokorno je izkoriščevalcem. Tako ljudstvo ne misij, ampak je zadovoljno, da drugi zanj mislijo, ki vedno tako mislijo, da je zanje dobro, za ljudstvo pa slabo.
Omejitev šolske izobrazbe pomeni odtegniti ljudstvu izobrazbo, napraviti iz otrok poslušna in hlapčevska bitja, ki nimajo samostojne misli, ko odrastejo. In kdor je za demokracijo, ne more biti za omejitev šolskega poduka, ampak mora delati na to, da se šolski poduk razširi na vse otroke, siromašne in bogate, ker je v izobrazbi neprecenljiva moč, ki jo ne premaga nobena avtokratična sila na svetu.
Izobraženo ljudstvo se ne da tlačiti, ampak dela in dela na potu napredka, da se ves svet razvije do najvišje kulturne stopnje, v kateri je avtokracija nepoznana in nemogoča reč.
V 2DRU2ENJU JE MOC.
2e stokrat je bila delavstvu povedana resnica, da je moč v združenju. Dogodki, ki se vrše v raznih industri-jalnih krajih dokazujejo, da ni bil ta nauk tolikrat povedan, da prešine vse delavce in da ga bo treba ponoviti še dostikrat, da ga delavstvo sprejme in se ravna po njemu.
Kako se podjetniki smejejo delavcem, če zastavkajo in se dele v dve organizaciji, ker delavci ene organizacije zmerjajo delavce druge organizacije s stavkokazi. To se ni v Ameriki zgodilo enkrat, ampak se vrši nepretrgoma.
Ce bi delavci razumeli besede, da je v združenju moč, bi se ne delili v dve organizaciji. Združili bi se v eni organizaciji, odpravili bi iz nje, kar je slabega v nji in postali bi močni. Ce so močni, jim tudi ni treba stavkati, ker podjetniki rajši priznajo delavske zahteve, kakor da se spuščajo v dolgotrajno stavko, ki je zanje vsled delavske solidarnosti izgubljena.
Za delavstvo ni potrebno le združenje na strokovnem polju, ravnotako važno je zanje, da »o zdmieni na političnem, ko j« treba voliti poslance v postavodanjne zbore, svetovalce v občinske zastope in javne uradnike. Ce delavci niao združeni na političnem polju, je igrača za nasprotne kandidate, da zmagajo.
DOPISI.
St. Louis, Mo.—-Opozarjam člane društva Planinski Raj št. 107, 9NVJ., da se zanesljivo udeleže seje dne 7. oktobra t. 1. Začetek točno ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bodo važne točke, in »plošno glasovanje it. 10. Valed lega je potrebno, da ae udeležite aeje vsi do zadnjega in ob pravem času.	Tajnik.
Lincoln, IU. — Pri&la je hladna jesen in cas vinskih trgatev. Priredimo veselico, dvorano spremc-nimo v vinograd, pa ti krademo grozdje, da je kaj.
•Prilika take <trgatve se nam nudi dne 6. oktobra zvečer, ko nam priredi dru$t*'o Zagorsko Zvonovi veselico z bogatim sporedom. Svi-ral bo tamburaiki klub iz Bpring-fieMa,
Vabimo vse cenjeno občinstvo iz te okoliee, da se to veselice udeleži v obilnem številu in nam na ta način pripomore do boljšega
uspeha.
Želimo tudi, da na* obišče Gaj-žla, da 'nam raztolmači, ako je poleg našega še kak drugi planet obljuden. Tu je namreč velik prepir
glede te zadeve. Ker on leta vedno po zraku, mu bo na kak način mogoče rastohnačiti to za nas vele-važno vprašanje.	A. S.
Whit« Vallajr, Pa. — V naši naselbini #mo pred nedavnim časom ustanovili socialistični klub, ki ja« ko dobro napreduje. iKomaj smo imeli dve seji, pa že šteje do petdeset dobrihi članov. Seje se vrše Msako prvo nedeljo dopoldan v Slovenski dvorani.
Tisti, ki še niste člani tega kluba, pristopite v naš krog, kajti čim več nas bo, tem močnejši bomo in kot tako lahko dosežemo tudi večje uspehe.
V bližnji naselbini Plesant Val-ley je zadela rojaka Josip Huho težka izguba. Preminula mu je žena, in mu zapustila sedem nedoraslih otrok, najmlajši komaj štiri mesece star. Tt\. zapušča »tudi tri sestre. Pokojna je bila rojena v občini Nodražica, vas flora. Njeno dekliško ime je bilo Frančiška A-damič. Bila je Članica SNPJ. in KSKiJ. Društvi sta se udeležili pogreba v obilnem številu.
Že 16 let sem v tej debeli, pa še nisem videl tako žalostnega prizora. 0<e vidite .tugo malih otrok, ko jim spuščajo mater v grob — kdo bi ne plakal.
Pokojnica je bila mirnega zna • čaja in napredna po mišljenju.
Društvo št. 2itt, SNPJ., izreka žalujočim ostalim svoje soialje.
A. Rozina, poročevalec.
So. BurfaUcUmn, Pa. — Veselica društva Slovenska Gorica dfle 29. aeptembra je dobro uspela. V teiu gre zasluga raznim društvom, ki so naui priskočili na pomoj in tako pripomogli k uspehu. Naša društvo vam bo v enakih alučajth vedno na raspolago. Kdino le v »logi snu> lahko uspešni.
Frank Stegovec.
Manor, Pa. — Dne 6. oktobra obhaja društvo Zvesa št. 78, 8. N. P. J., svojo desetletnico. Slavnost xr bo vršil« v Poljaki dvorani v \\'Mt Moreland City. Vabimo naj-nI j ud ne je slovensko občinstvo v ti okoliei, da se udeleži te redke »lavnosti v obilnem številu. Zače-i tek veaeliee točno ob 6 *ri zvečer.
Veselični odbor.
vrta ciki
Ameriške vesti.
VLADA NAJBRŽ NE POSEŽE V POGAJANJA MED RUDAR-JI IN OPERATORJI.
JUG08L0 V AN 8Ko
nje
Denver, Colo — Devet letim Ju niee Thayer se je igrala s puško (Tagcn«,, *1 22. kalibra Pri tem s. je ^
~	-	* * ji«	, .	JUUtfj,
ago med jugoslovanski • kanu alpskih dežel, Z Hrvatske, Slavonije ;M
_ L""1 d*žel, *e lodo ui1Jn
Kevvanne, 111.- M. 1(1 UideA^Z^mT
petelin in krogla jo je zadela desno nogo.
UMOR IN SAMOMOR.
wood je ustrelil uvojo razporoč«-no ženo, ko je izstopila iz vlaka v
v monarhiji.
stvo Bosne in ||
. , . . 1,1 MPr,'<'Kovijk. i i u	i, • r ,ak0J Pridružilo i2;avi j
družb, Ira Suoua Po uvrfenem vanakega kluk od*
umoru je ust reki se acl*.	] tekoma pogaj,»ja ^
zanje aamostojno, tak,, da zaupanje balkanskih J„1 nov v delovanje za skupi,.
VOJAK PRED SODU&ČEM RA DI ROPA.
Danville, IU. Za more MeMurra.v, proK skega miličarskega pe&polkn,
— Zamorec Royt jonalnp • , . p" .....
pnaei i>rea soajace, Ker je oropal se ve<luo ,le04llo(, nekega belopohnika. Detektivi so mkrovanaio t„.i;J. .
t vi in |)o<i|t
Waahin^ton, D. C. — Pogaja -11 ja med rudarji in operatorji niso napredovala, v začetku, .ker so rudarji in operatorji vztrajali pri svojih izjavah. Vlada je spoznala, da bo morala poseči aktivno v pogajanja, če ne pride do apora-zorna.
V	uradniških krogih so govorili, da 'bo treba pod vzeti-akcijo, da ne pride do pomanjkanja premo -ga. Kakšne korake ipodvzame v-lada, pa niso povedali.
V	splošnem »o priznali, da situacija ni tako resna, ikod jc bila v avgurtu 1916, -ko so železniški usulžbcnci zagrozili s stavko.
Operatorji pravijo, če zdaj priznamo zahteve, odvrnemo atavko le za nedoločen čas, toda katastrofa ipride kasneje.
Rudarji izjavljajo, da s tem zaslužkom ne morejo izhajati vsled draginj« in da je povišanje me • zde potrebno, da ise lahko preži ve.
Vsa znamenja pa kažejo, da vladi ne bo trdba stopiti v akcijo, ker pride do sporazuma. Vprašanje povijanja mezde je rešeno. Rudarji so zahtevali 13 centov povišanja pri toni premoga, pogodili so se na 10 centov. Za dnevno meftlo so zahtevali, da «c poviša za $1.90, pogodili so se na $l.r>0 povišanja. Pri delu od jarda in za mrtvo delo je mezda povišana za 20 odstotkov.
Pogoditi se še morajo, za koliko časa bo veljala nova pogodba.
Rudarji zahtevajo pogodbo za dve leti. Operatorji pa pravijo, da naj konča šestdeset dni po vojni. Zastopniki rudarjev izjavljajo, da od te zahteve ne odjenjajo za las.
V	pogodbo sprejmejo tudi določbe, da ne more nobena stranka in iz nobenega razloga prelomiti pogodbe, dokler je veljavna. To zahtevajo operatorji.
Plačilna lestvica na centralnem polju premoga je takorekoč te -mcljna lentvica za vse rudarje, ki povzroči, da 'bodo morali tudi drugod povišati mezdo rudarjem.
ZASTONJ SO I8KALI TATU.
8helbyvUle, Ind. —JOkrajni de-putiji so zaman iskali tatu, ki jc z ukradenim avtomobilom ukradel kokoši W. K. Kobinau hI i/o Greenfielda. Ukradeni in pok val jani avtomobil so našli pred hišo William Foxa, kokoši so se pu pasle raztresene po soseščini. Sosedje pripovedujejo, da je šofer zginil v bližnjeia turšeinem polju, o katerem seveda niso mislili, da je tat.
CKNA SLADKORJA NA ZAPA DU JE PADLA.
San Franciaco, Oal. — t'ena m funt sladkorja iz pese j«* padla od 8.20 na 7.25c. (Jroeeristi z«laj prodajajo dvanajst funtov sladkorja za en dolar.
NOVO POSOJILO ANOLIJI.
Washington, D. 0. — Ameri-ftka vlada je porodila Angliji $50,. 000.000. Do sedaj je Anglija dobi-la $1,240,000,000, vsi zavezniki pa $2,516,400 000.
ii . . i , i Prtf°varJajo tu,J: tu merod; ga zagrabili, leo je vstavil belo- wbe k pridružiti
poltnika za orožarno, da ga oropa, eelokupnosti
Iz jugoslovanikih Krajev.
STALIŠČE 'JUGOSLOVANSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE."
ŽETEV V SRBIJI.
(Alkotmany, 18. julij*), tev v okupirani Srbiji je ko napredovala, da je mu« gotoviti re/.yJtat. Po uradi roeilili je pridelek povprek lo dober. Žitu je bilo }>m letos 15 do 20 odstotkov kor lani, ter se obeta dol delek, zlasti v Mailvi iu povprečno ]>o » s.» ceutov i t ar. Je^meua je posejanega todo pridelek y zadovolji-je poletni jeeiaen prav slub. za bo zelo dobro obrodili vs like s ude in kasnega sejai bo pridelek povpreeno zelo
(Sloveuski Narod, IU. julija.) "15. avgusta mora pričeti delovanje splošne mednarodne socialistične konference v Stoekhol-mu po pozivu rimkcga delavskega in vojaškega sveta. O stališeu. katero bodo zavurii ua tej konferenci delegati "Jugoslovanske socialdemokratske stranke," piše "Naprej" (novi dnevnik slovon-ske soeialne demokracije): "Zna- Isto se more r"«i tudi osli no je, da so delegati "JukIov«h-ske socialne demokracije" tu* stockholmsko konferenco aodru-gi Jože Kopae, Anton Kristan in dr. Henrik Tuma. Naši delegati!	■
bodo zaatopali na konferenci in- j JUGOSLOVANSKA POL terese slovenskega naroda in osta lih jugoslovanskih narodov v Avstriji tako, da bedo zadovoljili vse demokratske .in narodnostne aspiracije teh narodov. Toliko ob javljamo za danes v obvestilo o-nim, ki so se prehitro vznemirjali in ki so bili že v naprej ogor čeni. Čuli so nekaj zvoniti, niso
so mnogo trpele < d mraza, kljub temu dobro kažejo. ,J bodo dobro-obrodila in ravr tudi smederenski vinogradi!
(Slovenec, tt; junija vičeva stranka prava je dajati skupno 7. dalinatiimi istrskimi prava^i nov dnevnik v Zagrebu, ki l>» giral idejo luvatske dri* smislu izjave .Jugoslovai:
kluba v parlaoicutu in pa vedeli, ali javlja zvonenje zo jStarfevieeve stranke prava ro novega dne ali temo dolge no-j vatakem saboru, či, ter so bolj verjeli v drugo, kakor v prvO, ker smatrajo le vedno NOVA STRANKA NA H
socialno demokracijo za del roda, ki stoji izven njega.
na-
BALKANSKI INSTITUT NA ORAŠČEM VSEUČILIŠČU.
(Tagespost, 11». julija.) "X'i vseučilišču jc o.snovan "Balkanski institut." Pripravljanje A\-strijcev za dedovanje na Balkanu, adresi koalieije, zlasii p«» bo našlo tu svoje najvažnejše in nja Dalmacije, Bokih- m II
SKEM
Novinc poročajo 'J4. jun* I se deluje za osnovanje h<»tr : aaborske večine, ki ne lw vala "hrvatska deinolc stranka." Program l»i ji vedba radikalnega volivnr steina, dalje na»Ma, nagla.
vine, Hrvatske in Slavonijo vir ju krone sv. Štefana.
najbolj vaeatrauiko mesto izobrazbe.
Poleg predavanj vseučiliftkili	,rArwr
profesorjev se bodo vršili tudi ITALIJANSKI V0JH1 praktični kurzi vežbe, da se- (I/ l«U*a Nazioua e, . J znanijo trgovci s posebnim razuie- Sonnino je izjavil, da igrami v balkansl.ih deželah. Poleg, ja stremiti za takim miren tega bodo številni praktični kurzi|osigurava: 1. strateg omogočili hitro priučitev glavnih 2. nacionalne težnje; .!.
p
balkanskih jczik<»v. Skupna poto-jske garancijo na Jadranu, vanja po Balkanu bodo olajša!:.! v Albaniji v soglasju z n znanje razme- na Balkanu. ! ninai težnjami nasili jaa )čni načrt bo tako stavljenji" balkaiinkih intc^ov.
bodo mogli slušatelji	rj
•zov zadobiti v enem letu ^-l7finNKCm	., |imli-0H,j
.	iMivnn i>/ n eiiSKU""
spoznanje razme" na Balkanu.
Učni načrt bo tako ac*tavljcii,|,u da kui
dostno jezikovno in strokovno i* obrazbo za eno, za dve ali za tri balkanske dežele.
Pogoji za sprejem v te k uric ho tako določeni z ozirom na zahtevano predizohrazbo, da se IkkIo mogli upisati tudi mladi trgovci iu nižji uradniki
Predvidena ko brezplačna mesta, medtem ko znašajo sieer enoletna pristojbine 200 kron za enega dijaka. Pouk ae bo pričel Se to zimo."
HRVATSKA ZDRUŽENA OPOZICIJA.'
eipa ravnotežja m
niških sil. Ta prograia j«'1 no ono, zaradi iVsar j< l*» talija tudi v l oj.
AMNE8TIRANI CE
Tagespost p')MH'» Ju Arada: "Včeraj je ^ obsojenih Ohov je«;o ^ ji' tudi več taki'., k. Ih.' jeni na smrt, p:fdy-«J ji mestni uradnik ir I inženir iz Mor-vikr*-
|>r Mike*. <'fr"
inženir in trgovci
vokat, ki jr bil olmji je poakušal UvHftl "»'<*>»
\H
Slovenski Narod piše 18. julija povodom vesti v Vilagu, da s«» ne združili Frankovei, Iladičevvi in Zagorac kot hrvatski vhidi koaliciji
SKLICANJ* D®«
ZBOROV
(Tages^t, IM. ^ opozicija proti!javka h Brn« oalieiji: «Fr.,, tukajšnji ^^ U
kovci, Kadičevci iu gosM	• \ .V	^
gorac, ki je tako žalostno zaklju dl vsi	f ^ (iA
čil svojo politično karijero * za s|»oso»»" " ( vezniitvom s Frankovoi, %o Ivo- «wdanjr v ■
rili vedno edinstveno dmMvo, ki nim	_____
nima nikake pravice, naziva t i te| USTfncA UKfD^1^
t vrti.
PO 30 LITIH ZOPIT^IDI
Long Baach, M. — J. K. Leng hart je bil alap skozi dvajset let t>r. J. H. McKallar je na njem na
, jtojraltoa.
pru»veu o«
Dl
"združena" opozicija. l»ravo. pošteno uacijonalno opozicijo v hr-> vaUkem »aboru tvorijo skupine,. l.«F ki niao mad '•zdriae^imi,M nam-, -porov	^
reč Starčevičami in oba diaiden-1 <*r P***1 V trititi P ta iz hrvataVo rKKke koalicije!da bi bila.*^
pravil tako Uflpfttn« operacijo, | BudlHa\fljcvič iu Vab-rijan Pribi listu ** ''
a ■ ^kHHi^^H	m ■	|ve
mu Jt vrnila v'.d.
[čevič.1
na evropskem
bojišča.
PROBVETI
3
K'*
' i^i v •everuoUtue -
L |0«U rol^on, kjer vli ks »tnlnlnU irtvaun ne kakih 500 jar. . v okolici Zonneke-. hribih Weethoeka je bilo
' tjau artilerijska bitka, ki
SkV^U, kako daleč nad
p Jigleiko topništvo nem -i,ni«iki topovi vseh kali-
^ujej^ueprestauo grme \>ako nemško granato
vri,jo dvajset v sovražne
Ltrgiu	angleakegU
'ta ottus je docela demora-g J ' Sovražnik
aeuiake pozicije.
Nemci upaja, da m flandrska bit- Kemiki napadi s, bod« najbrie «s amuieijo v nekem mestu sever-W.Hhi..irt!m TkT v . , i-jSr^ se prihodnji todfa, ne Angliji. Materijalna ftkoda je
i H! i ! » .k ,T/ :a	,,B whlt ,w,ua lK,m- ve,ik«' t<Mi» *rtPV deta\ei k
m diplomat je prejel iuformaeije, uradnem por«čil,, je bilo prj zad- sreči ni bilo. Nekaj je ranjeuih.
njih »estih napadih .VJ oseb nbi I	' _
tih in 258 ranjenih; skupaj 310'Ciklon uamrtil sto oseb na Javon-
žrtev.	__r
inza nemške fronte v lielgiji, da so Se Nemci dobro pripravili xa pričakovano angleško ofenzivo, kj je zdaj v tiru. tf .atalkiča Nem-eije je namen zavezniške kampanje končati leto&njo kampanjo l veliko xitiago, kar pa lw>eejo Nemci preprečiti. Oseba, ki je dala informacije, je rekla:
"V Belgiji pričakujemo bitko, kakr&ne »e ni bilo v tej vojui. Prične «e nekako v enem tednu. Ker je pa bojevna spaaofcnost obeh nasprotnih armad približno enaka, pričakujemo, da se bitka zavleče dokler ne pritimie mraz, naknr umre brez odločilnega rezultata na eni strani.
Slevtdski Naroda«
Amsterdam, okt. — Nemei pričakujejo maščevanja za napade na London. "Tagcblatt"-i* VVilhelumhavnu prinaša dve strani navodil, kako se morajo prebi
tkem.
.Tokijo, U. okt. — »Strašen elklon je divjal včeraj v tem mestu in v notranjost dežele. Oei *to oseb je uintvih in stotine ranjenih. Na tihoče ljudi je brez doma iu ško-
Uataaovljaaa 9. aprila IHi
Pidptrn Jidnoti
lakorp. 17. junija tl»07 T drl. 1 Himna.
valci zavarovati proti prahova-\Z 1 J J mu i h i ni i..... ......i.™ .7 d* w »n{ ,l» »MJ««« dolarjev.
nini zračnim napadom zaveznikih avijatikov.
fe v granatnih jamah popol-odrezan od pomožnih čet in ■ n ker ne morejo a hrano •ifta. Vsa pota, ki drže v nem-Unije, «u zastrta z angleikim vsled česar ne morejo bite aovražne čete dobiti tpomo-Nemški ujetniki spričujejo, i morala Nemcev padla, odkar T teka angleška ofenziva v Bel-I Divizije, ki že enkrat bile peklenskem ognju fland-rske h %e ua vm moč »branijo iti ' v boj. To znači značilno Hcuibo v razpoloženju nem-frt, kdor jih je vklel v dru-prejsnjih bitkah. Nt drugi strani pa raste boje-duh v angleški armadi. Voja-o« zaveda, da priliaja po dol-čtsu ura zadoščenja in obra-Angleske čete dobro vedo, je fcedaiijrofenziva naperjena j fospodstvu Nemcev v več -delu Belgije; vsa Flandrska upadna belgijska (planjava z ^jem vred mora pasti, ko en-pade zadnji greben liribov z •kirni konkretnimi utrdbami, ' loči sedanjo angleško fronto od tonskega središča Roulers. In je, kar navdušuje Angleže in podi z največjim pogumom v :'in bran tega, kar že imajo. Nemci se tudi zavedajo, kaj jim li, ako jih vržejo Angleži is idersa in na planjavo, kjer ni egičnib točk za obrambo; tu-1 oai vedo, kaj imajo izgubiti in 'vnem se tresejo za izgubo o-j& i eroplanskimi iu subuia • ini linearni, iz katerih imajo takrat ko pot na Atlantik pod •jem iu nad London ]*> zraku, več kot polovico Belgije ko prisega vsa junkersha da mora biti anektirana! i bi Ml udarec, kakršnega še ni »udarec, ki bi ipokopal nemške
0	"nepremagljivosti". Zato Nemci protinapadajo in brani-udnjo strategično bilko svoje
lite kakor stekli pai — ali na telko bridkost kajzerja, obramba
1	na vseh koncih in kmjih. cass bodo še Nemci vzdr-
M?	,
ftrii, 3. okt. — Vojni stuu jav-pobojevanju na fronti ol> Aisni. »Kauio ljuti lx>ji so bili zadnjo ** * okolišu Oaonna. Dva sovru-fcuapada sta bila odbita. Fran-jaki artilerija jc razpršila goste TOeije nemških čet severnoza-Pio od Itemsa. Na verdunski Nj so Neuiei včeraj zopet po • reokopirati izgubljene po-"•^»ke v okolici Beauanonta; iz-w dva proti napada, ki -sta Nalovila velikimi izguba-P»ovražnika. *« Berlina poročajo, da so neui-sinoči uničile nakej fran-rakopov nad -Verdunom in J™«toiuoi. Na flandrski fron-l* ,l«daljuje silovita topniSka j v go"du Polygod, severno 2«««te Vpm-Menin, ao Nemci kakih .VX) metrov ozem .
Turške izgube v Mezopotamiji.
London, 3. okt. — Vojno po-veljništvo iz Mezopotamije poroča: Vsled operacije, ne moremo še dati uaitančnega poročila o številu ujetnikov in vrednotiti plena. Do danes smo pokopali 200 ulntih Turkov in okrog 600 ranjenih iu 3200 neranjenilu ujetnikov so pripeljali v naše tabor je. V mestu Ramadije smo vplenili trinajst topov manjšega in srednjega kalibra.
Francoski letalci bombardirajo nemška mesta.
Pariz, 3. okt. — Vojni urad naznanja, da so francoski letalci po-setili nemška mesta ob Keni iu metali bombe ua Htuttgart. Frankfurt, Kublenz iu Tre ves Zmetali so več ton bomb tu<li na namška strategična mestu v Belgiji in okupirani Franciji. Tudi na nemško mesto Baden so metali bombe.
Amsterdam, 3. okt. — "Frankfurter Zeitung" javlja, da so zavezniški avijatiki dvakrat nape-dli Stuttgart v n.oči med zadnjo nedeljo in pondeljkom. Bombe so usmrtile dva moža, štiri žensk«' in ranile nekega dečka. Večina bomb je padla na ulice in odprte Ii-kc, vsled česar ni bilo dosti materi-jalne kMc, Protizračni topovi so kmalu odgnali napadalce.
Razna iz inozemstva.
Zob za zob!" grozi Llojd
Novi izgredi v Rusiji.
London, 3. okt. — Iz Petrogra-da poročajo o novih vojaških iu delavskih izgredih v Ukrajini iu na Finskem. Vojaški guverner v Helaingforsu je ukazal splošno razorožitev civilnega ljudstva. O ustaji v Turkestanu ni nadaljnlh poročil.
K(>renskij »e še ni odločil za sestavo novega kabineta. Vsekakor bo to delo prepustil ljudskemu [, kongresu, ki je te dni pokazal več volje za koalicijsko vlado. Bolieviki so izgubili precej upli-va.
Telegrafska svata jc pritrgnna iu železniški promet počiva. Med poslopji, ki so zelo poškodovana, je I tudi ceKariika palača.
Samo v Tokiju je 40.1HHI oseb brez streJie. Vsled deževja jo narasla reka Mumkta, ki je pregnala drugih 20.000 ljudi iz bivališč v nižinah ob vodi. V pristanišču «1o-kobaine je morski vihar potopil štiri -parnikc.
** nadaljujejo ofenzivo nad »igo.
ds HO Runi včeraj uda-v okolišu Hige ti>
fMntli 'iio miljo nazaj na črti

^'g-SpitaUOronduli.
jjn« pravi, da so bili na r«-jfr"tl U manj« *p0p.di. Trf Po*iljs čete aa OoriSko
i). C - Is Rima
zob!" grozi Oeorge.
London, 3. okt. — 4l)aily Mail' piše, da je včeraj obiskala Lloyd Ocorga množica siromakov iz ju-žnoza/padnega londonskega predmestja in zahtevala, da vl6da odgovori na nemške zračne napade 7, enakimi napadi na nemška mesta. '
Oeorge je pa odgovoril: "Vmili bomo prav kmalu. Bombardirali bomo Nemčijo in ji plačali / dvojnimi obrestmi."
Množica jc odšla zadovoljna. Da sc vlada v resnici pripravlja na ostre reprisalije za zračne napade na London, je raizviduo iz včerajšnjega govora <lrja. Addi-sona, bivšega m uniči jakega m inistra, ki je dejal: "Hupreniacija nad submarinskim besom je že v naših rokah in ne bo dolgo, ko bo mo dosegli tudi veliko suprema-eijo v zraku. Pomisleki, da je nečloveško napadati odpita mesta sc morajo umakniti praktičnim pomlislekom, da je treba nekaj storiti v obrambo."
■Prvič |H> mnogih stoletjih je London danes takorekoč oblegano mesto. Obsednega stanja sicer ni, toda položaj je enak obleganju, vsled neprestanih bombnih napadov, ki jih izvršujejo Nemci zadnjih deset dni. Po vsem mestu so zgrajena posebna zavetja, ki so zavarovana proti bombam iu vsak večer čakajo ljudje danega zn menja, nakar pobite v ta zavetja Grmenje topov je nekaj navadnega /.a iwe*a Londončanov; vojno imajo doma. Londonski prebivsiei so zdaj v ravno taki nevarnosti kakor vojaki na fronti, ali kljub temu ni opažati nobene panike med njimi. GlertaHtfs *o <»d prt a vsak večer in tudi natlaee-na, kakor po navadi.
Ranjeni vojaki, ki prihajajo i/ fronte, so presenečeni vsled hladnokrvnosti I/Hidoncanov. Ko z.i-piftkajo piščali in zagrme topovi v da t»o Nemei v zraku.
"Nemška vojna ni avatrijaka", pravi dunajski list.
Amsterdam, 3. okt. — "Die Zeit" ua Dunaju piše v nekem članku: "Mi se borimo za Avstrijo »n Avstrijce, ne pa za Nemčije iu Nemce. Interesi Nemčije niso naši interesi. Mi se ne borimo za aneksi j o Belgije in Kurlandije."
Švedski kabinet je reaigniral.
Htockhplm, 3. okt. — Vse ministrstvo je resigniralo. Kralj Gustav je naprosil ministre, du ostanejo začasno, toda njihov odlok še iii znan. Ostavka kabinetu jc posledica poraza vladine stranke pri generalnih volitvah.
Nemške intrige v Mehiki.
VVashington, 3. okt. — iz M<1-like poročajo, da so taanošuji a-guntje nemškega kajzerja zelo aktivni. Nemški pivovsruarji financirajo kajzerjevo propagando, ki je pod vodstvom poslanika Kckhardta. Nemci bi radi nahtij-sknli .Mehikance proti Združenimi državam s tem, da opisujejo, kako Auierikanei šiloma vlačijo mehiške državljane -v armado.
Mehiška vlada je ukacala d«*-portirati inozemske voditelje stavke v Tampieu, kjer so bogati petrolejski vrelci
Tedenske izgube Anglije: 21.179
Ijondon, 3. okt. — Uradno tedensko poročilo o izgubah aingle-ske armade *e «lasi: Ubitih častnikov 151, prostakov 3773; ranjenih in pogrešanih častnikov .">31, prostakov 16.724; Skupaj 21.17!» mož. v
0	LAVNI BTAN; 8M7—«S 80. LAWNUALK AVB., OBlCAOO, lLI.INOlH.
UPKAVNIODBOft:
Prcdivduik: J»liu Vogrl«, b»* m»0, U HmII«, 11).
I.	Puaprvduduik: J. UratkovM, H. K. 1>. 4, bul 80, Olrard, Ivan«,
II.	rodi>r«<l»i dntk; Joief K uhelj, iHiiV Sniag Avo., Ho. Cl»lc*||t», III. Tajnik: Jolu« VordorUr, 270« H«>. Uwudale Av*., Okhago, III. niairnjitik: Aulou J. Tcrliovre, I', i), llo* 1, Cicoro, lil. Zaidauikar: John klolek, 4008 W. 31 nt Bt.*, Cldeagu, 111.
NADBOBNI OHBBK: JoA« Ambrolit\ 931 bo«, (,aiu»n»l)ur. .'fs. l*«ul Horgor, 741 — lat Ht., U	lil.
F. H. Tu ur hv r, 074 Aha«? Avr., UtH kBftrlng«, Wyo.
POBOTNI OOBBK: Aulou UrMt, 811 — »3th Avr., N«w Dulutk, Mlnn. JoA« Umliivk, bo* 431, Hmlthton, Pa. Kudolf rut »rte k, 4.1« bos, llrldgovill«, Pa. Jakob Miklavži«1, L. Ho* 3. WU1ock, Pa. M. Petrovičih, 14813 llalo Avo., Collluwood, O.
UREDNIK ••PROITaTB"!
Jofta Zavortulk.
VRHOVNI BDBAVKIKl t
F. J. Koru, M. 1)., U'J02 Ht. Clalr Avo., ClavaUud, Ohlo. VHE DENAHNK ZADKVE IN HTVAUI, ki m tteajo gl. uprivuvgu odbora iu H. N. P. y »aj «o putlljajo na ua*lovt
JOHN VEKDEHHAK, 2S3T-3» Ao. UwudaU A v«., Ubleago, 111. PK1TOŽHE GLEDE OENEKALNBOA POSLOVANJA ao pollljajo na naalovi
J02E AMllliOZlO, Ho* 331, Cauouaburg, Pa.
ZADEVE PHEMH1J1VE VHKHINE, ki aU Jlk raftllt prva Iu druga iu atauca, ao poAiljnjo na nBalovt	,
ANTON HHAHT, 311 -- 36th Av«., Now Duluth, Miuu. VSI DOPISI, ra^travo, članki, aaiuaaUa itd. aa "Protvvtu" a«< po* 11 J« Jo ua naalovi
UREDNIŠTVO "PHOHVETE", fifl37-~as 8o. Lawndale Av«., Uhlrn«o, IIHnola. VHE UPRAVN1HKE HTVAUI, uaro«uiua, oglaal, aa poliljajo na Maalovt Električna peč, ianajdeua 1. 1HHJI, | UPUAVNlftTVO «<PROHVETBM, «037—3» Ho. Lawndala Ave., Chbuuu, III.
V korvapondenri a tajuittvoni H. N. 1*. J., urodulltvoai iu S|trsvnlfttvom "Proavoto" n« rabito ininn uraduikov, marveA uapiiita aaalav, ko ju tu navaden ako lollt«, da bo vaaku atvar hitro reloua.
Hcje glavuoga upravnega odbora aa vrtijo veako prvo aredo iu t rti jI Mrtek v mcaeru. Zadetek ob «*ni url popoldne.
1	i I A........ ■!■ .-r-^*«^^^«......^
Najvažnejie iznajdbe sedanje dobe.
Neka revija jt1 ra»pi>»ala vpra -sanje, katere so desetere najvažnejše ianajdbe našega ča«a iu xa najboljše odgovore s (primerno u-temeljitvijo določila celo visoke nagrade. Do&le odgovore je presodila posebna komisija najbolj. sib strokovnjakov iu prisodila |>r-vo nagrado NVilliamu \Vymanu Vi NVashingtona. — On je iimia&el le 10 iznajdb v zadnjih 2o letih: 1.
katere visoka teiuperaturu dose/.a najznatnejse natur. moči. S pomočjo električne j>eči ji« mogoče ua umeten način proizvajati iu*kate-, re drage kamene, glavno pa je, <la je ta iznajdba do temelja preos-novala jekleno industrijo. 2. Parna turbina i/, leta 1HM4, ki je i»ri-nesla izredne uspehe v porabi pare in potrebuje manj prostora nego prejšnji parni stroji. Avtomobil iz leta 1890, ki je v transportni industriji povzročil velike izpreinembf. 4. Kinematograf, ki ga je leta IHIKi iznašel Kdison. Ki-nematofraf ni aamo vsi en čiuitelj za izobrazbo Ijmlskega okusa, inurveČ postaja ona najznatnejtilli šolskih naprav, ki bo otroke ranila suhoparnega pouka iz knjig iu omogočilu živ na/.onii naiuk. — 5. lirezži&nl brzojuv iz leta liKH), plod dolgotrajnih del Italijana Mareonlja iu Kraikeoza Hranlyja. Unpehi iu pomen te iznajdbe so tako ja*ni, da jili ni treba aele u-te melje vati. ti. Kroplan i/. 1. 1906, ki je izpolnil stoletne sanje človeštva. 7. MC'yuura«ijaM kovina, ki vsebuje srebro: bila je objavljena leta 1HOO in je obogatila svet. H. ("Vkostavni stroj (llnotype), ki je tiskarsko umetnost, ki je h* Izza (luttenbergovih ^aaov temeljila na isti ideji, skozi in akozi izpre.
Vaš toied morda la na va, da js dnevnik "ProavaU" salo priljub ljen pri ivojih čitatsljlh. Opoao rita fal
KADITE TILLMAJf OIOARE
rnijfko iztlelaue
Ibykus Cigare ...........10o
"La Oaisra" Cigara......lOo
TILLMAN CIGAR 00.
Al'K<>11A. M IN NT.
HAPBBOtK.
Proivsta pile ss blagostanj« ljudstva. Ako ss strinjsi s njeni-mi idejami, podpirsj trgovee, ki oglaisjo v Proivsti. V sslogl I-mam vas aa viakisnje potreUči-ns po imernl eenl.
ANTON EOKNIK ■armlnla, Pa. /
Mož|e.
Puatit«4, *la vam dukafti'iuu, da ra »ImIm« llvn*, i^iiblji' lin ino^, dtdKO Alvlluitju iu luu<\ oblati iu lidtul^uo bu l«*«l 1, apbMuo aluboat, poni« Itn potenji* vab il ONlHltuluali, nevraatiuilJo, poalodl«'« iiru vi<<* anvilt.|a pijano, ,V'<lll iu drualh »mikih tiormiuoati ,!<• nalnitlJAt' rdrivilu ua avatn JtiviTt) TAltl.KTH. PoAlli. te umu II.00 /u ena Nkutlo, uit pa telit* &<* vu^ lavfil«>tl u Audoaui m»«'• I |irt«duo naročit« lo rdruvilo, puluiu
i	io i mai i i v Uienll. 9. KlektriAni transforms
Norvežani	ladij v sep- V ^^. ^ „ J|b je u.t „
lamdon, :i. okt. - Nemške suh-	izna%l Nikola Tesla in ki o-
uiarinke in mine so v septembru mogočujejo nape Javo rlektrtčn l. potonile lil norveških trgovcih tokov ns velike daljave. 10. Klek-parnikov v skupni tonaži HO.tHJO. trlčno varenje, katero je iznakd Tako poročajo *iz Kristijani je. Klibu Thomson; ta tehniena me. Dvujset mornarjev j«• iagubilo, tod* je kovaško umetudst posta-življenje in sedemnajst jih pogre- vila na čisto novo podlago. -- Ve-r -()	i^ina drugih tekiuovab-ev je nuve-
__dla t<Tde iznajdbe kot najvafciej-
Ostrsjia blokada Nemčije.	1. Hrezžičnl brzojav, 2. Kro-
Jiondon, 2. okt. — Vlada j'' pJan. !i. X-žarki. 4 prepovedala izvoz v»ak<« vnte | Kinematograf
)5—$8 NA DAN!!!
51 ČEVLJEV VISOK PREMOG!
PREMOGOROV JE VARN!!!
STALNO DELO v
UMU'i pr
Thornburg, Ph., premogoro-ipa pi*it» p<» v/ur.-.- in kujiau, k«i«m «<pi
^ .. » .k /t i /1 r* t l"»'J«' V a« tu, Naaluvi
vih, P. C. & Y. Coal Co. Pri-	JUV,To labohatoev,
dite pripravljeni za delo h P. gouth	hm »raacb «, puuburaii, pa. C. & Y. Ry. železnico ali pa, v urad v Orafton, Pa.
Pojasnila »e dobe na 804-5 House Bldg., Pittaburgh, Pa.
Avtomobil. 5. (i. Želeču4>etoii. 7. blsgft v Ilolsudijo, švedsko, Nor-} Fonograf. H. KlektriAna žarnica, vežko in Dansko, izvzemši tisko- !». Mlatilna turbina. 10. Klektrtfni vin in osebne lastnine.	tramvaj. — Nsjve* glasov, t. j. «7
■ i ,	odstotkov, ji« dobil bre/.J.ični br •
Eksplozijs v angleiki tovarni it. />4)jav} eroplau iu s tatvi 7.*» od-strelivo.	»toikov, n^tomobil in kinemato'
liondon 'i. okt. — Velika ek- grsf odstotkov; glede drugih splo/.ija se je pripetile v tovarni | iznajdb ae glasovi močno eei»4jo.
|llllltlH«MIIMIIMMIIIHnilltltMHIIIIItltnillll»HMIHMIIIIIMIWIMMIIIMIHMIIIIMMIIIMII
Vabilo na
Pleano veselico
" katero priredi
Klub
Heilwood, Pa.
Heilwood. Pa, Na A zastopnik nam pl4r, da Je drlo v premogo-fovili IVnn .Mui> < mil druftbe v Hellwood, V« , *«do povoljno In da napeediije. Premog iz t^h pre-mogorovov w jioillja naravnost v| Hetlilehem, jeklarui druAbe, ki ima d rta v ne kontraktr, iu če ne drugo, gotovo to jamči atalno drlo. Precfjftnje itevllo naMh pre. in ok a rja v jo bilo oproščenih vojaško alul.be ako/.i proftnjo te dru • Ibe. Tu je dela m- za najmanj UMi premogarjev j v«i lahko dobe stanovanja in Hrano po primerno jnJ/ki eenl,
Vaak, kdor priti semkaj de-! Isti, naj v/um«* l'enn. H. K železnico do Jleilwo»d, ra.t ali pa naj m* otrlMMi pri <irn. >lgr. T. It. Johna.
Dr. Koler
•LOVKN1KIIPKAVM1K I3i Ptaa fittsburgk. Pa.
liSFaSh
MM0M.
JMMM* krti aKsfTa
inf SrtlaS
SSrtfS: """""" isss^rTT
», s* fm M«f»l*
SBVta
a (•e*wp>
HrJ i« Nemčija /elo v . '-*radi nove italijanske o-' znamenje, —
« »m. izbruhniti vsak je opaaitl »s »t^hah ^ poln--levil« nejnakih čet ljudi, ki hm>jo vidHi M^o. dsai-^ " Galicije. Bukovi ne in \ ravno javljajo ^J^1^
Slu fron,r nm v dvojno •
M
stev. 118.
Canoniburg, Pa.f dne 6. t. m.
Ntt veaelic'0 vabimo cenjeno obdinutvo iz naaelbine, in o Jici, a. ne j, Udeleži v obilnem «*vilu. V naapro!-!
» litval r«.iit__1.	L„.i^w»K irannelov. ki padajo Wl______ .	mi vetlno dlUinm Za raZDOlaifO.
n^..-- ruiijamka bitka|angleških 17 nem .j^ju „mo tuili mi vedno d.ti#im za razpolago. ^	irpoli".7i Un7nu............ Zahvaljujoč ae te v naprej va. ul^no vabi
• »iT* ,f	bKkr , jeklene čelade, ki jih varujejo	Soc. Klub M. 11H
•M« m. ,<Ui pripravlja na prM kotčk! Arapnelov, ini Izgled*-1 v veliko vefji meri 1 jo kakor vojski v zakofdh.
iMiitiiiiiiiHitiiinni
mmnmmmmn*mm*mmmmmm«mmnmmm
NORTH SIDE STATE BANK
nocJt srni/fes. turo* ima kahtoia IN BEZtavE aiao.oao.oa
slovenci',
vann* a SLOVANI
9» —MtSI' «»aa rta»a|'«a « alalataa akrartl •• Na#a vle|a.
w s a. ^»»zsavAfivas lajtAntaoKiiNSTiruciis. .
PR08VETA
SLOVENEC - GLAVAR INDIJANCEV.
fovMt • lUtottiuJcib. — Spisal F. S. T.ackar.
Anka) je 1'avel izpustil Urilla za vrst, stopil nazaj iu poatal tako bledT Skozi mesečno noč je bilo ruti petera; "Pričakujem te, dra«* ljubica." Pesmi je sledilo veselo žvižganje.
Pavel je »poznal OIVcila po glasu. Zdaj je videl tudi njegovo poatavo v mesečini, ki se je bli-žalu njegovi kolibi.
"Ali vidiš zdaj!" je vzkliknil Urili. Mislim, da ne potrebuje« dokazov o mojih trditvah; on prihaja."
Pavel se je hitro »kril v senci dreves. Mi«lil > <f Neila takoj napasti, kar pa mu je Orill ubranil.
oNcil je prUel do kolibe itn je potrkal na vrutu, ki ho «e takoj nato odprla. Roža ne je pojavila na pragu in Pavel je natančno slišal h svojega skrivališča, ko je rekla:
"Tako nem vesela, da ai prišel; pojdi notri,' in <>\NeU je šeI v koliko, nakar ni Pavel nič videl in slišal.
"Hitro!" M/.klikne Grill, "lahko pogledal fko/A okno in vidiš vse," in šel je k oknu. Zagri-njalo na oknu ni bilo popolnoma do tal potegnjeno, tako, da je bilo od zunaj lahko opazovati \se, kar se jo godilo v notranjščini.
" Ah, da bi le ne bilo res, kar pravi Urili," je mitiMl Pavel in opotekaje ae, ne je prijel za bližnje drevo. "Ako je rea, naj mi poči srce, du bo prej konec trga nesrečnega življenja."
Napotil ne je za Grillom k oknu iu pogledal je skozi malo odprtino v sobo. In kaj je videl?
(HNeil je sodel pri mizi, obrnjen s hrbtom proti oknu, Iloža je pa sedela njemu nasproti in se iuu veselo smejala. Istočasno je vstala ir. iila iskat v omaro neki zavitek, katerega je izročila 0'Neilu; on ji je obratno dali neke listine.
° Dal ji je neke dokumente," je zamrmral Pavel.	^ .
"Gotovo, kakima kompromisna pisma," rece Grill v svoji zlobnosti.
"Jim, ne morem tega vzdržati!" in Grill je slišal škrtanje z zntoini. Rekel inu je hladnokrvno :
. "Čakaj!"
\' tem trenutku je Roža stopila k zilrclki iu odkrila svoje speč dete in je poljubila. 0'Neil je pristopil, »klonil se nad zibelko in poljubil otroki na čelo.
"On poljublja mojega otroka!" je siknit Pavel in prsi so ae mu pričele hitrejše dvigati. "On poljublja nedolžnega otroka, kateri niti ne sanja o kaki nevarnosti. Oh, Jiiu; meni je »noreti!" O potekel se je od gkna in si /uril roke v !n*e.
Istočasno so ae odprla vrata in Pavel je iopet slišat svojo ženo, ko je rekla: "Lahko noč!" Nato so se vrata zaprla. Obrnil ae je in opazil O'Neila, ki je bil ae obrnjen proti kolibi, bunina svetloba mu je padala naravnost na obraz in Pavletu se je zdelo, da mu iz oči šviga ogenj zaljubljenosti.
7. enim skokom je bil pri njemu; njegovi lasje no Uili v neredu, zgledal je kakor divji. Med stis-njenimi zobmi je siknil:
"Demoni Končno sem te ujel pri tvojem poslu, ti zapeljivee žensk. Videl sem te, opazoval sem te — in zdaj te ubijem, lopov. — Hrani se!"
0'Neil je odskočil nazaj v strahu.
"("'lovek, ti ai jezen!" je kriknil. "Dovoli mi, da ti poja-anim vse,'' in vzel je robec iz čepa, da si obrita čelo. Ko jo izvlekel robec iz žepa, je pri tem padlo na tla pisemce, ki mu je je pisala Iloža. Urno kot aokol je Pavel pobral listek.
Pri luninem svatu je deloma prečital v»tbino, kar ga je napravilo naravnost divjega.
"Tu je vse pojasnilo, ki ga želim imeti!" je Itripavo zakričal. "Oh, Koža... moja draga ionu ... zakaj si razdejala najino srečo ... zakaj si umorila moje srce. ..?" V brezmejni žalo.iti se je *e*cdel in bridko zajokal; toda kmalu se je zavedle, skočil kvišku in aiknil:
"Ti moraš umreti... Ti si onečastil in one-sreči! našo družino... Bojuj se!" pobegnil je nož izza pasa in se pripravil za boj.
"Pavel ne borim se s teboj," je rekel OW«il niiruit. "Tvoja žena je tako nedolžna kot novorojeno dete. Ob kratkem ti lahko vse pojasnim."
OW'eilova mirnost je ta bolj ra/drnžila Pav-
let h.
"Ti nui mož!" je kriknil nad njim. "Ako Iti bil, bi bil moral zapustiti ta kraj takoj, ko je postala ona moja žena. Ni ae zgodilo! Dan za dnevom si ji obujal ljubezenske spomine prej • «njib časov ...
Poljubil si moje dete —in loveč sapo je še enkrat ponovil: "Moje dete...?" Divja misel ne aH je polotila. — "Kaj pa. če dete ni moje .. .*" V svoji brezmejni jezi jo pljunil OWeilu v obraz in kriknil:
"Ali se boš boril z menoj — pes, sicer sem prisiljen te umoriti — kot nevarno divjo Wv§l?"
Pri tem žaljen ju so ne oči O Neila jezno po-
•»vet ile
"Takega /.aljenja si pa ne dovoljujem od tebe in ne od drugega človeka na svetd," je jezno rekel 0'Neil "To je izzivanje, katerega sprej . mnu, toda njo ne zaničuj, ker je nedolžna." in /grabil jc za svoj nož
P«\el je poskočil in grenko vidihnil:
" 1/opov! Se v tem trenutku misliš na njo, , , 7. nožem bom izbrissl njeno sliko iz Mojega *rra...' in Ijuto ae je vrgel na tvojega nasprotnika
Srdita borba na iirljrnje in suirt se je pri-■ ela — med d>ema, ki nb»ta drug drugemu storila nie žslegs Zaletavala sta se drug proti drugemu / i<i/mii v rokah kot je*ru škrata. Grill je *ta! mulo v stran in njegovo aree je veaelo po«kako • x slo, da ae mu je na^rt tako taborno posrečil Nje-i'«»\'o tlohno «iv* je plavalo v radosti .
Roj je trajal le par roinul in je postsjal vr-dno srditejii, tako da «e je pm-od<nn tega ropota /budil Ollriim, ki >e ležal par korako* rx»«l nekim drevew»fi.
Vedno ailnejše sta se sovražnika zaganjala drug v drugega. Boj je bil na življenje in amrt. Kden izuied njiju je moral — umreti... Kri je tekla iz številnih ran obeh bojevnikov, toda omagal ui nihle. Čudno prikazen sta tvorila v mesečini, kot gladiatorja v amfiteatru iz riuiakih< časov. Končno je 0'Neil potisnil -Pavleta nazaj in že je bil njegov nož na prsih Pavleta — kar se nagne nazaj — i/pustivši nož, se prime z obema rokama za levo atran prsi in pade vznak.
Zakaj je padel? Saj jt* izgledalo, da je zmagovalec . . ,
Med bojem ata se približala prostoru, kjer je stal Grill v senci drevea.
Ko je opazil, da se zmaga nagiba na 0'Neilo-vo atran, j« hitro potegnil avoj nož izza pasa, stopil tik za OINeila iu mu porinil nož do ročaja v prsi.
Pavel je odskočil prestrašeno, misleč, da ga je zaklal. 0'Hrien je opazil, kako se je vse izvršilo. Htopil je k 0"NeiIu in dvignil njegovo glavo; 0'Neil je spregovoril s slabotnim glasom:
"Pavel, ubil si ine, ne da bi mi dal priliko zadevo pojasniti. Čitaj pripombo ob koncu piaina in prepričal se bof, zakaj ine je tvoja žena povabila, naj pridem nocoj k vam. 0'Brien — ve — vse..." Kri mu je zaprla sapo in med grgra -njem je omahnila njegova glava preko 0'Brieuo-vih kolen.
Pavel, ki se mu je že oglašal v srcu kea, je hitro odprl pismo in eital zadnji del pisma. V obraz je postal bi H, čital je dvakrat, trikrat: "Prinesi obveznico a seboj."
"Kaj pomeni to?" je kriknil.
"To pomeni, da ai morilec!" je zakričal glas skozi noč, hi pred njim ae je pojavil odvetnik Au-derson, ki je v zadnjem trenutku pri&el na pozo-rlftče. Pojasnil je Pavletu vse, iz kakšnih namenov je 0'Neil obiskal njegovo ženo.
Grozma bolest in keaanje se je polotilo Pavleta. Njegovo srce, prej mučeno po eni strani, je zdaj dobilo rano na drugi — hotelo mu je izkrva veti.
Morilec svojega prijatelja!... Padel je na kolena in dvignil glavo mrtvega OrNeila; klical ga je in prosil, naj govori.
"Saj ni mogoče, da bi bil mrtev — dragi moj tovariš!..."
Toda njegovo zdihovanje je bilo brezpomembno. — O Weil ga ni več slinal...
bliskovito mu je šinilo v glavo, da je moral ujogov tovariš Grill o vsem tem vedeli in da je vedoma preslepil.
Pomislil je na vse prej&nje dogodke, ki so odigrali med njima za časa njiju skupnega delovanja. V svojem obžalovanja vrednem položaju je komaj mogel ta misliti. Vstal je in se obrnil proti Grillu s pogedom, da nikdar ne pozabi, kdor ga je videl:
"Oarjevec, na našem planetu! To je tvoje delo. /Poglej to mrtvo truplo iu pripravi se na smrt! Ubil sem enega, ki je bil nedolžen ... Zdaj ubijem drugega — in to pot pravega... lopova, ki me je spravil v to nesrečo." Ln prej kot sta mogla 0'Brien in Anderson posredovati, se je vrgel na njega in prejšnji prizor boja se je nadaljeval.
Divji nagon po maščevanju je Mial Pavleta, da je ne oziraje se za onebno varnost aepo napadal svojega smrtnega sovražnika Nazaj in :iazaj proti pečini sta se pomikala; vedno bolj sta sc bližala — prepadu. Kor.čno je prisilil Pavel svojega nasprotnika na kolena, in se pripravlja z desnico na smrtonosni sunek, ki ga je nameraval zadati naravnost v srce. Grill je z grozo gledal Pavletu v oči in skuilal vstati. Zdelo ae je, kot da njegove oči prosijo milosti svojega prema-galca, toda nobene milosti ni mogel pričakovati od moža, kateremu jc uničil srečo vsega njegovega Življenja...
Končno, ko je videl, da je izgubljen, je po-rabil v skrajni sili vso moč svojega mišičevja in je vntal v trenutku, ko je Pavel zamahnil z nožem in ga pahnil od aebc. Pavel se jc opotekel ob robu pečine — in ni mogel vzdržati ravnotežja. Divje je zaltričal in — padel preko skalnate pečine v — prepad, 260 čevljev glolboko, kjer je pričakovalo svojo žrtev ostro kamenje....
Grill je odskočil nazaj ves preatrašen.
"Padel je v prepad," je rekel z groznim glasom.
"Ti si gu umorili" ata rekla grozeče Ander-aon in OHrien.
"Sam je vzrok; zakaj me je pa napadel?" se je opravičeval Grill, ter bled m tresoč se po celem telesu šel vstran od prepada, kot da se boji, da kdo morda še njega ne vrže tja doli.
Medtem ao začuli žensko kričanje. Ozrli so . s« in videli Rožo, ki je klečala pri mrtvem truplu OINeila.
"Kdo je to storil?" je viknila, in njeni dolgi lasje so ae ji v neredu razpuntili po ramenih.
O rili je brezsrčno odgovoril:
"Tvoj mož ga je umoril radi Ijubo»umnoHti."
H krikom ranjene živali ae je zgrudila uboga itna na mrtvo truplo OINeilovo — in njena bela obleka ae je močila v njegovi krvi...
"To je prokleta laži" zakriči 0*Brien.
Grill ga je zgrabil za goltanee.
".Jezik za zobe!" je ukazujoče zafgrmel, "v tem ame kolikor toliko vsi prizadeti. i'im manj itblekneš, tem bolje ho ra tebe — razumeš?"
In bleda luna je svetila na pozoritfe žalostne tragedij*. U ae je izvršila v popolno zadovoljstvo lopovskega hirtnvea.
Dosegel je večji uapeh za »voje namene, kot je splohl priča k val. f znebil se je svojega solastnika. Bogati rudnik je bil zdaj popolnoma njegova la*t . . . P'« v*fh tem je pa pred poatavo — Mil. . • •
Dre temni postavi ata Mi preko doline mimo prepada. Posomoat njiju je obrnilo prasketanje kamenja in takoj nato padec trupls ne dalrr proč
(Dalje sledi.)
Lovro Kuhar:
TADEJ PL SPOBUAN.
(Dalje.)
Tako aem doraščal v mladeniča. Užival sem popolno brezdelje in tisti čas sem mnogo čital. Poznam skoraj vse zuauienitejae pisatelje v svetovni literaturi; zelo so se mi priljubili spisi Dostojevskega, posebno pa razna kriminalno berilo. Umljivo je, da sem se začel zgoetaj pečati tudi z ženskami. S šestnaatimi leti sem že okusil vse sladkosti uživanja ... Pohotne! mriuraft! Kaj hočeš? Radoveden sem, kdo bi bil v tem slučaju ravnal drugače, Če ima tako sijajno priložnost. Pri nas je služila mlado sobarica; dekle je bilo pod strogo materino kontrolo izključeno iz življenja, ki ga navadno žive mestne sobarice. V tem oziru je bila moja mati jako kruta, a-koravno je bila sama zelo vroče krvi. Punca je drhtela strasti, hotela je jemati in si tešiti razburjeno kri... No, tako se je pričelo najimo razmerje.. /Nedopovedljivi spomini so to! Kakor kača se ti je netila mojo strast s svojimi pogledi in poljubi me je mamila in me je opajala do nezavesti — sladka sleparica! Njena sveža kri me je palila in me tirala v blaznost. Storil sem ji vse, dal sem ji vse; a ona ni poznala mej, vse prerahlo sva se objemala, in moje ustne se niso nikoli dovolj globoko vsesale v njene ... Ah, grozni so čini, ki jih uganjajo mladi ljudje, fej! Ali Ae nisi pokusil nekoliko tega? Še ne! Potem ne veš, kaj se pravi živeti. Vidiš, jaz sem izkusil že vse!"
Prenehal je nekoliko in se ze-haje iztegnil po zemlji. Gozdna okolica se je zatopila v prelestno mesečno noč, harmonija dihov, tajinstvenega šuištenja listja in spevov gozdnih ptičev je brnela nad zemljo. Ogenj je pojemal, naložil sem kuriva in kmalu se je razgorel nad hosto šop plamenov. TovariS je pričel iznova.
fSkorc^celo leto je trajalo razmerje med mano in sobarico. Nekoč je naju mati zalotila v salonu in konec je bilo najine tragi-komedije. Punca jih jc dobila s korobačem in vržena je bila čez prag. Da bi obvaroval sebe pred kaznijo, sem bil zvalil vso krivdo nanjo. Bil sem seveda nekoliko krivičen, toda kaj sem hotel, dekle je bilo zame za vedno izgubljeno. Zadeva se je poravnala zame precej hitro. Imel sem nekaj časa post, pa ne dolgo; vnel sem se tako za ženske, da nisom imel miru. Z domačimi ženskami ni bilo nič, moral se sem podati v mesto. Med inteligenco se nisem maral siliti, stvar je združena f. prevelikimi homatrjami, šel sem pied nižje sloje: tam se dobi, in vsa stvar je obenem tudi jako preprosta. Najimenitejši faktor pri tem je jezik; tri, štiri punce — prijateljice lahko imaš, če ga ume& sukati. In jaz sem ga znal! Sprva mi je še zadostovala ena sama, sčasoma sem se polakom-nil in potem sem imel vedno dve, tri. Spoznal sem, da je sprememba užitek že sama na sebi, da je pravzaprev višek vsega in odslej se nisem čudil, če sem srečal v kaki temni ulici oženjenega veljaka našega mesta izprehajati se s kako lepo žensko iz vrste nižjih .; Imeti revno ljubico, je nekaj imenitnega ... ti ne veš! Sprva je še ponosna, a tvoj jezik je omami in jo prepriča, da se vda. Potem je tvoja z dušo in telesom: tvoj otrok je, ki se ti pusti izkoriščati
za treuoteJc samo in že si zopet lalikoiivec,., Začneš kramljati z družino; pogovorite se kot stari znanci, pripovedujejo ti o delu, o trpljenju, o draginji in kmalu izveš vso zgodovino bedne delavske družine. Tu poslušaš, kažeš veliko zanimanja in sočutja, končno primerno omeniš svoje razmerje do njih hčere, izjaviš koliko preganjanja »n poniževanja moraš trpeti od raznih strani vsled svoj© ljubezni, izrečen svojo neoiuahljivost iu osvojil si ar-ca. Materine okrvavljene oči se topijo v solzah, vela, izmučena o-četova roka se trese tihe radosti, misel na vesele dni prihodnjosti jih ustvari otroke. Punca poleg tebe drgeta blage sreče, tvoj jezik vrlo deluje, fant! Zadovoljen sam s seboj ležeš po stopnicah s podstrešje, ali se plaziš iz kake kleti in blagruješ usodo, ki ti je naklonila lepo priliko. In potem še mnogokrat ponoviš isto pot, vsakokrat so prijaznejši s teboj, navadijo se te celo troci in kakor bi razumeli vso stvar, se pri vsakem obisku odstranijo iz sobe Rajski so trenotki, ko se ogrevaš ob čisti ljubezni svojega dekleta! Smešno pa je, da hliniš njej in staršem svojo zves£pbo, takoj od njih pa greš na drugi konec me sta, kjer te ljubijo in ti zaupajo druge osebe.
Kadar ti začne dekle presedati, ali da se je naveličal, ali da pričakuješ kakih posledic, tedaj pa prekineš z njo občevanje. Spozna la je sicer, da si podel guljuf, da si jih prekanil, varana punca se joče in se skriva pred tovarišica-mi, a ljubljenega gospoda ni od nikoder. — Ha h aha! Slišal sem te, kaj si septal, propalico me imenuješ! Sijajna sodba! Veruj da sem slišal že, mnogo podobnih in še hujših izrazov o sebi, vajen sem jih, kot vol udarcev, vendar če težko poslušaš, ™d umolknem."
"Govori!" sem velel kratko.
"Poslušaj! Mnogo svojih ljubic sem tako osleparil; meni je bilo samemu neljubo. Nekaterih mi je bilp žal, ljubile so me tako gorko nesebično, da so skoraj obupale Umljivo je, da mojim roditeljem ni ugajalo takšno življenje, po sebno ne očetu, ker je v nekaterih slučajih moral poravnati zadevo z denarjem. Brat in sestra sta me prezirala, pri mestnih gospodič nah sem prišel ob veljavo; za rdevale so jeze in sramu, ako sem jih na ulici pozdravljol, sploh vse mu stanu sem se zameril.
'Nenadoma pa Je prišel vsemu konec. Devet na jstlet nem u mi jc mrl oče, hitro za njim mati, o troci smo stali na rozpotju. Brat in sestra sta se odpravila za svoji mi cilji. Štefanija se je poročila z mladim graščakom z dežele. Si moii je študiral tehniko, pa tudi mene ni bogve kako skrbela bo dočuost. V banki je čakalo moje polnoletnosti nekaj tisočakov, ki jih je naložil zame oče. Najrajši bi se jih bil takoj polastil, a varuh je bil,strog, previden mož ter ni hotel nič slišati o kakem pred njemu torej sem se napotil k Židu Joahimu Wolfu, ki je špekuliral s takimi stvarmi in mu razložil svojo željo. Žid mi je ustregel, toda utrgal mi je skoraj polovico— vrag krvoločni! Ni se dal omeči-ti, prosil sem ga, a on je zahteval svoje.
"Ni šala, dečko mili," jc kre-hetal zlobno, "kar midva poče njava. Ako nie postava zasledi, sem kaznovan ridi goljufije — pomisli, iz ljubezni do tebe obsojen radi goljufije. Vrh tega je
nuja j o drug <jru M Kogu in državi i„ ^
pogledu. Ko In L,\ W v«f*la, v kaUuu a^ J
se je vseeno dobro Ku p ropa lic, Mt.tji hi,.ji, »"I-Vib W —
Počutil pOlMMUtlh
vatie in Slovakif.j, ^ Italijank in lenih dokler je imel
do skrajnosti. Nekaj časa skriva svojo ljubezen, potem je polago- tvoja dedščina še silno negotova
ma zaupa svojim staršem, opiše-
le t vso ženako zagovornostjo kot poštenega, ljubečega gospoda, ki proti volji svojih roditeljev in svojega stanu ljubi revno, preprosto dekle. S tem si pridobiš njih simpatije in nekega dne te povabi dekle s seboj na stanovanje, da te seznani s roditeli. In ti greš seveda! Družina tvoje ljubice sta-
terjatev, naložena v papirjih in kurzi lahko padejo na nič, jaz pa se obrišem. Torej ne sprejmeš pogojev?" je vprašal Wolf.
Moral sem jih sprejeti, če sem hotel dobiti denar. I)cdca bi bil najrajši lopnil po hinavskem licu, ko sem podpisoval pogodbo. Prejel sein denar in v par dneh sem se odpeljal iz meata. Za brata in
nuje navadno v kakein pritličnem I »otro, za sorodnike «e ninem vee temnem prostoru, ali pa visoko vjamenil, tudi oni sc niao zame. Na-
podatreiju v ozkih sobah s ponev-nimi stenami in zvoničarskim ntropom. Stanovanje je revno, za-duhlo, oprava skromna, polomije-
stanil sem se na Dunaju. Kra»no je velikomestno življenje, ako si svoboden in bogat. Dopoldne sptt, popofdne^greš v kavarno, pij**
v
Kuiauu
de,Uir- Nekši f* Je J1*'"^ zmanjkalo trenotku, ko sen, ^ tre bo v al. Razbil ,,,, ™
J}° km »"'»J neko Nemko kateri sem bil v ,
P potrpežljivo pwnaS|......«
ko »em nehal, n,c je povabila ostanem pri njej. Ostal M.1U slej sva živela skupno; ona i pravljala po dnevi važna «em pa si krajšal čas s k|,ai. Delal nisem nikoli in tudi smel, ljubila me je preveč „r je hotela prehraniti s «vojjmil kanu. Sčasoma sein se w„a veličal in neke spomladi sen-brez vzroka zapustil. Zljubil} mi je po svetu in odšel snu jugu, preko Alp k jadranski li. Grede sem delal v raznih jih, v tovarnah, v rudniM, povsod le kratek eas, največ' se preživljal z beračenjem.
Zanimiva obrt je beračenj« deželi. Ljudje so neumni, bo in če jih znaš izrabiti, lahko las imenitne kupčije. Najbfl je hoditi po kmetih; kmetje gOstoljulbni, postrežejo radi i navade ako jih pa še neku podpihneš, potem se ti odpre in ki&ča. Prideš v hišo tih in nižen z mučeniškim obrazom, maj si uipaš pozdraviti go>]i njo. Njo je strah, nezaupiu plašno odgovarja tvojim vpr njeni, za krilo se ji lovi kopi mazanih otrok. Sama je du Lepo po ovinkih ji razloži.;, ,| tešč že dva dni... Zasmiliš posadi te za mizo in te nalu jedjo in pijačo. Postane pri, nejjia, smeji se in te izprašu, domovini, o rodbini, o potova ti pa urno tlačiš v usti božje rove, pripoveduješ ji o sva potovanju, o nesrečah in nep kali, o bratih in sestrah, o d mamici, ki te željno «'-Hku tal daljni deieli, o prijateljih, k rih ni nikjer; izmišljaš m razi dogodke iu jo zabavaš na strani. Ko si že sit, se zaeiifš alavljati, zahvaljuješ se takoj Ijivo, da ji silijo solze v oei in odhajaš po poti, se nemara ra za teboj skozi okno ali kako špranjo. Vidi«, tako se napraviti dan za dnevom. Se« včasih naletiš na izjeme, a le kokdaj; vobče je uspeh m če se znaš obnašati. Lep kos ov ga življenja sem pretolkel ni način, prehodil sem Alpe od A je do Rena, odrske ravnin?, I1 sko severne kraje, opazil i da so revnejši ljudje tudi I usmiljeni kot bogati, veni hIihj da sem jim suedel zadnji k<* l ha <z mize.
V Tratu sem se ustavil dalj sa. Tam je mnogo sleparjev slepa ric. Zašel sem v tako (M organizirano v posamezrr ^ ne, v vrsto tatov, goljuf, 'f cev, zapeljivcev iu vlačug je bilo jako umetno raz.h-!j< Tat je, ki so imeli najnevam poftcl, ao kradli pn skl«di*il> potem prodajali stvari trjro" in agentom,
stranke, onim, ki ho pribaJ« Trat iskat dela, P"'1' V,V,KI škodnini preskrboval« J
peljivci m vlaču^ lahkomiselne ljudi v stilne in kavarne, kjer *> « igralci; »ploh vse J«' " " rejeno, da je ilo v roke Jaz sem opravljal v drsi«- < kku Hrvatom l'ala>«k'^< žbo goljuf« Hil J.-	»
slkega pokolenja,	j- • ^
silno ler«. »»«	l" '
bil jako počasne	'
n jam se. kako sr je ^
žal, ako .v.
reveža, k. je pr*
.tal «rd» 9
skega
lom, pa je denarja, brez (Jola.
kod, ne kam N> sva bila navadna
ine« »" st ru a *'S
vrtlo^
n Min.
na, vse polno cunj je nametanih	čaj in čitaš novine, sli ae a kakim	^ %
po kotih, na katerih čepe bledi, kleparjem zapleteš v igro. Na no« p^g, ne, bila ^ ■ r
i sat rada ni otroci in plašno zrejo	stopi* nekoliko na ulico... Straat- pravi jena	^
r tebe... Tvojo ljubico je sram.	ne ženske švigajo kriiem, gladne, v rokavtesh. i
_______ t___»	t . ...	._____ ______- ,l,,hm t/n<»o ro^.

r
tli
vsa zardela je v obraz in s aklo-;izstradane. strgane, umaaane.jlo dobro	^^
njeno glavo te predstavlja očetu »mrdljive in pijane... Za konj hotels	.
in materi, ti pa prijazno stiakaš ski golaž, za steklenico ruma ali v blagajno. *>	^ njih umazane, žnljave desnice, čaja, za par krajcarjev ne ti pm pa je Mla naji t
Nehote se ti zamnilijo ti revni,1 Hajajo; ali pa greš v kak brlog, tem je	.|fc m* '
i.jU." t«(
preprosti ljudje, ki ti vnadi. da kjer * zbira taks sodrga, sestav- io jo zapr'* P" jih re*i* it siromafatva, zaupajo ljrna it množice pokvarjenih, pi- > «cod^»' lastno kri, bodo pa kruto varanijanih, nemoralnih ljudi, ki »e po	(	p
bodnj«')
ZA