195. številka.
Ljubljana, v soboto 26. avgusta 1899
XXXn. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogereke dežele aa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tuj'.e dežele toliko veC, kolikor po&tnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Cpravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon št. 34.
A la lanterne!
V obče so klerikalci tako hudobni, brezvestni in perfidni, kakor si jih navadno mislimo, toda včasih prekose še same sebe in padejo tako globoko, da Človeku kar sapa zastane, kadar vidi, česa je klerikalna duša sposobna.
Tak slučaj smo doživeli ta teden. Ta slučaj nam kaže vso nizkoto in propalost kranjskega klerikalstva in kaže nam, da je to klerikalstvo sposobno tudi najgršega narodnega izdajstva, samo če misli, da mu to donese bodi tudi najneznatnejšo korist.
Dunajski „Vaterland", najoficial-nejše glasilo kranjskih klerikalcev, čigar ljubljanskega dopisnika je iskati v neposredni bližini dr. Šusteršiča, je ta teden priobčil dopis o celjskih dogodjbah dopis, ki se mora pribiti v večen spomin, ker je to neizbrisen madež na celi kranjski klerikalni stranki, in si je ž njim ta stranka sama vžgala pečat političnega pustolovsta.
Ta dopis ima namen, odvrniti vso krivdo za ce 1 jske dogodbe od razupitih cel jsk ih Wo lf ovce v ter jo natovoriti — dr. Ferjančiču, in konservativen Slovenec izLjub-ijane" se imenuje tista prodana kreatura, ki se je lotila tega dela!
„Vaterlandov" dopisnik opravičuje najprej s pr&vim jezuvitskim hinavstvom postopanje celjskih Slovencev. Tem se neče zameriti, toliko manj, ker z njih opraviče-njem šele prav posebno pokaže, da je vseh celjskih dogodb kriv jedino in samo dr. Ferjančič. Celjski Slovenci, pravi „Vaterlandov" dopisnik, niso storili ničesar nepravilnega in so se tudi mej izgredi pa metno obnašali. „Pač pa je posl. Ferjančič storil naravnost nerazumljivo napako. Šele njegov blejski nagovor na češke dijake je dal celjskemu izletu demonstrativen, nemški na-cionalci bi rekli provokatoričen značaj.  Dr. Ferjančič je s svojim ogovo-
rom dal na sebi jako neznatnemu celjskemu obisku mladih, še sredi svojih študij nahajajočih se praških gospodov značaj velikega slovansko-narodnega argonavtnega zajezda v tuje ozemlje. Povrh je imenoval celjske Nemce direktno tujce. Njegov popravek, da beseda tujec, katero je rabil, nima istega pomena, kakor nemška beseda „Fremdling", obuja pri vsakem poznavalcu slovenskega jezika smehljaj. Na sebi je seveda popolnoma vse jedno, kako je gospod dr. Ferjančič z jako mladimi gospodi iz Češke govoril; saj je postala moderna bolezen, da se z akademično mladino, ki je komaj sezula otroške čevlje, anticipando ravna kakor z narodnimi junaki in možmi in tako provzroča povsod razširjeno megalomanijo. Toda žal, da je govor gos p. dr. Ferjančiča po ^Slovenskem Narodu" prišel v javnost in seje s tem dal celjskim nemškim na-cionalcem dobro došel povod, na-pastiČehe in Slovence. Iz tega se vidi, da se je dejansko od slovenske — na srečo od liberalne —strani težko grešilo proti razumnosti. Nihče tega danes ne obžaluje bolj, kakor gosp. dr. Ferjančič sam. Dokaz tega so njegovi mnogoštevilni popravki. Ali žal, da se ž njimi afera ne da nestorjena narediti."
Tako piše konservativni Slovenec v dunajskem „Vaterlandu". Če ta dopis ni lumparija prve vrste, lumpa-rija, ki smrdi do neba, potem ne vemo, kaj naj se še tako imenuje.
V tem dopisu se naravnost očita drju. Ferjančiču, da je on s svojim nedolžnim blejskim govorom dal povod celjskim izgredom in napadom, da bi se brez njegovega govora ne bili zgodili ti izgredi, in trdi se s pravim klerikalnim cinizmom, da so Slovenci, „na srečo" liberalni Slovenci, provzro-čitelji celjske revolte, celjski nemški radikalci pa so nedolžna jagnjeta, ki bi ne bila nobene vode skalila, da niso bila provocirana.   Znano je sicer,  da  so celjski
radikalci že tri tedne pred Ferjan-čičevim govorom pripravljali demonstracije, da je vse nemško časopisje ščuvalo na izgrede, da so celjski Tevtoni grozili s pobojem in naznanjali, da bode tekla kri, če stopijo češki visokošolci na celjska tla — ki so po zatrdilu konservativnega Slovenca v „Vaterlandu" za nas „fremdes Gebiet", torej tla, kamor Slovenec nima pravice stopiti — ali vse to je »Vaterlandov" dopisnik nalašč spregledal in zamolčal z namenom, da predstavi celjske nemške radikale« kot tiste, katere je dr. Ferjančič s svojim blejskim govorom pro vociral.
Kdor doslej še ni verjel v narodno kukavost kranjskega klerikalstva, temu morajo vzpričo nečuvene izjave v „Vaterlandu" pasti mahoma luskine z očes. Tu se je eklatantno pokazalo, da kranjski kle rikalci nimajo trohice narodnega čustva v sebi, da so celo pripravljeni, pobratiti se z nemškimi celjskimi ubijalci in priznati, da je Celje za slovenski narod ,fremdes Gebiet", kjer nima ničesar iskati, vse v namen, da bi dali duška nizkotni osebni zavisti in, če mogoče, kompromitovali d rja. Ferjančiča.
Po tej izjavi je pa tudi jasno, od kod iz vira brezprimerna mlačno st klerikalnega časopisja glede celjskih dogodb. Slovenski liberalci in dr. Ferjančič naj bodo krivi celjske revolte, in nobena senca naj ne pade na klerikalce, ki smatrajo Celje za „fremdes Gebiet".
Kaj tacega pač nihče pričakoval ni! Tu se vidi v pravi razsvetljavi ljubezen za iz venkranj ske Slovence, tu se vidi, da je kranjskega klerikalstva narodno mišljenje zgolj h u m b u g in slepilo, in da so kranjski klerikalci sposobni za vsako izdajstvo, samo če količkaj upajo, da bi to njihovim strankarskim namenom hasnilo.
V Celju ni šlo ne za liberal-stvo, ne za klerikalstvo, tu je šlo za to, če imajo Slovenci in njihovi slovanski gostje pravico, se v mejah zakona svobodno gibati v Celju ali če je nimajo. Vtem oziru bi morali biti vsi jedini. Right or wrong, my countrv — prav ali ne prav, jaz stojim na strani svojega naroda, bi bili morali reči klerikalci, in njih narodna dolžnost bi bila, da so stali na slovenski strani, tudi ko bi bilo vse to res, kar se je po krivici podtikalo dr. Ferjančiču. In to bi bili morali toliko bolj storiti, ker v Celju ni bila a n -gaževana nobena slovenska stranka, ampak ves slovenski narod, ker je šlo za pravico celokupnega naroda, za nikake strankarske interesa
Toda klerikalna stranka tega ni storila, pač pa zahrbtno napadla svoje rojake. Mi čisto nič ne dvomimo, da je s klerikalno izjavo v „Vaterlandu" znamenito oškodovana akcija z a p o d r ž a v 1 j e n j e celjske policije, ako se ž njo ta akcija sploh ni pokopala, kajti lahko se zgodi, da se postavi vlada na stališče „Vaterlandovega' dopisnika in da poreče: Ako kranjski klerikalci sami priznavajo, da jeCeljeza Slovence „Fremdes Gebiet", in da so bili celjski Nemci izzivani, potem jim njih izgredov ni z a m e r i t i i n j e t u d i postopanje županstva razumljivo ter opravičljivo. In proti temu argumentovanju bi ne bilo ničesar odgovarjati.
Očividno je, da so kranjski klerikalci storili najnečuvenejše narodno izdajstvo, kakršnega je zmožna samo stranka, ki si odeva narodni plašč, da bi mogla laglje ribariti. Že klerikalna mlačnost glede celjskih dogodb je bila neodpusten greh in je zaslužila tako kazen, kakor zadene vojaka, ki v času vojne na straži
LISTEK.
Avguštin.
(Spisal Jurij Zaloški.)
Mislite si človeka visokega, z rujavimi, drobnimi očmi, z visokim, stisnjenim čelom, z redkimi, pokonci stoječimi lasmi, suhlja tega človeka, ki hodi sklonjeno, skoraj gr-basto, pa imate celega Avguština pred seboj.
Njegova obleka je bila skrajno skromna, oprijemala se je boječe, nezaupno trupla, rok in nog. Nizki ovratnik nad rameni, ozki, nekoliko odrgnjeni rokavi, opletajoči se, od dolgega sedenja svetli hlačniki, vse to je vzbujalo nehote" tajno, skoraj prisiljeno čustvovanje do tega sicer čisto navadnega človeka.
Imel pa je nekaj originalnega na sebi. To so bile njegove klaverne in skesano navzdol obrnjene brke.
Pravil je, da jih nosi tako, da se loči na ta način od drugih ljudi. No, Avguštin ni govoril resnice. Kaj so bili njemu mar drugi ljudje! Sicer je trdil vse to z neko šaljivostjo, a prav ta šaljivost je bila odmev od sveta bičanih, teško skušanih, jedva še dihajočih, zamorjenih bitij. Odmevalo je iz te šaljivosti neugodno, pekoče hrepenenje po srečnem, konfortnem življenji, hrepenenje ne Čisto brezsilne duše; odmevala pa je iz nje zajedno vsa zdvojenost nad boljšo,
solnčno usodo, neka zavist, rezki sarkazem in trudna resigniranost.
Taka je bila njegova narava. Često, ko je sedel pri šivalnem stroju, — Avguštin je bil krojač — je nagnal nenadno s silno močjo svoj stroj, stisnil je tesnejše zobe, nagubančil čelo in sklonil se nižje nad svojo robo. Drugič zopet prestal je istotako nenadno, ozrl se skozi okno, strmel nekaj časa nepremično pred-se, zmajal na to z glavo in premišljujoče prižgal svojo cigareto . . .
Bilo je jeseni.
Avguštin je sedel pri šivalnem stroju in izgotavljal zadnje malenkosti na težki, temnomodri sukni. Mimo okna so hodili najrazličnejši ljudje, smejali se, govorili, drugi zopet molče* hiteli in izginjali.
V sobi je bil mrtvaški molk; le staro nihalo je merilo jednakomerno trenutke, minute in ure, spremljalo jih v dolgo, nepoznano večnost. . . Zdelo se je kot večno, jednolično zvonenje, pozdravljajoče zdaj novorojeni hipec, zdaj zopet spremljajoče sekundo za sekundo k nepovratnosti. — No, tega tiktakanja je bil Avguštin tako vajen, da ga niti slišal ni več.
Avguštin je izgotovil in odložil svoje delo ter se ozrl — kot v takih trenotkih navadno — na žolto, visoko omaro v kotu. Ura je spodrknila in odbila šest Rezko je plaval njen glas, vzvaloval mračno samoto, izginjajoč in nejasno se gubeč.
Nakrat se zazdi napeto predse zročemu krojaču, da se žolta omara vedno bolj oddaljuje, manjša in izginja. Tudi stene so se začele širiti, stara javorjeva miza v kotu polzela je vidno naprej in se naposled popolnoma zaplavila. Le on sam je ostal pri šivalnem stroju, zrl nepremično pred se, in zazdelo se mu je, kot da je v nepregledni, meglo mračni daljavi .... Zamrzelo ga je čudno, duša njegova je zatrepetala silnejše, čutil je, kako se mu je začela kri v žilah debeliti Neki mrtvaški mraz se je vzdigoval kot gosta megla vedno rezkejše in ostrejše v njem, vse to pa se je spajalo in družilo v jeden sam čut, ki se je širil, porodivši se, bliskoma v duši in jo prevzel popolnoma.
Avguštinu je bilo težko, silno težko; naslonil se je na desno roko, zaskelelo ga je v očeh in zaihtel je zadušljivo nad svojo — osamelostjo.
Kar se ga poloti drug, mehkejši čut, objemajoč ga kot nežna, žametna, od parfuma dehteča roka ... V solzah se zasmeje Avguštin. — Ah, ustvaril si bo boljšo bodočnost, pregnal si bo to mrzečo, to ledeno samoto. Saj ima roke, ima vztrajnost, in... aaj živi nekje bitje, ki ga bo popolnoma umelo, ogrevalo ga in le zanj živelo ....
Stroj v sobi grmel je silnejše in močnejše. Trenutki zdvojenosti so se v Avgusti novi duši vidno redili, gube so mu raz čela izginjale, mesto njih se mu je naselila visoka rudečica na ozka lica, roki sta se mu
od časa do časa mrzlično tresli in se krčevito oprijemali šivanja Ovladalo ga je jedno samo čustvo, pekoča strast po luči in solncu.
Zaljubljeno se je oziral tja v temni kot na omaro. Zdelo se mu je, da vidi, kako blišči tam iz skrivnega predala žarki blesk srebrnikov, blišči z močjo, ki prodira debele deske omarine in sije v skrivnostnih plamenih naravnost v njegovo dušo.
„Štiri sto . . ., pet sto . .., šest sto .. drugo leto stopetdeset več ..... potem še več, še več . . ., pritrgam si to in ono . . to in opustim oao. Čez tri leta bom imel že tisoč petsto, privzamem si pomagačev, zaslovim ... in v šestih letih bo moja sreča tu! — Dobljeno!! — Ah, še šest let, ah, čez šest let. . . samo še šest let in kopal se bom v blaženstvu. Da, vsak človek ima svojo zvezdo!"
Tako je mislil Avguštin in vrtel svoj stroj do izmučenosti. Teže naposled več čutil ni, utopil jo je, raztopil kot svinec na žarečem ognju. Čutil je le še ono žametno, mehko božajočo ga roko, čutil jo je vedno živejše in sklonil se je, kot da se laskajoč pritiska nanjo . . .
Avguštin je šival in šival, hitel vedno bolj, kot da se boji, da mu uteče ona blaženost, ona vonjiva, zapeljivo dehteča roka. ... Bil je podoben človeku, letečemu na vso s a po po prašni cesti za elegantno lakirano \ kočijo, v katero so vpreženi čili konji lahr#, lj ukrivljenih vratov, Širokih prsij. razpet^
zaspi. Klerikalna stranka je Sla Se dalje in zahrbtno strelja na svoje lastne sobojevnike ter podpira sovražnika. Za tako flagrantno izdajstvo je po vsem svetu samo jedna kazen, ki jo je tudi klerikalna stranka v polni meri zaslužila: a la lanterne z brezdomo vinci!
Jedro vsenemštva in nemškega nacionalizma.
2. Nemškonacionalna politika.
(Dalje.)
Lagarde razvija nadalje še naslednje jako zanimive in poučne misli o Avstriji :
Es gibt keine andere Aufgabe fiir Oesterreich, als die, der Coloniestaat Deutsch-lands zu \verden. (Naj se s to mislijo primerja vse naše javno aktuvalno življenje v Avstriji. Pošta, promet z Nemčijo itd.)
Die Volker in dem weiten Reiche sind mit Ausnahme der Deutschen und Siid-slaven (Jugoslovani so mu samo Srbi in Hrvati; tem [osobito pravoslavnim Srbom] se mora nemška politika prikupiti, da jih od ruskega vpliva odvrne [gl. prihodnji odstavek]; isto velja glede na Poljake. Mali Slovani so torej Material fiir germ. Neu-bildungen, kakor so slovanski Prusi in polabski Srbi bili) alle miteinander poli-tisch \vertlos: sie sind nur Material fiir germanische Neubildungen.
Die Siidslaven moge man ja mit allen Germanisierungsversuchen verschonen. Es ist bereits viel an ihnen verdorben \vor-den, indem man vvesteuropaische Staats-formen und Anschauungen ihnen aufge-biirdet, indem man mit russischem Golde russische Interessen unter sie g saet hat, \vahrend doch nur serbisch-croatische Interessen ein Recht haben unter ihnen zu existieren.
Alle iibrigen nichtdeutschen Stiimme des Donaureiches, die Magvaren (0 Madja-rih se Lagarde pri drugih prilikah jako ne-Ijubeznivo izraža; znamenite so te-le besede [I- str. 73J: „Ein klaglicheres Schau-spiel als Ungarn hat kaum irgend ein Land Europas geboten" [namreč od 1. 1866 naprej]; izvzame jedino še Španijo. „Ein ge-radezu beleidigender Mangel an Staats-milnnern, [in vendar so ti do dandanes tudi v Avstriji vladali!], vollige Unfahig-keit, politische Pfiicht zu erkennen und zu thun, rasende Verschwendung, Grossen-\vahnsinn, tvrannische Niedertretung aller nichtmagyarischen ISationalitaten, und Spei-chelleckerei gegen die in Ungarn angesie-delten, sich schleunigst aus einer Nation in eine Religionsgemeinschaft um\vandeln-den, zu allen Geschaften und zu allem Scheine von Geschaften gebrauchten, neben-bei die ihren Briidern gehorige Presse Europas zugunsten der Magvaren beeinflus-senden Juden, das ist, was die Geschichte aus den letzten Jahren uber Ungarn zu berichten hat."   Ne velja li res ta sodba
nozdrv, palečih oči, vihrajoče grive, tenkih nog, pa vitkega, elegantno se zožujočega telesa . . . Kočija je drdrala bliskoma, visoki kolobari cestnega prahu so se dvigali za njo, zavijali v svoj plašč prevoženo pot — Avguštin pa je hitel in hitel po cesti za njo, dušil se v prahu in pot je lil curkoma raz njega ...--
Minulo je četrto in peto leto . . . Bilo je zopet jeseni.
Pod teško odejo je ležal bolnik. Zvo-denele in osteklenele oči so se mu obračale z motnim obrazom tja k omari, iz nje pa je sijal tako čaroben, močaij blesk!. . .
.Dva tisoč ... ne ... tri tisoč sedem sto . . . Dovolj je! Zmagal sem . . .!"
Suh kašelj prekine Avguštinovo raz-motrivanje. Koščeno, zledenelo roko pritisne na vroče čelo, potegne ž njo počasi po izsušenem, ozkem lici, potegne po sumljivi, zaplavljeni rudečici, podobni izginjajoči večerni zariji . . .
Na nebu so se kopičili in tesnili oblaki. Zadnji žarki zahajajočega jesenskega solnca so jih ozarjali s čudno sladkim, poslavlja-jočim se dihom. Še hip, in njih blesk je izginil.
Od severa sem so se začuli zvonovi zaporedno,z jednoličnim, zategnjenim glasom, zlivali in spajali se kot dve brezupni, otožni srci s sivim mrakom.
Otlo so zarožljala okna v Avguštinovi sobici. Hladen naval burje se je izlil po nji in objel bolnika. Začutil je on, kako se ga
nemSkega nacional ca? in sicer Se v naSih dneh?) gar sehr mit eingeschlossen, sind lediglich eine Last fiir Europa : je schneller sie untergehen, desto besser fiir uns und fiir sie.   Sie gleichen kaufmannischen Geschaften, welche mit unzureichendem Kapitale arbeiten.  So gewiss es keine reuss-schleiz-greiz-lobensteinische Politik geben kann, so gevviss ist ein Konigreich Lodo-merien oder ein Herzogthum Oszwieczym (zu deutsch Auschwitz), ein Grossfiirsten-thum Ruthenien oder ein Wenzelland un-muglich.   Ungarn ist ein Biindel von Un moglichkeiten, und darum noch lange keine politische Moglichkeit; es lebt nur von dem Zusammenhange mit Cisleithanien. Muss man aber dies zugeben, \vas gibt man da-mit anderes zu, als die Pflicht, diesen Vol-kern und Stammen   zura Verschvvinden (Kako kratkovidni so torej oni Mali Slo vani, ki humaniteto sami sebi pridigajo in mislijo, da si bodo svojo narodnost ohranili tudi, če se bi enkrat Avstrija Nemčiji pripojila! Lagarde ima med Slovani jedino pred Rusi respekt, vse druge Slovane, ako so osamljeni, Nemci v kozji rog uženejo; tako reče glede na najštevilnejše Male Slovane:   „wir konnen jederzeit Polen, aber schwer zu Russen gewordene Polen ger-manisieren" [I. 71]), und dadurch zum Ein-tritte in das Leben Europas behilflich zu sein?  Schon  allein die Nothwendigkeit, \velche auf dem Oesterreicher lastet, vier oder fiinf Sprachen zu sprechen und zu schreiben, hindert seine Entwicklung. Der Mensch hat nur ein bestimmtes Mass gei-stiger Kraft: verbraucht er dies in der Er-lernung des  Magvarischen, Ruthenischen, Polnischen,    Tschechischen, Windischen, Serbiscben, Rumitnischen, so behalt er fiir Wesentliches nichts iibrig. Er ist im Stande in sechs Zungen Schnitzel und Bier zu be-stellen, aber nicht im Stande, an der Geschichte mitzuarbeiten.   Ich  dachte, die Wahl z\vischen den   beiden Fahigkeiten ware eigentlich so schvver nicht: \venn nur Pfaffen nnd Junker nicht so viel Interesse ha t ten, nicht unter Menschen zu leben, welche an der  Geschichte mitarbeiten." (Deutsche Schriften I. str. 84 si) (Konec prih.)
V JLJ ubijani, 26. avgusta. Delegacije in obstrukcija.
Vsi avstrijski politični listi se bavijo na prvem mestu še vedno z vprašanjem, ali se bodo mogle vršiti volitve delegacij ali ne. Nemški napredni državni poslanec dr. Nitsche je poročal svojim volilcem v Krumovem, da je osebno sicer proti ob-strukciji, da pa se mora klanjati sklepu večine, kajti le v slogi je moč. Nemška napredna stranka se udeleži obstrukcije, in njeno glasilo, „Bohemia", dokazuje, da bo z izvolitvijo delegatov tudi zasedanje drž. zbora dovršeno. Vlada noče parlamenta, nego samo delegacije, da ji odobre proračun. Temu pa se mora opozicija ustaviti ter
dotika in ovija počasi nekaj mrzlega, mo-krotnega in grozo vzbujajočega, prav kot bi mu lezla kača po golem truplu, oklepajoč se ga počasi od vratu dalje pa do tresočih se kolen. Čutil je Avguštin do mozga ta mraz. Hotel se je zaviti tesnejše, a mraz se ga je oprijemal le še tesnejše. Mrzel pot ga je polil. . .
„Vse zaman . . .? — Oh! . . .
Zdi se, da vidi razločno, kako se mu reži odurna, koščena ženska z zlobnim obrazom in razpuščenimi lasmi. Bliža se mu vedno bolj, že se ga je dotaknila ... hu!...
A glej! Napolnila se je soba najeden-krat z rožnim bleskom. Vse trepeče, miglja Iz te megle pa stopa prekrasno, rajsko bitje z modrimi očmi, plavimi lasmi, z dehtečimi ustnicami. . .
V kotu ni več omare. Tam stoji raz košna mizica, z divani okoli, na tleh pred njo leže mehker preproge iz tigrove kože. Na krasno tapetiranih stenah vise dragocene, imenitne slike in velikanska brušena ogledala. Takoj zraven so umetno izrezljana, s težkimi zavesami bogato zavešena vratca, držeč v boudoir prelepe soproge, ki jedino le zanj živi, ga boža in se ogreva na njegovem srcu.
„Ah moj soprog!"
Sklonila se je k njemu lepa dama ter poljubila strastno z žametnimi ustnicami njega, srečnega soproga ...
Hladna smrt se mu je privila v naročje popolnoma in ni ga več spustila .. .
volitev delegacij vsekakor onemogočiti. „Reichswehr° piše.da se „Bohemia" moti. Državni zbor dobi tako velik program dela, da bo imel dosti opravka za najdaljše zasedanje, tudi če bo delal najmarljivejše ,1 n f o r m a t i o n" pa piše: Obstrukcija proti delegacijam bi bila možna le potom pretepanja in kravala. Zato treba ljudij, velikih mas, kakoršnih pa ni na razpolago. Vsak poskus, obstruirati proti delegacijskim volitvam, bo provzročil konec nemškega jedinstva (Gemeinburgschaft.) Nemškoliberalni veleposestniki se take obstrukcije nikakor ne udeležb. Pa tudi Mauthnerjeva skupina ne. In videli bodo, da se je tudi krščanski socialisti, naj se delajo v svojih glasilih še tako besne, ne udeleže; kajti Lueger, Gess-mann, Liechtenstein so vsi preavstrijski, da bi se pregrešili proti cesarju in državi Med naprednjaki nima nihče posebnega po guma, nacionalci in Schonererjanci, ki bi imeli pogum, pa nimajo fizične moči. Vršili se bodo torej burni prizori, m~rda bodo tudi surovo psovali, toda to nič ne deV Nevarnost za volitev delegacij, resnično resna nevarnost bi nastala samo takrat, ako bi desnica dovolila, naj se vrši karkoli: s tem bi zašlo ustavno vprašanje v akutno krizo. To pa se ne bo zgodilo, in delegati se bodo vsekakor volili.
Nemški radikalci in vojaštvo.
„Neue Freie Presse" hujska sedaj že proti vojaštvu ter dela razliko med češkimi, slovenskimi in nemškimi polki. Na vsak način bi rada zapletla tudi vojaštvo v politiko, ter se sklicuje na dogodke v Gras licah, v Gradcu, Celovcu in drugod. Radikalci skušajo zanesti narodne strasti tudi na vojaško polje, kar bi imelo najslabše posledice za obstanek monarhije. Postopanje celovškega poveljnika, ki se je menda udal kričanju ondotnih Wolfovcev ter ni pri ponovljenih izgredih pozval več kranjskega 17. in štajerskega 7. polka, nego je poslal koroške domobrance, pozdravljajo seveda radikalci kot svoj velik vspeh. „N. Fr. Presse" hujska v današnjem uvodniku zoper rodom slovanske častnike, ki so toli predrzni, da govore svoj materinski jezik v vojaški družbi. Očividno je torej, da zanašajo Nemci strast že na vsa polja, in gorje državi, ako ne ustavi vlada pravočasno tega herostratskega počenjanja! Dogodki v Celovcu, kjer so nacionalci plju vali na avstrijske vojake 17. pešpolka ter jih zmerjali z „Rauber1, „MOrder" in jim kazali svoje največje zaničevanje, govore dovolj jasno. Videant consules . . . !
Atentat na Milana.
„Pester Lloydu" javljajo iz Belega grada: Obravnava proti Kneževiću in sokrivcem se začne v sredo, 30. avgusta. Ob toženih je 43 oseb. Obtožnica je razdeljena na tri dele, in sicer proti napadniku, proti intelektuvalnim provzročiteljem in proti onim, ki so za nameravani atentat vedeli ter se pripravljali na prevrat v deželi. Kakor se čuje, je nabranega proti Pa s i ću, Tavšanoviću, St. Protiću, odvetniku Živ ko vi ću in duhovniku Milanu Gju-r i č u mnogo obteževalnega materiala. Tudi o intelektu valni krivdi polkovnika VI a j kovica imajo močne dokaze. — Seveda so nabrali ves ta „obtoževalni materijal" in te „dokaze" različni plačani vohuni, ki lažejo in prisegajo kakor komandira Milan.
Drevfusova afera.
Pred sodiščem v Rennesu se zasliša vanje prič v zadevi Dreyfusa nadaljuje. Izjave prič pa so tako protislovne, da je teško, napraviti si lastno sodbo. Priče generalnega štaba se trudijo dokazati, da je Dreyfus mogel dobiti in izdati take vojaške tajnosti, ki so za Francijo največje nevarnosti, druge priče in Dreyfus pa dokazujejo, da to ni bilo možno, ker navadni stotnik, kakoršen je bil Dreyfus, ni imel tako visokih zvez, in da je bil v dotičnih oddelkih le kratek čas. Dreyfus ves čas ni priznal ničesar, nego zatrjuje z največjo doslednostjo svojo popolno nedolžnost. Dejstvo ostane, da so du Paty de Clam, Henry in Esterhazy storili vse, da pokopljejo Dreyfusa, da pa so tudi general Gonse in njegovi tovariši v generalnem štabu storili vse, da rešijo Ester-hazvja, ki je pisal bordereau. Zagovornika Drevfusa, Labori in Demange, sta nabrala že veliko gradiva, ki dokazuje nedolžnost Dreyfusovo; mnogo lažji posel pa bi imela, ako bi prišli pred sodišče tri glavni priče: Da Paty de Clam, Henry in Esterhazv. Zlasti Dreyfus vroče želi, da ga konfronti-
rajo z du Paty de CIamom, ki pa je baje nevarno bolan in ne more pred sodnike. Henry je mrtev, Esterhazy pa je na varnem v Angliji.  Zadnje priče  so prinesle tudi nekaj  smeha pred sodnike,  zlasti priča Bodson, ki je govoril o ljubavnih afčrah svoje žene, katera je imela za ljubimca tudi lajtnanta   Dreyfusa. — Dogodki v Parizu in v Rennessu niso napravili v ruskem časopisju dobrega utiša. V Parizu živeči knez Baryatinsky slika v „Novostih" razmere na Francoskem v najbolj črnih barvah ter piše da nakopavajo „laži, ponarejanja in opravljanja francoskih generalov in nacionalistov Franciji rane, katere bode morala še drago poplačati". Knez Meščerski, izdajatelj „Graz danina", se strinja z Baryatinskim ter pravi, da „morejo od generala Mercierja in tova rišev nakupičene laži in sleparije izzvati zaničevanje vseh poštenih ljudij na Ruskem.4 Tudi „Nov. Vrernja" piše, da je položaj v Franciji jako resen, ter da bo treba vse uporabiti, da se razburjeni duhovi pomire. Celo „Rusija", Francoze proslavljajoč list, piše, da bo vojaški šovinizem na Francoskem kriv financialnega propada. V Rusiji je izgubila Francija radi Dreyfusove afere vsaj pol spoštovanja, zlasti pa ga je izgu bilo častništvo, ki sestoja iz klativitezov, salonskih gigrlov  in   politikunov.  — Pri zadnji seji sta bila zaslišana zvedenca v pisavi, Gobert in Bertillon. Prvi je izjavil, da je pisal bordereau Esterhazy. Pisava je docela Esterhazvjeva in tudi papir je tak, kakoršnega so našli samć pri Ester hazyju. Bertillon pa je dokazoval, da je pisal bordereau Dreyfus in sicer s ponarejeno pisavo.
Položaj v Belgiji.
Ker se politične razmere z novim mi nistrstvom, ki je prav tako klerikalno ka kor prejšnje, v Belgiji niso spremenile, in ker volilna reforma, ki je po novih predlogih vlade sicer boljša, še vedno ne zado voljava delavcev, je sklenilo vodstvo delavske stranke, da se upre volilni reformi z vso silo ter da — če treba — uprizori nove poulične izgrede. V ponedeljek se bo vršil izreden kongres socialistov, ki sklene nadaljno določbo proti de Smetovi vladi.
Dopisi.
Iz Vipave, 22. avgusta. (Advocem „Ali je tudi krajni agrarski komi-sariat klerikalen aparat?")
V št. 190. „Slov. Naroda" prijavil je c. kr. krajni komisar za agrarske operacije popravek k članku, objavljenem v št. 18f>. pod gornjim naslovom. Ker nam je na tem. da javnost prav sodi, posvetimo mu nekoliko odgovora. Da bode pa mogoče ta spor prav razumevati, podamo uvodno kratko sliko o jedru spora, ki razjeda ne le trg vipavski, marveč vse občine po vipavski dolini, vendar s to razliko, da vidijo druge občine v tem le pravni spor, dočim so mu dali vipavski klerikalci odločno politično lice.
Ob času tlake in desetine imeli so vsi naši kmetje — premožnejši in kajžarji — servitutne pravice v grajščinskih gozdih in pašn;kih. Razume se po sebi, da je imela večja kmetija tudi večje potrebe pri gozdih in pašnikih, manjše kmetije, pa tudi manjše potrebe; temu dosledno uživala je večja kmetija tudi večje servitutne pravice v grajščinskih gozdih in pašnikih, ali zato je morala pa tudi večjo tlako in desetino po velikosti posestva odpravljati, kakor kajžarji ali srednje kmetje.
Po odstranjenji tlake in desetine odkupiti je moral vsakdo svoje servitutne pravice po velikosti užitka oziroma posestva pri davkih, kar je bilo jedino pravo. Kolikor uživaš, toliko plačaj. Prav pa ni bilo — in to moramo vsaki dan britko občutiti — da niso imeli p. i odkupilu naši kmetje razumnega moža v svoji sredi, ki bi jih bil poučil, da naj zahtevajo od graj-ščine, naj jim po meri njihovih servitutnih pravic odstopljeni gozd nadrobno razdeli, ne pa skupno odstopi, kajti s tem niso bili le za stroške nadrobne razdelbe oškodovani, nego ustvaril se je s tem neusahljivi vir večnim prepirom mej sosedi.
Kmalu po odkupilu pojavili sta se povsodi po dve stranki: jedna, imovitejši ljudje, zahtevali so, naj se gozd ,po potrebi", po dosedanji navadi in po meri odkupila uživa, druga, manj premožna, je pa
Dalje v prilogi.
Narodu" št 195, dn6 26. avgusta 1899.
Priloga „Slovenskomu
upila: aV gozdu smo vsi jednaki". Ali yjubu temu prepiru uživalo se je — zlasti tudi v Vipavi — gozd po stari navadi, to je po velikosti posestva in odkupila, kar je čisto pravično, kajti jasno je, da ne more imeti posestnik, ki je plačal recimo 400 gld. odkupila, jednakih pravic z onim, ki je plačal le 20 gld. Vzlic temu so si znali nekateri manj imoviti pomagati. Ker niso potreb imeli, so jih iznašli. Pokazovali so leto za letom potrebščine posameznikov pregleduj očem u gozdnemu odseku jeden in isti gnjil pod, ter leto za letom, dobivali zanj krle iz skupnega gozda in jih prodajali, dokler se ni obč. odbor te sleparije naveličal ter sklenil voditi o tem posebno knjigo, ter vsakteremu, ki bi les za stanovito potrebščino že prejel, pa ga je prodal, les iz skupnega gozda odreči. To je bilo glavno pametno in pravično, ali s tem se je boj poostril. Take zvijačne gozdne pijavke začele so sedaj na ves glas upiti, da župan in obč. odbor z gozdom „po turško" gospodarita, da „prijateljem" les izkazujeta, „nasprotnikom" pa odrekata itd.
Dekan Erjavec, kateremu se ni z nobenim sredstvom posrečilo, dobiti občino v svoje posvečene roke, začel je izkoriščati ta razpor ter zbirati malkontente okolo sebe ter jih rekrutirati za klerikalno stranko z obečanji, da bode njegova stranka dosegla, da se gozd po jednakih delih nadrobno razdeli; da bi bila agitacija tem vspešnejša, sklical je katoliški shod, na katerem je gozdni zvedenec dr. Šusteršič neposredno pred razpisom obč. volitev o razdelbi gozda govoril ter javno mnenje za te volitve pripravljal; da bi pa tem več pristašev dobil, agitovali so dekanovi „breki" s tem, da bode novi klerikalni obč. odbor dal 20.000 hoj posekati ter jih mej udeležence po jednakem številu razdeliti.
Iz tega bode marsikomu jasno, zakaj in odkod je dobil dekan Erjavec a/s udeležencev za svojo pritožbo proti županu Hrovatinu in sedanjemu obč. odboru; z roko se lahko prime, zakaj so dotični gozdni udeleženci izvolili za „prvega zaupnika in pooblaščenca glede uredbe in uravnave predstoječega skupnega sho 'a" baš duhovnika Erjavca!!
Da še bolje pojasnimo, kako družbo je zbral dekan Erjavec okolo sebe, navedemo še naslednje:
Nekega dne videlo se je prihajati nekaj mož iz župnišča; na to so zadeli sekire na ramo ter odšli v gozd samolastno drva oziroma hoje podirat; domov prišedši, odšli so zopet takoj v župnišče, s čimer pa nočemo reči, da jim je dekan Erjavec kak svet ali navodila dajal. Istina je, da so ti možje krle na dom pripeljali, da so jim bili po županstvu odvzeti, da so bili možiceljni po okrajnem glavarstvu radi tega kaznovani, a jeden vrhu tega še zaprt, ker se je županstvenim organom s sekiro grozil, ko so mu hoteli krle odvzeti.
Taka so „nasilstva in krvo-li tj a", ki so dala krajnemu komisarju povod, odvzeti sedanjemu obč. odboru gozdno oskrbovanje in kakeršna je imel klerikalni načelnik po ' oblaščencev za razdeibo gmajne v mislih, ko je navajal tiste famozne „nove vzroke", o katerih še danes nič ne vemo, kakor tudi zelo dvomimo, da je krajni komisar rečenega nače'nika pred zaslišanjem zaprisegel in na svetost pri sege opozoril, saj vendar nismo tako naivni, da bi verovali, da je mož resnico govoril o gozdu in domačem boju zato, ker je prisegel, da bode pravično postopal pri razdelbi gmajne, ki nima z gozdom ničesar opraviti. (Konec prih.)
Z Bleda, 22. avgusta. Naš slavni Bled nima samo naravnih lepot, ampak nekaj prav dišečih cvetk s polja klerikalizma. Da j£ naš župan — stara grča in veren katoličan, ki pleše, kakor gospod župnik godejo, to že vsi veste. Ali naš gospod župnik so Vam kapaciteta in specialist, gospod župnik so Vam vzornik vseh naših dobrih gospodov župnikov: oni skrbijo, da je njihova cerkev ozaljšana in okrašena zunaj in znotraj, da je njihov fa-rovški plot dobro podprt, da ga prva sapica z jezera ne prevrne; oni skrbe, da ljudje niso brez maše ob nedeljah in zapovedanih praznikih; oni se pobrinejo, da pride dovolj členov na občni zbor kmetijske družbe; oni imajo izvrstno organizo
vane agitatorje; oni — oni so mej drugim tudi dober kočijaž. Torej vse prednosti izvrstnega dušnega pastirja.  In veste kaj
— oni bodo zidali novo cerkev, in sicer brez nadzorstva in brez polaganja računov. No, — pa pridite pogledat kakšno cerkev imamo — in videli boste, kako zaslužni bodo postali gospod župnik za blejsko faro, in kako jim bodo hvaležni župljani, ker bodo vsaj med sveto mašo pod varno streho, če pride dež! Zadnjič sem se grozno ustrašil, nekdo mi je pravil, da je pijanček se zgrudil ob farovškem plotu — in čujte — plot se je sesul in ga podsul, vsled trdega padca pijančkovega na zemljo tik lepega plota. Pa to ni bilo res. Na veliko svoje veselje — pozdravljajo me še kolci, kedar se ravno izgubim tam mimo in me svarijo, naj ne hodim preblizu, gosp. župnik so — mogočna in velika osoba. Kako tudi ne? Saj bero" vsako nedeljo dve sveti maši (seveda z dovoljenjem kne-zoškofa), jedno doma in drugo na otoku Tu zopet širijo zlobni ljudje govorico, da samo zato, ker je ona na otoku dobro pla čana, saj itak skozi vse poletje ondi ma-šujeta ob 8. dva kanonika iz Ogrske Gosp župnik pa pravijo, domači gospod naj bero mašo, tako se spodobi; in res jo bero za drag denar. Pravijo tudi, da se zelo jeze" nekateri župljani, ker morajo ob 5. uri že v cerkvi biti, pa vemo, da brez vzroka, kajti gospod župnik mašujejo, kadar se jim zljubi. No, in da drugo mašo berč, to je kaj naravno! Pomislite, prvič je drago plačana, in ta denar naj pobere tuj duhovnik; drugič vzemimo, da pride bolehen duhoven ali reven semeniški duhoven v prazno župnišče na otok stanovat, kako bo ponečedil in ponesnažil, kdo bo plačal stroške za snaženje in popravljanje — le gospod župnik. In g. župnik imajo prav — denar je danes velik gospod; in g. župnik imajo prav — da se ne zamerijo temu velikemu gospodu in čislajo njegov obraz. Le kadar ima kmetijska družba svoj občni zbor, takrat ga izdajo tega velikega gospoda
— in čujte — plačajo članom pot v Ljub Ijano. Seveda, kaj tako grdega si jaz ne morem misliti od našega vzornega župnika. Toda ljudje pravijo in trdijo, da so hodili gospod župnik od jednega do drugega svojih mamelukov in jim rekali: „Veste, Vi greste na občni zbor kmetijske družbe; vrgli bomo odbor, Murnika in Pirca, ker ne podpirajo konsumnih društev; pot Vam seveda plačam jaz !" In njihove ovčice so šle — le jeden se jim je baje odrezal: „Jaz sem sicer pristaš klerikalne stranke, pa zoper Pirca ne bom volil, ker več ve o kmetijskih zadevah, kakor vsi fajmoštri". Toda ljudje so zlobni, hudobni, nevošljivi, in najbrže podtikajo našemu župniku take reči. Hvalevredna podpora gospoda župnika je Miha Tavčar, hlapec kneza Windischgratza. Čujte, to Vam je agitator, ta mož zna delati zgago in sejati prepir, kakor malokdo. Glejte, liberalci so že jedenkrat pismeno prosili kneza, naj ga odpusti iz službe, seveda, ker jim ne da miru. Pa knez je dobra duša, knez je krščanska duša in rekel je svojemu bratcu: „Ti, bratec, prosili so me nekateri občani, naj odpustim Miho Tavčarja iz službe, ker je prevelik katoličan; pa glej, kaj ne, ljubi bratec, to bi bil smrten greh. Miha Tavčar naj ostane še nadalje najin hlapec, naj čita „Slovenca" in poučuje ljudi, kaj je prav in kaj ni prav". In Miha Tavčar je ostal desna roka gospoda župnika. Oh, to Vam rečem, ljudje so zlobni, zlobni; še celo našega drobnega in dobrega, učenega in duhovitega gospoda kaplana ne puščajo v miru. Veste, kako grozno stvar ste govo rili : „Gospod kaplan so izvedeli, da se je bebec Martin pregrešil zoper čistost mesa In glejte, kaj so naredilili? Poklicali so ga k sebi in ga s palico poučili kako in kaj. Toda ljudje so zlobni, kdo bi jim verjel, kar pravijo o našem župniku dobrih rok, o našem Mihi Tavčarju, dobrem katoličanu, in o našem kaplanu, velikem prijatelju čistosti mesa!
Iz Dolenjevasi, 22. avgusta. Pretečem teden peljal sem se z nekim gospodom skupaj iz Ljubljane domov. Med drugimi pogovori sva prišla tudi na razmere v naši občini. Kako pa je to, me vpraša oni gospod, da ste pustili g. Nacetu zadnjo besedo, kar se tiče občinskih računov ? On se je popolnoma opravičil, a vi, dolenje vaški trgovci ste zdaj lažniki. Oni dopis iz rib niškega predmestja se Vam je bil poslal
brez moje vednosti in ker niste na gosp. Načetovo opravičbo v Vašem cenjenem listu natisnili do danes še nikakega dopisa od tu, Vas prosim, da natisnete resnici na ljubo sledeče:
Lani po zimi dal je naš župan gosp. Ignac Merhar pri cerkvi razglasiti, da so razpoloženi cerkveni računi za tri leta nazaj. Ker so se bila vršila leto prej na fa-rovških poslopjih precejšnja popravila, šli smo mi trgovci in posestniki, in dva tukajšnja posestnika v občinski urad, da bi bili pregledali te račune. Župan nas pelje v pisarno in nam pokaže mali listek, na katerem so bile zapisane s svinčnikom neke svote. To je prepis računov, nam je rekel, originale pa da je poslal glavarstvu. Ke r poznamo g. Načeta, smo precej vedeli, da nas je v občinski pisarni kot župan „nafarbal", a da bi bili bolj zagotovljeni, šel je eden izmed nas osebno v Kočevje povprašat po teh računih. Seveda ni imelo glavarstvo nikakega računa v rokah, in ko gremo drugi teden zopet v občinsko pisarno, je imel župan račune v svoji gostilni že pripravljene. A naše začudenje je bilo še večje nego vzadnjič, kajti ti računi niso bili niti prav adirani; o drugem tu ne govorim. Mi smo si natanko prepisali te račune in eden pri drugem natanko revidirali prepise, tako da lahko s prisego potrdimo pravilnost prepisov. O ubožnem zavodu ni bil dal naš župan do tedaj že osem let nikakega računa Naše gasilno društvo obstoji menda že nad dvajset let in kakih petnajst let je bil g. Nace Merhar načelnik, blagajnik, tajnik itd. tega društva vse v eni osebi. Udov ni bilo nikakih. društvo je obstalo torej samo na papirju, a dobilo je to društvo v teh letih mnogo podpor, kakor jih dobivajo druga gasilna društva Kako je obrnil g. Nace te podpore v prid našega gasilnega društva, ne ve nihče. Iz vsega tega je razvidno, da je bila želja dopisnikova iz ribniškega predmestja, naj bi se g Nace brigal za natančno sestav ljenje občinskih računov preopravičena in čudili smo se tedaj, ko smo brali gosp. Nacetov popravek, njegovi drznosti.
Iz Ljutomera, 22. avgusta. (Volitev v okrajni zastop.) Tudi pri letošnji vo-litvi zmagali so narodnjaki vkljub neugod nejšim razmeram v velikem posestvu in v skupini kmetskih občin. V celem si bode stalo nasproti 19 narodnih proti 13 nemškim zastopnikom. Voljeni so iz skupine velikega posestva: Mišja Anton iz Ljutomera, Mursa Josip iz Krapja, Rajh Josip iz Mote, Mihalič Andrej iz Bučkovec, Štifler Alojz iz Križevec, Vršič Josip iz Stročje vasi, Žitek Franc iz Bučečovc in Žnidarič Franc iz Grab. Iz skupine kmetskih občin so voljeni: Božič Anton iz Radislavc, Slana Lovro iz Moravec, Slavič Matjaž iz Bučečovc, Heric Anton iz Volčje vasi, Slekovec Jožef iz Logarovec, Ficko Anton iz Kamen-ščaka, Dunaj Franc iz Ceraojevec in Belec Marko iz Krištanec. Zastopnik tržke občine je g. dr. Franjo Rosina iz Ljutomera. Ljutomerska občina je z glasovi nemške večine poslala v zastop osem najbolj zagrizenih Nemcev in nemškutarjev; da g. Julij Turn ni manjkal, se razume Upamo, da bode tudi novi zastop držal kvišku prapor od ločnega slovenstva in da Lode v gospodarskih zadevah ukrenil mnogo koristnega
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. avgusta.
— Osebna vest. Župan ljubljanski gospod Ivan Hribar vrnil se je z dopusta ter je predvčeraj zopet prevzel vodstvo roagi-stratnih uradov. — Profesor na ljubljanski realki, g. Franc Kreminger, je stopil v pokoj in je dobil tem povodom naslov šolskega svetnika.
— Zopet — konfiskacija. Zaplenje vanja se množe. Včerajšnja številka našega lista je bila zaplenjena radi dopisa iz Trsta, katerega smo priobčili na prvem mestu, in v katerem je bila pojasnjena politična agitacija namestnika grofa Goessa. Zaplenjen je bil ves ta dopis in ž njim tudi tista suha dejstva, o katerih govori „Edinost" že več tednov. Zaradi pozne ure nismo mogli napraviti druge izdaje.
— Kdo postane predsednik okrožnemu sodišču v Celju ? Ko je nemško ča sopisje začelo gonjo proti dr. Ferjančiču zaradi njegovega blejskega govora, vedeli smo takoj, kam pes taco moli. Znana nam je bila namreč mej sodnimi uradniki v
Celju razširjena govorica, da utegne dr. Ferjančič postati predsednik okrožnemu sodišču celjskemu na mesto v Celovec premeščenega Ullepitscha. Nemci so hoteli to na vsak način preprečiti. Ne vemo sicer, je-li bil dr. Ferjančič sploh v kombinaciji za to mesto ali ne, vemo pa, da so se Nemci bali, da postane sodni predsednik v Celju, in to je bil vzrok, da so zaradi njegovega govora zagnali tak krik in to je tudi pravi vzrok, da je kranjska klerikalna stranka v „Vaterlandu" priskočila celjskim Wolfovcem napornoč. Brez vsacega razloga, zgolj iz zavisti in škodoželjnosti je klerikalna stranka napadla dr. Ferjančiča v „Vaterlandu", samo da bi ne postal sodni predsednik v Celju, in če tudi pride na to mesto Nemec. In združena akcija \Volfovih pristašev in kranjskih klerikalcev je imela v s peh. Včerajšnja „Tagespošta" že poroča, da je vlada opustila namen, poslati dr. Ferjančiča kot sodnega predsednika v Celje, in to radi njegovega blejskega govora, radi katerega je tudi kranjska klerikalna stranka v „Vaterlandu" naskočila dr. Ferjančiča. Mi pa dostavljamo temu poročilu, da je sedaj vladni kandidat za mesto predsednika celj-kega okrožnega sodišča višjesodni svetnik dr. Eminger v Gradcu, imenovan „der Paraderath", zagrizen nasprotnik slovenskega naroda in njegovih prizadevanj. Eminger je kot svetnik že služboval v Celju in je izza tistih časov pri celjskih Slovencih v slabem spominu. Nastopal je vedno kot strasten pristaš celjske nemčurske stranke. Kot vodja okrajnega sodišča celjskega je vedno vplival pri strankah proti nalaganju pupilarnih denarjev v „Južnoštajerski hranilnici", kot svetnik pa je najbolj nasprotoval slovenskemu uradovanju in posebno sestavljanju kazenskih razsodb v slovenskem ;eziku. Ta odločni nemški naoionalec postane sedaj predsednik okrožnemu sodišču v Celju. Kranj ska klerikalna stranka pa je lahko ponosna na to, da mu je pomagala do tega mesta in po svojih močeh pripomogla, da ni prišel v Celje — Slovenec.
— Značilno. „Slovenec" je bil predsi-nočnem zaplenjen. Ta nesreča ga je zadela zaradi članka, v katerem je krepko in zasluženo prijel celovško policijo zaradi njenega postopanja pri zadnjih izgredih v Celovcu. „Slo vencevo" postopanje se nam zdi jako značilno. „Slovenec" je sedaj ves v ognju in ogorčenosti izven sebe, sedaj, ko gre za nekaj nemških klerikalcev in nekaj nemških lemenatarjev — tedaj pa, ko so bili Slovenci in njihovi slovanski gostje v Celju v smrtni nevarnosti, ko so jih najete nemške druhali napadale in pobijale ter rušile slovenske domove, ko so morali krvni naši bratje segati
po revolverjih da ubranijo svoje življenje, tedaj je „Slovenec" klavrna svoja poro-čilca posnemal po graški „Tagespošti" in o vseh dogodbah tako mlačno in hladnokrvno poročal, kakor da ga vse skupaj nič» ne briga. To postopanje je pač jasen dokaz daje „Slovencu" usoda vsacega nemškega kaplana in lemenatarja bolj pri srcu, kakor pa usoda lastnih rojakov. To si naj štajerski Slovenci dobro zapomnijo.
— Tinjska izjava. Iz beljaške okolice se nam piše z dne 23. t. m.: Dobro smo jo pogodili zopet enkrat Korošci. To se bomo prikupili izvestnim gospodom v Celovcu v škofovi palači. Meni se kar vidi, da so bili pri zadnji pastoralni konferenci v Tinjah udeležniki prav zidane volje, kajti rodili so duševno dete v štev. 189. „Slovenca" pod napisom „Svarilo s Koroškega", ki bi bilo gotovo pogubonosno za vse, ki simpatizujejo s „Slovenskim Narodom", ko bi ne bilo tako silno smešno. Vzrok se lahko koj razvidi. Gospodo jezi, da je še vedno „Slovenski Narod■ oni list, ki z vnemo brani najodločneje celokupni narod slovenski proti vsakovrstnim napadom, ne pa njih oboževani „Slovenec", ki je igral baš v celjski zadevi prav nevažno vlogo. Spodtikajo se nad „Narodovimi" besedami: „poštena naša slovenska duhovščina je za nami in bode delala z nami" itd. Torej poštena bode z nami. Če se ta gospoda šteje med nepošteno, potem jo ves .Narodov" članek prav nič ne briga Najbolj se pa duhovitost tinjskih zborov alcev kaže v tem, da so našli v „Narodovem" članku nauke za se.  Jaz ne najdem v celem
Članku naukov za duhovnika. Čutiti se morejo torej zadete glede zveze z Nemci, da so tako vzkipeli. »Narod" je po moji pameti vendarle samo poživljal slovensko ljudstvo koroško, naj se osamosvoji, naj se loči od sovražnega zaveznika. Vidi se, da so morali gospodje dotični članek le površno čitati, da so se smatrali dolžne odgovarjati nanj po posebni izjavi. Njim tudi ni dajal „Slovenski Narod" ne naukov, ne pozivov. Glede volitev naj pa gospodje rajši molče. To je stvar, ki gre menda nekaterim podpisancem prav do živega, in ko bi bilo šlo po njih volji, bi mi morda našega vrlega drž. posl. v osebi preč. g. L. Einspielerja nikdar ne imeli, o njegovem protikandidatu pa dvomimo, da bi bil šel k jugoslovanskemu klubu. Celo nekateri volilni možje bi lahko potrdili, kako strastno se j e delalo proti našemu poslancu v gotovih in merodajnih krogih. Ko bi se bili nekateri izmed njih nekoliko bolj pobrigali, bi bil naš državni poslanec izvoljen lahko s čisto slovenskimi glasovi. Torej zadene krivda le spet nje same. Nemške glasove za Gra-fenauerja pa smo odkupili s slovenskimi za Huberja. Torej, gospoda, ne hodite v prihodnje s takimi izjavami več na dan, ker niso umestne in bi nam utegnile več škodovati, ako se mi med seboj spremo, kakor če bi se našim konservativnim Nemcem skušali stokrat prikupiti. Torej pozor — na vlak, da se vidi, kam se nam bode peljati, da bode za vse prav, v prvi vrsti pa za nas Slovence.
— Zdravnik deželnega odbora v Celju. V Celju je deželna bolnišnica. Zdravnike za to bolnišnico imenuje slavni dež. odbor štajerski. Isti ima pri tem vedno „srečno" roko, kar je samo ob sebi razumljivo, kajti imenoval je za primarija Celjana dr. Jesenka, germanskega sina slovenskega narodnega očeta, in za sekundarja Celjana dr. Gollitscha, istotako neposrednega potomca Thusnelde in Hermana, kakor to že njegovo ime svedoči. Oba zdravnika se odlikujeta po svoji nemški zagrizeni strasti in pa po svoji uprav homerični „ljubeznivosti" do bolnikov, kateri so tako srečni, da pridejo v deželno bolnico celjsko. Pri-marij dr. Jenko je revež, ki nima časa, da bi veliko skrbi posvečeval ubogim param v deželni bolnici. On je mestni zdravnik celjski, je sodni zdravnik, brez katerega se ne more skoraj nobena kazenska obravnava z zvedenci zdravniki izvršiti; on mora iti na komisione, je mestni »oče" itd. itd. Velik del skrbi za bolnike v bolnici mora prevzeti torej sekundarij, dr. Gollitsch, in bolniki hvalijo Boga, da imajo tako izborno zdravniško pomoč. Dr. Gollitsch je namreč prvak vseh zdravnikov, prava luč v tem obziru, in zato je tudi, ker je pravi pravcati celjski otrok, kateri, kakor prigovor pravi, kaj radi prav dobro prospevajo, in kot celjski otrok je bil predestiniran za mesto sekundarija. Da bo svet izvedel, kako ta gospod, kateri je tudi ob priliki obiska čeških dijakov v Celju igral imenitno ulogo med nemškimi pouličnimi — „gospodi" — naj služita exempli gratia za sedaj samo dve dogodbi. Prva dogodba: Neki gospodar pošlje svojo služkinjo v bolnišnico zarad bolnega prs.a. Služkinja se brani ostati v bolnišnici — celjska bolnišnica ima namreč negativno privlačno moč; bolnik gre tako rad tjekaj, kakor bik v mesnico — in tedaj reče dr. Gollitsch, naj pride vsak drugi dan v bolnico prst pokazat. Ženska hodi 14 dni v bolnico; dr. Gollitsch ogleduje prst, ga z nečem maže, pa prst je hudoben, noče postati boljši. Radikalen, kakor so Celjani sploh, razsodi toraj dr. Gollitsch, prst se mora odrezati. — Trmoglava ženska pa hudobnega prsta noče dati odrezati, tako da Gollitschu ne preostaje dru-zega, kakor žensko prepustiti njeni usodi ter jo nagnati rekoč: „Če pa prsta ne daš odrezati, pa ti ni treba hoditi več sem". Ženska odide, ter se leči z navadnimi domačimi zdravili, in ta nagajivni prst je tako hudoben, da noče odpasti, ampak se popolnoma zaceli, tako da ga trmoglava ženska ima še dandanes celega in zdravega za — kazen, ker ni hotela poslušati »modrega" dr. Gollitscha. — Druga dogodba: Pred 14 dnevi je bilo nekaj žensk na pokopališču deželne bolnice, da si ogledajo neko mrtvo dete. Pri tem pripelje voznik novega mrtveca. Ženske vprašajo voznika: »No, koga pa si sedaj pripeljal? Voznik: „Ne vem, ali vozim mačke, ali koga, ko celo pot v trngi tako cvili". V tem pridirja
neki pot iz bolnice, naj se voznik koj vrne, češ, da ne bo nekaj prav. V tem se odgrne mrtvec in pokaže se, da je ta »mrtvec" — živa ženska! Peljali so jo nazaj. Reva živela je še tri dni, potem je res umrla, Bog ve\ če ne mnogo vsled strahu, katerega je na svojem živem sprevodu na pokopališče prestala. Zdrave prste rezati, še žive bolnike voziti na pokopališče, to je najnovejše v Celju. — »Heil — dr. Gollitsch !■
— Shod pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, na katerem je poročal posl. Žičkar, je sprejel med drugimi tudi naslednji resoluciji:   1. Nad 500 slovenskih kmetov in drugih narodnjakov raznega stanu, zbranih pri Sv. Trojici, se zgraža v dno duše nad surovostjo celjskih Nemcev, katero so vprizorili oni teden nad mirnimi Slovenci ter prosijo slovenske poslance, naj bi se trudili in potegovali, da se podržavi celjska policija, in da bo varno življenje in premoženje naših bratov, celjskih Slovencev. 2. Ker Slovenci ne najdejo v deželnem zboru nobene pravice, ker torej  Nemci nimajo srca   za slovensko ljudstvo, ki šteje tretjino prebivalstva, zato zahteva nad 500 na današnjem shodu zbranih volilcev lenartskega okraja, da se za južni Štajer napravi poseben namest-niški oddelek, kjer bo tudi Slovenec našel svojo pravico. Zbrani volilci torej odločno kličejo: Proč od Gradca!
— Slovenski groš jim vender diši. Bivši trgovec Hummer iz Celja je jeden najzagrizenejših in najstrastnejših naših nasprotnikov. V Celju je preganjal s strupenim sovraštvom vse, kar je slovenskega, sedaj pa hodi po Kranjskem in lovi Slovence, da bi se zavarovali pri neki am sterdamski zavarovalnici. Slovencu želi mož smrt, ali zavarovalno provizijo bi le rad pri njem zaslužil.
— Nadučiteljsko  mesto v Dobre-poljah — kdo je dobi? Iz Dobrepolj se nam piše: V št. 185. „Slovenca" se neki dopisnik čuti poklicanega, oddati pri nas izpraznjeno nadučiteljsko mesto.   Kdo zasede to častno mesto pri nas, sprašuje se splošno na okoli med ljudstvom — tako trdi dopisnik. Ne splošno. To delate samo v zadrugi, ki imate mnogo časa na razpo-1 aganje, ki menite, da med vsem slovenskim   učiteljstvom bi bil le predsednik vaše zadruge, dobrepoljski g. Jaklič sposoben za to častno mesto. Tako ga povi šujete, kakor da bi bil Dobrepolje spremenil v obljubljeno deželo,  ali ravno on je nas razdvojil in povzročil prepir in sovraštvo v Dobrepoljah, kjer je vladal prej tako blažen mir.  Osrečil pa tudi ni še nikogar,  kakor samega  sebe  in  svoje sorodnike, ki imajo v zadrugi mastne službe. Dobiepoljskim   narodnjakom   žugate, da smo potem izgubljeni, in radi vam pripo-znamo,  da kdor ne bo prišel vsaj vsak teden enkrat v zadrugo, bo razglašen za 1 iberalca in bo pri gosp. Jakliču ob milost. Opisal ga boda, kakor bi bil največji zlobnež, ter ga v Lampetovi vreči poslal v »Kato liško tiskarno", potem se bodo vsi vneti klerikalci  veselili.   Ali večina izobraženih mož v naši dolini je mnenja,  da je med narodnim slovenskim  učiteljstvom veliko sposobnejših moči za izprazneno nadučiteljsko mesto, kakor je g. Jaklič. Upamo da bo deželni šolski svet izbral moža, ki bode vse svoje moči posvetil šoli in našo mladino vodil po poti izobrazbe in omike, ne pa tacega, ki bi v šoli pisal slabe povesti in bral pisma raznih agentov. »Slovenca"  dopisnik meni, da je g. Jaklič že vse Dobrepolje osrečil in da se spremenijo Dobrepolje v raj, kjer se bosta mleko in med cedila s Črnega vrha čez Kompolje v zadrugo, ako postane nadučitelj, v resnici pa  se je bati najhujših prepirov in tudi bojev, če se „ Slo vence va" želja uresniči.
— Posebni vlak „Sokola" na Vrhniko bode vozil pri vsakem vremenu, in smo naprošeni posebno še opozoriti vse izletnike na to, da po odredbi železniškega ravnateljstva z večernim posebnim vlakom ob 8. uri ni dovoljeno voziti se drugim izletnikom, nego onim, ki imajo karte za posebni vlak, oziroma ki so se že zjutraj, ob 9. uri odpeljali s posebnim vlakom. Kdor bi se torej peljal še le popoldne ob 2. uri na Vrhniko, misleč, da se zvečer popelje pa ob 8. uri nazaj, bi se zmotil; ako hoče še isti dan nazaj, moral bi odpeljati se že cb 5. uri z zadnjim rednim vlakom. Ravno
neugodni vozni red je bil vzrok, da je „Sokol" priredil poseben vlak, in bi bilo le čudno, če bi občinstvo s prav obilno udeležbo ne pripoznalo njegove požrtvovalnosti. Za legitimacije naj se zglasi vsakdo pra vočasno, da se še jutri dopoludne more brzojaviti število izletnikov zarad postrežbe in obeda. Zabave se ne bode manjkalo, ker je na vsporedu: javna telovadba „Sokola", koncert »Ljubljane" in postojinske godbe, ki bode tudi plesaželjni mladini zaigrala „samo da veselo bo!" Česar je torej še želeti ? Splošni klic naj bode v nedeljo: Hajd na Vrhniko!
— Sokolski izlet na Vrhniko. Kakor se nam poroča z Vrhnike, se tam delajo priprave, da bodo izletniki, ki se popeljejo jutri s posebnim vlakom na Vrhniko prav slovesno vsprejeti. Tudi vrhniške dame bodo pozdravile „Sokola" in druge izletnike. Po vsprejemu na kolodvoru in pred čitalnico gredo Sokoli in vsi drugi izlet niki z godbo do romantičnega Mo-čilnika, od koder se vrnejo proti polu-dnevu in se potem vrši že naznanjeni pro gram. Legitimacije in vozni listni za posebni vlak se bodo dobivale jutri zjutraj na južnem kolodvoru do odhoda vlaka, to je do 9. ure. Opozarjamo še jedenkrat, da vlak vozi pri vsakem vremenu, ker se ni bati trajnega dežja, če bi tudi zjutraj bilo morda vreme neugodno. Na svidenje torej jutri na prijazni Vrhniki!
— Kam je prišla narodna zastava s Kurhausa ? Z Bleda se nam piše: Na vsakem koncu „Kurhausa" je drog; na jednem je visela cesarska, na drugem pa narodna zastava, namreč do letos. Odkar pa imajo v „Kurhausu" blejski in ljubljanski nemški nacionalci prvo besedo, je narodna zastava zginila z droga! Daleč smo prišli, da se mora na slovenski zemlji nekaterim haj-lovcem na ljubo skriti slovenska trobojnica. Sploh pa letos na Bledu nimamo miru pred nesramnimi hajlovci. Nekaj fante, lino v iz znanih ljubljanskih hiš je tu, ki na cesti kakor v kopališču nadlegujejo in izzivajo ljudi s svojim „hajl". Svetujemo jim, naj nikar ne bodo preveč preširni, sicer bi se jim znalo kaj človeškega pripetiti Nemških izzivanj kratkomalo ne trpimo in če jim ne bo iz lepa konec, jim bomo pa mi konec naredili.
— Jednajsta stoletnica Pavla Dija-kona, langobarškega zgodovinarja, ki je umrl 1. 799. po Kr., se bo praznovala na slovesen način, dne 3. septembra t. 1. in naslednje v Čedadu (Cividale) na Furlanskem. Svojo udeležbo je naznanilo 100 znanstvenih zavodov, med temi iz Avstro-Oger-ske: Societas Labacensis Matica Slovenska, vseučilišča v Gradcu, na Dunaju, v Krakovu in Kološu, politehnika na Dunaju, društvo »Minerva" in »licej* v Trstu, državna arheološka muzeja v Akvileji in Spljetu ter deželni muzej v Trstu; gimnazija benediktincev na Dunaju in občinska v Trstu,  pa ženski licej v Trstu.
— Poleg znanstvenih »konferenc" bode tudi polno drugih zabav, n. pr. poljedelska obrtna razstava, razstava goveje živine, Tomadinijev oratorij »La risurrezione" (se bo ponavljal), shod furlanskih učiteljev, duhovne svečanosti (dne 8. sept.), streljanje v tarčo, itd. Med tem pa bodo koncertovali »bandisti" in se bodo zažigale „čarobne arhitektonične iluminacije, izvanredni piro-tehniški špetakuli in velikanski ognjeumet-niški prizori". — Kakor znano, bodo zastopali Matico Slovensko: kurat Koblar, prof. Laharnar in prof. Rutar. —
— Pevskega društva „Ljubljane" Členi zbirajo se jutri dne 27. t. m. povodom sokolovega izleta na Vrhniko, v društveni sobi »Narodnega doma" točno ob 8. uri zjutraj; odkoder točno ob polu deveti uri odkoraka na južni kolodvor. Društvo udeleži se izleta z zastavo, torej je priti v čepicah in s trakovi.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" po leti jutri na Vrhniko in se pridruži izletu „Sokola". Členi zbirajo se ob 12. uri v društvenih prostorih. Želeti je polnoštevilne udeležbe. Z društvom popeljejo se tudi lahko drugi gg. kolesarji, kateri odpeljejo popoldne, če tudi niso členi društva.
— „Slavec" klub slov. kolesarjev,
— členi in podporniki — zbirajo se jutri za izlet na Vrhniko v »Narodni kavarni" ob V*2- uri popoludne.
— Deželna zaveza kranjskih gasilnih društev sklicuje shod kranjskih gasilnih društev na soboto dne 9. septembra t. L
ob */g6. uri popoludne v Ljubljani. Dnevni vspored: 1. Otvoritev po načelniku. 2. p0 ročilo o delovanju. 3. Poročilo blagajnikovo
4. Predlog o spremembi zavezinih pravil
5. Posebni predlogi, ki se pa morajo do 3 septembra pismeno zavezinemu odboru do-poslati.
— Nove demonstracije v Celovcu. V sredo svečer so se zopet primerile velike protiklerikalne demonstracije v Celovcu Izgredniki so pri semenišču pobili več oken in vlomili železna  vrata v škofijo, hoteč na škofa. Ta dan pa niso več kranjski vo jaki delali redu, ampak koroški domobran i Razgrajači  so bili  visoki  gosposki jako hvaležni za to nežno obzirnost na njihovi čutila. — V četrtek zvečer so se izgredi zopet pomnožili.   Proti 8. uri zvečer se ji zbrala mnogoštevilna množica pred škofovo tiskarno in je hotela okna pobit i Ker policija ni mogla  narediti  miru, je prišlo vojaštvo. Ta dan so morali zopet vojaki kranjskega polka razganjati skrajno predrzne izgrednike,  ki so bili tako na silni, da je moralo vojaštvo večkrat rabi bi orožje.   Več oseb je bilo z bajoneti ra njenih, mej njimi baje posebno težko brive Fischer.   Aretovanih je bilo vsega skupaj 22 oseb, nekateri radi puntanja. Izgrednik, so radi tega  hoteli napraviti naskok na mestno hišo, da bi aietovance osvobodil Zbralo se jih je vse črno. Tuljenje in ra/. grajanje je bilo velikansko. Policija je sp» znala,  da srdito proti   vratom  se valeči množici ni kos in je vsled tega zopet po klicala vojaštvo.   To je razgnalo razsajač in   zasedlo  mestno hišo ter bližnje ulice Položaj je jako resen. Klerikalci niso varni če pridejo na ulico.   Zlasti duhovnike in sultirajo povsod, koder se prikažejo. Dež. predsednik je pretrgal svoje inspeckijsk. potovanje in se je vrnil v Celovec, župan pa je izdal razglas, v katerem prepoveduj vsako zbiranje ljudij na ulicah in trgih tei opozarja na kazenski zakon. Ta razglas je najboljša ilustracija vladajočih razmer, in kako je nastala revolta.   Značilno je pa tudi, kako se oficiozi trudijo, da prikri jejo vso stvar, kolikor mogoče. Ko so bili v tržaški okolici sklofutani nekateri Lahi — kaj so vse tedaj  pisali oficiozi, sedaj pa, ko imamo na vseh koncih pravo pravcato r e v o 11 o, sedaj poročajo tako, kakor da vse skupaj nič ni.
— Iz klerikalnih konsumnih društev Predsednika konsumnih društev reete klerikalnih „beznic" v Zgornjem Tuhinju in Dobu sta bila pri c. kr. okr. glavarstvu v Kamniku te dni obsojena radi prodaje (točenja) žganja in vina na drobno, in sicer oni iz Tuhinja na 10 gld, oni iz Doba na 50 gld. V zadevi konsumnega društva v Dobu je bilo „ Trgovsko in obrtno dru štvo" podalo obširnejšo pritožbo. Kdo bode le plačal te globe? Najbrže]trpela jih bode klerikalna bisaga.
— Šolsko leto in pouk na ljubljan skih javnih in zasebnih ljudskih kakor srednjih šolah in učiteljiščih se prične dne 18. septembra.
— „Mestni dom" bo piihodnji mesec otvorjen in čez nekaj časa svojemu namenu izročen. Okolici primerna in poslopju potrebna bi bila javna ura v stolpiču, ki naj bi v nočnem času bila električno razsvetljena Take bi ne škodovale tudi v rotovškem in stolpu na Gradu, zdaj ko imamo elektrarno — pred nosom. Če hočemo moderni biti, bodimo v vsem, vsaj kar mogoče!
— Umrl je včeraj ob polu 1. uri zjutraj znani meščan trgovec in posestnik Jak. Kobilca. Pogreb bo danes ob G. uri popoludne. N. v m. p.!
— Premembe v goriškem učiteljstvu. V okraju goriška okolica so premeščeni: g. Rikard Gorjup iz Kala v Lukovec, g. Josip Urbančič z Gorenjega polja v Sv. Križ, gdčna. Frančiška Krajnikova iz Kozane v Ajdovščino, gdčna. R o z. Bizja-kova iz Ajdovščine v Rihenberg, gdčna. Dragotina Gostiševa iz St Martina v Št. Andraž in gdčna. A loj z i j a Golinova iz Mirna v Št. Martin. Izprašani učiteljski kandidatje so imenovani: g. K. Brati na za Šmarje, K. F i 1 i p i č za Lokev. M. Kun-tih za Kal, R. Gradnik za Kozano in gdč. Zofija Plesničar za Osek.
— V Boljunu v Istri je pri občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagala hrvatska stranka.
025" Dalje v prilogi. "SJ
Narod u" št 195, dn6 26. avgusta 1899.
Priloga „Slovenske m u
— Doslednost — kje si ? „Napad na gorenjo slovensko Savinsko dolino" je naslov sila ostremu dopisu, katerega je sinoči priobčil „Slovenec". V tem dopisu se pestijo nekateri slovenski učitelji, ker so poslušali nemški govor socialnodemokra-tičnega učitelja Horvatka z Zg. Štajerskega, češ, da je to napad na slovenstvo. Vprašamo „Slovenca": Kaj pa je to, če se vodijo duhovne vaje za slovenske učiteljice v slovenski Ljubljani v nemškem jeziku, če se skličejo v slovensko Ljubljano nemški jezuvitje, da s prižnice insultirajo prebivalstvo a la pater Abel? O doslednost!
— Opomin. Dogodek v neki tukajšnji tovarni, ki ni ostal brez nasledkov — vdova in mati treh nepreskrbljenih otrok je namreč vsled istega opasno zbolela — nas je primoral, da opozarjamo merodajne kroge, naj se ogibajo postopanju, ki se ne da opravičiti. Delavski stan je že itak razburjen, in kakor se na mnogih krajih vidi, je treba le male iskrice in — plamen švigne. Delavca ali delavko, kateremu ali kateri vsi neposredno predpostavljeni ničesar ne morejo očitati, tudi najvišji predpostavljeni in vodja ne sme brez tehtnega in pravega vzroka teptati in ga na zaslužku oškodovati. Pri tem ali onem obvelja mogočnost mogočnjakova, v drugem slučaju pa mora pred pogumnikom kapitulirati, ali po domače, v tla zlesti, in to škoduje celemu zavodu ter spodkopuje veljavnost vodstva. Treznemu in morda glad-nemu človeku pijanost očitati, je slab izgovor za kapitulacijo. Želimo, da bi obolela delavka kmalu in docela okrevala in da bi bila s tem vsa stvar končana.
— Otvoritev „Mestnega doma" v Ljubljani se zaradi obletnice smrti cesarice Elizabete ne bo vršila dne 9, 10. in 11. septembra t. 1, marveč že 7., 8. in 9. sept. 1.1. po istem vsporedu, kakor je bil določen za spočetka izbrane dni.
— Iz Spodnje Šiške se nam piše: Šišenska čitalnica in podružnica sv. Cirila in Metoda priredita v dan „Malega Šmarna" (8. p. m.) pri „Matjanu" v Zg. Šiški veselico v korist Ciril-Metodove družbe in Prešernovega spomenika. — Veselica za zgradbo Vodnikovega doma v Šiški dne 6. t. m. je donesla 180 gl. — Prihodnjo „Komarjevo" nedeljo poje pri maši ob 5. in 9. uri zjutraj čitalnični pevski zbor.
— Iz postojinskega okraja se nam piše: Čakali smo, da se oglasi kdo in odgovori na avprašanje do učiteljstva postojinskega okraja", kateremu bi bile razmere in pa zastopniške zmožnosti g. Skale, na d-učitelja v Vipavi in učiteljskega zastopnika v okrajnem šolskem svetu v Postoj ini, bolje znane. A ker smo čakali zastonj, in tudi postojinsko učiteljsko društvo le molči, je tembolj naša dolžnost na dotično vprašanje odgovoriti, da učiteljstvo izpere s sebe madež, če je bilo po g. Skali zapeljano s tem, ker je učiteljstvo s svojim liberalnim mišljenjem „farbal". Da je gospod sedaj klerikalec, o tem ni dvomiti, je li pa pristen in vnet pristaš te stranko, na to prašanje bi moral on sam odgovoriti. Najbrže pa tudi klerikalce le „farba" s svojim klerikalnim mišljenjem, da bi z njih pomočjo vladal svoje kolege in po hrbtu teh zlezel na kak višji klin. Učiteljstvo go-poda Skalo ni volilo iz osebnega prepričanja, saj kar to učiteljstvo poznamo, je v večini naprednega mišljenja, dasi tudi je med njim nekaj kukavic, katere bode treba o priliki poučiti, da ni dobro sedeti na dveh stolih. Večino glasov pridobil si je g. Skala s tem, da je že mesece pred volitvijo pisaril pisma svojim tovarišem in jih prosil njih glasu. Ali jih je in na kak način jih je v teh listih „farbal", o tem ne moremo govoriti, ker nimamo nobenega teh listov pri rokah. Učiteljstvo postojinskega okraja pa je menda po večini mu brez premisleka obljubilo svojo pomoč; dasi je tudi v zadnjem času nastopil g. Skali protikandidat, so vendar vsi glasovali za g. Skalo, ker niso hoteli snesti dane besede. In tako je ta klerikalni mož prišel v okr. šolski svet zastopat učiteljstvo, dasi bi se dobili tudi drugi možjo, ki bi po svojih večjih zmožnosti in odločnosti bili bolj vredni stati na tem mestu in bi učiteljstvo dobilo dobrega in neustrašenega zagovornika, kar pa o g. Skali jako dvomimo. In če je učiteljstvo vsled nepremišljenosti vrglo na sebe ta „madež", pustilo ga pa ne bode na sebi in — če prej ne — pri prihodnji volitvi pokaže odločno,
kakšni zastopniki so po njegovi volji in da ne potrebuje zastopnika, ki bi klečeplazil pred sovražniki svojega stanu. Le pri narodni stranki ima učiteljstvo zaslombo in zaščit, te se mora trdno okleniti, če noče, da ga potre nenasitni klerikalizem. Če pa je učiteljstvo narodno, morajo biti narodni v prvi vrsti njegovi zastopniki; dvoreznih nožev in hinavcev ne potrebujemo. Sicer pa pričakujemo od narodnih Vipavcev, da nam narišejo pravi značaj g. Skale, saj oni ga najbolj poznajo, ker službuje že krog sedem let med njimi. Videli pa tudi bodemo, kako oni zbrišejo „madež" raz sebe, ker so toliko časa redili na svojih prsih moža, katerega jim je še le sedaj v pravi luči pokazal odsev volilnih agitacij. Kolikor je nam znano, je prišel g. Skala le po podpori narodnih Vipavcev na nadučiteljsko mesto in pri njih iskal pomoči v bojih proti dekanu Erjavcu, sedaj pa je stopil v vrsto talmi klerikalcev, in obrnil svoje orožje proti tistim možem, ki so mu pomagali na njegovo mesto in ga branili klerikalnih napadov. Trdno pričakujemo, da nam na rodna stranka tega vrlega učiteljskega zastopnika pokaže v vsi njegovi nagoti, da se odpro tudi tistim učiteljem oči, ki so ga vsled nepremišljenosti ali zaslepljenosti volili svojim zastopnikom; učiteljstvo pa bode svoječasno — to upamo — opralo ta madež raz sebe.
— Pazinska gimnazija. Laški in nemški listi naznanjajo, da se je v laško realno gimnazijo v Pazinu, za katero so že imenovani ravnatelj in tudi profesorji, vpisalo že nad 20 dijakov iz Pazina. Iz te okolnosti izvajajo, da je slovesno obljubljena hrvatska gimnazija v Pazinu — nepotrebna. Vidi se, da imajo Lahi svojo posebno logiko. Mi bi se za to pisarjenje ne zmenili, če bi ne kazalo vse na to, da je tudi vlada spoznala »nepotrebnost" hrvatske gimnazije v Pazinu. Začetek šolskega leta je pred vratmi, a dasi je za otvoritev novega zavoda vendar potrebno vsakovrstnih priprav, se vlada ne gane. Vlada ni še čisto nič storila, kar je treba za otvoritev hrvatske gimnazije, in v istrskih narodnih krogih se domneva, da nalašč ničesar ne stori, ker ima povsem jasen namen pred očmi. Ta namen je, da se gimnazija otvori neposredno pred začetkom šolskega leta. Dotlej naj ostanejo stariši v negotovosti, ali se sploh gimnazija ustanovi ali ne, tako da bodo mnogi že prej preskrbeli, da pridejo njihovi sinovi ali v laško realno gimnazijo ali v druge zavode. Na ta način se doseže, da se vpiše v novi zavod kar mogoče malo dijakov, a čim manj jih bo, toliko prej se zavod zapre. Hrvatski listi sicer opozarjajo ljudi, naj potrpe, ali tako opozarjanje ne zaleže dosti.
— Naglica ni nikdar prida ! Slovenski naslovljeno pismo, razločno in natančno naslovljeno pismo: „N. N. Kostanjevica, Dolenjsko" rabi iz Ljubljane v Kostanjevico
— štiri dni. Štiri dni! Štiri dni! Kateremu naših poštnih uradov gre ta pohvala in zasluga, ostani skromna tajnost. Povemo le, da je to že nešteti slučaj, ki je nam ko-stanjeviškim Slovencem pokazal bridko resnico . . . no, dobri ljudje dolgo molčijo.
— Zanimivo pismo, ki je iskalo Kostanjevico na Dolenjskem po mili nam hrvatski zemlji, je v uredništvu „Slov. Naroda" na prost ogled.
— ,,Občno vojno društvo v Ptuji" slavilo je dne 15. t. m. slavnost blagoslov-ljenja svoje nove krasno izdelane zastave ter je priredilo v ta namen v vrtih hotela „Stadt \Vien" veselico, ki se je v vsakem oziru izvrstno obnesla. Vdeležba je bi)a ogromna — pelo in plesalo se je do ranega jutra — in sploh izvršilo v najlepšem redu. Da ne bi pokazal Ptuj ta dan svojega slovenskega lica, morali so seveda nemški turnarčki prirediti svoj »Trutzfesf, kateri se jim je pa vražje slabo obnesel, kajti iz vseh bližnjih mest, iz Gradca, Maribora, Celja, Radgone, Slov. Bistrice, zbobnali so komaj nekaj čez dvajset turnarčkov, koji so jo pa klavrnim obrazom že pred večerom odkurili. Omeniti moram, da so nekega korporala pri domobrancih v Celji nalašč poklicali v Ptuj, da je rešil čast turnarčkov, kajti razun tega niso imeli nobenega spretnega telovadca. Mi ne vemo odkod je imel ta vojak dovoljenje, da je ta dan zamenil vojaško suknjo s turnarsko obleko, ter zraven .hailal" in prepeval »Wacht am Rhein". Nekaterim Ptujčanom se je čudno zdelo, da se je ta peščica od
vseh vetrov skupaj zgnanih turnarčkov razun neizogibnega „hajlanja" in petja „Wacht am Rhein" precej mirno obnašala. Mi se temu ne čudimo, kajti bilo jih je malo — in so se jim pač malo hlačke tresle pred ogromnim številom slovenskih gostov zbranih pri veselici na vrtu hotela »Stadt WienM, kateri so pa te reveže popolnoma prezirali. Tako je prav.
— Stavbna kronika. V Frančiškanskih ulicah dograjena je nova dvonadstropna hiša M. Samasse; na Rimski cesti je mestu steklenega salona podaljšanje prvega nadstropja Ivan Gogolove hiše dograjeno. Poslopje za gluhoneme v Vodmatu je dograjeno do parternih prostorov; v Prešernovih ulicah je Ad. Perlesova hiša v surovem zi-dovju dovršena. Mej Benediktovo in Pribil-Kochovo vilo ob podaljšanih Nunskih ulicah zgradi Ana Staudacher novo hišo. — V Špitalski ulici je demolirana bivša Schmittova hiša na koje prostoru zgradi trgovec Grobelnik novo trinadstropno hišo s primerno lepo facado, v ostali hiši prvo-imenovanega trgovca pa se v pritličju izvršujejo nekatera rekonstrukcijska dela. Na Žabjaku se demolira hiša št 5. — Na Rimski cesti je glavni kanal dodelan že blizu Tržaške ceste; od klavnične ceste skozi delarnske ulice dodelan je glavni cestni kanal do iztoka v Ljubljanico. Od »Mestnega doma" koplje se glavni cestni kanal proti Kopitarjevim ulicam. — Po desnem hodniku Dunajske ceste od „Slona" dalje do Dolgih ulic izvršuje dunajska asfaltna družba asfaltni trotoar; po tej izvršitvi sledi naprava asfaltnega trotoara po levi strani Marije Terezije ceste, zatem pa v Židovskih ulicah in drugod. V kratkem pride na vrsto tudi novi kamenit hodnik ob Karlovski cesti. — Poleg stavbišča justične palače gradi mestna občina novo cesto. Kakor pričajo vsa ta dela, bo tudi letos Ljubljana v marsičem napredovala in se olepšala.
— Klasične razglednice imajo v Brezjah. Da bi bile lične, tega kraj najboljše volje ne morem trditi. Naslikana je na njih velika cerkev, napis pa se glasi doslovno: „Pozdrav z Brezij beiRad-mannsdorf4. Kaj tacega pa še ne!
— Desetletnica. Letos obhajali bodo učitelji iz leta 1889. desetletnico svojega učiteljevanja, in sicer se snidejo dne 5. sept. ob 8. uri zvečer v hotelu BLloyd" v Ljubljani, 6. septembra pa imajo izlet z jutranjim vlakom v Kamnik, kjer bode banket opoludne pri Fischerju. K tej desetletnici se vabijo najuljudneje tudi vsi drugi tovariši, kakor tudi sploh prijatelji učiteljstva in šolstva. Kdor se želi udeležiti skupnega banketa v Kamniku, naj se blagovoli najkasneje do 2. septembra zglasiti pri gosp. Albertu Siču, učitelju, sedaj v Ljubljani, Trnovo, Cerkvene ulice št. 3.
— Slovenskega planinskega društva podružnica v Radovljici. Slovesna otvoritev koče v Planinici bode dne 3. septembra t. 1., ne 27. t. m. Vspored: Zbirališče v Ratečah v nedeljo dopoludne. — Odhod h koči ob Vali- uri dopoludne. — Slovesna otvoritev ob 12. uri opoludne. — Po otvoritvi k izviru Save Nadiže (10 minut), potem raznovrstna zabava krog koče, kjer bo restavracija. Razhod od koče: čez Ponco h Klanskima jezeroma, ali skozi Grlo in Pi-šenco v Kranjsko goro, ali pa nazaj v Rateče.
— Slovensko planinsko društvo je izdalo v raznih barvah napravljene jako elegantne razglednice, na katerih je naslikan slavnoznani Aljažev stolp.
— Iz Velikih Lašč se nam poroča: Glede veselice, katero priredi v nedeljo dne 27. avgusta prostovoljno gasilno društvo v Velikih Laščah se nam dodatno poroča, da se ista vrši na prostorih g. Fr. Grebenca, kjer bo v ta namen glede na obilo udeležbo, ki se nam obeta, za častite goste vzorno skrbljeno. Veselica se prične ob dveh popoludne.
— Ženske in moške podružnice sv. Oirila in Metoda za Ribnico in okolico občni zbor bode dne 27. t. m. v društveni sobi narodne »Čitalnice" v Ribnici ob 3. uri popoludne.
— Konjska dirka v Št. Jerneju. Konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske priredi dne 17. septembra v Št Jerneju na Dolenjskem konjsko dirko v trab. Dirka vršila se bode v štirih oddelkih, in sicer: L Dirka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil.  II. Dirka sta-
rejših kranjskih žrebcev in kobil. III. Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, ko so najmanj pol leta lastnina enega in istega posestnika. IV. Gosposka dirka s parom konj. Daljava pri vseh oddelkih 2400 metrov. Prvo darilo pri prvem oddelku 200 kron, pri ostalih oddelkih po 100 kron. Razsojevalci bodo odborniki konjerejskega odseka in za to odbrani veščaki.
— Premovanje* konj na Kranjskem. Na Kranjskem se bodo letos delila državna darila za konjsko rejo za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; za mlade zaskočene kobile in za žrebice v naslednjih konkurenčnih postajah: dne 1. septembra v Lescah za konje noriškega plemena okraja radovljiškega; dne 2. septembra v Kranju za konje noriškega plemena okraja kranjskega; dne 4. septembra v K a m n i k u za konje noriškega plemena okraja kamniškega ; dne 5. septembra na Vrhniki za mesto ljubljansko in za okrajna glavarstva Ljubljana, Logatec in Postojna; dne 7. septembra v Ribnici za okraj kočevski; dne 15. septembra v Trebnjem za okraja Novo mesto in Litija; dne 16. septembra v Št. Jerneju za okraja Krško in Črnomelj. Kot darila se bodo dajali srebrni goldinarji, srebrne svetinje in priznanski diplomi. Posestniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev se vabijo, naj jih ob priliki premovanja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti kot plemenski žrebci.
— V Rajhenburgu ob Savi bo v nedeljo dne 27. t. m. v gostilni A. Zemlaka ljudski shod.
— Toplice v Šmarjeti pri Novem mestu — z 22° C. — obiskalo je letos tudi že nad 80 gostov. Treba jim bode pa še primernega vodstva, uprave in druzih uredb, potem bodo brezdvomno še bolj slovite postale.
— Naš sadni trg. Kakor v našem mestu vse, tako je drago tudi — sadje! Dasi tu in tam slabo, na pol zrelo in prav po branjevsko „šteto", se vendar prodaja liki — žafran! Po dve hruški, 4 češplje, 1 jabolko, 5 sliv itd. za 1 kr. Taka draginja je židovska in v stanu Ljubljano še bolj razupiti nego je že zaradi draginje sploh!
— Prodaja denaturovanega špirita.
Po novih nagodbenih zakonih se je vredil promet z denaturovanim špiritom nasiednje: Osebe, katere hočejo dobivati s splošnim de-naturovalnim sredstvom denaturovano žganje za prodaje na debelo, to je za prodajo v množinah ne pod 25 litrov, ali za prodajo na drobno,  potrebujejo zato dovoljenja finančne oblasti prve stopinje. To dovoljenje se pa zlasti ne sme dati osebam, katere imajo v poslopju ali skupini poslopij, v kateri hočejo denaturovano žganje prodajati kako destilovalno pripravo, ali katere točijo ali prodajajo žgane opojne pijače v posodah, ki niso po trgovskem običaji zaprte, v množinah pod »/a litra. Osebam, katere prodajajo žgane opojne tekočine v posodah, ki niso po trgovsKem običaju zaprte,  v množinah po najmanj 1 /a litra, se sme dati dovoljenje   za   prejemanje denaturovanega žganja v svrho  zaprte   prodaje v istem poslopju ali skupini poslopij, v kateri prodajajo žgane opojne pijače le z omejitvijo, da smejo razprodajati denaturovano žganje samo v posodah,  ki so po trgovskem običaju zaprte ter vsebujejo najmanj l/a litra. Ako hoče prodajalec na debelo prodajati denaturovano žganje v količinah pod 25 litri, sme to storiti le v prostoru,  ki je popolnoma ločen od prostora za prodajo na debelo Za novimi nagodbenimi zakoni se je torej med   drugim   koncesioniranim točiteljem žganja od 1. septembra 1899 naprej odvzela pravico, prodajati denaturovan spiri-tus. prodajalcem žganja na drobno,  pa se je   pravica,   istega prodajati, v gornjem smislu omejila. Na te določbe se opozarja s pristavkom, da prenehajo na podlagi do sedaj veljavnih predpisov dobljena doho-darstveno uradna dovoljenja za prodajo denaturovanega špirita  koncem meseca avgusta 1899 in da je treba v izogib škodljivih posledic prositi pravočasno za obnovitev tega dovoljenja v razsegu novih postavnih določb pri tukajšnjem c. kr. finančnem ravnateljstvu.
— Vlom. V noči od 21. na 22. t m. je neznan tat vlomil v hišo gostilničarja Jakoba Hrastlja v Selu in pokradel raznih stvari
— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. do 19. avgusta kaže, da je bilo novorojencev 16 (=23 76°/00), mrtvorojenci 4, umrlih 23 (=34-14%0), mej njimi so umrli: za ošpi-cami 1, za grižo 2, za vratico 1, za jetiko 5, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 9. Mej njimi je bilo tujcev 8 (= 34 7 %)t 12 zavodov 12 (=521%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za grižo (tujci prineseni iz dežele v bolnico) 3 osebe.
— Zlato uro je izgubila pred jednim tednom neka dama cirkusa, in sicer na poti iz Dravelj v Ljubljano. Pošteni najditelj s 3 prosi, da blagovoli isto oddati proti primerni nagradi ali dami sami v cirkusu ali pa mestnemu magistratu.
* Kuga na Ruskem. Iz Bukarešta javljajo, da se je pojavila v Astrahanu kuga, kamor se je zanesla menda iz Indije. Ru-munska vlada je že odredila varnostne naredbe. Tako imamo kugo že na Portugalskem in Ruskem!
* Bivši bogoslovec ubil brata. Brata Gustav in Peter Mihaljević v Novi Gradiški sta živela že od nekdaj v prepiru in sovraštvu. Gustav je kmetoval doma, Peter pa je bil v semenišču v Zagrebu. Nakrat pa je Peter zapustil bogoslovje, se vrnil domov in postal pisar. Prepiri med bratoma so bili sedaj stalni. Ko se je vrnila še omožena sestra Ivana domov, ker je moral njen mož radi poneverjenja v ječo, je zavladalo v Mihaljevicevi hiši peklo. Peter in Ivana sta napadala Gustava in njegovo ženo neprestano, in sta končno pregovorila celo svojega očeta, da je prepisal posestvo na Petra, Gustava, dosedanjega oskrbovatelja posestva in marljivega gospodarja, pa izdedinil. Gustav je bil torej brez imetka in brat Peter ga je podil vedno iz hiše. Seveda se je Gustav ustavljal zapustiti dom, kjer je imel po pokojni materi 1 /, posestva, in za katero je pridno delal toliko let, dočim je živel brat Peter v Zagrebu. Nekega večera pa sta se Ivana in Gustav zopet sprla. Tedaj je pritekel bivši bogoslovec z revolverjem iz svoje spalnice ter je brata Gustava ustrelil dvakrat v glavo, da je bil takoj mrtev. Morilca so odpeljali v ječo v Požego.
*.Moč teme. Iz BerekRakosa pišejo „Pester Lloyduu: Premožni kmet Nikita je izdedinil svojega najstarejšega sina Ladislava ter izročil vse svoje premoženje mlajšima sinoma, Demetru in Ivanu. Ladislav je odšel v Ameriko, da bi našel ondi svojo srečo. Toda vrniti se je moral brez vspeha zopet v domovino. Sklenil pa je, da se maščuje. Minoli ponedeljek je ves dan pil žganje, ponoči pa se je priplazil v očetovo hišo. V prvi sobi sta spala brat De-meter z ženo in dvema otrokoma. Z enim samim udarcem ostre sekire je ubil najprej brata, potem je sekal po njegovi ženi in otrocih, da se ni nihče več ganil. V drugi sobi je spala žena Ivana, ki je bil tisto noč odsoten. Morilec je pobil tudi njo. Orožniki so ga ujeli še isto noč ter ga odpeljali v ječo. Morilec ne občuti nobenega kesanja.
* Pisano življenje. 18. t. m. je umrl v Kodanju splošno znani pesnik Erik Bogh v starosti 77 let. Zanimivo je, kolikim različnim poklicom se je posvetil v dobi svojega življenja. Bil je sin vaškega učitelja ter v svojih mladeniških letih tudi sam učitelj. Toda ta stan mu je bi predolgočasen, zato je postal igralec, slikar, najbolj znan in splošno popularen pa je bil kot pesnik kupletov in veseloiger ; kot tak si je pridobil v svoji domovini veliko slave. Bil je tudi žurnal is t, ravnatelj kodanjskega gledališča, urednik lista „Folketstvis", kateri se je vsled njegovih feljtonov po vsej deželi razširil. L. 1881. je bil cenzor deželnega gledališča, in to je bil zadnji njegov poklic. Potem je živel kakor zasebnik v Kodanju, kjer je umrl. Boghove kuplete poje po Danskem mlado in staro, zato pa žaluje sedaj ves narod za pokojnikom.
* Pet let v Sibiriji nedolžen. V ruskem mestu Pensa so obsodili pred petimi leti poročnika Talmo na izgnanstvo v Sibirijo, češ, da je umoril generalovo vdovo Boldvrevo. Talma je tajil ves čas. Sedaj pa se je izvedelo, da j e bil morilec neki klepar Kazpov, ki je svoje zločinstvo priznal. Poročnik je bil seveda pred petimi leti degradiran in je bil v Sibiriji delavec.
* Uropana baronesina. V Palermu se je dijak Girolamo Campisi zaljubil v lepo baronesino Valpetroso. Pisaril ji je zaljubljena pisma, si trudil, da bi prišel v njeno bližino, a vse zaman. Baronesino je sprem ljala povsod njena mati. Končno pa je zvedel, da se bo lepa baronesina omožila. Zategadelj jo je hotel pridobiti šiloma zase. Nekega večera sta jo iztrgala materi sredi Palerma dva moža, jo posadila v kočijo, in jo odvedla daleč iz mesta v neko vilo. Zaljubljeni Girolamo se je trudil, da bi ogrel baronesinino srce, toda vspeha ni dosegel. Končno so zasledili roparja karabinierji ter mu vzeli ideal.
* 13letnega dečka obesili V Eastonu (Pennsvlvanija) so 22. t. m. 131etnega dečka Lle\vellyna Storta, ker je umoril nekega železniškega uradnika, javno obesili. Ločitev dečka od matere je bila grozno gin-ljiva, in občinstvo je bilo jako ogorčeno, da je dovolila vlada justifikacijo nedoletnega otroka.
* Zaradi dveh hrušk ustreljen! Iz
Fužin pišejo „Kurirju" : V soboto se je pripetil v našem mestu nečuven slučaj krvoločnosti, llletni Ivica, sin Ljudevika Sekar-dija, je šel popoldne z nekim tovarišem na hruško posestnika J. Mirkovida ter odtrgal ondi dve hruški. Ko je Mirkovic" zagledal tatica, je sprožil puško in zadel Ivico v usta, lice in prsi. Smrtno ranjenega otroka so odnesli v ogulinsko bolniščnico, kjer so mu izrezali iz ust in lic zrna, a iz prsi ni bilo možno. Otrok baje ne bo ozdravel. Obupani stariši tožijo krutega Mirkovida, ki pač zasluži najhujšo kazen.
* Elektrofon na londonskih plesih. Booth, ravnatelj elektrofonske družbe, je sklenil, da bode uvedel plesno godbo z elektrofonom, in sicer na razna plesišča ob enem. V neki dvorani bo igral imeniten orkester plesne točke, dvorana pa bo zvezana telefonično z različnimi plesišči, kjer se bo slišala godba prav tako jasno in natančno, kakor bi igrala godba med plesalci. Booth meni, da bo donašala njegova iznajdba plesalcem trojno korist: godba bo zares dobra, — godba bo cenejša kakor doslej in godba ne bo delala napotja na plesišču, kjer je bilo doslej prav radi nje večkrat premalo prostora.
Književnost
— Ivan Cankar:   Vinjete.   V Ljubljani 189U. Založil L. Schwentner. Tako je naslov včeraj izišli zbirki črtic in no-velic, deloma še nenatisnjenih, deloma pa že objavljenih v „Slov. Narodu", „Mladosti" in v „Slovencu". Vsebina 325 str. obsega-jočega zvezka je ta-le: Tisti lepi večeri. O človeku, ki je izgubil prepričanje. „Mož pri oknu".  Gospod davkar se je zamislil. Na večer. Marta in Magdalena. Pismo. Poglavje o bradavici.   Nina.   A jaz pojdem. Glad Mrtvi   nočejo.   Čudna  povest.   Brez pre stanka. Matilda. O čebelnjaku. Ada. Lite rarno izobraženi ljudje.   Jedna sama noč Julija. Signor Antonio. Iz samotne družine Jadac.   Ti sam si kriv.   Človek. Original Moja miznica. V pozni jeseni. Epilog. Gosp založnik je oskrbel zbirki izvirne platnice in jako fin, eleganten papir. Cena je 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld. 90 kr.   Oceno teh črtic prijavimo ob priliki v listku.
— „Objavljenje". Epična pesem v dveh delih. Zložil Milivoj S t r a h i n i d To delo bo izdajal zavod Emidija Mohovida na Reki ter išče naročnikov. Delo bode izhajalo v snopičih, vsak teden po jeden. Vsega skup bode okolu 30 snopičev po 10 novč. vsaki. Vse delo bode torej veljalo na Reki 3 gld., zunaj Reke pa 3 gld. 60 novč. zaradi opreme in poštarine- Kdor se naroči, lahko plača v treh rokih, in sicer ko sprejme prvi snopič vsakega dela po 1 gld. ali 1 gold. 20 novč. Plačuje se po poštni nakaznici takoj, ko se podpiše naročba, ali ko se sprejme I. snopič vsakega dela. Več glej v inseratu!
— „SmMjana". Opera u četiri čina Spjevao Milan Kreković. U duhu hrvatske narodne glazbe glazbotvorio F. S. Vil ha r. Ciena 5 for. Tako je naslov velikega opernega dela našega rojaka, živečega v Zagrebu. Opera ima v prireditvi za klavir podložen hrvatski in nemški (besedilo je priredila Lujza pl. Martini) tekst Kakor čujemo, se vrše" med skladateljem in intendanco slovenskega gledališča v Ljubljani dogovarjanja glede uprizoritve tega dela na našem odru. .Smfljana" se je pela tudi na zagrebškem odru z najlepšim vspehom. Strokov-njaško oceno prijavimo ob priliki.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 25. avgusta. Avskultant dr. Karol Rogačinski je imenovan pristavom v Celju.
Praga 25. avgusta. »Politik■ beleži z vso reservo vest, da se cesar radi revolt v raznih krajih ne udeleži letošnjih vojaških vaj.
Zatec 25. avgusta. Preiskovalni sodnik je dospel sem in je začel preiskavo radi zadnje revolte in protidi-nastičnih demonstracij. Dal je aretovati več oseb, mej drugimi je bil aretovan tudi umirovljeni stotnik G o r a z i n. Županstvo je namestniškega svetnika naprosilo, naj intervenira, da se aretovanci izpuste. Ker to ni pomagalo, se je brzojavnim potom obrnilo na višje državno pravdništvo, na namestništvo in na ministrskega predsednika grofa Thuna. Slednjemu je županstvo naznanilo, da odstopi ves občinski odbor in corpore, in da ne prevzame nobene odgovornosti za javni mir in red, če se aretovanci ne izpuste, a ni dobilo nikakega odgovora.
Pariz 25. avgusta. V Rue Chabrol, kjer je Guerin še vedno zabarikadiran, so se danes ponoči zopet primerili veliki izgredi. 12 oseb je bilo ranjenih nad 50 pa aretiranih.
London 25. avgusta. Angleško časopisje napada portugalsko vlado na najostrejši način, očitajoč jej, da je že 12. junija dobro vedela, da je zanesena kuga v Oporto, da pa je to prikrivala do 15. avgusta.
Graslice 26. avgusta. Dr. Roth se je odpeljal ponoči neopazen iz hiše, kjer je ostal doslej skrit, preko meje ter hoče ostati dalje časa v neki saksonski vasi. Za otroke ustreljenih žrtev se je nabrala že precej velika svota.
Dunaj 26. avgusta. Grof Thun je bil danes brzojavno pozvan k cesarju v Išl.
Dunaj 26. avgusta. Častniški namestnik pl. Schnerz je danes na javni cesti s sabljo napadel medicinca Lich-teneggerja in ga smrtnonevarno ranil. Lichtenegger, sin veleugledne dunajske rodbine, je bil kadetu rekel, naj ne drži sablje počez od sebe. ker to ovira pasažo. To je dalo povod napadu. Ker je hotelo občinstvo častniškega namestnika atakirati, je zbežal v neko hišo. Občinstvo oblega to hišo, grozi in kriči, da vojak ne more iz nje. Ob polu 2. je bil še v hiši.
Dunaj 26. avgusta. Avstrijski vojni ataše v Parizu, polkovnik Schneider je dospel danes sem in imel dopoludne nad celo uro trajajočo avdijenco pri šefu generalnega štaba fcm. Becku.
Celovec 26. avgusta. Pri pred-včerajšnih izgredih so bile 3 osebe ranjene. 16 aretovancev je bilo izročenih deželnemu sodišču.
Praga 26.avgusta. „Politik" javlja, da se snide državni zbor šele začetkom oktobra. Ta pozni termin se je določil radi tega, ker se zadnji nagodbeni zakoni razglase šele sredi meseca decembra.
Praga 26. avgusta. „Politik" poroča, da se je bavila zadnja ministrska konferenca tudi z dogodki na Severnem Češkem in drugod, da pa se ni sklenilo nič odločilnega. Vlada noče stopiti iz svoje pasivitete, ker je sestavljena iz najrazličnejših elementov, med katerimi so nekateri celo taki, da omahujejo sedaj na levo, sedaj na desno. Vsled te di-vergence načel je razumljiva tudi ne-jednotnost v politiki Thunovega kabineta. Toda s polovičnimi odredbami si vlada ne pomaga nič. Odločnih dejanj treba, sicer je izgubljeno vse.
Praga 26. avgusta. »Narodni ListyK javljajo, da je vlada ponudila Cehom jako obsežne jezikovne koncesije, katerim bi se Nemci ne upirali, ako bi za to priznali samonemško ozemlje na Češkem in privolili, da se nemščina določi kot posredovalni jezik za celo državo, izvzemši Gališko in Tirolsko
Cetinje 26. avgusta. Na povabilo turškega sultana odpotovala sta knez Nikita in kneginja Milena včeraj v Carigrad, kjer bodeta gosta sultanova.
Petro grad 26. avgusta. Kitajska namerava v raznih evropskih mestih ustanoviti svoje konzulate.
Lipsko   26.  avgusta. Tukajšnji mizarji so začeli generalni štrajk. V tisoč delavcev je opustilo dela. Vlada je odredila obsežne varnostne priprav ker se boji izgredov.
Pariz 26. avgusta. Guerin je poskusil iz svoje zabarikadirane hiše vr cel sveženj spisov nekemu znancu v roke. Zveženj je ujela policija. Guerin je nanjo ustrelil iz revolverja. Dar zjutraj je Guerin razobesil na svoji hi črno zastavo, iz česar se sklepa, da kateri njegovih tovarišev umrl.
Pariz 26. avgusta.   Eden Guer novih pristašev je umrl včeraj na tuberkulozi.
Berolin 20 avgusta. Položaj je še vedno nepojasnjen. Zasedanje pruskega deželnega zbora se zaključi danes.
Narodno gospodarstvo.
Občinski socializem.
(Konec)
Vemo, da še dolgo ni upati, da dobimo na Slovenskem dobre, moderne kmete na Še obstoječa veleposestva, vsaj takih ne, ki bi s kmetijo združili tudi kako industrijo: računati moramo s tem, da se veleposestva, kar jih ni v fidejkomisni zvezi, ali na drobn prodajo, ali pa da pridejo v roke rainihom. kakor Zatičina, Pleterje, Reichenburg Za sebni kupovalci teh veleposestev, ki jih kupijo z namenom, da jih parcelirajo, delajo navadno velike profite. (G. Povše bi lahko o tem na kakem krščansko-socialističnem shodu poročal).
Zakaj bi dotične občine takih veleposestev ne kupile r Zakaj bi občine ne razprodale polja in travnikov, boste, lepo arondirane hoste pa v občno korist obdržale? Za polja in travnike bi toliko dobile, da bi hoste prišle zastonj, ali le za malo svoto v njih roke, dobički bi prišli občinarjem v dobro. Zdaj mora marsikatera občina s stni-hom gledati v bodočnost, ko vidi, da ne bo ne stelje, ne drv. Že zdaj, če kaka va.s pogori, nimajo v bližini lesa ter morajo daleč ponj in ga drago plačati. To bi bil pravi občinski socializem! Napredek je samo v tej smeri v našem gospodarstvu mogoč, sicer se bo navleklo iz vseh tujih krajev, kakor na Hrvatsko, menihov in potem boste roke vili, potem boste „o prokletih f.....■ govorili, ali ti menihi bodo
trdno sedeli in se vam smejali, povrh pa vsakovrstne tlake upeljavali. „Hunger und Liebe erhalten das e\v'ge Getriebe," bodo potem posebno kmetske ženice praktikovale.
Agrarci kranjskega deželnega zbora bi si pridobili uprav velikansko zaslugo za vso deželo, č e b i o b č i n a m olajšali nakup veleposestev ter dobavo kredita za plačevanje kupnine ali kupnih deležev.
Klerikalci upajo, da z nakupovanjem veleposestev dobe sčasoma večino v tej skupini in s tem večino v deželnem zboru. Kmalu se to pač še ne zgodi, ali naši „nemški'' veleposestniki naj nikar ne nosijo glav previsoko in naj rajši uvažujejo, če bi morda primerna volilna reforma ne bila umestna, da veleposestvo ne postane klerikalno.
Ako bi bili velepostniki tega stoletja oni Herberti Auerspergi, Kosolni, Scheverji, Ungnadi, Hohenwarti, ki so se poslavili v reformacijski dobi, ne bi bili prišli z gospodarstvom na nič, naš narod pa bi bil tudi kaj druzega, kakor je sedaj. Koliko dobrega, lepega bi se bilo dalo z lepim, skupnim narodnim delom ustvariti na naših tleh, in s tako nadarjenim ljudstvom, kakor je ravno to slovensko! Blišč tujine, ki se pa v Avstriji danes tudi kaže kot trhlena stvar, je veleposestnike zapeljal, da so le v tej tujini iskali zveličanja, da so le tujini stregli, in danes so tudi oni na kantu. Boste že videli, kaj vam bo ta tujina v revščini pomagala; — obrnila se bo od vas, kakor se odvračajo oni gostje od vas, ki so se pri vaših nekdanjih polnih mizah gostili. „ An's Vaterland, an's theuere schliess' dich an" — ostane pač večna resnica!
_ Državne železnice.   S 5. julijem
t. 1. so bila premenjena dosedanja imenovanja na progi Dunaj (zapadni kolodvor).
KI. Sch\vechat — Heiligenstadt ležeCih postajališč Spitz H. v Praterspritz H., Stadlauerbrucke v Donauquaibahnhof. H., Lagerhaus H. v Ausstellungsstrasse H. — Prodajališča živinske soli so se otvorila tudi na državnoželezniških postajah Buch, Hartberg, Waltersdorf, Schiefling, Klein-Glodnitz, Novomesto in Straža, — Glasom razpisa v „Wiener Zeitung" je oddati vsa stavbinska dela za ozkotirno lokalno progo Doljna Glavska — Boka Kotorska. Ponudbe je do 30. avgusta vložiti pri železniškem ministrstvu. — Mej postajama Gotart in Ederlehen na ozkotirni progi Gstadt-Ibbsitz se je 20. julija postajališče Steinmuhl otvorilo za osobni in prtljažni promet ter za tovore v celih vagonih. — Ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku je razpisalo dajatev večje množine \ sakovrstnega lesa. Ponudbe je vložiti do 10. septembra. Vse podrobnosti se izvedo pri ravnateljstvu ali tudi na večjih postajah.
Gulnara.
Stepska pripovedka. Prevel Savo S a viđ. (Dalje.)
Tako govori nesrečno dekle v svojem krasnem, iztočnem jeziku, a z očesom govori še bolj. Toda besede zvene, kakor tožna pogrebna pesem.
Kozak posluša njene besede, in zdi se mu, kakor da sluša šumenje potoka, ki žubori preko kamenja, kakor da sluša piš svibanjskega vetriča, ki ljubkuje z glavicami nedolžnih cvetlic.
Naenkrat skoči po sobi in oči se mu zasvetijo.
Gulnara govori o Fazilu.
„Ti veš, kje se skriva!" krikne kozak, da se Gruzinka strese po vsem životu.
„Vem," odvrne devojka, „in hočem ga izročiti svojemu gospodarju, da dobi svojo ljubljenko, s katero bode srečen."
„Gulnara!" zakliče kozak in Gruzinki .silno stisne roko.
„Gulnara!" Vsled silne vznemirjenosti ni mogel druzega pregovoriti.
„Na konje!" zakliče svojim ljudem.— „Gulnara! vodi! ... Če tudi v pekel — tudi od tod iz vlečem Fazila!"
„Gospodar moj se bo ozrl na me," šepeta devojka, — „ spomnil se me bo, ko bom počivala v hladni gomili," toda tako tiho, da jo je čul komaj tolmač; ali teh besed ne priobči Iskri, v grozi, da Gulnara vodi gjavre v boj zoper svojega gospodarja.
Za Iskro je odšel iz sobe tudi Tatar in ostavil Gruzinko samo.
Nikdo ni čul njenih vzdihov, nikdo ni videl solza, ki jih je prelivala na razvalinah svoje sreče; samo Bog je vedel, kaj se vrši v devojkinem srcu. Oj, bedno srce! . . .
(Dalje prih)
Darila.
Uredništvu našega lista je poslal: Za   družbo   sv. Cirila  in  Metoda: Gosp. Fran Prsi na v Šenčurji  pri Kranju 4 K, kot čisti dobiček razprodanih narodnih razglednic. — Živio rodoljubni darovalec!
Slovenci in Slovenke!  Ne zšbite družbe sv. Cirila in Metoda!
Bratje Sokoli!
Za
izlet na Vrhniko
v nedeljo, 27. avgusta
se zbirajo členi v popolni društveni opravi ob Va9 uri na južnem kolodvoru, od koder se odpelje posebni vlak točno ob 9. uri. Skupni obed bode v gostilni pri g. J u r c i ob Va 1. uri. Popoldne ob Va4 javna telovadba, pri kateri sodeluje posto-jinska godba, in prosta zabava s petjem si. pevskega društva „Ljubljane" godbo, itd. Odhod z Vrhnike s posebnim vlakom točno ob 8. uri zvečer.
Danes v soboto zvečer ob 1 /a9. uri
zadnje redne proste vaje.
K prav obilni udeležbi Vas Vabi z bratskim:
Na zdar! m
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganj« in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže i njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6  (59—10)
Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah. Glej inserat. b
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20—34)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
M. E.custc]i-a \ I JiiMjttni.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto  . . gld. 13.—  I Četrt leta . . gld. 3-30 Pol leta ...   ,,    6*60 | En mesec  .   ,, 110 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. več na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . . gld. 15-— I Četrt leta . . gld. 4- — Pol leta ...   „    8 — I En mesec . .   „ 1-40 Naroča  se  lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. CCž" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Posestvo vlož. štev. 112, kat. obč. Bistrica, dne 28. avgusta v Mokronogu.
Posestvo vlož. štev. 25, kat. obč. Predgrad, cenjeno 451 gld. 50 kr., dne 30. avgusta v Črnomlju.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. avgusta: Marija Kozina, tesarjeva žena, 40 let, Krakovski nasip št. 10, jetika.
Dne 23. avgusta : Ana Starin, posestnica, 33 let, Gruberjeve ulice št. 5, jetika. — Ernestina Kuhelj, sprevodnikova hči, 5 in pol leta, Marije Terezije cesta št. 6, prisad.
Dne 24. avgusta: Jožefa Javornik, posest-nikova hči, 3 mes., Ilovca št. 40, črevesni katar. — Leopold Okorn, krojačev sin, 2 leti, Krakovski nasip št. 24, vnetje možganske mrene. — Helena Vilar, zasebnica, 76 let, Breg št. 16, ostarelost.
Dne 25. avgusta: Jakob Kobilca, posestnik, 79 let, Mestni trg št. 23, mrtvoud in ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 20. avgusta: Ivan Avsec, dninar,42let*
jetika.
V vojaški bolnici:
Dne 20. avgusta: Alojzij Schalk, c. kr. pešec, 22 let, griža.
Dne 22. avgusta : Marjana Rebernik, delavčeva hči, 3 leta, ošpice in pljučnica. — Marija Košak, delavčeva žena, 65 let, trebušna goba. — Marija Zupan, žebljarjeva hči, 10 let, vnetje ledvic.
Dne 24. avgusta:   Martin Rozman, vžitkar, 1 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
VUIm a*d morjem 108-1 m. 8r*doJl araćol tUk 71« 0 m
24. 25.
26.
Čas opa ■ovanja
9. zvečer
7. sjatraj
2. popol.
Stanj« barometra
v nun.
Vetrovi
Nebo
fl
7381
7384 7366
178 si. szahod
11*3 sl.vzsvzh. 261 si. jzahod
pol. oblač
jasno jasno
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
736 8    18 4
7371 7352
139 272
si. jzahod:   jasno g
brezvetr.! megla 8r.szahod del. oblač. o
Srednja temperatura četrtka in petka: 181° in 18 3°, normale : 17 9° in 17 8°.
ZD-u.2a.a.js2ca. "borza
dne* 25. avgusta 1899.
Skupni državni dolg v notah. .	100 gld. 30			kr.
Skupni državni dolg v srebrn	100		15	
Avstrijska zlata renta ....	117	•	45	
Avstrijska kronska renta 4" L . ,	100	B	—	n
Ogerska zlata renta 4*/0.   .  . ,	117	m	50	
Ogerska kronska renta 4° 0   . .	96	•	30	a
Avstro-cgerake bančne delnice .	906		—	
	382		10	
	120		60	
Nemški drž. bankovci za 100 mark	58		90	
	11		76	
	9	m	66	
	44	m	40	
	5	a	70	
Vso vrednostno papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Solonburgove ulice 3. Srečke na mesečno obroke po 2, 3, 6—IO gld.
Potrta od najgloblje žalosti javljam podpisana v svojem in svojih imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, nepozabnega mi soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta in strica, gospoda
Jakoba Kobilco
meščana,  trgovca  in posestnika
po dolgi bolezni, previdenega s sveto-tajstvi zu umirajoče, danes ob 1 .,1. uri zjutraj v 80. letu njegove starosti poklicati v boljšo večnost.
Pogreb nepozabnega rajncega vršil se bo v soboto, 26. avgusta ob 6. uri popoludne iz hiše št. 23 na Mestnem trgu na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v mnogih cerkvah.
Predragega pokojnika priporočam v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 25. avgusta 1899.
(1558)     Marija Kobilca.
1'enci se hvaležno odklanjajo.
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih čcsto skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
^^^^----' narai
naravna
alkalična kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (36—4)
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Zanesljiv, izprašan
za lokomi
kurjač
če le mogoče kjučar
se sprejme (1550) v tovarni za šotno steljo
kof elc «•
železnice Ljubljana-(Brezovica)-Vrhnika.
Iijublj ana- Vrhnika.
Postajo	j zjutraj	popoldne	zvečer
	7 05	1 56	7 03
	7 31	2"	7 20
Log (postajališče) .	7 47	2 27	7 35
Drenov-GriČ.....	7 59	2 89	7J7
	8 09	2<9	7 57
Vrhnika-Iij ubij ana.			
Postaje	zjutraj	dopoldne	zvečer
Vrhnika.......	5*o	11 «	510
	5~	11 ««	6 21
Log (postajališče) .		11 68	533
Brezovica......	6 18	1213	543
Ljubljana......	6 3*	12 29	6 **
Lepa hiša
poleg glavne  ceste  zraven Trauna na
Glincah št. 78
obsegajoča 9 sob, kuhinjo, klet in drvarnico, ter pripadajoči vrt
se takoj proda.
Pojasnila daje lastnik. (1560—1)
Firm. 190. Ges.. II. 49 2
Bekanntmachung.
Vom k. k. Landesgerichte Laibach wurde bei der im Handelsregister iiir Gesellschaftsnrmen eingetragenen Firma
I. Mellitzer, Kleinlercher & Comp., Stro-hutfabrikanten in Domžale und Wien
die Registrirung des Thatumstandes, dass der ge-\vesene oftene Gesellsthafter Paul Mellitzer von Studa aus der otfenen Handelsgesellschaft I. Mellitzer, Kleinlercher & Comp , Strohhutfabrikanten in Domžale und VVien ausgeschieden ist, vollzogen.
K. k. Landesgericht Laibach
Abth. III, am 19. August 1899. (1539) (Razglas. — Pri c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani vpisala se je v trgovski register za družbene tvrdke firma I. Mellitzer, Kleinlercher & Comp., tovarnarja slamnikov v Domžalah in na Dunaju in izvršil vpis dejstva, da se je bivši javni družabnik Pavel Mellitzer. Kleinlercher & Comp., tovarnarja slamnikov v Domžalah in na Dunaju, ločil. — C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 19 avgusta 1899.)
Hamlmrg-lTewyork.
Prevažanje oseb
z brzimi parniki na dva vijaka in rednimi poštnimi parniki na dva vijaka,
dalje prevažanje oseb
v vse kraje Zjedinjenih držav Severne Amerike Canado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko itd.
Natančnejša pojasnila daje brezplačno
F. W. Graupensteiii, Lipsko
glavni zastopnik (446—14)
G. Piccoli
dvorni založnik
p - v; Nj svetosti papeža M - y   Leona XIII.
lekarnar ,,priangelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—8)
železnatem vinu
lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani zmirom potrdili^ navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehava otroke.
Cena po Hiter s ki steklenici 1 gld. jaST"" Naročila  pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.
rgjjfr!—«H»   mJJp   <4L   mJ4f *4l^"4F^^
iz mlina
V inlcota Majdiča v Kranji
oddaja se po
en gros cenah i plombiranih vrečicah
. po 10 in 25 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
na Rimski cesti vis-&-vis Oornpovlm nišam. Dostavljanje nadom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaja se tndi v vrečah po 60, 86 in 100 kil. (469-26) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tndi na tujem uspešno tekmuje s izdelki vseh ogerskih mlinov.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 33 Zaloga v LJubljani: M. E. Supan in P. Lasanik, v Kranju: Fr. Dolenz, A. Kummer, v Radovljici: Oton Homan, v Mojstrani: J. Kozjek.
:::HJ|oderce
izvrstne facone, najboljši izdelek
priporoča
Alojzij Porsche
'Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiša.
W
Ljubljana, Dunaj Tovarniška zaloga
srodnih stroje? in YetočipcdOY.
^919
5 do 6 dijakov
sprejme se v popolno oskrbo.
Soba je lepa, zračna. (1528—2) Pismene in ustne ponudbe sprejemajo se v Gospodskih ulicah št. 10, pritlično.
Išče se
kovaški
kateri je zmožen samostojno delati. Služba se lahko takoj nastopi. (1534 —3)
Urbana Weber-ja naslednik
v Zalem logu pri Železnikih.
Za prihodnjo
šolsko sezijo
se odda iiicblovana soba, primerna
za dve solarici. kateri dobista tudi lahko hrano.
Več se izve v Slomšekovih ulicah štev. 9. (1223—9)
Trpisli pni
izurjen v trgovini z mešanim blagom, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi pre-meniti službo do 12. septembra t. I., naj-rajše kje v Ljubljani. (1538—1) Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
Lepa hiša
na Glin c a h štev. 65
s 8 stanovanji in kar zraven pripada ter z vrtom
se proda.
Kupci naj  se zglasijo   pri lastniku istotam. (1552—1)
Jutri v nedeljo, 27. avgusta
dve veliki predstavi
prva ob 4. uri popoludne, druga ob
8. uri zvečer. Pri obeh predstavah nastopi umetnik Dasslon.
Š
\ovoh( !
ost: Ao»« peeijnliteta I. vrste!
a ne Drikazano! Jutri 4 n
g Tukaj še ne prikazano! Jutri 4 nastop!
l Gosp. E. Dasslon l
I   Champion umetnik-kolesar Nemčije Z
S s svojimi čudovitimi izvirnimi produkci- pf
g jami na visokem kolesu, nizkem kolesu, &
g jednem samem kolesu, podolgastem ko- §"
" lesu in polukolesu iz velikega etablis- «j
S        sementa zimski vrt v Berolinu. g.
o
S Jako zanimivo za neveščaka, za tistega, S i> ki se bavi s športom, za strokovnjaka i in za vsakega kolesarja. 1__I
H koncu:
Zaroka v kopališču
-veli le "ostlet. Za prav mnogobrojen poset prosi z velespoštovanjem
(1563) ravnateljstvo.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig dsterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1209—9)
Spretnega
sprejmem dne 1. oktobra 1899. Plačilo po dogovoru.
I>r. Fran Mayer (1537-1) odvetnik v Šoštanju.
Hiša na prodaj.
Hiša v Vodmatu št. 123 s
na prav primernem prostoru, ima 5 stanovanj in malo vrta, se proda po nizki
ceni. (1527—3) Več se poizve pri gospodarju istotam.
posestvo št. 41 v Tomačevem ob Savi blizu Ljubljane
Hiša z dvema sobama, shrambo, obokano kletjo in hlevom, zraven hiše vrt in kozolec; polje je blizu doma, v dobrem kraju ležeče. Proda se s 1. oktobrom po domenjenih obrokih.
Natančneje pove JakobPerdai^ pek v Sodražici pri Ribnici. (1540—1)
Posredovalnica stanovanj in služeb
G-ospodske ulice št. 6 (1557>
invt- takoj iieltuj iititakiiric: pripronte ter boljste kulinrire ; I utli It ti \ emu •sebana: fleltlieo za razna «l«*la : lii-Hino, hlapen, korijnzn: pet voznih lalapeev. dober za*luželt i. t. «1. Xataiae»eje i«io<»ui.
Molandsho-ameriška črta.
Parniki vozijo po lkrat do 2krat na te4«a
iz Rotterdama v New-York.
Pisarna za kajute: Đunaj, I., Kolowratrlng 10.
Pisarna u medkror: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A.
I. kajuta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—400*) „   1. novembra do 31. marca .     „    230—320
II. kajuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200
„   16. oktobra do 31. julija....... a 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (1210—8)
L. LnserJeT obiti za tnrisie.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-= som, žuljem itd. itd. -
Glavna zaloga:
L, Schwenk-ova lekarna
Dunaj-Meidling.
^ Lnser-jev-^
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (9—34)
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona*' in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi,  zvezek I. do
XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000*. Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Turgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
— Štiri novole, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne duie. Roman,
broširan a 70 kr. Lefebvre: Pariz ▼ Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo ln
nail časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana k 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dome, Povest, broširana
a 15 kr.
Halevy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razno pripovedke,  broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   Undlna.  Povest, brofi.  a 20 kr. Souvestre: Vilenskl brodnik Pove st, broš.
a 15 kr.
Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der
Slaven", broširano k 5o kr. 43
Si
S
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 60 kr., sedaj
aamo 30 kr.
ffjgT Sprejemam tudi naročila na vse modno žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Tg£Q
i. Scli-vTeiitiier
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Ona dama, ki je 17. t. m. ▼ eni tukajšnjih trgovin z Igračami nakupila več blaga in v nedeljo zjutraj ponj poslala, se prijazno opominja,daje dotična oseba samo 75 kr. doplačala.
(1548)
Potovalec
za Kranjsko se vzame v službo za prodajo pristne hrvatske slivovke
proti mesečni plači in potnim stroškom.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ».Slovenskega Naroda". (1655—i)
Zaradi takojšnjega odpotovanja
se še proda
lepa salonska garnitura, več miz, postelj, umivalnih mizic in raznovrstne druge reči, tudi fino damsko kolo, in velikanski umetno izvršeni transparent, kjer se vidijo vsa nebesna telesa brez izjeme, dalje je na prodaj veliko dekoracijskih rečij
v cukrarni (1554)
I. nadstropje, od 2. ure popoldne
Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1899. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez
Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzansfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Ausse, Išl, Solnograd ; čez Klein-Reiflin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frau-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaia via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijiuih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaia, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Pra^e, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob a. uri m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod iz LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1026)
Telefon v Novo mesto.
e__-S
V graščini Bajnof
je na prodaj (1471—5)
večja množina vina
domačega pridelka.
Pouk v glasovirju
In \ vneli predmetih IJuclMltili moI daje
s prihodnjim šolskim letom /%mali j., Slatnee I izprašana
učiteljica z večletno prakso in najboljšimi pripo-ročbami. — Natančneje se izve: Mavri tra; it, 13. I. na«lNtro|»Je. (1508—2
Spretnega
za mesečno plačo 30 do 40 gld , po zmo* nostih njegovih, vsprejme takoj
(1561—1)
Dr. Kucert Bežek
c. kr. notar v Zatičini
Priporočava vi
(21—19;
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
trgovski pomočnik
ter (1541—2
starejši učenec
prvi uren prodajalec v stroki mešaneg, blaga, oba popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, sprejmeta se takoj pr
Franu Kraut-u
Čokolada
i
(i98-;;i
SUCHARD
I
Pcvsod na prodaj. ^
3Qk
Cacao
i
Proda se
že 25 let obstoječa, jako dobro vpeljan;
trgovina z manufakturnim blagom
zaradi starosti in bolezni. — S prodajalni vred se dobi tudi magacin in lepo stanovanje.— Kdor želi kupiti, naj se osebno prepriča.       AnU>n Jwo (1535-2) Novo mesto, Veliki trg št. 90.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(114) vani ceniki zastonj. (34)
OGLAS.
-3X5-
L. 1883. in 1884. izšel je v dubrovniškem „Slovincu" I. in II. del „Objavljenja", daljša pesem psevdonima Milivoja Strahinića in sicer v cirilici. Kako je ta pesem tedaj zanimala čitatelje, ni treba tu ponavljati.
Uzor je pesmi Dantejeva Božanstvena komedija, premenjena za naše odnošaje; Dante sam namreč spremlja pesnika po večnosti v I. in II. delu, a v III. vodi ga vila. I tehnika pesni je po Danteju v tercinah, a stih je naroden deseterec.
V vsakem delu je prilično 4000 stihov, a v vseh treh preko 12 000.
Pesem se bavi z višjega pogleda in objektivno z zgodovino, prejšnjo in sedanjo, južnoslovanskega naroda, sestavljenega iz štirih plemen, to je Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. V vsakem delu je pristop, uvod (I. noč) in še 7 noči. Torej pristop in 8 noči.
V I. delu se razpravljajo smrtni grehi in grešniki: v II. manjši pregreški in hibe, v III. pa blaženstva in kreposti z ugledniki. Omenjene osebe v pesmi niso iz davne dobe, nego iz vseh časov, mej njimi so tudi še živeče, ali pesnik jih srečava v večnosti, kjer so že postale sence.
Odkar je prvikrat izšel I. in II. del „Objavljenja" v „Slovincu" minulo je nekaj let. Zdaj je pesem popolnjena s in. delom, a I. in II. del sta precej predelana, ker se je marsikaj izpustilo ali pristavilo, popravilo in opililo in je že zrelo, da se prijavi. Tako se bode ugodilo mnogim prijateljem knjige, ki so jo že zdavno želeli.
Podpisani je prevzel delo od pisatelja samega in ga hoče v latinici dati med svet; za trdne se torej nadeja, da bode čitajoči svet podpiral to redko pojavo.
Na Reki, avgusta meseca 1899.
S popolnim spoštovanjem
Tiskarski in tipografijski zavod Emidija Mohoviča
(1646—1)
založitalja.
^146
568591
DOBRA USPORNA KUCHVHE
Maggi-jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča.  V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice so z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (1553)
srednje starosti, vsemu trgovskemu poslu vešča, z večletnimi spričevali,
išče službe.
Prevzame tudi malo, dobro obiskovano gostilno na račun.
Naslov: VVeiss, Gospodska ulica št. 8, Celje. (1529 -2)
Sodena prodaj
raznovrstne, velike in male, stare in nove
$• fiuggeaig, sudar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (1549—1)
Istotam kupujejo se tudi stari sodi ~W
Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure), koja je priznana kot najokusnejša in najzdravejša. (43—31)
Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne in vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem
er Bolte,   izdelovalec t
sodovice, Rimska cesta št. 10.
Pekarija
na znanem starem prostoru, s prodajal-nico,   pritličnim stanovanjem, sobo za pomočnike, prostornim dvoriščem, celo priklado za pekovsko obrt,
se takoj odda.
Več se poizve: v Florijanskih ulioah
štev. 29.
(1449—4)
r KrlVirniMkl Nifoii.
Sodnijsko zavarovano.
Pijte
da ohranite svoje zdravje
Reforaski sifon 1 Reformsko
(Patent dr.VVagner)
Dobiva se v Ljubljani pri:
Iv. Gorup-u.
Posrečilo se je
konečno nama pridobiti 3-vetoTr2a.czra.eLaa.ila.
(1214-17)
glavno zastopstvo:
eKJT • Kavčič & Gorjanc Bl"£ T
Založena 1847.
i
1
i
1 I
p
1
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani (16135) Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe,  oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
i
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste.
Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste re-stante. (875—17)
zahvala.
Jaz podpisana naznanjam s tem javno, daje bil zavarovan moj sopr°g JAKOB FLUCHER zelo kratek čas pri vzajemni zavarovalnici
„JANUS"
na Dunaju, kateri pa je pri kopanju smrtno ponesrečil.
Glavni zastop za Kranjsko v XJubijani, Mestni trg št 24
mi je zavarovano glavnico z nabranimi dobičkovnimi deleži tako hitro
izplačal, da zamorem v resnici naj topleje priporočati zavarovalnico
„ janus"
vsem tistim, kateri se žele" zavarovati. Ljubljana, dne 25. avgusta 1899.
Jožefa Flucher
(1559)
nadsprevodnikova vdova.
Iz konkurzne skupine Antona Kunstka v št. Vidu pri Zatičini
proda se za ugodno ceno
jeden klavir ■> jeden harmonij.
Dr. Rupert Bežek
c. kr. notar kot konkurzni upravitelj.
Prodajalnica
s špecerijskim  in manufakturnim blagom ter z zalogo smodnika
in lepim Mtanoi u nJem v prijaznem trgu na Notranjskem, tik farne cerkve in glavne ceste, se zaradi preselitve na novo kupljeno posestvo
takoj ali v decembru v najem d& pod ugodnimi pogoji.
Itstotani ne m p rej m el u za deeember
mlad trgovski pomočnik
izurjen v manufakturni, špecerijski in železninski stroki, in
učenec
iz poštene hiše. kateri je dovršil vsaj četrti razred z dobrim vspehom.
Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo .,Slovenskega Naroda". (1532—2)
priporoča
iiarodna ^Disftarna.
-  rfi&fo Sraiersko deželno zdravi*lisce
KRASNA LESA !
Udobnostno in ceneno poletno bivđ/išce !
Sijajni zdravilni \*f želodca.jeter. ledvic ' uspehi pri bolegnih • ^ in sopllnih-crganov .
Sretovnoznan/đ/kđhćni/nsd/iničntvre/ci: j^fffiftM-VRELEC Vsakovrstna zdravljenja, Prospekte pošilja brezplodne ravnateljstvo
za zgradbo im zapne cerkve t Tel. Poljana! 'uri Ribnici.
Zgradba se bo oddala takim, ki so upravičeni dotična dela izvrSevati.   Kdor želi delo prevzeti, naj pošlje svoje ponudbe
do dno S. septembra 1899
podpisanemu stavbenemu odboru ter priloži 5% varščino. Načrti in proračuni so med tem časom vsak dan v pregled v župnišču. Stavbni odbor si pridržuje pravico, izbrati si ponudnika. Ponudbe se glede posameznih razpisanih del posamezno ali vkupno oddajo. Pripomni se, da stavbeni odbor sam preskrbi material.
Stavbeni odbor v Vel. Poljanah pri Ribnici
dne 22. avgusta 1899. (1544-1) Fr. Andolšck, načelnik stavbenega odbora.
Nadaljne
specijalitete:
Pisalne in kopirne tinte.
Vodovarno
mazilo za usnje.
Pat. ohranjevalo za podplate
„Vandol".
Kovinska snažilna pasta  in snažilno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Patentna mazalna krtača z „Nigrette" tekoče mazilo za črne in barvne čevlje 35 kr.
Najbolje črnilo sveta!
Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka obutala samo (190—30)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
priv.
po vso d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- Cf Fornnlonrit sti pazi naj se natančno na moje Ime a^H"Wj»IUI;
Ustanov Ijeno
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske u I ce 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 34 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firneže.
na drobno in na debelo.
Velika izbirka dr. Sohoerfeld-ovib
barv v tubah za akad. slikarje.
-e* Zaloga H vsakovrstnih  čoplčev za pleskarje, sli-I karje ln zidarje, itedilnega mazila za Kj       hrastove pode, k&rbollneja itd.
w Posebno priporočava si. občinsr u najnovejše, 3  najboljše m neprecenljivo sredstvo za likanje
Letnih tal pod imenom „Rapldol4. & Priporočava se todi si. občinstvu za vse v nagi jino stroko spadajoče delo v mestu in na debeli kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
wwbm—a—
m
P
■ prodaja 34
I   s Alojzij Perschč s
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
erilo za gospode
najboljše blago in
kravate
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji 34
po najnižjih oenah. Bioikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. Tiaaja urotila m točno iimijtjo.
Anton Presker
Sv. Petra cesta št. 6  Ljubljana  Sv. Petra cesta št. 8
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-
Ijivih havelokov i. t. d. J
Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 34 solidno in najhitreje izgotovljajo.
Pozor !*tvi
Vsi za
požarne
potrebni predmeti, kakor:
distinkcije, emblemi, naramnice, čepice, trobilke, piščalke, cevi, službene obleke i. t. d.
dobe se pri znani tvrdki
J. S. BENEDIKT
v Laj ubijan i«
= Ceniki na razpolaganje. =
86
Vse stroje za poljedeljstvo
'■—=* Vnovič znižane cene X -
Trljerl (čistilni stroji za tito) v natančni livriltvl. Sniil-nioo za aadje in zelenjavo, ikropllnioe proti peronospori, poboljiani sestav Vermolevov. Aparati za sumporavanje lozov. Mlatllnloe, mlint za tito, stlikalnloe (preie) za vino in sadje različnih sestav. Slamoresnioe Jako lahko za goniti ln po zelo zmernih oenah. Stlskalnloe za seno in slamo, ter vse potrebno, vsakovrstno poljedeljske stroje
prodaja v najboljši izvriitvi
(461—13)
IG. HELLER, na Dunaj i, II|2, Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se Je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo! Ceniki brezplačno!
Splošno kreditno društvo v Ljubljani.
Vplačani zadružni deleži gld. 46.830. — Promet od 1. oktobra 1898 do 1. avgusta 1899 gld. 1,661.49022. — Skupna aktiva gld. 287.978 03.
Sprejema: hranilne vloge po 4l a °/0| vloge na tekoči račun po 3 1 2 °/o od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6°/0 brez kakih stroškov. (1173-10)
TJraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg štev 3.
988888
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za
zavarovanje naroda
ZD-u.n.a.i I. Hoher Markt 9.
Generalni zaslop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Gradec, ili*ni.«-ii*-«*-iJ-io 1.
Po poročilu c. kr. ,,Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij  dne 31. decembra 1897 kron.
L. 1897 se Je na podlagi 1269 smrtnih slučajev izplačalo 398.378-90 kron. Od 1. 1890-
1897 se Je izplačalo 1,654 37816 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača družba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obvelja.vi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (1207-9)
Zavarovanja do 2000 kron z tedenskimi doplačili od lO vinarjev vise po tarifih.
pTg* Prospekte, in tarife razpošilja agentura ixa zahtevanje. brez stroškov. '"!t-H
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
The Premier Cycle Co. Limd
Coventry (Angleško) Heb (Češko)
Nurnberg-Doos.
(702—20)
Največja izdelovalno voznih koles na kontinentu.
Zastopnik: Fr. Čuden, trgovina z biciklji, Ljubljana.
Vsa kolesarska popravila
izvršujejo se najceneje, naj soli dneje in najtočneje
v novourejeni mehaniški delavnici
podpisane tvrdke (948—10,
na Rimski cesti st. 9. Istotam vežbališče in dobro urejena izposojevalnica koles.
Kavčič d Gorjanc
zaloga koles in prodaja potrebščin: Gradišče št. 2.
P. n. (1562—1)
Radi potekajoče sezije in male, mi ostale zaloge koles, kakor:
.Stvria'
mi ,H8lical' ******* S Z » o »Curir1 *. * * * * o o o o o o »Amerikanske* * * ooooooooo lotefanie'
in druge vrste ponujam si. občinstvu ta kolesa po prav ugodnih tovarniških cenah, dajoč s tem vsakemu najlepšo priliko, da si nabavi jako ceno in dobro kolo. —, ~ -
Filialke: Janko 1'ohlin, Kamnik. ■* liUdeil.
Franc Kenda, Novomesto. Zastopnik: Josip Polak.
IParva. slovaaska
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic, parnih strojev, cevij, čelad in pasov
ter
kmetijskih strojev
in peronospera-brizgalnic itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smicfiov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Podružnica R.,
Z velespoštovanjem
(220-22)
v Zagrebu.
K sezoni
K sezoni
n
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd.' vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
ivžr trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker sem na Kranjskem edini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v
(1332- 7)
SSSS5SB5
naga
Janko Klopčič
Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, amerikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste
v zalogi. Nikjer se ne kupuje oeneje.
Popravila zanesljivo, točno in ceno I 34
H
1
/zor Alojzij Erjavec jf£ot
tmIjarski mojster * Ljubljani, Čevljarske ulica 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 34 Mere se shranjujejo. — Vnaiijim naročilom naj se pridene norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 34
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fa<?oni ■®   ® j§   @   priporoča   @   ®   ®   @ ®
U C M DIV  I/1 KI n A v Ljubljani, Glavni trg
ntlinllV AtNUri m @ štev. 17. m &*
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a O a & e. klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno. & e, & o. 3
*
1
I
4
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Glavna trgovina:
Stari trg št. 21.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 34
.+%$D
DE3. Z »? oouBJj. pod Jg3fl  • ■
Avgust Repič
sodar
l Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
-v Trnovem
8 se priporoča si. občinstvu in naznanja, da k izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz 1 hrastovega in mehkega lesa po najnižjih f cenah. — Kupuje In prodaja staro vinsko k 34 posodo. I
V""""****"      ——-----
•t
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vodno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 34
imiiiiiii
<   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in > j kemična spiralnica ► 4  Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 £
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t 4 34 dela- t
j       Postretba točna. — Oene nizke. £
Fran Detter
LJUBLJANA, Stari trg 6t. 1.
34 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Ign. Fasching-a vdove
34 ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Reichova hiša)
( priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpriprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrže".
i«ccfftf«(ccc«c<:ccci:arc(:L:i::cc [wamc(tai fCfWiiitia»»i»iwtMi»Maiai
Največja izber najnovejšega
svilnatega blaga 1
črnega in barvastega za celo obleka 34 in bluze, priporoča
Alojzij Persche
Pred škofijo 22, poleg mestne hiše. jjjg
oo
co
Komarieva v Šiški!
z velikim koncertom *
V nedeljo 27, avgusta 1.1.
se zopet otvori
plesom
Kankretova gostilna
v Spodnji Šiški št. 20
9E velikim plesnim saml.osa.osnm za 300 osob H»a-«-'w. mmcrmdlsamsmjam cene pivu in »reat vstopnine«
Za izvrstno pivo, kakor za najboljša vina in ukusna jedila je dobro skrbljeno. K obilnemu obisku vabi najuljudneje s spoštovanjem
U547-2) Ognjevit Kozjek.
co
co
Št. 9120.
(1507—3)
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
in
kuverte s firmo
k.
priporoča (667—11)
„Narodna tiskarna"
v Ljubljani. ^
_
% Prodaja lesa. t
Pri posestvu Stermol pri Cirkljah, žel. postaja Kranj je ponudbenim potom na prodaj ob okraj ni cesti ležeč
okrožnega zdravnika v Krškem.
S to službo združena je letna plača 600 gld., eventualno dobiva dotični okrožni zdravnik tudi še nagrado 500 gld. za opravljanje službe v krški bolnici.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 10. septembra t. I.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj že dve leti službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. avgusta 1899.
% iS*
h —
Izdelovalnica koles „Krokar"
Jo s. Kolar
Glavni trg 9 (4524) zaloga graških ,€rraxiosa* in druzih najboljših koles.
Pozor? Kolesarji pozom
Novo kolo kompletno 85 gold., z dveletno garancijo.
py Na razpolago brezplačno šola za vozarenje s kolesom v prostorih vrta, senčnata.
mereč okroglo 43 oralov, nasajen skoraj vseskozi s smrekovino z vmešanim listnatim lesom za razne izdelke (bresti, lipe, hrasti, breze).
Za oddajo namenjenih 10025 kolekovanih debel je razdeljeno v 11 seČenj in se ista oddajajo ali v posamnih ali več eventuelno vseh sečnjah.
Gozd se more ogledati vselej v spremstvu v gradu Stermol sta-nujočega upravitelja.
Natančneji pogoji se mog6 vpogledati v pisarnici podpisanega glavnega pooblaščenca posestnika graščine Stermol (v Ljubljani, Breg Št. 10., II. nadstropje) v navadnih uradnih urah ali pa pri gospodu Jožefu JarCU V Medvodah  in se pripomni,  da je ponudbeni rok
9. in IO. septembra t. 1.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1899.
(1479-6)
Dr. Maksimilian pl. Wurzbach.
F. Cassermann I
krojač za civilne in raznovrstne \\
uradniške uniforme Lj
in'poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. |[
:  blagajne drž. železnic uradnikov I
Ljubljana, Šelenburgove ulice št.4 j
se priporoča slavnemu občinstvu za H
izdelovanje civilnih oblek in nepre- IR
močljivih havelokov po najnovejši fa- E
coni in najpovoljnejših cenah. Angle- |
Sko, francosko in tuzemsko robo ima P na skladišču.
Gospodom uradnikom se pripo- I;
roča za izdelovanje vsakovrstnih unl- E
form ter preskrbuje vse zraven spa- h
daj oče predmete, kakor: sablje, meče, k
klobuke itd., gospodom c. kr. justič- !l
nim uradnikom pa za izdelavanje V
talarjev in baretov.   35 il
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vsoh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobro do najfinejše kvaliteto po nizkih conah. N"ovostl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 36 PUT Popravila so izvršujejo najtočnojo.
Puškar
Fran Kaiser
v Ljubljani Šelenburgove ulice št. 6
se usoja najbolje priporočati se p. n. gg. lovcem za
lovsko sezono.
Zunanja naročila se točno
izvršujejo. 35
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko —-----------------------
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 35
suknenih ostankov.
83
V hiši gospe Marija Grumnig, Dunajska cesta št. 6 in Frančiškanske ulice št. 16 odda se takoj aH s f • novembrom 19911
lepa prostorna (isie-2)
in tajski llei
Natančnejše se poizve pri odvetniku gosp. dr. Alfonzu Mosche, Frančiškanske ulice št. 16.
Baron Dumreicherjeva
Spiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
obče znane, najboljše in mnogokrat odlikovane
(Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec
Izubijana, na Megtneau trgu š«. 3. in
Karol Iaaiblin    173; -42)
v Vego v lli ulicah it H
Prav blizu Ljubljane se da v najem s 15. septembrom t. I.
malin in žaga
z izborno vodno močjo. Zraven so tudi sta-novatna hiša in gospodarska poslopja.
Pogoji ugodni. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (1533—2)
Ivan Kordik
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 10
priporoča svojo bogato zalogo
14
priprave >
i 7   Krifani^lr oora    iaUla ^
nožev, vilic in žlic iz britanjskega jekla, alpake ali alpake-srebra priv. dunajske tovarne „W. Bachmann A Comp.".
Na izbero so tudi žlice   iz alpake, 12 kom. od gld. 430 naprej, žličice „      „      12    „     „   ,   2 20 „
Namizni svečniki
iz alpake, čisto bele kovine, t&t)
par 21 cm visokih gld. 2-—, . 23 „ , „ 230, .   25   „        „ , 240.
Prav ceno se dobe noži in vilice z roženim (599—46)   ali koščenim ročajem.
> ► > ► ► ► >
4
Stanovanje
v I. nadstropju, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe, drvarnice in podstrešja, v novi hiši, se odda s 1. novembrom t. I. — Pogoji se izvedo pri posestnici v Trnovem, Vogelne ulice št. 3.  (1542—2)
Praško domače mazilo
iz lekarne
(5
B. FRAGNER-ja v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
Velika pušica 35 kr, mala pušica 25 kr., po pošti 5 kr. več.
Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi
Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan.
Svarilo !
Vsi  deli embalaže imajo  zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Piccoli,  U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-schlager,  J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.      B (,367—9,)
I
Odvetnik dr. Alfonz Mosche
*r Ljubljani
išče koncipienta.
Vstop takoj, pogoji ugodni.    (1515 -»
Učenca
iz poštene, dobre hiše, kateri je dovršil saj četrti razred z dobrim vspehora, spreji.i^
Franc Picek
trgovina z mešanim blagom v Ribnici na Kranjskem. (1651-i,
Dve hiši
in dva orala lepeg-a
se takoj prodasta.
V  obeh  hišah   se   nahajata star dobro obiskovani gostilni.
Vse drugo se poizve pri upravništv „Slovenskega Naroda1'. (VSK
lanei* *•♦» izšle
v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani
IVAN CANKAR:
(1495—4)
<N Vinjete *f«~
I
v vel. 8° (328 strani) na moderno elejff. papirji, ■ izvirno ri»l»o na čelnem in
pomembno „vinjeto** na zadnjem listu. — Cena gld. 180, po pošti gld. 1'90.
^eoeoeoeeeafteooeeeeeeooeaegeoa
_.......^...................^....._......^...............................................-.......................................
o
e e « a e o o « e e o « e e
Dr. Matej Pretner
odvetnik v Trstu
i mmm. am o rt dne 2        avgusta 1H t> !>   ■»«■!»■• «j
7
v Via deila Cassa di Risparmio št. 7
II. nadstropje (nasproti tržaški Cassa di Risparmio).
(1646—1)
e e e « o e e e « e e e e e «
OOOOOOOO00OOOOOOOOOOOOOOOOOOO
RAZGLAS.
src
Vč)
Manufakturno skladišče blaga v konkurzu
N. F. MINIBEK-a
1^ j 111 > 1 j c 11* n, Aliirijiii
(nasproti frančiškanske cerkve)
bode se
popolnoma razprodajalo
začenši z dnem
S
p
c E
V"
za sodbeno ceno.  Tudi se odda za trgovce več blaga.
Ljubljana, dne 13. avgusta 1899.
Oskirtvnik lcoivltvir^ivti imovine
dr. Maksimilian dI. VVurzbach.
ms
(1488-3)
Izdajatelj in odgovorni u «*dnik  Josip Nolli
r-Mtaina in tiak .Narodne Tlakam*'.
871