Leto V., fttev« 240
LTuBljana, soDota, H. okto&ra 1924
PoStcIna pavšallrana

a>— p*
M tM3K«MtW as- 4,
OgiMi po OredBSštrol
Klklc 3 !£»■»» stxa*M It Telefon M. 71
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Cena 2 Din
Uprav cištvoi
Ljubijsaa. Prešerno« tli. it 54. Telet it. »
Podr užnicfi
Maribor, Bartirslu cL J Cel)«, AJe kaandrora t,
Račun pr. poitn. teko*, uvodu iiev. 11.842,
L]ul>žj«». 10. oitofcr*.
AngleSki parlament je raapužčesi ln koncem teira meaoca M bodo vržile nove volitve.
Vlada je doživela pora« t spodnji zbornici v prav brezptra*-«iibii3 uubvj komunističnega novinarja Johna Cajnp-bella in je iz te nezaupnic* izvajala posledice. Ta rahločutnost delavske vlade je nov pojav, saj je le parkrat prej, in v važnejših v-pra&uijih, ostala v manjšini v parlamentu in vondaf ni hotela niti odstopiti niti razpustiti poslanske zbornice. Po vsaki taki praski je Macdonald izjavil, da se bo dal vm či le v bistvenih točkah svojega političnega programa. Neznatnemu odgo vornemu urc-dnikn komunističnega čo sopisa cWoirkers Weekly», ki ga je komaj kdo poznal na Angleškem, se pač nikoli ni sanjalo, da bo njegovo ima postalo znamenito v zveri z enim najvažnejših svetovnih dogodkov leta 1924.
Campbellova afera sama na sebi š? izdaleč ne bi bil dovoljen razlog za nsodepolni korak delavske stranke. Ta sama ie izbrala ta trenutek za končni prelom, ki je bil itak neizbežen. Liberalci in celo konservativci so ji le v zadnjem trenutku ponujali izhod iz položaja, Macdonald pa ni mara] piti iz te grenke čase, ker je vedel da navzlic temu ponižanju ne bo šel mimo njega ogromni kelih ruskega pelina ..
Vlada je razpustila parlament, ker ni hotela doživeti odklonitve rnsko-angleške pogodbe. Poraz v parlamentu v tem vprašanju je bil neizbežen, ko je bil voditelj liberalcev Asquith 1. t. m. predložil resolucijo, s katero se ne samo odklanja vladna garancija za nameravano rusko posojilo, ampak se graja sploh celokupna politika Labour Party v tej zadevi. Resolucija je bila namenoma sestavljena tako, da je izključevala sleherno možnost kompromisa.
Liberalna stranka, ki je začetkom
Letošnjega leta inavgurirala labouri-stieni režim in mu je več mesecev posojala življenjsko silo, je sedaj sama iz-podmaknila stol, na katerem je sedel Maedonaldov kabinet. Liberalci so storili ta usodni korak, ker so jih bridke izkušnje poučile, da si z nadaJjnim obotavljanjem kopljejo sami sebi grob. Delavska stranka je neprestano rastla na račun liberalcev, katerim je jemala veter iz jadtfr, povrh pa še vladala z njihovo dobroto. Asquithova resolucija je napravila tej nevzdržni situaciji hiter konec.
Ko je začetkom letošnjega leta padla konservativna vlada, je Asquith sklenil, poskusiti z eksperimentom delavske vlade. Upa! je na eni strani pokazati Angležem, da je delavska vlada absurd, na drugi strani pa je jnicako-val realnih koristi za svojo stranko, ker je bil s svojimi 156 poslanci arbiter nad Macdonaldovo manjšinsko vlado. Mož je bil razočaran v svojem pričakovanju. Delavska stranka je pokazala, da sicer ni sposobnejša za vlado kot ena ali druga tradici.jonalna stranka, da pa tudi ni nič slabša. Mesto da izgubi zaupanje med množico, so se njene vrste vidno pomnožile.
Konservativci kot liberalci so se bali pustiti Macdonalda še dalje na krmilu. Dokler se je delavska vlada v prvi vrsti pečala z zunanjepolitičnimi zadevami in ni v notranji politiki ukrenila ničesar, kar bi dišalo po socijaliz-mu, ni bilo povoda za odločilno bitko. Toda finančni minister Snotvden, ki je letos predložil siceT izvrstno izdelan, toda čisto »meščanski* proračun, is pripravljal za prihodnje budžetno leto t veliko socialistično ofenzivo*. Mesto znižanja dohodninskega davka, je sklenil predlagati znižanje davkov na glavne življenske potrebščine, predvsem na sladkor in čaj. Cenejše življenje bi bilo tako imenitno volilno geslo za vlado delavske stranke, da ga ji liberalci in konservativci niso mogli privoščiti, zato so sklenili, upih-niti ji življenja luč povodom nepopularne ruske pogodbe.
Delavska stranka se pravzaprav nima pravice pritoževati nad liberalci, .ia niso bili «fair» z njo. Režim, ki ima za seboj jedva tretjino parlamenta in komaj četrtino dežele, np more aspi-rirnti na večnost. Liberalna stranka pač ima pravico tnHiti nvilo tudi nase.
Volitve, ki se bodo vršile v kratkem, .bodo pokazale, ali s? bo novi sistem treh strank uvel ;avil v Angliji, kateri je dosedanji tradicionalni sistem samo dveh stTank zagotavljal neprecenljivo prednost trdne in «talne vlade z absolutno veČino v ^parlamentu. Cc se posreči Winstor,u Churchillu prevesti toliko liberalnih glasov h konservativcem. da ti do-'P?P:0 ."l^e-iitt^O vp-."ino, potem liberalna stranka izgubi • voj smisel in na njeno mesto stopi dela vsi n stranka. Mnogo se tudi govori o volilnem kompromisu obeh tradicijo
Kriza |e stacionarna
RADIČ ODKLANJA POGOJE IN NE GRE V VLADO. - BREZUSPEŠNI DRUGI POSKUSI ZA OJAČENJE KABINETA. - ODKLONITEV LJU^ BE JOVANOVIČA. - REKONSTRUKCIJE SPOH NE BO?
Boojravij 10. oktobra, p. Danainjl dan je poteke! v manevrih vlads, bj «t i vsemi mogočimi sredstvi »kuše podaljšati življenje. Akcija m vstop Radlča ▼ vlado oi uspela. Radič na pogoje g. Davida vtča ni dal meritornega odgovora, temveč je pc dr u Ma*kn sporočil, da o«tane HRSS pri svoje*n zaključku od 6. okto-bn ln ne vstopi v vlado. V ostalem pa Y pripravljena Davldv^rv oblnet pod pire ti v parljinento. Z o .-J r oni na ta neuspeh se je g. Davidovič odločil, da išče
ki bi ilopn&ale, da se jo loči v dva tabora.
Smatrati Je, da so poslnd za ojačenje vlade s tem propadli In Ca ^ rekonstrukcija kabinet« odstavljen s dnevnega reda.
Danes »o biti sprejeti pri kralju nekateri ministri. Mnogo se opaža, da med njimi n| bil nobeden iz Korošceve in Spa-hove grupa. Opoldne ln rvečor je bil pr! kralju g. Davidovič.
Kot karakteristike« situacije Je danes
| Posvetovanja z Radicevim pooblaščencem
IZJAVE POSAMEZNIH MINISTROV O REZULTATIH VLADINIH NA-POROV. — DR. MAČKOVO POJASNILO O STALIŠČU HRSS- — KON-FERENCE IN AVD1JENCE. — NADALJNI PRITISK NA RADICA- -
BeograJ, 10. oktobra, p. Danes zjutraj j posle, radi katerih je bil ustvarjen blok je dospel v Beograd dr. Maček, ki je s ko posebno pa da zruši bivšo in bodočo ko
lodvora odšel v min. prosvete, kjer se je v kabinetu dr. Korošca posvetoval s šefi federalističnega bloka. V tem času je biia v ministrskem predsedništvu konferenca ijg. Davidoviča, Marinkoviča in Petroviča. Ob 9. uri so došli v predsedništvo dr. Ko>
rupcijo. <Torej ne vstopite v vlado?« Ta« ko se ce more reči. Vprašanje je odstav« ljeno z dnevnega redj, ker je vlada itak stabilna. Vprašanje vojnega ministra ni težko. Ker vojnega ministra imenujfe kralj iz vrst generalitete, je vse eno, kdo bo
ojačenja svoje porlclje pri opoziciji. Ko | sciieležltj dejstvo, da je ostalo vojno ml
je danes skupinski predsednik Jovano-vič vprašal, s!' i" kateri dnevni red naj razglasi za jutrišnjo sejo parlamenta, ga je g. Davidovič pozval na sestanek pri katerem je g. Jovear.oviča povabil, da se naj s tistim delom radikalne stranke, »ki je za sporazum, lutkor ga hoče današnja vlada« pridruži vk«dnl večini ter vstopi v kabinet G. Jovrinovič je to ponudbo odklonil ne le s pozivom na strankarsko disciplino temveč tudi s povdarkom, da v radikalni stranki al nobenih diferenc,
nlstrstvo še vedno nezasedeno. General Ha^lč Je od kralja pooblaščen, da vrši provlzoričpo resortne posle. Kt>na nI pristala, da U do Imenovanja novega ministra prevzel upravo vojnega resorta kot zastopnik eden Izmed ostalih članov kabineta, kakor Je to sicer običajn-v Kriza je ostala »tacijonama. Izgleda, da je g. Davidovič dobil podaljšanje roka ra razčiščenje situacije In sicer, kakor ee v vladnih krogih trdi, d0 pondeljka.
\ rošec, dr. Spaho, dr. Hrasnica in dr. Ma« I vojni minister. «A!i se ir.i;li na razširje« ček. Med dr. je dr. Maček sporočil čla» j nje koalicije z radikali?* O tem ne moro ; nom vlade, da g. Radič ne želi demisije j biti govora, ."di z radikalno stranko ne 1 vlade, češ da za to ni razloga, ker je g. j moremo sodelovati. Pač pa seveda s po» Hadžič neparlamentarna osebnost. Radič I sameznimi radikalnimi poslanci, ki bi pa j pa vztraja na tem, da HRSS ne vstopi v j morali popreje iz stranke izstopiti. Sma« vlado, ker ne more sprejeti nikakih po» j tram, da se vlada za enkrat ne bo spopob ! gojev. Sestanek je trajal do 11.20.	1 r.ila. Jutri prične zasedanje parlamenta.
I Nato je g. Davidovič odšel v svoj klub, J Videt čemo. Kar se tiče prihoda g. Radi< kjer je navzoče poslance na kratko obve» ! ta v Beograd,, Vam zaenkrat ie ne mo< stil, da je vlada sedaj zaposlena z rekon« 1 rem ničesar reči.
Ponudba Liubi
DANES SE SESTANE NARODNA SKUPŠČINA-
Jo
vanovicn
Beograd, 10. oktobra, p. Dopoldne se
je vršila konferenca m<.td D?vidovlčcm ln predsednikom parlamenta Ljubo Jovano-vičem, ki je najprej vprjiša! min. predsednika ali se naj jutri dopoldne vrši seja Narodne skupščine aH oe, češ poslanci so pozvani, vlada pa se glede seje še ni definittvno Izjasnila. Ker bi bila odpoved seje se tolmačila kot formalno priznanje vlade, da se nahaja v krivi ln ker se vrhu tega jutri sploh ne bo vršila nobena razprava temveč se bo določil le dnevni red pondeljkove seje. Je g. Davidovič pristal, da se seja razglasi, kar se je takoj zgodilo na deskah v k.uloarjlh parlamenta.
V nadaljnem razgovoru Je jt Davidovič povabil g. Jovanoviča, da se pridruži
vladni koaliciji, k! bi mu dala na razpolago štiri ministrske portfelje. O. Jovano-vlč je izjavil, da tega poziva ne more sprejeti osebno temveč le za SM0j0 stranko, v katere imenu pa da ni upravičen
odgovarjati. O. Davidovič je Jovanoviča zaprosil, da se posvetuje s svniimi prijatelji ter si pridrži odgovor za popoldne.
Popoldne se je vršila ponovna konfe-feren.a obeh politikov. O. Jovanovič je g. Davidoviču razvijal svoj nazor, da bi morala delo sporazuma vzeti v roko vlada, ki bi bila prograinatično močnejša nego je sedanja ter bi Imela tudi svo) konkreten načrt Po njegovi sodbi stranke, ki stojijo na temelju narodnega ln državnega edinstva ne odklanjajo sodelovanja v taki vladi. Gotovo pa Je, da se ne bodo dale razcepiti z nobenimi ponudbami, ker bi na ta način naravnost fatalno oslabile svojo idejo.
Ponovne konferenc« g. Davidoviča t g. Jovanovičem so dale povod govoricam, ki so jih nocoj širili režimski krogi, da je Jovanovič pripravljen vstopiti v Davldo-vičevo vlado ter razcepiti radikalno partijo. Te govorice se z avtentične strani najodločnejše demantlrajo.
Nove koncesije za Reko in Zadar?
NA KONFERENCI V BENETKAH BODO POSKUŠALI ITALIJANI IZSILITI UGODNOSTI ZA PROPADAJOČO REKO IN ZA ZADAR-Benetke, 10. oktobra, j. Beneška kon- potek beneških pogajanj. O predmetih ferenca je pričela s tem, da so bil?: £>dpo- j razprave med obema državnikoma se ne slane v Rim in Beograd brzojavke, v ka-1 more doznati še ničesar pozitivnega.
strukcijo kabineta. Podrobnosti še ne mo< re povedati, vendar smatra, da vlada ni v krizi tudi če se rekonstrukcija ne posre či. Najavil je pa, da se bo obrnil tudi šc na druge skupine v parlamentu ter je še iz kluba zaprosil predsednika Nar. skup« ščine za razgovor.
Medtem so novinarji pred ministrskim predsedništvom izpraševali udeležence konference o uspehih razgovorov.
Neresnične senzacije.
Prvotne povsem optimistične izjave mb nistra Sp:iha so dale povod, da sc je blis« koma razširila vest, da je Radič c':;ep» tiral pogoje, se odrekel republikanstvu in separatizmu in da bo še zvečer pr Jpi :an ukaz o rekonstrukciji vlade z radičevski« mi ministri. Te vesti, ki so bile medtem telefonično in telegrafično poslane po vsej državi in tudi v inozemstvo, se izkazale kot napačne.
Kaj pravijo udeleženci konference.
Dr. Spaho je Izjavil novinar,em: «Raz» pravljali smo o popolnitvi vlade. Maček se je popolnoma strinjal z nami, kar smo mu predlagali. To je ono, o čemer smo sc včeraj sporazumeli, to je da se irveie šir« ša rekonstrukcija vlade. Sicer pa vlada ni ma potrebe, da poda ostavko. Delo se razvija normalno. Radičevti sploh ne de--lajo vprašanja o vstopu v vhd'>».
Dr. Korošec je izjavil: «Razgovarjali
Opoldanska avdijenca g. Davidoviča.
Ko se je g. Davidovič vrnil v predsed« ništvo vlade ga je ob 12. uri posetil mini* ster dvora, s katerim je po daiiSeni raz« govoru odšel v dvor ter bil sprejet pri kra lju v kratki avdijenci. Po povratku u dvora je g. Davidovič izjavil Vašemu do» pisniku, da še ni nič novega in da ni toč« no, da je vlada dala ostavko ter da jo kralju poročal o svojih dopoldanskih kon ferencah, zvečer pa da bo šel ponovno h kralju. V vladnih krogih so je trdilo, da je g. Davidovič poročal kralju ne le o vstopu KPvSS, temveč tudi o svojih po« skusih pridobiti za vlado člane nekih dru« gih skupin. Pri tem se misli na radikalno stranko. Vladini krogi naglašajo, da b; se za ccno vlade dalo odvojiti en de! od ra» dikalne stranke. V resnih opozicijskih krogih se konstatira, da je radikalna stranka kompaktna in g. Nastasu Petro« viču ne bo nihče sledil.
Popoldanslu posvetovanja in avdijeae«.
Popoldne so se v ministrskem predsedništvu nadaljevala posvetovanja, ki so trajala prav do večera. Eralj je sprejel od-stopivšega ministra lladžiča, tekom popoldneva pa še ministra Šumenkoviča, Po-troviča, Marinkoviča ter gg. Ljubo Ml-| hajloviča in Cemoviča. Ob 19.30 je bi) i znova sprejet Ljuba Davidovič.
Po tej avdijenci je Davidovič izjavil:
smo se o razširjenju vlade v smislu širo« ! Vlada ostane. Poročal sem kralju o »vojib ke rekonstrukcije. Davidovič bo stopil v ; dopoldanskih konferencah in o mnogih stik z vsemi elementi, ki bi bili vo'jni, da ' drugih manjših stvareh, sprejmejo današnjo politiko sporazuma, j Na vprašanje ali je novi vojni mmist«
terih se kakor običajno izreka upalije, da bo konferenca doprinesla k temu, Aa se utrdijo obstoječi prijateljski odnošaji med obema državama. Italijanski listi pasejo ob tej priliki o nevzdržljivem polažaju, ki se je po pogodbah, sklenjenih v Rtroal-lu in v Rimu, pokazal na Reki in v Za^
Rim, 10. oktobra, d. Italijanska politična javnest posveča veliko pozornost beneškim pogajanjem z Jugoslavijo. Javna tajnost je, da vlada ne more držati obljub in moralnih obvez napram Reki in Zadru, ki gospodarsko nevzdržno propadata, odkar sta odrezana od svojega
ki naj pripravi atmosfero z* končno reši« tev tega problema. Rekonstrukcija bi se izvršila na široki podlagi. Mi smo skleni« li, da se obrnemo na vse parlamentime skupine, ki bi bile podpirale vlado t glav« nih točkah njenega programa.
Nastas Petrovič smatra, da je vpraša« nje vojnega ministra osebna stvar kralja. vendar radi tega vprašanja ni krize. S
ie imenovan in kdo, je g. Davidovič odgovoril <Ne». Minister Petrovič je izjavil vašemu dopisniku, da mu je kralj podpisal ukaz, s katerim se imenuje za velikega župana v Splitu Roko Stojanov in večje število ukazov za upokojitev vsled lastnih prošenj. Kar se tiče krize vlad« je izjavil, da vprašanje vojnega ministra še ni rešeno. Ako bo treba, da radičevei
dru. »Tribuna* objavlja zelo žalostno Sli- j naravnega zaledja. Zato ima Italijanska
ko o razpadu gospodarskega življenja na Reki, čije luka je popolnoma prazna, odkar je baroška luka pričela z uspešno konkurenco.
Senator Ouartieri, predsednik italijanske delegacije, Je izjavil novinarjem, da sestanek med Mussolinijem in dr. Marin-kovičem ni neposredno v zvezi s konfe^
delegacija striktni nalog, da doseže uki-njenje bojkota Zadra in zagotovi Reki vsaj del jugosloven-kega prometa, ki gre danes ves skozi Sušak. V prvem vprašanju bo zahtevala Italija, da dobi Zadar zvezo na splitsko železnica, v drugem pa, da se Jugoslavija začne posluževati onega dela reškega prista.iišča,
renco samo, temveč je neodvisen akt po- ; do katerega Ima pravico po rimskem bučnega značaja. Vsekakor pa dogovori J "Sporazumu o Reki. obeh državnikov ne bodo brez vpliva na
. i.
IZVRŠILNE ODREDBE K ZAKONU O ZAŠČITI DELAVCEV.
Becgrad, 10. oktobra, r. Ministrstvo so-ciialne politike je izdelalo ter je minister podpisal naredbe in pravilnike za izvajanje zakona o zaščiti delavcev: 1.) uredbo o delovnem času v trgovskih podjetjih, 2.) uredbo o delovnem času v obrtnih podjetjih, 3.) uredbo o odpiranju in zapiranju obratov ter 4.) pravilnik o podaljšanju delovnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih.
FRANCOSKO-BELGIJSKA GOSPODARSKA POGAJANJA-Pariz, 10. oktobra, j. Jutri se pričnejo tukaj francoskc-belgijska gospodarska [ pogajanja.
»ararerr.fl"-! a—Btatm ramm—
! nalnih strank, da ne bi posta 'ja> konkurenčnih kandidatov v posameznih okrožjih, kar je dotlej koristilo samo labouristom.
Če pride do volilnega snc~ziw med liberalci in konservativci, je zelc verjetno, da bo Macdonaldovi vladi I sledil konservativni kabinet ali pa manjšinska liberalna vlada, podpirana orl konservativcev. Delavsko ministrstvo v drugi izdaji pride na površje Ie toda"", če 'l<v?;i? pri volitvah večino in no bo rabilo nobene podpore več. Zato bo volilni boj siia ogorčen. Saj
FRANCIJA IN NEMŠKO POSOJILO.
Pariz, 10. oktobra, j. V finančnem ministrstvu se je danes vršil razgovor z zastopniki pariških velebank, pri katerem so razpravljali o udeležbi Francije v nemškem posojilu.
(ŠKANDALI V MADŽARSKEM PARLAMENTU SE NADALJUJEJO
Budimpešta, 10. oktobra, j. V nared-ni skupščini se nadaljujejo škandali. Da prepneči nadaljne napade opozicije, heče vlada poostriti poslovni red.
Odstop poljedelskega ministra Szaba je kakor .trdijo n egovi prijatelji nespremenljivo drtistvo. Kakor izgleda, je grof Bet-hlen pripravljen odstraniti vse ovire, ki stojijo giasproti izvršitvi agrarne reforme.
stoji na kocki usoda ne le liberalne stranke, ampak tudi celokupni sistem takozvr.n^ra" levega kurza v Evropi. Če pade> delavska vlada, je pokopana rusko - angleška pogodba, ženevski nrotokel pride v ponoven pretres in j tudi razorožit vena konferenca se bo j vršila v «;isto drugačnem ozračju. Z novo vlačfto na AncleSkom nastopi tudi nova situacija v Evropi in v celi svetovni politTiki. Zato gledajo veliko skrbjo'v L-rndcn posebno Nemci, ki jim j? MacVIonaldova politika prinesla ! največ koristi.
službeno radikalno stranko nimamo no« vstopijo v vlado, bodo vstopili kljub vsem benih zvez, niti ne botno iskali z njo sti« njihovim izjavam, da ne vstopijo v vlado.
kov, temveč samo z onimi elementi, ki so za glavne smeri vladine politike. Celo vprašanje bo rešeno v par Jneh.
Pojasnila drja. Mačka. Med tem pa, ko so se vsi ministri tru=
Novi porkusi « Radičcm.
Beograd, 9. oktobra, p. Vlada navzlic izjavam dr. Mačka nadaljuje svoje poskuse, da bi le pridobila Radiča za pre-okret. Izjavila je dr. Mačku, da sicer ne
dili, se predstaviti kot optimisti tudi g!e» bo izhoda iz težkega položaja. Poudarja dc vstopa radičevcev je dr. Maiek izrec« se, da še ni izgubljena vsaka nada, da si no proglasil, da radicevci ne bodo vsto« Radič le premisli Dr. Maček se je tekom pili v vlado. Izjavil ie sledeče: Naš vstop dneva razgovarjal telelonično z Radičem v vlado je odstavljen z dnevnega reda, ter mu sporočil,, naj na nedeljskem zbo-vsaj kolikor se tiče nas. Ni torej nobe. rovanju v Vrpo^u govori kolikor mogo-nih pogojev za vstop v vh Jo, ker v vlado če pomirjevalno. Cez dan so se opetovano ne vstopimo. Radi tega vprašanja pa vla« širile vesti, da pride Radič jutri osebno t da ne bo prišla v krizo. Nam je glavno, ; Beograd. Te vesti so bile zvečer demao-da vlada v Narodni skupščini izvrši one , tirane.
Pricetek volilne borbe v Angliji
JUTRI IZIDEJO MANIFESTI STRANK. - LIBERALCI IN KONSERVATIVCI ZAHTEVAJO ODGODITEV VOLITEV-
London, 10. oktobra, sj. V liberalnih. jen sem, da se bo Macdonald tudi po in konservativnih krogih vlada precejš- j volitvah vzdržal na vladi. Angleška kriza nje razburjenje zaradi termina za nove je samo začasna. Več za enkrat ne bo-volitve, ki ga je predlagala vlada. V časo-, rem reči Želim pa iz vssga srca, da bi pisju se jasno izraža to nezadovoljstvo \ imel prav>. radi kratkega termina. Liberalci opozarjajo na to, da se je delavska stranka že' več tednov pripravljala na nove volitve i in da je zaradi tega v agitaciji mnogo | pred ostalimi stra.ik:>ml Liberalci naznanjajo, da bodo zastopali pri agitaciji princip proporcijonalne volilne pravice, i Sinoči so se sestali člani kabineta s ! predsedniki organizacij delavske stranke, , da se posvetujejo o volilnem manifestu, o ! katerem bodo razpravljali nocoj s predsedniki strokovnih organizacij. Izgleda, ; da bo delavska stranka izročila svoj manifest v soboto zvečer za nedeljske liste. Tudi Baldivin in Asquith bosta najbrže že prihodnje dni objavila svoja manifesta. Prava volilna borba prične te dni z
10. oktobra; CCP.TH: Beograd 7.50, N"ew-York 521.75 London 23.41, Pariz 26.75, Milan 22.60, ' Praga 15.525, Budimpešta 0.0008, Bukarešta 2 80, Sofija 3.80, Dunaj 0.00736.
DUNAJ: Beograd 1008 do 1012, Bu-dimpcš'a 91.40 do 53.40, Bukarešta 381 do 3S3, Milan 3074 do 3086. New-York 70.935 do 71.1S5, Pariz 3642 do 3658, Praga 2113 do 3123, Sofija 514 do 518, dinarji 1002 do 1008. lire 3050 do 3070.
PRAGA. Beograd 48.25, Dunaj 4.715, Rim 147, London 152 30, Nsw-York 33.95. BERLIN: Beograd 6.06, Milan 18.17,
velikim zborovaniem liberalcev v Kings-!	,
dalu, na katerem bodo covorili Lloyd : Praga 12.50. New-Yor» 4.1».
Georoe 4=ouith in Svmons	' LONDON: Beograd 310, Milan 103.25,
ueorge, Asquitt in i.ymons.	i Carih 23.41, Dunaj 317.000, Praga 150.25
HERRIOT O ANGLEŠKI KRIZI.	NEW-York: Beograd 144. Milan 43^
Pariz, 10. oktobra, z. Herriot se ie iz- Odrih 1918, _Pa™ K».J 50. Praea 298.25. javil napram nekemu no vinar in: «TTv«r-1 London 143.25.
Radlže^ska raziBotrzvs*;a o
pobžafu
RAZPRAVA »HRVATA. O KOMBINACIJAH. KI SO MOGOČE. AKO
VLADA DEMiSIJONiRA. r Zagreb, 10. oktobra.
Nagla vest o Rad i do vi kapitulaciji, ki se je raznesla danes opoldne povodom konference šefov vladinih skupin z dr. Mačkom v Beogradu, je iz-
roiracne
zvala veliko senzacijo. Vse je nestrpno pričakovalo, da izide »Hrvat«, ki objavlja oficijozna poročila HRSS. »Hrvat« je senzacijo v polnem obsegu demantiraL Priobčuje namreč izjav drja. Mačka. da ie situacija neizpremo-
+ »Strahovlada v Sloveniji.« Pod
. :em naslovom priobčuje »Avtonomlst«
izrazila željo, da se prigodom rekon- daljše poročilo, iz kateerga je razvidno, strukcijo vlade povedejo razgovori z vsemi elementi, ki so za glavni pravec sedanje politike. Gre torej za to, da je
Davidovič dobil mandat, da poskusi svcjo vlado izpopolniti z drugimi elementi izven vladnega bloka ,i ožjega i širšega!
Zdaj se razume, zakaj »Hrvat« raz-motriva, da se želja krone more nanašati le na one radikale, ki jih vodi
njena in da se o vstopa HRSS v vlado Ljuba Jovanovič, češ. da so okrog Da-| pa je upravna oilast posiala oboroženo
sploh ne razpravlja, ker je ta zadava ; vidovičeve vlade faktično že grupira -odstavljena z dnevnega reda. Ravno!ne vse parlamentarne skupine, ki so režimski listi pa so raznesli, da je Da- j za sporazum; nadalje, zakaj napada vidcvid poverjen izpopolniti kabinet z Ljubo Jovar.ovida kot sumljivca in
radicevci, seveda v slučaju Radideve-ga pozitivnega odgovora. A radidevci ne gredo v vlado in o kaki kapitulaciji ne marajo čuti In ravne tako ne o kakih kombinacijah z L rabo Java novidem, kajti tudi zastaran tega je dr. Maček danes sporočil »Hrvatu«: «Ni res, da so realka"! v kombivaciji za vlado!« A vendar poroča isti »Hrvat« o današnji poldrugourni konferenci med Davidovidein in Jovanovidem. da je v političnih krogih »povzročila silno radovednost« in se je z opozicij-
am prorokuje, da se mu ne bo mogel
silo, dva orožnika, da prisostvujeta razgovoru. »Avtonomlst« pravi, da si njegovi pristaši še to malo državljanskih pravic, ki jih imajo, ne bodo pustili gaziti in kršiti. — Mi bi priporočali »Avto-
priznati »značaj iskrenega pristaša j nomistu« naj se pritoži pri SLS. Ta stran-
sporaztuna*. V ostalem na Davidovi:',i ni naročeno, razgovarjati se samo z Jovanovidem, temveč — z opozicijo.
Vsa ta komična pentljama pa dajejo povsem primemo obeležje vladini krizi, ki ie težka, težka zato, ker se bolj in bolj javlja na površju motnjave končna alternativa: da se vlada izpopolni z radidevci, ali pa pride druga, ki ne bo odvisna od radičevskih glasov! — Čas se na do bliža: Jr:-:
ske strani, kainak, začelo raznašati, da 11. de sestane naroda skuoščina, ki bo sta se oba gospoda pogovarjala o-sicer samo določila dnevni red ra po*i-vstopu Jovanoviča in njegovih i>riia- j deljek, toda formalno tirja od^rit-v. fceljev v sedanji vladni blok iti v via- A tudi v tem oziru ima današnji »Hr-do. Jovanovič da ni mcgel dati defini-tivnega oderovora, dokler se ne sporazume s svojimi prijatelji. Te vesti lan-sirajo radikali pravi »Hrvat«, ki se tolaži s stabilnostjo Davidovideve vlade. Po sebi je jasno, pravi v uvodniku, da je položaj vlade dober, ako se ve. da vlada razpolaga v parlamentu z simpozantno večino«.
Navzlic tem optimističnim observa-eijam pa se iz »Hrvatovega« uvodnika, ki sedanji vrvež kratko etigniati-zuje za »resevanio korupcijor.istov«. .la izluščiti dejanski meriium v sledečih izvajanjih: »Kakor se v vladinem službenem komunikeju po sicočnu seji ministrskega sveta sporoča, j.:- krona
vat« krajšo depešo, ki povd mnogo: »Ako Davidovi d ne uspe pri kron" s svojim predlogom o rekonstrukciji vlada, bo izvajal posledice in podal demi-sijo. V radikalskih krogih se to želi in je za ta slučaj že pripravljen Ljuba Jovanovič, da se poda v dvor in predloži kralju kombinacijo svoie vlade z radikali, dem okni ti in klerikalci. Ker r>a ta, kombinacija — ugotavlja »Hrvat« vnaprej — ne bo uspela, pride nato v pošte v reka tajna kombinacija, za katero ne vd nihče razen Pašida in Jovanovida . . .»
Brez škode! Odločitev je blizn in »tajnost« mora na solnce.
ka je namreč tako vneta za državljansko svobodo, da bo sedaj, ko se nič ne zgodi, kar bi ona ne hotela, takoj poklicala na odgovor velikega župana. Prosimo »Av-tonomista« naj nas o uspehu svoje intervencije takoj obvesti, da bodemo tudi mi mogli enkrat pohvaliti svobodoljubje klerikalcev. Morda se obrne na komuniste, katerim so klerikalci svojčas obljubljali zlato svobodo, ter jih vpraša kako so oni preko SLS dosegli osvoboditev svojih sodrugov in prostost političnega gibanja.
Po svetli
— Amerika podpira »Carja« Cirila*
Kakor poročajo loudonski in pari Ski listi, gre te dni bivši ruski veliki knez Ciril, ki se j?, kakor znano, pred par te-la na miren način, z* dolgoletnim aisnim j dni progiaril ruskega carja, v krat-trudoni in prihranki, nc pa z naglo atako , kem v Ameriko. Sprejel je ponudbo na nčun krvavih seljaških žuljev.	i milijarderja Astorja. ki mu je stavil v
| hvala Bogu pogodba že sklenjena, da bo I
' tudi mala Hrvatska ime'a v svojem gliiv« nem mestu svojo palačo Miru in Delb.a. V— V Rimu, pravi k temu «Riječ», stoji Palača Zmage, zakaj bi tedaj PrpiUfcva korupcionistična palača nc postala P»iača da je bil preteklo nedeljo slovenskim ra- j Miru in Reda. Samo pridobiti bi se »iora« ; dičevcem shod v Lokah pri Zagorju ?a-branjen z utemeljitvijo, da krajevna organizacija HRSS v Lokah, ki je shod skli cala, ne eksistira in ker bi se s takim shodom kalil iavni red in mir. »Avtono-mistu« se dozdeva, verjetno, da je bil shod prepovedan po navodilu od »zgoraj«. Mesto javnega shoda se je v Lokah vršil v nedeljo shod po § 2. h kateremu
+ Rodič obglavlja upornik*;. Zagrebške »Novosti« doznavajo iz nadičev-skih krogov, da se mora znani ifadičev-ski veljak dr. Rudolf Horvat na Radiče-vo zapoved odreči svojemu poslo/nskemu mandatu ter se umakniti z javnega poli-
svoji palači na razpolago celo vrsto soban. Politično ima ta poset zato posebno važnost, ker finansirajo ameriški bogataši velikega kneza in mu stavljajo velikanske svote na razpolago za agitacijo. Predlog za dvlgnenja sekvestra Imo-
tičnega poprišča. Dr. Horvat |r„ kakor 1 v,n« Hohenzollerncev. Ustavni odbor pru-znano, vodja malkontentov v t35{SS in je 1 zbornice je spreiel s 15 proti 14 gla-
za časa Radičeve odsotnosti v inozemstvu skušal po svoje uplivati oa vodstvo stranke. On je bil tudi glavna -»uzdanlca« Davidovičeveoa režima In znani dr. Tom-Ijenovič je po Beogradu dolqj> krošnjaril s seznamom 32 radičevskih j-crslancev, ki so pod vodstvom drja Horvuta bili baje odločeni zapustiti HRSS ter voditi realno politiko. Vse to je bil humlnug skonstruiran na dejstvu, da se je dr* Horvat osebno že davno nahajal v r.a^irotju z Radi-čem ter csobito z njegovo ženo Mafen-ko, kateri je očital, da pireveč »po domače« razpolaga s stranfkinim novcem. Sedaj Je tudi Horvatove «;volucije k"nec
+ Za sporazum z Rusijo plediri beograjska »Politika« v Svojem uvodniku,
sovom socialnih demokratov In komunistov predlog, naj se razveljavi zaplemba premoženja bivAs pruske dinastij« Hohenzollerncev.
—	Splošen umik Spancev Iz Maroka. Španske čete so nastopilo splošen umik s svojih postojank v Maroku. Vzrok u ta korak je iskati v njihovih neuspehih v boju s Kabili in v teikočah preskrbo-vanja. Umaknili se niso samo iz Sečuana ampak so opustili vse postojanke m« tem krajem in Teruanom. Od 18. septembra do 1. oktobra so znašale Izgub« Spancev 5000 mrtvih in ranjenih.
—	Slovesen prevoz Sienklevrlczevth ostankov čez Češkoslovaško. Ker bodo Poljaki prepeljali Sienkievviczeve koeti iz Švice čez češkoslovaško ozemlje na Poljsko, se Cehi pripravl;ajo, da priredi-
, doposlanem od znanega berlinskega dip
+ Komunisti in klerikalci Zadnja i lomatičnega sotrudnika, Članek govori o, „___,___________„-..________
številka komunističnega »Delavsko-kmet- I odnošajih med Anglijo in Rusijo in pov- j jo zemeljskim ostankom velikega 'pokojnika kar najdostojnejM sprejem. Ministrstvo železnic je dovolilo brezplačen prevoz. Na vseh postajah bo narod pozdravljal spomin velikega poljskega hi slovanskega pisatelja. Krsta z zemeljskimi ostanki bo nekaj ur Izloiona v prašk»m Pantheonu in se bodo ob tej prilik! vršilo velik« flavti osti. Sploh bo Sienkiewiczeva zadnja pot v domovino velika manifestacija slovanske misli.
skega lista« nadaljuje energično ofenzivo proti klerikalcem. Kliče jim: »Krinko dol!« ter piše, da mu je ta klic izvabilo iz grla »hinavsko ln licemersko početje klerikalnih politikov«, ki se v »Slovencu« hvalijo kaj vse so dosegli pri Trboveljski premogokopni družbi za rudarje, pa so s komedijantsko intervencijo dosegli le to, da bodo delavci dobili vsega skupaj okroglo 75 — 80 Din podpore. »Del. kmet. list« dokazuje v kako brezpravnem stanju živi slovensko delavstvo navzlic temu, da »trobi« »Slovenec« vsak dan v svet, da imamo sedaj vlado reda in pravice in zadovoljstvo naroda.■> Kje so torej klerikalni ministri reda in pravice«? vprašuje »Del. knet Iist». V nadaljnem opozarja vse delsvc«, da je sedanja vlada
Angliia,
f?*vJwS- ^si^ain Ibaža' s'ruSa Anglija po Izgubi dolnje ! ia/.n<stila rudarsko organizacijo v Tr vlgitJi	511 nilske J0|ine razširiti kulturo bombaža ; bovljah in s tem zadušila najmočnejšo
Ena izmed mnogih težav, s katerimi , v Sudanu. Odslej se ta bombaž ne bo ! delavsko ormni-«<ieijo. «OeL kmet. list«
---------------- ------,	.	.	»Hrvat« med svojimi beograjskimi vest-
se bori Macdonaldova vlada, je sudanski j več izvažal skozi AleKsandnjo, teinved , zaključuje: »Mi smo imeli « stranki par mj, da polltičn, krogi smatralo kot naj-problem. Vesti, ki zadnje tedne priha.; skozi Suakim, moderno ure jeno sudan- j lahkovernih sodni* jv, ki so sodelovali resnejšega kacvJidata generala Petra 2iv-jajo iz doline Nila so vse prej kot po. ! sko luko na obrežju Rdečega morja. ; s SLS. Upamo, da bodo sedaj ozdraveli koviča, komandanta kraljeve garde. Toda mirljive. V Kariumu so se uprli kadeti, Kultura bombaža pa zahteva obilno na. j od te bolezni. SLS je za jahala tilnike de- i to Je le radikalsko maslo, pravi »Hrvat., egiptska vlada insceaira neprestane po. makanje. Že sc govori o tem. da se zgra« lavstve. Klerikalcem bomo odslej nevstra-! ker bi 2lvkovič bil eksponent radikalne
_ _	.	. * .« .	i Ji . ____-—.	• AI> »M _.< W »a. X„ I^IT—« 1: T"\l — 1. i A____:__i u.i I
darja, da je aijdesko delavstvo gotovo brez slehernega fcolJ*«vfek«.ga razpoloženja na poslednjih koniare icali sindikalnih organizacij odobrilo fK>litiko svojega voditelja Macdonald a r,apram Rusiji in zahtevalo ratifikacijo a:Sgleško-ruskega sporazuma. Angleške ■tfLrodi.e mase, pravi člankar, so pieprtč?r;% ds Je kontakt z Rusijo potreb« po?«>bno zbeg pomirjevala svetovnih odr/»^ajev. Sporazum s sovjetsko vlado viaša duhi potnlrljivo-stl v svetovno pob;;iko ln na n^jslgurnej-ši način deluje za evolucijo boljševiškega režima v zmislu demokratskega razpoloženja. Ta sporazum bi utegnil vsekakor več koristiti pretjbrzžanju v Rusiji, kakor pa vse proklamacije velikih knezov In pretendentov na ruski prestol.
+ Zmešnjave z vojnim ministrom-Glede Hadžičf.-.ega naslednika navaja
bune. In dejstvo, da je pred kratkim od» ! di ogromen rezervoar ob izviru Modro-šel del vojaštva iz Malte v Egipt in du ga Nila. »Ksssala Coton Company» je so se britanske vojne ladje pojavile pred prevzela irigacijo magandske pokrajine. Aleksandrijo in pred Suakimom (sudan. j Zadrževanje nilske vode se že živo čuti skim pristaniščem v Rdečem morju), ka- v Egiptu. Na mnogih krajih »o se uprli že, da angleška vlada z največjo skrbjo j kmetjo, ki se pritožujejo, da Jim je po. motri no'ožai	manjkanje vode uničilo njihov pridelek.
Egipčani bodo že Imeli prav, ko trdijo, da je usoda Egipta nerazdružno vezana
s posestjo Sudana.
motri položaj
Sudan je ogromno ozemlje, ki vsobtn je silne zaklade bogastva in rodovitnosti ter sega 1600 kilometrov daleč v srce Afrike do belgijskega Konga in do L^gan« de. Njegova posest lahko realizira stare angleške sanje o nepretrgani zveri med je verzajski mir prisodil vzhodno nem. Egiptom in Južno Afriko.	' gko Afriko Angležem, imajo le«ti mož.
Ko so se s prihodom Zaglul paše na ; nost zgraditi železnico od knpskega me.
šeno klicali »Dol s krinko!« Omenjeni list stranke ln kot »belorokec« operativen lak
ttlHl ni?« <1 o Vlnrilrn!r>l nrr\ir!o?i uua en« i -	•	. . .
tudi piše, Ua klerikalci proglašajo vse one, ki niso zadovoljni s »klerikalnimi lažmi in krivičnim režimom, za zaveznike drja Žerjava toda ali taka sredstva klerikalcem na bodo pomagala niti do nebes na zemlji, niti onkraj groba.
+ D©mlsij3 gospoda Sušnika. Iz
Beograda nam poročajo, da je minister Sušnik demisijoniral. Zaenkrat sicer še
Nekaj o bojkotu
Maribor, 8. oktobra. Trgovca Jaš in Les.iak zahtevata, da se vzgajajo njuni otroci v nemškem jeziku. Mi pa že iz skušnje vemo, da ostanejo otroci, ki niso vzgojeni v naših šolah, kakor tujci med nami in da so izgubljeni za vselej. Zato pa tudi mlačnih stari še v. ki trdovratno trgajo otroke od narodnega telesa, z najboljšo voljo m moremo prištevati med svoje.
Občinske volitve po štajerskih mestih nam pa nanovo dokazujejo, da so nemški in nemškutar&ki trgovci oetaii, kar tor opozicija. Istočasno pa poroča bloka- [ »o bili vedno, naži največji in najnerar-
Vprašanju bombaža In vode se pri« ; nc kot član vlade, pač pa kot odgovorni družuje še železniško vprašanje. Odkar j utednik »Domoljuba«. Ta Sušnikova funkcija je spravila vlado že opetovano v prav mučen položaj in govori se, da Je bil te dni vprašan celo na najvišjem me-
čelo egiptovske vlade Angleži odpove, dali Egiptu, se je marsikdo vprašal, za. kaj ne odstopijo še Sudana, ki je stara egipčanska posest in ki ga Egipčani ne« prestano zahtevajo zase. Na to vpraša« nje jo odgovor zelo enostaven: Angleži nočejo odstopiti Sudana ravno zato, ker so odstopili Egipt. Kajti, kdor ima Su» dan, drži v svojih rokah tudi Egipt V Sudanu, pred Kartumom se združi mo< dri Nil, prihajajoč iz etijopskih gor, z vodami belega Nila, ki Izvirajo iz dalj. nih jezer, in tvorijo odslej starodavno plovno reko, znano iz začetkov zgodovl« ne človeškega rodu, reko, ki je ustvarja. Ia civilizacije in iz Egipta ustvarila žitni« co starega veka.
Anglija se je pomirila s tem, da bo treba oditi iz Egipta. Od leta 1927. ne
sta do severnega konca Afrike. Tako se Izpolnjuje njihov starodavni sen. Če jim s izgubo Egipta uide zadnji konec proge, jim ostaja še vedno pot na Rdeče mor. je in sueški prekop po že zgrajeni že. leznici od Berbera do Suakima. Ta pro« ga teče prav sredi Sudana. Kako naj se Angleži odpovedo orjaški zamisli afri« kanske kontinentalne železnice? Ali se more zahtevati od njih, da vržejo proč ta lepi zalogaj kruha? Ali so oni vajeni take aamoodpovedi?
Ni se torej čuditi, da so angleška de. lavska vlada prav nič drugače i e vede O sudanskem vprašanju kot liberalna Lloyd Georgeova in konservativna Ba!d» ■vrinova. V Sudanu gre za ogromne indu« strijske interese, ki so življenskcga po. mena za tovarniško deželo Anglijo. Če
bo nobenega angleškega uradnika več v , je mogoče agrarni Rusiji vsaj v teoriji Egiptu. Že so bili odpuščeni oni, ki niso j dopuščati samoodločbe narodov, ni to imeli pogodbe. Kar jih je ostalo, so pod» , dovoljeno industrijski Britaniji, če noče rejeni egiptovskim šefom. Egipt je iz. i svojega lastnega pogina, gubljen za britanski imperij. In vendar Ker pa z drug„ strani Egipt vztra,
nima današnja delavska vlada nič boljše volje izročiti Sudana Egipčanom kot nje« na konservativna predhodnica in s tem spopolniti suverenost Egipta. In zlepa te. ga ne bo storila nobena britanska vlada, kajti s Sudanom stoji in pade eden glav. nih studencev angleške tekstilne indu« Jtrije.	|
Angleški inženjerji so regulirali s podaji Nil in organizirali irigacijo za to, da . napravijo iz Egipta veliko proizvajalko I bombaža. Uspeh njihovega dela je bil prvovrsten. Anglija pa nikakor ni hotela dopustiti, da bi se v Egiptu razvila tudi bombažna industrija. Njej so bile po« trebr.e le sirovine za izvoz v Anglijo. Pred vojno je Velika Britanija kupovala 56 do 57 odst. egiptovske bombažne pro. dukcije. Med vojno pa si je zagotovila ves egiptovski bombaž, ravno tako kot vso avstralsko volno.
Egiptovska produkcija bombaža znaša samo 6.1 odst. svetovne produkcije. To« da obnilski bombaž, ki s pridelkom 437 kilogramov na hektar dvakrat prekaša ameriški pridelek, je prvovrstne kakovo« sti in zavzema prvo mesto med dvanaj« sterimi poznanimi kvalitetami. Egipt je edini veliki producent finega bombaža.
Če postane Egipt tudi gospodarsko po* polnoma svoboden, bo začel presti in tkati svoj bombaž sam, namesto da to plodonosno opravilo prepusti britanske« j mu Lancashiru ...
Da reši svojo industrijo fineea bom-1
ja na svojih zahtevah, so ostala enoteden« ska pogajanja, ki jih je v Londonu vodi! ministrski predsednik Zaglul paša osebno brez rezultata in Zaglul se je sredi tedna zopet vrnil v Egipt. Borba se bo torej na« daljevala in prizadejala tudi bodočim Ion« donskim vladam mnogo skrbi.
stu, ali res eden Izmed članov njegove vlade z ministrsko avtoriteto ln poslansko Imuniteto krije pisavo »Domoljuba«, katerega brezvestni in hujskaški Izpadi so tudi v Beogradu znani. G. Davidovič je bil primoran, da pozove g. Korošca naj napravi red, češ da se bo moral g.
ški »Večeru, da je kandidaturo vojnega ministra v '.menu vlade že uredil z generalom 2lv'j ovlčem sam zunanji minister Voja Markkovič. Kakor nam poročajo lz Beograda,, so sicer vladine grupe brez Izjeme z vnemo na poslu, da pridobijo generala Zlvkoviča za vstop v vlado — vendar brezuspešno. Zanimivo in značilno je, d« se klerikalci in blukašl tako ženejo za generalom, ki so ga še nedavno grdili pci svojih nuviuah, baš na Isti način, ka'Aor včeraj Radlčcv oflcijozus. Pa v sili vj Jim tudi »bclorukcl« (kakor sedaj n.ijrajše tltullrajo vse voditelj« naše vojske) všeč.
+ Težka obtožba proti »ITrvatu«. UrcdpCk znanega praškega dnevnika »28. Rijeiij. g. Vlcli je nedavno imel senzacl-jonali;n razgovor s StJ. Radičem. Ta razgovor je obiavllo tudi »Jutro« in mnog!
Sušnik odločiti ali za mesto ministra ali! drugI jugoslovenski listi. M. dr. Je Radič
pa za mesto »sitzredakterja« pri »Domoljubu«. Oboje pa ne more biti. Klerikalci so se nekaj časa obotavliali, ko pa Je prišel novi pritisk ln ko so bili opozorjeni, da bo ta mučna aiera prišla v razpravo pred parlamentom, so končno sklenili da naj g. Sušnik demisijonira kot
češkemu novinarju izjavil, da pravzaprav ni republikanec. Preteklo je skoraj 10 dni predno se je g. Radič oglasil. V posebnem komunlkčju, ki ga je objavil »Hr-vajt«, Je prav po mirotvorno opsoval g. Vi!:ha kot »podlega ln drznega Ceha« ter cbiavil, da v bodoče sploh ne bo sprejel
odgovorni urednik »Domoljuba«. Sedaj i uobenega češkega novinarja. (Dva dni na iščejo drugega poslanca, ki naj bi pre-, to je sprejel Čeha g. Hudečka, korespon-vzel dedščino g. Sušnika. (Kakor čujemo, 4enta slovaškega »Slov. Dennika« ter mu bo že prihodnja številka »Domoljuba« iz- j dal skoraj doslovno iste izjave, kakor
šla pod neodgovornim uredništvom novega odgovornega urednika posL Gostin-čarja. Op. ur.) + Novci, novci-.. In Radič. Menda
je verjeti beležki zagrebške «Riječi», de se nikjer ne zbira toliko denarja v vsako« svrhe kakor na Hrvatskem. Vsak
g. Vichu!) Sedaj se g. Vich v svojem listu postavlja prav energično v bran. Z vsem povdarkom izjavlja, da ie Radiče-ve besede objavil natančno tako, kakor so bile izgovorjene in kakor jih je v Ra-dičevi prisotnosti stenogratiral! Ni nobe- i nega dvoma o tem, da govori
nejSi nasprotniki. V mislih so nam Nom-cl in nemškutarjL Kakor nekdaj, so tud; dane* ral brez Izjeme v nasprotnem taboru, kar Jih pa očividno prav nič ne vznemirja. Oni namreč i vso sigurnostjo računajo i naAo neravednostjo ln nedoslednostjo. In če hočemo biti odkritosrčni, jim ž« moremo priznati, da se ne varajo v zaključkih.
Njihov zadnji nastop nas namreč v gospodarskem miHienju ni prav nič pre-ori jen tiral. Naši narodnjaki Ae nadalje zahajajo k nemškim obrtnikom in njih gos;* kupujejo v trgovinah nemških kandidatov.
Da, te toč, gospe nekaterih narodnih veljakov celo v slovenskih trgovinah govorijo nemški. Začudenim vprašak-em pa se opravičujejo z Izgovorom, da se jih radi nemščine vse bolje uvažuje, in jim uslužlumci točneje postrežejo. Kje naj iščemo tukaj krivcev pri trgovcih ali pri slo renskih damah? Vsekakor j« to velik naroden škandal, ki mora Izginiti iz Maribora. Trgovec ne more nikomur predpisaatl občevanje jezika, postrežljev je pa lahko in to je tudi po večini Očitek nepotrebnega švabčarenja zadene torej le nakupovalke. Prej so trgovci pozdrarljali naprej, danes z vso pozornostjo poslušajo, v kikem jeziku jih nagovori prišedša kupovalka. V tem oziru jim ne moremo ničesar očitati.
Kar pa opravičeno moremo zahtevati od našega trgovca je trgovska solidarnost v cenah. Cestokrat moramo konsta-tirati, da cen« pri naših strogo narodnih
hip lahko vidite na zagrebških ulicah po« j resnico, Radič pa se po stari navadi zo- j ^ ■ biralce in postavljene steklene skrinjice, ! pet laže. V svoji izjavi pa je napisal g.; ° " ** ]
Vich ; trg-ovcih niso baš najnižje. Nočem navajati zgledov. Zakaj se pa naši trjfovci ne
po šolah pa učitelji in kateheti gnjavijo otroke za vsakojake milodare. Zdaj se pri pravlja še nekaj novih atak na darežljive hrvatske žepe. Škofi organizirajo ztki.-ko /.a zlati kelih papežu, radičevsko žensko društvo »Tomislav« za jubilej lOOO=M:tni« ce hrvatskega kraljevstva in za nekako Ksaversko cerkev, končno pa še sa:m Ra. dič najavlja v svojem »Slobodnera. Do« mu«: Mi Hrvati bomo s podvojeno silo
z vsemi potrebščinami?
Vich tudi razkritje, ki nam kaže^hrCat- j P™kra\ trikrat prideš vprašat po ka. sko separatistično časopisje v vsej nje-
govi moralni ogabnosti. Q. Vich se ne čudi, da ga je ravno »Hrvat« tako grdo napadel »Hrvat« stalno napada Cehe. Ta list je nedavno pričel objavljati kle-vetniški protičeški pamtlet »Češki argo-nautl«, nato pa le preko čsi. konzulata izsilil odkupnino, da le prenehal z nadalj-nim oblavljanlem pamlleta! Vichovo raz-
nadaljevali mirotvorno delo in boip.o »ko . kritje je naravno Izzvalo v češki Javno-
Bog da, dne 22. dcccmbra za 20detciico na še seljaške mirotvorne stranke po vsej Hrvatski priredili sestanke in zborovanja na katerih bomo manifestirali za svetov« ni mir in obenem zbirali prispevke za Hr« vatski Seljački Dom, glede katerega je
kem predmetu, pa je vedno fe na pota. Nazadnje moraš iti k Nemcu ln primerjaš cene, ki diferirajo za 100 in mnogo več odstotkov. In to eno in isto blago.
Marsikateri zaveden Slovenec je po zadnjih doživljajih obrnil hrbet nemškim trgovcem in iskal srečo pri Slovencih. Je pa bil tudi zadovoljen? želeti bi bilo. Da pa bode zadovoljen in da gre svojo pot boikotno gibanje, je ▼ prvi rrstl stvar trgovcev samih. Mi se obračamo do njih iz čist« ljubezni do naroda in svo-
sti ogromno senzacijo. Glavni organ hrvatske inteligence in separatistične »poštene« politike je pred vsem svetom ob- i S™<Ie, oni pa naj poživljajo nate ide-tožen najsramotnejšega dejanja, ki se mo- i s SV(Jj° solidarnostjo in brezhibno re novinam očitati: iopovskega izslU-; postrežijivostjo. Sicer pa o bojkotu šs vgjjj^	j ni izgovorjena zadnja beseda —
Pravo
Schichtovo milo z znamko „Je!en" * hicM
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim milom samo enkrat po perilu potegnete ta(m, kjer morate z navadnim milom trikrat.
Ministrski predsednik Zaslul paša-
Prva žrlezna c sta skozi Srbiio
Te dni se je v Beogradu vršite proslava važnega dogodka: praznovala se je 40. obletnica, odkar je po moravski dolini v Srbiji stekla prva lokomotiva.
Pred pol stoletjem je bila Srbija primitivna zemlja, skozi katero so držale slabe ceste, ki so prav malo zaostajale za njivami. Šele leta 1851. za časa kneza Aleksandra Karagjorgjeviča so prišli ljudje na idejo, da bi bilo treba skozi Srbijo speljati železniško progo. Toda Srbija je bila tedaj vazalska dežela ter je bila v vsem odvisna od turškega stulta-na. Pravica graditi železnice je pristajala samo otomanskemu cesarstvu. Knez Aleksander Karagjorgjevič je sicer sifu-šal doseči dovoljenje, da bi smel graditi železno cesto, toda turški vezir mu je prošnjo odbil. Kmalu nato pa so se po>-javili v deželi — angleški inženjerji, katere so poklicali in poslali v Srbijo Tur-
gajno potom posebnega davka.
Nato je bil pozvan v Beosrad francoski inženjer Pounsen, ki je še istega leta trasiral glavno progo. Istočasno so Jovan Ristič ter neki Andrassy skupno s tovariši podpisali v Berlinu pogodbo za zgradbo in eksploatacijo druge proge. Bilo pa je treba celih devet let časa, da je v resnici stekla prva železnica. 20. avgusta 1. 1884 ob pol 3. ur! popoldne je bila proga gotova. Savski most je bil dozidan. Dvorni vlak s tedanjim kraljem Milanom je ob zvokih godbe prvi prevozil progo med Beogradom In južnimi kraji. Par dni pozneje je nastopil pot po železni cesti prvi vlak, ki je šel Iz Beograda v Niš. V njem je sedelo nad 200 tujcev lz Pariza, Dunaja ln Budimpešte.
Kako ogromen vpliv Je Imela železnica na razvoj krajev v Srbiji, izhaja najbolj očitno iz dejstva, da je bila pred 40 leti v Mladenovcu samo čuvajnica. Tekom časa je okoli čuvajnice nastala naselbina, iz naselbine vas in trg in sled-
ki. Začeli so meriti teren med Beogra-, r.jič celo mesto. Danes je Miadenovac
dom in Caribrcdom. Ko je knez Karagjorgjevič izvedel za njihovo prisotnost, ie dal Inženjerje poklicati pred sebe ter jih zaslišal. Možje so pokazali polnomoč-ja, katera so ji mizročili Turki in s katerimi so bili pooblaščeni študirati teren in delati načrte za železnico. To pa je kneza Aleksandra tako razkačilo, da je inženjerje kratkomalo odslovil in jih zapodil iz dežele, ker se niso hoteli ravnati po njegovih navodilih.
Dobro leto dni pozneje je Izšla v »Srp-skih novicah« vest, da se namerava skozi Srbijo zgraditi železna cesta. Toda predno je prišlo do prave realizacije
znan kraj in je v njem tudi precej industrijskih podjetij. Tako je tudi železnica pomnožila blagostanje v srbski deželi.
uctje se s i
Emil Jannin„ i» R. Schiinze
Maši v Ameriki
Iz Newyorka poročajo: V mestu Girard, Ohio, je ponesrečil rofi-ak Vineenc Pire. Pri deiu v tovarni, kjer si je služil vsakdanji kruh, ga je uda rilo leseno kolo, ki se je vsled neke na« paki.t prelomilo, s tako močjo po trebu« hu, da je revež zadobil zelo težke notra«
nje poškodbe. Prepeljati so ga morali v projekta o železniški progi, je bilo treba i mestno bolnico v Youngstownu, kjer so še dolgo let Šele leta 1864 so iste «Srp- ga zdravniki operirali. Drob mu je močno
ske novine« prinesle naredbo ministrstva za gradjevine, da bodo začeli strokovnjaki študirati teren za progo od severa proti jugu. Mož, kateremu je bilo pover-
krvav*:!. Izčistili so mu prebavne organe, da ne bi prišlo do zastrupi jenja in ker se je cela izkazala potreba, da se mu dove« de nekoliko zdrave krvi, se je za ta p!e»
pridobil toliko premoženja, da si je po« stavil lasten dom. V Ojo, Colo, je pri razkladanju ledu z voza ponesrečil komaj 19«letn» Joseph Verbič. Kos ledu mu je treščil qia glavo in ga težko ranil. Nastopi lo je zastrupljenje, kateremu je nesreč« než podlegel. V Grass Valley, Cal, je umrla Avgusta Šolar.
V Ridgcvvoodu, L. I, se je poročila Molly Burgar iz ugledne slovenske ame« riške obitelji Burgarjeve z g. Geoffrey W. PeKetierom iz Rockville Centre. Ne« vesta je bila dobra pevka in igralka ter je z velikim uspehom nastopala pri vseh prireditvah slovenskih društev. V Cleve« landu, Ohio, se je poročil rojak Louis Malič z Ano Olovac. Ženin je znan pevec in član dramatičnega krožka <ivan Can« kar». V Chicagu, 111, so se vzeli: Martin Petrič, doma iz Suhorja in Mary Rozman iz Podzemlja, Anton Gvorek iz črensov« ske fare in Ana Žerdun iz VeL Dolnic. V Evelcth, Minn, sta si obljubila večno zve« stobo Anton Gradišar in Marija Poznik.
Naši rojaki v Ameriki se radi vozijo z avtomobilom, toda nimajo pri teh vož» njah vselej sreče. Fran Kocjan in Peter Strucelj, oba stanujoča na Elv, Minn, sta se zadnjič enkrat vozila vsak s svojim avtom. Med vožnjo pa sta postala rido» vedna, kako vozi avtomobil drugega. Me« njala sta vozili in ker nista znala prav
S
v monumentalnem filma
aH
= Zlato tele = Vse za denar
Vsled velike dolžine filma predstave danes ob pol i., pol 6. in pol 9. ari; jutri v nedeljo ob 8., 6., 7. in 9.
Elitni kino Hstics
Pa Lenčka ln Francka odgovarjata: Da, hvala lepa — žel Kje si pa nazadnje služila? Pri viš:em svetniku tam in tam in Lenčka ter Francka gotovo še pripomnita: «0 od tam se Je še vsaka dobro poročila!« —
No in zdaj Imam tu vraga! Vse beži proč od svojih gospodinj, ki hodijo oštevat mojo ljubo Apolonijo in nobena služ-
ravnati z njima, sta oba zadela v ogel nc« kinja novinka ne gre najprvo na borzo kega poslopja ter prevrnile avtomobile in dela aii k Novctnj ju — vse se najprvo osebe, ki so sedele « ajih. Pri tem so za-- ; oglaša pri meni. Najhuje je pa še to, da dobili poškodbe: Kocjan in njegova že« ! sploh ne morem tudi za tnal denar vzeti na ter Štrucelj in njegova hčerka. K sre« nobene služkinje več, kajti kakor raču-či so rane lahke in bodo vsi v kratkem i nam in štejem je soldkov premalo. Vla-
okrevalL
ie.no preiskovanje rečenega ozemlja, je 1 meniti ?5n odločil priskočiti ponesrečencu bi! Francoz Cis. Tri leta pozneje se je ! na pom,ač tamkajšnji rojak Joe Kos.
ood vplivom avstrijskih gospodarskih krogov ustanovila družba Baziaš, ki je jameravala graditi progo preko Srbije aa Caribrod in na Solun Toda ta načrt se je kmalu skrhal. Pozneje so ga skušali ;idejstviti, toda brez uspeha Šele leta 1871. se ponovi vprašanje gradnje železnice, ki bi vezala severne kraje z južnimi. To se je zgodilo v Požarevcu. A Po-žarevčanl so se kmalu premislili. Med tem pa je čas vedno bolj sam po sebi zahteval, da se s projektom o železni cesti nekaj ukrene. 12. marca 1875. je srbska skupščina pod kraljem Milanom končno izglasovala zakon, da se v državnem in splošno ljudskem interesu mora zgraditi železnica od Beograda do Aleksmca, in od tam naprej do bolgarske meje. Železnica je bila projektirana tako, da bi se dotikala sledečih točk: Topčider, Kubušinci, Jasenica in Morava, Jagodina, Cuprija, Deligrad in Ale-ksinae, kjer bi se združila s turško železnico. Minister za javne zgradbe je zahteval od finančnega ministra 700.000
Kljub vsemu prizadevanju pa je Pire pod legel pogodbam v najlepši moški dobi. Bil je rojten leta 1884. v Leskovcu pri Kr« škem, kje.r zapušča troje otročičev in ne« srečno žen,3.
V Broockdvnu, Newyork, je po kratki in mučni boiiezni izdihnila v kingscoutnv« ški bolnici Jožefina Potočnikova. V Not« tinghamu, C^hio, je umrl Anton Štib. Bil je komaj 22 let star in jc podlegel tež« kim avtomobilskim poškodbam. V C'eve» landu, Ohio, je umri 29«letni Louis Gre« gorič. Istotam je pokosila sušica 24-lctne« ga Louisa Hre\na. V Butte, Mont, je kon« ča! pravdo svojega življenja John Petrič, doma iz Bojanjo vasi na Dolenjskem. 2i« vel jc v Amerik! nad 20 let. V Eveleth, Minn, je. umrl Peter Tomšič. Bilo mu je 40 let in je bil v samskem stanu. V India« nopo'is, Ind, je umrla rojakinja Amalija Roscnstein, roj. Sstampfe!, doma iz Rečice v Savinjski dolin'0. V Ameriki je živela nad četrt stoletja. V Lowe!vi!!e, Ohio, je urafl Jožef Kogelr.i^, dema s Štajerskega. V Ameriko se je priselil 1. !906. Bil je
Skrbi gospoda višjega svetnika . . .
Ljubljana, 10. oktobra.
Gospod višji svetnik je pridirjal včeraj ves razburjen v gostilno med svoje stare tovariše, si brisal pot in težko dihal. Vsedel sc je utrujen na svoj običajni prostor in s stokajočin, glasom naročil četrt cvička Prijatelji so ga gledali začudeno, kajti navajeni so bili sicer od njega, da jih pozdravi s kako staro, že
da ne da in zmanjka še za bore četrte cvička... Cez hipec je gospod svetnik znova vztrepetal: »In prvo delo, ki ga ima moja žena opraviti sama brez služkinje, je to, da mora »ribati« za služkinjami, ki prihajajo prosit k meni službe samo zato, da bi se kmalu in dobro omo-žile. Aii ni to vendar tragika usode.«
1S1
DEV. MAR. V POLJU. V Vevčah je
zadnje čase ponoči precej življenja, ki
T"?, "" '1"	J	"! pripomore k romantiki jesenskih noČL
obrabi eno salo, pri kater, je vedno delal j £ £ predvčerajšnji
obraz, kot bi jo ravnokar sam iztuhtal na ulici, »rle, kaj pa je prijatelj!«, ga je nagovoril debeli gospod Zivko in ga ošvrk- j nil z dobrohotnimi očmi. Pogled se mu je ustavil na tresočem se podbradku in na spodnji ustnici gospoda višjega svetnika in on ter cela družba so morali čakati skoro pol minute, predno je ta izbruhnil.
Vražje ženske, vražje služkinje ln pa te proklete ženitve! Gospodom so vzva-
šujim pozno zvečer se je holel posestnik R. S. ravuo zazibati v najslajše spanje. Kar prileti skozi dvojno za-i prto okno težak kamen naravnost v sredo sobe. Za oglom so se še čuli koraki bežačega storilca, ki je že izginil v temo. Komi:j se je vas nekoliko umirila in
je dramatiški odsek. V nedeljo dne 27. septembra se jc uprizorila pod vodstvom g. Paternosta vesela igra »Avtomobilist*. Igralci so v obče dobro rešili svojo na« logo. K sodelovanju se je pritegnilo ne« kaj novih moči, ki obetajo postati še do« bri igralci. — V nedeljo dne 5. t m. je bila v Sokolskem domu vinska trgatev, ki pa je bila radi slabega vnemeaa žalibog slabo obiskana. — Nedeljska predstava veseloigre »Poslednji mož» je odpoveda« na. Srečna je misel, da se je-uvedel abon« ma za predstave, ker se bo s tem obisk gotovo poveča!. Priporočamo pa le, naj se predstave prično točno ob napoveda« ni uri. Tudi naj se ne pušča v dvorano vinjenih oseb. — V nedeljo 12. t m. se je uprizoril v farni cerkvi koncert. Reak« cionarnim glavam tržiških pebožnjakov ta stvar ne prij« in skušajo odvrniti lju« di od obiska, češ »greh se bo vršil v ccr» kvi». — Vsem prijateljem <kuhe!tajča» svetujemo, naj nikar ne zavajajo s svo« jim slabim zgledom še druge. Za enkrat dovolj, prihodnjič kaj več.
POLZELA. Sokolsko društvo na Pol« zeli priredi dne 12. t. m. (v nedeljo) v te« lovadni dvorani v kolodvorski restavraci« ji na Polzeli običajno »Vinsko trgatev*, združeno z nastopom vseh oddelkov v skupinskih slikah na odru. Prijatelje na» šega društva vabimo k obilni udeležbL —i Odbor.
ŠOŠTANJ. Dne 2- oktobra se je na zboru Obrtnega društva v šoštr.nju ugo« tovilo, da so predpisani davki posamez« nim obrtnikom veliko previsoki, v neka« terih slučajih celo večji leot dotični sploh
se je samo iz neke gostilne še čnlo za-tegajeno petje, pa se je nakrat začulo:, napravi obrat?.. Ugotovilo sc je tudi, da Strbunk . . .1 Krik ženske, pa zopet vpit- \ polovica obrtnikov tega davkn ni zmož» je ljudi. V potok, ki se izteka v Ljublja- na plačati in da je v tej predp&ani viši«
lovili trebuški obrazi so se nabirali v)^ je gkočUa Deba žeUska, p. d. <Fidla»!ni sploh nciztirljiv. Večina obrtništva se komične gube, ki so se pa pozneje razlez-	' ....
le, da so sijali njihovi obrazi okrog mize
Din, kateri naj bi prišli v državno bla- zelo marljiv in si j« z vztrajnim delom
6243/a
najbolj priljubljena svetovna
komika gostujeta
od jutri dalje v kinu
.Ljubljanski dvor'.
!
naravnost v strašni skrbi. Vsak si je potiho mislil svoje: »Morda je nesrečen v ljubezni, če ima prav čedno žensko, pa mu je vrag postavil drugo pod noge, ki nosi predpasnik po n egovih sobah in se vrti z metlo po hodniku, je brlelo v možganih temu«. »Morda v teh težkih časih sploh ne dobi služkinje in ga zato žena preklinja«, je skrbel drugi. »Ali pa je siten in bodeč kot osat, pa mu je ušla družina« — je hudobil tretji itd.
Tedaj pa je počelo. Gospod višji svetnik st je zadri na služabniški svet, ki mu ne da miru « To je cela vojska!« je kričal. Deset gospodinj in najmanj petnajst služkinj se je ofciasilo že danes pri meni in mo.i ubogi, od odgovorov že popolnoma liripavi boljši polovici
Vzrok!... Gospod višji svetnik se je odkašljal in pričel pripovedovati: »Imam smoio, neznansko smolo! V teku treh me secev sem Izgubil dve služkinji in vražja usoda je hotela, da sta se v tem kratkem j času obe dobro poročili. Ravne predvče-j ranjim jc bila poroka l.enčke Zdaj pa ' obe poročenki bržkone srečujeta svoje bivše tovarišice na trgu in se pogovarjajo Jejdcta — Micka .. ! Jejdeta Urška ... ; Viž'jo ne Maričko itd. Pa ..! 0!i Lenčka, j ti srečnica, no zdaj si pa že poročena!
in si hotela poiskati smrt v valovih. Pri-1 je izrekla, da bodo moraii svoje ibrtno šla je pijana iz gostilne in ljudem se je pravice odjaviti. Ker so tc razmere ne«
komaj posrečilo, da so jo izvlekli iz v o- vzdržljive, se je Obrtno društvo obmilo
de napol živo.
PREDOSLJE. Razstava Sadjarske in vrtnarske podružnice se na sploš.io žeijo
! potom posl. Pušenjaka na finančno dcie« i gacijo v Ljubljani, davčno oblast v Slo« vcnjgradcu in ministrstvo v Beog-adu, da
občinstva podaljša do nedelje. Da ie pri. i '^posluje začasno ustavitev irtirjanja te.
reditev prva te vrste v našem Kraju, uspe Ia tako lepo, se imamo zahvaiti v prvi vrsti našim požrtvovalnim učite!icm in učiteljicam ter g. župniku. Tudi vsem drugim, ki so nas podpirali, najiskrenej« ša zahvala. Vsem pa, ki si še niso ogle* dali razstave, svetujemo, da to še store, i Razprodaja razstavljenega sadja bo v ne« deljo ob 4. popoldne.
TRŽIČ. Nova električna ccntra'a na fabriki je žc v obratu, ter more z ostaii« mi centralami v zadostni meri oddajati predilnici in tkalnici potrebni tok. Tovar« na sama je bila znatno povečana in nova belilnica je opremljena z na imodernejši« mi stroji. Vsled povečanega obrata je bi« lo potrebno tudi zvišanje števila deav« cev. — Tudi tvrdka «Pcko» povečuje svoj obrat. Poslopje jc dvignjeno za na« da'jni dve nadstropji in bo do zime v sirovem že gotovo. — Večio zidavo in popravila vrši tudi podjetje C. Malh' in Polak. — Pohvalno moramo omeniti So« kola. ki se krasno razvija. Zlasti de!.ivcn
ga previsoko odmerjenega davSca tako dolgo, da bo zakonitim potom mogoče popraviti to krivico. Ne doižimo izvišu« joče uradništvo, da je to staive zakrivilo ono po svoji krivdi, temveč so krivi pred« pisi in zakoni, ki so tako krivični, da n« bo mogla nobena vlada preco njih.
REČICA V SAV. DOLINL V soboto
dne 4. t. m. so pripeljali za farno cerkev iz mariSorske iivarne nove zvono.ve. Prav začudeni s-no bi!i farani, ko smo na veli« kem 2936 kg težkem zvonu videli zapisa« na samo imena duhovnikov in ključarjev, dočim so imena onih, ki so se za nabavo zvonov najbolj trudili in prispevali velike zneske, popolnoma prezrli. Seveda, sedaj i;najo zvonove in nas več ne potrebujejo. N"e samo dotičniki, ampak razžaljen mo« ra biti vsak, ki mu je znano, koliko tru« da so ineli nekateri, da se je zbrala ve« lika vsota za zvonove. To je treba pri« hiti, da bo znano postopanje duhovnikov proti faranom.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama. Sobota, 11.: »Šest oseb Išče avtorja«.
Premijera. Izv. Nedelja, 12.: »Moč teme«. Izv. Pondeljek, 13.: Zaprto.
Ljubljanska opera. Sobota, 11.: »Majska noč«. C. Nedelja, i2.: »Netopir«. Izv.
Šentjakobski oder v Ljubljani Nedelja, 12.: »Kirke«. Torek, 14.: »Kirke«.
Celjsko gledališče-
Nedelja, 12. ob 16.: »Rokovnjači«. 'Znižane cene. Ob 20.: Koncert tenorista Ri-javca.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 11.: »Narodni poslanec«. (Premijera.) C. Sedelja, 12.: »Narodni poslanec«. B. Pondeljek, 13.: Koncert tenorista Rijav-ca.
Sobota in nedelja v ljubljanskem gledališču. V soboto dne 11. oktobra se vrši v drami premijera Pirandellove igre: <šestero oseb išče avtorja>, ki se
rope. Premijera se vrši kot i:zven predstava. Opera ima zvečer cMajsUo noč> za red C. V nedeljo ie v operi cNelopir», v drami pa <Moč temo; obe predstavi sta izven abonmaja.
za katerega nismo imeli ne odra, ne opre- [ me in ne osobji.
Na ljubo dobremu razvoju in mizarnim finr.nram pa smo šli mimo vseh teh el»6-tratur precej diskretno. Dvomimo pa, 'Ia smo s tem stvari ravno koristili. Publika ni bila našega mnenja in je letos zelo slabo zasedla abonmane. Zato bomo odslej pustili kritikom, da sodijo čisto po zaslugi in le strogo objektivno. Kar je' zdravo, naj obvelja. Odločati mora samo umetniška zmožnos! in nič drugega. Ba- j las! naj odpsde,
luči. zavese, vse je pomagalo k umeva-nju prelestne Jarinte Cankarjeve umet-nosli. Gospodični Kovačičeva in G.ibri jelčičeva skušali poosebiti Jarinfo z milino glasu in mehkimi linij-rni mladostne devojke. Občinstvo ju je sprejelo simpatično. Svoje resnične umetniške
I domski: Mak. (Poje g. Zathey.) Sledi: Cbopin: Elu-Ii v As-duru; Mazurka v H-molu; b-lada v G-mnla.) Izvaja gospodična Švajg.irjeva ) Končno zapoje g. Znthey še Moaiuszkovi skladbi: Arija iz opere <Hr!ka> in arija iz opere <llrabina». Spored bo izčrpan s »Poljski plesi op. 37.»,
zmožnosti pa nam bosta seve morali šele katere bo svirala gdč. Svnjgarjeva.
Mariborska drama
Maribor, dne 9. oktobra.
Lansko dramsko sezono smo m fel jučili s precejšnjo disonanco. Gledališče so celo sezono gnjavile denarne težkoče, -s katerimi smo tudi letos pričeli in še t; sira- va letos energično rem-duro. Angažirala hom gledamo v razvoj politične krlzfe, ki 1 je dve simpatični, ml.idi igralki grič. Ko bo oplazila tudi naše gledališče. t?kup- vačičevo in Gabrijelčičevo, ki sta fnktič-ščina naj bi namreč končno rešila vpra- no pomladili in oživeli našo dramo. Obe šanje izrednega kredita za tekoče leto sta nastopili v prvi letošnji drami, v mariborskemu gledališču. Dokler bo 'jtnko j Cankarjevi farzi ^Pohujšanje v dolini z našimi financami, se bomo seve morali. šenlflorjanski*. z marsičem zadovoljiti, publika in gloda-1
Koncert Josipa Kija i ca v celjskem mestnem gledališča V nedeljo, dne 12. tega meseca gostuje v celjskem mestnem gledališču naš slavni operni tenorist Josip Rijavec. ki poiuje na svojo češkoslo-
poknznti v pravi drami. Tudi njuna eks-pediiorira ni bila slaba.
Od ostalih igrrlcev bi omenjali zlasti siguren in eleganten nastop Zcleznika v umetniku Petru, ganljivo in naravno mi-, Pri vsaki dramski predstavi smo lani !inn popotnika Harastoviča, tip učitelja, j vaško turnejo. Celjani naj pokažejo, da opažali zlasti občutno vrzel mladostnih Sviligoja g. Kovica, dobri pa so bili tudi znajo ceniti visoko umetnost svejega ro-I ljubimk. V tem oziru je napravila upra- i vsi ostali. Le zun.-njosl župana Groma je jaka, ki uživa velik sloves ne samo v na-1	spominjala preveč na kmečke ljudske " ■ ... -	-
igre. Celotna predstava je nudila res zaokrožen utis, resnično_ umetniški užitek, kot si ga je zamislil vedno originalni in duhoviti Ivan Cankar.	a. r.
SJladinski koncerti prof. Jeraja v ljub Ijaivki filharmoniji Na inirijativo gospo-
Obe dosedanji prodstari sta pokazali s liško vodstvo, čeprav bomo mrmrali vsi: svojo harmonično isTO, da si lal ko od da prof Jeraja se bodo mladinski kon-skupij. Poleg teh denarnih skrbi nas je letošnje drame mno?o obetamo. Ansam-! certi v letošnji glasbeni sezoni pridno na-J lani jezil tudi nesmotren repertoar, Ki bel, ki ga je zbral pri tej igri režiser Va-1 daljevslL Kot prva pride na vrsto 12. te-j nam je dajal enkrat ultri eksceatrične: lo Braiina okrog sebe. je zmožen veli-1 pa meseca glasba Poljakov. Spored bo-i stvari, kot cOnstran življenja*, česar p«v- kega napredka in spopolnifve. Dominiral sta izvajala kons. prof. gdč. Mara Svaj-| zneje niti Zagreb ni prebavil, potem je seve Bratina. ki je podal čisto poseben : garjeva in član ljubljansko opere g. Hugo ' hoteli zapet zadostiti naši duševni potrebV tip Zlodeja. izdelanega do zadnje geste, Zathey. Uvodno besedo bo govoril go z <Divjim lovcem>, ki ga poznajo menda ki je vezala publiko na oder. Zlasti lepa spod skladatelj Adamič, nato pa sled! že vsi vaščani v naši ljubi dolini 5ent- pa je bila njegova scenerija, ki je odgo- program: Karlovicz: Skad piervsze gwj-florjanski. Ob sklonu sezone pa so zopefc variala simboličnim Dostavam Cankarjeve! azdy; J. Gall: Tajna Ijubav; K. f/vma- I csvalieri di Ekebu, Puceinijevo najno-
ši domovinL temveč po raznih drugih evropskih državah.
Tržački kvartet v Zagrebu. Tržaški komorni kvartet pod vodstvom prof. Jan-kovicha nastopi v nedeljo, 12. t. m. dopoldne v Zagrebu, kjer bo sriral kvartete skladateljev Beethovna. Ravela in Booccherinija. To bo prva ekskurzija italijanskih komornih glasbenikov na jugo-sloveoska tla. Kmalu za njimi obišče Jugoslavijo tudi znani Cezar Barif»n.
Prorram letošnje <ScaIc> v Milana Slovita milanska <ScaIa» uprizori letos niz oper svetovnega slovesa. Med njimi prinese na oder četvero novosti, in sicer: Li cena delle beffe, ki Je zložena na Sem Benellijev tekst tOkrulne šalo;
Sedai iera na vseh večiih odrih cele Ev- i covorili. da nam bodo dali celo Hamlet.-!.; družbe iz doline Sentfiorianske. — Barve.! no vski: Daleko zostak av.-iak; S. >"iewia-1 vejše delo cTursndoh, in -ril diavclo nel

Z33363
* Kulturno, umetniško in soeijalno de-i ni notar v Mariboru, Mas Ussar, klepar lo našega ženstva. Od 28. oktobra do I v Mariboru, Paul Drofenig v Mariboru, t. novembra se vrši v Beogradu sesta- Adolf Mrawlag pri tvrdki Woschnagg v nek «Male ženske antante>. Ob tej prili-Id bo prirejena razstava umotvorov (knjig, slik, kiparskih in umetniških del)
Moderno oblikuje
in okusno nakiti damske klobuke takoj modni salon
5tnrtily-M!ie, Židovrftfl ulica
Šoštanju in Andreas Drofenig v Rogatcu. Priporočamo slovenski javnosti, da si izzivajoče germanizatorje v Sloveniji bliže ter pregled ženskega dela na socijalnem j ogleda, posebno ko hodi kupovat k obrt-polju pri narodih <Male ženske antantev j nikom in trgovcem. Za razstavo vlada zlasti med ženstvom v | * Velik Tlom v Litiji. V noči na 7. te-vseh pokrajinah naše države veliko za- i ga meseca so neznani vlomilci udrli v nimanje.	: manufakturno trgovino trgovca Maksa La-
* Angleška jahta v Splitu. V sredo po- ; iovica v Litiji ter odnesli za 50.170 Din poldne je priplula v splitsko luko an-j macufakturnega blaga. Tatovi so morali gleška jahta <Bndymion> s Šestimi an-1 dobro poznati notranje proslcre trgovi-gleškimi potniki. Jahta se nahaja na po- j ne in so blago odpeljali iz Litije bržkone
tovanju no Jadranskem morju in je že z vozom. O tatvini, ki je bila izvršena naj	Mariiinerl t->u št 2> ie iaviti do
posetia lulte Kotor, Gruž in otok Kor- zelo rafiniran način, so	j £ "4^/^o^šo^^neotroS
ščeni orožniki, ki seda] v zvezi s policijo	, ,. . . .
zasledujejo vlomilce.	od 6' do,14" leta' k> £ kateregakoh teht«
* Aretacija komunista. Policija v VrScu! nc2a /azl?3a ne obiskujejo šole. S seboj
Colombo Ceyloii Tea
čajne meSanice, prignano najboljših cevlonskih čajev. iW„vn
Iz Ljubljane
u— Razglas. Pri mestnem loškem sve«
culo. Iz Splita odpluje še v Trogir, Šibe-oik in Zadar. * Podatki o vojaških osebah t pokoju.
Ministrstvu vojne in mornarice so potrebni radi evidence spiski onih vojaških oseb iz bivše avstro-ogrske monarhije, ki
so bili upokojeni še za časa Avstrije. Vsi ! mnogo obtežilnega materijala, osobito pi-prizadeti se opozarjajo, da pošljejo do ! sem iz Moskve. Kot posredovalnica za od-konca tega leta komandi vojnega okruga | pošiljanje in dopošiljanje dopisov mu je pismene podatke, ki morajo obsegati sle-
* Aretacija Komunisia. roncija v vrscu, . " . ."	r , . .,
,. , , , . „____ , „„„,„■„.„ je prinesti tudi vsa notrcb-na dokazila.
ie aretirala te dni opasnega komunista:' 1 „ „.	... . . ,	. ..
„ , . . . „„,__r>„„„»„ u—Revščina v naših šotah. Na srednji
Stjepana Toma, ki ie potoval po Banatu	. , ,, , ,
_	________jI	__j	! tehniški soli se ;-e razglasilo dijakom, da
bodo morali žrtvovati poleg raznih dru«
gih pristojbin in stroškciv, ki ,ih utrpc
ubogi starši, še gotov prispevek za pre»
mog, kajti v mrzlih sob.^h js nemogoče
v svrno propagande. Pri njem so našli i '
deče točke: čin, v katerem je stavljen v pokoj, ime in priimek, s koliko leti službe je sledila upokojitev, kakšno sistematično plačo je imel poslednje leto, ko je bil upokojen in od katere državne blagajne prejema sedaj pokojnino.
* Pravilnik k zakona o zaščiti delavstva. Ministrstvo za soeijalno politiko je podpisalo uredbo in pravilnik za izvedbo zakona o zaščiti delavcev. Pravilnik ureja čas v trgovskih podjetjih, otvar-janje in zatvarjanje delavnic ter prinaša
' služiia dunajska komunistična centrala.
* Zvericstvo nezakonske matere. — Te dni so orožniki iz Sabca izročili beograjskemu sodišču delavko Gino Matic, ki je izvršila' pred nekaj dnevi gnusen zločin. Kot izvoljenka Milana Velisavljeviča je rodila nezakonsko dete moškega spola. Dete jI seveda ni bilo po volji in zalo je sklenila, da ga čim preje spravi s sveta. Pograbila je otroka in ga toliko časa stiskala, da je izdihnil, nato pa ga je vrgla v Donavo, ki ga je kmalu vrgla na breg in to prav v bližini hiše, kjer je stanovala
določbe o delovnem času v industrijskih j brezsrčna mati. Ljubimec nezakonske ma in rudarskih podjetjih.	:lere Velisavljevič je vrgel nato okostje v
Leno prosvotno delo. V Beograd se je ! neki .!arek> kier w navadno odlagajo
vrnil te dni ruski učenjak Grigorije Petrov s svojega potovanja po Sandžaku, Črni gori in Bosni, kjer je imel okoli 1200 popularnih predavanj.
*	One telefonske naročnike, ki so kupili telefonski imenik, za celo kraljevino, opozarjamo, da izide v kratkem I. dodatek k imeniku. Dobiti ga bo brezplačno pri vseh večjih telefonskih centralah ali pa naravnost pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 1.
•	Himen, Danes se v Ljubljani poroči g. Adolf Jure*, trgovec in posestnik, z gdč. Vero Wallandovo. Bilo srečno!
•	Igra narave. Gospodična Roza Cim-peršek iz Sevnice nam je poslala zrele jagode, ki jih je našla dne 8. t. m. pri vinogradu v Podvinah v bližini <Lisco>. Za sedanji letni čas gotovo zelo redek slučaj.
*	Prošnja. Do narodno zavednega ob- i Slnstva in ljubiteljev šole se obrača obmejna Sola v Križevcih v Prekmurju s sledečo prošnjo Ker jI primanjkuje učnih pripomočkov in je širša domovina tukaj malo poznana, vljudno prosi zavedno občinstvo, ako bi
smeti in kosti. Zvečer so psi zavohali jarek in otroka popolnoma oglodali. Drugi dan so našli ljudje otrokove kosti raztresene tudi po dvorišču. Uvedena je bila takoj razprava in Milan Velisavljevič je bil takoj aretiran. Svoj zločin je priznal. Aretirana je bila tudi brezsrčna mati, ki jo bo gotovo doletela zaslužena kazen.
* Razkrinkano društvo železniških nz-
movičev. Novosadska železniška policija je aretirala te dni Ivana Biliča, ki je po vojvodinskih železnicah kradel potnikom denar in blago. Pri zaslišavanju je izjavil, da je član organizirane družbe, ki deluje po celi državi in ima svoj sedež v Zemu-
prisostvovati pouku. Res. č"dne stvari se dogajajo pod novim pj-os"'etram mini« strom, članom vlade rada ... itd.
u— IzZemauje. Pišejo nam: V neki sa« mostanski šoli v Ljubljani so dobili otro« ci in to celo v prvem razreda(!) ukaz, da morajo prinesti po 10 Din kot naroč« nino za »Mladega junaka«. To je prosto izžemanje staršev. Opcizarjamo merodaj« ne oblasti, da napravijo v tem pogledu red. Mnenja smo, da agitacija za kleri« kalna podjetja ne spada v šolo.
u— Preporodaši! Kulturno « znanstve« na sekcija »Preporodi« priredi danes ob 6. uri v »Naprednem di laškem domu-> (bivša arena Narodnega doma) otvorit« veno predavanje v leitošnjern šolskem le« tu. Predava g. dr. I. Lah o temi »Jurij Križanič, prvi glnsnft Rusije«. Ker bo predavanje zanimivo^ vabimo vse dijake, da se ga v velikem Številu udeleže.
u— Uradništvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani je na« mesto venca za umrlega g. Adolfa Rei« cha darovalo Podpornemu društvu slepih v Ljubljani 615 Din, za katere se v ime« nu odbora predsednik g. Jurisck kar naj« prisrčneje zahvaljuje.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 gjoljufija, 10 prestopkov
vzročila materijalno škodo. Pri premikanju je vlak zadel na vagone, ki
p hotelo poslati par; rtali na tiru. Vagoni so popolnoma raz-!	n„ =	t(H1Bfpfc
komadov krajevnih razglednic (lahko po- i biti, strojevodja in neki železničar na sta i	"aj ^^ trenu ek,
pisanih) ali slik važnejših krajev naše bila težko raniena	' ;dly bhzlm denar izmenja ter ,e notela
domovine, katere bi se porabile pri zem- i , 7 . . ' ,	.	| za ta čas vzeti torbo z ja.,ci s seboj. Te«
ljepisnem in zgod. pouku. Morda pa naj-! * Zammanje bo vzhudda pn vseh hiš- daj pa se je hitro oglasila nezaupljiv.
de kdo tudi na kaki polici kako zapra- '	T '	' i raamica, da je ne pusti proč od sebe ali
Seno staro knjigo, katero bi lahko pogre* i SV Ve3t' ^ ^ f f ^ '' pa naj medtem pUsK 1 j*jci dnl' Sol „.K	_ v: vn- -.,^ Z0Pet nanoro izpopolml. Je to <Stoewer-1 gimi stvarmi pri njej. Kokotova je to res
Sal, naši revni knjižnici pa bi bila zelo dobrodošla.
jev> šivalni stroj, ki ima to novo poseb-
, „__x,.	,., . ! nost, da ima pogrezljiv transporter <Gra-
to JZfln l \ ^ " &,0Te°!;;beljc>. Z enostavnim premikom transpor-
ttr v > ; , T/?S,rraCIJI teri* * str°j tak°j pripravljen za šivale,
Z lu ^ i ?bfn'lb"r'na: za Stopanje, vezenje ali zakrpanje, kar je
katerem je bil izvoljen sledeči odbor: i	___ i ■ .
v . m i	■ •. • ! nadvse pripravno, praktično in euostavno.
predsednik Karel Nassko, posestnik m o)a«„.».L , . , .	,
__.. . . „ 1 , ... : atoevverjev stroj je vs!e<l tega med vsemi
1.	s v?,i
vetn? v Celju, drugi namestnik V^eri	iZk T^Zt
jan^pruechina, mehanik v Ptuju, tajnik j n6 utr^ (udi ^ „
-v Mariboru, zapisnikar j neobičajno dolgo časa. V trpežnosti, vsled
Friderik Grillez dr. Hans Schmfderer, odvetniški kandidat pri dr. Miihleisnu v Mariboru, blagajnik Karel Mayer v Mariboru, njegov namestnik Viktor Nedosrg v Mariboru, odborniki: Franz Kreinz, inž. Rudolf Kifl-man, dr. I^othar Mflhleisen, namestniki Hans Schuller, K t! Wesensch^^rg v Ko- i
katere sploh ne rabi nikdar popravil, je za ta stroj določeno 15 letno jamstvo. Brez dvorna je, da bo ta stroj kmalu zaslovel tudi po vseh naših gospodinjstvih, pri šiviljah in krojačih, kar je umevno z oziroin na izredne njegove vrline. Zalo-i go teh strojev ima v Ljubljani Ludvik
njicah, dr. Herman Wie*tha!er, odstavlje- j Baraga> ge!enburgova ul. 6-1. d., kjer se
i----------------------------------' tudi brezplačno poučuje na cStoewer» ši-
campanile>. Poleg teh del se uprizori več va!nem 8!r°iu; G!eJ današnji oglas. 2177 Wagnerjevih oper (Kensko zlato, Walktl-' .* Novozgrajeni most čez desni rokav ra), nekaj Verdijevih del (predvsem LjuL-ljanice na Fužinah je od pondeljka <Trovatore») ter Debussyjeva tPelleas in I 13' m- Pa do s°bote 18. t. m. za vsak Melisanda>. Sezija se otvori 15. oktobra z Promet "prt, le prehod za pešče je do-Boitovim <Neronom>, katerega bo dirigi- vo'ien.
ral Toscanini.	° ! * Inskritcija na univerzi v Ljubljani je
Tkalčičev koncert v Zagrebu. V to- i Podaljšana do vključno 18. oktobra 1924. rek, 14. t. m. nastopi v Zagrebu čelist Juro Tkalčič s spremstvom prof. Ličarja. Kmalu po tem koncertu se odlični virtu-oz poda zopet na daljšo turnejo v inozemstvo.
Zagrebška klavirska umetnica Fina ■'apira je te dni vnovič nastopila pred zagrebško javnostjo in je svirala skladbe Beethovna, C. Franka, Debussyja in Chopina. Kritika hvali njen moški udar na Idavirju, poudarja pa, da baš njeni igri nedostaja vse!: iines, ki so jih poslušalci vajeni pri ženskih klavirskih vir-tuozinjah.
Reangažiran jc igralec beograjskega dramskega g<cdaii5fa g. Milorad Petrovič, ld je bil po svojem 25 letnem oder-skem delovanju v Beogradu lani upokojen in prestavljen v Skoplje. Sedaj je določeno, da se ima vrniti v Beograd, kjer nasede zopet svoje prejšnje mesto.
NoTo^a^rko gledališče v redu. Novo-sadsko gledališče, ki je bilo zadnje čase v popravilu, je sedaj že tali da se predstave lahko zope' govih prostorih. Redna sezona preselila \z bioskona cSIoboda> v prav laliiin hram.
!o zadnje čase j	~— j prigla
:'t\Tveinje°: Ali steze poslali Da- n ^
Dna se je zato g v ■	-r i ,, B
,oda> v pravi f JJ^J ^ Jtfjfi« [ -
Iz Maribora
a— Spominski shod ob obletnici koro« škega plebiscita priredi danes v soboto ob 20. uri v vestibulu Narodnega doma Orjuna.
a— Mariborksi drobiž. Udruženje Ju« goslovenskih narodnih železničarjev akli« cuje za torek dne 14. t. m. javen druit« ven shod v vestibulu Narodnega doma.— Ljudska knjižnica vabi gospodične In go« spode, ki bi bili voljni sodelovati danes in jutri pri nabiralnem dnevu, da se zgla« sijo danes od 14. ure in jutri od 8. ure dalje v Ljudski knjižnici v Narodnem do« mu, I. nadstr, kjer dobe potrebne listke. — Mariborski odvetniki in notarji so r.?.« prosili predsedstvo mariborskega okrož« nega sodišča, da upelje zopet pretrgano uradovanje v zimskem času. — Policija jc dobila zopet iz Avstrije štiri potepuhe, ki so jih tam oblastva izgnala radi delo« mržnosti in tatvin.
iz Celja
e— 2alni dan vojnih invalidov v Celju. LTdružcnje vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS podružnica Celje priredi dne 19. t m. žalni dan za padlimi in umr« limi vojaki in žrtvami svetovne vojne. Da sc kruti bedi in pomanjkanju za žrtvami preostalih vsaj nekoliko opomore, je sklenila podružnica prirediti isti dan v prf<i' tem revežem cvetlični dan.
e—• Nalezljive bolezni v Celju. Kalujr se je izvedelo od sanitetnih oblasti, je iz« ostalo v zadnjem času v mestu Celju in v bližnjem okolišu vsako novo obolenje na nalezljivih bolezni, zlasti na škrlatPaki. Začetkom šolskega leta je mestni ujjgi« strat celjski kot sanitetna oblast odfcedil, da so se pregledali na osnovnih, strti,kov« nih in srednji šoli vsi učenci in učriuke z namenom ugotoviti kak sumljiv slui-aj na skrlatici. Preiskave so bile vse neg/.tivne. Celjska javnost bo to poročilo 'gotovo vzela z zadovoljstvom na znanje.
e— Tedenski izkaz o nalezljivimi bolez« nih v mestu Celju od 28. septembra do 4. oktobra t L Skrlatica: od prejšnjega tedna ostali 4, ostanejo v nadatjrni oskr« bi 4. Ušen: od prejSnjega tcdrM ostal 1, ozdravel 1.
e— Športni klub Celje priredji v soboto dne 11. t. m. ob 20. uri v vstfli zgornjih prostorih Narodnega doma vtSiko vinsko trgatev s pestrim programorrv in plesom.
e— Policijska kronika. Tedensko poro« čilo od 1. do 7. t. m. Aretacij je bilo iz« vršenih v Celju 14: 1 radi hudodelstva po § 129. kaz. zak., 1 radi prej/lopka tatvine, 1 rad! suma tatvine, 6 radi vlačugarstva, odnosno beračenja in 5 ra/Ji ekscesov v pijanosti. Prijav je bilo vloženih 42.
e— Ponočni napad. Ivan Cizej iz Trna« ve pri Gomilskem je imel dne 7. oktobra v Celju opravke. Ko se 'Je vračal ponoči z vozom skozi Leveč pri Celju, so ga na« padli neznani fantje ter mu z nožem pri« zadjali več poškodb na glavi in po rokah. Oddali so ga v celjsko javno bolnico.
e— Nogo si je zlomij v železarni v Sto« rah delavec Fridel J:ikop. Padla mu je težka železna cev na jaogo. Oddan je bil v celjsko javno bolnlfio.
Iz Primorja
*	«Poslednji mož*- v Idriji. V soboto, 4. t m. in v nedeljo, 3. t m. so igral! idrijski diletanti zabavno komedijo .Poslednji mož«, katero Je tedavno založila »Tiskovna zadruga« v LJubljani. Igra je uspe la nad vsako pričakovanje dobro, ker Je zelo prikladna m manjše podeželske odre.
*	Otvoritev planinske koče na *Krilkih podih*. 12. t mi otvori planinsko kočo podružnica ItalijansKega planinskega društva v Julijski Xrajtni na slovečih »Kriških podeh«, ki ležijo med Razorom in Triglavom. Pred svetovno vojno so hoteli istotam otvorili kočo Slovenci.
Kamijan gu je povozil. V sredo zjutraj se je pomikal iz Ajdovščine proti Sturjam pri Ciorlcl z lesom obloženi ka-mijon, na katerem sc je vozil tudi 41ict-nl Gregor Pnjs Iz Višeni. Med vožnjo se ]e Pajs hotiei popraviti na sedežu. Pr! tem mu Je spodrsnilo ta nesrečnik Je padel naravnost pod kolesa, ki so ga povozila. Zadofcil je težke poškodbe in zdaj se v goriški bolnišnic! bori s smrtjo.
*	Zavedni Solkanci. Solkanske matere so pri vpl-sovanju svojih otrok v prv! ln drugi razued ljudske šele brez izjeme zahtevale za svoje otroke tud! dodatni pouk v slovenščini. Čast taki zavednosti!
*	Obe&nec na zvonovi vrvL V zvoniku : cerkve Sv. Jakoba pri Trstu se je te dni j pripetila nenavadna dogodivščina Par dečkov je zvečer zvonilo »Zdravo Marijo«, Med temi nepoklicanimi cerkovniki je bil hiidi 16Ietni Josip Volk. Tekom zvo- j nenja je eden izmed zvonilcev nenadoma izpus'r.1 vrv, ki je zajela Volka v zanjko ter g a. potegnila kvišku. Dečka je parkrat dviga.lo ter ga nato vrglo na tla. Zgodilo se mu ni nič hudega, a njegov strah je bij tolikšen, da e vsled tega doživljaja dofcil živčni napad in mu je bila potrebna rdravniška pomoč.
*	Sedemdesetletnica goriškega nadškofa dr. Sedeja. V četrtek, 9. t m. je praznoval goriški knezoškof dr. Fran Sedej svujo sedemdesetletnico. Jubilantu so bile ob tej priložnosti izročene številne sporu cnice in poklonile so se mu razne organizacije goriške dežele. Da so bili med voščilcl v prvi vrsti slovenski rojaki, menda ni treba naglašati.
' Obsodba odgovornega arednika »Go-riške Straže». Te dni se je vršila na go-za monterje«, ako se jih zadostno število riškem sodišču zanimiva obravnava zo-! priglasi. Priglasiti se je v nedeljo dne 19. ! per Poldeta Kemperla, odgovornega ured oktobra od 9. do li. ure dopoldne pri nika »Goriške Straže«. Obtožcnec se je edeni zadrugi,. Lepi pot 12. 217? j moral zagovarjati radi prestopka zoper I
2177", kazenski paragraf 247. (ščuvane socijal- i Prvovrsten sladek mošt sc toči v j nih razredov), v konkretnem slučaju ra- ! i škofovi kleti.	19*1 i di objayt članka: »Ne bojte m onih. kjl
| umore telo«, ki ie Izšel o priliki odpusta | dveh sodčkov uradnikov slovenske na-! rodnosti v Tolminu. Za to dejanje je go-| riško scxfišče obsodilo Kemperla na štiri mesece bi petnajst dni zapora in «e na 75 lir gjf)be ter na povračilo sodnih stroškov. GJjsodba je vzbudila v Julijski Krajini splfcšno ogorčenje.
nu. Na podlagi Bihčevih tzpovedb je po-> ccstncb poHcijs£ga reda. j poneverba,
bcija aretirala 8 članov te pisane druž-., \Q/ck žeJ!emf5kih predpisov, 1 ne.
be. V njih stanovanjih so našli ogromne | va^a žnja in j pos£jcn 8flraomor.
vsote cenarja m drugih ukradenih pred- . x f.. , . .... ... ■
ij« u. »i umaucuui	Aretaciji sta se izvršili d\e m sicer obe
metov.	, x _
» _ ,	_ „	_! radi vlacuganja-
* železniška nesreča v Beogradu. V j Kdo vse krade na Vodnikovem tr.
četrtek zjutraj se je zgodila n« postaji vi V£eriij dono1dne se je dala M Vod Beogradu železniška nesreča, ki sicer m j nikov t deJuvk(l Ju,ijana Kokotj naku, zahtevala človeških frtev, vendar pa po-, t živi;a. St iIa je k neki kraetidt iz.
tn-r-v-i , ry»t,iari	S'.-/^!/, .j—,	!
brala par jajc in jih položila v svojo to« 80 ' bo. Ker ni imela kmetica drobiža, jo je
tudi storila in odšla v bližino zamenjat 100-dinarski bankovec. Tod* glej ga kle« ka, ko se je z drobižem povrnila, ni na« šla več ne kmetice ne jajčkov in ne nje« ne listnice s 115 Din iu raznimi dragimi vrednostmi.
u— Poskusen samomor. Stanje Marije Vrhovec, soproge pleskarja Ivana Vrhov« ca na Poljanski cesti, ki je ▼ četrtek po« poldne skočila iz III. nadstropja hiše št. 28 na Dunajski cesti, je ie vedno zelo kritično. Tudi včeraj je ležala v bolnici še v nezavesti. Kakor se nim naknadno poroča, ni izvršila svojega usodepolnega koraka radi kakih nesoglasij v zakonu, ampak očividno v trenutku duicvne zme« denosti.
u— Velika goljufija. 43«letnl Ralph Ricliter, rojen v Dresdenu in pristojen v Subotico, po poklicu trgovski potnik, je ogoljufal ljubljanskega trgovca s čevlji, Franca Szantncrja za 97.3>0 Din gotovine in neznano kam pobegnil Za nevarnim goljufom je izdana tiralic«.
u— Kavarna, restavracija in klet »Zvezda«. V kavarni »Zvezda« svira dnevno od 5. popoldne do 1. ponoči pr« vovrstna elitna damska kapela. V kleti prvovrsten salonski orkester od 5. po« poldne do IZ ponoči. V kleti in restav« raciji je na razpolago izborno vino, sve« ža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se cenj. gostom servirajo po« lovične porcije raznih svežih jedil. Tri« krat na teden v restavraciji in kleti sve« že morske ribe.	2130
u— Mestna Orjuna St. Jakob « Krako« vo « Trnovo priredi danes, v soboto ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku, Rim« ska cesta 6, vinsko trgatev z zanimivim sporedom. Vabimo članstvo vseh mestnih organizacij ter našemu pokretu naklonje« no občinstvo, da se prireditve v kar naj« večjem številu udeleži. Vstopnina 5 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo fanfare, se preplačila hvaležno sprejema« jo. — Odbor.
u— Strokovna zadruga koncesioniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani namerava prirediti »Elektrotehnični tečaj
Pišimo iz Dolnje Lendave
Kakor čujemo, je prosvetni minister dr. KDrošec na zahtevo poslanca Klekla zoptj dovolil madžarski paralelki k I. in II. cazredu lendavske osnovne šole. Al! je Elog nas Slovence res ustvaril samo v posmeh drugim narodom? K vsemu te-m«, kar dela vlada, manika le še izgon Slfivencev iz Prekmurja. drugo Je ža itak vse pokvarjeno. Kar naši ljudje tu v svojem idealizmu dosežejo dobrega, jim z enim mahom podere nespameten od-jfek. S kakim navdušenjem naj se potem Že lotijo ljudje dela in čemu? Klekl j »svojim! »Novinami« goji sovraštvo do vsega, kar ni lz Prekmurja — na drusi strani pa ga razni ministri še podpirajo. V takih razmerah delati z veseljem in navdušenjem? Kdo sme kaj takega zahtevati?
Kar je prišlo semkaj naših ljudi, posebno prosvetnih delavcev, jim nihče na more očitati nedelavnosti in odrekati idc-alnosti. Seveda )e naša idealnost združena s ceioto slovenskega naroda in našo nacionaino vzgojo, ne pa s prekmurskim separatizmom. Kot Slovenci nikakor ne moremo soglašati z ljudmi, ki so bili vzgojeni v namene, da raznarodujeio naš narod. Učiteljišče v Cakovcu je namenoma vzgajalo janičarje, ki jih je potem madžarska vlada pošiljala na šole, •kjer so potujčevali hrvatsko deco. Ravno zato je hrvatska uprava po prevratu vse dotične učitelje izgnala. Nikakor ne moremo tudi soglašati s politiko vlade, po kateri se podreja učiteljstvo v madžarskem duhu vzgojenemu nadzorniku. Naše učiteljstvo )e za svoje narodne ideal« že mnogo žrtvovalo ln je pripravljeno žrtvovati še več. Zato pa protestiramo proti vsem narodnim škandalom neglede na to, da se novopečeni nadzornik hvali v »Slovencu« z bogve kakimi slovnicami. Za nas je merodaina naša narodna slovnica, in te se Koutler v madžarskih šolah gotovo ni učil. Spravljanje podrobnih učnih načrtov v javnost, kar je popolnoma uradna stvar, je vsekakor stvar jako kosmatega okusa. Priznati pa moramo g. Koutlerju, da izroča s tem svoje prekmurske kolege javnemu zasmehu, kaitf našemu učiteljstvu, ki je prišlo semkaj, tega ne more očitati. Takega škandala ni mogoče izbrisati, dokler bo veljavno to imenovanje.
Imamo pa še druge žalostne slučaja Naši begunci, narodni ljudje, ki jih ie tujec pregnal z Primorja, morajo pošiljati v Petešovclh svojo deco v madžarsko šolo. Ali ]e poslanec Klekl že kedaj zahteval zanje slovensko šolo, ker mu je par Madžarov toliko pri srcu?
Domovina — ti si kakor zdravje -toda ne takrat, kadar ravnaš z lastno deco hujše kakor mačeha!
iT» a e v v
homsce
§ Nepošten inkosani Rudolf Krump, mesarski pomočnik pri mesarju Gorenja« ku v Celju je večkrat inkasiral za svoje« ga gospodarja od raznih odjemalcev v slo venjgraAkem okraju za razposlane kloba« se denar. Ko ga jc 11. avgusta 1924. z ba» lo klobas zepet poslal Gorenjak k svojim strankam, je pravil Krump, vrnivši se do« mov, da sta ga med potjo prijela dva ro« parja, vrgla na tla ter odvzela denar, čev« lje in gamaše. Dasiravno je bil cel njegov roman na prvi pogled izmišljen, ga je Go renjak vendarle še obdržal v službi, a ga odslej skrbno nadzoroval. Ko g« pa je kmalu nato oštel radi neke nerednosti, je Krump skrivaj zapustil službo. Ns kolesu ga je Gorenjak dohitel v 2alcu. Zbežal pa je pred njim čez njive in travnike ter med begom vrgel v stran denamioo s vse« bino 5862 K, ki jih je pridobil na golju« fiv način pri inkaslranju. Okrožno sodi« šče v Celju je obsodilo Krumpa na 3 me« sece težke ječe.
§ Dva nogodnika. 14 letni J. P. in 18-letui J. K. iz Radomelj «ta precej rano začela neprostovoljno prijateljstvo s kazr nllnico s tem, da sta »e nekoč dogovorila o najlažjem načinu pridobivanja bogastva, ld se pa le včasih in posebno nadarjenim povsem posreči. Drugoobtoienec je le delj Časa prigovarjal svojemu prijatelju, da naj bi »kupuj enkrat poskusila tatinsko srečo in slednjič je mladi J. P. res nasedel. Kot žrtev sta si izbrala trafiko Autonije Sršenove. Svoj naklep sta do gotove meje prav lepo izpeljala. Na večer sta šla k hiši traflkantlnje ln počakala, da je luč v sobi ugasnila. Nato se je mlajši po poduku starejšega prijatelja splazil po stopnicah v sobo, kjer sta epali lastnica trafike in njena hči. Njihovo spanje je moralo biti precej trdno, kajti fant je docela neopažen pobral ključe raz mize in se odpravil v trafika ki je nasproti spalnice. Tam sta oba začela pobirati, kar jima je prišlo pod roko. Tedaj pa se je presenetljivo zbudila trafikan-tinja in postala na nenavadni šum v trafiki pozorna, ker ni imela pričakovati odjemalcev ob tako pozni uri. Ko sta pa tatička začula ustrahovala! šum v neposredni soseščini, sta jo umih krač pobrala in vzela seboj le večje število cigaret v skupni vrednosti 2596 K in p. bankovec za 100 Din. Kmalu pa so ju izsledili in ljubljansko deželno sodišče jima je odmerilo kazen dveh mesecev težke ječe, ld jih bo vsak niiiu zc kes nresedel na
»JUTRO* ft. 240 ===
Sobota iT. X. 1924
Anatol France v agoniji
Odkar so se pred meseci pojavili glasovi, da je pisatelja Anatola Franeea priklenila bolezen na posteljo, se razburjajoče vesti o njegovem _ opasnem itanju kar nočejo ustaviti. Listi so sicer parkrat javili, da se pisatelju zdravje obrača na bolje, toda informacije, ki prihajajo iz bolnikove neposredne bližine, pričajo, da je temu drugače. Vse kaže na to, da bo Fran-ceova agonija dolgotrajna.
Pisatelj Robert Kemp, ki je nedavno posetil bolnika, podaja o njem sledečo sliko: V hiši slavnega bolnika vlada popolen mir. Skozi železna vrata stopim na vrt, kjer se vrste okleščena drevesa in kjer stoji sredi ra zine kamniti kip Falconeta, kiparja iz settecenta. Služkinja - blondinka, ki me je sprejela pri vhodu, se podviza do enega izmed onih, katerim jo dovoljeno" biva ti v mojstrovi bližini. Naposled me nekdo odvede k njemu.
Anatol France je šo vedno pri zavesti in obvlada samega sebe. Njegova železna konstrukcija se že pet let bori zoper trdovratno bolezen. Odpor starca je velik in se ne da zlomili s par udarci. Na moje vprašanje, kako se počuti, pravi: »Umiram —.* In tako leže nazaj, pričakujoč mirno in dostojanstveno, kdaj pride ponj božja dekla smrt. Časih se ga loti spanec, toda ne za dolgo. V spanju pa se nenadoma dvigne kakor bi hotel vstati. Ali trpi? Na zunaj ne pokaže tega. Toda vcm-<!ar se od časa do časa obrne k okolici in vzdihne: «Ne glejte me! Saj sem tako grd!* In na pragu smrti ga ne vznemirja nobeno vprašanje ter ga prav nič ne grize vest. Nobene bojazni, nobenega strahu ne izdaja njegovo lice. Prej ee je zanimal za ta aii oni kos starinskega pohištva, na katerem mu je obstalo oko. Sedaj je tudi to minilo. Ne pride mu na misel niti mesto, kjer bi želel biti pokopan. Tako umira veliki starec, miren in tih: novodobni Voltaire z dušo Cyrana de Berge-rac, potomec Galcev, skeptik s ponosno glavo, mojster, ki je zabredel v prah starin ter je odkril v tem prahu dih večnosti, ki se je strnila z njim v
BOO.
Jackie Coogan v Aten ali
Jackie Coogan je, kakor pravijo vsi njegovi poznavalci, najslavnejši otrok, kar jih je kdaj živelo pod solncem. Nedvomno pa igra pri tej njegovi slavi velikansko ulogo reklama, ki ga je šele postavila na mesto, katerega zavzema v življenju naše generacije. Poleg tega pa je seveda tudi res, da jo Coogan nadpovprečno dete, otrok, ki ga je narava odlikovala s tolikimi sposobnostmi, da stoji čisto po pravici tam, kjer ga vsi občudujejo.
Zadnjič smo poročali, da je malega Googana sprejel papež v posebni avdi-jenci. Mladi, niti ne lOletni filmski zvezdnik Amerike je torej v Evropi deležen sprejema, kakršnega uživajo v normalnih razmerah samo kronane glave. Iz Rima se je Jackie peljal in Grško, kamor je dospel po divni vožnji čez Jonsko morje. Njegov prihod v Atene je bil nekaj resnično izrednega. Malega junaka sodobnega filma je takoj sprejel v posebni avdijenci predsednik grške republike admiral Kon-duriotis ter se ž njim spustil v daljši razgovor. Na vprašanje, če je že videl predsednika ameriških Zeclinjenih držav, je odgovoril Coogan admiralu, da bo smel pred Coolidgov obraz šele potem, ko bo osebno znan z vsemi evropskimi državnimi poglavarji.
Dnevi Coogana na Grškem »o bili pravcati dnevi brezmejnega triumfa in veselja. Ko je šel mladi zvezdnik v spremstvu svojih 6taršev skozi Atene na Akropolo in v Parthenon, mu je tvorila špalir na cestah deset in deset-
tisočglava množica siromašnih otrok. Na Akropoli se je vršila velika svečanost. Bil je mladinski dan, katerega so zvezdniku na čast priredili atenski otroci. Grški časopisi poročajo, da v novejšem času ni bilo tako pomembnega dne v Atenah. Coogan je ponosno korakal skozi špalir čet, ki so ga sprejele kakor kakšnesra cesarja ali kralja. Atenski šolski otroci in zlasti begunci iz Male Azije so vzklikali mlademu zvezdniku ter ga nosili na rokah okolu. Na Akropoli je Coogan izpregovoril. Spominjal se je milijonskih vrednosti, katere je pripeljal s seboj iz Amerike za revno armensko deco. Po svojem govoru se je razjokal in ž njim vred so jokali vsi navzoči, stari in mladi. Nič manj prisrčno in genljivo .je bilo slovo malega filmskega zvezdnika od grške prestolice. Vihrale so zastave in na tisoče rok je mahalo z robci, Jackie Coogan pa si je brisal solze, ki so mu tekle po licih.
Iz Grške odpotuje Coogan na Dunaj. kamor ga je povabilo filmsko podjetje »Apolo*. Ker j« na Dunaju zvezdnik še bolj znan kakor drugod, mu pripravljajo tudi tam sprejem s i kraljevskimi častmi. Dunaj bo poeta-.vil na ulice na stotisoče oči in rok J svojih mladih im starih. Tekle bodo j zopet solze in ljudje bodo imeli na je-|ziku nekaj dni samo tega slavnega | otroka.
O Cooganovem zasebnem življenju je dala dečkova mati, ki je rodom Francozinja, nekemu novinarju sledeča pojasnila:
Jackie vstane zjutraj ob sedmih, h počitku pa leže zvečer ob osmi uri. Deček ima svojo guvernanto, katera ga podučuje o vsem potrebnem. Jackie ima čudovito razvit dar za koncentracijo misli Posebno ga zanima zemljepis in zgodovina ter čitanje. Ra-ičiunstvo pa ga ne veseli posebno. Pa saj je tudi vseeno. Za njegove račune skrbe že drugi... Najljubša Coo-ganova knjiga je Kiplingova povest o džungli, njegova najmilejša zabava pa je plezanje po drevesih.
Vsako jutro ko dieček vstane, se najprej okopa v mrzli vodi. Ta k o pel j mu baje zelo prija. Potam odide v atelje, kjer se vadi za filmske nastoiie. Njegova najljubša igra je brcanje velike" žoge, pri čemur mu pomaga njegov oče. Coogahu zelo diše slaščice, I toda deček jih ne sme pokusiti. Tudi J kar se tiče denarja, ga drže roditelji | zelo tesno: Jackie dobi tedensko sa-I mo šest dolarjev gotovine, j Mnogi listi in ljudje ugibajo, kaj bo | z malim zvezdnikom, kadar odra«te. j Tega ni mogoče povedati. Coogan ima I sedaj svoje muhe ter ga veseli en-; krat ta. drugič zopet oni poklic. Kaj ; bo iz njega, se bo videlo šele pozneje. Zaenkrat ostane kar je. to je filmski ' igralec, kaiti noben poklic ni zanj lepši in plodonosnejši od tega. Splch je vseeno, če si bo kdaj izvolil kakšen poklic ali ne. Premoženje, ki si ga je prislužil s svojimi dosedanjimi filmskimi nastopi je tako ogromno, da mu lahko zadošča za sto let, če mu jih je Bog toliko namenil.
16-letm gledališki ravnatelj
y torek se je vršila pred sodiščem na Dunaju kazenska razprava proti 21«letne« mu Ivanu Stogerju, ki je poosebljena voj* na in povojna konjunktura.
Stoger je bil proti koncu vojne dijak na trgovski šoli. Je to zelo bister dečko, ki se izredno lahko in spretno prilagodi vsakemu položaju, na drugi strani pa ni« ma posebnega veselja do vztrajnega in vestnega dela, ki bi mu neslo le maihen dobiček. Ko je zapazil, kako vse okrog ! njega izrablja vojno in povojno konjunk« turo, je sklenil, da stori to i on. Obesil ; je šolo na klin — sicer bi ga bili ižklju«
čili — in sc vrgel z vso silo na verižništvo Nekoč je prodal dva voza žitnih pridelkov svojega očeta, ki je posestnik in z izkupičkom začel uspešno verižiti. In ta« ko je šlo vedno dalje. Denar se mu jc kopičil in s tem je rastel pohlep po še večjih dobičkih. Z vso silo se je vrgel Sto ger na verižništvo, v prvi vrsti z živili, in je bi! že s 15 leti rutiniran živinski trgo« vec. Kupčije so šle tako dobro, da je ime! že s 17 leti eleganten vez z dvema iskri« rna konjema, ki sta vzbujala pozornost občinstva.
Pa to ni zadostovalo mlademu pusto« lovcu. Vpisal se je v Amauevo de dali Sko šolo in se vozil v ta zavod vedno le s svojim vozičkom. Izšolati se je hotel za prvovrstnega komika. Toda pri vsem tem ni zanemarjal kupčiie in je posta! ug!e« člen dobavitelj vojaških oblek za skladi« šče v Brunnu v Avstriji.
In sedaj pride najlepše. Kupčije, dovo« ljene, še bolj pa nedovoljene, so napravi« le Stogerja za imovitega moža. Kaj si je izmislila zvita glava? Sel je in vzel mest« no gledališče v Badnu pri Dunaju, ki je bilo zaradi finančnih težkoč dotlej zaprto v najem. S 1. majem 1920. je postal ko« maj 16«Ietni dečko gledališki zakupnik in je otvoril tudi areno. Sklepal ie pogodbe z najrazličnejšimi gledališkimi ansambli na Dunaju in s posameznimi igralci, cclo svetovnega slovesa. Frkolin je odi čal « usodi starih igralcev! Gledališče v Badnu je šlo takrat sijajno, tako da je Stoger na zahtevo angažiral lasten *n«imbel, ob« stoječ iz 107 ljudi, vštevši godbenike in tehnično osobje. Njegovo delovanje kot gledališki vodja se je razširilo tudi na odre v \Viener < Ncustadtu, Berndortu, Neunkirchnu in Modlingu, ki jih je najel za gostovanja.
Prihodnje leto sc se razmere nenado« ma izpremenile, in v februarju 1921. jc bil Stoger naenkrat brez denarja. Pobeg« niti je moral iz Badna, ker ni imel več sredstev, da bi plačal svoje ljudi Tako je končal svojo karijero kot gledali« ški ravnatelj. Dečko se je posvetil potem cirkusu in je prepotoval vsa večja mesta v Avstriji. V novembru se je povrnil v Modling pri Dunaju, kjer pa so ga prije« !i in obsodili na pet mesecev zapora radi sleparske kride, kmalu potem pa na se« dem mesecev zaradi raznih goljufij. Ko je prišel m!adi pustolovec iz jetnišnicc, je posta! trgovec s premogom.
Zadnje čase je prihajal Stoger vedno bolj v nasprotje z zakoni. Raznim šofer« jem, ki so ga vozili in mu zaupali, misleč da je še vedno oni razsipni in izvrstno podkovani verižnik kot je bil znan po« vsod, je ostal dolžan voznino, pa tudi več ja posojila. V maju si jc najel avto za vožnjo po Nižje Avstrijskem, ki je tra« jala več kot 24 ur. Šoferja jc hotel pla« čati Stoger s čekom, ki pa že dolgo ni bil več veljaven. Šofer ni hote! sprejeti take« ga načina poravnave voznine, ampak je dal kratkomalo pustolovca prijeti. Šofer« ju dolguje za to vožnjo tri milijone in pol avstrijskih kron. Vse dolžne voznir.e znašajo mnogo milijonov. Dečko je ostal dolžan raznim hotelom, restavracijam in kavarnam ter varijetejem in drugim za« baviščem. Vsi njegovi dolgovi znašajo ogromne vsote.
Par ur po svoji aretaciji jc bil Stoger zopet izpuščen iz zaporov okrajnega so« dišča v Gloggnitzu ob Severniku (Semme ringu), ker je rekel, da gre po denar k svojemu očetu, ki je zelo imovit mož in bo radevolje poravnal vse obveznosti si« na. Pustolovec pa je šel k nekemu vozni« ku v Gloggnitzu in rekel, da je kurir zveznega kancelarja dr. Scipla, da se mu jc pokvaril avtomobil in naj ga hitro pe« !je na Dunaj, ker ima pri sebi važno dr«
žavno korespondenco in bo voznik že do« bil denar v ministrstvu. Mož se pa ni dal prevariti, ampak so je informiral in dal potem Stogerja kratkomalo zapreti.
Mladi pustolovec, ki je sedaj star ko« maj 21 let, je bil obsojen zaradi vseh teh in podobnih deliktov na 14 mcsecev ječe.
X Zadnja poskusna vožnja Zeppc-l!na. V četrtek se je vršila zadnja poskusna vožnja Zeppelina »R III* nad Bo-denskim jezerom do Konstanza in Uener-lingena, ki je trajala dve uri. Vožnja se ie popolnoma obnesla in je vsa posadka ž njo zadovoljna. Motorji so delovali brezhibno. Zrakoplov je sedaj popolnoma pripravljen za polet v Ameriko. Naj-brže odpluje že danes.
ANVVERS
X Umoril Ijabčka svoje matere- >'
i Monakovem na Bavarskem se je pripeti' i v torek čuden zločin. Tvorniška delavk.: ] je stanovala v svojim ljubimcem in 131et-nim sinom v eni sobi. V torek, ko sta mati in Ijubček še spala, je vstal deček in zabodel z velikim nožem moža trikrat v ! slavo in enkrat v roko. Ko so pritekli i sosedje vsied ropota, je spustil sin nož j iz rok. nakar je šel v šolo, kot da bi se i prav nič ne zgodilo. Tam pa ga je polici-| ia prijeia med poukom. Na policiji je iz-| javil, da ga je neki sošolec nagovoril k dejanju, denar in zlatnino pa naj bi si delila. Morilec je pohabljen deček. Lani ga je pevozii tramvaj in so mu morali ; vsled tega odrezati eno nogo.
orni
9. in 10. oktober 1914. PADEL. PRED BIT I ID V FLANDRIJI. PRZEMVSL ZOPET PROST. HINDENBURGOV NEUSPEH.
Na z? pa dnem bojišču je bil najvaž-1 nika. Prav iste načrte so gojili Fraii-nejši dogodek — zaključek boja za j cozi in Angleži; med holandsko mejo Anwers. Dočim se je belgijska vojska j in LaBassče je bil še edini sektor, kjer umaknila iz mesta, zapustivši utrdbe, | se je dalo prodreti in dospeti Nemcem in marširala proti zapadu, so Nemci! za hrbet. Toda Joffre se je tedaj pri-tipali v izpraznjeno trdnjavo.	1 pravljal na obkoljevalno ofenzivo in
Belgijski kralj Albert je odšel zj rezultat teh obojestranskih, obnov lj--armado proti Osteude. svojo družino j valnih priprav so bili silni boji v I lan-je ooslal v Anglijo, ministrstvo pa se dri ji, kakor se imenuje s storim ime-
nom ta predel. To je bila poslednja premikalna bitka prve vojne dobe na zapadu.
V dneh od 8. do 10. oktobra so nastopali le obojestranski kavalerijski oddelki ter se spopadli v predelu me! Lille, Armentiftres, Ypres. Bailleul, Ha-zebrouck in LaBassče; spočetka so bili v ofenzivi Nemci, potem so jih Francozi in Angleži potiskali na-"i. Toda pešadija «e je šele pripravljala zadaj.
da naetoni namesto konjenice.
* * *
Na vzhodnem bojišču so Rusi v Galiciji nadaljevali svoje umikanje. Avstrijske čete so skoro na vsej črti dospele do Sana, vendar so Rusi čuvali glavne prehode preko reke še v utrjenih postojankah na levem bregu-Naskoki na Przernvsl so seveda nehali: ruska armada se je jela odmika' od zapadnih trdniavskih sektorjev Baš dne 9. oktobra zvečer so konjeniški oddelki Borojevičeve armade vkorakali v trdnjavo, oproščeno oblego-valcev.
Toda dočim so se odigravale te za Avstrijce ugodne spremembo ob Sanu. se je (Minitivno ponesrečil Hindenbur-gov napad cb Visli. Xo so se nemške čete dne 8. oktobra zagnale na rusk'1 pozicije ob Visli pri Ivangorodu it'
m,	„ul„vll, „ _____________Novo Aleksandri ti ter pri Zawicbostn.
oljske armade. Nemci so pri Termon- s0 bile odbite tako temeljito, da je denu prešli čez reko ter so se držali j Hindenburg takoj u videl brezuspešnost tik na levem bregu; bili pa so prešla- i nadaljnih napadov. Rusi so obdržah bi, da bi mogli napredovati ter ogro | svoje pozicije; še več. predli so -Jati belgijski umik. Da bi ojačili svoj j v na nad ter so 9. in 10. oktobra raz-pritisk. so Nemci zbrali vefie sile pri ivili ob Visli tako močne sile, da so Audenarde ter so že 7. oktobri' uda- j Nemci in Avstrijci s težavo branili. A rili na sever proti Gandu. kateremu ; napiujše 'y da so istočasno Rw
je preselilo v Le Ha vre v Francijo.
Nemci so poslali zjutraj dne 9. ok-cobra parlamentarja še enkrat z zahtevo ,da se trdnjava vda. Parlamentarec pa ni našel nikakega vojaškega poveljnika več. marveč so ga vedli na magistrat. Medtem ee je mestni župan sam podal v nemški glavni stan v Contieh tor izročil kot predstavnik politične oblasti mesto. Nemci eo, dasi v zadregi vendarle sprejeli kapitulacijo s strani politične oblasti; brž nato so nemške čete vkorakale v mesto. Toda tedaj se znova Oglasijo severne trdnjavske utrdbe ter prično bombardirati Nemce. Nemški komandant je razjarjen zapretil županu, da zapuste nemške čete mesto in ga prično bombardiati znova, ako se takoj ne izvrši tudi vojaška predaja mesta. Sedaj je županstvo poslalo svoje ljudi na trdovratne fore ter jim sporočilo situacijo, nakar so se 10. oktobra dopoldne vdale tudi zadnje utrdbe. Na večeT so Nemci slavnostno vkorakali v Anvvers. S tem je bilo mesto in trdnjava Anvvems končno povsem v neoi-ških rokah.
* * *
Dočim so se odigravali ti poslednji dogodki v Anvversu. so se ob reki Escaut (Sehelde) vršili večji boji. ki so imeli odločiti o nadaljni usodi bel-
so se približali na 16—km. hote-3 na vsak način odrezati Belgijcem umik Toda Beltriiei so iih odbili Ln njihova
zbirali veli':" sile pri Varšavi ter pripravljali, da v smeri od severa :d; Hindenburgovo levo krilo, razb:
I armada se je mo*rla brez večjih ovir jejo celotno njegovo pozicijo in ga po umakniti proti Ostende. Nemci so pro-iraziio katastrofalno. Hindenburgu s-I dirali za njimi in dospeli 9. oktobra j je ves načrt popolnoma ponesrečil h'
| S lan severovzhodno od Ganda.
I Gandu so se ob Escaiut 10. oktobra hudi boji za prehod: v njih
mda. Tu pri (Nikolaj Nikolajevi?- mu je pariral take vneli 9. in sijajno, da je Nemcem za pretil a največja nevarnost, '"edaj ie TTin?i0v burg odločil, da vr3? svoje čete proti I Varšavi, zavzav trdnjavo ter oHd<
i 5
Speoljalitet?.!
Usnjeni suknfSči usnjene obleke.
Sloviti lastni izdelek.
Drsgo Scši\7ab. Ljubljana.
so imeli Nemci prvi dan hude izgube,
ki so jim jih nrizadeli na nomne prihi-, . ...... .........
te'i Francozi. Vendar se Gand ni dal I nisko desno krilo. Hotel ie fždaj preveč obdržati: v noči od 10. na 11. ok-(hiteti Nikolaja Nikolnieviča, ali tudi t.nfcra so ara zapustile anghške. belgij- to se mu je temeljito pone-rečjlo, ka-ske in francoske čete. na kar so vko- kor =e je brž pokazalo. Trr-ba je prav rakali Nemci t mesto.	posebno naglasi«, da so pokazali bon
* * *	|v oktobru, da Hiud*>nbure in Ludem-
Po nadcu Anwersa se Nemci ševed- dorff nikakor ni«ta tako genijakffi. no niso čutili dovolj vame. zakaj med kakor H hilo sklenati po zmagah ■ La Bas-če in holandsko mejo je zeval jMaznrih: NHcolai N:koln^vič se je iz-še vedno nrazen. nezavarovan prostor, karal brezdvomno sposobnejsega _ skori katere«? so mogli vdreti Fran- i V teh dneh so \vstr,.n slabeišnn • cozi' ?n Ar"'eži ter obiti celotno nem-j ruskim oddelkom iztreran Karpatsk-I Sko bokin pozicijo. Bilo je treba Ud;1 j ; prelaze ter jih potisnili zopet m gah-zavarovati to mesto, ali še boljše: i ška in bukovinska tla. V BnAmpe,!-i vdreti v odnrtino in obkoliti ra-t. i- so si oddahnili.
Kitajske pripovedke
Možu, ki je bil zelo grd, so rekli nekoč prijatelji: »Tvoja žena se nam srni-ii. Imeti tako grdega moZa kot si ti, pač ni prijetno.*
Odgovoril jim je: »Prijatelji, Če bi poznali inojo ženo, bi se vam smilil jaz.*
Nekdo se je 6pri z bogatinom in ga sovražil, kakor le more človek sovražiti človeka, ako gre za denar. Napotil se je k čarovniku in mu obljubil dva zlatnika, ako mu pomore.
»Ali naj pošljem duhove, ki ga ponoči zadavijo?* je vprašal čarovnik.
»Ne, potem bi za njim dedovali sinovi in vnuki, jaz pa bi ne imel ničesar od tega. Ali ne moreš kaj drugega?*
«AH naj storim, da bo deževal z neba ogenj, da bodo njegovo imetje požrli plameni in da odnese le golo življenje?* »Ne, ostala bi mu še zemlja, ki je tudi ogenj ne more uničiti.*
«Ali naj ukažem, da se razlije preko bregov veletok in poplavi zemljo, da toe bo nikoli več. plodna?*
«Ne, ostala bi mu še čast, ki je niti sila vode ne more ugonobiti. Povej, kaj še zmoreš!*
»O človek,* se je zvito nasmehnil čarovnik. »Ako je tvoje sovraštvo to-
liko, imam tu nekaj posebno dragocenega. čemur se ne more nič upirati.*
«Da,j mi,-> je vzkliknil oni — in prejel od čarovnika majhen, povezan ovojček, ki ga je takoj odprl. A kako je bil presenečen, ko ie našel v njem le navadno pisalno pero.
»Kakšna tajna sila se .skriva v tem peresu?* je začudeno vprašal.
»O bedak!* je dejal čarovnik. »Gotovo ne veš. da je ta mala stvariea uničila že mnogo, premnogo ljudi!*
>c
Kitajski ce«ar je hodil po svoji palači in prišel tudi v kuhinjo, kjer j° stal kuhar in vrtel na ražniu pečenko. Kuhar, ki cesarja ni poznal in mislil, da je to služabnik, ga je pozval: «Hej' Pomagaj mi obračati raženj!*
»Prav rad,* je odvrnil cesar in pristopil. Ker pa tega dela ni bil vajen, mu je padla pečenka v žrjavico.
»Ti si naroda, ne znal prav nič!* je jezno vzkliknil kuhar.
»Gotovo,* je smeje se odvrnil oni. «To vem, zato sem pa postal cesar.* i*
Pekova žena je nekoč posetila prijateljico in se ni vrnila domov do jutra. Ko se je rek zjutraj zbudil, .je porabil, kam je šla žena in prebrskal vso hišo.
Ko se je uveril, da se ni skrila, da bi mu misraiala. ie vesel t.eke! k sose-
du in vzkliknil:
«Pomisli, nocoj mi je izginila žena!> »Biagor ti!* je odvrnil sosed, csanio če r.i padla v vodnjak.*
»Imaš prav, prijatep.* ie rekel pek, «na to niti nisem mislil.*
Urno jo tekel domov in vodnjak — pokril.
Mož je čutil, da se mu priblizuia zadnja ura in je rekel prijatelju, ki je čuval ob njegovi postelji: »Ali se ti ne zdi. da kmalu umrem?*
Ta je odgovoril: »Tebi je lahko govoriti o smrti. Toda ali se ne bojiš, da prideš v pekel in da boš tam trpel?*
»Oh. dragi prijatelj,* je odvrnil umirajoči. »To mi je malo mar. — Živ sem fiadel v roke človeštvu — in katera usoda je hujša od te?!* *
Mož. ki ni bil raviio bogat, je nekoč povabil prijr.t 'ja na svoj dom. Zal ni imel doma niti duhana niti kave, in je hitro poslal deklo, naj si izposodi kod kave in duhana.
Preden se je vrnila, je voda zavrela in morali so priliti druge. To se je po novilo parkrat ker možu ni hotel nihče več posoditi.
Kmalu pa se je vlila vorla iz kotii-ča in pretila, da pogasi ogenj; in drv j tudi ni bilo več.
I Tu ie nrišla domov gosDOdlnia. Ko
je opazila, v kakšni zadregi je mož, mu jo rekla, da ga čaka zunaj sosed, ki hoče z njim govoriti
Ko sta stala oba na dvorišču, mu je rekla: »Ni videti, da prideva danes do kave in duhana. — Ali ne bi ponudil prijatelju gorke kopelji?*
Voiakova usoda
(Iz ruskih narodnih pripovedk.)
Vojak je sr-del v zakopih vso jesen j in vso zimo in je že komaj čakal, da bi so vrnil v domovino. Da bi me že vnur tja nesel, si j" mislil, da samo <n krat pogledam doma. Ta hip so mu vracr že tudi oglasi: <-Evo me, saj si mo klical, Korolev?* Da, ti bi rad do-! mov? Samo za kratek teden. Ce hočeš | tudi za tri, se ponosno vzravna hudič, samo svojo dušo mi moraš zapisati. Je 'že prav, samo kako smem zapustiti svojo stražo tukaj? Te bom že jaz na-domestoval. Tako syt sklenila vojak in hudič pogodbo: Vojak pojde domovin ostane tam teden, dva ali tri, vrag bo pa mesto njega sedel v zakopu in opravljal njegovo službo. No, sleci se. mu pravi vrag. Vojak sleče svoj šinjel. odloži čapko in od la hudiču tudi puško in vse drugo. Predno se je zavedel, je že bil tudi doma pri svojcih.
Vrag si je opasal jermen je in je s svoio puško pocenil v zakop. Bil je
•irecej neroden, služba mu je bila nova, mislil je t«, da jo bo že opravi!. Toda že prvo noč mu je rep primrznil k zemlji. Zjutraj je vlekel in vlekel in se komaj osvobodil. Vojaška služba jiač težka! Trpel je tudi žejo in glad. saj je bil doslej vajen, da se vlači po oštarijah. Tu pa še oštarije niti kantine nimajo. Razven tega ni samega sebe razumel, sicer drugekrati ni poznal vesti, če je pa sedaj moral na povelje z bajonetom na;>r.sti in oklati t. -znane ljudi so se mu skoraj smilili, i Potekel ie prvi teden, njemu se je pa j zdelo, da služi že vs- leto. Tudi je ž ' I bil poln uši in kosmata brada mu jo i zrasla, da se jc samega sebe ustraši', i Bilo je uprav strašno. Tako je hudič I sedel v zakopih, trepetal in Hdepetal | in je koncem drugega tedna od nc-I znanega darovalca dobil po pošti it'" išniiček s tobakom. Mošnjiček š je j obesil na rep. odleglo mu pa ni.
Končno je voitku potekel dopust n rok. poslovil se je od svojcev m -i vrnil v zakope. Jedva ga hudič za-
I gleda, že
uniformo in orožje s I sebe vrže vse skupaj vojaku pr. i ! Il0ee in «e zadere: Kako za vraga mo-Ute vzdržati takšno bedarijo!? In to 1 jadrno potegne iz zakopov ter pri t < i celo pozabi na za nismo dušo. ki bila na ta ntfin rešena.
=— »JUTRO. It. 24$
■■ Sobota 11. X. 1924
Cenitev svetovnega hmelj skega pridelka
Take cenitve sestavljajo vsako leto razne hmeljske firme, ki nakupujejo hmelj, pa tudi razne hmeljarske organizacije. Nakupovalne firme so seveda in-teresirane na tem, da cenijo pridelek čim večji, ker to cene tlači, do čim se pro-ducent prizadeva pokazati manjši pridelek. »Jutro« je objavilo doslej dve taki cenitvi Zadnjo v »Jutru« objavljeno je sestavil v to določen odbor žateškega hmeljskega kongresa. Ta statistika po-kazuje, da svetovni pridelek hmeilja prt lično krije svetovni konzum hmelja (svetovno potrebo pivovarn).
Danes objavljamo še eno cenitev, ki jo je sestavila niirnberška hmeljska firma Johann Barth & Sohn in jo izdala 80. septembra. — Iz nje povzemamo:
1922 1923 1924 (v tisočih centov po 50 kg)
rstvo
Letošnje zorenje grozdja
v vinogradu vinarske in sadjarske šole v Mariboru <Kalvarija> je od 24. septembra do 9. t. m. napredovalo, izraieno v odstotkih sladkorja in kisline, takole: 24. IX. 9. X. sladk. kisi. sladk. kisi. 17.— 1.28 18.8 1.18 15.6 1.17 15.6
beli bargnndee silvanee rdeči traminee
1.20
183 18.3
0.72 0.95
Nemčija	173	81	154
Češkoslovaška 109		65	162
Jugoslavija	28	36	38
Avstrija	• 2	1	1
Madžarska	1	1	1
Rumunija		1	2
Poljska	26	23	31
Francija,	86	45	83
Belgija	27	25	33
Anglija	325	240	379
Amerika in			
Kanada	275	170	197
Evropa	779	518	884
Avstralija in	Nova		
Zelandija	20	20	22
moslavee s srednje
lege moslavee s viSJe
lege" laški rizling rizling ■ srednje
lege risling z vUje lege
14J2 1.58 16.2 1.37
113 18.8
1.66 1.24
16.9 1745
1.88 0.92
14.6 1.47 17.8 1.20
16.1 1.46 18.6
708 1103
Svetovna produkcija 1074
Ta cenitev, ki je bila izdana precej pozno, taksira torej svetovno produkcijo na, 1,103.000 centov po 50 kg napram cenitvi žateškega odbora v višini 932.000 do 985.000 centov po 50 kg. Svetovni konzum pa je preračunan na 940.000 do 950.000 centov po 50 kg. Po Barthovi cenitvi pridelek znatno presega konzum, dočim ca po cenitvi žateškega odbora. (10- m-) Slabi rezultati nemške žitne kakor rečeno prilično krije.	Zetve so najbrže povzročili velike naku«
1.16
Ob ugodnem jesenskem vremenu se bo kvaliteta še naprej izboljšala, ako je vinska trta zdrava. Ne prenaglimo se > trgatvijo poznih vrsti
Andrej Žmave, Maribor.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška, 362.5 — 370; 75 — 76 kilogramov, 1 vagon 370; sremska, 76 do 77 kg, 5 vagonov 355 — 360; 66 kg, 1 va« gon 365. Turščica: sremska, sušena, 3 vagoni 225; nova za december, 5 vagonov 210. Moka: «0ss», 2 vagona 545; «5», 3 vagoni 440; «6», 2 vagona 380. Orehi: 1 vagon 540. Tendenca nespremenjena.
Mariborski svinjski sejem (10. t m.) Dogon 464 svinj in 4 koze. Povprečne cene za komad: prasci, 5 — 6 tednov sta« ri, 87-50 — 117.50 Din; 7 — 9 tednov 225 do 275 Din; 3 — 4 mesece 300 — 350 Din; 5 — 7 meseccv 700 — 750 Din; 8 do 10 mesecev 875 — 950 Din; 1 leto stari 1250 — 1750 Din. Meso: kg žive teže 16.25 — 17.50 Din, mrtve 23.75 — 27.50 Din. Koze, komad 125 — 225 Din. Pro« danih je bilo 238 komadov. Sejem je bil živahen.
Dunajska borza za kmetijske produkte
O Berthovi cenitvi izjavlja hmeljarsko društvo v Žatcu (CSR), da ni točna, češ, da so cenitve nekatere dežele kakor Anglijo, Francijo in Ameriko nekoliko previsoke. Cenitev je previsoka tudi za Jugoslavijo; firma Barth & Sohn ceni pridelek v Savinjski dolini na 14.000 centov, a v Baški ceni hmelj na 24.000 centov po 50 kg. Za Bačko nam sicer podatki niso znani, a. za Savinjsko dolino vemo, da pridelek znaša največ do 11.000 centov, mogoče celo le 10.000 centov po 50 kg. Svetovni pridelek hmelja je ako sklepamo po teh netočnostih nedvomno manjši, kakor ga ceni firma Barth & Sohn; ostalo bo torej pri raznih prejš-nih cenitvah, ki se vse prilično krijejo 5 cenitvijo žateškega odbora.
Omenjena tvrdka je poleg cenitve pridelka ocenila tudi kakovost hmelja v nekaterih deželah. Med drugim je poudarjala: »Trditve, da bo Češkoslovaška pridelala le lepo blago, so se ravno tako malo uresničile kakor vesti, da je nemška rastlina bolna in zato nemški produkt neuporabljiv. Bavarsko blago se je radi rje, povzročene po mokroti, označevalo kot manj vredno. Vendar se vedno bolj pokazuje, da je ta majhnokobulasti in rjavi hmelj radi svoje obilice lupulina izvrstne kakovosti in najboljšega aroma ter ne poseduje samo enako visoke pivo-varske vrednosti kakor svetlobarvno blago, temveč ga celo presega glede na množino in čistočo lupulina ter glede na finost tvoritve kobuL Toliko stavljeni žateški hmelj je letos v izdatni količini neželen in nazadnje obrani pridelek je deloma celo sajast.«
Na to odgovarja Hmeljarsko društvo v Zatcn. da je Barthovo ocenjevanje ža-teške kakovosti netočno, in pravi: »Letošnja letina žateškega hmelja ni zelo dobro uspela samo v kvantitativnem, nego zlasti tudi v kvalitativnem oziru. Dobrih 80 odst. letošnjega žateškega hmelja je gladko zelene barve, 10 do 15 odst. je srednje dobrega blaga in lo največ do 5 odstotkov je nekoliko rjavkastega ter sem in tja sajastega. Padi svoje izvrstne kakovosti je žateški hmelj najbolje čislan na svetovnem trsu in celo firma
pc na prekomorskih tržiščih, kar je imelo za posledico nadaljni porast cen. Dunaj« ski trg je bil spričo takih poročil čvrst in so cene poskočile. Promet je bil v nc« katerih žitaricah preccj živahen. Notira« jo za kg vključno blagovnoprometni da« vek v aK: pšenica: domača 4250 — 4350, madžarska s Potisja 4600 — 4700; rž, do« mača 4300 — 4400, madžarska 4400 do 4450; ječmen, domači 5200 — 61C0, češko« slovaški 5600 — 6200; turščica 3450 do 3550; moka «0», domača 7500 — 7650, madžarska 7100 — 7300; otrobi 2100 do 2200; seno: avstrijsko, stisnjeno, polslad« ko 1200 — 1250, sladko 1350 — 1400.
-i: Anketa za pospeševanje živinoreje.
Ministrstvo za poljedelstvo in vode je sklicalo za 1. novembra sestanek živinorejskih strokovnjakov. Na anketo je pozvano okrog 20 naših znanih strokovnjakov, ki bodo razpravljali o vseh problemih, ki se tičejo pospeševanja živinoreje. Dalje se bo razpravljalo tudi o edinstvenem zakonskem načrtu za pospeševanje živinoreje.
= Trgatev v Dalmaciji Grozdje v Dalmaciji je rano dozorelo in se je trgatev tudi prej pričela nego v drugih vinskih pokrajinah naše držal e. Toplo in lepo vreme je dalo dalmatinskemu prav dobro kakovost. Po klostemeuburški tehtnici ima letošnje dalmatinsko grozdje 17 do 24 stopinj sladkorja. Glede na lansko knpčijo je letos prodaja rrozd:a in vina prilično živahna. Na debelo se grozdje prodaja po 1.50 do 2 Din kg. a mošt po vrsti grozdja cd 200 do 300 dinarjev hI.
= Zagrebška razstava avtomobilov se otvori danes 11. t. m. ob 11. dopoldne v prostorih Zagrebškega zbora. Kakor smo že poročali, sodelujejo na tej razstavi mnoge velike svetovno tvomice avtomobilov. Zadnji dan razstave se bo priredila posebna konkurenca za najlepše avtomobile. ki bodo nagrajeni s posebnimi spominskimi znaki. Za časa razstave bo urejena v glavni razstavni palači posebna restavracija, kjer se bo vršil dnevno koncert vojaške godbe. Razstavljeni bodo vseh vrst osebni in tovorni avto-
cem, trgovcem v Smartnem pri Gornjem
gradu, in njegovimi upniki za 40odst. nji-horih zahtevkov. Dalje je potrjena poravnava med Vekoslavom Postržinom, trgovcem v Stari vasi pri Vidmu, in njegovimi upniki za 15odst. njihovih zahtevkov. — Ustavili sta se p o -ravnalni postopanji o imovini Ivana Vaupotiča, posestnika in mesarja v Gornji Radgoni (ker ni bilo zakonite večine glasov) ter o imovini Karla Po-lenika, mesarja ln najemnika gostilne v GuStanju (ker se za poravnavo ni dosegla večina glasov).
rr Konkurz je razglašen o imovini: Jakoba Kajfeža, trgovca v Kočevju, Antona Butine, trgovca v Kočevju ln Jožefa Butine mL, posestnika in trgovca v Ba-n.iilokL Prvo zborovanje upnikov bo pri okrajnem sodišču t Kočevju dne 14. oktobra ob 10. Oglasitveni rok je do 20. novembra t. L ob 10.
= Teritorij se^jske Trgovske in obrtniške zbornice ja po odločitvi ministra trgovine in industrije spojen s teritorijem zagrebške zbornice ki je pozvana, da v pogledu izvedbe tega rešenja predloži konkretne predloge.
= Kongres kmetijskih zadrug. Savez srpskih zemljoradričkih zadruga bo imel svoj kongres v Priiedom 18. in 19. t. m. Med drugim se bo razpravljalo v Centralni zadrnžni banki za kmetijski kredit.
= Razpis efertalne licitacije za prevoz monopolskih artiklov za Veto 1925. Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za leto 1925. ofertalno licitacijo za prevoz monopolskih predmetov na dan 17. novembra t. 1. Natančni potrpi so na razpolago v ekonomiji tobačne tovarne.
= Dobava trt In drevesc. Od velikega župana mariborske oblasti oddelka za kmetijstvo v Mariboru smo obveščeni, da se bodo prihodnjo pomlad oddajale iz državnih trtnic in drevesnic trsne in drevesne sadike najboljših vrst: drevesca (vi-sokodebelna) Ia po 15 Din. na po 10 Din komad. Te cene veljajo le za manj imo-vite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Imovi-tejšim posestnikom sa zaračunajo trte in drevesca za 50 odst. dražje. Cene veljajo le r.a oddajnem mestu. Za omot in dovoz na železnico s? računajo lastni stroški. Naročila na blago morajo biti kol-kovana 5 Din za rlosro) in jih je poslati najkasneje dn 15. novembra t. L državnemu vinarskemu in sadjarskemu nadzorništvu za mariborsko oblast v Maribora. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru ("vrtnarska šola) sprejema za člane naročila, ki so kolka prosta.
= Prodaja tiskarskega črnila. Dne 15. t. m. bosta v skladišču na ljubljanskem glavnem kolcdcorn izvensodno na javni dražbi prodana dva soda tiskarskega črnila. Kupci morajo blago, katero si lahko
pkUti, 4S nun, 17 d* 80 en, 8 m doUL,
2 vagona 1250 do 1258 (1260); oglje Ia. vllano 115 do 0, vse franko meja; jese-novi plohi, tuhi, Ia, 20 do 100 mm, 0 do 1400; drva, Ia, eksportno blago, 29 do 0, franko nakl. post.; pšenica: domača, franko Ljubljana 380 do 0, baška, par. Ljubljana 0 do 425; turščica, baška, par. Ljubljana 0 do 830; ovea, baški, par. Ljubljana 0 do 320; lan eno seme, par. Ljubljana 685 do 0; pšenična moka, baška, baza <0>, franko Ljubljana 0 do 615; krompir roža, franko nakl. post., 1 vagon, zaključek 125; fižol: <ribničan>. orig., 475 do 0, <prepeličar>, orig., 440 do 0, <mandolon>, orig., S50 do 0, rjavi, orig., 350 do 0, vse franko Ljubljana.
ZAGREB. V efektih tendence slaba. Bančni tečaji ne Izkazujejo nlkakih sprememb. Od industrijskih papirjev se je v nekoliko večji meri trgovala le Slavonija. Promet je bil minimalen. — V devizah je bila tendenca danes čvrsta. Vzrok je oslnbljenje dinarja na curiški borzi, kar je bilo itak pričakovati, ker je dinar prehitro skakal. Blaga je danes na tržišču zelo primanjkovalo. Tečaji so poskočili. Narodna banka ni intervenirala. Promet je bil minimalen; v devizah na London in Švico sploh ni prišlo do zaključka radi popolnega pomanjkanja blaga. Notirale so devize: Dunaj 0.097 do 0.099, Italija izplačilo 298.6 do 301.6, ček 297 do 300, London izplačilo 309.5 do 0, New-York ček 68.625 do 69.625, Pariz 360 do 365, Praga 205.1 do 208.1, Švica 13225 do 0; efekti: bančni: Treo 29 do 30. Eskomptna 107 do 108, Hipo 56 do 57, Jugo 102 do 105, Praštediona 915 do 917, Etno 100 do 102, Slavenska 0 do 95, Srpska 137 do 138: industrijski: Eksploatacija 90 do 92, Dubrovačka 550 do 560, Šečerana 740 do 750. Isis 63 do 65, Narodna šumska 58 do 60, Gutmanr. 690 do 700, Slaveks 181 do 190, Slavonija 62 do 65, Trbovlje 0 do 375; državni: 7 odst posojilo 62 do 63, agrarne 25 do 26, Vojna škoda 113 do 115.
BEOGRAD. Tendenca je bila čvrsta. Blaga je bilo malo in so tečaji deviz poskočili. Notirale so devize: Dunaj 0.0985 do 0.0989. Budimpešta 0.09 do 0.098, Bukarešta 38 do 38.5, Italija 300 do 302, London 309 do 810, New-York 69.5 do 69.7, Pariz 358 do 363. Praga 208 do 208.25, Švica 1330 do 1334.
Spori
Sokol
Ollmpijci na Sušaku. Danes 11. t m. opoldne ee odpelje 7 bratov olimpijske vrste z bratom Stukljem na čelu preko St. Petra in Reke na Sučak kjer priredi ondotno Sokolsko društvo zvečer slavnostno akademijo, za katero vlada po vsem Primorju in tudi večjih krajih Hrvatske veliko zanimanje. Da tvorijo središče privlačnosti za to prireditev naši tekmovalci na pariški olimpljadi je naravno, ker Sokolstvo in dru?o občinstvo ob naši Adriji še ni imelo prilike občudovati vrhunskih vaj, c katerimi se neposredno pred dražbo ogledajo v skln- j ^ naža sok0lsfea organizacija pove pela dišču glavnega kolodvora, takoj plačati . ^ tako o<j|ieilo m«to. brat Stukelj pa in odpeljati.	, na m€g-0 svetovnega prvaka v telovad-
= Prodaja stare vojaške opreme, se b; Na akademiji nastopijo vsi oddelki
domačega društva, olimpijci pa v štirih točkah in sicer na bradlji, drogu, konju na šir in krogih. Kakor poročajo primorske novine, jim pripravljajo vsa društva sokolske župe »Riieka« na Sušaku ob njihovem prihodu veličasten sprejem. Cisti dohodek akademije je namenjen tudi
bo vršil." dne 22. oktobra t. L pri oddelku zavoda za izrndu vojne odeče v Skop-1 ju. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Slaba žetev v Ecterskl. Politične
priliko v Bolgarski so baje glavni vzrok, I britju ogromnih stroškov, ki jih ;e imel da so rezultati letošnje letine daleko za- j Jugoslovenski Sokolski Savez z ekspedi-ostali za lanskimi. Predvsem so :e zmanj- : c;j0 tekmovalne vrste v Pariz, ki po večjem delu niso uravnanL Želimo priredit-
šala pridelovalna površina. Tako sc je
letos s tobakom obdelalo 43.500 ha. kar pomeni napram lani za 27.5odst. mani zdravo! Povprečni donos na ha se ceni na 800 j Sokol kilogramov, kar bi dalo okrog 35 mili- j jonov kg skupnega pridelka, S pšenico posejane površine je bilo 873.900 ha s pridelkom, cenjenim na 10.3 milijonov stotov. Samo površina, nasajena s sladkorno peso se je povečala od lanskih 12.400 ha na letošnjih 12.900 ha.
= Delna za h rana izvoza žita iz Poljske. Iz Varšavo poročajo: Na seji gospodarskega komiteja ministrskega sveta se je sklenilo glede na veliko pomanjkanje krušnega žita podvojiti izvozne carine za rž, pšenico, ječmen, oves in pšenično moko ter izdati delne izvozne zabrane. Sklenila se je tudi ukinitev uvozne car rine za riž.
= Stalna poljska razstava v Carigradu,
izložbe vživajo 50 odst. popusta na želez-| ki se je vršila v Carigradu je pokazala nicah in parobrodih. ako se izkažejo s j veliko zanimanje za poljske produkte s posebno legitimacijo, ki se dobiva v vseh i strani turških trgovcev. Zato se je skle-bankah večjih krajev.	j nilo, da se sedanja poljska razstava spre-
= Ljubljanska borza za blago m vred-: -jieni v staln.o note ima 23. t. m. ob 16. izredni občni ' — Obtok novčanie v Rusl.fl je znašal zbor v I>orznih prostorih v LjubPani.> L septembra v celem 630.23 milijona
mobili in potrebščine za avtomobile, mo-Johann Barth & Sohn je sama nakupila i torna. dvokolesa. traktorji itd. Posetniki j jz Varšave poročajo: Poljska razstava, nekaj tisoč centov žateškega hmelja.«
Mi bi rekli, da je niirnberška firma gotovo preveč hvalila bavarski produkt in neopravičeno slabo ocenjevala žateški hmelj, kakor je končno žateško Hmeljarsko društvo v polemiki proti Barthu gotovo pretirano hvalila domači pridelek. Iz tega bi sklepali, da ni samo pri nas v Savinjski dolini, temveč tudi drugod deževno vreme sem in tja škodovalo hmeljevi barvi. Nedvomno je tudi res, da nekoliko rjavkasti hmel> ne izgublja ni-3esar v svoji kakovosti ter da to -zlorabljajo v svoj prid le kupci, ki tako pridejo ceneje do blaga.
Ker tudi poročila iz drugih produkcijskih dežel govore o Et baš lepi barvi letošnjega hmelja, lahko sklepamo, da je letos na svetu precej rjavega blaga. Komaj zadostujoči svetovni pridelek in prazne stare zaloge dajejo nado, da se bo let03 poleg dobrega prodal tudi popolnoma rujav hmelj in da bodo cene v vsakem primeru stale na primerni višini. Pri nas nam, kakor smo že zadnjič omenili, dela le skakar' silite hude Bktbi.	F. 0.
vi obilo moralnega in gmotnega uspeha!
L Danes, 11. t. m., cb 8. uri zvečPT je na Taboru otvorjeno predavanje o ^Odlomkih iz sokolskih poglavij«. Govori društveni starosta dr. Pestotnik. Vabi prosvetni odsek.
Prednjački zbor sokolskega društva Bled naznanja vsem starišem, da prične naraščajska telovadba v pondeljek dne 13. t. m. z istim razporedom kakor v preteklosti.
Osriiife za sotolsITi Tabor!
H oš k (Zagreb) : Idrija. Jutri, v ne. deljo ob 15. igra Ilirija prijateljsko tek. mo s Hrvatskim akademskim ŠK. iz Za« sreba enim prvih reprezentantov jugoslo. venskega nogometa. Gostovanje Haška j« nogometna prireditev večjega merila, ka. kršne so v jesenski sezoni doslej zelo manjkale. Hašk nastopi s kompletnim I, moštvom, ki se nahaja zopet v najboljši iormi in se glasi: Friedrich-Vrbančič, Da. sovič-Marjanovič, Cindrič, Križ-Kahnj Zinaja, Grdenič. Vinek, Placer.
Rapid (Maribor) : Primorje. Jutri, t nedeljo ob 15.45 se vrši na igrišču Pri« morja, Dunajska cesta, važna prvenstve« na tekma. Rapid bo skušal tudi pri tej tekmi doseči čim najboljši uspeh ter si ta. ko izboljšati mesto v prvenstveni tabeli Zato bo nudila tekma prav gotovo lep športni užitek.
Primorje //. ; S. K. Krakovo. Jutri ob 10. dopoldne nastopita obe mlaJinsld moštvi na Igrišču Primorja. Mladi S. K. Krakovo je pokazal v tekmi proti juaior-jem Ilirije, ki je končala neodločeno 2 : 2 lep napredek in veliko ambicijoznost, ju-niorji Primorja pa lepo Igro in tehnično dovršenost
Vse zimske športnike in one, ki nameravajo letos začeti z gojenjem zimskega športa, opozarjamo, da si pravočasno pregledajo svojo zimskosportno opremo, ker bo sklical podpisani zlmskosportnl savez prihodnji teden sestanek, na katerem bo zbral naročila, da preskrbi svo« jim članom prvovrstni materija! po zmernih cenah. Savez je dobil v zadnjih dneh ponudbe jugoslovensklh, avstrijskih, švicarskih in norveških tvrdk. Na podlagi najusodnejših ponudb se bo izvršil nakup. Zunanji športniki naj sporoče pismeno svoje želje. — JZSS.
LLAP. Službeno iz seje hazenskesa odbora z dne 10. t m. Spremen! se sklep zadnje seje, glasom katerega bi se imela odigrati ponovna hazenska tekma Ilirija : Atena na prostoru Atene, ter se odigra sedaj ta tekma na prostoru Ilirije in sicer v nedeljo 12. t m. (A 11. dopoldne. Citaio se s pravom takojšnjega nastopa za Š. K. Ilirija Bloudek M!lči, za T. K. D. Atena Novakovič Božena.
S. K. Slovan. Danes v soboto ob 8. zvečer obvezen sestanek radt nedeljske tekme v lokalu Sv. Petra cesta 40 (dvorišče). Za I. moštvo ln rezervo. — Rezerva opremo s seboj. — Kapetan.
S. K. Slovan, tetkoatlctska sekcija. Treningi se vrše redno zopet vsak pondeljek, sredo in petek od 19. — 21. v telovadnici na Poljanski cesti, kjer se vpisujejo tudi novi člani. — Vaditeljski tečaji se bodo vršili v nedeljah dopoldne. —• Lokal se pravočasno objavi — Tajnik.
Jugoslavija : Avstrija. Nogometna tekma med našo in avstrijsko reprezentanco se vrši 26. oktobra na Dunaju.
Novo igrišče Gradjanskega se otvori 19. t. m. z lahkoatletskimi prireditvami ter hazenskimi in nogometnimi tekmami. Moštvo Gradjanskega bo Igralo aH proti beogra ski Jugoslaviji ali pa preti praški Slaviji.
Lista mednarodnih nogometnih sodni kov je sedaj sestavljena nastopno: Avstrija: E. Braun, Fr. Komar, Hugo Meisl, W. Plhak, Retschury. Francija: Slavik, Henriot, Vallat Madžarska: Ivancsics, L Vertes, L. Nagy, F. Gerč, H Stiss. Ho-landija: dr. van Bisselick, W. Eymers, I. Mutters, de Wo!ff, Th. van Zwietercn. Švica: P. Herren, H. Funk.
*Kralj nogometa» Schaler, ki je do-sedaj igral za dunajske Amateure, je izstopil iz tega kluba ter se pogaja z brn-skim klubom Blue Star (prej Makabi).
Nova kolesarska svetovna rekorda. Na 20 km je postavil Francoz I. Brunier z 11:23J nov svetovni rekord. Dosedanji je znašal 11.26.6. V Montrouge pa Je Mi-chard na 500 m izboljšal dosedanji rekord na 35.4.
Lastnik in izdajate); Konzorcij cJotra>. Odgovorni urednik Pr. BrotoviS,
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Zopet so došli najnovejši modni listi za dame in gospode. Dobe se v Ti-skovnt zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Ljubljana 10 oktobra 1924
poročilo
Ljubljana ?0fi nad morjem
Kongresni trg 9. Dnevni red: Volitev članov borznega sveta, finančnega odbora in borznega razsodišča ter slučajnosti.
= Likvidacije. Razdružiie so se in pre- j šle v likvidacijo: Kmetijska nabavna in j prodajna zadruga v Gomji Kungoti, r. z. j z o. z., Posojilnica na Velki. r. z. z o. z.
ter Stierhaltnngsgenossenschaft v Slo-1 ua 225 do 233. Merkantilna 123 do 130, venski Bistrici.	j Praštediona 915 do 0, Slavenska 0 do 9S,
červoncev — rabljev.
Borza
10. oktobra: LJUBLJANA. Vrednote: Celjska posojilnica 208 do 0, Ljubljanska kredit-
iraj opazotanja
Ljubljana Ljubljana Ljnbljana Zagreb . Eeojrad Dunaj . , 1'raga . inomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
770 6 769-7 769 0 7«9-3 7681
7681
Zračna temperatura
8.8 162 9-6 11 0 9-0
10-0
Veter
brezretra ser. »th.
•eter brez vetra
jngzap.
Oblačno 0—10
oblačna več. jasno
jasno večin. obL pol obl
reč. oblač
Padavine
cm
6.1
i»o
9-0
V Ljubljani barometer višji temper. viSja Vremenska napoved za soboto: Bolj
Sclnce vzhaja ob 6-11, zahaja ob 17-22 oblačno.
= V trgovinsld register se je vpisala nastopna firma: »Posredovalec«, univerzalni informacijski in posredovalni bu-reau, družba z o. z. v Ljubljani.
= V zadružni register sta 6e vpisali nastopni zadrugi: Stavbena in gostilniška zadruga »Delavski dom z. z vozna
= Potrditev prisilnih poravnav
;c:ia ie poravnava ined fraucoia
Strojne 130 do 154, Trbovlje 0 do 375. Vevče 112 do 125, 4.5 odst. kom. za-dolžnice Kranjske deželne banke 0 do 88. — Blago: deske, I., II., III. 0 do 680; hrastovi plohi, 53 mm. 16 do 30 cm. 2.90 m dolž., 1 vagon 1250 do 1258 (za-v Celju, r. j ključek 1250); hrastovi plohi, 53 mm, 15 o. z. ter Nakupna, prodajna in iz- ; do 30 cm, 2.6 m dolž.. 1 vagon 1250 do i zadruga v Grobelnom, r. z. z o. z. j 1258 (zaključek 1250); hrastovi plohi.
Potr- j -">3 mm, 22 do 30 cm, 2.8 m dolž.. 1 vagon Remi-. do ;23i> fzakiiatok 1250); hrastovi:
Dva izleta okoli Kritna
(Dodatek enodnevnim izletom.)
II.	(Konec.)
Čez Zalo in Iško.
Nekoč je prišel znameniti naš naravoslovec France Erjavec koncem šolskih počitnic iz Ribniške okolice po študijskem potovanju po tamošnjih podzemskih jamah nazaj v Ljubljano in ko se je zopet oglasil zvečer med svojimi kolegi profesorji, so ga ti vprašali: cNo France, kako je pa na Dolenjskem?* In profesor Erjavec jim ie odgovoril: «Na Dolenjske mse dolgčas začne — pri botaničnem vrtu v Ljubljani!* Vse se je smejalo...
Nekoč smo sedeli na Grapicah pod Sv. Katarino in neka dama je rekla pri sosednji mizi: Tod je pa vendar lepše, kakor na dolenjskih hribih. Čudim se, da jih vseeno toliko hodi na Janče, na Ku-rešček, na Kum itd. Jaz bi že nobenemu ne svetovala, že zato ne, ker ni dobre pitne vode, ali je sploh ni. ali je pa kap-nica*. Jaz ji pa odgovorim: »Oprostite gospa, to ni prav, jaz pa vsakemu svetujem, naj gre vsako leto vsaj enkrat, pa zgodaj spomladi, da v istem letu ja ne bo več šelU «Saj sem jaz tudi tako nislila, pa nisem znala povedati!« je odvrnila smeje.
Ko se o tem na jutranjem vlaku pogovarjamo, prispemo že na postajo Pre-serje. Na levo kaže cesta tik ob vznožju Krima pod Jezerom, ki je jako zanimivo, ker je v globino veliko večje, nego v dolžino in širino, — merili so že 137 m glo-bočine! — in ker ima to posebnost, da ie njegova površina popolnoma neodvisna od padavine. Naj bo še toliko časa suša, iz tega «jezera* teče voda vedno enako pod cesto po močvirju proti Ljubljanici. Iz tega se mora sklepati, da je pod Krimom pod zemljo veliko večje jezero, ki daje temu vedno dovolj vode. To jezero* je nad cesto, pod cesto je pa \as Jezero, ob kateri vodi cesta preko Tomišlja na Ig.
Naravnost naprej pod žcleznico pridemo do vasi Kamnik, za katero se nahaja drugo jezero, večje, ki pa nastopa samo ob daljšem deževju, sicer pa ponica, ka-
vic, ki ga tako ljubko opletajo: Planin-| kakor lahko Izračunamo z očmi, še dobri | Pri tem krčenju zemeljske skorje so! preslic itd. v velikanskih množinah in ▼ ca, Sv. Ana, Sv. Jožef in Žalostna gora, j dve uri, je pocedimo ali naravnost po tra-: sc udirale silne plasti proti sredini zem- taki velikosti, da si jih danes niti pred-ki nas vabi z desne strani, ter gremo po ] ti dol na Zelimlje, ali pa desno po cesti i 1 jc, nastale so gube na skorji — današnja | stavljati r.e moremo. V teh gozdovih so položni cesti polagoma navzgor. V dveh' v serpentinah skozi gozd v dolino Zeli- gorovja — in razpoke — ugasli in ; e ob- živele velikanske živali, zmaji raznih vrst urah dospemo v Rakitno, kjer smo se • meljščice in na levo do vasi ter čez Bar-okrepčali že zadnjič. Vas ima zelo dobro j je na postajo.
pitno vodo, napeljano po vodovodu iz-1 Na Skofeljci vidimo pred sabo zopet pod Krima, kar je za te kraške kraje j druge vrste griče, iz starejše premogov-
r.ekaj posebnega.
I ne dobe, hribine slične onim pri Vrhniki
Sicer sc pa tudi danes ne smemo dolgo j ali pri Raiblu na Koroškem in res tudi muditi. Pot naprej do medvodja med Iško! imamo dvajset minut od Škoteljce pri
in Zalo po mali «komarči» nam je znana še od zadnjega izleta. Z veseljem jo na-
selu Dol svinčeno rudo s sedaj opuščenim rudnikom ter plasti rujavega premo-
stopimo, ker že vemo, da nas čaka izre- ga, kakor imamo pri Vrhniki proti Hor-
den užitek. Ob jadrnl, bistri Zali se zopet sezujemo, potolažimo želodčke, okop-Ijemo nege ln bredemo kar čez obe vodi. Gledamo gor in dol po obeh vodah, ribice švigajo in beže kakor blisk od nas čudeč se, kaj je prišlo v ta tihi gorski kot...
Zopet smo obuti in kreniti nam je od krimskega dolomitnega masiva, — katerega prerežeta samo dve močni žili apnenca, ena ravno od Preserja čez Kamnik — jezera! —, Planinco do vrha, tako da hodimo po poti na Krim slučajno sko-
julu bakreno rudo in plasti črnega premoga.
Na južno stran proti Šmarju pa vidimo izraziti značaj dolenjskih goric, malo, valovito gričevje, potreseno s hišicami, ki so vse obraščene od vinske trie...
Tedaj se nam pa vzbudi vprašanje: od kod izvira ta velikanski kontrast med spredaj opisanim polhograjskim pogorjem In med tem čisto drugačnim svetom, ki se skoro opisati ne da?
Kakor opis rastline za botanika ni po-
„„	o«, i„ k: L	polen, ako nima tudi opisa korenine in
ro po samem apnencu in bi nas to skoro	. , ,.	,
' semena, kakor zahteva zoolog pri opisu
premotilo, da je ves masiv Krima sam I apnenec, druga krajša v vsporedni smeri od Iga proti vrhu Krima, — ob pobočju Mokrčeve grmade navzgor do prijazne Krvave peči. Ime ima od barve daleč vidnih skal, ki žarijo v večernem solncu rdeče kakor kri. Ker je v tej vasi gostilna in je potekel že čas kosila — hodili smo od Preserja do Rakitne dve uri, do Zale eno uro in pol in sem gori eno uro, dvakrat smo pa počivali. — si damo napraviti toplo jed in se spustimo v pogovor z domačimi fanti in dekleti, ki tukaj gori daleč od župne cerkve ob harmoniki veselo plešejo in pojejo.
Prekoračili smo že več kot pol pota, toda mi hočemo danes pogledati še v drug svet. Po lepi, malo izvoženi cesti stopamo sami s seboj in s celim svetom zadovoljni naglo naprej, dokler ne zagledamo pred seboj zraven velikanske lipe mično cerkvico na Kureščku. Kolovoz pustimo, pa hajdi gor! Naše oči gledajo doli na Rob, Velike Lašče, proti Ribnici, Kočevju, čez Golovec, Grad in
vsakega organizma, vsake živali, naj bo sesalec, ptič, riba, hrošč, ali karkoli, tudi opis postanka, razvoja, zaploditve, starosti itd., tako tudi mi. Zato ste opravičeno stavili gornje vprašanje.
Tudi tukaj imamo opraviti z organizmom, ki ima srce in drob, kožo in kri, svojo lastno toploto in se vali sam iz svo je lastne moči že milijarde let po vsemir-ju po točno začrtani poti naokoli. To je zemlja.
stoječi ognjeniki.
j in oblik, sesalci s perotmi. ki so zdavnaj
Spredaj opisano polhograjsko pogorje ; izumrli, ki so pa njih okostja našli v hri-spada k Julijskim Alpam, tvori tedaj r binah po vseh delih sveta, in se jih spo-predgorje srednje-evropskih Alp sploh, v i minja ustno sporočilo vseh narodov v tem dodatku opisani hribi pa spadajo že! obliki strahu, hudobca itd.
k masivu visoke planote Dinarskih Alp.
Dognano je, da so visoke Aipe, guba zemeljske skorje, ki se vleče od zapada proti vzhodu, mnogo starejše od Julijskih Alp, Karavank, Kamniških planin. Dinarske Alpe ali balkanski polotok pa še mnogo mnogo mlajši.
Pri prvi velikansik usedlini je izginila v morje vsa Nemčija in ves svet južno visokih Alp. Vsi kraji, katere smo v našem popisu obhodili, so upadli in velikanske mase vodovja so jih prekrile, podirajoč in preobračajoč v zvezi z največjimi tresljaji zemeljske oblice to, kar se nam zdijo gore in velikani...
Tu ne vemo, kakšne dobe so bile dobe mirnejšega razvoja zemeljske površine, toliko vemo, da se je to vršilo silno počasi in da so te dobe znašale več sto-milijonskoletne perijode. Vse mlajše hri-binske formacije, od silurske do aluviia naših dni so produkti erozije, trenja, mle-nja, premetavanja In mešanja ter zleplje-nja in prešanja prvotnih kristaliničnih tvorb pod uplivom silno visokih temperatur.
Pri nadaljnem ohlajanju in krčenju
Ko se je pa zemeljska skorja zopet bolj ohladila, nastala je v zvezi z velikanskimi potresi usedlina zemeljske površine in vse to prirodno bogastvo je mahoma zalila voda, navalila gor peska, skale, gore, — in tako je nastal pod silnim pritiskom teže navaljenLh mas In pod uplivom silne vročine, ki je vladala bližje sredini zemlje, iz vegetabilij, iz rastlin stva premog, iz živalske masti pa petrolej...
n tako se je naenkrat pegreznila zemlja tudi tam, kjer je sedaj kadunja Jadranskega merja in Črnega morja: voda je odtekla in prikazali so se vrhovi tu opisanih krajev in guba Dinarskia Alp, ki se vleče vzporedno z usedlino morskega dna cd severa proti jugu.
Toda naši kraji še niso imeli današnje | oblike in niso giedali vsi iz vede, ker ie ostalo velikansko jezero. Šele po novih ponižanjih površine je jezero prebilo ska-ie in dobilo odtok proti Črnemu morju rušeč vse za seboj in nasipajoč velikanske ravni do tega morja. Takrat si jc gotovo tudi ljubi.anska kadunja prebila izhod med Rožnikom in Gradom, med
usedline: naši kraji so zopet vpadli in iz morja so se prikazali vrhovi Julijskih Alp, Karavank in Kamniških planin. Mor-Ko so se žareči plini v svojem vrtenju j ska meja se je umaknila nižje ln je šla pod uplivom magnetizma kot produkta i v črti od Trnovskega gozda čez Skofjo elektrike in cd njega izvirajoče privlačne , Loko, Kamnik, Nemški Gradec do Kar-sile zemeljske sredine začeli zgoščevati, i patov. Kar je bilo južno od tod, je poči-
zemeljske skorje so nastale nadaljne Rožnikom in Velikim vrhom nad Poduti-
niso več propuščali razbeljenih solnčnih žarkov skozi svoje površje. Na oni strani, ki je bila obrnjena od solnca proč, sc je površina začela ohlajati, iz plinov je nastala tekočina, lava, iz tekočine pa skorja — kristalinične prahribine. V teh ni še nikakega sledu organičnih bitij.
Ta proces ohlajanja je imel seveda za posledico silno krčenje zemeljske površine. Ako voda v loncu zmrzne, se skrči.
kor Cerkniško jezero, in se zato tudi na- ! Rožnik, na obširno Ljubljansko polje. Kam živa Ponikva. Da gremo skozi vas narav- i niške planine, Karavanke in Julijske Al- i ker je zgoščena, ako jo pa segrejeir.o
nost, pridemo čez Planinco mimo stare ccrkvice na vrh Krima (1106 m). Ker pa nočemo na vedno žejni vrh, nego okoli
pc, pod nami cerkvica Sv. Marjete, na ; prehitro bo razgnala tudi najmočnejši lo-Icvo Mokre in Krim...	j nec, ker potrebuje pri izpremembi v te-
Do sem smo hodili dve uri. Ker ima- kocino veliko več prostora in pri izpre-
valo še vse pod morsko gladino. Kakšno velikansko silo ima tak prihod vode, se je videlo ravno letos — 1924 —, ko se je v našem pogorju v sedlu med Grmado in Katarino utrgal obiak. Deževalo je samo dve uri, a voda je nesla seboj po 2000 kg težke skale, odtrgala cele dele
kom, med Gradom in Golovcem. Mogoče je bilo to delo par ur...
Ob takem premišljevanju smo se pripeljali v Ljubljano in smo prišli do spoznanja, da na naših izletih nismo le imel* izredni užitek naravne krasote teh krajev, temveč smo se navadili tudi misliti nekoliko dalje nego od materine postelje
do vaškega zvonika.
*
Pripomba: Izletnike po ljubljanski okolici bo tudi zanimalo vedeti, da Sujica. to je voda, ki priteče od Horjula skoz
hribov in nasula v dolini na šest metrov, Dobrovo v Gradaščico, ni sama v naši visoko proda, peska, ilovice in blata...: državi. Fr. Š. Kuhač prinaša v svoji zna-Da ni prizanesla niti celim gozdom, še meniti zbirki jugoslovenskih popevk lepe manj pa hišam, ljudem in živini, se snmo pesem iz Sinja: cSujičkinja Mara. — Pa-
njega, pustimo za sabo celi \cnec cerk-j ino pa do postaje Skofeljca čez Zelimljc,1 menihi v paro, plin, še več.
po sebi razume.	1 sla oves
Tako so bili nekateri deli te zemlje 2c' vrh Mah 1 milijone let kopni in v tropični klimi za- : gi, 437. i raščeni z najkrasne.išimi gozdovi palm,' zbirke.
Šujičkinja Mara po Šujici po-,,ina» itd. z napevom v II. knji-
;tran, 3!. Pesem je iz Vnkovc
Suhe gobe
fliol. kumno, janež in Jabolka, kupuje v vsaki mnu zini ter plafruje po najvišjih 1 dnevnih cenah trg. firm.i J. Kušlan t Kranju. 21582
Stana naki baosda n fxM. t*. .Dopisovanj*- t« .Zenltva- računa rs n ti a beseda 1 tltn. — Prlobčojelo »• le mali oglasi. ki plaAaa? t ■■pivi. Pl»*» •• takko lodl • znankan Na vprašanja odsovarja oprava I«, 0* Ja vpraiaDjn prllolsaa uukt
«a <x!srrw far nanlpulacllak« pr:»u»jbloa 0 Dlnl
Krazr-rr! ._■ pomočnike
241etni fant
Orehe
; i 2—3, za konfekcijsko delo 1 marljiv, priden ln pošten, : zdrave In na solncu sušene, 1 [ dobro izvežbane In za to ki bo razume uekoliko tudi kupim vsako množino. — j sposobne, sprejme konfekcij- v trgovini, želi mesta v Ponudbe z navedbo cene na ! ska tovarna Derenda & Cie. trgovini ali tovarni. Cenjene podružnico ,.Jutra" v Alana ! v Ljubljani. Osebne ponudbe dopise na upravo „Jutra"	rlboru. 21634 Vrtači št 3 se vrši v~dneh na Pisarno Emonska cesta pod šifro ..Marljiv 10913". 11., 12. i'a 13. oktobra 1924. št- S. 19S1 j 21604
Solnale vreče
kupuje tovarna lesenih žeb-IJev t Tactru pri LJubljani.
2162S
Lokomohilo
dobro vpeljana In na prometni točki, se zaradi družinskih razmer z vsem Inventarjem prav ugodno takoj odda. Dopise pod značko ..Ugodno" na upr. ..Jutra . * 21613
„. „, , .... „ , , . tiče aobo ln kuhinjo. Naredi 20-25 konjskih si!, ltuplra. dot,^^ vso zastonj In
Razstava palm
lastnem rastlinjaku
I-------- Dobro ohranjene suknje
Izurjeno prodajalko :	Prodajalka	Uno moško obleko in novi
.... ,...	r..,-	,	, , . . mustrl velou r- klobuk, se
rabi,i za okinčanje vojaških lsce za svojo trafiko glavna preprosta In mlada, z uezcle, proda Naslov pove uprava grobov o Vseh svetih, — zaloga tobaka v Celju.	išče mesta v mešani trnovi-	"	o,kot
Vstopnina prosta — prosto- ; voljni darovi se hvaležno sprejemajo ln se bodo po-
srobor o Vseh Bvetih. S spoštovanjem A. KORZIKA romenska trgovina in umetno trg. vrtnarstvo t Lj-ubljani.
21611
Kovaškega pomočnika
in vajenca, sprejme takoj za Izdelovanje sekir in rao-tik Og. Flncinger, Šmartno pri Litiji.	21379
Angleščina
rri-.atn-.- are in tečaje Jej Krojaški pomočniki!
5S u™vlrf£sl,£ole Spreime 9e vci
iakova ulira at q/m ,1 ?f" Jeznih In dobro lzvežbanlh Sb Obnova) 'i™ krojaških pomočnikov za ve-onnies, uonovaj. 21518 , lika de]a T konfekcijski to-
! varni Fran Derenda & Cie., | LJubljana.. — Le taki naj ' t> ^r if f	stavi jo osebne ali pismeno
1	| ponudbe, ozlr. naj se zglase
v pisarni na Emonski cesti št. 8.	1980
išče mesta v mešani trgovl 159S ni. Opravljala bi tudi druga hišna dela. — Ponudbe pod ..Hvaležua 19" na uprave ..Jutra".	21607
„ Jutra"
21587
Naznanilo!
Iva Siller, modistka, se je vselila v manufakturno lopo št. 10 na Vodnikovem trgu (ob Mahrovi hiSI). Izvršuje
pri:' ' f' i"' i ':!. novosti In popravila najceneje. Preoblikovanje flirklo-buka 35—10 Din, novi od 100 Din dalje.	20351
Ovčja volna se preda.
Naslov pove uprava ,.Jutra" 21618
im
(dobe)
Korespoiident
m knjigovodja, samostojen, U zna pisati tudi na stroj in obvlada več jezikov, se sprejme k večjem-j posestvu na deželi. Pri posestvu lesna industrija. Samci imajo Prednost. — Poleg prostega -tanovanja, kurjave ln razsvetljave, plača po dogovoru Nastop takoj! Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko »Samostojen".	21429
Šivilja
Spretna modistka
I dobro izvežbana t vsem 51-
j viljskem poslu, sprejme delo se išče. Predstaviti se je v ; is trgovin. Na zahtevo se kramarski lopi (baraki) 10 vloži kavcija Pismene po-
na Vodnikovem trgu. 21617
(iščejo)
Brivski pomočnik
nudbo na upravo ..Jutra pod ..Poštena 100". 21576
Perje
'J!
19i0
mm prsinoo
MM Uiličig
? dobavl a .,Ilirija" tn, j Kra ja Petra trg 8.
Telefon 220. I Plačilo tuli na obrobe.
Ponudbe na upravo ,,Jutra pod „Lol:omoblla". 21622
1X7®
Plača mesečno po dogovoru. Naslov pove uprava „Jutra" 21413
Ne odiašajte!
SaJje. med, krompir, fižol, pšenico, oves, koruzo, slauio, seno, zelje, repo in vse diuge poljske pridelke najugodneje prodaste ali kupite le po »JUTROVIIia OGLASIH-
Povpraševanj je mnogo!
tli ' ^ - X !

H M
H
30.000 Din posojila
Psa bernhardinca
s c Išče za dobro vpeljano n^dega, {|ete pasme, do-

Fižol
Kupim vsako množino benčana, prepeličarja ln mandalona. — Ponudbe na: j ..Jutra". I. Tome, Moravče. 21211
Iščem stanovanje
3—5 sob, proti dobri na-radl. - .1 event. nuj,.:-rl-]niro naprej. Ponudbe pod ..Lepo stanovanje" na upr.
21277
trafiko na prometni cesti proti garanciji ln dobrim obrestlm. Ponudbe r..i upr. ,.Ju-r;i" ped ..Trafilta 10SS" I 2153C 1
biv: a čuvaja, k-upi J. Za-dravec. paromlln. Središč" cb Dravi.	2100.".
izgubil se je pes
min il rthiiMiMifrNit SS-SJ2S
Mlad zakonski par
opremljeno
Iščem
,dobrega značaja, liišo ali primernim t:njeni. Dopise_ n': upravo j-rljavi proti na^r-idl las
i svojo premu-
volčje pasme z znamko
Vid št. 5 ln ki sliSI na im ..Samo". Najditelj naj 2
v.
Fiitlična hiša
z vrtom ln prostornimi dc-iavuicainl. pripravna za vsako obrt. ua križišču cett, 10 minut od postaje Skofja Loka, se proda. Naslov pove uprava „Jutra".	20219
Posestvo
v Tržiču na Gorenjskem, b krasno lego ob dri. cesti, na zrlo prometnem kraju, enonadstropna hi&a z velikim vrtom in travnikom, b« iz proste roke proda. — Naslov pove U"- , „J? ira" 21432
vhodom. Pou-udbc na: J. U., pod.ctjc". Zadružna tiskarna, Dunm-ska cesta.	215S9
Opremljena soba
s c odda tal:oj so?podu. —
Naslov pova upru\ a „.'nrra" 21600
Elegnntr.a soba
se odda takoj samo finemu, solidnemu eo-nrjd 1, najraje trgovcu, pri mirni rodbini. Naslov pove uprava ..Jutra" 21481
posebni:!! ..Jutra" pod ..Dobičkonosno ; i:ik-a Vinku Naratu. trs<v
I.epe to
dosežeta samo. ako u;.orab-
lj»ti Li:,-prevrate ln »pa-
J1627 jGrosupljem.
-H
Kurje oči
1 odstranim brez bolečin.
, t ,te. O č k o. Ncvl Sad Fu- ranc'1Ja 6_7 mesecev. G<i
t( .:!:I put 131.- Cenik brez- fiUinlm ludl revmatične bo
*	4 f 1 A iTiMn
Poročiti se želi
! ltčine. športna živčna Šved ! ska masaža Za'	va "'.;.
^pr^i I Št 13. pritličje levo (M. P. 1 2	j	21cSi
Sivo preprogo
j venskega, srbohr.., nemške- ! imo p0 "zmermb cenab tvrd
Ka ln Italijanskega jezika, želi vstopiti v službo v kateremkoli kraju Slovenije. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Brivec".
21571
Plačilni natakar
nerglčen in e kav. se sprejme. Pismene ponudbe ua upravo ..Jutra" pod lnse-raino številko 21268.
Čevljarske pomočnike
dobro Izvežbane. sprejme
Jadransko-Posavska čevljar-	v Mariboru, vešč slov., nemška družba z o. z. v Kranju,	skegtt ln Brbohrv. jezika, slo-blovenlja. 21265	-,-enske stenografije. kakor ----tudi strojepisja. Išče mesto.
H	, kokošje, gosje in gosji puh ,.llfcn.t „, , Y „.-,,
starejša moč. z znanjem slo- ltr raf.je oddaja vsako mDo- rf"kost ca. 3 X _
ka E. V aj d a, Cakovec.
plm. Ponudbe z navedbo ceno na upravo ,,Jutra" pod
1S83 ..Prsprosa 10816". 21425
Mofcsaccoche
2 in pol k. b., se radi po
Pri predaji posestva
dosežete priznano najboljši uspeh če *e poslužlte posredovanja Kealitetne olearne
«Posest». U. z o. z.
t Ljubljani, Sv. Petra c. 24. pri kateri se stalno oglašajo kupci.	L 1887
Vilo ali hišo
r.o možnosti z vrtom, v Ljubljani, išče večja družina v nakup pod ugodnimi pogoji.
Gospcd išče sobo 'mIail driavni „BiUžbeu« s
solnčno, opremljeno, strogo	svojim tospedinjstvom in z
scparlrano. s 1. novembrom.	nei::ij premoženja, z gospo-
Ponadbe do 13. t. m. pod	dlčno ali vdovo brez otrok.
..oiasba 30013" na upravo	hi poseduje nekaj premože-
,.Jutra".	210j0	nja ali svojo obrt. Dopise s
Sušilnice
■/a razi 1	-	: -
; vršuje podpitL^ii po Ja^:.: 11
načrtih z majhnimi stroSI. ! Daje tudi navodila lu po.- ■ na zahtevo v oddaljtn-..-e Kraje tudi popolne aa<-r.
_______ Hlilto na upravo ..Jjtra podi .. '	' ..„,„
1 ..Podjetnost 10916". 2ICO:: j -dor »e " to z-ailmd'
Prazno mesečr.o sofco
ako mogoče s posebnim vho- , dom, v Bredinl mesta, išče < za takoj miren gospod. — I Ponudbe na upravo ..Jutra" 1 pod „J. G.".	21601
Pianino
obrne rnaslov: Jen lilebš, Ljubljana, m'-:-zidarski mojster.	20C7
Perica sprej-Tie perilo
dobro ohranjen, se kupi. v pranje na dom. Xa*Io-
Ponudbe z navedbo najnižj cena ln znamke na Alorna
Sielaže in pulti
za manufakturno stroko, se
manjkanja prostora ugodno ""Pijo Ponudbe. pod značko
Absolvent trg. šole !	pany LJ-ubUana 21403
Sota s hrano	_
Ponidbe z navedbo cene in	sc odda pri uradniški dru- Cmnpanr,*ITjjbljana" —""pod opisa na upravo ..Jutra'	i|n| T ctrrdinl mesta, dvema šifro ..Planino"	2139S pod ..Družina . 21525	gosnodlčnnma. Naslov p.,ve ---------uprava „Jutra". 21021 j
upravi ,, Jutra".
213-
r, . . . . Gre tudi na deželo. Naslov KUdniSKf ObratOVOdia , pod značko ..Absolvent energičen, zanesljiv, absol- upravi „Jutra". vent rudarske šole, se sprej------
tne. Pt.nudbe s prepisi spričeval dosedanjih služb ln za-
Voziček
(clza), kuhinjska miza ln druge stvari, naprodaj. — 21564 Ppule St" 17"	21544
Preaalčnik
________________________Gospodična
fttevo plače naj se pošljejo na stara 29 let. Išče mesta go- ! 12 trdo'a	doir"
"pravo „Jutra" pod ..Obrat spodlnje k samostojnemu go-	proda f Roi!o.' ?."*
32".	21136 spodu ali vdovcu. Cenjene , llnl 190' pr«U4Je. 21o29
-----1 ponudbe na upravo „Jutra"----------
' pod „Varčna 20". 21609
GOBE in FIŽOL
dŽSfev. kupuje
Sever & Komp.
Ljubljana \Voifova ul. 12
V: -
:	Ljubljana
Erodnižinsko hišo
prodam v Vodmatu, aesto-ječo Iz 3 sob, kuhinje in z | vsemi prlttkllnaml. S»ano-vanje se lahko prevzarr.e •akoj,— Pojasnila daje: K. Belak. Zelena jama št. 152.
21522
Konj (dirkač)
Učenca
»tarega 16—18 let, »prejme „ ,	, , . ,
v triletno učno dobo Anton Resiavr. blagajnscarka Marčič, usnjar v Slovenski želi mesta. Cenjene ponudbe Bistrici. Za hrano ln obleko pod šifro ..Marljiva 10921" ie bo skrbelo.	21505 , na upravo ..Jutra". 21614
Čevljarskega pomočnika
Šofer-mehantk
Moško in žensko kolo
Ee proda. Na3lov pove npr. ..Jutra".	21608 j
Storže
jelove, borove ter želod In žir. kupuje Fructus, Ljubljana. Tabor 2.	19510
fHi
Pisarna s skladiščem
I.;:o or.-en?r»na soba i
Bvetla. velika, s pnspbnlm 1 vhodom, v sredini mesta, Ee : „ . s 1. novembrom odda. - 9 let	za katerega »e
Naslov pove uprava „Jutra" '. jam4l. da Je brez vsakega 2161C Pogreška. vporaben tudi za težko vožnjo, se z elegant-
nim ..Buggl" vozom proda. — (Slika na razpolago.) — Nr llov pov« uprava „Jutra" 21439
Velika, elegantno opremljena
mesečna soba
s predsobo, se takoj odda solidnem-j gospodu. Pojasnila daje g. Bratuž, Sv. Ja-sredlSču Maribora, se od- koba nabrežje 13. 21615

da. Ponudbe na oglasni vod J. Sušnlk, Maribor.
21070
Lončena peč
v dobrem stanju, sc Jako ugodno proda. Dvorni trg 3. Celju, delavnica.	21612
Bukovih drv
suhih In zdravih, knpl večjo množino Franjo Kalan, trgovina premoga In drv v	Ponudbe ~ ■ 21445	nI ne p..d ___________..Jutra".
Pisarno
se išče v sredini mesta. — Za dobro idočo trffCvir.O
Pes
Neufundllnder - Bernhardlnec, . se takoj proda za nizko ceno i Dober čuvaj. 2 leti star In I prijazen do otrok. — Ogleda 1 se pri Fr. Kristanu, Dunajska cesta 47.	21632 I
treznega ln veBtnega, za fi- trezen ln pošten, išče mesta r.a zblta tn šivana dela, Išče kjerkoli. Ponudbe pod šifro ba etalno mesto za takoj ,.Trezen šofer" na upravo Avgust Jeglič, Radeče. — ..Jutra". 21631 mali Popolna oskrba v hiši. 21532 I___—____
Želod
letošnji, zdrav, kupim Ponudbe na upravo ..Jutra"
Dekle
ki zna
Mlinar
samostojno
Šivalni stroj
______ ..Singer", v dobrem
stanju, proda za 1050 Dm pod „2elod 1924". i Rudolf Flls, krojač, DomZnlo ' št. 86.	21605 i
navedbo najem-	50 )5Se 30 000 do 40.000 Din
.Pisarna na■ upr.	posojila Proti garanciji In
21456	24 odst. obresti. Lahko pn-
------stopi tudi kot tihi družab
\7~^ j.i«„ • „	nlk ali družabnlca. Ponudi«
Majhna delavnica	pod inafk0 i>Pog„JUo 10885-
za čevljarsko ali krojaško	na upravo ..Jutra". 21507
21630 obrt, ee odda Naslov pove____________
uprava ..Jutra".	21584
voditi | —
pošteno, pridno In zanesljl- mlin, dobro izvežban v tr vo. ki zna kuhati in vsa govski in kmetskl mletvi, '
Pozor!
Plačujem po visokih renah stare obleke, čevlje ln po-

Dvoje postelj
____ ____ __	Izdelane iz orel
takoj k'majhni družini." — poslen kot nadmlinar, Išče lesa, se proda po 000 IU:.. da pridem na dom. Drame tudi na deželi. Ponu< Naslov; vila Z e 1 e n i c a. I primerne službe. L. Novak, I Naslov pove uprava ..Jutra'' Martin, Ljubljana, 3v. Ja- 1 ...Vzilnoet 3S" ca upr,
I.	21602 i Roaoznlca 15. Ptuj, 216281	215S5 1 koh. nabraiio	21621
Gostilno
Išče v najem mlad zakonski In • knjlžbi na
100.000 Din posojila
se odda po zmernih obrestih le proti absolutni varnosti
- r v o mesto.
»išna opravila, so sprejme bU več let v inozemstvu za- novo Izdelano iz orehovgr. hi -vo. Dopisnica zad.stujc, pa- Naj raj«, v mestu, ali pa Vr^dnoM reallteie Ima ina-- - - - r --	- -	- -- --- •	-	pridem na dom. Drame tudi na deželi. Ponudbe pod Sati najmanj trikratno no-
Jntra. mlnale. Naslov pove 21514 1 -Jutra",
jprava £1512
Prosto v. javna draži;
več nove moške obleke " 1 drugih stvari, se vrfl d: •! 32. oktobra ob 9. uri p-1 Tranju Catar, Pohopali cesta 29 (v Ac-kovl hiši > 215
ZaMemlte
v kavarnah, javniii lokalih, gGsiilnah in brivnicah
• rTTYrTTTTT^TlIIIIIlJJJULLXXiJjLrX}
MODNE LISTE najnovejše, za lesen in zimo 1924-1925 ima v veliki izberi v zaloti knjigarna TISKOVNE ZADHUGE v Ljubljani. Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne poite)
rjiiiimiiiiii^rmrmirn itttt^i^.
Prvorazredni moderni brzonisalni stroj !
JH"-ST0EWER JEM
!Esa I^J&I^ACShil.. Šdetfiurgova ul. 61. I
iiiiiiiiii!iiiiiiii!ii!iiiiiiiinii:iiiii!iiiiiiiiHiiiiniiiiiiHii!!inniiii!iniiiii!iiiiiiiiiiii I
Najpopolneiil
šivalni stroji
isa šivilje, krojače m cev ijarje ter za vsak dem. Preden pi nahavite stroj, oglejte Bi to urednost pri tvrdk: i<j6i-ailj
LUO. BARAGA
LJUBLJANA
Sslenburcova ulice 6,1. Brezplačen poulc. !5 letna saranclta.
Pravkar dospelo iz Pariza za polnjenje presitih odej in blazin. Prepričajte se, poizkusite! Bolje in ceneja ket vata. — Dobi se samo pri tvrdki E. MALHAPE, LJubljana, Krekov trg itev. !0. Na debelo 1 -fsa -iso*	Nadrobno!
jT Svllsne flor nogavice.....39 Din
ta®*— Volneni Jumperj! .... 68 Din Zimske tricot rokavice 25 Oin Crep de Chine 95 Din In 130 Oin Damsko perilo kos 39 Din, garnitura 84 Din In razao drugo blago po konkurenčnih cenah.
A. Šinkovec nasl. K. SOSS
Mestni trg 18. 1019/a II
Kila ln Btllan Semolld te najis-kreneifo zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem ki bo nam izkasah toliko sočutja in tolažbe ob priliki nepričakovane tmrti dragega sinčka
Na predlog Jugoslovenskega Sokolske-ga Saveza se bo vršila
v pondeljek, <toe 13- oktobra 1921
ob 9. uri dopoldne na licu mesta prostovoljna dražba Izlct-nega prostora Sokolskcga Saveza, vlož. štev. 258 in 320, kat obč. Sv. Petra predmestje I. del, vsled sodne dovolitve Nc I. 156/24. Dražba se vrši po parcelnih kosih v štirih oddelkih in znaša izklicna cena za vsak kos v izmerju 9453 m' 236.325 Din.
Ponudil se bode tudi ves svet za izklicno ceno po 25 Din za m! ali za 945.300 Din. — Vadija je položiti 10 odstotkov izklicne cenc, tedaj za vsak blok po 23.640 Din in za celo zemljišče 94.530 Din v gotovini ali pupilarnih vrednotlcali. Prodajalec ima pravico v osmih dneh od dražbenega roka računjeno, najvišjo pocudbo potrditi ali zavrniti. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane.
Natančnejši dražbeni pogoji pri sodnem komisarju	5075-»
dr. Kuharju Ljubljana, Kolodvorska ul. 3.
Hvala tadi za prekrasno cvetje s katerim ste obtuli smrtno posteljico nagega ljubljenega edinea.
Povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega srčnoljubljenega soproga, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
Modistka
Z. Gomnc
& Co.
LjaSIjaoa, Sv. Peira B. 27
poicg hotela Tratnik
priporoča ivojo veliko »slogo vsakovrstnih
sajmodoraejilk
liamskfh klobukov.
Sprejema klobučerino (nlce) v prekrojevanje ter vsa popravila.
Zaloga
Spaterie- oblik -Pcetrelba točna. U9ta Cone najnižje.
JJj	\lf
Toplo priporočamo knjigi A. Novačan
smo prejeli toliko dokazov simpatij in spoštovanja do blago-pokojnika in toliko izrazov iskrenega sočuvstvovania, da skoraj ne najdemo besed, s katerimi bi dovolj izrazili svojo globoko hvaležnost.
Na tem mestu bodi izrečena naša prisrčna zahvala slavnemu upravnemu svetu in centralnemu ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe, ki sta na tako plemenit način poskrbela za prevoz in sijajni pogreb svojega dolgoletnega zvestega ravnatelja, istočasno pa preč. gospodu župniku trboveljskemu, katerega ljubeznivosti se imamo zahvaliti, da se je blago-pokojnikova poslednja pot izvršila izpod krova cerkve onega kraja, s katerim so ga vezale tolike vezi srca. Posebno hvaležni smo za sijajno poslednjo spremstvo, s katerim so počastili vsi krogi prebivalstva našega nepozabnega pokojnika: med njimi zastopniki si. upravnega sveta in člani centralnega ravnateljstva TPD., predstavniki rudarskega glavarstva in drugih oblasti, ravnatelji vseh rudnikov TPD., rudniško nradništvo, poduradništvo in delavstvo, ki je pokazalo na tako ginljiv način, kako visoko je cenilo svojega ravnatelja; gospodom govornikom, katerih besede so nas tolažile v naj-bridkejših trenotkih, častni straži gg. poduradnikov, gasilnim društvom Trbovlje I. in II., Zagorje in Hrastnik, rudniški godbi iz Zagorja, darovalcem premnogih vencev in cvetja in končno vsem, ki so spremili našega nepozabnega, predobrega blagopokojnika do groba ali so se ga sicer spomnili, naj bo izrečena naša najprisrčnejša zahvala.
Zagorje-Trbovije, dne 8. oktobra 1924.
far. Du>, poit.l-6C Oin
Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Izdelava zrcal Brušenje stekla Vdelava stekla v kovinasto pločevino Graviranje in matiranje stekla.
V stalni zalogi: Stekla za izložbena okna, za avtomobile in kočije.	1930 a
Tovarna za izdelavo zrcal in brušenie stekla.
Centrala: Beograd. A. Šplljak. Lastnik: Ivan Vrhovec, Ljubljana, Za Gradom 9.
Pravi angleški
za industrijo in kovinska obrti
v vsaki množini dobavlja
J0S!P SVET1Č LJU3LJA..A
Resljeva cesta 3.
191?-»
Tehtnice izdeluje in popravlja
solidno in najceneje nova konkurenčna tvrdka
LJUBLJANA, Križevniška ulica 9.
j —^	Špecijelno mostne
kkbSSESS^I^ tehtnice popravim z malimi stroški in v jta^ai:najkrajšem času.
ki se naroča pri
Tiskovni xadrugl V Ljubljani
ter velja s pofttmno vred Din 6-60.