—Glasilo delavcev —r vzgoji, izobraževanju f) znanosti Slovenije, [iubljana
A J1- maja 1982-
10 - letnik XXXIII
'Tito mladim

Tudi vaša naloga je razvijati in egovati bratstvo in enotnost ^ših narodov, ki je eno od naj-^agocenejših in največjih prido-"hev našega narodnoosvobodilna boja. Vi, ki niste obremenjeni s predsodki preteklosti, hhko pri tem veliko storite. Ljubezen in najčistejše tovarištvo borata združevati otroke vseh naših narodov.
'h poslanice ob tednu otroka, 1959)
Vedno sem imel samokritičnost za eno od najpomembnejših Ustnosti, ne le komunista, ampak Vsakega delovnega človeka v socialistični skupnosti. To lastnost ie treba predvsem gojiti med mla-nlathu, saj bo to krepilo tudi vašo napravico do kritičnega odnosa do UT se ga, kar v družbi ni v redu in \kar je treba popraviti. Tega pa je vedno veliko. Vaša kritika pa 11 ’o imela pravo težo le, če bo opravičena z lastnim delom in če konstruktivno prispevala k yšražanju najboljših rešitev. V 'ern lahko vi mladi daste dobro hkcijo tudi nekaterim starejšim, 'l ponavadi samo kritizirajo, sQmi pa ne napravijo ničesar, kar oi pripomoglo k hitrejšemu pre-. . ndku naprej.
;SlWa 9. kongresu ZSMJ 1974, Pograd)
ji
Mladina ima kaj povedati in to )( ^ora storiti brez zadržkov. Torej ne le o najpomembnejših družbe-n‘h vprašanjih, temveč tudi ko gre la umetnost, film, zabavo mladi->le< šport in podobno. Zveza socialistične mladine bo toliko privlačnejša za mlade ljudi, če jim bo °mogočala, da v okviru svoje or-I Sanizacije, to pa pomeni tudi s Pomočjo mladinskega tiska, izražajo svoje želje in hotenja. rj ^intervjuju za Mladost, 1979)
. Mladi ljudje morajo vedeli, da !| ^ la družba njihova, da jim daje cljke perspektive, da pa’ se mo-I a]o tudi sami bojevati, prek or-■ Kanov samoupravljanja in povsod drugod, za napredek družbe, Za interese naše socialistične Kupnosti, za svoje interese, v intervjuju za Mladost, 1979)
V
,y vseh obdobjih naše revolu-1 ^ ie m^a(^ r°d dajal neposre-Pen, odločujoč prispevek boju za 'j ']aPredek. Zato je zelo škodljivo, I Ce del mladih ljudi, posebno v 4 5rednjih in visokih šolah, ostaja I žjinaj institucij družbenega odlo-j canja, čeprav so tudi oni zreli, da , s.0delujejo v odločanju in ustvar-I j prispevanju k razvoju i' aružbe. Iz neangažiranosti in pa-f sitnosti se najbolj pogosto roje-\j vajo idejna omahovanja in iskati [Kreferatu no 1L kongresu ZKJ, l978)
(Foto: Edi Masnec)
Kdaj enakopravni v združenem delu?___________________________________
S skupščine Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti
V Ljubljani se je letošnjega 27. maja sestala redna skupščina Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, da bi pregledala opravljeno delo v štiriletnem mandatnem obdobju in opredelila prihodnjo usmeritev dela in prednostne naloge sindikata in izvolila nov republiški odbor.
Sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti povezuje delavce vzgojno-varstvenih organizacij in osnovnih šol, zavodov za usposabljanje ter domov
za učence in študente, glasbenih šol, srednjih in visokih šol, delavskih univerz in raziskovalnih organizacij. V skladu s splošno usmeritvijo Zveze sindikatov Slovenije in posebnimi nalogami te dejavnosti so bila prizadevanja republiškega odbora v odbo-bju med obema skupščinama osredotočena v uveljavljanje svobodne menjave dela, v razvijanje samoupravne organiziranosti, v.spodbujanje samoupravnega sporazumevanja in uresničevanje načela delitve po delu.
Republiški odbor je obravnaval sproti tudi aktualne reformne naloge in pripravo in uresničenje •srednjeročnih načrtov. Kot je zapisano v poročilu o delu republiškega odbora, se je le-ta v tem mandatnem obdobju sestal petnajstkrat, njegov izvršni odbor pa tridesetkrat. Uspešno so delale tudi nekatere stalne komisije. Tako je republiški odbor Sindikata delavcev vzgojet izobraževanja in znanosti zavzeto sode-
(Nadaljevanje na strani 2.)
Med drugim preberite
® KDAJ ENAKOPRAVNI V ZDRUŽENEM DELU?, str. 2
•	ZARADI PRENATRPANIH UČNIH NAČRTOV NAS BOLI GLAVA, str. 2
® SINDIKATI O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU, str. 3
•	KRITIČNO O REFORMI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, str. 4
m CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA MORA POSTATI UČENCEM DRUGI DOM, str. 5
•	NEKATERIH TRADICIJ NE MOREŠ SPREMENITI ČEZ NOČ, str. 7
•	KAJ MENIJO UČENCI O PROIZVODNEM DELU, str. 7
Medkongresne razprave_________________________________________
9.	kongres Zveze komunistov Slovenije je za nami. Ta čas sla pozornost in dejavnost komunistov in drugih delovnih ljudi usmerjeni že v uresničevanje sprejetih stališč in sklepov. V središču pozornosti pa so tudi priprave na 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
O delu resolucije 12. kongresa ZKJ, ki obravnava nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja (odlomke iz osnutka resolucije smo objavili v zadnji številki našega glasila), je dne 13. 5. 1982 razpravljal v Ljubljani zbor komunistov, delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Razprava ni bita usmerjena zgolj v dopolnjevanje predloženega besedila resolucije, temveč širše —- v pereča vprašanja sedanjega razvoja vzgoje, izobraževanja in znanosti, o katerih naj bi govorili tudi na 12. kongresu. ZKJ. Tako bodo delegati, ki nas bodo zastopali na 12. kongresu, prenesti udeležencem ne le sporočila in stališča 9.,kongresa ZKS, ampak tudi druge ocene in konkretne predloge.
Sodeč po predloženem besedilu resolucije 12. kongresa ZKJ, izhajamo pri oceni stanja in doseženih uspehov pri reformi iz postavke, da je 10. kongres ZKJ izoblikoval idejne temelje reforme. Tako kot IL pomeni tudi 12. kongres na tem področju torej le nadaljevanje začetega dela in prehojene poti, oceno doseženega napredka in opredelitev prednostnih nalog za naslednje obdobje. V tem pomenu velja tudi za to področje, da bo 12. kongres, kot radi poudarjajo, predvsem »kongres kontinuitete in akcije«.
Med nalogami, ki naj hi jih prednostno reševali v prihodnje, je razprava na zboru komunistov poudarita zlasti naslednje: Sesamo za razvoj vzgoje in izobraževanja, marveč za celoten družbeni razvoj je pomembno, da damo vzgoji, izobraževanju in znanosti večjo družbeno veljavo. Obravnavati jih moramo kot razvojne dejavnike, ki lahko odločilno pripomorejo h gospodarskemu in splošnemu družbenemu napredku, k hitrejšemu prenosu novih znanstvenih spoznanj in tehničnih dosežkov v proizvodnjo, k boljšemu usposabljanju mladih za življenje,
delo in samoupravljanje, k nenehnemu obnavljanju strokovnosti in znanja vsega aktivnega prebivalstva, pa tudi k večji ustvarjalnosti in višji delovni storilnosti.
Na sedanji stopnji reforme moramo usmeriti skupna prizadevanja odločno k temu, da bodo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih na samoupravnih družbeno-gospodarskih temeljih odločali o vseh bistvenih vprašanjih vzgoje in izobraževanja: Samoupravna zasnova-ndst je eden izmed temeljev novega vzgojno-izobraževalnega sistema, obenem pa tudi pogoj, da bosta načrtovanje kadrov in izobraževanja ter celotno usmerjeno izobraževanje skladni s potrebami združenega dela in celotnega družbenega razvoja. Jasneje bomo morah povedati tudi, kako čim bolje usmerjati mlade in zaposlene v izobraževanje in delo, kako zagotoviti potreben dotok mladih v proizvodne poklice, kako čim bolje uskladiti splošno in strokovno'vsebino v programih srednjega usmerjenega izobraževanja, kako v jugoslovanskem merilu zagotovili vsaj približno enako raven znanja in strokovnosti pri istovrstnih programih.
V besedilu resolucije bi morali popraviti stališče, naj bi mladi končali svoje prvo poklicno izobraževanje večinoma na ravni prvih štirih stopenj strokovnosti; dodati moramo še peto stopnjo strokovnosti, ki daje izobrazbo tehnika in pomeni naraven vrh s red njega izobraževan ja.
Usmerjeno izobraževanje mora pripravljati za spremembe, obenem pa omogočiti delavcem in drugim delovnim ljudem, da sledijo napredku znanju, znanosti indružbein da so sami ustvarjalci razvoja. V ta namen moramo pospešiti razvoj izobraževanja ob delu in iz dela in nenehnega izpopolnjevanja. Več moramo storiti za učinkovitejše delo kadrovskih in izobraževalnih služb v organizacijah združenega dela. Ustvariti moramo potrebne možnosti za uresničenje permanentnega izobraževanja in premagati sedanje zastoje na tem področju. Ne gre samo za uresničenje enakopravnosti izobraževanja ob delu in iz dela, gre tudi Za njegovo ustrezno vrednotenje. Včasih zasledimo poskuse razvrednotenja tega izobraževanja, je bilo poudarjeno v razpravi, kot daje bilo vsesamo pehanje za diplomami, čeprav vemo, da je to izobraževanje veliko prispevalo k dvigu izobrazbene ravni in strokovnosti prebivalstva. Izobraževanje ob delu in iz dela moramo torej razvijati kot nepogrešljivi sestavini usmerjenega izobraževanja.
Sistem vzgoje in izobraževanja, ki ga oblikujemo v Jugoslaviji vsaka republika in avtonomna pokrajina sicer po svoje — mora temeljiti na enotnih idejnih, družbeno-gospodarskih in vsebinskih načelih. Za krepitev sistemske enotnosti je pomembno medsebojno sodelovanje republik in pokrajin. Prav tako pomembno pa je tudi poglabljanje samoupravljanja na tem področju in razvijanje samoupravnih družbeno-gospodarskih odnosov. Unitarizem gre mimo tega, odtujuje odločanje o teh vprašanjih delavcev, zato ne vodi k napredku. Tako kot celotna družbeno življenje lahko tudi vzgojo in izobraževanje razvijamo samo na temeljih samoupravne socialistične demokracije.
JOŽE VALENTINČIČ
dogodki
novosti
Zaradi prenatrpanih učnih načrtov nas boli glava
Ali sme posamezna ocena odločati o človekovi usodi?
Smernice za oblikovanje moremo dajati več — od manj vzgojno-izobraževalnih progra- sposobnih pa, očitno zahtevamo mov v usmerjenem izobraževa- več kot zmorejo. Kakorkoli že, nju — strokovni svet SR Slove- program skupne vzgojno-izo-nije za vzgojo in izobraževanje brazbene osnove moramo bolj jih je sprejel pred nekaj dnevi — enakomerno razporediti v prvi so obvezna podlaga za pripravo dve leti srednjega usmerjenega vzgojno-izobraževalnih progra- izobraževanja, ni ga pa mogoče mov v vseh usmeritvah usmerje- razporediti v nadaljnje razrede, nega izobraževanja. Kot take jih saj trajajo nekateri programi je uzakonil zakon o usmerjenem dve, drugi tri ali štiri leta. izobraževanju in jih torej ni mo- Z obsegom in razporeditvijo goče šteti za nekakšen priporno- skupne vzgojno-izobrazbene ček, ki ga uporabljaš ali ne — od- - osnove, ki zadeva torej tudi vse-visno od trenutnih želja in po- bino vzgojno-izobraževalnega treb. Seveda pa je treba smernice procesa v srednjem usmerjenem neprestano preverjati v praksi in izobraževanju, je tesno pove-jih, če je potrebno, na podlagi zano določanje pogojev za na-ocene in analize tudi spreminjati, predovanje iz letnika v letnik. To pa brez intenzivnega in Razpravaotem je vzbudila precej ustvarjalnega idejnega, politič- vroče krvi, kajti dvomljiva je nega in strokovnega dela ne bo opredelitev (ki je zdaj uveljav-mogoče.	Ijena v programih srednjega
In vendar, vsaj tako je poka- usmerjenega izobraževanja), da zala razprava na republiškem se lahko v programih srednjega družbenem svetu za vzgojo in izobraževanja določi višino pozi-izobraževanje, smernice že ob tivne ocene iz posameznih pred-samem rojstvu doživljajo kritiko, metov kot pogoj za napredova-Deloma utemeljeno, deloma pa nje v višji letnik. Žal, so ugotav-tudi ne. Utemeljeno je gotovo Ijali razpravljavci, v srednjem mnenje, da so presplošne, kom- izobraževanju ne poznamo več promisarske. Opravičilo za te splošnega uspeha, globalne očitke je morda v tem, da zaje- ocene učenčeve uspešnosti, majo smernice tako srednje kot Ocena pa ne bi smela postati (ali visoko in višje izobraževanje, ostati) sredstvo prisiljevanja, pa Ali pa v tem, da je strokovni svet tudi ne izraz moči posameznega SR Slovenije za vzgojo in izobra- predmeta ali učitelja. Če namreč ževanje že ko jih je pripravljal, ostane višina ocene pogoj za na-preveč popuščal vsem zahtevam predovanje iz letnika v letnik, — tako predmetnih področij kot dobijo učitelji posameznih tudi javnosti, staršev in posa- predmetov oblast, »škarje in meznikov. Zato so osnovnošol- platno« napredovanja učencev, ski programi pa tudi programi Zato naj bi bila ocena — s svojo srednjega usmerjenega izobra- prognostično vrednostjo samo ževanja preobsežni in prenatr- sredstvo usmerjanja. Že tako. pani. Na številnih sejah strokov- ugotavljamo, da se represivnost nega sveta so člani vse to ugotav- in avtoritarnost učiteljev na Ijali, vemo pa, da je prav tako naših šolah krepita, če pa po-prenatrpan ali še bolj kot je bil stane višina ocene edina pot za tudi program dela in življenja napredovanje, bomo represiv-osnovne šole. Čedalje glasnejša nost uzakonili. Za ponazoritev so tudi mnenja o preobsežnosti navedimo le ugotovitev, pove-skupne vzgojno-izobrazbene dano na seji republiškega druž-osnove srednjega usmerjenega benega sveta za vzgojo in izobra-izobraževanja. Vprašanje pa je, ževanje: pri razvijanju samou-ali kaže programe skupne vzgoj- pravnih odnosov na šolah vseh no- izobrazbene osnove poprav- stopenj nismo naredili v zadnj;,i Ijati že zdaj, ko delajo po njih v desetih letih nič, ponekod pa sn o šolah šele tri četrtine leta. Upoš- celo nazadovali. In še nekaj: že tevati moramo tudi to, da na Slo- zdaj je jasno, da šola — pa naj bo venskem ni šole, ki bi uresniče- to osnovna, srednja, visoka ali vala ta program v normalnih višja — povsem izgublja pride-(kadrovskih, gmotnih) razme- vek »vzgojna« in ostaja le izo-rah, in da ni mogoče izvajati no- braževalna, čeprav se imenuje tranje diferenciacije in indivi- vzgojno-izobraževalna organi-dualizacije pouka, da pristajamo zacija. na povprečje in sposobnejšim ne JASNA TEPINA
Zavod za usposabljanje Janez Levec je 24. maja slovesno praznoval 70-ietnico delovanja in razvoja. Visok jubilej prizadevnega delovanja v korist duševno manj razvite mladine sta obogatili slovesna akademija v Mestnem ljubljanskem gledališču in razstava izvirnih izdelkov učencev zavoda v prostorih Študentskega kulturnega centra v Ljubljani. Udeleženci slovesnosti, ki je bila pod pokrom iteljstvom občine Ljubljana-Center, so si ogledali tudi vse dejavnosti na oddelkih za delovno usposabljanje pri zavodu. Na fotografiji je učenec, ki strojno obdeluje les.
Kdaj enakopravni v združenem delu?
(Nadaljevanje s 1. strani)
loval pri obravnavi in reševanju vseh vprašanj na navedenih vsebinskih področjih, predlagal rešitve in se zavzemal za tiste možnosti, ki bi najbolje povezale širše družbene interese z interesi delavcev tega področja.
Republiški odbor je pri svojem delu v teh letih opozarjal tudi na nekatere težave, ki imajo globlje vzroke in se bo treba z njimi načrtno spoprijemati tudi v prihodnje. O njih je na skupščini širše spregovoril Geza Čahuk, dosedanji predsednik republiškega odbora. Njegove misli povzemamo v skrčeni obliki.
Prešibka povezanost med osnovnimi organizacijami in republiškim odborom
Po osmem, zlasti pa po 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, ko so se strokovni sindikati oblikovali kot oblika dela v Zvezi sindikatov Slovenije, osnovne organizacije pa so postale organizacije zveze sindikatov, povezane neposredno z občinskim sindikalnim svetom, se je način dela močno spremenil. Td se je v strokovnem sindikatu čutilo predvsem v prešibki povezanosti med osnovnimi organizacijami sindikata in republiškim odborom. Delovni programi osnovnih organizacij, občinskih odborov in republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti med seboj niso bili vedno najbolje usklajeni. V prepričanju, da so vodstva strokovnega sindikata poklicana, da rešujejo probleme strokovne narave, so osnovne organizacije obravnavale in reševale le splošne družbenopolitične in socialne probleme delavcev. Tudi na dnevne rede sej občinskih sindikalnih svetov so le redkokdaj prišla vprašanja s tega področja. Verjetno zaradi narave svojega dela vzgojno-izobraževalna in znanstveno-razisko-valna dejavnost premalo sili v ospredje. Včasih so občinski sindikalni sveti terjali od republiškega odbora sindikata, naj učinkoviteje rešuje dohodkovne odnose celo na področju osnovnega šolstva, čeprav je le-to v celoti področje občin. Razumljivo je, da republiški odbor ni mogel narediti več, kot izoblikovati predloge sistemskih rešitev, ki naj bi jih v osnovnih organizacijah obravnavali, sprejemali in pc delegatskem sistemu nato uveljavili.
Vsakoletne omejitve sredstev, ki se povečajo samo za določen odstotek v primerjavi s prejšnjim letom, siromašijo vzgojno-izo-braževalno dejavnost, ki je že pred tem delala v slabših gmotnih razmerah kot druge družbene dejavnosti.
Program naj bo temelj za svobodno menjavo dela
Delavci v vzgojno-izobraže-valni dejavnosti nismo nikoli zahtevali povečanih sredstev ne glede na delovni program. Prepričani smo, da si večji dohodek lahko ustvarimo samo z več dela in boljšim delom. Zato nasprotujemo takemu oblikovanju dohodka, ko dobijo vse delovne organizacije enako, ne glede na to, koliko in kako delajo. Tak sistem ne spodbuja k boljšemu delu, usmerjen je celo tako, da je bolje delati manj, saj tako ostane več denarja za osebne dohodke.
Zavzemamo se, da se v izobraževalnih skupnostih dogovarjamo z uporabniki za stvarne programe dela, ki jih ustrezno vrednotimo in zagotovimo zanje potreben denar. Tako bi združeno delo sprejemalo programe, ki bi bili usklajeni s potrebami in gmotnimi možnostmi. Zahtevamo stvarno vrednotenje programov dela sleherne vzgojno-izobraževalne delovne organizacije! Pedagoški normativi ne smejo biti predmet špekulacije za pridobivanje večjega dohodka, s povečanjem normativov pa ne smemo krčiti sredstev in prihraniti denarja.
Izkušnje nas učijo, da je vsako povečanje dohodka mimo ovrednotenih programov dela in po starem sistemu financiranja samo navidezno in trenutno izboljšalo gmotni položaj vzgojno-izobraževalnih organizacij, ki so na ta način vedno capljale za združenim delom. Zato moramo odločno vztrajati pri zahtevi, da se programi ustrezno ovrednotijo. Delavci v vzgojno-izobraževalnih organizacijah smo z dejanji dostikrat potrdili, da razumemo družbene potrebe po širjenju in izboljševanju vzgojno-izobraževalnega dela, pa čeprav gre v naše breme. Vse to smo de-tali in še delamo ,v korist združenega dela in vse družbe, čeprav se pri tem zavedamo, da s takim širjenjem dejavnosti v resnici slabimo svoj gmotni položaj. Zdaj pa smo v razmerah, ko ne moremo biti več zadovoljni in terjamo bolj ustrezen gmotni položaj, usklajen z drugimi področji združenega dela.
Stari način sofinanciranja je sokriv za slab gmotni položaj naše dejavnosti
V zadnjih letih srno uzakonili široko družbeno skrb za mladino vseh razvojnih stopenj, razširili dejavnost vzgojno-varstvenih organizcij na vse predšolske otroke, obogatili vzgojho-izo-braževaini program osnovne šole in razvijali njeno celodnevno obliko. Vse to pa ob stalnem krčenju deleža narodnega dohodka, namenjenega vzgoji in izobraževanju. Uvajanje novih vzgojno-izobraževalnih programov v srednje usmerjeno izobraževanje je pokazalo, da so programi obsežnejši in zahtevnejši od prejšnjih in razumljivo, tudi ' dražji. Oblikovanje standardov in meril je potrdilo, da bi potrebovali za vzgojo in izobraževanje precej več. denarja. Pri iskanju rešitev smo se znašli pred vprašanji: ali predlagati krčenje programov ali iskati dodaten denar ali pa dodatno obremeniti učitelja, kar se je zdelo marsikomu najbolj preprosto. Sprejeti normativi in merila so kompromis med navedenimi možnostmi.
Tak gmotni položaj vzgojno-izobraževalne dejavnosti je tudi posledica načina financiranja.
V samoupravni organiziranosti ne smemo nekritično prevzemati tujih vzorcev
Samoupravni organiziranosti vzgojno-izobraževalnih organizacij bo treba tako kot v preteklosti tudi v prihodnje nameniti precej pozornosti. Iskati moramo oblike povezovanja, ki bodo smotrne in gospodarne, zavračati pa moramo preveliko poenostavljanje in nekritično prenašanje organizacijskih modelov iz drugih delov združenega dela v našo dejavnost. Upoštevati moramo pri tem tudi pedagoške zakonitosti, saj je vpliv samoupravne organiziranosti na izvajanje programov večji, kot je videti na prvi pogled. Pomembna je vsebinska povezanost med vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, ni pa pri tem vedno nujna tudi institucionalna povezava. Izkušnje kažejo, da so take skupne službe drage in da vodilni vrh, odtrgan od osnovne dejavnosti, ne prispeva zmeraj tudi k njeni kakovosti. Poleg tega pa moramo upoštevati tudi tesno medsebojno povezanost med uresničevanjem safrioupravlja-nja v vzgojno-izobraževalnih or-
ganizacijah in vzgojo prihodnjih samoupravljavcev, ki jih oblikujemo tudi z zgledom in delom.
Počasi uveljavljamo nagrajevanje po delu
Z doseženimi uspehi v notranji delitvi dohodka in pri nagrajevanju po delu nismo povsem zadovoljni, čeprav je republiški odbor sindikata namenil temu vprašanju razmeroma veliko skrb. Prepričani smo, da tudi v vzgojno-izobraževalni dejavnosti »uravnilovka« deluje negativno in zmanjšuje učinkovitost dela. Vendar je v nekaterih osnovnih organizacijah sindikata prevladalo mnenje, da omenjene gmotne možnosti ne dopuščajo doslednega uvajanja nagrajevanja po delu. Nekateri pravijo celo, daje pri omenjenih gmotnih možnostih vseeno, kako sredstva oblikujemo in jih delimo.
Kljub težavam smo tudi na tem področju dosegli napredek in se dogovorili za sistem in načela, ki smo jih opredelili v samoupravnem sporazumu za osnovne šole. Enaka načela in strokovne podlage pripravljajo tudi za druge panožne samoupravne sporazume. Sprejeto načelo, naj bi vsak delavec na svojem delovnem mestu ob normalnih delovnih uspehih zaslužil vsaj toliko, da krije temeljne življenjske potrebe, nam nalaga, da zagotovimo minimalen osebni dohodek tudi za najenostavnejša dela.
Socialna varnost naših delavcev in upokojencev
Socialna varnost delavcev naše dejavnosti ni na zavidljivi ravni.
* V
Pilata
e»isk(
Na j večja težava so še vedno sW novanja. Osebni dohodki pro svetnih delavcev sežejo ravno to liko čez minimum, da le izjemo1’°vn pridejo do solidarnostnih stano	p
vanj, nimajo pa pravih možnos1	i
za varčevanje, saj osebni do cev. hodki komaj zadoščajo za živrjtoj« Ijenjske in kulturne potrebe^)0 s Tudi vzgojno-izobraževalne o(Javn-ganizacije nimajo več denarja, l'1610 s
bi ga lahko oddelile za pospešeoh^rj stanovanjsko gradnjo, zato s*
omejujejo samo na tisto, kar zog htevajo predpisi.
Nismo pa opredelili, kako zagotoviti ustrezen dohodek za zahtevnejša dela in naloge. Tako se je osebni dohodek za enostavna opravila že močno približal osebnemu dohodku tistih, ki opravljajo zahtevnejše in ustvarjalno delo. To vnaša med delavce vzgojno-izobraževalne dejavnosti nezadovoljstvo, gmotne razmere pa jim vlivajo občutek nemoči, da bi stvari spremenili. Tako je tudi nagrajevanje po delu in po kakovosti dela ostalo bolj pri besedah in napisanih načelih, pa čeprav bi nam bila potrebna bolj kot kdajkoli prej materialna spodbuda za kakovostno delo.
Pri vseh teh protislovnih pojavih pa moramo skrbeti, da ne bi svojega osebnega slabega razpoloženja prenašali na mlade, ki jih vzgajamo in izobražujemo, saj bi s tem naredili nepopravljivo škodo.
Tudi možnosti za cenejše pc čitnice so zelo majhne. Večina: delavcev naše dejavnosti jih imaj.v z samo, če imajo zakonskega tovaTl111
rtčo	r rr q n i "7 a r* i i i Izi irTlU..
riša v delovni organizaciji, ki ima|j
take možnosti.	i;_na
>tn
Težko je delavcem, ki so le po-pob godbeno v delovnem razmerjnp k ker nimajo zahtevane izobrazbe;k113 Vsako leto se morajo znova javiti ner na razpis in lahko opravljajo do-tedanja dela in naloge le, če se ni Jlje javil nihče z ustrezno izobrazbo, lav Ta vprašanja skušamo reševati 2 izobraževanjem ob delu, vendat 1 postaja tudi to v zadnjem času> ko kadrovske šole tako izobraže-vanje zaračunavajo, precejšen Oo>j izdatek.	^
eba
Mnogi delavci naše dejavnosti 2jsj odhajajo v pokoj zagrenjeni- ip0l Ugotavljajo, da je njihovo deset- tga letno povprečje izredno nizko in at0 da zaradi tega pokojnine ne pre- 'h z segajo 9000 din mesečno. Sta- i p( rejši učitelji so pri tem razočara- fva] ni, saj odmerjena pokojnina ne tila zadošča niti za mesečno oskrb-Ptu nino v domu za starejše občane- 1, Grenko je spoznanje, da morajo 7?er po 35 ali 40 letih dela v vzgoji in tio izobraževanju zaprositi za so- jo cialno podporo, če želijo preži- Užb
Odi
da
adr
veti zadnja leta življenja v domu za starejše občane. Vzgojno-izo- ra braževalne organizacije same teh si vprašahj ne morejo reševati, zato
se bomo morali zavzemati za solidarnostno reševanje socialnih problemov delavcev teh dejavnosti. Tem vprašanjem bo moraj sindikat v prihodnje nameniti več pozornosti.
last
'jat]
naj
adr
do
spe
>di
«ga
Vsa ta socialna in druga vprašanja zahtevajo globlje sistemske rešitve. Rešili jih bomo le tako, da bo vzgojno-izobraževalna dejavnost dobila v združenem delu ustrezno mesto. Sindikat bo moral tudi v prihodnje p, nameniti potrebno skrb delovnemu človeku, zboljšanju njegovih delovnih razmer in njegovega samoupravnega položaja.
ovj-
kje
Ker zdaj, ko končujemo pri-^tg
pravo gradiva za časopis, skupščina še traja, bonio o razpravi iu sklepih poročali v prihodnji šte- 'ev vilki.
Učni načrti in učiteljev čut za mero
Dosedanje razprave o novih programih usmerjenega izobraževanja in njihovem uresničevanju so pokazale, da so mnogi programi in učbeniki zastavljeni previsoko, vsaj če mislimo na povprečne učence prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja. Kot bi pisci programov in učbenikov ne poznali dovolj tistih, ki so jim namenjeni, kot bi ne imeli pravega vpogleda v znanje, ki ga prinašajo povprečni učenci iz osnovne šole. To velja v zaostreni obliki za skrajšane programe, ki jim učenci niso kos.
Nič boljše ni v nekaterih oddelkih za odrasle, kamor so se vpisali delavci z bogatimi delovnimi izkušnjami, vendar z (delno pozabljenim) znanjem, kakršnega je dajala osnovna šola pred desetimi leti.
Sestavljavci učnih programov
in učbenikov pa ne prevzemajo nase vse odgovornosti za nave-dene stiske učencev. Pravijo, da Jja bi morali učitelji bolj zrelo pre- p sojati, kaj nekateri učenci zrno- rl rejo in česa ne, kaj je v osnovi bi- r11 stveno in kaj manj pomembno, f1-kaj predelati poglobljeno, kaj pa fe le mimogrede, katero znanje je Ua temeljnega pomena z za življenje r in delo tistih, ki jih poučujejo^ D Pravijo, da se učitelji preveč D
togo držijo besedila učnih načr- *
tov in ne vidijo njihovega duha,., njihovih temeljnih smotrov-r Premalo zaupajo v svoje izkuš- y nje in svoj čut za mero in živ^r Ijenjsko pomembnost snovi.
Usmerjeno izobraževanje od- ^ pira torej na novo nekatera že stara vprašanja, o katerih bi ve- tl Ijalo razpravljati.
J.
Sindikati o vzgoji in izobraževanju
1 vprašanja Prosvetnega delavca odgovarja Boris Lipužič, član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Kenije
;t|* Vzgoja in izobraževanje roNata med vprašanja, ki so živ-
vsakega saj zadevajo
tonskega pomena za u#ovnega človeka, saj nopo prihodnost otrok kot po-in razvojne možnosti de-jo^cev. Zato je vzgoja in izobra-;ivranje področje, ki mu name-bcNo sindikati nenehno skrb in ofpavnost. H katerim vpraša-, k*6#! so bile v zadnjem obdobju ;n(™>erjene razprave slovenskih ^""Skatov?
inži'" Zveza sindikatov Slovenije mjf v zadnjih štirih letih, torej v ^a-ru med 9. in 10. kongresom, na frfdročjir vzgoje in izobraževa-|a namenila pozornost zlasti ti-nalogam v samoupravni ,0-^obrazbi vzgoje in izobraževa-ju.p ki jih je kot družbeno-poli-be. 5na organizacija v našem poli-:nem sistemu dolžna uresniče-To pa je predvsem uveljavili Jnje delavca kot odločujočega Javnika na vseh področjih ^žbene reprodukcije, torej kadrovske reprodukcije in °braževanja. Naložbe v izobra-:e- pnje strokovnih kadrov, v en b°ljševanje izobrazbene - se-ave zaposlenih so razvojna po-. eba, kajti prav izobraževanje in s? bskovalno razvojno delo sta nn Togrešljivi sestavini družbe-'l' e8a in gospodarskega razvoja, in ato so si sindikati v organizaci-e' n združenega dela prizadevali, a' J Postanejo kadrovsko izobra-a' ?valne potrebe in načrti sesta-16 ina njihovih razvojnih načrtov b' ' tudi sestavina, ki jo moramo e' ^' kontinuiranem načrtovanju j° ®eraj upoštevati. Zavzemali in tio sc cja se kakovostno razvi-°' Jo kadrovsko izobraževalne :i- Uzbe) ki pripravljajo strokovne ■ 111 '^lage za odločitve samou-[avnih organov. Menim, da se ;n sicer počasi, pa vendar že zato da izboljševati in uveljavljati °' adrovsko izobraževalna vloga, in asti v večjih delovnih organiza-v- l)ah v materialni proizvodnji, ki .. Jajo načrtovanje strokovnih ih adrov, usposabljanje in strojno izpopolnjevanje že mar-Ne dobro zasnovano, mnoge el°vne organizacije pa so |t, sPešno opravile »prvi izpit« at v organiziranju proizvod-?§a dela za učence prvega let-usmerjenega izobraževanja.
. eveda vseh teh uspehov ne Pento posploševati in ne mo-"tho biti s sedanjim stanjem za-
J^oljm.
plasti še ne moremo biti zado-. °ljni z delovanjem delegacij iz J' rSanizacij združenega dela in s' pegatov iz konferenc delegacij in . i:borih uporabnikov v izobra-jevalnih skupnostih. Sindikati in juge družbeno-politične orga-'2acije se bodo morali v tretjem udobju delegatskega mandata °Svetiti usposabljanju delega-in delegacij, da bodo tudi : ori uporabnikov v skupščinah i obraževalnih skupnosti enako pgovorno opravljali svoje na-E0ge kot delegati iz vzgojno-izo--1 Sevalnih organizacij.
,V ii i^na 0<d pomembnih nalog je i° r'3 tudi politična akcija sindika-! [1°V zva uveljavljanje izobraževa-L11* že zaposlenih delavcev ob : rlU >n lz tb6'3* k* Pa je bila manj )' ,sPešna. Do 10. kongresa Zveze ' i|jnc***catov Slovenije, ki bo jese-'• i ’ bomo morali razčleniti vzro-a |.e' da bi bolj učinkovito odprav-e jj™! Posledice; Ugotavljamo, da e f le precej skrčil obseg izobra-).eVanja ob delu,tako v srednjem c t°*v visokem šolstvu. Skrbi nas ' j di zmanjševanje števila ka-l’ > 0vskih štipendij, ki jih omeju-'■ jJ0 zlasti tiste organizacije zdru-daga dela v gospodarstvu, ki ata j ° dolgoročnejših razvojnih , °gramov in opredeljenih kansko izobraževalnih potreb.
- . ^ Preteklih letih so si sindikati dt prizadevali, da sprejmemo
medrepubliški družbeni dogovor o skupnih temeljih za razvrščanje poklicev in strokovne izobrazbe. Gre torej za novo klasifikacijo in nomenklaturo poklicev po dejavnostih. Delo počasi napreduje. Menim, da moramo pospešeno spremeniti in dopolniti sedanje nomenklature in profile • poklicev v posameznih panogah, ne pa se povsem na novo lotiti izdelave vseh nomenklatur in opisa poklicev. To delo bi bilo prezamudno, da ne rečem brezkončno in bi zahtevalo preveč denarja, ki ga v združenem delu ne premorejo.
V preteklem obdobju smo namenili precej skrbi tudi izobraževanju naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, predvsem zato, da se izobrazijo za takšne poklice, ki bi jim ob vrnitvi laže omogočali zaposlitev.
• Skrb za nadaljnji razvoj osnovne šole se v zadnjem času izraža v programskem preoblikovanju osnovne šole in v prizadevanjih za hitrejši napredek celodnevne osnovne šole. Za kaj se pri tem sindikati najbolj zavzemajo?
— Celodnevno osnovno šolo moramo pospešeno razvijati v vseh okoljih, kjer so za to ustrezne kadrovske, prostorske in druge gmotne možnosti. Pri tem je predvsem pomembno po-družbljanje osnovne šole, njena povezava z družbenimi organizacijami, društvi in z organizacijami združenega dela pri uresničevanju obveznega vzgojno-izo-braževalnega programa in prostovoljnih dejavnosti učencev v krajevni skupnosti. Menimo, da je potrebno v celodnevnih šolah preprečiti didaktični formalizem, ki se marsikje pojavlja in se izraža- v preveliki obremenitvi učencev. Treba je zagotoviti takšno organizacijo življenja in dela v osnovni šoli, ki bo spodbujala povezavo teorije s prakso, izobraževanje z delomjn da se bo uveljavila delovna vzgoja z učinkovitim poklicnim usmerjanjem.
Cilj tako zasnovane šole je tudi, da vsak normalno razviti otrok uspešno obvlada učno snov v šoli, s čimer bomo izravnavali razlike med učenci, ki jih še poraja kulturno in socialno manj razvito družinsko okolje. Zato je izredno pomembna tudi socializacijska in socialna funkcija osnovne šole. Sestavine takšne celodnevne šole moramo v skladu z možnostmi uveljavljati v sleherni osnovni šoli. V oblikovanje takšne osnovne šole bodo sindikati usmerjali svojo politično akcijo v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
odločneje zavzemati za to, da si pretežna večina delavcev, ki imajo pred seboj še polovico ali tretjino delovne dobe, pridobi osnovnošolsko izobrazbo. K temu cilju nas mora voditi zlasti humanistični smoter, če hočemo uresničiti ustavno pravico delavca, da bo lahko kot samoupravljavec odločal o pogojih in rezultatih svojega dela in o vseh bistvenih vprašanjih družbenega razvoja.. Uresničevanje te ustavne pravice lahko zagotovimo tudi z zviševanjem splošne izobrazbene ravni delavcev. To deklarirano načelo bomo morali uresničevati tako, da bodo delavci bolj motivirani za izobraževanje, ki se bo moralo izražati tudi v ustvarjalnejšem in produktivnejšem delu in v nagrajevanju po delovnih dosežkih.
Osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije bodo spodbujale delovne organizacije, naj pripravijo svoje načrte osnovnega izobraževanja tistih delavcev, ki nimajo končane osnovne šole; hkrati naj bi si pridobili tudi izobrazbo po skrajšanih programih usmerjenega izobraževanja za preprostejša in manj zahtevna dela. Delavske univerze bodo morale v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami bolj zavzeto sodelovati pri teh izobraževalnih nalogah v združenem delu. V celoti moramo v prihodnjem desetletju namenjati izobraževanju večjo pozornost, da bi hitreje izboljševali izobrazbeno sestavo prebivalstva, zlasti zaposlenih.
• Ko razpravljamo o osnovnem izobraževanju in vzgoji, radi pozabljamo, da je med delavci in drugimi odraslimi še precej tistih,
ki nimajo končane osnovne šole.
Kaj bi lahko in kaj bi morali storiti zanje?
— Na bližnjem kongresu slovenskih sindikatov bomo bržkone tudi bolj določno opredelili naša stališča do izboljševanja izobrazbene sestave delavcev v prihodnjih letih. Dve petini zaposlenih še zmeraj nima uspešno končane osnovne šole in so usposobljeni bolj ali maiy le za preprostejša in manj zahtevna dela. Menim, "da se moramo v družbi
• Prvi vtisi in ocene o uresničevanju novih programov srednjega usmerjenega izobraževanja opozarjajo tudi na nekatere slabosti in težave. Na katera vprašanja posebej opozarjajo sindikalni delavci?
— Sindikalni delavci opozarjajo predvsem na to, da je skupna vzgojno-izobrazbena osnova na začetku usmerjenega izobraževanja bržkone prezahtevna za vse učence, ki so se vpisali v posamezne usmeritve ali programe za pridobitev srednje izobrazbe. Na te opozarjajo ponekod tudi pri skrajšanih programih, ki jih je zdaj v celotnem usmerjenem izobraževanju premalo. Omenjajo tudi preobsež-nost in prezahtevnost nekaterih učbenikov. Seveda za zdaj še ni mogoče tega temeljito oceniti, ker še nimamo končnih uspehov in še ni ovrednoteno, koliko učni načrti za 1. letnike v resnici ustrezajo.
Menim, da se hkrati z novimi učnimi načrti ne spreminjajo temeljito in kakovostno oblike, metode in tehnike učnega procesa. Za to so objektivni in subjektivni razlogi. Nedvomno je tehten razlog tudi prepočasno uresničevanje programov urejanja in opremljanja srednjih šol sšpe-cialnimi učilnicami, na primer, za naravoslovne predmete in za osnove tehnike in proizvodnje, ker marsikje primanjkuje denarja za naložbe v opremo. '
Sindikati pa so zaskrbljeni nad pojavom, da ponekod pojmujejo kot naslednico gimnazije in s tem kot nadomestilo za elitno srednjo šolo naravoslovno-matema-tično usmeritev,' ki naj bi bila zgolj ali predvsem pripravljalnica za študij na visokih šolah. Takšne enostranske težnje je treba preprečiti, ker bi to pomenilo odmik od enega temeljnih smotrov preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Gre torej za vprašanje, ki zadeva razredno bistvo te reforme. Nekateri družbeni sloji (izobraženci in premožnejše druži-
ne) bi tako dobili zlasti v tej usmeritvi monopol za svojo kadrovsko reprodukcijo. Menim pa, da je potrebno akceleracijo nadpovprečno nadarjenih učencev bolj celostno uveljaviti v vseh usmeritvah z ustreznejšim sistemom napredovanja učencev ter vrednotenja njihovega znanja in sposobnosti.
Neredko ugotavljamo tudi, da je današnja šola preveč usmerjena zgolj na učnostorilnostne učinke, premalo pa uresničuje družbenovzgojno funkcijo. Učenec je vse manj subjekt v vzgoj-no-izobraževalnem procesu. Mnoge spremembe v sedanji preobrazbi potekajo preveč mimo učencev. Mladina bi kot subjektivni dejavnik samoupravljanja morala imeti občutek, da tudi ona soustvarja to reformo. Tovrstne kritične ocene v osnutku resolucije za bližnji kongres ZSMS so nedvomno upravičene. Morali bi kritično oceniti, kako se v šolah uresničuje samoupravljanje kot vzgojno načelo in kot odnos med učitelji in učenci v učnem proce-
• Ocena letošnjega proizvodnega dela in delovne prakse učencev srednjih šol je spodbudna. Vaši vtisi?
— Dosedanje spremljanje izvajanja proizvodnega dela učencev prvega letnika od letošnjega februarja, torej manj kot štiri mesece, daje podlago za oceno, da se v večini uresničuje program proizvodnega dela v skladu z zastavljenimi vzgojno-izobraževalnimi smotri, da so se organizacije združenega dela v materialni proizvodnji resno pripravile na svoje obveznosti ter da učenci, gledano v celoti^ z odgovornostjo opravljajo svoje delo, marsikje znatno bolje, kot so to od njih pričakovali njihovi učitelji, organizatorji proizvodnega dela in delavci, s katerimi delajo v proizvodnih obratih in na delovnih krajih.
• Usmerjanje mladine in zaposlenih v izobraževanje in delo zahteva dolgoročno načrtovanje kadrov in izobraževanja v vsaki organizaciji združenega dela. Do kod smo pri tem prišli in kaj bo treba še storiti?
— Omenil sem že, kako je z načrtovanjem kadrovsko izobraževalnih potreb v organizacijah združenega dela.
Kadrovske potrebe bo treba načrtovati za daljše obdobje, če hočemo mladino, ki sedaj stopa v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja, v skladu s potrebami združenega dela in nagnjenji in sposobnostmi posameznika izobraževati za razne stopnje strokovne zahtevnosti vse do najzahtevnejših profilov kadrov, kakršne pač potrebujemo v sodobni delitvi dela. Slej ali prej bomo morali imeti dolgoročnejšo projekcijo nadaljnjega razvoja izobraževanja, skladno s cilji našega družbenega in gospodarskega razvoja, upoštevaje strategijo našega tehnološkega razvoja in s tem ciljem, ki si jih zastavljamo, da bi se uspešneje vključili v mednarodno delitev dela. Tako bi v Jugoslaviji morali imeti jasno opredeljene cilje, npr. glede končne odprave nepismenosti, zagotavljanja popolne osemletne osnovnošolske izobrazbe, glede povečevanja de-
dogodki
novosti
leža zaposlenih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, da bi se v prihodnjem desetletju v izobrazbeni piramidi prebivalstva približali stanju, kakršno je danes na področju izobraževanja v razvitem svetu. Na podlagi zgolj trenutno ugotovljenih potreb dobršnega števila organizacij združenega dela pa tudi panog, katerih načrti izobraževalno ka-
drovskih potreb ne sežejo prek* ■ leta 1985, pa je težko dogoroč-neje načrtovati razvoj izobraževanja in njegove zmogljivosti. Pa če bi jih tudi načrtovali, moramo upoštevati zdajšnje skromne možnosti in omejitve v razvoju zaradi ukrepov, ki jih narekuje gospodarska stabilizacija.
V skladu s sedanjimi potrebami in današnjimi spoznanji pa smo pri usmerjanju mladine in zaposlenih v izobraževanje v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti in koordinacijskih odborov za usmerjanje vpisa pri SZDL le ustvarili podlago za načrtnejše usmerjanje vpisa, ki preprečuje stihijo in hiperpro-dukcijo kadrov za poklice in dejavnosti, kjer so ugotovljene manjše potrebe in možnosti za zaposlitev.
• Neredki prosvetni delavci se čutijo prizadete, češ da se svobodna menjava dela in nagrajevanje po delu na tem področju prepočasi uresničujeta in da osebni dohodki prosvetnih delavcev zaostajajo za dohodki delavcev v gospodarstvu. Kje bo treba iskati izhod iz sedanjega položaja in nove rešitve?
— Denar za osnovno, dejavnost šol v izobraževalnih skupnostih se v skladu z družbenimi možnostmi in v okviru dogovorjenega obsega skupne porabe nominalno povečujejo z indeksi, kar pa pogosto ne zadošča za sedanji ali predvideni obseg programov, ki so določeni z zakoni, odločitvami izobraževalnih skupnosti in z vzgojno-izobraže-valnimi programi, ki jih sprejemajo strokovni sveti. Za uresničevanje novih družbeno-gospo-darskih odnosov in svobodne menjave dela je treba uveljaviti realno vrednotenje nalog in programov šol. Če tolikšnega količinskega obsega in vsebinskih zahtevnosti programov ne zmoremo, če nam tega ne omogočajo upravičene omejitve skupne porabe, potem moramo zmanjšati obseg teh programov . Ni mogoče na račun osebnih dohodkov vztrajati pri tolikšnem obsegu programov ali drugače povedano: pri obveznem in zagotovljenem programu šol moramo oceniti, ali zmoremo zagotavljati potreben denar, npr. za sedanji obseg predmetnika v srednjem usmerjenem izobraževanju. Spričo rasti materialnih stroškov in povečane amortizacijske stopnje ne sme biti ogrožena valorizacija osebnih dohodkov učiteljev, kakršna je predvidena v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1982.
0 Precej upokojenih prosvetnih delavcev se pritožuje, češ: nosili smo na ramenih težo povojne obnove našega šolstva in ni nam bilo žal truda in prostega
časa — zdaj pa je naše minulo delo tako skromno ovrednoteno. Vaša spodbudna misel za te delavce — upokojence?
— Menim, da mora Sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti temeljito proučiti celotno problematiko starostnega upokojevanja učiteljev v zdajšnjem pokojninskem sistemu in posledice, ki jih ima odmera pokojnin z vidika zagotavljanja njihove socialne varnosti, pri čemer je potrebno oceniti, koliko vpliva na to tudi vrednotenje njihovega dela (npr. učiteljev razrednega pouka, ki so končali nekdanje učiteljišče, opravljajo pa svoje delo v skladu z zahtevami del in nalog na stopnji razrednega pouka tako kot učitelji z diplomo pedagoške akademije). Torej je treba vedeti, kako vplivajo na odmero pokojnine tudi sedanja delitvena razmerja v šolah. Vsekakor ne bi smeli dovoliti, da bi morala upokojena učiteljica, ki je v domu upokojencev, dobivati socialno podporo, da bi skupaj s pokojnino lahko poravnala oskrbne stroške bivanja v domu.
Čimprej se moramo dokopati do podatkov o resničnem gibanju osebnih dohodkov vseh vrst učiteljev in jih stalno spremljati, da bi bila mogoča bolj argumentirana dejavnost sindikatov pri uveljavljanju delitve po delu v šolah.
• Oktobra bo 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Katera vprašanja o vzgoji in izobraževanju bodo po vaših predvidevanjih v ospredju in katere razvojne cilje si bo kongres postavil na tem področju?
— Tudi v razmerah, ko si prizadevamo izboljšati gospodarstvo in ob omejenih razvojnih možnostih v prihodnjih letih moramo imeti jasne razvojne cilje prav tako kot drugod tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Izobraževanje je nepogrešljiv dejavnik družbe no-gospodarskega razvoja in proizvajalnih Sil. Zato bodo sindikati zlasti usmerjali svojo politično akcijo v organizacije združenega dela, da bodo delavci obvladovali kadrovsko reprodukcijo in odločali v delegatskem sistemu o vseh bistvenih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Pri tem bomo sindikati namenili posebno pozornost hitrejšemu uveljavljanju izobraževanja ob delu in iz dela kot enakovredni sestavini usmerjenega izobraževanja, z usposabljanjem in izpopolnjevanjem vred. Naša dejavnost bo usmerjena tudi v utrjevanje delegatskega sistema in izobraževalnih skupnosti, ki morajo v resnici postati mesto svobodne menjave dela na podlagi stvarnega vrednotenja programov. Predvsem pa je treba tudi na vzgojno-izobraževalnem področju uveljaviti ustavno načelo delitve po delu. Podpirali bomo povezovanje izobraževanja in dela in kakovostno vsebinsko in organizacijsko izvedbo proizvodnega dela in delovne prakse učencev in študentov, kakor tudi razvijanje drugih oblik povezovanja učencev in študentov z organizacijami združenega dela v času izobraževanja. Se posebej bomo spodbujali zagotavljanje ustreznih zaposlitvenih možnosti za mladi rod, ki bo končal šolanje.
JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE
Izobraževanje
odraslih
in produktivnost dela
Prireditelj: Zveza andragoških društev Jugoslavije, Riharjeva 38, Ljubljana
Od 17. do 19. novembra 1982 bo na Bledu veliko jugoslovansko posvetovanje oa temo: IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH IN PRODUKTIVNOST DELA. Posvetovanje, za katerega pričakujemo, da bo privabilo k sodelovanju domala vse strokovno zavzete in uspešne andragoške delavce iz Jugoslavije, prireja ob koncu svojega dveletnega mandata predsedstvo Zveze andragoških društev Jugoslavije, ki ima ta čas sedež v SR Sloveniji. Posvetovanje bo povezano s skupščino Zveze andragoških društev Jugoslavije, na kateri bo mandat in sedež predsedstva ZADJ za naslednji dve leti prevzela druga republika.
Zveza andragoških društev Jugoslavije (ZADJ) prireja vsaka štiri leta kongres, vsaki dve leti pa zvezno posvetovanje, ki ni po svojem obsegu in pomembnosti nič manjše od kongresa. O temi tega posvetovanja se je dogovorilo predsedstvo ZADJ, v katerem so zastopana vsa republiška in pokrajinska društva an-dragogov. Tema je za današnji čas, ko si vsa naša družba prizadeva izboljšati gospodarske razmere in uspešno usmeriti naš nadaljnji družbeni razvoj, izredno pomembna. Andragogi in andragoški delavci želijo dati z njo svoj prispevek k prizadevanjem za uspešen gospodarski in splošni razvoj naše samoupravne socialistične družbe. K sodelovanju na posvetovanju želijo pritegniti tudi strokovnjake drugih strok, ki v sodelovanju z andragogi in področjem vzgoje in izobraževanja odraslih oblikujejo pomembne prvine našega razvoja. To kaže tudi program posvetovanja. Delo bo potekalo v treh sekcijah: 1. Razvoj, prestrukturiranje gospodarstva in izobraževanje zaposlenih, 2. Inovativnost v izobraževanju odraslih in produktivnost dela, 3. Spremljanje in vrednotenje
učinkov izobraževanja odraslih. Poleg uvodnega referata, ki ga bo podala predsednica ZADJ prof. dr. Ana Krajnc, so za plenarni del posvetovanja predvideni tile koreferati:
— Znanje in produktivnost — dejavniki našega sedanjega in prihodnjega razvoja — Razvoj jugoslovanskega gospodarstva in izobraževanje — Permanentno izobraževanje in produktivnost dela — Strokovno izpopolnjevanje in produktivnost dela — Povratno izobraževanje v funkciji produktivnosti dela — Načrtovanje izobraževanja kot dejavnik povečanja prispevka izobraževanja k produktivnosti dela
— Proučevanje izobraževalnih potreb in produktivnost dela — Izobraževanje za samoupravljanje
— Vpliv izobrazbene strukture na produktivnost dela — Investicije v izobraževanju in produktivnost dela — Racionalizacija izobraževanja odraslih in ustvarjalno delo
— Izobraževanje odraslih in produktivnost dela v raziskavah v svetu,
— Razvoj tehnologije in prenos znanja v gospodarstvu — Vrste in kazalci učinkovitosti pri izobraževanju.
Prireditelj ZADJ bo organizi-rabposvetovanje v sodelovanju z Andragoškim društvom Slovenije. Pričakujemo, da bomo slovenski andragogi in andragoški delavci prispevali pomemben delež na tem velikem jugoslovanskem posvetovanju. Zaželena je udeležba vseh, ki lahko s svojim znanjem in delom prispevajo k uspešnosti posvetovanja. Rok za prijavo udeležbe je 30. maj, za oddajo prispevkov pa 15. september 1982.
PRED IZIDOM
Bibliografija — Popotnik sodobna pedagogika_________________
Državna založba Slovenije bo predvidoma oktobra 1982 izdala Bibliografijo Popotnik — Sodobna pedagogika ob 100-letnici izhajanja. Delo so napisali: mag. zgodovine Andrej Vovko: Oris razvoja pedagoške strokovne revije, višja bibliotekarska specialistka Tatjana Hojan: Bibliografsko kazalo Popotnika 1880—1950 in dokumenta-listka Albina Perkič: Bibliografsko kazalo Sodobne pedagogike 1950—1980.
Oris razvoja pedagoške revije je hkrati zgodovinski prikaz smeri in silnic, ki so vplivale na njeno vsebinsko sestavo, saj se je Popotnik in kasneje Sodobna pedagogika sto let ohranila kot naša edina napredna pedagoška revija. V Bibliografskem kazalu je opisanih pri Popotniku 9733 enot in pri Sodobni pedagogiki 1815 enot.
Ker bo naklada omejena, prosimo pedagoška društva in prosvetne delavce v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, da zberejo naročila, ker bomo število naročnikov poslali DZS.
Naročila pošljite na naslov: Slovenski šolski muzej, Ljubljana, Poljanska cesta 28 do konca junija 1982.
S
Kritično
o reformi izobraževanja odraslih
Republiško posvetovanje slovenskih andragogov
Uveljavljanju izobraževanja odraslih v družbi in v enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki ga uresničujemo po reformnih načelih, je bilo namenjeno republiško posvetovanje, ki ga je pripravilo Andragoško društvo Slovenije 7. in 8. maja v Poljčah. Uvodni referat, 17 koreferatov in drugih pisnih prispevkov in bogate razprave so pokazale, da se to področje vzgoje in izobraževanja razvija vztrajno in povsod, kljub oviram in težavam, ki imajo včasih stvarne vzroke, včasih pa so tudi povsem človeške narave.
Potreba po nenehnem izobraževanju korenini namreč globoko v zakonitostih sodobnega družbenega razvoja. Njihov
vpliv je močnejši kot je zaviralna vloga nerazvite zavesti in tradicionalizma, ki vztraja, kljub reformi, v mejah ustaljenega šolskega sistema, drugo pa omalovažuje.
Posvetovanje je kritično ocenilo sedanje tokove reforme in uresničevanje sprejetih stališč o izobraževanju ob delu in iz dela, o usposabljanju in izpopolnjevanju delavcev in drugih delovnih ljudi. Poudarilo je, da so napredna družbena hotenja usmerjena k istim ciljem kot naša andragoška prizadevanja: k uresničenju vizije svobodne in vsestransko razvite človekove osebnosti v samoupravni socialistični družbi. Tudi družbeno-politična dejavnost, namenjena uresničenju refornie, gre v korak s priza-
D va svetova -s svetovne razstave fotografije
devanji organizacij za izobraževanje odraslih in andragoških delavcev. Vendar sp tudi drugačni vplivi in drugačna prizadevanja. V učilnice, ki so jih še pred nedavnim v drugi ali tretji izmeni polnili odrasli, se naseljuje tišina. Prizadevanja za strokovni napredek in resnično prilagojenost izobraževanja ob delu odraslim imajo premalo podpore v ustreznih strokovnih službah. Uniformnost zamenjuje tisto prožno sistemsko enotnost, ki bi morala znotraj istih programov in ciljev upoštevati značilne psihološke, socialne in druge posebnosti in potrebe odraslih. Nizko vrednotenje znanja v OZD in omejene možnosti zaposlovanja spodbijajo motivacijo zaposlenih za nadaljnje izobraževanje tudi v svoji stroki. Pri financiranju izobraževanja ob delu se ohranjajo dvojna merila. V letnih jn srednjeročnih načrtih marsikaterih izobraževalnih skupnosti mislijo samo na izobraževanje mladine, ne glede na nezadovoljivo izobrazbeno sestavo zaposlenih ih ne glede na sprejeta načela, da moramo ustvariti sistem nenehnega izobraževanja in dati vsaj pri Visokem izobraževanju prednost izobraževanju ob delu in iz dela.
Prizadevanja za reformo so se osredotočila na šolske programe, očitno pa je, da je potrebna notranja programska, organizacijska in didaktično-metodičrta preobrazba vsega dopolnilnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za delo, za samoupravno in politično delovanje in mnoge druge potrebe delovnih ljudi. To izobraževanje bo treba dvigniti na višjo raven, ga
posodobiti, približati življenji delovnemu človeku in ga posl viti vsepovsod na samoupra' temelje. Če ne bomo zvišali* kovosti tega izobraževanja in11 stranili iz njega suhoparni nizke kakovosti in šolsk* ozračja, se nam bodo tudi pri1 oblikah kmalu praznile učiln* In vendar je potreba po V5* tem izobraževanju globoka povsod občutna. Posvetovanja pokazalo izkušnje in potrebe1 katerih področij: pri usposab* nju delegatov, pri usposabljat kmečkega prebivalstva za posl ševanje kmetijstva, pri izobrai vanju v OZD, izobraževanju ustvarjalno delo in razvijanje5 dobne tehnologije, pri rehab taciji invalidov, prevzgoji v zensko-poboljševalnih zavo< in še marsikje.
Po zakonitostih permanb nega izobraževanja in vzg1 sega namreč sodobno izobra* vanje odraslih daleč onkraj n){ vzgojno-izobraževalnega si*1 ma, kot ga ponavadi pojmuje^1 saj je del sodobnega življeu) dela in napredka, nepogrešlj' sestavina družbenega in os« nega razvoja vsakega posairU nika. Te zakonitosti se kot zi devinska nujnost kljub ovir uveljavljajo v sodobnem svetu tudi pri nas.
V času posvetovanja je bil* občni zbor Andragoškega dr tva Slovenije. Ta ima že skr' 400 članov, ki delajo na vseh! dročjih družbenega življe* kjer je izobraževanje odra* načrtna dejavnost in kjer vidna prizadevanja za nje! napredek.
J. V.
Izobraževanje ob delu
Nova zbirka priročnikov za vas
Kadar govorimo o sodobnem izobraževanju, imamo v mislih razvejen sistem nenehnega izobraževanja, bolj razvito in učinkovito učno tehnologijo in neposredno povezovanje izobraževalnega procesa z raziskovalnim delom.
Reforma vzgoje in izobraževanja, ki jo uveljavljamo v tem času, sama po-sebi ne bo dala novih odgovorov, mnogo truda bo treba, da se bo jasna vizija prihodnosti, ki je izražena tudi v Resoluciji 9. kongresa ŽK Slovenije, uresničila v vsakodnevnem delu. V resoluciji je poudarjeno, da moramo pri uresničevanju usmerjenega izobraževanja dosledno uveljaviti načelo per-manentnosti vzgoje in izobraže-nja. Prav v tem procesu pa je izobraževanje ob delu področje, ki ni nič manj pomembno od drugih oblik izobraževanja.
Založba DDU UNIVER-ZUM, Ljubljana je v svoj program vključila zbirko Izobraževanje ob delu. V njej so zbrani priročniki, ki z različnih pedagoških, andragoških, organizacijskih in drugih vidikov obravnavajo izobraževanje. Priročniki so namenjeni vsem, ki sodelujejo pri izobraževanju: tako organizatorjem, izvajalcem takih programov, kot tudi tistim, ki so v izobraževanje vključeni neposredno kot uporabniki.
Naj na kratko predstavimo knjige, ki so izšle v tej zbirki doslej.
Grafoskop v vzgojno-izobraže-valnem delu
Priročnik GRAFOSKOP V
VZGOJNO-IZOBRAŽE-VALNEM DELU avtorice Gordane Zindovič-Vukadinovič obravnava grafoskop kot sodobno učno sredstvo, ki še vedno nima ustrezne vloge pri vzgoj-no-izobraževalnem delu. Praktik
bo v knjigi našel osnovne tehnične podatke o grafoskopu, pogojih za dobro projiciranje, več poglavij pa je namenjeno gradivu za delo z grafoskopom in konkretni uporabi grafoskopa pri pouku. Zanimivo napisan priročnik ima več slik in skic, ki pojasnjujejo posamezne teme.
Sodobna organizacija izobraževanja ob delu
Preobrazba vzgoje in izobraževanja vključuje tudi preobrazbo izobraževanja pb delu, pravi avtorica Milena Malovrh v uvodu priročnika SODOBNA ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA OB DELU. Priročnik je namenila organizatorjem in vodjem izobraževanja ob delu in vsem, ki sodelujejo pri programiranju in vodenju izobraževanja ob delu in iz dela. Tudi pedagoški delavci, ki bodo morali sodelovati pri izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju odraslih, bodo v priročniku našli dragocene napotke.
Čeprav ima izobraževanje ob delu že dokajšnjo tradicijo, smo vendarle pogrešali priročnik, ki bi sintetično povezal naše izkušnje s teoretičnimi spoznanji.
Sodelovanje s starši
V družinskih odnosih, v odnosih med šolo in družino, se porajajo novi, bolj demokratični, samoupravni odnosi. Pedagoški delavci v vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovnih in srednjih šolah bodo v priročniku SODELOVANJE S STARŠI, avtor je Jože Valentinčič, dobili uporabne informacije za razvijanje različnih oblik sodelovanja s starši. Tako se bodo laže izognili nestrokovnemu delu in prenagljenim sodbam. V priročniku so zlasti pomembni napotki za vključevanje staršev v neposredno pedagoško delo, kar je ena pomembnih oblik podružb-
I jan ja vzgojno-izobraževalnega procesa.
Nenehno izobraževanje
Jože Valentinčič, ki je znan po svojih tehtnih prispevkih z an-dragoško-pedagoškega področja, je napisal priročnik NENEHNO IZOBRAŽEVANJE. Že sam naslov pove, da se je avtor lotil pomembne in zahtevne teme. Nenehno izobraževanje so pedagogi in andragogi na Slovenskem sicer že obravnavali, vendar je v delu J. Valentinčiča nenehno izobraževanje prvič pri nas celostno in podrobneje razčlenjeno in pojasnjeno.
V uvodnem delu nas avtor seznani z družbeno odvisnostjo in zasnovanostjo nenehnega izobraževanja. V naslednjih poglavjih so razčlenjeni pedagoško-an-dragoški elementi nenehnega izobraževanja. Posebno poglavje je namenjeno organizaciji združenega dela, ki naj bi bila temeljna enota, v kateri mora zaživeti sistem nenehnega izobraževanja. Po priročniku bodo s pridom posegali pedagoški in andragoški delavci, delavci v kadrovskih službah in tudi ljudje, ki se želijo ponovno vključiti v proces nenehnega izobraževanja.
Svetovalno delo pri vzgoji in izobraževanju odraslih
Svetovalna dejavnost kot posebna oblika pomoči ni nova. Seveda je tu mišljeno laično svetovanje, medtem ko je strokovno svetovanje razmeroma mlado in se je razvijalo v okviru določene stroke.
Na področju vzgoje in izobraževanja svetovanje še nima mesta, ki bi ga po vsej pravici zaslužilo. Pri nas je strokovno svetovanje še najbolj uveljavljeno v osnovni šoli (poklicno svetova-
nje) in v skupnostih za zapos vanje.
Zoran Jelenc v svojem d prepričljivo utemeljuje potn nost svetovalnega dela pri vzj in izobraževanju odraslih. Oti sli so v sistemu vzgoje in izot) ževanja specifična populad kar moramo upoštevati pri * hovem vključevanju v vzgoj11 izobraževalni proces. S strok* nim andragoškim svetovanj1 lahko posameznika odvrne1 od morebitnih napačnih odi*1 tev, hkrati pa ga seznanjam* potrebami in interesi širše dr* be.
Svetovalno delo je v tej kn! obravnavano strokovno pogl* Ijeno, vendar bo vsem, ki pr* tično delajo na področju vzg* in izobraževanja odraslih, d* dovolj uporabnih informa* Želimo, da bi zbirka Izobra* vanje ob delu našla pot do uči1 Ijev, in vzgojiteljev ter vseh stih, ki želijo nenehno dopolni vati svoje poklicno in družb*1 znanje. Konkretnih odgovo* na vsa vprašanja bralec sev*1 ne bo dobil, jih bo pa hi!*1 našel, če bo imel na voljo do'* temeljnih informacij. Te lahko najde v pričujoči zbi**
V zbirki načrtujemo za P1 hodnje leto naslednje prirod ke: VARSTVO PRI DELU vzgojno-izobraže-VALNEM PROCESU, P1* PRAVA IN IZVEDBA PRC ZVODNEGA DELA UČE ,’ CEV USMERJENEGA IZ1 BRAŽEVANJA V OZD UPORABA ODPADN MATERIALOV PRI SV BODNIH AKTIVNOST' UČENČEV. Trudili se boi* da bo zbirka ostala aktualna.1 bo izpolnila pričakovanja st* kovnjakov in vseh drugih, k( kakorkoli povezani z izobra*f vanjem mladine in odraslih-
DUŠAN LIPOVEC
Celodnevna osnovna šola mora postati učencem drugi dom
,j*
OS'
Ali je življenje in delo v celodnevnih osnovnih šolah prilagojeno učenčevim zmogljivostim, potrebam in interesom?
Velikokrat je bilo že rečeno, da morajo postati celodnevne osnovne šole učencem drugi dom, da morata biti življenje in delo v teh šolah organizirana in izvajana tako, da bodo prispevala ne le k njihovemu zdravemu in vsestranskemu razvoju, temveč tudi k dobremu počutju.
To pa pomeni, da morajo biti vsebina, organizacija, dnevni ritem in prostor prilagojeni razvojnim potrebam, interesom in psihofizičnim sposobnostim osnovnošolcev ali učencem starostnega obdobja, ki obiskujejo osnovno šolo. Spremeniti pa se morajo tudi odnosi med učitelji in učenci in med samimi učenci. S pedagoškega vidika to pomeni, da se morajo v šoli s celodnevno organiziranim vzgojno-izobra-ževalnim delom smotrno menjavati formalne in neformalne oblike vzgojno-izobraževalnega dela. Življenje in delo učencev mora biti čimbolj razgibano (po vsebini, oblikah in metodah dela), organizacija pa čimbolj prožna, da bodo lahko kar najbolj sposobni in motivirani za aktivno in ustvarjalno delovanje. Šolski ali bivalni prostori morajo biti grajeni in razporejeni tako, da bodo omogočali in spodbujali pri učencih zbranost pri delu takrat, ko bodo izpolnjevali delovne zadolžitve, in sproščenost in udobnost takrat, ko bodo zadovoljevali svoje razvojne in osebne potrebe in interese. V odnosih pa mora prevladovati demokratično in tovariško ozračje.
Te spremembe (v vsebini, organizaciji, odnosih) v osnovni šoli zahteva ne le celodnevno organiziran in izvajan program (zaradi njegove vsebinske obogatitve ob povečanih nalogah zdajšnje osnovne šole), temveč tudi množičnost delovanja učencev in učiteljev pri uresničevanju celodnevnega programa. V celodnevni osnovni šoli mora biti še bolj kot v šoli s klasično organizi-. ranim vzgojno-izobraževalnim delom upoštevana in spoštovana učenčeva individualnost, njegove osebne potrebe, sposobnosti, zmogljivosti, interesi, lastnosti. Čim manj bodo spoštovane in upoštevane v programu in pri njegovi organizaciji izvedbe razvojne in individualne potrebe in interesi učencev, toliko bolj bodo učenci odklanjali takšen program in toliko pogosteje—če se mu bodo prisiljeni podrejati — se bo stopnjeval pri njih odklonilen odnos do življenja in dela v šoli. Takšen program in organizacija pa spodbujata pri učiteljih bolj avtoritaren kot demokratičen odnos do učencev — to pa še bolj odtujuje šolo učencem pa tudi učiteljem.
Za vsako šolo je značilno, da je kot družbena vzgojno-izobraže-valna organizacija izpostavljena spremembam in je nenehno razpeta med dediščino preteklosti in potrebe prihodnosti, ki prinaša številne novosti v načinu človekovega življenja in z njimi tudi nove potrebe in pričakovanja. Ni dvoma, da tudi celodnevna osnovna šola, ki naj bi s svojim vsebinsko obogatenim programom stopila korak bliže k uresničevanju ciljev in smotrov, ki ji jih nalaga naša družba, s težavo utira poti novim vsebinam, oblikam in odnosom, s katerimi naj bi kot odprta vzgojno-izobraže-valna organizacija organizirano vplivala na razvoj mladih in jih pripravljala na jutrišnji dan.
Gmotne težave (prostorske, kadrovske, denarne) pa tudi nezadovoljiva strokovna pomoč učiteljem pri iskanju, odkrivanju m vnašanju novih vsebin, oblik in metod vzgojno-izobraževalnega dela z učenci zavirajo hitrejšo preobrazbo današnje osnovne šole. Isti razlogi pa lahko vpli-yajo tudi na slabši odnos in počutje učencev v šoli s celodnevno organiziranim in izvajanim programom.
Kaj je pokazala raziskava?
V raziskavi o življenju in delu učencev v celodnevni osnovni šoli (v raziskavi je sodelovalo 1742 učencev 4., 6. in 8. razredov iz 25 popolnih celodnevnih osnovnih šol) smo ugotavljali, kako so se učenci počutili in kakšen je bil njihov odnos do celodnevno organiziranega življenja in dela šole. Želeli smo preveriti, kako pogosto so učenci doživljali nekatere občutke, ki opozarjajo tudi na njihovo splošnejše počutje in na njihove potrebe in nam hkrati povedo, kaj je dobro, kaj pa bomo morali še spremeniti v načinu življenja celodnevnih šol, kaj pa bomo morali še spremeniti v načinu življenja celodnevnih šol, da bodo lahko le-te najbolj uspešno uresničevale svoje vzgojno-izobraževalne in še nekatere druge naloge. (Raziskava je nastajala v letih 1980 in 1981. Opravljena je bila na Pedagoškem inštitutu pri univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani.)
Z raziskavo smo pri učencih preverjali, kako pogosto so doživljali nekatere občutke ugodja ali neugodja. Pričakovali smo namreč, da je nekatere občutke neugodja doživljalo precej učencev, ker so bile razmere za bivanje in delo v večini celodnevnih osnovnih šol iz že prej navedenih razlogov dokaj težke in včasih celo neustrezne. Učenci celodnevne osnovne šole so delili pri pouku, učenju, v prostem času in pri prostovoljnih dejavnostih skupne prostore, ki marsikdaj niso bili niti ustrezno veliki niti ustrezno opremljeni glede na namen, ki so ga imeli. Zato smo pričakovali, da so bili učenci v teh šolah izpostavljeni prevelikemu hrupu, ki jih je motil. Zaradi prostorske stiske, neustrezne opremljenosti prostorov in še drugih razlogov učenci v veliki večini celodnevnih osnovnih šol niso imeli možnosti, da bi se umaknili v mirnejši prostor, v katerem naj bi našli zavetje pred hrupom. Učenci tudi niso imeli svojih stalnih kotičkov, v katere bi se lahko umaknili takrat, ko so se želeli zbrati pri delu ali učenju (npr. v času samostojnega učenja). Zato smo domnevali, da so učenci celodnevnih osnovnih šol takšen kotiček pogrešali. Zaradi toge organizacije celotnega šolskega' življenja, izpostavljenosti nenehnemu hrupu, neustreznemu izmenjavanju dela in počitka, prevelikih zadolžitev, ki so jih dobivali pri pouku in zaradi še nekaterih drugih slabosti smo pričakovali, da učence pogosto boli — glava, da so naveličani, utrujeni in morda celo razdraženi.
Izjave učencev so potrdile, da je mir v celodnevni osnovni šoli pogosto pogrešala kar dobra četrtina učencev, včasih pa sta ga pogrešali celo dve tretjini. Le malo učencev, te potrebe ni čuti-
lo.	Razlik med starejšimi in mlajšimi učenci nismo ugotovili, kar pomeni, da so si miru želeli mlajši in starejši učenci. Svoj kotiček v šoli je pogosto pogrešala petina učencev, včasih pa polovica, tretjina pa nikoli. Razlik med mlajšimi in starejšimi učenci tudi v tem primeru nismo dobili. Glavobol je pogosto doživljal le manjši del (6 %) učencev, polovica pa samo včasih. Pogostost glavobola je naraščala po razredih: najredkeje so ga imeli četrtošolci, najpogosteje pa osmošolci. Podobno je bilo z občutkom naveličanosti. Ta občutek sta včasih doživljali dve tretjini učencev, pri 12 % učencev je bil celo pogost. Najpogosteje so ga doživljali učenci osmih razredov, najredkeje pa četrtošolci. Prav tako utrujenost. Le dobra petina učencev ni čutila utrujenosti nikoli, najpogosteje so bili utrujeni osmošolci (85 %), najredkeje pa učenci četrtih razredov (68 %). Razlike so bile torej precejšnje in celo pomembne. Razdraženost, ki je bila pojmovana kot
višja stopnja utrujenosti, so pogosteje doživljali le redki učenci (2,6 %), včasih pa skoraj tretjina (31,4%).
Navedeni pojavi potrjujejo, da učenci večine celodnevnih osnovnih šol niso imeli zadovoljivih bivalnih razmer. Nasploh so bile celodnevne osnovne šole še vedno preveč »šolsko« opremljene. Povsod je bilo hrupno. Mirnih kotičkov praviloma ni bilo. (Takšen kotiček naj bi bila čitalnica, ali prostor ali učilnica, v kateri bi lahko mlajši in slabotnejši učenci po kosilu na zložljivih ležalnikih počivali, ali morda še kakšen prostor, v katerem bi lahko učenci v prostem času ob umirjeni glasbi slikali, risali ali pa se ukvarjali s kakšno drugo umirjeno dejavnostjo, ki bi jih zanimala ipd.). V te kotičke bi se lahko učenci tudi v prostem času zatekali, kadar bi se želeli izogniti hrupu ali bi želih počivati. Tudi učilnice so bile še prepogosto opremljene klasično: s frontalno razvrščenimi klopmi (včasih tudi v črki U ali v manjših skupinah), šolske pretežno dvosedežne mizice niso zbujale pri učencih občutka domačnosti. Če so bili razredi številično močni in je bilo v njih 30 in več učencev, so bile učilnice tako natrpane s pohištvom in z učenci, da je bilo ovirano tudi gibanje učencev v prostoru. V osmih celodnevnih osnovnih šolah (od skupno 25) nekaj učencev ni imelo stalnega prostora za shranjevanje učbenikov in drugih osebnih stvari, ki so jih potrebovali pri pouku, pri učenju in morda tudi v prostem času. To je veljalo zlasti za učence višjih razredov, ki so se zaradi kabinetno organiziranega pouka stalno selili iz učilnice v učilnico, pa zato niso imeli stalnega delovnega prpstora niti v času samostojnega učenja. V učilnicah, ki so bile pretesne, učenci niso mogli gojiti cvetja, ki naj bi vsaj nekoliko olepšalo in udomačilo njihove bivalne prostore. K takemu stanju so prispevali različni dejavniki, kot so gmotne težave (denarne, ' pro-stbrske) pa tudi naša miselnost, ki je še zmeraj obremenjena s tradicionalnimi pogledi na videz in opremljenost šolskega poslopja in se nam zdi včasih povsem odveč, dajati šoli domač in estetski videz. In vendar, če morajo v celodnevnih osnovnih šolah (isto velja tudi za podaljšano bivanje) učenci preživeti pretežni del dneva v šolskih prostorih in se v teh prostorih ne le učiti, temveč opravljati še druga dela (se hraniti, vzdrževati in skrbeti za red in čistočo, opravljati različna družbeno potrebna dela ipd.) in se v prostem času tudf razvedriti in sprostiti, potem jim bomo morali ustvariti takšne življenjske in delovne razmere, da se bodo tudi v šoli počutili prijetno in da jim bo tudi šolski prostor (poslopje, notranji prostori, okolica) razvijal odnos do lepega, funkcionalnega, reda, čistoče in vsega tistega, kar naj bi jim dajal tudi urejen dom.
Poleg pomanjkanja občutka domačnosti je učence — kot nam potrjujejo ugotovitve raziskave — motilo tudi dokaj togo organizirano šolsko življenje. Razredno urni sistem danes že po vsem svetu kritizirajo mnogi pedagogi in drugi strokovnjaki, ki imajo vpogled v življenje in delo šole. Takšen sistem premalo upošteva učenčevo individualnost, se ne prilagaja njegovim individualnim lastnostim in interesom. Bolj ali manj mehanično prenašanje razredno-urnega sistema v celodnevno osnovno šolo, prenašanje tega sistema tudi na vse druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki so po svoji naravi in namenu povsem drugačne, kot je katerakoli oblika pouka, lahko samo še bolj duši učenčevo individualnost.
Ne moremo sicer trditi, da je stanje, ki smo ga dobili v razi-
skavi o življenju in delu učencev v celodnevni osnovni šoli, kritično. Občutki, kot sta naveličanost in utrujenost (pojavnost drugih občutkov je lahko zanemarljiva), ki se pojavlja dokaj množično, nas le opozarjajo, kaj v naših celodnevnih osnovnih šolah manjka, čemu bomo morali nameniti več pozornosti kot smo jo doslej, da bomo postopno odpravili slabosti, zaradi katerih se zlasti v nekaterih celodnevnih osnovnih šolah del učencev ne počuti dobro in takšno šolo odklanja.
Velike razlike
Pokazalo pa se je tudi, da so bile v pogostosti doživljanja navedenih občutkov pri učencih posamezniki	celodnevnih
osnovnih šol velike razlike. Tako smo dobili razpone v odstotkih pri učencih, ki so pogosto ali vsaj včasih pogrešali v šoli mir in tišino od 13 % do 49 %; to pomeni, da si je v eni izmed celodnevnih osnovnih šol le 13 % učencev želelo mir in tišino, v neki drugi celodnevni osnovni šoli pa kar 49%.
Prav tako smo dobili velike razpone glede pogostosti doživljanja utrujenosti. Razpon je nihal od 1 % do 24 %, v naveličanosti pa od 0 % do 27 %. Vzrokov za tolikšne razlike med šolami nismo mogli ugotoviti. Pokazalo se je le, da smo v nekaterih stvareh dobili na vseh področjih boljši odnos učencev do življenja in dela v celodnevni osnovni šoli kot v drugih šolah. Zato lahko sklepamo, da so bile nekatere celodnevne osnovne šole uspešnejše, druge pa manj uspešne in celo neuspešne. To nam je potrdil tudi podatek o dobrem počutju učencev v celodnevni osnovni šoli. Pogosto se je v celodnevni osnovni šoli dobro počutilo kar 59,8 % vseh učencev, nikoli pa se ni dobro počutilo 4,6% učencev. Razlike med posameznimi celodnevnimi osnovnimi šolami so bile spet zelo velike. Nihale so od 40,9 % do 88,4 % (pogosto dobro počutje) ali od 0,00 %—10,7 % (nikoli dobro počutje). Razlike so se pokazale tudi med mlajšimi in starejšimi učenci. Med slednjimi je bilo manj učencev, ki so se v celodnevni osnovni šoli počutili dobro pogosto (48,7 %), med mlajšimi pa občutno več (7.0,6%).
Ce na kratko povzamemo dobljene podatke, pridemo do naslednjih splošnejših ugotovitev:
L Večji del učencev celodnevne osnovne šole se je med bivanjem v šoli počutilo dobro.
2.	Odstotek učencev, ki so se v celodnevni osnovni šoli dobro počutili, se je zniževal od nižjih proti višjim razredom.
3.	Večina	celodnevnih
osnovnih šol ni imela zadovoljivih bivalnih možnosti za izvajanje celodnevnega programa, zato je večina učencev pogrešala mirne kotičke za učence in za preživljanje prostega časa. Občutki, kot so glavobol, naveličanost, utrujenost, razdraženost, so bili pogostejši pri starejših učencih kot pri mlajših.
4.	Med posameznimi celodnevnimi osnovnimi šolami so bile glede dobrega ali slabega počutja učencev velike razlike.
Glede na to, da nam raziskava ni neposredno razgrnila vzrokov, ki so vplivali na razlike med posameznimi celodnevnimi osnovnimi šolami v pogostosti doživljanja utrujenosti, glavobolov, naveličanosti in drugih občutkov, ki so povzročali pri učencih slabše počutje, lahko na podlagi nekaterih podatkov le domnevamo, da so razlike med šolami nastajale predvsem iz naslednjih razlogov:
— Zaradi bogatejše oziroma revnejše vsebine tistega dela vzgojno-izobraževalnega programa, ki je bil namenjen interesom in potrebam učencev.
— Zaradi bolj toge oziroma prožnejše organizacije celotnega življenja in dela v posameznih celodnevnih osnovnih šolah.
— Zaradi večje oziroma manjše odprtosti celodnevnih osnovnih šol njihovemu okolju.
— Zaradi večje ali manjše sproščenosti in demokratičnosti
v odnosih med učenci, učitelji in starši.
Pravilnost naših pričakovanj bo prav gotovo treba še preveriti in si tam, kjer se bodo pokazala kot pravilne, prizadevati odpraviti slabosti in približati šolo učencem.
HELENA NOVAK
Izšla je druga številka revije Vzgoja in izobraževanje
Študentski center Ljubljana, piše o raziskavi v kateri so primerjali motorične sposobnosti in nekatere morfološke značilnosti med učenci celodnevne in poldnevne šole. Janko Strel objavlja ugotovitve raziskave o vplivu telesne vzgoje na razvoj psihomotoričnih sposobnosti učencev, ki so jo opravili na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani.
Med drugimi prispevki naj omenimo analizo o vpisu iz pedagoških srednjih šol na usmeritev za razredni pouk Pedagoške akademije v Mariboru, ki jo razlaga Janko Plemenitaš s Pedagoške akademije. Aktualen je članek Zmage Glogovac (Zavod SRS za šolstvo, organizacijska enota Ljubljana), ki govori o uresničevanju vzgojnega programa za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Učitelji slovenskega jezika v osnovni šoli bodo z zanimanjem sledili članku Moralne vrednote v berilih slovenskega jezika za višjo stopnjo osnovne šole. Z vidika moralnih vrednot je berila razčlenila Breda Popadič s Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Učiteljem samoupravljanja s temelji marksizma je namenjen članek o vplivu vsebine na metode vzgojno-izobraževalnega dela pri tem predmetu, učitelje umetnostne vzgoje v srednjem izobraževanju pa obvešča o praktičnih izkušnjah pri poučevanju filmske vzgoje Marica Nakrst z Osnovne šole Solkan.
Ob koncu nam France Ostanek (Slovenski šolski muzej), predstavlja knjigo Slavice Pavlič in Viktorja Smoleja Partizansko šolstvo na Slovenskem, Janez Sušnik pa knjigo dr. Stevana Bezdanova Vzgoja in izobraževanje v mislih in delu Edvarda Kardelja.
Bralce, posamezne pedagoške delavce in vzgojno-izobraževalne organizacije, obveščamo, da lahko prvo in drugo številko revije, v katerih so objavljeni članki s posveta Teorija in praksa celodnevne osnovne šole posebej naročijo pri Zavodu SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Poljanska cesta 28.
MARIJA VELIKONJA
Vaje za samostojno učenje
iz slovenskega jezika, spoznavanje narave in družbe in matematike za nižje razrede celodnevnih osnovnih šol
V začetku tega leta je izšla na Pedagoškem inštitutu pri univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani knjiga SAMOSTOJNO UČENJE V NIŽJIH RAZREDIH CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE. Knjiga je namenjena učiteljem celodnevnih osnovnih šol kot pripomoček pri sestavljanju nalog in pri usmerjanju učencev v samostojno učenje. Zgledi nalog so bili izdelani iz slovenskega jezika, spoznavanja narave in družbe in iz matematike, ločeno za učence vseh nižjih razredov osnovne šole.
Sedaj smo na inštitutu pripravili še VAJE ZA SAMOSTOJNO UČENJE iz slovenskega jezika, spoznavanja narave in družbe in matematike. Vaje so napisali isti avtorji kot v prej omenjeni publikaciji {M. Jalen, A. Marušič in J. Vogrinc), toda tokrat so namenjene učencem. Natisnjene so na posebnih listih, Usti pa zloženi v mape. Mape so ločene po razredih. Mapa z vajami za učence L razreda stane 108 din, za ucence 2. razreda /00 din, za učence.?. razreda 104 din in za učence 4. razreda 75 din. V mapah od L do J razreda je 24 vaj iz prej navedenih učnih predmetov, v mapi za učence 4. razreda pa 16 vaj iz slovenskega jezika in matematike. Vaje za samostojno učenje so iste kot v knjigi Samostojno učenje v nižjih razredih celodnevne osnovne šole. Ce ima vsak učenec svojo mapo, lahko poteka samostojno učenje in reševanje nalog brez večjih izgub časa, ki je v celodnevni osnovni šoli določen učencem za samostojno delo, prihranjen pa je tudi čas učiteljem pri njihovih pripravah.	.
Knjigo in Vaje lahko naročite na Pedagoškem inštitutu pri univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Gerbičeva 62, Ljubljana.
Prihodnja kongresa zveze komunistov naj bi celotno in stvarno ocenila dosežke dosedanjih reformnih prizadevanj za samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja in oblikovala temeljna izhodišča za nadaljnje podružbljanje in samoupravno vraščanje vzgoje in izobraževanja v združeno delo, poudarja v uvodnem članku Ob kongresih Zveze komunistov Emil Rojc. Prav, tako naglaša, da bodo morali prav komunisti odločilno prispevati h krepitvi družbeno-vzgojne funkcije šole in uveljavitvi samoupravnega družbenega načrtovanja kadrov in izobraževanja in razvoju samoupravnih družbeno-gospodarskih odnosov kot podlage za uveljavljanje načela svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja.
V nadaljevanju revije je objavljen drugi del prispevkov s posvetovanja Teorija in praksa celodnevne osnovne šole. V članku Dosežki in nadaljnja usmeritev celodnevne osnovne šole razčlenjuje Jelica Mesesnel, (Zavod SRS za šolstvo) šestletne izkušnje pri uvajanju, uveljavljanju in razširjanju življenja in dela celodnevne osnovne šole, hkrati pa posebno pozorno predstavi koncept slovenske celodnevne osnovne šole in spremljanje in usmerjanje življenja in dela v njej. Drugi prispevki predstavljajo predvsem raziskave s področja telesne vzgoje in zdravstvenega varstva v celodnevni osnovni šoli. Tako Marija Škof z Inštituta za medicino dela, prometa in športa opozarja na raziskavo o utrujenosti učencev v osnovni šoli. Avtorice Mojca Pi-sanski. Fina Dovečar in Vlasta Guštin z Zavoda SRS za zdravstveno varstvo objavljajo nekatere ugotovitve o delu šolske zdravstvene službe v celodnevni osnovni šoli. Irena Ivančič, Šolski dispanzer Trbovlje, prikazuje zdravstveno varstvo v celodnevni osnovni šoli v Trbovljah. Raziskavo o telesni vzgoji za učence na razredni stopnji, ki je bila opravljena v celodnevni osnovni šoli Pirniče, predstavlja v članku Franjo Krpač. Dušan Gerlovič,
Kam s slabo oceno iz tujega jezika?
Vprašanje zaskrbljenih staršev
Bliža se konec šolskega leta in s tem se bo končalo tudi šolanje učencev prvega letnika usmerjenega izobraževanja. Starši smo zaskrbljeni, kako bo z učenci, ki jim tuji jeziki ne gredo. Z angleškim jezikom so imeli nekateri otroci težave že v osnovni šoli, toda tedaj to ni bistveno vplivalo na končni uspeh. Učenec je lahko nadaljeval šolanje čeprav je imel negativno oceno iz angleškega jezika. Kako bo to letos ob koncu prvega letnika srednje šole? Ali bodo imeli popravne izpite? Ali je nujno, da otrok, ki ne mara tega predtema, ponavlja, izgubi voljo do šolanja in se ne more izučiti niti navadnega poklica?
Staršem in drugim se zdi program usmerjenega izobraževanja pretežak za učence, ki so samo povprečno nadarjeni. Ti bi se želeli izučiti poklica in ne kažejo veselja, da bi nadaljevali šolanje, saj so veselje ob takem pretežkem programu izgubili.
Vprašanje, ki ga zastavljate, zbuja letos širšo zaskrbljenost staršev. Določilo, da lahko učenec v osnovni šoli napreduje tudi brez zadostne ocene iz tujega jezika, se je izkazalo v drugačni luči, ko je postal v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja tuj jezik obvezen učni predmet za vse učence, razen tistih, ki so v skrajšanih programih. Težko je
za učence, ki nimajo prave podlage iz tujega jezika, težko za učitelje, ki morajo delati z učenci s tako različnim prejšnjim znanjem. Verjetno bi bilo bolje, če bi tudi pri tujem jeziku v osnovni šoli opredelili nekatere temeljne zahteve in jih skušali s sodobnimi metodami in učnimi pripomočki tudi uresničiti, saj tuj jezik le ni nekaj tako težkega, hkrati pa danes sodi k splošni izobrazbi.
Podatki o letošnjem polletnem uspehu učencev v prvem letniku usmerjenega izobraževanja kažejo, da je učencem tuj jezik najtrši oreh takoj za matematiko. Upravičeno bi bili torej lahko črnogledi glede nadaljnjega izobraževanja teh učencev, če ne bi bila predvidena zanje posebna rešitev. Posebne izobraževalne skupnosti, ki so stvarno ocenile zdajšnji položaj, so pri večini učnih smeri, ki vodijo k poklicem tretje in četrte stopnje zahtevnosti (prejšnje poklicne šole), določile, da pozitivna ocena iz tujega jezika ni pogoj za vpis v drugi letnik. Ponavlja se torej določilo iz osnovne šole: V teh smereh bodo lahko učenci nadaljevali z izobraževanjem in prišli do poklica. Taka rešitev morda ni najbolj načelna, je pa življenjska, saj mora biti odprta pot do poklica, kot sami pravite, tudi tistim otrokom, ki jim učenje nekaterih predmetov že v osnovni šoli ni šlo najbolje.
UREDNIŠTVO
Za pravičnejše pokojnine
Že precej časa objavljate do--piše, ki se zavzemajo za pravičnejše pokojnine učiteljev, ki zdaj odhajajo v pokoj. Pa vendar: V časopisu pripovedujemo sami sebi to, kar vsi vemo. Zaradi tega pisanja se ne bo nič spremenilo.
Mislim, da bi s pobudami prosvetnih delavcev morali seznaniti odgovorne (predsednika sindikata, izvršni svet, skupščino in morda še koga — vi gotovo bolje veste, kdo je pristojen) in jih zaprositi za mnenje, kaj bodo storili, da bi popravili krivice. Njihove odgovore objavite.
M. JAGODIC
Storili smo prav tako, kot svetujete. Sproti, ko so dopisi prihajali, smo jih pošiljali tudi odgovornim osebam in organom. Najbolj izčrpno pismo o pokojninah prosvetnih delavcev, ki smo ga objavili v št. 3-82, pa je Tončka Žibert že sama poslala hkrati tako našemu časopisu kot »svojem sindikatu«, kot je v pismu napisala. Njeno gradivo in predlogi so tako prišli v roke tistim, ki so pripravljali tretjo konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki je obravnavala pereča vprašanja socialne varnosti delavcev.
V tej številki našega glasila lahko preberete tudi odgovore in stališča do teh vprašanj dveh najbolj pristojnih delavcev — dosedanjega predsednika republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje izobraževanja in znanosti,
Geze Čahuka (na drugi strani) in Borisa Lipužiča, člana predsedstva RS Zveze sindikatov Slovenije, ki odgovarja za področje vzgoje in izobraževanja (na tretji strani).
Časopis je res predvsem informativno sredstvo: obvešča in omogoča medsebojno sporočanje in izmenjavo mnenj, sproža javno razpravo o posameznih vprašanjih in jo usmerja, v njem lahko bralci s svojimi predlogi in vprašanji spodbudijo odgovorna družbena telsa in posameznike zahtevajo od njih odgovor. Časopis pa ne more in ne sme nadomestiti samoupravnih poti, po katerih se oblikujejo in sprejemajo odločitve. Zato časopis ne more odvzeti delavcem in občanom njihove ustavne pravice in obveznosti, da se tudi sami neposredno, po delegatski in drugih samoupravnih poteh in v družbenopolitičnih organizacijah zavzemajo za ustrezne rešitve, sodelujejo pri oblikovanju predlogov, ki jih obravnavajo in o njih odločajo pristojne delegatske skupščine.
Taka je v naši samoupravni socialistični demokraciji pot do odločitev, taka je vloga množičnih občil in taka tudi pravica in obveznost vsakega delavca in občana. Kot lahko sklepate po našem ravnanju, pa nismo ravnodušni do nobenega življenjskega vprašanja prosvetnih delavcev in skušamo po svojih močeh pospešiti ustrezne rešitve.
UREDNIŠTVO
Odgovor na odprto pismo
V Prosvetnem delavcu št. 7 z dne 12. aprila t. L smo objavili Odprto pismo pred koncem šolskega leta, ki nam ga je poslala naša bralka in naročnica, kot se je podpisala, A. Malgaj. Želeli smo, da bi na pismo odgovoril nekdo od bralcev, ki živijo in delajo s šolsko mladino, saj je ocena učiteljevega dela v tem pismu zelo enostranska. V dodatnem pismu, ki nam ga je poslala 20. 5. 1982 (spregledala je, da smo njeno pismo že objavili), nadaljuje s takim črnogledim razmišljanjem in sprašuje: »Smo mar pedagogi v šoli za to, da bi čim več otrok onesrečili?« Te dni pa smo prejeli na navedeno pismo tale odgovor naše sodelavke Erike Ferbar.
Oglašam se, tov. Ana Malgaj, ker sem se zamislila nad nekaterimi vašimi vprašanji in trditvami. Vi, na eni strani, mati preobremenjenega, neugnanega, majhnega in pozabljenega otroka, in jaz, učiteljica, ki krojim njegovo življenjsko usodo.
Otrokova življenjska usoda, tovarišica Ana, se začne krojiti
IZ DOMSKE VZGOJE
že zelo zgodaj. To je pričakovan otrok v družini, porod brez za-pletljajev, materino dojenje, odziv staršev na otrokov jok, nenehno spletanje čustvenih vezi med starši in otrokom, med očetom in materjo.
Otrokovo usodo krojimo, ko ga puščamo -na dvorišče, med vrstnike v vrtec, ko ne pohodimo
ne mravlje ne črva, ko z njim odkrivamo tajne v potoku, v gozdu, na njivi, na vrtu; ko skupaj z njim prisluhnemo žgolenju ptic; ko mu tudi stotič mirno odgovorimo na njegov zakaj.
Nekateri učenci pridejo z zelo bogatimi izkušnjami v 1. razred. In te izkušnje so si pridobili v dolgem šestletnem obdobju ob skrbnih svojcih, ki so jih naučili gledati in videti, poslušati in slišati.
» Tudi tisti majhni in vedno pozabljeni otroci upajo, da bodo ob koncu tovarišice popustile, jim darovale nekaj za trud vsega leta.«
Prvič: To, da bodo tovarišice darovale ocene, upajo starši.
Samo z besedami ne
moreš vzgajati
Učne ure so edina in stalna oblika množične zaposlitve učencev v domovih. Učenci uporabljajo čas pred temi urami in po njih v glavnem tako, kot sami želijo in tako kot jim dopuščajo razmere v domu.
Vzgojitelji so učencem ves čas na voljo kot svetovalci in usmerjevalci domskega- življenja in dela. Vzgajajo jih s predavanji, organiziranimi pogovori, sestanki, največkrat pa priložnostno ob raznih dogodkih iz življenja in pri interesnih dejavnostih. Na učence v domu pa bi morali najbolj vplivati tedaj, ko so prosti in ne vedo, kaj bi počeli, Če se v domu ta čas nič ne dogaja in se učenci razkropijo po mestu, zamude marsikaj. Zmeraj pa se pojavlja vprašanje, kako obdržati množico učencev v prostem času v domu. Organiziranih interesnih dejavnosti se udeležuje ponavadi le malo učencev, večina pa jih je prepuščena sama sebi. Zabavo in sprostitev si iščejo sami. Njihove zamisli so včasih dobre, večkrat pa se izrodijo tudi v razne oblike neprilagojenega vedenja. Če vzgojitelj ni ob učencu ali če učenec ni v zdravem, dejavnem okolju vrstnikov, ni mogoče doseči posebno velikih vzgojnih uspehov. Samo prepovedi, svarila, nenehni napotki za pametno življenje in uspešno delo ustvarjajo ozračje nesproš-čenosti in pedagoške prezasiče-nosti. Vzgoja z delom in ob delu je najboljša metoda vzgoje tudi v domovih za učence.
Večkrat poslušamo opozorila, da se je v domovih treba prilagoditi novim potrebam mladih. In kakšne so te nove potrebe? Potrebe po dejavnosti in ustvarjalnosti učencev so prav gotovo na prvem mestu.
Večkrat ugotavljamo, da sodobne potrebe mladih preraščajo naše zmožnosti in sposobnosti, res pa je tudi to, da je le malo učencev, ki so povsem pasivni. Za to so posebni vzroki. Učenci se v glavnem navdušujejo za tiste zamisli in dejavnosti, pri katerih tudi sami ustvarjalno sodelujejo. Če so izločeni iz procesa nastajanja kake vrednote, se zanjo manj navdušujejo. Zaradi ravnodušnosti in pasivnosti pa nastanejo tudi slabe možnosti za razvijanje posameznih dejavnosti. Veliko teh dejavnosti zahteva dobro tehnično opremljene, primerne prostore, denar, osebno odgovornost itd. Zaradi pomanjkanja vsega tega propadejo vsi lepi načrti in zamre veliko dejavnosti. Iz stiske se ponavadi rešujemo tako, da gojimo v glavnem le tiste dejavnosti, ki so najbolj preproste, privlačne in poceni, to pa so športne dejavnosti in dejavnosti, ki zaposlujejo le manjše skupine učencev. Ostaja vprašanje, kako in s čim zaposliti večino učencev. Veliko gojencev najhitreje navdušijo tiste dejavnosti, ki so izvirne, duhovite ali tekmovalne. Večina športnih, kulturnih in tehničnih dejavnosti
je takih, da lahko z njimi zaposlimo tudi veliko gledalcev ali poslušalcev, vendar jih je treba napraviti zanimive in povečati reklamo zanje. To lahko dosežejo samo dobro usposobljeni, delavni in primerno nagrajeni mentorji. Pri vsem tem moramo poudariti, da se z vzgojo v domovih ukvarjajo ljudje najrazličnejših profilov. Veliko teh šole še niso usposobile za vodenje katerekoli dejavnosti. Tudi pri vsakoletnih seminarjih za strokovno
izpopolnjevanje domskih vzgojiteljev to področje še ni prišlo na vrsto, prav gotovo pa bo moralo imeti v prihodnosti prednost. V pedagoški praksi ugotavljamo, da samo z besedami ne moremo več uspešno vzgajati. Dobršen del nekdanje vzgojiteljeve vzgojne vloge v domu so danes prevzela tudi množična občila, zato je še bolj potrebno, da je vzgoja v domu vse manj besedna in vse bolj povezana z delom. ALOJZ MOKRIN
Učenci doma igrajo šah (Foto: Brane Purkart)
Predšolski otroci VVO Univerzitetni klinični center v Ljubljani so v avli centra predstavili svoje čudovite izdelke v počastitev dneva mladosti. Razstavo na temo »Nočem, ne maram, ni mi všeč« so si obiskovalci lahko ogledali do 31. maja
to
Drugič: Prepričate se lahk da smo v nekaj zadnjih letih v skrb teoretično in praktično p^-— svetili ravno tem otrokom, ki ji 0gt imenujete pozabljeni otroci. ^
le učiteljem, tudi staršem je v vj j0|
liko pomoč literatura, ki daje ni l;e potke za delo z nemirnim učeil0Vg cem, vedenjsko in osebnostc ja 0 motenim učencem in navodila !)l;ra učence s specifičnimi učnimi žavami.	tvu
»Tovarišice zahtevajo mir i'nen-otroci morajo sedeti pri min eda Toda, kako naj to zmorejo, če je eljS( njih toliko mladih moči in neui lern nanega veselja...«	elip
- Spoštovana mama Ana! Pru^i dite vsaj enkrat v razred in Hanif ozrite na svoje malčke, vtepajliiina jim v glavo modrost in učenos1 anit ko vam miga 36 glav, klepeta 3 ate, jezičkov, maha 72 rok, se prt jem mika in ropota 36 mizic in stok lob] kov.	L0
Za neugnano veselje pa žal (fot : prostora in časa niti med odmoritaln( Strokovnjaki še niso pogruntalora oblazinjenih robov mizic, meblas. kih radiatorjev, prostranih hodiona nikov in zaves namesto vrat. ješ d Naj dodam le še to, da vseenijei0 skrbimo, da se otroci malo r%aj zmigajo. Vsak dan dosledno te|ei0 lovadimo 5 minut za zdravje|ter med odmori pa se učenci lahkiokl organizirano, mirno sprehajajmo po hodniku.	j(
»Zakaj se, recimo, spoznava^.' nje narave in družbe ne poučuje H|jce naravi sami...?«	T
Popolnoma se strinjam z vamij^l
da bi bilo to idealno, vsaj zj^ mestne otroke.	H,
vi?
In zakaj se ne poučuje v nara^
— Do najbližjega gozdička jC 10 minut po zelo prometni cestiL ^ čez nevarno križišče.	La
— Učitelj po zakonu odgo\
varja za 15 učencev, v razredu p'V,,
jih je tudi 36. Kje dobiti sprertLi stvo?	C
— Kako učiti v naravi 3t|
liak
neugnanih, veselih malčkov? S|0v »In ob koncu: Ali se tovarišici)
zavedajo,da s svojimi ocenam? Vt
krojijo življenjsko usodo učetr* ak cev? Če v kali, v prvih razredi^) osnovne šole zatirajo učenčevi S zmožnosti, ga s tem prikrajšajo z\ mnoge življenjske radosti.«
Ali se starši zavedajo, kakci malo koristijo otroku nerealni ocene? Kako se vsako leto boj maščuje površno znanje, pridobr Ijeno v začetnih razredih? Da sf
v resnici privilegirani tisti učencifv
at*l
U
ČV;
trni
'h
om
'lo|
'jo
teli
ki jim družba omogoči ponavljal razred?	K
Ne verjamem, da najdete kjerkoli tovarišico, ki ne oce' njuje otrokovega napredka z vse odgovornostjo. Kaj ni učiteljic^1 tista, ki se najbolj veseli rezulta,r 1 tov svojega dela, učenčeveg* znanja?
» Vsa družina je prizadeta, čl prinese otrok slabo spričevalo, otrok pa nima več veselja de šole.«
Tudi tovarišica je močno pri' zadeta, če je družina prizadete šele na koncu šolskega leta, ko prinese otrok slabo spričevalo ^ Kje je bila družina med dolgin1^ šolskim letom? Kako je poma-^J gala svojemu otroku prek njegol a vih težav med letom?	t?.'
Naj starši prvi dan šolskeg^.11 pouka postavijo otroka v razredj ^ in poreko: Tu je, vaš je. L'
Naj starši že s šestim letorf 1 otrokove starosti preložijo vse breme vzgoje in izobraževanja le na učitelja, ki ima v razredu 3C otrok vsako minuto. svojega ^
^Vqi
sir
iols
'tis
'eP
na
Pta
ske
ške
dela?
koi
»Če hočemo zgraditi sociali);^ stično družbo, jo začnimo ustvat- . jati že v prvih dneh otrokovega L življenja.	™
Naj ta mali človek ne raste * Va| prepirih, dimu in alkoholu. S[1) Naj ne raste zapuščen in osam ^
llen-	. L
Naj mu starši ne kažejo svof ,^ ljubezni le skozi materialne do- ' brine, kajti le tedaj, če bo nenehno re čustveno dobival, bo znal kasneje ^ tudi kaj dati.	, ^
Ni dvoma, da učitelji gradimo ^ socialistično družbo. Če pa jo ^ gradimo skupaj s starši, je pa vča- i ^ sih vprašanje.	(j.
ERIKA FERBAR


Nekaterih tradicij
de moreš spremeniti čez noč
p'"
‘FOgovor z Jožetom Zupančičem, ravnateljem celjske gimnazije
'' V1 J°že Zupančič, ravnatelj celj- O Kaj pa druga stran medalje, ^gimnazije, je izredno delaven	ko ugotavljamo, da imajo nek-
gimnazije,
če;Wek. Njegovo delo, razmišlja-)a o raznih vprašanjih in nema-lahk— • ■■	'•••	■ • v ..
, rat tudi rešitve teh vprašanj je ^iti v celjskem srednjem šol-tvu
j o njih beremo v tem ali r. Uern časopisu, najbolj pa je se-
“ TCda Putiti nipopvr, r/,V// ,,■)
., - čutiti njegovo »roko« na oljski gimnaziji. Veliko je pro-'w‘l'ernov, o katerih je razmišljal, . 0 j'h je vsaj na »svoji« šoli bniidj regj^ precej pa jih je pove-
1 .pnih z vprašanji, ki se porajajo aJ "naj šolstva. Med tako imeno-°, artimi »šolskimi« problemi, s 1 J alerimi se Jože Zupančič v zad-^ Času bolj načrtno in po-
0	'obljeno ukvarja, je prav go-3Vo vprašanje učenca in učitelja
1	T0! subjekta vzgojno-izobraže-
danje gimnazije, kar zadeva splošnoizobraževalne vsebine prednost pred nekdanjimi poklicnimi šolami?
»Splošnega znanja bo prav gotovo več na vseh srednjih šolah. In prav je tako. Menim tudi, da naše družboslovne ali kakršnekoli šole že, ki bodo nadaljevale »tradicijo« gimnazij, s tem ne bodo prikrajšane. V programih se bo gotovo marsikaj spremenilo, takšni, kakršni so zdaj, bodo po vsej verjetnosti ostali le v temeljih, sicer pa jim bo treba dodajati, odvzemati, jih spreminjati — glede na potrebe
telji že dolgo opozarjamo, da vzgojne vsebine prav zaradi tako poudarjenih izobraževalnih vsebin izgubljajo svoje mesto v programih.«
O Ali mislite, da ne bodo vse glasnejša opozorila, češ da znajo učenci usmerjenega izobraževanja zmeraj manj?
»Dokaj zahtevno in težko vprašanje. Mislim, da moramo biti pošteni — do učencev in šole. Velikokrat rečemo, da je osnovna šola slaba, prav to trdimo tudi za srednjo šolo in za visoke šole. Če že tako govorimo, bi morali dodati še, da so slabi osnovnošolski učitelji pa tudi učitelji v srednjih, višjih in
10T*rtega procesa. Vendar pogo-tator	“ -
'ta nisva začela s to temo, pač ieTs posplošeno oceno, ki zadeva 0 pnavadi nekdanje gimnazije, F da niso povezane z združenim enflom in se zdaj, predvsem pri r3rajanju proizvodnega dela in . povne prakse niso znašle. Tudi sva razmišljala, da so imele iisToklicne šole »prednost« pri po-aJTC2ovanju z združenim delom.
VJ »Strinjam se z vami,« je dejal •J0,že Zupančič, »da so imele po-' flicne šole prednost pred nami,
n-jl6 morem pa se strinjati z ugoto-
W................
lev
rtvijo, da gimnazije — govorim .uveda lahko le o naši šoli — niso [rJ'le povezane z združenim Nom. Pri nas imamo, na primer, Je več let proizvodno delo za (jptješolce, pa nikoli nismo imeli Pav. Menim
Celjska gimnazija: vztrajno po novem
. ______ tudi, da večjih
pžav pri povezovanju z združe--„,\i delom tudi v prihodnjih letih
, M, delom tudi v prihodnjih letih Itf^bi smeli imeti — ne poklicne j°le ne nekdanje gimnazije, saj 3(No tudi družbene dejavnosti,
' ‘5 katere se bodo vezale družbo-s'0vne usmeritve (ki so v večini /dprtslcjnice gimnazij) postale člen Verigi naše kadrovske politike. *frtk° bo treba ustvariti odnose #Tv°bodne menjave dela.«
‘n Spraševali smo naprej.
■ k__________________________________
prakse, življenja. Vse bolj opažamo, da se tudi v programih srednjega usmerjenega izobraževanja idaljujejo vsi nesmisli iz programov osnovnih šol. Tako v osnovnošolskih kot srednješolskih programih je preveč poudarjena izobraževalna poanta in prav zato je v njih zelo veliko faktografije, ogromno preživelega: zastarelih podatkov, ki se jih morajo učenci naučiti do kdnference in jih potem z velikim veseljem pozabijo. Uči-
visokih šolah. To pa ni res. Bistvo je v programih, v tem, kako jih sestavljamo za posamezne predmete — ne glede na stopnjo šole. Bistvo vseh sporov, problemov in odklonov je torej v samih programih, ki jih, kot vse kaže, še ne znamo prav zasnovati.«
O S skupno vzgojno-izobra-zbeno osnovo smo postavili enotne temelje vzgojno-izobra-zbenib vsebin za vse srednje šole, uspehi ali odstotki uspešnih
učencev pa so po šolah različni. Mar to pomeni, da so na nekaterih šolah dobri učitelji, na drugih pa slabi ali slabši? Ostaja namreč mnenje, da so nekatere šole dobre, druge pa slabše.
»Prepričan sem, da dela večina učiteljev po najboljših močeh in da so izredno prizadevni. Menim pa, da z njimi ne ravnamo prav. Največkrat jih postavimo kar pred »dejstvo«. Formalno sicer pravimo, da so »izvajalci« sodelovali pri sestavljanju in sprejemanju programov, vsi pa dobro vemo, kako so bili programi sprejeti. Tako je z učitelji, pa tudi že vzgojiteljicami v vzgojno-varstvenih organizacijah in z univerzitetnimi učitelji. Premalo možnosti imajo, da bi resnično ustvarjali programe ali pa sodelovali pri njihovem nastajanju. Le tako bi namreč učitelj snov ne le razumel in pripravil, pač pa bi jo ustvarjal in soustvarjal in jo z vsem znanjem, srcem in smislom za vzgojno-izobraževalno delo tudi razlagal učencem. K temu dodajmo še proračunsko financiranje vseh družbenih dejavnosti — tudi izobraževalnih — ki pospešuje razvoj izobraževalnega področja tudi na račun vzgojnega. Dokler teh zadev ne bomo rešili, bomo ostali pri pos-ploševanih ocenah o uspehih in neuspehih, pa tudi pri ocenjevanju »dobrih« in »slabih« šol. Res je tudi to, da nekaterih tradicij ni mogoče spremeniti čez noč. Na tistih šolah, ki so na slabem glasu, pa bi morali več delati, vlagati vanje več denarja, izboljševati kadrovsko sestavo in postopno spreminjati odnos do njih.«
O Trdite, da bi morali na takih šolah drugače in morda bolje delati. O vaši šoli pravijo, da je dobra. Zakaj?
»V zadnjih letih smo resda naredili marsikja novega, veliko pa tudi že v prejšnjih letih. Razvili
aj menijo ucenci
proizvodnem delu
;ei Ovajanje usmerjenega izobra-,S(fevanja je prav gotovo eno cjprtied prekimnih obdobij re-:a'[0rrtte našega šolstva. V vsa ta re-
.irk	v vsaiaic--
glH^rtna prizadevanja je družba r°žila veliko truda. Tudi trenj čired tistimi, ki so branili doseda-šolo in med tistimi, ki so ho-Mert šolo tesno povezati s proi-r0dnjo, ni manjkalo. Ker se je rivrtterjeno izobraževanje v tem :tj[°)skem letu že začelo, je prav da korirtluhnemo tudi učencem, ki so o ?ePosredni udeleženci tega izo-riirrtževanja in jih povprašamo, a-Lai nienijo o usmerjenem izo-o-Jrtžcvanju in kako ocenjujejo
P°vezovanje šole s proizvodnjo
gapfoma kako ocenjujejo izvaja-;dpe Proizvodnega dela učencev.
V naši OZD — SOZD REK [D‘'tovo Velenje — je bilo doslej seaa Proizvodnem delu in delovni le Uaksi več kot sto učencev rudariti ?e, kovinarske, elektrotehni--družboslovne, naravoslovne Pedagoške usmeritve. Do
ko
‘rtca šolskega leta jih bo prišlo
l' v -*va
r Se okrog 20(1
a . Ua bi se prepričali ali dobili
—	»-»l	pi V^J^l 1VC111 Clll	L/111
trditev, da smo se na proi-v ^dno delo učencev ob sodelo-artju s šolo primerno pripravili, j- z ustrezno anketo anketirali 1° učencev, ki so bili na proi-l< i0dnem delu v našem kombina-r U'Anketa je bila anonimna.
0 Ue na kratko povzamemo je puhate ankete, lahko rečemo, 3 so učenci na splošno zelo za-0 'J0voljni s proizvodnim delom in :o ']a Je zelo malo tistih, ki niso za-“0Voljni (1,02%). Nekoliko . at)j ugodni so odgovori
“go vprašanje, kjer učenci
ugotavljajo, kakšna je povezava med znanjem, ki so si ga učenci pridobili v šoli pri osnovah tehnike in proizvodnje in proizvodnim delom. Po pogovorih s šolami smo ugotovili, da le-te nimajo zadovoljivo opremljenih specializiranih učilnic, v katerih bi lahko poleg teoretičnega znanja iz predmeta osnove tehnike in proizvodnje dobili dovolj ročnih spretnosti, ki so potrebne za uspešno vključevanje v proizvodno delo. Ob tej ugotovitvi pa moramo reči, da povezava med proizvodnim delom in predmetom osnove tehnike in proizvodnje — vsaj tako kažejo odgovori — tudi ni slaba, saj v resnici z njo ni bilo zadovoljnih le 7.14% anketiranih učencev.
Odgovori na vprašanje, ali so učenci dobivali dovolj spodbud za delo od delavcev, s katerimi so skupaj delali, so razveseljivi, saj je 93,87 % učencev spodbude, ki so jih dajali delavci, ugodno ocenilo. Ta podatek potrjuje, kako pomembna je dobra priprava za proizvodno delo v organizacijah združenega dela.
Prepričan sem, da smo v naši organizaciji združenega dela izbrali primerne in prizadevne organizatorje in izvajalce proizvodnega dela in da so se le-ti na seminarjih dobro usposobili za izvajanje proizvodnega dela učencev. Primemo so izbrali dela in naloge za učence in jih v izvedbenih učnih načrtih in učnjh pripravah za posamezne naloge dobro opredelili za uporabo na proizvodnem delu. Poleg organizatorjev in izvajalcev proizvod-
nega dela so tudi drugi delavci ustrezno motivirani za delo z učenci.
Mislim, da so bili uspehi pri organiziranju proizvodnega dela v primerjavi s »počitniško prakso«, ki je potekala bolj ali manj brez poprejšnjih priprav in programov, doseženi z organiziranim, enotno vodenim in načrtnim delom v obdobju priprav in med samim izvajanjem proizvodnega dela. Tako smo proizvodno delo učencev dvignili na znatno višjo kakovostno raven, kot jo je dosegala »p'6citniška praksa«.
Na vprašanje,- ali bi učenci lahko zakonitosti proizvodnega procesa in življenja delavcev v tovarni, ki so jih spoznali na proizvodnem delu, spoznali v šoli, je- pritrdilno odgovorilo le 4,8 % učencev, 95,2 % pa je odgovorilo, da ne. Dobljeni podatek dovolj zgovorno potrjuje, da usmerjeno izobraževanje zbližuje šolo s proizvodnjo in da bi bili učenci brez proizvodnega dela za marsikatero spoznanje obenem pa tudi ročno spretnost prikrajašni.
Peto vprašanje, ki je vezano na to, kako učenci ocenjujejo samoupravljanje v delovnem okolju, kjer so bili na proizvodnem delu, smo uvrstili dodatno na predlog predstavnika iz Zavoda SRS za šolstvo. Predvidevamo, da je vprašanje za učence precej težko, zato je 26,31 % anketirancev v anketi izjavilo, da na vprašanje ne vedo odgovoriti, 28% anketirancev je menilo, da je zanimanje delavcev za samou-
pravljanje zadovoljivo, 34,20.% jih je zapisalo, da imajo delavci premalo znanja za uspešno vključevanje v samoupravljanje, le 10% pa jih je navedlo, da delavci ne kažejo dovolj zanimanja za samoupravljanje.
Nazadnje smo želeli zvedeti, kakšne so druge pripombe učencev o proizvodnem delu in delovni praksi...? Na to smo dobili številne odgovore, ki smo jih razvrstili takole:
— Na proizvodnem delu sem se veliko naučil in predlagam, da bi moralo potekati več časa.
— Proizvodno delo mi je bilo všeč.
— Na proizvodnem delu sem spoznal, kako živijo delavci v tovarni.
— Z delavci smo se dobro razumeli in sodelovali.
— Na proizvodnem delu sem se naučil več kot pri osnovah tehnike in proizvodnje.
— Delo je bilo enolično.
— Brez pripomb.
Poleg navedenih kategorij odgovorov so bili še naslednji posamezni odgovori:
— Kdor si je pri delu prizadeval, si je prav gotovo zaslužil nagrado.
— Delavci pri pospravljanju izkoriščajo učence.
— Preveč so nas silili k delu.
— Proizvodno delo mi je bilo všeč, ker je bilo raznoliko.
— Ni mi všeč, da bom moral zamujeno proizvodno delo kasneje nadomestiti.
Ko smo se lotili anketiranja, smo se sicer spraševali, ali sploh morejo izjave učencev objektivno prikazati pojav, ki ga raziskujemo. Ob pregledu anketnih vprašalnikov smo spoznali,da povedo odgovori, dobljeni z anketo, marsikaj, hkra‘ti pa so navodilo za nadaljnje organiziranje proizvodnega dela učencev. MARTIN PUSTATIČNIK
smo predvsem oddelčno samoupravo učencev in pri tem dosegli velike uspehe. Že pet let imamo v letnem načrtu zapisano, da sta prva in tretja konferenca oddelčni, druga in četrta pa tako imenovani delegatski in učiteljski. To pomeni, da pridejo učitelji na oddelčno konferenco v oddelek in se tam z učenci pogovorijo o vzgojnih in izobraževalnih dosežkih, na učiteljsko konferenco pa prihajajo učenci delegati oddelkov in se pogovorijo z učiteljskim kolektivom.«
O Kaj je bilo težje — prepričati učitelje ali učence?
»V resnici oboje. Vendar le prvo leto. Ko je bil led prebit, ni bilo večjih težav, saj so oddelčne konference postale normalna oblika dela. Zdaj prihajamo v obdobje, ko bodo tudi oddelčne ocenjevalne konference izumrle, usahnile; vse probleme rešimo sproti, ocenjevanje je javno, tako da ni več spornih zadev v izobraževanju. Nekoliko težje pa je na vzgojnem področju. Seveda tudi tu poskušamo in delamo. Vsak oddelek
ima vsaj tri kulturne prireditve na leto in izda eno ali dve razredni glasili. Vse te dejavnosti potekajo brez mentorjev, učenci jih Kami pripravljajo in izvajajo in se ob tem delu resnično oblikujejo. Pred tremi leti smo, menda prvi v Sloveniji, ustanovili štiri mladinske osnovne organizacije in s tem dosegli, da so postali mladinci v naši šoli de-javnejši.«
O Tako torej postajajo učenci subjekti vzgojno-izobra-ževalnega procesa?!
»Po vsej verjetnosti to še zdaleč niso, dajemo jim pa možnosti. Postopoma gremo po tej poti, normalno pa je, da imamo pred sabo še veliko poti. Treba je delati in učitelj na splošno veliko dela. Prepričan sem, da je v vsakem kolektivu nekaj takih, ki so za to delo še posebno zavzeti in ko se z njimi pogovoriš, jih spodbudiš, delo steče. Povsod je mogoče delo načrtovati tako, da damo tudi učencem možnost, da vplivajo na vzgojno pa tudi izobraževalno dejavnost«.
JASNA TEPINA
Reforma visokega šolstva
Načrtovanje zahteva omejitev vpisa novincev
V pripravah na preobrazbo visokega šolstva so postali stalna oblika dela delovni pogovori, ki se jih udeležujejo predstavniki obeh univerz in republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo ter dekani visokošolskih organizacij. Na teh sestankih razpravljajo o aktualnih vprašanjih in nalogah in usklajujejo delovanje visokošolskih organizacij s skupnimi cilji in zahtevami reforme.
Tako vsebino je imel tudi delovni sestanek, ki je bil na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, letošnjega 17. maja. Na njem so obravnavali letošnji vpis novincev. Po sedanjih podatkih število prijavljenih za redni študij presega za vec kot tisoč načrtovani vpis. Razmeroma malo je usmeritev in smeri, kjer je prijav premalo, okoli 15 visokošolskih organizacij pa bo verjetno moralo omejiti vpis, če ne bodo s preusmerjanjem pravočasno uskladile vpisa z načrtovanim obsegom. Tega ne bi smela nobena visokošolska organizacija prekoračiti za več kot 15 odstotkov, k vsakemu prekoračenju pa mora
dati soglasje tudi posebna izobraževalna skupnost.
Razprava je obravnavala tudi, kako uveljaviti v visokem šolstvi’ nekatere zahteve zakona c usmerjenem izobraževanju. Po podatkih iz organizacijskih poročil okoli 10 odstotkov visokošolskih učiteljev in drugih sodelavcev še nima ustreznih ali ve Ijavnih nazivov. Zakon o usmer jenem izobraževanju določa, di se visokošolski učitelji, znanstveni delavci in drugi sodelavci, volijo v ustrezne nazive vsakih tri do pet let. Reelekcija, to je, ponovna izvolitev, velja za vse, to pa povzroča včasih tudi hudo kri, zlasti pri tistih visokošolskih učiteljih, ki so na pragu upokojitve-
Potrebno bo torej enotno ir:-razumno izvajanje zakona. Po spešiti bo treba tudi pripravo samoupravnega sporazuma, ki bo poenotil postopek za pridobite-magisterija in doktorata znano sti. Visokošolske organizacije pa bodo morale po zakonu o usmer jenem izobraževanju kmalu končati pripravo svojih statuto\
J. V.

Podobe trenutkov
»Želimo podpirati ustvarjalnost mladih in povezati kulturno dejavnost vseh šol na Slovenskem: osnovnih, srednjih in visokih šol in privabiti vso drugo mladino iz tovarn. Iščemo možnosti za kakovostno sodelovanje z animatorji in z mentorji. V mladih je veliko ustvarjalnosti, zato morajo biti soustvarjalci vsebinskega načrtovanja kulturnih programov.«
To je le nekaj izmed številnih, spodbudnih misli in dobrih želja, ki smo jih slišali v Cankarjevem domu na tiskovni konferenci. Zvenele so kot voščilo pravkar končanemu 7. kulturnemu tednu ljubljanskih srednješolcev, ki je bil v Cankarjevem domu od 4. do
11.	maja.
Srednješolci, ki so sodelovali na tej prireditvi, in njihovi mentorji so prav gotovo doživljali ta teden kot svoj praznik, saj so po dolgem času imeli možnost predstaviti javnosti svoje kulturne dosežke, ki so bera enoletnega prizadevnega dela. Vse priznanje za to zasluži vodstvo kultur-novzgojnega programa v Cankarjevem domu, ki je na široko odprlo vrata mladim in spodbujalo in usmerjalo mlade in njihove mentorje.
Podobe trenutkov postajajo tradicionalna kulturna prireditev ljubljanskih srednješolcev, saj praznujejo letos svoj sedmi jubilej. Od skromnih začetkov na pobudo dijakov gimnazije Ivan Cankar v Ljubljani je prireditev prerasla danes v srečanje desetih srednjih šol. To je bila pestra kulturna paleta, ki je združila dosežke ljubljanskih srednješolcev na področju dramske, literarne, likovne in glasbene dejavnosti. Tokrat so se naši javnosti predstavili učenci srednjih šol za splošno kulturo in elektroenergetiko, za elektroniko, elektrotehniške šole, za družboslovno usmeritev, za računalništvo, za zdravstvo, vzgojiteljske šole, za naravoslovno usmeritev, administrativne in pedagoške šole.
Dramska dejavnost je zajela različne zvrsti od recitalov, dramatizirane proze pa vse do celovečernih dramskih predstav, literarno dejavnost mladih pa letos zaradi razširjenega kroga sodelujočih šol ni bilo mogoče primerno predstaviti obiske valcem. Za likovno razstavo je prevzela vso skrb Srednja gradbena šola. Letošnja likovna razstava, zelo raznolika glede na izbor likovnih del, je predstavila in poudarila proces dela pri likovnem ustvarjanju, ne pa končnih izdelkov. Lahko bi rekli, da je bila to predstavitev od prve »likovne abecede« do srednje podlage, od koder se lahko začne razvoj posamezne . ustvarjalne osebnosti.
Razpis
Na kulturnem tednu je bila naj-šibkeje zastopana glasbena dejavnost, čeprav so povabili k sodelovanju vse srednje šole.
Če strnemo misli, ki so nam jih povedali srednješolci ob njihovem kulturnem tednu: Čedalje več srednješolcev se zanima za kulturno dejavnost, toda, pri večini še zmeraj ni potrebnega zanosa. Doslej je bila dramska dejavnost omejena le na šole in pogostokrat otežena zaradi pomanjkanja prostora in včasih tudi posluha, zdaj pa se stvari spreminjajo na bolje: prireditve so javne, pa tudi v kulturnih domovih imajo več posluha za potrebe mladih. Napačno je, da doslej še niso povezani z mladimi zunaj srednjih šol, z mladino, ki dela v tovarnah. Podobe trenutkov je treba približati vsakemu mladincu, vsak mora občutiti, da je tudi kultura pomembna, ne samo nogomet. Zelo dobro je, če se mentorji menjujejo, prav bi bilo tudi, če bi mladim privzgojili pravilen odnos do del, razstavljenih v galerijah, ki ga pogostokrat pri večini pogrešamo, saj gredo na razstave le, če so obiski obvezni.
In kaj pravijo mentorji: »Doslej smo bili prepuščeni le sami sebi, v Cankarjevem domu pa smo našli čudovito spodbudo, to nas je usmerjalo k boljši kakovosti dela. »Prav bi bilo, da bi mentorji kolobarili« po šolah in se izmenjevali. Tako bi preprečili škodljive vplive in zasvojenost mladih z osebnim izrazom peda-gogov-umetnikov, ker so mladi občutljivi in dovzetni kot pivnik.«
Mladim v spodbudo naj povemo, da bo junija v Cankarjevem domu »Javna tribuna kulture mladih« (ne za mlade!), kjer bodo lahko izpovedali svoje želje in hotenja na področju kulture na Slovenskem. Vsi mladi zunaj srednjih šol, ki delajo v tovarnah in drugje in ki se zanimajo za kulturno delovanje, se lahko povežejo prek Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je v nenehnem stiku s Cankarjevim domom. Naj sklenemo z besedami vodje kulturno vzgojnega programa v Cankarjevem domu: »Ustvarjalnost mladih nosi s seboj prvine kulturne raznolikosti. Čankarjev dom naj postane kulturno žarišče mladih, druži in prepleta naj pestro ustvarjalnost in hotenja mladih, ki naj ne posnemajo profesionalcev, temveč naj ostanejo ljubitelji. Kakovost mladih se kaže predvsem v lastnem izrazu! Menim, da je treba za prihodnjo uspešno pot povezati pobudo in razgledanost mladih z natančno pedagoško dejavnostjo!«
TEA DOMINKO
FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR razpisuje za leto 1982 literarne nagrade za krajše prozne sestavke, pesmi in dramski prizor s tematiko iz naše revolucije:
I. PESEM ZA OTROKE
H. PROZNI SESTAVEK (črtica za otroke)
III. KRATEK DRAMSKI PRIZOR ali SKEČ, PRIMEREN ZA OTROKE
L nagrada:	5.000 din
2. nagrada: 4.000 din
1.	nagrada: 5.000 din
2.	nagrada: 4.000 din L nagrada: 5.000 din 2. nagrada: 4.000 din
Razpisa se lahko udeleži vsak državljan SFRJ.
Razpis je anonimen.
Posamezne prispevke je treba opremiti z geslom, popolne naslove pa priložiti v zaprtih ovojnicah.
Prispevke pošljite do vključno 1. decembra 1982 na naslov: Festival Kurirček Maribor, 62000 MARIBOR, Tomšičeva 45.
Zaželeno je, da avtorji pošljejo vsaj tri kopije.
Žirijo bodo sestavljali književniki in predstavniki Festivala Kurirček.
Festival Kurirček Maribor
»Deseti brat« Vojka Duletiča
Vojko Duletič je filmsko upodobil roman Josipa Jurčiča Deseti brat. Vsakdo, ki je prebral roman tedaj, ko je še hodil v šolo, nosi v sebi podobe Martinka, Krjavlja, Lovra Kvasa, Manice in drugih. Slavisti dodajo temu tudi svoje strokovno znanje. Vojko Duletič pa se je odločil, da nam bo zgodbo povedal po svoje. Tako kot je to storil v vseh svojih filmih, izmed katerih lahko uvrstimo filma Med strahom in dolžnostjo in Moja draga Iza med pomembne dosežke slovenske kinematografije.
Duletičev slog je zmeraj samosvoj irr zahteva od gledalca zavzeto sodelovanje. O tem, ali je tako dostopen najširšemu občinstvu, ali je to dobra ali slaba stran njegovega dela, v tem zapisu ne bomo razpravljali. Pred nami je pač film, nastal po Jurčičevem romanu, ki mu je avtor hotel ostati zvest.
Roman z romantičnim zapletom je poln realističnih prikazov ljudi, njihovih medsebojnih odnosov, kraja. Film je skušal obdržati takšno zasnovo. Režiser se je izognil temu, da bi uporabil zgodbo, njene like in zaplet za sporočanje sodobnih problemov. Jurčičev čas in ljudi v njem je približal današnjemu človeku. Prav to hotenje se zrcali v načinu odpiranja kadra; v njem se pokaže najprej človek, ki miruje, in šele, ko ga gledalec dojame, se človek pomakne naprej — iz svojega časa se približa našemu.
Režiser nam je želel približati 19. stoletje (tako je omenil v nekem pogovoru), odkriti duh tega stoletja, za katerega je značilno oboževanje lepote in iskanje resnice, zato je namenil veliko pozornosti posnetkom narave, dekorju in kostumom. Prav ta lepota notranje opreme, organizacija mizanscene in govor gospode, zaprte v svoje sobane,
kaže odtujenost tega sloja.
Vsebinska in oblikovna zgradba filma pa nas pelje v drugo smer. Filmska pripoved od zapleta do vrha, ki je v Krjavlje-vem monologu o tem, kako je . presekal hudiča, pa tudi odtod do razpleta (Piškavovo samouničenje in kesanje) temelji na skrivnosti, ki nosi hudičev pečat in daje filmu pridih romantike. Temu je podrejeno vse: temačne barve, hladno, a lepo okolje, ljudje, ki so navidezno popolni in blagi, pa vendar daleč od življenja, kompozicija slike in gibanja. Posebnost filma je v tem, da režiser s statičnimi posnetki obrazov ali celih figur junakov opozarja, da so to tipi ljudi, ki prihajajo v našo zavest tako, kot nam slike v galeriji približujejo preteklost, ljudi in odnose v njej. Tudi način, da se najprej prikaže človeški lik v mirovanju in da se iz filmske slike, ki bi bila pred začetkom gibanja lahko tudi uokvirjeno slikarsko delo, usmeri proti gledalcu, opozarja, da ne stopamo v pretekli čas, kot je to pogosto v navadi, temveč da je režiser pretekli čas želel približati človeku 20. stoletja.
Tako tudi vse zaplete v dogajanjih, vzete iz Jurčičevega romana, opazujemo iz neke razdalje, zaradi katerih postanejo odnosi v tedanjem času verjetni, čeprav jih današnji čas ne zmore in jih ■ tudi ne prenese. V tem razmerju so tudi sprejemljivi v filmu poudarjeni spopadi zla z dobrim v človeku, kes in kazen.
»Spominjanje hudiča« napenja lok pripovedi od začetka do konca. V trenutku, ko Bert Sotlar na vrhu zapleta virtuozno izpelje Krjavljevo pripoved o tem, kako je presekal hudiča na dvoje, ko ostane sam ob obloženi mizi, sta v hudičev ples pritegnjena tudi Piškavov sin in Lovro Kvas. Spor za naklonjenost Ma-
V likovnem razstavišču Rihard Jakopič v Ljubljani so 27. maja oapru uieoua-rodno razstavo znane Grupe Junij. Obiskovalci si lahko ogledajo umetniška dela z vsega sveta na razstavi, ki bo odprta do 27. junija.
Petkovškova razstava v Narodni galeriji
Razstava Jožefa Petkovška ljubljanski Narodni galeriji, ki bi odprti do junija, spada med tist, razstave s katerimi ta galerija na črtno in celostno seznanja javnos s posameznim umetnikom, zave dajoč se, da je zgodovinska prete klost most do sedanje umetnost in nepogrešljiv umetniški dele-, narodne kulture. »Preklet malar«, čigar tragiko je bržča. prvi dojel Ivan Cankar, je ostal i življenju in kasneje nepriznan nepoznan in tudi pozabljen Predvojna študija Franceta Mesesnela je globlje opredelila umetniško svojevrstnost Jožefa Petkovška. Verjetno je ostal Petkovšek v širšem krogu ljubiteljev umetnost manj znan tudi zaradi skromnege opusa, ki se je ohranil do današnjih dni.
Razstava ki šteje le 20 slik in t risb, potrjuje, da je v razvoju slovenskega slikarstva Jožef Petkovšek nepogrešljivo ime, čeprav sc slike, kar se jih je ohranilo, dokaj raznolike ne le po motivih, pač po tudi po iskanju slikarskega izraza. Tankočutni Ivan Cankar, rojak Vrhničanu Petkovšku, m napisal pretresljive črtice Petkovškov obraz (1914) iz osebnih čustev, pač pa iz globokega prepričanja o Petkovškovi slikarski nadarjenosti. V slikarskem iskanju samega sebe, kar tiste čase ni bilo lahko spričo različnih, tudi nasprotujočih si smeri, Petkovšek ni našel tiste razumevajoče človeške
topline, ki jo je potreboval kot človek in kot umetnik. Pretresi, ki so navdajali umetnika v njegovem prizadevanju, da bi slikarsko izpolnil svojo ustvarjalnost, se razodevajo tudi v tako skromnem opusu, kot se je ohranil do današnjih dni. Govorimo lahko celo o slikarskem torzu, vendar pa ostaja Petkovškova slikarska zapuščina pomemben del v razvoju slovenskega slikarstva. Slike, kot so Perice ob Ljubljanici, Beneška kuhinja, Hiša ob vodi. Doma, govorijo o umetniku, ki ne želi laskati, ne sledi dopadljivosti zaostalega meščanskega okusa in si je s trdo slikarsko govorico zagotovil mesto med vrstniki — daleč potem, ko ga je iz pozabe nanovo odkril čas.
Mimogrede se lahko ob tej razstavi seznanimo tudi s prizadevanji restavratorjev in konservatorjev, ki so se morali odločiti, ali poslikano sliko »odluščiti« v prvotno podobo in eno od različic bolj poudariti ali pa ohraniti sliko, kakršna je. Prav je, da si zanimivo razstavo ogleda čimveč ljudi, posebno mladih. Opozorimo naj tudi na razstavni katalog. V njem so objavljeni: Petkovškov življenjepisin bibliografija Petkovškovih razstav, literatura o umetniku in katalog razstavljenih del in ponatis študije Franceta Mesesnela Jožef Petkovšek, slovenski slikar.
IGOR GEDRIH
mce s Slementc, ki se začne ta trenutek, je začetek vihre, v kateri se spopadata dobro in zlo. V ospredje stopi razčiščevanje odnosov med Martinkom in Piškavem (ki tudi s svojo zunanjostjo včasih spominja na hudiča) in njuno očiščenje. Grad, ki se v vsem filmu prikazuje v ribniku obrnjeno in označuje na eni strani Piškavovo sanjarenje o blaginji in družinski sreči, na drugi pa nepotešenost in objekt maščevanja nepriznanega sina, postane ob koncu, ko ga zagledamo v naravni podobi, simbol njune odrešitve. Slika je izredno zgovorna. Prav zato motijo retrospektive slavohlepnega očeta in zavrženega sina v zvezi z ženo, materjo, in so celo odveč. V tej zgodbi, ki je tekoča po pripovedi, a zapletena v njeni estetski nadgradnji, moti tudi vizualizacija Piškavovega sklepa o samomoru (ko pade in se spet dvigne pred gradom ob vrnitvi od Martinka).
Duletič je uporabil v filmu govor, kakršnega je uporabljal
Jurčič. Njegov nenaravni 2' patetika stavčnih in mis{! konstrukcij, ki najprej odbij* zakoličita film v 19. stoletf poudarjata Duletičevo pred* Ijanje odtenkov tega časa. veda takšnega, kot ga doži avtor.
Film, ki je ekranizacija naj di branega slovenskega roman> zaradi svoje dramske in vizi)1 sestave porušil veliko pred ki jih imamo Slovenci o tem1 in njegovih junakih. Ker P njem ni stereotipov, značilni domači in tuji film, bo nalet£ nasprotovanje gledalcev, ki jeni drugačnega filma, ne b imeli potrpljenja gledati tal Desetega brata, kakršen je£ dobljen v tem filmu. Dulettf raziskovanje zahteva gledale* je željan novega, čas pa bo p° zal, koliko pomeni Duletiče''1 skus za slovenski film. Film , •. seti brat je tudi poskus s filmsi j občinstvom.
MIRJANA BOJtČIČ
Naša beseda 82
C
V Bohinjski Bistrici so se 20. in 21. maja 1982 predstavile pionirske in mladinske gledališke skupine na republiški prireditvi NAŠA BESEDA 82.
To je bila prva prireditev te vrste po novi zasnovi, ki jo je po treh predstavitvah v preteklih letih izbral gledališki odbor Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Republiške prireditve pod naslovom Naša beseda bodo skušale vse leto spremljati zdajšnji razvoj gledališke dejavnosti mladih na posameznih območjih naše republike. Če vemo, da«so se do lanskega leta srečevale pionirske in mladinske gledali-
ške skupine samo na sklep b; prireditvah, ki so bile enkral leto, je prireditev po novi zast prav gotovo dobrodošla.
S takim delom želi gledal odbor Zveze kulturnih organ cij Slovenije odpraviti obča pripravljanje 'prireditev za vrstna srečanja in hkrati izb1 nove možnosti, vsebine in ob' delovanja mladih v usmerjen izobraževanju.
Uspešna prireditev, na ka se je zvrstilo kar dvanajst p1 stav gledaliških skupin iz 11 republike in zamejstva, je bi)
Domu Joža Ažmana v Bo hi n sr
Bistrici.
Izvirne ilustracije knjig na razstavi
V	Radovljici so 10. maja 1982 odprli razstavo izvirnih ilustracij knjig za otroke akademske slikarke Ančke Gošnik-Godec. Gorenjski muzej v Kranju je s svetom za vprašanja družbenoekonomskega in političnega, položaja žensk pri RK SZDL ob mednarodnem dnevu žensk pripravil retrospektivno razstavo izredno bogatega, več kot tri desetletja obsegajočega likovnega ustvarjanja slikarke, ki je vso svojo ustvarjalno moč posvetila otroški in mladinski ilustraciji.
V	nekoliko skrčenem obsegu je bila ista razstava prenesena v galerijo v Sivčevi hiši, kjer je bila odprta do 25. maja.
Ker je slikarka razstavljala v Radovljici pred desetimi leti, obsega izbor razstavljenih del predvsem ilustracije zadnjih desetih let, med katerimi posebej izstopajo tiste iz moderne rezijanske pravljice Tri botre lisičke, ki pa zelo posrečeno združujejo vse najbolj značilne lastnosti slikar-kinega likovnega izraza: natanč-
sti izdelanih detajlov, čud krajinske opise, v.ve to pa jez v živo in učinkovito barvn stvico. Z botrami se kosa no stavi Modri zajec Ele Peroc in z izrednim posluhom za zijo ilustrirane pesmi Neže 1 rer v miniaturki Kostanjev ± tek.
Razstavo spremlja bogat l log, ki ga je založil Gore muzej v Kranju.
Preden so razstavo zapr bila, 24. maja ob 18. uri, zo mladosti v galeriji literarno-bena prireditev, na kateri sc delovale slikarka Ančka 1 nik-Godec, pisateljica Ela P> in pesnica Neža Maurer. Lin tov oder mladih in podmh DPD Svoboda Tomaž God Bohinjske Bistrice sta predstt odlomke iz Muce Copatarice Perocijeve in pesmi Neže Mo iz Kostanjevega škratka, C bena šola Radovljica je pri vila glasbeni spored.
MARUŠA AVGUŠTIN
Ančka Gošnik Godec: Ilustracija h knjigi Ele Peroci — Muca copatarici

Vz
mi
zv
na
dr
ki
ne
se
dr
ki
nc
dr
ne
A'
vz
od
ja!
isl
dc
be
ne
Pc
K<
sli
nj
Ve
k
izi
Pa
br
Pc
;rat
asfl
dal
;afl
bča
za
izt[
obl
jen
ka
P1
z «
bi
Nenehno izobraževanje Sodobna organizacija " družbeno in osebno vprašanje
i 2* lise bij*
etj!
ds knjižica, ki je namenjena pedagoškim in andragoškim delavcem
Slovenska pedagoško-andro-§oška literatura je bogatejša za drobno, a vsebinsko bogato knjižico NENEHNO IZO-fiRAŽEY ANJE, avtorja Jožeta Valentinčiča, ki je izšla pri Do-P>sni delavski univerzi Univer-2um v zbirki Izobraževanje ob delu.
Pojem nenehnega izobraževanja andragoškim in pedagoškim delavcem ni povsem nov, saj se predvsem zadnje desetletje prepleta v mnogih strokovnih delih s tega področja. Poudariti je treba zlasti to, da so nenehno izobraževanje postavili za Izhodišče v preobrazbi vzgoje in izobraževanja tudi naši temeljni družbenopolitični dokumenti.
Nenehno izobraževanje je hkrati zahteva in pogoj za razvoj Samoupravne socialistične druž-
Strokovni delavci s pedagoškega in andragoškega področja ■ta Slovenskem so v svojih strokovnih raziskavah in razčlem-'e’ bah področje nenehnega izobra-'r11 Zevanja obravnavali bolj obrobno. Delo J. Valentinčiča tako Prvo pri nas podrobneje razčlenjuje in pojasnjuje ta izjemen Pojav današnjega časa.
’ Avtor v uvodnem poglavju utemeljuje pojav nenehnega izobraževanja in izhaja iz naglih sprememb v svetu na področju dela in družbenega življenja.
Posledica tega so tudi novi pogledi na izobraževanje in vzgojo.
Ko utemelji zamisel o nenehnosti vzgoje in izobraževanja v . svetu, predstavi avtor našo za-lifr ,snovo tega izobraževanja, ki žthaja iz Resolucije o razvoju
izobraževanja ob delu
Priročnik za vse, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih
je temeljna družbena enota, v kateri mora zaživeti sistem nenehnega izobraževanja in vzgoje, trdi avtor, in v posebnem poglavju razčlenjuje, kaj spada k nenehnemu izobraževanju delavcev v organizacijah združenega dela, kako uresničevati nenehno usposabljanje v družbenopolitičnih organizacijah. Več prostora je namenjeno nenehnemu izobraževanju v programih vzgojno-izobraževalnih organizacij. Povsod je močno poudarjena samoupravna za-snovanost tega izobraževanja.
Ob koncu se avtor obrača še k vsakemu posamezniku v naši družbi, opozarja na mnoge predsodke, ki so zavirali vključevanje že zaposlenih v nadaljnje izobraževanje. Nakazuje možnosti človekovega poklicnega razvoja in pri tem opozarja na tveganja, kadar se posameznik odloča za popolno preusmeritev z enega področja na drugo. Težnja po vsestranskem osebnostnem razvoju in hkrati osebne potrebe zahtevajo nenehen razvoj pri poklicnem delu, v družinskem življenju in življenju v družbi. Delo skjepa avtorjeva želja, naj bi uresničenje zamisli o nenehnosti vzgoje in izobraževanja po svoje pripomoglo, da bi bilo življenje slehernega človeka bolj polno, ustvarjalno, svobodno in srečno.
Poobsegukratko, sicerpaširo-ko zasnovano delo je zaradi svoje aktualnosti, bogate vsebine ter sproščenega sloga pisanja zanimivo za širok krog bralcev. Problematika nenehnega izobraževanja bo gotovo najbližje peda-

Vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi, sprejete v 2vezni skupščini leta 1970. V nadaljevanju razčleni še druge družbenopolitične dokumente, hi izpostavljajo sporočila nenehnega izobraževanja. Posebej se zadrži pri zakonodaji s področja vzgoje in izobraževanja, hi že vključuje zamisel o nenehnosti vzgoje in izobraževanja.
Drugi, obsežnejši del besedila. je usmerjen k pedagoško-an-dragoškim elementom nenehnega izobraževanja in vzgoje. Avtor razčlenjuje pomemben Vzgojno-izobraževalni smoter usposabljanje mladine in ndraslih za operativno in ustvarjalno znanje, k'- samostojnemu 'skanju novega, razvijanju vedoželjnosti in motivacije. Posebej se ustavi pri vzgoji za nenehno izobraževanje in utemelji Potrebo po dj-ugačnem učitelju. Ko govori o izobraževanju odra-sljh na Slovenskem, opredeli njegove specifičnosti in prispevek andragoške teorije in prakse h sodobni zasnovi nenehnega 'Zobraževanja in vzgoje, hkrati Pa kritično ugotavlja, da je izobraževanje odraslih prav tako Potrebno reforme.
Organizacija združenega dela
V zadnjem obdobju je pri nas dozorelo spoznanje, da moramo enako zavzeto kot izobraževanje pred vstopom v delo razvijati tudi izobraževanje ob delu in iz dela. Ne samo zaradi zaposlenih in drugih odraslih, marveč prav tako tudi zaradi mladih, ki naj bi se potem, ko si bodo pridobili temeljno poklicno izobrazbo, zaposlili in se vračali kasneje v izobraževanje. Povezovanje izobraževanja in dela, prepletanje in menjavanje obdobij dela in izobraževanja spadajo med temeljne zahteve reforme. Če ne bomo sistemsko, organizacijsko in didaktično-metodično razvili izobraževan ja ob delu in iz dela kot enakovrednih in enakopravnih poti do strokovne izobrazbe, bomo tudi pri uresničevanju zamisli o nenehnosti izobraževanja in vzgoje ostali na pol poti.
Ob sedanjem kritičnem zastoju pri razvoju izobraževanja ob delu, ki ga povzroča med drugim tudi slaba prilagojenost programov, organizacije in metod dela odraslim, je razveseljivo edino to, da že izhajajo prvi strokovni pripomočki, ki bodo učiteljem in vodjem izobraževanja pomagali razvijati izobraževanje ob delu na sodoben način. Tak priročnik je sodobna organizacija ob delu, ki je izšel pred kratkim pri Dopisni delavski univerzi UniverzunVv zbirki Izobraževanje ob delu.
Knjižico je napisala Milena Malovrh, dolgoletna pedagoška svetovalka za izobraževanje odraslih na Zavodu SRS za šolstvo — v času, ko je le-ta enakopravno in zavzeto iskal nove poti tudi na tem področju, z ustvarjalnim povezovanjem andragoške teorije in prakse, ob tesnem sodelovanju med razvojno-sve-tovalno službo in naprednejšimi šolami, delavskimi univerzami in drugimi izobraževalnimi središči. Tako so nastala mnoga spoznanja trajnejše vrednosti, ki jih bo moral upoštevati ali na novo odkrivati vsak, ki bo hotel uresničevati sodobno vizijo izobraževanja odraslih.
V priročniku so razčlenjena najprej temeljna načela in značilnosti sodobne organizacije izobraževanja ob delu. Izobraževanje mora biti krajevno in časovno približano udeležencem,
upoštevati mora njihovodelovno obremenjenost in« njihove stvarne možnosti za obiskovanje pouka in za samostojno učenje. Sodobna organizacija izobraževanja išče zato novo razmerje med poukom in vodenim samoi-zobraževanjem, med delom, učenjem in prostim časom udeležencev. Ker je cilj znanje, odklanja pretirano naglico, značilnoza čase, ko je bilo marsikaterim več do diplome kot do trdne izobrazbe.
V knjižici so podrobneje kritično razčlenjene posamezne oblike izobraževanja ob delu, najprej tradicionalno večerno šolanje in možnosti za njegovo posodabljanje z drugače zasnovanim učnim procesom, s prehajanjem od razredno-predmetne k tečajni razvrstitvi učnih predmetov itd. Skrbno je obdelano poglavje o samoizobraževanju, ki mu tudi zakon o usmerjenem izobraževanju namenja posebno vlogo, žal pa ostaja danes ob nerazviti razvojni službi, ki bi uveljavila ustrezne organizacijske modele, predvsem teoretična možnost. Precejšen del priročnika je namenjen oblikam, ki so med ustaljeno večerno šolo in čistim samoizobraževanjem: to je izobraževanje s skrčenim obsegom pouka, to so dopisno tečajne, seminarske in konzultativne oblike. Vsaka ima svoje prednosti. pa tudi zahteve ki jih ne smemo zanemariti. Uspehi in neuspehi, spoznanja in izkušnje preteklih desetletij so pomembna šola, v kateri se lahko marsikaj naučimo za prihodnje, sicer se bomo spet učili v najdražji šoli — na napakah in njihovih posledicah.
Veliko lepega je v knjižici povedano tudi o posodabljanju in vodenju učnega procesa, o delu z odraslimi, o odnosih, ki naj bi odlikovali to izobraževanje v naši družbi. Knjižica bo v pomoč tako učiteljem kot vodjem izobraževanja, saj bodo v njej dobili praktične napotke in tudi spodbude za iskanje novih in boljših možnosti — mimo ustaljenih kalupov, uniformnosti in drugih slabo prilagojenih oblik, ki zavirajo razvoj izobraževanja ob delu.
J. V.
Andragoška misel
in delo______________________
Tudi učitelja bi morali drugače usposabljati za reformo
Dr. Dragomir Filipovič, redni profesor Fakultete za organizacijske vede v Beogradu, je pred kratkim predstavil bralcem svojo novo knjigo: ANDRAGOŠKA MISAO I AKCIJA (založil Pri-vredno-finansijski vodič, Beograd, Partiarha Dimitrija 24, 1981, str. 384). Knjiga je hitro sledila obsežni monografiji o permanentnem izobraževanju (Permanentno obrazovanje — globalna strategija i model), ki smo jo predstavili bralcem lani. V novi knjigi je pisec zbral in povezal v novo celoto 13 tem, ki so bile v zadnjem desetletju in so še zdaj aktualne za razvoj izobraževanja odraslih in celotnega sistem;) vzgoje in izobraževanja. Dodal jim je komentiran izbor najpomembnejših družbeno-po-iitičnih dokumentov, ki so dali idejne in pravne temelje razvoju izobraževanja odraslih v povojnem obdobju — od časov prve šolske reforme leta 1958 do družbenega dogovora o skupnih osnovah sistema vzgoje in izobraževanja v Jugoslaviji, sprejetega leta 1981.
Pisec posega z izvirnimi temami v mnoga aktualna vprašanja, med katerimi naj naveden npr.:	soočanje izobraževanja
odraslih s prihodnostjo in celotnega sistema vzgoje in izobraževanja z zahtevami znanstveno tehnične revolucije, uresničevanje permanentnega izobraževanja in vloga univerze pri tem, vloga in naloge organizacij združenega dela pri izobraževanju delavcev, sodobna izobraževalna tehnologija in učbeniki za odrasle, organizacija izobraževanja odraslih kot študijski predmet, izobraževanje in izpopolnjevanje organizatorjev dela, usposabljanje učiteljev za reformo itd.
Iz obsežne vsebine in bogatega kritičnega razmišljanja o tolikih različnih vprašanjih naj povza-
Novo za predšolsko vzgojo
Uspešna izdajateljska dejavnost Zveze prijateljev mladine Slovenije
Zveza prijateljev mladine Slo- Odkrivajmo, doživljajmo! strokovnimi napotki, ne stanejo
(estetska vzgoja 3. del) in deseto
goškim in andragoškim delavcem v najširšem pomenu besede. Vsak, ki izobražuje in vzgaja, naj bi namreč zmeraj upošteval poprejšnja spoznanja svojih učencev in se hkrati zavedal, da bodo že pridobljenemu znanju sledila nova. Njegova naloga bo torej vedno tudi motivacija udeležencev za padaljnje izobraževanje. Tako kot za strokovno velja to tudi za družbeno-politič-no izobraževanje.
K načrtnejšemu delu na področju izobraževalne dejavnosti bo publikacija spodbudila kadrovske delavce v organizacijah združenega dela. V njej bodo našli mnoge zamisli za sodobnejše usmerjanje delavcev v izpopolnjevanje njihovega znanja.
Glede na temeljno zamisel nenehnega izobraževanja, ki jo pisec razlaga tudi kot osebno vprašanje vsakega posameznika, je delo, kot je zasnovano, namenjeno vsakemu bralcu, ki v trenutkih začuti, da mu znanje zastareva in mora nekaj storiti zase. Branje tega dela bo marsikomu pregnalo predsodke in ga spodbudilo, da se bo ponovno začel nenehno izobraževati. MARIJA VELIKONJA
venije si že štiri leta prizadeva, da bi zapolnila vrzel na knjižnem trgu s potrebnimi knjižicami, za katere založbe doslej »niso našle denarja«. Doslej je pritegnila k sodelovanju veliko s strokovnjakov in praktikov; ti so pripravili več vzgojnih knjižic, ki jih s pridom uporabljajo družine, vzgojno-varstvene organizacije, vzgojitelji, medicinske sestre, starši, učitelji in vsi, ki jim je pri srcu vzgoja mladega rodu. Naj naštejemo le nekatere izmed knjig, ki so doživele že več ponatisov: Vajino skupno življenje (ob sklepanju zakonske zveze), Naš malček (ob otrokovem rojstvu), Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka itn. Tem knjigam so se pridružile tudi take, ki govore o zgodovinskem nastanku in delovan ju organizacij, o raznih tekmovanjih, slikanice, pesmarice ipd. Med zelo iskane in priljubljene, lepo opremljene in poceni knjižice pa prav gotovo spadajo vse, ki so doslej izšle v zbirki Cicibanove urice: Ciciban v krajevni skupnosti. Igrača otrokova potreba, Ciciban se igra in telovadi, Kadar imamo težave pri vzgoji, Ciciban praznuje, Pojmo, plešimo, ustvarjajmo (estetska vzgoja 1. del) in Igre in igrače. Tokrat nam je Zveza prijateljev mladine predstavila tri nove knjižice iz zbirke Cicibanove urice: Mali kino (estetska vzgoja 2. del),
knjižico Doživljajmo, ustvarjajmo, nastopajmo! (estetska vzgoja 4. del). Kot povedo že naslovi, obravnavajo knjižice estetsko vzgojo, ki ni samo vzgoja k lepemu, ampak zajema tudi otrokovo kulturno dejavnost in hkrati njegov odnos do kulture. Mali kino je prispevek k filmski vzgoji. To ni zasnova celotne filmske vzgoje, kot so nam povedali na tiskovni konferenci, s tem da predstavlja upočasnjeni ritem filma, pa prav gotovo podaja eno izmed metod dela na tem področju.
Druga knjižica, Odkrivajmo, doživljajmo! uvaja otroka v svet kulture od neposrednega do širšega okolja. To je otrokovo srečanje z doživljanjem kulture in hkrati usmeritev v njegov nadaljnji razvoj na tem področju. Tretja knjižica Doživljajmo, ustvarjajmo, nastopajmo! (estetska vzgoja 4. del) navaja otroka, da se nauči vtise, ki jih je dojel, ustvarjalno izraziti in poskuša doživetja predstaviti z nastopom v javnosti. Vse tri knjižice so logično nadaljevanje prvega dela estetske vzgoje — Pojmo, plešimo, ustvarjajmo, povezuje pa jih isto načelo: Tekmovanje ni pomembno, pomembnejše je razvijati sodelovanje in kulturno ustvarjanje.
Ljubke knjižice, obogatene z izvirnimi otroškimi risbami in
veliko (od 30 do 80 din), in bodo prav gotovo dobrodošle vsem, ki vzgajajo najmlajše. Naj povemo, da je izšla doslej vsaka izmed navedenih desetih knjižic iz zbirke Cicibanove urice v več tisoč izvodih, zbirka pa ima že več kot tisoč naročnikov. Zveza prijateljev mladine pripravlja zdaj tele nove knjižice: Kulturna rast otrok (s posvetovanja ZPM Otrok in kultura), Nesreča nikoli ne počiva, Higienske navade idr.
Učitelje naj spomnimo še na nove publikacije, ki jih bo Zveza prijateljev mladine izdala še letos v počastitev 40-obletnice Zveze pionirjev Jugoslavije: Almanah, ki bo obravnaval delovanje pionirske organizacije od nastanka do danes, Pesmarico slovenskih in jugoslovanskih pionirskih pesmi in ustrezno kaseto in obsežno knjigo Osvajanje znaka partizanskih enot, ki jo pripravlja v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo. Ob zboru pionirjev v Črnomlju bo izšla publikacija Po partizanski Beli krajini, ki bo obravnavala zgodovino pionirske organizacije v tistih krajih.
Vse knjižice, ki so koristni priročniki, priporočamo vzgojiteljem, vzgojno-varstvenim organizacijam, šolam in staršem. Naročite jih lahko na naslov: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16, Ljubljana.
TEA DOMINKO
mem nekaj vodilnih misli, h katerim se pisec znova vrača in ki razodevajo značilno usmeritev njegovega razmišljanja.
Pri razvijanju našega vzgoj-no-izobraževalnega sistema bi morali bolj upoštevati tudi spoznanja andragoške teorije in prakse, izkušnje iz tistega dela izobraževanja, ki temelji na prostovoljnosti,' na začuteni potrebi po znanju, na notranji motivaci ji in ustvarjalnem učenju.
Zaradi zamisli o nenehnosti izobraževanja in vzgoje in njenih zahtev je tradicionalni sistem vzgoje in izobraževanja zastarel, neučinkovit in negospodaren, zaverovan zgolj v šolske oblike in v izobraževanje pred vstopom v delo, v razredno-predmetni pouk. Ustaljene učne metode, vsebine in odnosi ne more jo pripeljati učenca dlje kot do reproduktivnega znanja. Ker se je miselnost, ki je v ozadju, ustavila v časih, ko je izobraževanje v mladosti dalo potrebno znanje za vse življenje, trpajo v učne programe toliko snovi, da je učenci ne morejo prebaviti, namesto da bi ob temeljnih pojmih in zakonitostih naučili mlade misli in učiti se. Zagledanost v preteklost vsiljuje stare navade: pri izobraževanju odraslih oblike, ki naj pomagajo nadomestiti zamujeno, namesto da bi bilo težišče programov na dodajanju novih spoznanj; univerza se ne meni ža izpopolnjevanje svojih absolventov; raziskovalno delo in razvojne službe v vzgoji in izobraževanju ostajajo v starih okvirih. Tako zaostajamo za zahtevami časa in napredkom znanosti.
H korenitemu spreminjanju vzgojno-izobraževalnega dela lahko prispevajo nova spoznanja o vzgoji in izobraževanju, nove oblike dela in sodobna izobraževalna tehnologija. Organizacijo izobraževanja odraslih bi bilo treba razvijati kot nqvo andragoško panogo — toliko je tu novih vprašanj, ki jih praksa postavlja na dnevni red.
Tudi učiteljevo izpolnjevanje bi morali postaviti na nove temelje. Od učitelja pričakujemo, da bo dojel, sprejel in uveljavljal duha reforme — kako pa mu pri tem pomagamo? O novih zamislih, programih in nalogah zve učitelj ponavadi iz strokovnega tiska, bolj ali manj načelno. Dopovedujemo mu, da so predlagane rešitve najboljše ali edino mogoče. Pozneje razlagamo učiteljem to na seminarjih in zborovanjih, »direktivno« in brez kritičnega vrednotenja. Zato ponavadi monologom niti ne sledi razprava, ker ni pravega ozračja zanjo. Z učitelji delamo torej tako kot z otroki — ne kot z odraslimi, po pedagoško — ne po andragoško, kot bi bilo naravno.
Da bi postavili učiteljevo strokovno izpopolnjevanje na sodobne temelje, bi mu morali najprej zagotoviti redno sprotno obveščanje o novostih v stroki, v vzgoji in izobraževanju nasploh, v pedagogiki, andragogiki, psi-, hologiji, metodiki in še kje. Ni dopustno, da je vse to prepuščeno naključju in da si mora učitelj, ki želi v korak z razvojem, pomagati sam, kot ve in zna. Učitelju hi morali dati v roke vse, kar je pomembno za njegovo nenehno izpopolnjevanje in za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela; iz samega strokovnega izpopolnjevanja pa bi morali odstraniti šolski ton in avtoritarnost, ki dušita ustvarjalnost in učiteljevo samoupravno pobudo pri iskanju in uveljavljanju naprednih rešitev.
JOŽE VALENTINČIČ
Pionirji o svojih hotenjih in razočaranjih
»Mladi nas podcenjujejo, odrasli pa so igrišča spremenili v parkirišča«
Letošnjega 23. in 24. aprila je bila v Prestranku republiška problemska konferenca pionirjev z naslovom Pionir v krajevni skupnosti. Gostiteljica: Celodnevna osnovna šola 5. maja v Prestranku, ki ima razvito interesno dejavnost in bogate oblike dela v krajevni skupnosti in je za delo na tem področju lani prejela najvišje jugoslovansko pionirsko priznanje — plaketo kurirja Joviče. Okolje: čudovita notranjska pokrajina z gostoljubnimi vaščani iz Prestranka, Orehka in drugih vasi te krajevne skupnosti. Problemsko konferenco in celoten program sta pripravila in usmerjala svet Zveze pionirjev Slovenije s predsednikom Francijem Kržanom, učitelji osnovne šole Prestranek z neutrudno ravnateljico Vero Brgočevo, mentorji pionirjev iz vseh slovenskih krajev in drugi.
Problemska konferenca Pionir v krajevni skupnosti je pomenila nekako preverjanje načelnih stališč sveta Zveze pionirjev Slovenije o potrebi in možnostih, da pionirska organizacija razširi svoje delovanje iz šole v krajevno skupnost. Vzporedno z odpiranjem šole v okolje naj bi se vanj odprla in organizirano delovala tudi pionirska organizacija ob pomoči sveta zveze pio-
nirjev, društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti, mladinske organizacije, društev in drugih družbenih dejavnikov. Kjer bi pionirji imeli dobre mentorje in bi bilo okolje naklonjeno takim zamislim, so možnosti za delovanje pionirjev v krajevni skupnosti brez dvoma velike, tako v telesnokulturnih dejavnostih, s planinsko in taborniško organizacijo vred, kot v različnih kulturnih dejavnostih, v tehniki, pri varovanju in lepšanju okolja, pri razvijanju medsebojne solidarnosti, sosedske pomoči in delovnih akcijah, pri ohranjanju revolucionarnih	tradicij,
obrambni in samozaščitni vzgoji mladih in še marsikje.
Srečanje pionirjev v Prestranku je potrdilo ta izhodišča in pokazalo, kako lahko najdemo v vsaki krajevni skupnosti veliko možnosti za interesno zaposlitev mladih. Pionirji pa so na problemski konferenci povedali tudi ">recej grenkih izkušenj, ki jih doživljajo, kadar se hočejo uveljaviti in živeti svojo pionirsko življenje v okolju in se vključiti kot organiziran mladi rod v življenje krajanov.
»Radi bi imeli igrišča in pripravljeni smo tudi sami sodelo-
Pedagogika in socialistična samoupravna demokracija sta za drugo možnost, zanjo so se izrekli tudi pionirji sami. To zavest bo treba širiti iz šole v okolje, med vse, ki v krajevni skupnosti lahko prispevajo, da se bo mladi rod krajanov čutil sprejet, obdan z zaupanjem, brez očitkov »najstniške« nezrelosti.
Problemska konferenca Pionir v krajevni skupnosti je nedvomno uspela. Uspela je tudi živa demonstracija šole, ici išče vsebino za pouk in interesne dejavnosti učencev tudi v neposrednem okolju, v odprti knjigi narave in življenja, ki je lahko veliko bolj resnična in bogata kot marsikatero suhoparno poglavje v učbeniku.
O vsem tem bi si ob srečanju v Prestranku mentorji in drugi pedagogi imeli še veliko povedati. Veliko vprašanj temeljnega pomena za delo pionirske organizacije in osnovne šole bi zahtevalo globljo pedagoško, psihološko in sociološko osvetlitev. Program tega ni predvidel, pa tudi prirediteljem ne moremo zameriti, če je ta razsežnost posvetovanja ostala odprta. Res pa je, da bomo drugič prav o teh vprašanjih prirejali puste sestanke in dolgovezna posvetovanja, z akademskimi in načelnimi referati, ki bodo manj blizu življenju in resničnim razpotjem pedagoškega dela, kot je bilo srečanje pionirjev in mentorjev v Prestranku.
Večna mladost je vizvi-	Mladost je čudovita
rih, ne v steklenicah in	stvar. Kakšen zločin, da
sodih in kleteh.	jo dajemo otrokom, ki jo
Longfellovv	zapravljajo.
	Shaw
Zmota mladine: številu	
svojih doživljajev pripisu-	Mladost je paradiž živ-
jejo večjo važnost kot nji-	Ijenja; radost je večna
hovi globini.	mladost duha.
Habe	N levo
vati pri njihovem urejanju. Žal pa so igrišča in druge prostore okoli hiš in blokov odrasli spremenili v parkirišča. Radi bi kak klubski prostor, kjer bi se zbirali, "poslušali glasbo, igrali šah in organizirali druge dejavnosti, žal pa za to ni denarja in se bomo še naprej zbirali ob podrtih ograjah, gostilnah in točilnicah — in odrasli se bodo še naprej jezili na nas. Radi bi organizirano delovali tudi v krajevni skupnosti, žal pa naše pobude naletijo pogosto na gluha ušesa — ko zapustimo šolske klopi, smo samo še otroci, ki morajo ubogati starejše. Želimo si dobre mentorje iz vrst mladincev in posameznih društev. Marsikje pionirjem pomagajo taborniki, planinci, pripadniki JLA, gasilci in drugi. Mladinci pa ob naših akcijah stojijo ob strani, podcenjujejo nas, ne jemljejo nas resno. Krajevnim skupnostim in hišnim svetom smo dobrodošli, ko je treba raznašati obvestila in sodelovati pri kulturnih prireditvah ali pri čiščenju okolice. Manj pa se menijo na nas, ko je treba ustvariti temeljne možnosti za naše delo krajevni skupnosti.«
Ilustracija ak. slikarke Ančke Gošnik Godec h knjigi Ele Peroci — Modri zajec
komisija za delovna razmerja KMETIJSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA CELJE 63000 Celje, Ljubljanska 95
razpisuje dela in naloge
Začetek dela L 9. 1982.
Kandidati naj pošljejo dokazila o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpi-
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE MIRANA JARCA, LJUBLJANA, Ipavčeva 1
razpisuje dela in naloge
Tako so pionirji potožili in tako tudi zapisali v sklepne ugotovitve konference. So razočaranja, skrita v teh besedah, nujna bolečina, razvojnega obdobja, ko se zdiš samemu sebi že velik in pomemben, starejši pa te imajo še vedno za otroka? Je preraščanje otroštva lahko tudi drugačno, prežeto z dejavnostjo, z veseljem in ponosom, da sodeluješ s starejšimi vrstniki in odraslimi — skoraj kot enak z enakimi in skupaj z njimi urejaš okolje, ga zboljšuješ, ustvarjaš nekaj novega?
Prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek opravljanja del in nalog je 1. september 1982. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa.
Svet
ZAVODA ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA, Parmova 9
ENOTA GLASBENA ŠOLA
razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
— učitelja klavirja
učitelja nauka o glasbi, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem klavirja
Začetek dela L 9. 1982. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. '
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE LOJZETA HOSTNIKA-JOVA GABROVKA
razpisuje za šolsko leto 1982/83 za nedoločen čas prosta dela in naloge
— učitelja slovenskega jezika
Kandidat mora šoli.
Stanovanja ni.
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o osnovni šoli.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BORISA KIDRIČA, LJUBLJANA, Matjaževa 4
razpisuje dela in naloge
—	pomočnika ravnatelja
Pogoji:
—	da izpolnjuje splošne, z ZOŠ določene pogoje,
da ima strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v osnovni šoli,
—	da ima ustrezne družbeno-politične in moralno-etične lastnosti,
—	da ima organizacijske sposobnosti;
— učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P,
vseljivo enosobno stanovanje.
JOŽE VALENTINČIČ
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s L 9.1982. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa.
Kadrovska komisija
ŠOLE ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE, p.o. MUTA fl(
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja umetnostne vzgoje — polovičen del. čas; nedoločen čas;
—	učitelja tujega jezika (angleški in nemški jezik) — polovičen del. čas; nedoločen čas;
—	učitelja matematike — poln delovni čas; nedoločen čas;
—	učitelja fizike — poln delovni čas; nedoločen čas;	^
—	učitelja kemije — polovičen del. čas; določen čas;	pti
—	učitelja zgodovine — poln delovni čas; določen čas;
—	učitelja geografije — polovičen del. čas; določen čas;
—	učitelja zdravstvene vzgoje — polovičen del. čas; nedoločen čas; p
—	tekstilnega inženiija — poln delovni čas; nedoločen čas.	N
Razpisni pogoji:	L
—	visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri po zakonu o usmerje- ! brazba°braZeVan'*U’ ^ tekst'inega inženirja zadostuje višja izo-jj G idejna in moralna neoporečnost in družbeno-politična dejavnost.
Razpis velja 15 dni po objavi. Začetek dela L 9. 1982.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Kadrovska komisija Šole za usmerjeno izobraževanje, p.o. Muta, Muta 112, 62366 Muta.
GLASBENA ŠOLA, ŠKOFJA LOKA, Puštal 21
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	učitelja klavirja, P
—	učitelja harmonike za dislocirana oddelka Železniki in Gorenja vas. V Gorenji vasi bi poučeval tudi nauk o glasbi
»č
ta
za določen čas:
—	učitelja klavirja, P
—	učitelja trobente in roga, P
—	učitelja klarineta in flavte, P
—	učitelja violine, P
—	učitelja harmonike
1(1;
ftv
—	učitelja osnov tehnike in proizvodnje — pogoj dipl. inž. kmetijstva — za nedoločen čas
—	učitelja telesne in zdravstvene vzgoje — za določen čas, pogoji po zakonu o usmerjenem izobraževanju

Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijave. Vloge z dokazili pošljite na gornji naslov.	L
STEKLARSKA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA
razpisuje dela in naloge
U(
' Hi ui ni
za poln delovni čas:
—	učitelja slovenskega jezika in nemškega jezika
—	učitelja angleškega jezika in STM
—	laboranta za kemijo, fiziko in biologijo
fP
2
— 5 učiteljev, vodij oddelkov podaljšanega bivanja, U ali PRU (PA — razredni pouk)
za nepoln delovni čas:
—	učitelja obrambe in zaščite (12 ur)
—	učitelja geografije (4 ure)
—	učitelja biologije (4 ure)
—	učitelja zdravstvene vzgoje (5 ur)
—	učitelja umetnostne vzgoje (5 ur)
ta
'o
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom od L 9. ^ 1982.	'	P(
Pogoj za sprejem je visoka izobrazba ustrezne smeri v skladu z zako- p nom o usmerjenem izobraževanju.	U
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh.
OSNOVNA ŠOLA CANKOVA
razpisuje prosta dela in naloge
Nrl
%
učitelja matematike in fizike, PRU ali P, za nedoločen čas učitelja biologije in kemije, PRU ali P, za nedoločen čas učitelja likovne in tehnične vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas učitelja fizike in tehnične vzgoje in za delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU ali P, za določen čas (do 31. 8. 1983) učitelja slovenščine in srbohrvaščine, PRU ali P, za nedoločen čaS blagajnika-ekonoma — vodja prehrane, polovičen delovni čas, za nedoločen čas
Za učitelja biologije in kemije je na voljo stanovanje.
Prijave z dokazili pošljite \; 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
!et,
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE
LUCIJANA BRATKOVIČA BRATUŠA RENČE
razpisuje prosta dela in naloge
bi
—	specialnega pedagoga za delo v oddelku podaljšanega bivanja na osnovni šoli Renče, ki je v oddelku podaljšanega bivanja pripravljen prevzeti obravnavo legastenikov in se dodatno izobraževati-Delo združujemo za nedoločen čas s 1. 9. 1982.
—	učitelja razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli v Bukovici, za določen čas, nadomeščanje delavk« na porodniškem dopustu. Nastop dela 1. 9. 1982.
—	učitelja razrednega pouka za kombiniran pouk na podružnični šoji Gradišče, za določen čas od 1. 9. 1982 do 13. 10. 1982
—	vzgojitelja za VVE Bukovica, za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Začetek dela 18. 6. 1982.
'o
Vq
-Nv
Pri
'»Or
»a

N'
Vsi kandidat/ morajo v 15 dneh po objavi razpisa poslati prijave in |; ^
ciokjlžlljl O iznnln IPVIin lit	rt ‘l n c 1 r\\r • fTc rvrvv/rv o o/tl*-*	^
dokazila o izpolnjevanju pogojev na naslov: Osnovna šola Renče> komisija za delovna razmerja.

»
medsebojna razmerja
,UVNE ŠOLE JANKA PADEŽNIKA MARIBOR
Suje prosta dela in naloge
*-itelja biologije in družbenomoralne vzgoje za nedoločen čas s ^joim delovnim časom
'telja OPB na razredni stopnji za nedoločen čas s polnim delov-z1* *1 časom
c<telja OPB na razredni stopnji za določen čas s polnim delovnim 'Som — nadomeščanje delavke^ ki bo na porodniškem dopustu
*Ve z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na osnovno šolo ‘' Padežnika, Maribor, Iztokova 6, v 15 dneh po objavi razpisa, ^'dati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa.
GOJNO-IZOBRAŽEVALNI zavod "Orje ob savi
Pisuje dela in naloge
1 Tozd osnovna šola ivana skvarča — Zagorje
a ^'telja telesne vzgoje (moški) za nedoločen čass polnim delovnim
^som
^telja angleškega jezika za nedoločen čas s polovičnim delovnim
Casom
Stelja glasbene vzgoje za nedoločen čas s polovičnim delovnim
fotelja matematike za nedoločen čas s polovičnim delovnim Casom
ja
Tozd osnovna šola toneta okrogarja — za-'Rje
ačitelja tehnične vzgoje za določen čas
Stelja slovenščine in angleščine za oddelek podaljšanega bivanja
z dokazili o strokovnosti sprejemata razpisni komisiji pri čE> 15 dni po objavi razpisa.
kidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju
. sija za delovna razmerja V ''OVNE ŠOLE VELIKA NEDELJA
J'
Posuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge
"čitelja matematike, PRU ali P "Čitelja telesne vzgoje in zemljepisa, PRU ali P "citelja glasbene vzgoje, ki bo dopolnjeval obveznost na podružnični šoli v Podgorcih, PRU ali P
‘Podružnico podgorcl
^ učiteljev razrednega pouka, PRU ali U
kidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o Ni šoli. Začetek dela je 1. 9. 1982.
fave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom sprejema komisija za Pvna razmerja 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni Nih najkasneje v 10 dneh po končani izbiri.
Svet šole v ožji sestavi pri
OSNOVNI ŠOLI MOZIRJE
razpisuje naslednja prosta dela in naloge
—	učitelja glasbenega pouka, PRU za nedoločen čas s polnim delov- -nim časom
—	učitelja telesne vzgoje — ženska, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja telesne vzgoje — PRU s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas
Preklicujemo razpis prostih del in nalog za 2 učitelja telesne vzgoje —
ženski, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu dne 26. 4. 1982.
Začetek dela: 1. 9. 1982.
Kandidati naj pošljejo prijave z vsemi dokazili v 15 dneh po objavi
razpisa.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh.
OSNOVNA ŠOLA KOKRŠKEGA ODREDA KRIŽE
razpisuje prosta dela in naloge
•
—. učitelja likovnega pouka, s polnim delovnim časom za določen čas (L polletje 1982/83 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
— učitelja matematike in fizike, za določen čas s polnim delovnim časom (za šolsko leto 1982783 — nadomeščanje delavca, ki bo služil vojaški rok)
Pogoj: ustrezna izobrazba.
Kandidati naj pošljejo prijave komisiji za medsebojna delovna razmerja osnovne šole Kokrškega odreda Križe v 15 dneh po objavi .razpisa.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA TREBNJE
Svet
OSNOVNE ŠOLE ADAMA BOHORIČA BRESTANICA	razpisuje prosta dela in naloge
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	učitelja matematike
—	učitelja likovnega in tehničnega pouka ali učitelja tehničnega pouka
—	vzgojiteljico za delo v VVE
za določen čas:
— učitelja glasbenega pouka (nadomeščanje porodniškega dopusta od septembra do aprila) .
Pogoj: PA z diplomo ali visoka šola ustrezne smeri.
Na voljo je dvoinpolsobno stanovanje in dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem za učitelja matematike in učitelja tehničnega ali likovnega pouka.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po poteku razpisnega roka.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD TOLMIN
razpisuje dela in naloge
—	ravnatelja
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor:
—	izpolnjuje pogoje iz 511. člena zakona o združenem delu;
—	izpolnjuje pogoje iz zakona o osnovni šoli ter zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	je moralno-politično neoporečen ter ima vsaj 5 let vzgojno-izo-braževalne prakse.
Ravnatelj bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljite v 15 dneh po objavi
razpisa na naslov:VZGOJNO-IZOBRAZEVALNI ZAVOD TOLMIN, Rutarjeva 18, 65220 Tolmin, z navedbo: za razpisno komisijo.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh od poteka razpisa.
ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA MIRNA:
—	učitelja telesne vzgoje
—	učitelja zgodovine in zemljepisa
—	učitelja v oddelku PB od 5. do 8. razreda
ZA tozd OSNOVNA ŠOLA MOKRONOG:	*
—	učitelja glasbenega pouka
—	učitelja gospodinjskega pouka ^
—	učitelja nemškega jezika
ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA ŠENTRUPERT:
—	učitelja zgodovine in zemljepisa
—	učitelja biologije in kemije
—	učitelja telesne vzgoje	*
ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA TREBNJE:
—	2 učiteljev tehničnega pouka
—	učitelja likovnega pouka
—	knjižničarja
—	učitelja razrednega pouka na enoti Čatež — za določen delovni čas
ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA VELIKTGABER:
—	učitelja matematike in fizike
—	učitelja tehničnega pouka s polovičnim delovnim časom
ZA TOZD VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA TREBNJE:
—	ravnatelja
Pogoji:
—	Za učitelje veljajo določila 96. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 5-282/80).
—	Za ravnatelja VVO Trebnje veljajo pogoji po 73. členu zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Ur. 1. SRS, št. 5-282/80).
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili ustrezni TOZD v 15 dneh po objavi razpisa. Za vsa navedena dela se združuje delo za nedoločen čas, razen če je v razpisu drugače napisano.
3.
™jsija za delovna razmerja
0	TONČKE ČEČEVE, CELJE, Mariborska 43
'Pisuje za določen čas prosta dela in naloge
p v*gojiteljic pripravnic (za šolsko leto 1982/83)
^°goj: končana vzgojiteljska šola.
1	Vzgojiteljic za delo v popoldanskem času (nadomeščanje delavk 'času porodniškega dopusta) .
pogoj končana vzgojiteljska šola in opravljen strokovni izpit.
j?ve z dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih sprejema komisija "Pi po objavi razpisa.
^JER SREDNJIH ŠOL DOMŽALE, ganska cesta 105
P'suje prosta dela in naloge
^določen čas:
* učiteljev obrambe in zaščite Učitelja osnov tehnike in proizvodnje .učiteljev kovinarskih strokovno teoretičnih predmetov jjčitelja usnjarsko-galanterijskih strokovnih predmetov, višja izo-“fazba ustrezne smeri
('°jočen čas:
Učitelja osnov tehnike in proizvodnje Učitelja kovinarskih strokovnih predmetov
°goji: Kandidati morajo imeti ustrezno visoko izobrazbo. Za u^a in naloge, razpisane za nedoločen čas velja pripomba, da mo-rujo kandidati opraviti dodatni študij v skladu z zakonom o usmer-JuPem izobraževanju.
:etek dela: 1. 9. 1982.
N^RA SREDNJIH ŠOL DOMŽALE
rešuje dela in naloge
i3 kovinsko-predelovalne usmeritve r- L|V0(ija usnjarsko-predelovalne usmeritve
'Peza ta dela ima posebna pooblastila in odgovornosti. Kai Plavljeni na razpis, morajo izpolnjevati pogoje predpisani P1 o usmerjenem izobraževanju in imeti:
Ud 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah stvarja!en odnos do samoupravljanja ?PPsel za organizacijo
'P Ustrezati družbeno-političnim in moralno-etičnim meril ptek dela: 1. 9. 1982.
.Udidati za vsa razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z ^ 'zpolnjevanju pogojev in življenjepisom v 15 dneh po obja Pa naslov: Center srednjih šol Domžale, Ljubljanska c.
Komisija za delovna razmerja
VZGOJNO—VARSTVENE ORGANIZACIJE ANTON MEDVED KAMNIK, Kidričeva 23
razpisuje prosta dela in naloge
—	4 vzgojiteljic za vodenje priprave na šolo zunaj dnevnega varstva in 80-urnega programa s polnim delovnim časom
Pogoj: vzgojiteljska šola.
—	5 varuhinj s polnim delovnim časom
—	10 varuhinj s 4-umo zaposlitvijo Pogoj: šola za varuhinje.
Delo združujemo za nedoločen čas. Če se prijavijo varuhinje, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev po izobrazbi, bodo sprejete za določen čas, do enega leta.
Začetek dela: 1. 9. 1982. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa.
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE LITIJA
razpisuje prosta dela in naloge
—	ravnatelja VVO Litija za 4 leta, začetek dela 1. 9. 1982
Pogoji:
—	da izpolnjuje pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali da izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli
—	da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti ter ustrezne mo-ralno-politične lastnosti
Kandidati za razpisane naloge in imenovanja naj pošljejo prijave z
dokazili na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Litija, Bevkova 1(
v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po potegu razpisa.
OSNOVNA ŠOLA RAKA
OSNOVNA ŠOLA JARENINA
razpisuje dela in naloge
razpisuje dela in naloge
- učitelja razrednega pouka za nedoločen čas	_ učitelja teiesne vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba pedagoške smeri.	_ učitelja razrednega pouka, za določen čas
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po ob-	~	V 0ddelkU PB (raZredna St°pnia)’ " dol°Čen Č8S
javi razpisa na naslov: Osnovna šola Raka, 68274 Raka.	__________________________________________________________
Komisija za medsebojna delovna razmerja
ŽG — ŽELEZNIŠKEGA SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA
LJUBLJANA
TOZD ŽELEZNIŠKA SREDNJA ŠOLA MARIBOR, MARIBOR, Preradovičeva 33
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja osnov tehnike in proizvodnje za nedoločen in poln delovni čas
—	2 učiteljev matematike in fizike za nedoločen in poln delovni čas
—	učitelja zdravstvene vzgoje in biologije za nedoločen in poln delovni čas
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma za nedoločen in poln delovni čas
—	učitelja varstva pri delu za določen čas — 6 ur na teden
—	učitelja umetnostne vzgoje za določen čas — 12 ur na teden
—	2 učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov (železniški promet, komerciala) za nedoločen in poln delovni čas
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o usmerjenem izobraževanju in s smernicami, ki jih je sprejel strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje.
Začetek dela 1. 9. 1982.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z življenjepisom na naslov: Železniška srednja šola Maribor, Preradovičeva 33. Prijavijo naj se v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.
Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu GIMNAZIJE MILOŠA ZIDANŠKA MARIBOR
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja matematike, P
—	učitelja osnov tehnike in proizvodnje, P
Dela in naloge so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Začetek dela je 1. 9. 1982.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE STARŠE
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
—	učitelja matematike, PRU ali P
—	učitelja glasbenega pouku, PRU ali P
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU
učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na razredni stopnji, U ali PRU
Začetek dela 1. 9. 1982.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisiji za delovna razmerja, osnovna šola Starše Starše 5, 62205 Starše.
OSNOVNA ŠOtA MILOŠA LEDINEKA
!:rna na koroškem
razpisuje dela in naloge
— učitelja biologije in kemije, PRU, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; samska soba
—	socialnega delavca, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; stanovanja ni
—	učitelja za delo v oddelku PB s polovičnim delovnim časom, ki bo dopolnjeval obveznost s poučevanjem slovenskega jezika in DMV, za določen čas (šolsko leto 1982/83); stanovanja ni
—	2 učiteljev za delo v oddelkih PB s polovičnim delovnim časom, za določen čas (šolsko leto 1982/83); stanovanja ni.
GLASBENA ŠOLA POSTOJNA
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja trobil in dirigenta pihalnega orkestra, visoka izobrazba, polna zaposlitev
—	2 učiteljev klaviija, visoka izobrazba, polna zaposlitev
—	učitelja godal, visoka izobrazba, polna zaposlitev
—	učitelja flavte, visoka izobrazba, polovična zaposlitev
—	učitelja harmonike, srednja izobrazba, polovična zaposlitev
—	učitelja nauka o glasbi, visoka izobrazba, polna zaposlitev
Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Postojna, Cankarjeva 1.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE MAKSA BRAČIČA CIRKULANE
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja razrednega pouka, PRU (PA) ali U
—	učitelja razrednega pouka za podružnico Zavrč, PRU (PA) ali U
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na nižji stopnji, PRU (PA) ali U
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na višji stopnji, PRU
—	učitelja tehničnega pouka, PRU, za 12 ur
—	učitelja matematike, PRU, za 10 ur
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na podružnici Zavrč
—	učitelja likovne vzgoje, PRU, za 8 ur
'1
Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom pošljite komisiji za delovna razmerja.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE JOSIPA BROZA TITA DOMŽALE,
Kettejeva 13
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas:
—	učitelja v oddelku podaljšanega bivanja
—	učitelja zgodovine in družbeno-moralne vzgoje
—	učitelja — specialnega pedagoga za delo z učenci s SUT in jutranje varstvo
—	učitelja telesne vzgoje
—	učitelja matematike in tehnične vzgoje oziroma fizike in tehnične vzgoje (polovičen delovni čas)
za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu):
—	dveh učiteljev razrednega pouka
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale, Kettejeva 13. Začetek dela je 1. 9. 1982. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri.
TEHNIŠKI SREDNJEŠOLSKI CENTER BRANKA BRELIHA
NOVA GORICA
razpisuje prosta dela in naloge
—	dveh učiteljev slovenskega jezika — visoka izobrazba pedagoške smeri iz slovenskega jezika in nemškega jezika
—	učitelja fizike in matematike — visoka izobrazba pedagoške smeri iz fizike in matematike,
—	dveh učiteljev obrambe in zaščite — visoka izobrazba smeri splošna ljudska obramba ali diploma vojaške akademije, ali visoka izobrazba katerekoli smeri in končana šola za rezervne oficirje ter program za pridobitev pedagoške-andragoške izobrazbe,
—	dveh učiteljev telesne vzgoje — visoka izobrazba pedagoške smeri za telesno vzgojo,
—	učitelja strokovnoteoretičnih predmetov v elektrotehniški usmeritvi — visoka izobrazba iz elektrotehnike — elektroenergetik in program za pridobitev pedagoške izobrazbe,
—	učitelja strokovnoteoretičnih predmetov v elektrotehniški usmeritvi — visoka izobrazba iz elektrotehnike — elektronik in program za pridobitev pedagoške izobrazbe.
Kandidati za vsa dela in naloge morajo imeti 3 leta delovnih izkušenj.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo šolskega centra v 30 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh . Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 1. 9. 1982.
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje/izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, pred-
Naknadni razpisi
Kot smo objavili v prejšnjih številkah našega glasila, bomo objavili naknadne razpise v prihodnji številki Prosvetnega delavca, ki bo izšla 21. junija, kasnejše razpise pa v zadnji številki v tem šolskem letu, ki bo izšla 12. julija.
Vodstva vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij in razpisne komisije prosimo, da nam pošljejo razpise čimprej, če le mogoče vsaj deset dni pred izidom posamezne številke. Prosimo, da pri tem upoštevate splošna navodila o pripravi razpisov, Id smo jih objavili v letošnji 6. številki našega glasila.
Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI
razpisuje prosta dela in naloge za določen čas:
—	učitelja razrednega pouka za 2. razred, PRU ali U (od 1. 9. 1982 do 31.1.1983), nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu
—	učitelja matematike, PRU (od 1. 9. 1982 do 31. 7. 1983), nadomeščanje delavca, ki bo služil vojaški rok
—	učitelja nemškega jezika, PRU (od 1. 9.1982 do 15.4.1983), nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu
—	učitelja za delo v varstvu od 1. do 4. razreda, U (od 1. 9.1982 do 31. 7. 1983)
za nedoločen čas:
—	učitelja biologije in kemije, PRU
—	učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, PRU
—	učitelja likovnega pouka, PRU
—	učitelja gospodinjskega pouka, PRU
—	učitelja telesne vzgoje (moški), PRU
Na voljo je garsonjera.
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa.
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
V LJUBLJANI
DE GOSTINSKA ŠOLA ZAGORJE,
Cesta zmage 3 a, Zagorje ob Savi
razpisuje prosta dela in naloge
—	ravnatelja šole
Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja srednje šole, ki jih predpisuje zakon o usmerjenem izobraževanju, imeti visoko izobrazbo, pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraže-valnem delu, strokovni izpit in biti moralno in politično neoporečni.
—	učitelja telesne vzgoje in obrambe in zaščite, ustrezna visoka izobrazba
—	učitelja strežbe in organizacije strežbe, ustrezna izobrazba v skladu s smernicami sveta SRS za vzgojo in izobraževanje o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev.
Šola nima stanovanj.
Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa v Prosvetnem delavcu.
Začetek dela: 1. septembra 1982.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE DR. JOŽETA POTRČA LJUBLJANA,
Potrčeva 1
razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
—- 6 učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja na razredni stopnji, U ali PRU razrednega pouka
Stanovanj ni.
Prijave z dokazili sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu 30 dni po objavi razpisa.
Svet
OSNOVNE ŠOLE JANKA RIBIČA CEZANJEVCI razpisuje po zakonu o osnovni šoli dela in naloge
— delavca s posebnimi pooblastili — ravnatelja šole za 4 leta
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s 137. členom zakona o osnovni šoli. Prijave in ustrezna dokazila, predpisane z zakonom, naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
VVZ — OTROŠKI VRTEC METLIKA
razpisujedela in naloge
— vzgojiteljice
Pogoj: vzgojiteljska šola.
Delo združujemo za določen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa.
Začetek dela: 1. 9. 1982.
sodnica, Tea Dominko, Milanka Dragar, Tone Ferenc, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
France Galič
V petek, 14. maja, je prispela pretresljiva in neverjetna novica, da je na poti na Pedagoško akademijo k svojemu delu nenadoma preminil naš kolega profesor France Galič.
Koga ni bilo k deski velike matematične predavalnice v stari hiši biotehniške fakultete, ni nihče mogel slutiti, da ga je neizprosna usoda iztrgala iz naših vrst. Prepričani smo bili, da ga je zadržala pomembnejša dolžnost, saj smo vedeli, da je bil razpet med predavalnico in družbenim delom.
France Galič se je rodil v revni kmečki in proletarski družini v Cirniku blizu Brežic pred skoraj triinpetdesetimi leti. Tujec ga je med vojno pregnal z rodne grude skupaj z družino, daleč v tujo deželo, od koder se je po štirih letih pregnanstva vrnil v domači kraj. Tu v Brežicah je končal gimnazijo, kjer je srečal mnoge kasnejše prijatelje in sodelavce. Veselje do naravoslovja, zlasti do matematike, ga je privedlo v matematični seminar ljubljanske univerze, v razred profesorja Plemlja, kjer se je spoprijateljil s svojimi kolegi. Tu je spoznal duha matematike, ki mu je postala delovna spremljevalka in področje snovanja v njegovem nadaljnjem življenju. Kljub napornim in odgovornim družbenim nalogam se je vedno znova vračal k matematiki, ki ji je ostal zvest vse do poslednjega dne. Po diplomi na oddelku za matematiko in fizika je od leta 1956 sedem let poučeval kot gimnazijski profesor v Stični in Kočevju. Nato ga srečamo v Zavodu za prosvetno-pedagoško službo v Ljubljani kot pedagoškega svetovalcu in direktorja tega zavoda, kjer je ob vodstvenih dolžnostih skrbel za napredek matematike v srednjih in osnovnih šolah. Postal je pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo z dveletnim mandatom, dokler ni leta 1967 prevzel mesto učitelja algebre na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
Na akademiji je bil pomočnik direktorja v letih 1969—1973 in bil štiri leta predstojnik oddelka za matematiko in fiziko. V letih 1977—1981 je prevzel odgovorno in zahtevno delo prorektorja Univerze Edvarda Kardelja.
Strokovno se je izpopolnjeval v ZDA (študijsko leto 1964—1965) in krajši čas v Veliki Britaniji (1968, Univerza Northwestern, Evanstonjn Univerza Hull).
Vsakemu delu se je posvetil z vso svojo vnemo. Kot srednješolski učitelj, kot pedagoški svetovalec ali kasneje kot profesor višje šole je delal odgovorno, kot vodilni delavec pa z največjim poletom. Njegova misel je bila dognana in jasna, predavanja so navduševala, družbeno delovanje je bilo pretehtano, prodorno in vplivno. Njegova izredna osebnost je zlasti izstopala v njegovem odnosu do svojih študentov in do vseh svojih sodelavcev. S svojo mirno naravo in trdnim značajem, s svojim občutkom za probleme, je bil vzor mlajšim kolegom in tistim, ki so ga poslušali, ki jim je bil mentor in ki jih je
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 250 din za posameznike, 450 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
vodil do lepot matematičntl '0| sveta. Njegovo razvejeno delol 1 pustilo trajne sledove na razliČA področjih. Kot matematik je'P6*1 svetil veliko moči prenovi polk h matematike v osnovni šoli, ko. ^ vodil (1971—1976) na Zavot^ SRS za šolstvo delovno skupi* f in projekt. Sooblikoval je učfj-programe za osnovne in sredi1, šole in pri tem iskal izvirne rti f tve, prilagojene domačemu oh,1 lju. Soustvarjal je skupaj s koli 1 učbenike in metodične priročni’ (18 zvezkov) za osnovno šolo w. svojimi izvirnimi prispevki ob1‘‘
gatil učbeniško kulturo slove1
skega naroda.
Bil je aktiven član številu družbenopolitičnih organizacij n strokovnega društva. Med drfr
gimi je bil član predsedstva
predsednik izvršnega odbora
vzgojo in izobraževanje repu$ škega odbora Sindikata delavk ^ družbenih dejavnosti Slovenit član izvršnega odbora Izobrd' valne skupnosti Slovenije, sekt f tar osnovne organizacije ZKS i Pedagoški akademiji v Ljubljai.' član predsedstva Univerzitet [ konference Univerze Edvan 1 Kardelja, član Mestne konferet*,1 zveze komunistov in predsedd' delegacije za samoupravne in( resne skupnosti v KS Savi} Kleče.
Posvečal se je širši problem tiki ekonomskega položaja $ dentov kot prorektor in kot prt’ se dni k podpisnic družbenega »‘j govora o štipendiranju študent«',
V rednem mandatnem obdobf\ , prevzel tudi predsedstvo odb«Ai za načrtovanje in programiraj 9 Posebne izobraževalne skupno’ / za pedagoško usmeritev.
Viden je njegov prispevek Društvu matematikov, fizikov astronomov SRS, zlasti pa, ko bil več let predsednik komisijo Vegova priznanja.
Posebno obeležje njegovi dela so številna priznanja, ki jih je podelila družba za njegO delo. Red dela z zlatim venet zlata plaketa Pedagoške akai mije v Ljubljani, plaketa Zv1 društev matematikov, fizikov astronomov Jugoslavije, plak1 zveznega odbora delavcev dd benih dejavnosti Jugoslavije zlata plaketa Univerze EdvO<‘ Kardelja so odličja, ki ga sC potrjujejo kot neumornega dP benega delavca.
Profesor Galič je ljubil slovi s ko zemljo in njene naravne let' te, ki se jim je predajal zari preobremenjenosti redkeje, to1 Z vsem svojim srcem. Imel je il{ den posluh za soljudi, njegov { beznivi, privlačni, pomirljivi hkrati prodorni nastop je pri*1 nil vsakega sogovornika. Z v« kim Tutom odgovornosti se j« ’ teval številnih aktualnih, študč skih, socialnih, samoupravlj* skih in širših družbenih in st* kovnih problemov. Nobena « loga, ki jo je sprejel ali ki j° moral reševati, zanj ni bila ne/l Ijiva. Vselej je našel najboljšo1 šitev. Vsi, ki smo delali z njit’1’ smo živeli ob njem, smo mu h' ležni za nesebično in plodno t»
i
Ob grenkem slovesu s hvali nostjo zagotavljamo, da bo traf ostal v naši zavesti kot pleraP učitelj in sodelavec.
ALEKSANDER KREGAR
________________J
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega ko11 teja za vzgojo in izobraževanj6 časnik »Prosvetni delav6' prost temeljnega davka od P,! meta proizvodov (glej 7. točk6 odstavka 36. člena zakona oc davčenju proizvodov in storit®'1 prometu).
I