187. Številko.
V UiiMlnnl.«sredo. 14. ovjoslo 1901.
XUeto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tu|e dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati« — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
JMCeseSna priloga: „Slovenski Cehnik"
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10. h.
Upravnistva telefon št. 85.
Uodstuo koroških Slovence« v sluzm nemšHu-torske klerikalne stranke.
(Glas iz koroških neklerikalnih krogov.)
Kdo se več ne spominja viharja, ki je nastal po slovenskem Gorotanu proti klerikalcem, ko se je izvedelo, da so nas na Dunaju prodali ? . . . Naši »generali« so se tedaj za pleli v jako ostro polemiko s kranjskimi »generali« tako. da je bilo splošno pričakovati, da se bode zadeva v kolikor je bila osebnega značaja rešila pred sodiščem. Toda prišlo je vse drugare.
Naši« so bili povabljeni v Ljubljano in tam so se »poravnali« z dr. Šuster-šieem in njegovim štabom. Vse se je ] k »zabilo v enem dnevu, oziroma v eni sami noči! Konec te afere nas je naravnost osupnil. Naši generali so se postavili v tako luč. da je bil mar-sikakšen sum opravičen in marsikaj nam ni bilo prav. Toda molčali smo »slogi« na ljubo. Nas ne k 1 eri -k a 1 c e v končno ne briga dosti, kako dr. Brejc in Podgorec svoje osebne afere poravnavata, dasi smo mnenja, da se morajo politični vodje ozirati tudi mi svoje sobojevnike, zlasti v tem slučaju bi bilo to umestno, ker je bila njiju afera tesno spojena z ono zadevo koroških Slovencev in klerikalcev, ki se ne da nikdar več ] mrav na t i.
Kakor smo že naglašali, nimamo nič proti temu. če dr. Brejc in Pod-gore bodita kot privatni osebi v Ljubljano poljubovat roko dr. Šu-steršiču, Lam pet u in Štefetu .toda ako storita kaj v imenu političnega društva, zadeva to vse koroške Slovence, neklerrkalne kakor klerikalne. Izdajstvo, katero je storila nemšku-tarska klerikalna stranka nad koroškimi Slovenci, onemogočil je vsakršen stik in kooperacijo naše politične organizacije s to stranko. Tega mnenja je do danes še ogromna večina kor. Slovencev, najmanj kar bi bilo <>«] vodstva pričakovati, je. da ravna v soglasju z javnim mnenjem in prepričanjem večine. Toda pri nas se gode stvari, ki bi bile drugod nemogoče. Naše vodstvo se ne nabaja le v »najboljših« odnošajih /. izdajalci koroških Slovencev, temne ono stoji celo v njibovj službi.    kar je javno
pokazalo dne 6. avgusta t. 1. na gla\^ ni skupščini nase šolske dražbe.
Klerikalci, ki so se s svojim naskokom na družbo sv. Cirila in Metoda silno blamirali, so se hoteli še tisti »lan maščevati z izjavo, ki je razža-Ijiva ne le za ves novoizvoljeni družinu odbor, ampak tudi za ogromno večino skupščinarjev, ki so ta odbor izvolili po svojem prepričanju.
Kranjski klerikalci in dr. Koro-seeva klika so zreli ptički, ki so sitnarijo na skupščini takoj spoznali, zato ni hotel nihče izmed njih prečrtati protesta, za katerega so dobili samo 9 podpisov — dr. Verstovšek ni bil pooblaščen — temveč to nehvaležno nalogo so poverili svojim slugam — našim generalom«. Omenjenemu protestu, s katerim so klerikalci po ovinkih izjavili svoj izstop iz družbe, je naš poslanec Grafenauer posvetil vso svojo zgovornost in v pregoreči □služnosti do naših izdajalcev razža-iil skupščinarje in družbo tako, da je izzv;d velikanski odpor in ogorčenje vseh zborovalcev. Nepremišljen nastop naših voditeljev utegne imeti usodepolne posledice za koroške Slovence, zato ga najostrejše obsojamo. Nikjer drugod ne potrebujejo bolj pomoči naše šolske družbe kakor pri nas na Koroškem. Trezno in pametno bi bilo. da skušamo družbo pridobiti, nikakor pa ne gre na takšen breztak-trn način jo od sebe odbijati. Očitali ste družbi, da se dosedaj ni brigala za koroške Slovence. Postavimo, da je res. kar ste ji očitali. Ali pa ne veste, da so imeli v družbinem odboru dosedaj glavno besedo klerikalci, t. j. tista stranka, ki nas je na Dunaju prodala za svoje strankarske koristi? Kako ste potemtakem mogli pri dopoldanskem posvetovanj n skleniti, da naj koroški zastopniki glasujejo za klerikalno listo?! Zakaj je vodstvo posredovalo pri kompromisu v prid kranjskim klerikalcem 1 Kakor -«* zatrjuje po časopisih, so bili napredni zastopniki pripravljeni kon-cedirati koroškim Slovencem še dru-go odborniško mesto, toda »generali« so -e izrekli rajši za kranjskega klerikalca, kakor za našega koroškega rojaka, ki bi gotove z vnemo obračiil drnžbino pozornost na koroške Slovence. Tako postopanje j«1 precej podobno onemu Susteršijanstvu na Dunaju in j«- koroške Slovence pri pra-vih rodoljubih silno kompromitiral". Komški Slovenci smo dobili svojega
j zastopnika v odbor napredne večine, i zato je Grafenauerjev nastoji proti tej večini skrajna nepremišljenost. Pričakovati bi bilo od koroških zastopnikov in tudi zelo priporočljivo, da bi bili ostali nevtralni in nepristranski, zato so skupščinarji strmeli nad netaktnostjo naših par zastopnikov, ki so se eksponirali za klerikalce in podali izjavo v imenu koroških Slovencev, kateri pa za dotidjno izjavo niti vedeli niso, saj so jo samo trije podpisali.
Nagibi, kateri so povzročili skok naših voditeljev preko globokega prepada med koroškimi Slovenci in kranjskimi klerikalci v naročje poslednjih, so globoko utemeljeni. Tajne vezi, ki obstojajo med njimi in katerih še marsikdo pri nas noče vidri i, to je klerikalizem, ki zadobiva vedno jasnejše poteze in kaže, da vodstvo previdno izvršuje misijo kranjskih klerikalcev. »Sloga« je našim klerikalcem zgolj fraza, pod katero izrabljajo neklerikalne sile v svoje namene, oziroma jih ovirajo v razvoju. Brezmejno je naše prizana-šanje in samozatajevanje, toda sedaj je mera polna. S svojimi narodnimi čuvstvi se ne damo igrati. Pakt z našimi izdajalci je za nas sramota, katere ne moremo prenašati in ki klice na odpor vseh neklerikalnih koroških Slovencev. Ž njim ste pokopali tudi slogo, ki vam je bila zgolj paradni konjiček, katerega ste zajahali, kadar se vam je bilo treba pokazati pred slovensko javnostjo v posebni rodoljubni luči. Združimo se, organi-zujmo se vsi neklerikalni Slovenci koroški na temelju narodnih in gospodarskih načel! V delu narodno mislečih je rešitev naša, ne pa v pospeševanju kranjskega klerikalizma na Koroškem!
Obrtni vestnlk.
V petek, dne 16. avgusta stopi v veljavo obrtna novela. Obilo nad in mnogo pričakovanja se stavlja v reformo obrtnega reda. Gotovo je. da so nove določbe v premnogih primerih važne in dragoeene pridobitve. Naj se trdi in dokazuje od kapitalistične gospodarske smeri, knr se hoče, za malo in srednjo obrt in trgovine* prinaša obrtna novela dokaj prav
koristnih izprememb. Pri tem pa se ne sme nikdar pozabiti, da tudi najboljši zakon sam zase ne more še pri-
praviti dela in zagotoviti obstanka nobenemu obrtniku in trgovcu. Poleg obrambenih uredb in naprav v obrtnem zakonu je neodbitno potreba za povzdigo obrtnega stanu, skrbeti za to, da se dvigne produkcijska zmožnost in konkurenčna sila z izpopolnitvijo splošne in strokovne izobrazbe s tem, da se daje tako obrtniku kakor obrtnemu naraščaju priložnost, okoristiti se z vsemi obrtno-tehniškimi pridobitvami zadnjega časa; na drugi strani pa nastaja potreba, da se pospešuje združevanje obrtnikov tako iz tega namena, da si snujejo skupne, produciranje olajšujoče gospodarske naprave, kakor tudi s tem, da se podpira njih stremljenje, mereče na pridobivanje cenega, specialno obrtnim potrebam primerno urejenega kredita. Mimo tega je z vso silo delati na to, da se bode v večji meri dajalo obrtnikom priliko, udeleževati se javnih del in da se jim zlasti tudi zagotovi sodelovanje pri dobavah za vojaške potrebščine. Paralelno s to zahtevo gre zahteva, da se končno uredi delo po kaznilnicah in prisilnih delavnicah.
Trije glavni momenti so upoštevani v našem obrtnem redu: industrijska politika, socialna politika in pa skrb za varstvo obrtnega srednjega stanu. Ob sedanji reformi obrtnega zakona se je v prvi vrsti jemalo ozir na obrtni in trgovski srednji stan. Reforma ji' zadela zategadelj predvsem ona poglavja obrtnega zakona, ki se tičejo poglavitno malega in srednjega obrta ter detajlne trgovine. Tako pride, da je tretje poglavje obrtnega reda. ki navaja predpise o odobritvi obratnih naprav, pred vsem tovarniških, ostalo brez izprememb; tudi v Šestem poglavju, ki se tiče v pretežni meri obrtnega pomožnega osobja. so se obstoječe določbe reformirah' le v toliko, v kolikor je nastala potreba vsled uvedbe obvezne pomočniške preskušnje po prestani učni dobi.
Za obrtnike važne izpremembe so: poostritev in izpopolnitev spo-sobnostnega dokaza pri rokodelskih obrtih, katere navaja zakon sam v paragrafu prvem. Sposobnostni dokaz, ki je bil doslej več ali manj le dokaz zadostne dejanske uporabe, je izpolnjen tako. da postane dokaz strokovne izvežbanosti. Doseči se to hoče z uvedbo obveznih pomočniških izkušenj. Brez izpričevala o prestani
i pomočniški izkušnji ne bo moč postati samostojen rokodelec. Obveznim pomočniškim izkušnjam se pridružijo za enkrat le fakultativne mojstrske skušnje. V varstvo rokodelskih obrtov je določeno, da je javni trgovski družbi dovoljeno pričeti z izvrševanjem rokodelskega obrta le tedaj, če ima vsaj eden javnih družabnikov predpisano sposobnost.
Obrtne zadruge zadobe važne pravice. V izdatni meri jim bo sodelovati pri obrtni upravi. Predvsem jim je pripoznana pravica, da se preverijo ob zglasitvah rokodelskih obrtov o pravilnosti in zadostnosti spo-sobnostnih dokazil. V veliki meri pridobe obrtne zadruge na uplivu, ker jim daje zakon pravico pritožbe, če je obrtna oblast odločila proti izjavi zadruge. Po pravici se je doslej poudarjalo, da je sodelovanje obrtnih zadrug le prečesto brezpomembno, ker zadruge niso imele na razpolago sredstev, pridobiti veljavo svojim izjavam. Položaj se sedaj pro-drugači v prid in korist zadrugam. Obrtna oblastva bodo morala postopati dokaj previdnejše, samovoljnosti bo konec. Želeti je le, da se zadruge poslužujejo prav vestno in marljivo svojih pravic. Pri tem pa postopajo strogo stvarno in objektivno, zakaj njih veljavi in upoštev-nosti bi le škodilo, če bi brez umestnosti in utemeljenosti vlagale ugovore in pritožbe. V obili meri bode zadrugam sodelovati pri pomočniških izkušnjah, priporočati jim je, da to svojo nalogo rešijo častno. Vso mar-nosi in vso skrb je posvetiti izobrazbi naraščaja. Kjer so v enem političnem okraju vsaj tri zadruge, je delati na to, da se ustanove okrajne zveze. Okrajnim zvezam obrtnih zadrug, ki so nekako obrtno svetoval-stvo za svoje okrajno glavarstvo, priznava zakon prav važne pravice. Kjer ni še zadrug, je toplo priporočati, da se čimprej osnujejo. Pri snovanju zadrug je dajati prednost strokovnim zadrugam pred splošnimi. Zadrugam se odpira lepo polje za mnogostransko delavnost ne le v strogo stanovskih vprašanjih, marveč tudi v gospodarskih vprašanjih; dana jim je zlasti prilika, da razvijejo razsežno delavnost na polju posredovanja dela, pri snovanju blagotvornih naprav, bolniških blagajn in podpornih zakladov. Smejo in morejo pa tudi sklepati o zadevah, ki se tičejo
LISTEK. KoreiOT vojsko.
(Borovcem v album napisal A. Pufar) (Konec.)
III.
Noč je polegala na Koren. Zami-gljale so srebrne zvezde in tam doli se je pri kazal izza gora Široki mesec. Pod Mučno goro je zalajal lisjak in na bajerju so zakvakale žabe in rac«1. Skozi Koren pa se je premikala procesija. Prvi j«* korakal sivi Krotovar in n«>s«-l na žametni blazini prerokovanje svete Komelastike. Za njim so nosili fantje    žareč«-    baklje, zatem
krepki možje srečenosni koren in pred njim so trosile devojke cvetje na cesto. Šel je ves Koren v izprevo-du, in petje je odmevalo kroginkrog. Na Mučni gori so napravili grob iz VitrainVvega mramor ja, kamor so položili prerokovanje svete Komelastike in srečenosni koren. Na grob bo pa postavil umetnik, slavni Pungrt, sohi svete Komelastike in čarovnice Amruše. Zaslovela bo potem Mučna gora^ širom sveta, in romarji bodo prihajali trumoma na sveto in časti-to goro in bodo govorili: »O gora, ti veličastna Mučna gora! Sreča je v tebi in slava na tebi... O gora, ti veličastna Mučna gora!« —
Gostili so s»- Korenci tisti večer in slavili zmago. Vino je teklo z miz, in vriskanje in popevanje se j«' gla silo in odmevalo na strmi Jalovec. Velik je bil tisti dan v zgodovini Ko-rencev in Mučne gore. Y zlatih črkah se blesti na stolpu sv. Andreja.
Samo dva moža se nista Veselila zmage. Sedela stži tam pred hlevom slavni Pungrt in dični Juhet in stra-žila jetnike. Povesili so se jima brki in melanholija ju je napadla.
»Težko nalogo so nama dali«, je vzdihnil Juhet. »Maste se in zalivajo. A oama je grlo raskavo.«
»Težko nalogo so mi dali. Kako naj mislim na kipe, ko se ni i suš«'" možgani. Težko nalogo so mi dali!«
In divni Pungrt je zastokal in se je usedel na kup gnoja. Zagledal se je v široki mesec in je pomislil: »Brezna ga ima čutaro pod posteljo . . . Izmaknil bi ga.«
Pomislil je tudi Juhet in se je tudi domislil: »Polno čutaro ga ima. Zelen je in steče dobro po grlu.« — Razjasnil se je obraz slavnemu Ju-hetu in je izpregovoril: »Pungrt, zvezde klatiš z neba. Skoči pod posteljo in ga izmakni.«
Skočil je divni Pungrt na noge in je zadel z glavo skoro v zvezde. Premaknil je noge in izginil. Vrnil se je s čutaro in obraz mu je žarel. Globoko je pogledal v steklenico, in takrat se je razvezal tudi Juhetu jezik. Z jezikom je mlasknil in goltal
nektar iz čutare. Sedela sta tam na gnoju in mesec ju je obsvetljeval.
»Prokleti cokljarji!« Zaklel je Pungrt in je nadaljeval: »Uuj, kako prepeva študent, kakor da bi mašo bral... Hudirja pana verjemi mi, .1 uhet, da ga pana!«
Juhet je pogoltnil zadnjikrat in j«1 odvrnil: »V svetem vangelju stoji zapisano: Zaprl je mladeniče sveli kralj Zabuheldonosar \ poč. Pa so zapeli fantje tisto o romarju, pa so prišli angeli in so pogasili ogenj. Pa se je prijel sveti Zabuheldonosar za nos. . . Res, malo me je strah — študent je, pa še iz črne šole.«
»Tisto o svetem Zabuheldono-sarjn pa lažeš, Juhet,« je ugovarjal1 Pungrt in srkal iz čutare. »Niso peli fantje o romarju, niso ne! Tisto so peli o sveti Komelastiki in Korenu.«
»Ti lažeš, Pungrt,« ga je zavrnil J u bet in inu je iztrgal čutaro iz rok. »Ti lažeš. Peli so o romarju, ki se je pisal Kamposteljem. Lažnik si, Pungrt.«
»Kaj, jaz lažnik U< — Vzpel se je Pungrt do neba in je zagrabil za čutaro in jo izpraznil z velikim požir-kom. »Reci: Sv. Koinelastika!«
»Reci: Kamposteljem!« je za-vrisnil Juhet in je zgrabil Pungrta za bedro.
»Sv. Koinelastika!«
»Kamposteljem!«
Dvignil je Pungrt mogočno roko, da bi zamahnil nad Juhetom, a takrat je otrpnil, da mu je padla ču-
tara iz rok. Tam nad Crnim vrhom .i«1 prikazala svetloba in je hitela
proti Korenu. Borovška Čarovnica Stefelinka je letela na žareči metli na Jalovec.
Polegla se je jeza v razsrjenih Korencih. Popadala sta na tla in sta stokala strahu. Lasj«» so jima stali pokonci! in pričakovala sta smrti. Tresla sta se in sta molila. Ko sta se zopei zavedela in sta se upala spet ozreti na nebo. nista videla več čarovnice. Poskočila sta na noge in sta odbrzela na vas oznanjevat strašno novico, da je prišla čarovnica Stefelinka in osvobodila jetnike. Z metlo ju je udarila čarovnica. Otrpnila sta in takrat so se odprle duri in Borovci so izginili...
Umolknilo je za nekaj trenutkov veselo popevanje in vriskanje. Od začudenja so onemeli Korenci. Potem pa so hoteli planiti vsi za bežečimi Borovci. A vstal je med njimi častitljivi Krotovar. Zamahnil je z roko in je rekel: Premagali smo jih in nagnali — kaj hočemo še več? Rešena je čast svetega korena — rešena na veke!«
Vsedel se je častitljivi Krotovar. Zaorilo je krog njega tisoč glasov in kozarci so se dvignili.
»Bodi češčen sveti koren! Bodi mol jena sveta Koinelastika!« —
General Mišnjek je pogledal previdno skozi špranjo v mesečno noč. Nikjer ni videl stražnikov in je zato stopil pogumno k durim. Uprl se je
v nje — in tedaj je zaškripalo in duri so se odprle na stežaj. Zavrisnil je Mišnjek in za njim so zavrisnili vsi Borovci in so planili na cesto. Hiteli so z brzimi koraki naprej in so se ustavili šele na Križnici spehani in potni. Tam doli na klancu so zapazili množico žensk, ki je prihajala možem nasproti. Na čelu jim je šel gospod kaplan Ceferin. Klavrno je korakal pred junakinjami in sloke noge so se mu tresle. Kraj njega pa je šla sveta Urška in je tiščala h grn-dim v belo platno zavitega Jezuščka, svojega večnega spremljevalca. — Pozdravili so se in tisoč vprašanj je za vreščalo. A molčali so možje in so mrmrali le tupatam besede o zlobni čarovnici Ainruši. Z brzimi koraki so speli naprej in žalost jih je morila.
Zabarikadirali so se na sinjem Malem rutu in so pričakovali sovražnikov. A bilo jih ni od nikoder. Tri dni jo počivala vsa vas tam gori, in tedaj se je dogodilo nekaj, kar je pretreslo vse do mozga in kože.
Zahajalo je sobice. In oče župan so sedeli pod visoko smreko in so gledali za solnemu. Žalost jim je razjed-la že vse srce in skrb jim je zastrupila že vso kri. Gledali so za soln-cem in so vzdihnili:
»Greš, o solnee, in ne vidiš naše nesreče ...«
Vzdihnili so oče župan in so obrnili oči, da se je pokazalo belo. Trudna glava jim je omahnila in je počilo nesrečno srce ...   Ločila se je duša
obrtovanja samega, službenega razmerja, odstranitve običajev in navad, ki so v škodo obrtnikom. Obrtnim zadrugam v pomoč in posvetovanje so določeni zadružni inštruktorji. Do-čim je bil institut zadružnih inštruktorjev, ki se je obnesel prav dobro, doslej le urejen po ministrskem ukazu, so sedaj v obrtni noveli sami navedene potrebne določbe glede teh uradnikov.
Za trgovino je doslej od 1. 1859. veljala popolna svoboda. Vsak, kdor je izpolnil splošne pogoje, je smel pričeti s trgovanjem ter si poljubno izbiral stroko. Za sposobnost, za strokovno izvežbanost ga ni nihče vprašal. Razsodnim detajlnim trgovcem ta položaj že zdavnaj ni ugajal in borili so se leta in leta za to, da se da tudi trgovini, ki je edina ostala prosto in nemoteno torišče, najrazličnejšim elementom, potrebno varstvo. Zahtevalo se je obvezen sposobnostni dokaz za vse detajlne stroke. Ali s to zahtevo, kakor je opravičena, trgovci niso prodrli. Sposobnostni tlokaz se je uvedel le za detajlno trgovino z mešanim blagom, to je za one trgovine, ki sinejo prodajati vseh vrst blago, ki je v svobodnem prometu in kakor na primer knjige ni vezam* na posebno dovoljenje. Obvezen je nadalje sposobnostni dokaz za trgovino s špocerijami, materialnim in kolonijalnim blagom, čeprav je omejena le na eno teh strok. Res je, da so špecerijske trgovine najbolj razširjene, in je bilo torej poleg trgovin z mešanim blagom, ki so pri nas tudi zelo v navadi, posebno potrebno ozirati se na tovrstne trgovine. Vendar pa bi bilo v interesu enotnega postopanja želeti, da bi se bilo sposobnostni dokaz izvedlo za vse vrste detajlne trgovine. Pri tem je opomniti zlasti na to slabo posledico, ki pa se neizogibno pojavi, da bode nastalo obilo sporov glede prodajal-nih pravic med trgovci s takimi trgovinami, za katere treba sposob-nostnega dokaza, in med onimi, ki bodo zglasili trgovine,katere ostanejo izven sposobnostnega dokaza. Naposled se bodo zmogle tudi te neprilike; vsekakor je važno, da se je navzlic strastnemu nasprotovanju strogo kapitalistične struje posrečilo vsaj za najvažnejše stroke trgovine uvesti sposobnosten dokaz. Prepričani smo, da se bo smotreneinu prizadevanju organiziranih trgovcev posrečilo v doglednem času doseči obvezen sposobnostni dokaz za vse stroke trgovine na drobno. To tir j a interes samostojnih trgovcev in ne manj oni trgovskega naraščaja. zakaj le pravilno je, da se trgovci rekrutirajo iz vrst izvežbanega trgovskega naraščaja. Posebno v naših krajih je velikega pomena za razvoj trgovine, če je odprta pot do trgovske samostojnosti le strokovno izobraženim.
Posebej bodi omenjeno vprašanje glede dopustnosti jemati mero in sprejemati naročila v trgovinah. Trgovec na podlagi svojega obrtnega lista nima pravice izdelovati in prenavljati blago; na blagu so mu dovoljene le tiste izpremembe. katere so potrebne, da priredi blago primerno potrebi kuj ni joče stranke. Trgovec sme sprejemati naročila na one vrste blaga, katere sme po svojem
obrtnem listu prodajati V ta namen sme jemati tudi mero. naročila pa mora izročati vedno samostojnim producentom, da jih izvrše. Prepovedano mu je torej efektniranje naročil po profesionistih, ki so v njegovi službi. Prav tisto pa velja tudi glede reparatur na blagu, ki g;« je prodal ali dobavil. Za prodajo črevljev in obleke obstoje posebne določbe. Prodajalci črevljev in storjene obleke
slavnega mučenika borovškega (»d sveta, in sveta tišina je vladala krog-inkrog. . . Le iz daljave so prihajali turobni glasovi Turnovega študentu, ki je tožil samotni sinici o trdosrčn i. krasni Kovačevi Francki . . .
*
Tako se konča velika epopeja ne-dosežnega, prerano umrlega pesnika borovškega Libeta. Našel sem jo med staro šaro. knjiga na knjigi, in krasno pisano z umetnimi pismenkami. Razveselila se mi je duša — ah, bog, zdaj rad umrjem, ker si mi dodelil to srečo, da sem našel največji slovenski in svetovni ep, pred katerim se mora skriti Ilijada in Odiseja.
Slovenski rod, zdaj se pričenja zate doba svetovne slave. Pridobil si ime in svet te bo spoštoval. Govorilo se bo o tebi vsepovsod v sive veke.
Na kratko sem napisal vsebino te velike epopeje in sem izpustil veliko važnih dogodkov. A svet bo kmalu spoznal vsako važno stvar. Ker tiska se že slavna epopeja, ki bo v kratkem prehodila ves omikani svet.
V Libetovem imenu ste se proslavili, hrabri Borovci, v Libetovem imenu bode te živeli v sive veke in vaša vas bo stala tu večja in krasnej-ša kot Troja. Neveni j iva slava bo vila lovorjeve vence med vami in duh nesmrtnega Libeta bo vas napolnjeval vsekdar. ..
smejo jemati mero le v toliko, kolikor je potrebno v ta namen, da izbero primerno in stranki ugajajoče blago iz svoje zaloge. Jemati mero v ta namen, da se po meri šele izgotove obleke ali ore vi j i, je zabranjeno. Prodajalci oblek in črevljev, kateri imajo to kupčijo že od 1. januarja 1907 izključno ali v pretežni meri, na to prepoved niso vezani. Za vseh vrst prodajalcev storjene obleke in črevljev pa velja prepoved, da ne smejo več jemati v popravilo niti oblek niti črevljev.
ETkai trgovinskega ministra določa, da je v obmestju Ljubljane smatrati kot obrte zase s posebnim spo-sobnostnim dokazom: 1. obrt pleskarjev in lakirarjev; *2. obrt slikarjev izveskov in napisov; 3. obrt slikarjev za industrialne izdelke, pozlatar-jev in stafirarjev; 4. sobnih slikarjev. _
Deželni zbori.
Praga, 13. avgusta. »Politik« poroča z Dunaja, da se vrši povodom cesarjevega rojstnega dne na Dunaju ministrski svet, ki se bo posvetoval
0 sklicanju deželnih zborov, posebno glede Češkega deželnega zbora. Vse češke stranke so naročile češkima ministroma, naj zastavita v ministrskem svetu vse sile, da se sklici* češki deželni zbor.
I n o m o s t , 13. avgusta. Še ta teden se ■bero nemški deželni poslanci Tirolske, a že danes je gotovo, da bodo odklonili italijanske zahteve, in s tem je pokopano zasedanje deželnega zbora.
Del gacije
D u n a j . 13. avgusta. Sedaj je dognana stvar, da se delegacije zbe-ro šele meseca novembra, in sicer na Dunaju.
Ministri na počitnicah
D u n a j , 13. avgusta. Pod tem naslovom je prinesla »Montagsre-vue« članek, v katerem ostro napada in smeši vlado. Članek pravi: »Ministrstvo ni parlamentarno, vendar pa posnema ministrske navade najizku-šenejših parlamentarnih držav, da, celo prekaša jih ter oznanja s svojimi čini. da' kadar ni zbrano ljudsko zastopstvo, neha se tudi vladanje. Uprava stoji, v Avstriji ni ničesar upravljati. Zgodovina zadnjega poldrugega leta priča dovolj jasno o tem: v celi upravi se ni prav nič storilo, kar bi bilo vredno imena. Za upravo so postale že deželne vlade odveč, kaj bi šele ministrstva. Zato lahko zapuste istočasno prestolnico in svoje urade nele vsi ministri, temne tudi večina sekeijskih načelnikov, da si poiščejo krepkejšega zraka v gorah. Do Beckovega ministrovanja se je mislilo še vedno na upravno nalogo vlade tako resno, da je nekaj ministrov ostalo vedno na Dunaju. To je postalo sedaj drugače. Sicer se pa tudi vse delovanje ministrov koncentrira le na večno pogajanje, veri-ženje, na pridobivanje poslanskih glasov z najčudnejšimi sredstvi. To delo je res tako naporno, da uniči tudi uradnika v ministrstvu. Zgodovina Beckovega ministrstva še ni pisali;!: pozneje bo kričala do neba in pokazala Avstrijo kot državo, v kateri je bilo takrat vse mogoče.«
Angleški kralj v tšiu
Dunaj, 13. avgust ji. Jutri pride kralj Edvard v \Vilhelnislinlie, kjer ostane celi dan gost nemškega cesarja. V četrtek dopoldne pride v
1 s L Cesar Franc Jožef se mu pelje z dvornim vlakom do Gmundena naproti. Kralju na čast se prirede velike slavnosti. Vse priprave se vrše pod osebno kontrolo cesarja. V petek se odpelje kralj v Marijine vari.
Politični položaj na Hrvaškem.
Zagreb. 13. avgusta. Po vsej deželi prirejajo vse politične stranke neumorno shode, v kolikor jih vlada prepove. V Oseku so sklicali preteklo nedeljo naprednjak] shod. Shod je sklenil, naprositi bivšega bitna grofa P e j a ćevi č a , da pri prihodnjih volitvah gotovo kandidira v Našieah proti sedanjemu banu dr. R a k o d c z a v j u. — Tudi v Kloštru Ivanić in Ivanić gradu so sklicali naprednjaki shode, a jih je vlada prepovedala, nakar je bila zanima konferenca. — V B e 1 o v a r u so imeli socialisti zborovanje ter sprejeli resolucijo za splošno v o-1 i 1 n o pravico. — V Koprivnici je imel klub stranke prava konferenco. Poročal je o političnem položaju posl. Zagorac. Prorokoval je, da bo konec sedanje krize komisa-rijat. Do novih volitev in sklicanja državnega zbora najbrže ne pride, ker bi bil to smrtni sunek za novo vlado. Komisar postane najbrže pod-maršal Rade G e r b a.
Nov tiskovni zakon v Srbiji.
Belgrad,13. avgusta. Ker nekateri časopisi še vedno zasledujejo
protidinastieno smer, je izdelalo ministrstvo notranjih del nov tiskovni zakon, ki omejuje agitacijo zoper kralja in kraljevo rodbino.
Sprememba bolgarskega
ministrstva.
Sofija, 13. avgusta. V političnih krogih zatrjujejo, da sedanje ministrstvo takoj po jubileju odstopi ter bo imenovano poslovno ministrstvo z dr. S t a n c i o v o m na čelu, da izvede nove volitve.
Za žensko enakopravnost na Angleškem.
London, 13. avgusta. Sedaj je tudi nižja zbornica sprejela z veliko večino zakonski načrt, da morejo biti tudi ženske izvoljene v občinske in okrajne zastope. Višja zbornica je tak zakon sprejela že poprej.
Konflikt med Zedinjenimi državami in Japonsko
London, 13. avgusta. Pogajanja med Japonsko in Severno Ameriko so se ustavila brez uspeha. Japonska je namreč ameriške predloge kratkomalo odbila. Vsled tega se je položaj zelo poostril.
Punt v Maroku.
Pariz, 13. avgusta. Iz Casa-blanee je došla vest, da je včeraj 4000 Mavrov naskočilo mesto, a so bili odbiti. Gubernator Casablance, sultanov stric Mulcj Amin, je odstavljen ter zaprt na francoski vojni ladji »Gloire«.
M a ti r i d , 13. avgusta. V Tan-gerju vlada splošen nemir. Mnogo evropejskih rodbin se je preselilo v Gibraltar, a druge, ki so stanovale izven mesta, so se preselile za mestno ozidje. Mohamed el Torres je pozval zastopnike velesil, naj na roče svojim podanikom, da ne prestopajo mestnega rajona, ker ni sicer odgovoren za njihovo življenje.
Pariz, 13. avgusta. Iz Cadixa je oilplulo 300 vojakov pehote in eskadrona konjenice v Casablaneo. Pa mik »Oazis« je že prispel v Casablaneo ter pripeljal precej vojaštva iz Algira in Orana.
Minister zunanjih del P i c h o n je izjavil napram nekaterim poročevalcem: »Vojaštvo, ki je sedaj v Maroku, zadostuje popolnoma in nimamo veselja, ga še več tja pošiljati. Program je vojaštvu jasno določen: Ostati mora tam, kjer je, ne sme delati ekspedicije v notranje dele dežele ter se mora omejiti le na to, da napravi zopet red, da kaznuje puntarje. da zagotovi mir ter organizira policijo v Gasablanci in okolici. S Španijo smo v tesnem sporazumljenju. 500 Špancev je že prišlo v Casablaneo. Nadaljne angleške čete so pripravljene, ako jih bo treba. Španija in Francija ostaneta zvesti mandatu, ki sta ga dobili od Evrope. Nikakor ne mislite raztegniti tega mandata. Cela Evropa razume in odobrava naše postopanje.«
Dnevne vesti*
V Ljubljani, 14 avgusta.
— Ciril-Meiodova družba in slovrusko časopisje. Vse slovensko Časopisje se bavi z našo šolsko družbo in vse razun klerikalnega — se veseli, da sede v novem odboru agilni narodno-misleči možje, časopisje slovensko pričakuje, da se zdaj družba dvigne na zaželjeno stopnjo in daje nasvetov, kako bi se zvišali družbi ni dohodki, da doseže družba v polni meri svoj vzvišeni cilj in namen. Vse napredno časopisje je edino v tem. da treba podrobnega dela v podružnicah in da se k temu pritegnejo vsi sloji ter da se najpriprostejšemu našemu človeku pojasni velikanski pomen Ciril-Metodove družbe. Družbi a odbor moramo vsi narodni Slovenci podpirati z vsemi svojimi močmi in dosegli bomo v boju proti našemu narodnemu sovražniku tak uspeh, da se ne bodo meje slovenske krčile, ampak širile. Z veseljem in upanjem zremo v bližnjo bodočnost, ker vremena se bodo zjasnila vsem Slovencem. Naravnost nečuveno pa je, da v trenutku, ki se vsi trudimo za povz-digo blagra naše slovenske domovine in njenih otrok ob mejah, da v tem trenutku klerikalni listi smešijo osebe, ki so na čelu naši šolski družbi in jim hočejo vnaprej vzeti vsak upliv in ugled. Ne bo se jim posrečilo!
— Shod Svobodne Misli v Pragi povzroča škofovemu listu silne preglavice; dannadan piše o tem shodu in ga skuša naslikati kot brezpomembno prireditev obskurnih ljudi, ki ne veljajo nič in ki v javnosti nimajo nobenega ugleda, še manj pa vpliva. »Slovenec« pa pozablja pri tem, da bas s svojim nastopom proti prireditvi in s svojim neprestanim razpravljanjem o tej stvari sam dokazuje, da pripisuje shodu Svobodne Misli v Pragi veliko važnost in daleko-sežen pomen. Pretekli ponedeljek je »Slovenec« temu shodu posvetil celo uvodni   člančič, v katerem po stari
klerikalni navadi podtika organizaciji, ki priredi praški kongres, najzlob-nejše, naj prevratne j še namene, ki kulminirajo po zatrdilu posvečenih in neposvečenih »Slovencevih« reda-kterjev v težnji po razrušen j u Avstrije in po propasti Habsbnržanov. Da je to infernalna laž, ki jo je sposoben samo tak ničvreden in v moralnem oziru docela propadli list, kakor je »Slovenec«, pač ni treba še po-sebe omenjati. In da bi njegova podtikanja še bolj držala, pravi škofovo trobilo, da prirede praški kongres — framasonske lože. Tudi to je zlagano. To ve prav dobro tudi častivredni »Slovenec«, a za takšne lapa-lije se ne briga poštenjak, čegar pro-batno načelo je »calmnniare auda-eter, semper aliquid haeret«. S pro-palicami takšne vrste, ki so že zdavna zakrkneni v svoji ničvrednosti in popolni moralni izprijenosti, se prerekati, je za poštene ljudi naravnost nečastno. Zato se tudi s škofovimi kuliji ne spuščamo v nobeno polemiko. Da pa slovenska javnost ne bo v zmoti glede teženj Svobodne Misli in glede stremljenj toli obrekovanega svobodnega zidarstva, podajemo v naslednjem temeljna načela obeh organizacij, kakor so se definirala na kongresu Svobodne Misli v Parizu 1. 1905. Svobodna Misel proglasa načelo, da je vsaka misel svobodna in da je ni moči na svetu, ki bi imela pravico zatirati svobodno mišljenje; edino razum ima voditi in določevati miselno bitnost. Na zemlji ni druge resnice razen resnice, ki jo je odkrila in dognala znanost. Vse, kar se upi nt tej kontroli: misteriji, čudeži in razna nabožna razodetja, je zgolj laž, sleparstvo in goljufija. Svobodno zidarstvo je institucija v bistvu človekoljubna, filozofska in napredna; stremi za resnico, proučuje moraliko in skuša uresničiti vseobčno solidarnost; deluje za materialni in nravni podvig, za umsko in socialno izpopolnitev ljudstva. Glavno načelo svobodnega zidarstva je vzajemna toleranca, spoštovanje napram drugim in samemu sebi, vobee svoboda vesti. Smatrajoč metafizično mišljenje za izključno pravico individualnega na-ziranja, se svobodno zidarstvo stavi v bran vsaki dogmatični trditvi. — To so v bistvu načela, za katera se bore organizacije Svobodne Misli in svobodnega zidarstva. V kolikor so te ideje nevarne obstoju Avstrije in obstoju habsburške dinastije, prepuščamo svobodni presoji svojih čitatelj ev. »Slovencu^ pa povemo, da pišemo mi o kongresu Svobodne Misli prav z isto pravico, kakor on o raznih obskurnih katoliških shodih.
— Blamirani župnik. Matija Vavpotič, župnik v Podsredi na Štajerskem, je eden izmed najbolj borniranih in fanatičnih duhovnikov na Slovenskem. Napredni listi so opetovano imeli priliko se dotakniti prečastite osebe tega božjega namestnika. Tudi naš list je pred mestni zabeležil vest, da župnik Vavpotič ni hotel pokopati neke ženske zgolj zato, ker sorodniki niso naprej plačali pogrebnih pristojbin. Vavpotič je z ozirom na to vest poslal popravek ter ga naslovil, kolikor se je moglo naknadno poizvedeti, najbrže na uprnv-ništvo našega lista, ker je na dotič-nem vzvratnem listu podpisan upravnik »Narodne tiskarne«. Ker uredništvo popravka ni prejelo, ga naravno tudi priobčiti ni moglo, ako bi tudi bil popravek stvaren in formalno pravilno sestavljen. No, Vavpotič je energičen mož. Ker list njegovega popravka ni priobčil, je, ne da bi se pobližje poučil o njegovi usodi, vložil pri tukajšnjem okrajnem sodišču proti našemu odgovornemu uredniku tožbo radi prestopka S 19. tis. zakona. Župnika Va v potica je zastopal advokat dr. S c h w e i t z e r , ki je izgubil še vsako pravdo, ki jo je naperil proti našemu listu.Da je izgubil tudi Vavpotičevo pravdo, o kateri se je obravnavalo včeraj dopoldne, nam pač ni treba še posebe naglašati. Pri obravnavi se je dognalo, da uredništvo Vavpotičevega popravka nikoli ni dobilo v roke is da popravek, čigar prepis je tožitelj priložil, sploh ni odgovarjal določbam tiskovnega zakona. Ako bi imel Vavpotič količkaj sposobnega zastopnika, bi mu bil pač že v naprej povedal, da je njegova tožba docela brezupna, ker Ili bil popravek niti stvaren, niti formalno pravilen, kar mora na prvi pogled opaziti vsakdo, če tudi ni odvetnik ali jurist. Dr. Sch\veitzer tega seveda ni storil in je raje znova bla-miral sebe in župnika. Sodišče je namreč našega odgovornega urednika popolnoma oprostilo, vsled česar mora župnik - tožitelj poravnati vse stroške pravdnega postopanja. In ti stroški ne bodo neznatni, ker ste bili dve razpravi in je župniku treba plačati dva odvetnika. Ubogi Župnik, poleg blamaže še občutno škodo!
— Šole ali kapelice. »Soča« piše: 2e davno smo naprednjaki vedeli in pripovedovali ljudstvu, da je klerikalizmu sovražnik narodne omike in šole. Klerikalni hinavci pa so se
vedno hudovali radi tega in kričali, da smo obrekovalei. No, zadnja »Gorica« je zopet enkrat bila tako nepn vidna, da je izdala, kako si ona misli narodno vzgojo. Piše namreč v svojem dopisu z Bovškega: »Vkljub temu, da so pred kratkim osnovali samostojno šolo na Plužnem, vkljub temu, da so ravnokar dozidali dve novi šoli, eno v Cez-Soči, vendar govorijo, da nameravajo ustanoviti v Bovcu namesto sedanje štiri — kar petraz-rednico. Čemu taka potrata! Pričn-kovati je, da c. kr. okrajni šolski svet ne bo brez potrebe znova obremenil naših ubogih davkoplačevalcev«. Na koncu istega dopisa pa čitamo sledeči stavek: »Nujno je potrebno, da se kmalu temeljito popravi kapela sv. Trojice, ki se nahaja ob cesti poleg »Občinskega doma«. Torej tako! razširjenje šole iz IV. razredne v V. razredno se zdi našim klerikalcem krivično obremenenje ljudstva, dasi bi tako razširjena šola imela veliko večji učni uspeli in bi bila v stanu, bovško mladino mnogo izdatneje oborožiti z onimi znanostmi, ki so potrebne za življenski boj. Povsod drugod po svetu imajo tako veliki trgi, kakor je Bovec, še celo šole z več kakor petimi razredi, kajti drugod se dobro zavedajo, da prinese vsak krajcar, ki se ga izda za šole, ljudstvu stotero povračilo. Le pri nas tega še ne vemo, zato pa imamo tako malo razvito šolstvo, in smo radi tega tudi gmotno nazaj. Mesto da bi ljudstvo vzpodbujali k razširjenju šolstva, ga klerikalni nazadnjaki huj-skajo, ako se gre za kako potrebno razširjenje šol. — Za nepotrebno kapelico pa se »Gorici« ne zdi škoda denarja! To ni nikaka obremenitev ljudstva, ako mora vedno nositi skupaj novce, da vzdržuje cerkvene na prave, ako tudi so nepotrebne! Da, da, kjer se gre za cerkveno malho, tam mora imeti ljudstvo vedno odprte mošnje. Končno še nekaj! Zakaj se ni zdelo »Goričinemu« za blagor ljudstva tako vnetemu dopisniku kot obremenjenje ljudstvu ono povišanj«' duhovniških plač, radi katerega morajo plačati avstrijski davkoplače valci štiri milijone več na leto da v kov. Seveda, ta denar žro nikdar polne posvečene bisage in v tem slučaju se na blagor ljudstva ne sme imeti ozira! Pa naj pridejo še kdaj s svojim prijateljstvom za omiko in napredek !
—- Nedolžna duhovščina. Duhovniški škandali na Italijanskem so do-vedli razne klerikalne liste, da so začeli pisati o nedolžnih duhovniki!!. Prišli so do zaključka, da je duhovščina razmeroma z drugimi stanovi najmanjkrat v ječo obsojena in da je razmeroma tudi najmanj zločincev med duhovniki. Tej statistiki na vse zadnje verjamemo le toliko, da je duhovnikov razmeroma najmanj v ječo obsojenih, dočim imamo glede pregreškov duhovščine nekoliko drugačne nazore. V to nam bo pritrdil, kdor ve. kakšna sredstva ima na razpolago duhovnik, če mu začne presti pri sodišču zaradi prestopkov proti raznim paragrafom. Potem pa prhi«-tudi v poštev, da se sodi duhovnik navadno v rokavicah! Blebetanje. ii: je duhovščina vsa nedolžna, torej prav nič ne drži. Ako bi prišlo vse na dan, kar se pregreši duhovščina, dobili bi statistiko, da hi nas bilo strah. S tem pa seveda še ni rečen«', da so prav vsi duhovniki ljudje, ki bi jih bilo treba pozapreti. Še je neka i častnih izjem!
■ Na jutrišnji slovenski vseso-kolski  zlet   v   Domžalah opozarjati še enkrat narodno  slovensko občii st\o. Ob nedeljah in praznikih take
vsak naredi kak izlet in ne tiči donui in če gre jutri v Domžale mesto kam drugam, kamor navadno zahaja, m;: bo to le v uspešnejše razvedrilo. Naj jutrišnji zlet v Domžalah pokaže, da se Slovenci zavedamo, da živimo na svoji grudi, na slovenski zemlji, de katere priseljeni tujec nima nobene pravice, tem manj, ker živi od žulje\ slovenskih delavcev.   Xjego\ namen.
da bi nas potujčil. preprečimo s t«
da širimo krepko narodno zavest me i narodom! Na svidenje jutri V krUS
nib Domžalah! Na sdar!
— Izpod Žalostne gore  se nam piše: Občinske volitve na Vrhniki in v Preserji so bile jnko zanimive. \ obeh krajih se je pokazalo, kako znajo »božji namestniki« vsako osebno sovraštvo ali dohičkarijo porabiti V svoje   umazane   namene.    Danes -oglejmo le občinsko volitev v Prest v ji bolj natanko. Preserski občani za hajajo mnogokrat na Vrhniko, kje-si pri  kupici   vina   razodenejo v>< skrivnosti. Kdor bi jih tu poslušal, mislil bi, da so sami odločni liberal ci, koji bodo pri prvi priliki korenito pomedli Kobi      župniknvn klerikalno stranko. Kako je človek presenr čen, ko čuje, da je zopet zmagal Kobi s svojo zapeljano stranko.   Ce j*' stranka, koji pašu je znani Kobi, ka toliška ali S. L. S., potem mora v res niči človeka biti sram, da bi s S. L-S. le kolika j prišel v dotiko. Kobi
(Dalje v prilogi).
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 187, dne 14. avgnsta 1907.
gleda le, kako l>i podjarmil celo ohči-no. Da mu pa pri tem nikdo ne tlela ovire, zato se dela silno pobožnega. Pred 1(1. ali 15* leti je hodil še bos, a danes tak bogatin.   Posestva ima v borovniški in preserski občini. V Borovnici je obč. svetovalec, a v Preser-ji župan. Komandire torej one občini. Ker so imele že nekatere sosedne občine naklad na žgane pijače, je tudi on skrbel v Borovnici, da SO sklenili tak naklad. V Preserji, kjer ima sam kar dva /ganjetoča, je pa znal tak naklad preprečiti. Ker imajo vse sosedne občine naklad, toraj dražje Žganje, ga On kar na štiri občine prodaja.  Kako je bilo z njegovo lesno trgovino, za danes molčimo. Ljudje pripoveduj e j o tako stvari, tla smo se namenili vse natanko poizvedel i, ter Vam bomo ob ugodnem času vso njegovo lesno    trgovino    podrobno opisali. Koliko ljudi je pa že radi njega ponesrečili), to bo tudi treba osvetliti. Kako uslugo mu je skazal svetnik na Vrhniki, ko ga je pri neki kočljivi zadevi tako »zrezal«, da niti kot priča ni bil zaslišan pri deželnem sodišču! Sam se je javno bahal po Vrhniki , da mu g. svetnik vse ugodi, kar hoče. Ko je pa g. svetnik sprevidel, da tudi   pobožnemu Kobi ju ne sme vsega verjeti in je v par slučajih drugače razsodil, kakor si je pobožni Kobi želel, je pa začel g. svetniku polena pod noge metati. (Kakor vsi klerikalci.)  Vložil je prošnjo, da bi se občina Preserje ločila od Vrhnike in se priklopila okrajni sodniji Ljubljanske okolice. Najveco skrb pa dela Kolu ju železniška postaja v Preserji. Te se boji. kot hudič križa. Kaj njemu mar blagor občine, da je le za njega dobro. In take ljudi, kot je Kobi, podpira ondotni župnik z vso svojo versko avtoriteto. Zares žalostno. Ljudje se tolažijo, da je bilo že več župnikov, a oni so šli. občani so pa le ostali. Tudi sedanji ne bo vedno tu in tudi katoliški Kobi ne bo še ta čas vseh podjarmil. Vedno bolj se množijo liberalci, to je taki, ki so od pobožnega Kobija neodvisni. To naj si Kristusov namestnik Grzin   in vzor >ke okolice.Največjo skrb pa dela Ko-nečno še k  opazki   svoji k svojim! Mravljetova   gostilna   in Filipičeva prodajalna  sta  Kobijeva  last. toraj morata  biti od »gospodov« priporo-i eni. V Luki nanovo gostilno k vdovi tako nikdo ne gre radi snage. Prodajalno Hrovatin je Kobi skoraj popolnoma uničil. V Anžičevo gostilno pa daje Kobi vino. toraj je že tako vsega priporočila vredna. Kmetje pa menijo, da bi kaplan in župnik veliko bolj prav naredila, ako bi se res držala gesla svoji k svojim,   kadar gresta »biro pobirat«. Poleg Kobija so v S. L. S. skoraj sami backi, ki malo aii nič bire ne dajo. Vsi boljši posestniki so pri samostojni napredni stranki. Tudi oni so katoličani, a ne nove Kobi — župni kove vere.  ampak vere, katero so podedovali od svojih očetov in katero so do sedaj skoraj brez izjeme vsi duhovniki tu učili. Ljudje ] ravijo. da. če jih bodo taki ljudje vodili, kakor so Kobi, Koncevc in posebno Tegelj, ki še iz Amerike ni mogel, bode kmalu konec nekdaj tako lepo napredujoče občine. Vsega pomilovanja so pa   vredni Rakitčani. koje znani J u vune tako spretno vodi v Kobijevo odvisnost. Župnik Grzin. ali kdaj.premislite: kdo ste, kaj ste in zakaj st** v Preserji! Ni tako, kakor Vam govore ljudje v obraz, ampak resnica, se zve od ljudi še le, kadar jim vince razveže jezike. Brigajte se rajši za naš blagor dušni. Da se nam na tem svetu ne bo predobro godilo, bo že skrbel Kobi sam.
— Absolvent je ljubljanskega učiteljišča Včeraj smo poročali s Štajerskega, da je na prošnjo c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega iz Gradca došel ukaz na vse okrajne šolske svete na Štajerskem, da ne smejo nameščati za pro vizor ične učitelj e absolventov c. kr. učiteljišča ljubljanskega. Kakor smo izvedeli od kompetentne strani, stvar v tej obliki ni resnična. Ker na Kranjskem jako primanjkuje učiteljev, tako da je okoli 80 učnih mest, na katerih bi morali biti nameščeni moški, popolnjenih z učiteljicami ali pa z neizprašanimi učiteljskimi kandidati, je na prošnjo c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega že 1. 1901. ukazalo naučno ministrstvo, da se mora vsak državni štipendist ljubljanskega učiteljišča z reverzom zavezati, da bo po prebiti maturi najmanj šest let služil na Kranjskem. Ker so pa navzlic svoji po reverzu prevzeti zaveznosti skušali nekateri državni štipendisti uiti na Štajersko, je na prjŠnjo kranjskega deželnega šolskega sveta štajerski deželni šolski svet opozoril vse Štajerske okrajne šolske svete, naj ne nameščajo bivših državnihštipen-distov ljubljanskega učiteljišča na Štajerskem. Absolventje ljubljanskega učiteljišča, ki niso bili drž. štipendisti, pa se smejo prej kot slej brez vsega zadržka nameščati tudi na Štajerskem. Ta odredba nima tedaj nobene politične tendence, 'ampak je
izdana samo v interesu kranjskega ljudskega šolstva iu tudi na željo v egi kranjskega učiteljstva, ki je že večfcrat na svojih zborovanjih poudarjalo, naj se na učnih mestih, ki so zakonito pridržana izprašanim učiteljem, ne nameščajo učiteljice ali ne-izprašani učiteljski kandidatje.
— Denarne premije za učitelje po šolah na deželi. Dež. šolski svet
je podelil 6 denarnih premij Metelkove ustanove v znesku po 80 K 41 h za leto 1907 nadučiteljem Rudolfu Hrovatu v Zagorjah, Francu Štefančiču v Velikih Laščah, Edvardu Vohincu v Cerkljah, Avgustu Pirou v Borovnici, Pavlu Šil o u v Žireh in Rudolfu Završ-niku v Preddvoru. Denarne premije bivšega društva za obdelovanje vrtov v znesku po 12 K 16 h, so pa za leto 1907 dobili naducitelja Avgust K or b ar v Preserju in Jakob Zebre v Starem trgu pri Ložu ter šolski vodja Ferdinand Juvaneo v Postojni. — Metelkove denarne premije so določene za one učitelje na šolah po deželi, ki so se pečali z marljivim gojenjem slovenščine in pospeševanjem sadjarstva, denarne premije bivšega ljubljanskega društva za ob-delavanje vrtov pa za one učitelje na šolah po deželi, ki se v svojih šolskih vrteh pridno pečajo s sadje-rejo in pridelovanjem zelenjave.
— Celovec pozdravi cesarja s   frankfurtarsfeimi zastavami.
Včeraj je imel celovški obČmski svet izredno sejo zaradi žrankfurtarskih zastav povodom cesarjevega obiska v Celovcu. Župan Neuner namreč ni mislil inestoih poslopij „okrasitia s pruskimi zastavami, češ, da je prevzel dolžnost, pripraviti vse za Čimbolj prijetno bivanje cesarju, ki se mu naj povsod izkazuje zvestoba in udanost. Zato je hotel izobesiti na mestnih poslopjih in ulicah le cesarske zastave. Med nemškonacijonal-nimi občinskimi svetovalci je zaradi tega hudo zavrelo, in v imenu vseh je najpristnejši Nemec dr. Martinek bral županu hude levite Župan se je zvijal, prisegal in retil, da je in ostane goreč Nemec. Povedal je, da je imel 1S9V velike neprilike, ker je ob cesarjevem prihodu bilo mesto v fr an k far t ar ski h barvah. Toda vsi izgovori mu niso pomagali. V očeh dr. Martinka in tovarišev ostane omah-ljivec. Obč.nski svet pa je sklenil, da ne le na mestnih poslopjih in prostorih, kakor leta 1899., temuč tudi v Kolodvorskih ulicah se razobesijo štiri velike frankfurtarice uprav pred nos cesarju, da jih bo moral takoj zagledati pri vstopu iz kolodvora.
— Sodnik proti slovenskemu denarnemu zavodu« Južnoštajerska hranilnica v Celju je pupilarno varni zavod, jamstvo zanj so prevzeli okrajni zastopi celjski, gornjegradski, vranski, šoštanjski, šmarski in sevniški. Naravno in pravilno bi torej bilo, da bi sodišča v teh okrajih nalagala izključno vse pupilarne denarje v Juž-noštajersko hranilnico. Seveda sodišča tega ne delajo, marveč nalagajo denarje ponajveč v štajerski in v celjski nemški hranilnici. Tako postopa tudi sodišče v Gornjem gradu, kjer je nemškutarstvo v zadnjem Času v najlepšem cvetu. Občine gornjegradskega okraja so se uprle proti temu in soglasno sklenile, sodišče pozvati, naj brez izjeme nalaga vse pupilarne denarje v Južnoštajersko hranilnico, na katere vspevanju je okraj kot porok direktno zainteresovan. Za ta sklep se seveda sodišče briga toliko, kakor za lanski sneg. Slejkoprej še vedno nalaga depozite v celjski nemški in v štajerski hranilnici. To je takšno bagatelizovanje imenovanih občin, da izživlja k odločnemu odporu. Poživljamo prizadeta žnpanstva, naj od-ločoo nastopijo proti sodišču in ga prisilijo, da bo uvaževal njihove želje. Naj njegovih dopisov na občine ne rešujejo vse dotlej, dokler se neugodi njihovi upravičeni zahtevi, pa smo prepričani, da si bodo izvojevali zmago na vsej črti. če bi pa to ne izdalo, so na razpolago še druga sredstva, da se spametuje sodne funkcionarje. Naš slovenski denar kratkomalo ne sme polniti nemških denarnih zavodov!
„Slovenska Sokolska Zveza11.
Jutri, v četrtek se vrši v mali dvorani „Narodnoga domaw v Ljubljani občni zbor „Slovenske Sokolske Zveze" s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo naČeinikovo. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poroč. pregledovalcev računov. 5. Volitev a) predsedstva, b) treh pregledovalcev računov. 6. Določitev društvenih prispevkov. 7. Slučajnosti.
„Društvo slovenskih profesorjev". Deželni odbor Štajerski je članom „Društva slovenskih profesorjev" za 1. 1907., 1908. in 1909. dovolil B0%ni popust kopelnih cen kopališča Rogatec-Slatina in oprostitev plačevanja kopališke in godbene pristojbine. Ta ugodnost velja vsako leto za po dva druŠtvenika v začetku in na koncu sezone, in sicer za tri tedne; član, ki bi hotel uživati ono ugodnost, naj se zglasi pri društvenem odboru.
Dijaška prenočišča, ki so v
oskrbi „Akad. plan. krožka". Do 10. avgusta t. 1. so bila pridobljena še ta-le dijaška prenočišča, ki naj spo* polnijo seznam: Primorsko — Lonjer pri Trstu: Družina čok-Županova brezplačno. Solkan: Gostilna Fran Maru-šič, postelja 20 v., zajutrk 16 v., kosilo 40 v., večerja 30 v. in v gostilni An t. Mozetič postelja 30 v. Čepovan : Gostilna Anton Kofol, pstl. brezpl. zj. 24 v, kos. 60 v., več. 40 v. Bovec : Gostilna „Pri pošti", pstl. 60 v., zj. 20 v., kos. 50 v., več. 50 vinarjev. Kranjsko — Mojstrana: Gostilna nŠmercu, pstl. brezpl. hrana cenejša. Postojna: „Narodni hotelu, psfcl. 70 vin., zj. 24 v., kos. «10 v., vp5. 50 v. Štajersko — Ruše: Trg. M. Seme pstl. brezplačno. Nadaljne prijave na naslov: „Akad. plan. krožek" Cerkno Goriško.
„Presveta" otvori 15. t. m. dve javni ljudski knjižnici, in sicer v Novem Kotu (občine Draga) in Lo^i (občina Trava) Ob tej priliki priredi društvo javen ljudski shod v Novem Kotu ob 4 uri popoldne pri g. F. Turku. Poročevalca na shodu sta g. I. Rus, posestnik v Travniku, in predsednik „Prosveteu E Rekar. Ker je shod za kočevske Slovence velike, važnosti vabi k obilni udeležbi
odbor.
Kranjske kmetijske šole vod a, g. Bihard Dolencf stopi v pokoj dne 1. novembra t. 1. ter se naseli v Novem mestu, odkoder je par lučajev do Grma, sedanjega njegovega, torišča.
Prostovoljno gasilno društvo v Dolenjem Logatcu priredi v četrtek, dne 15. t. m. svoje društveno veselico na vrtu hotela kramar v Dolenjem Logatcu s prijaznim sodelovanjem tamburaškega društva „Slogaa. Spored: Srečolov, šaljiva pošta, in godba. Po sporedu ples, vstopnina k veselici 40 vin.
Županstvo Št. Vid pri Zati-
Čini naznani, da semnja 20 avgusta t. 1. na sv. Bernarda dan v Zatičini 2*e bo i ampak bo radi legarja pozneje.
Čebe arski shod bode 15 t. m. v Toplicah na Dolenjskem ob 3. uri v šolskem poslopju. Predaval bode g nadučitelj Likozar o rgnilobi" in „premakljivo ali nepremakljivo satovje".
Slovenski orkester v Trstu. Tržaški Slovenci so si ustanovili svoj orkester. Kapelnik mu je Oeh Te o-dor Depaul. Prvi nastop je vsestransko zadovoljil obilno zbrano slovensko občinstvo preteklo nedeljo pri Sv. Jakobu.
Na grobu svoje ljubice se je hotel usmrtiti v Poberžu pri Mariboru 281etni posestnikov sin K. Kre-mer iz Št. Ilja. Streljal se je v glavo ter so ga našli hudo ranjenega. Njegova ljubica se je prejšnji teden zastrupi a.
Slovenci v Ameriki. — Nogo je zmečkalo v Cumberlandu Maksu Hanžiču, da so mu jo morali odrezati. Ponesrečeni je doma iz Ljubnega na Štajerskem. — V rudniku je ubilo v Crokstovnu Janeza Črnofa, doma iz Laz pri Planini. Na domu je pričakovala očeta hči, ki je ravno prišla iz Amerike.
Kočevski podružnici c kr. kmetijske družbe za Kranjsko je deželni odbor dovo'il 500 kron podpore v pospeševanje popotnega pouka
Zdravstvena okrožja. Okrožnega zdravnika gosp. dr. R u d o 1 f a W e i b 1 a je deželni odbor na njegovo prošnjo premestil iz Kostanjevice v Metliko. — Oddati je okrož-nozdravniške službe na Grosupljem, v Kostanjevici, na Trati v Poljanski dolini pri Škofji Loki in v Planini pri Logatou. Vkljub večkratnemu razpisu ni dobiti zdravnikov za Grosuplje in Trato. V obeh okrožjih so vsestranske razmere take, da najbrže ostaneta brez svojega zdravnika, ako ne bosta iz svoje blagajne izdatno pripomogli k zdravniški plači.
Iz tretjega nadstropja je padel V Gorici poldrugo leto stari Izidor K 1 a n č i č, ko ga je pustila mati samega v sobi in je zlezel na okno, kjer je zgubil ravnotežje. Otrok bi se bil ubil, da ni priletel na platno, ki je bilo razgrnjeno pred spodaj se nahajajočo prodajalnico. Prevotlil je platno, padel na tla ter se ranil na čelu in kolenu.
Pazite na otroke I V soboto je
povozil v Gorioi izvošček Grusovin 17 mesečnega Viktorja Prinčiča, ki mu je skočil s trotoarja pod kolesa, ravno ko se je izvošček vozil mimo njega. Otrok je vsled poškodb umrl. Kriva je te nesreče nepazljivost staršev
Dijaška kuhinja v Gorici. »Trgovsko-obrtna zadruga" v Gorici najznamenitejši denarni zavod goriški, proslavi letos lOletnioo svojega obstanka s tem, da otvori z novim šolskim letom dijaško kuhinjo. To bo velikega pomena za mnogo kmečkih sinov, ki zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev doslej niso mogli študirati, dasi so bili še tako nadarjeni. Razume se, da bodo dijaško kuhinjo
vzdrževali večinoma slovenski naprednjaki.
Logar v Sarajevu. Med vojaštvom v Sarajevu je vzbrubnil legar. Doslej je umrl en mož, 60 jih imajo v oskrbi. Tudi med civilnim prebivalstvom se je že pojavil legar. Vojaške vaje so sistirane.
Za ranami je umrl v Trstu
koČijaž Hugon Ipavic, katerega je 29. pr. m. zabodel Jakob H e r r o, ker mu je Ipavic hotel v spanju ukrasti denarnico.
Iz Medvod se nam piše: Zelo ugodno vreme imamo pri nas. Letina bo sredoja, dasi je suša zadnji čas precej pritisnila. Poljube pridelke nam zelo uničuje Črv. Vode so se zelo posušile in tudi v bližnji tovarni jim je zelo primarjkuje, dasi imajo zelo visok jez. Že pretekli mesec bi morala priti sem komisija zaradi jezu, ker pravijo, da je previsok, a je le ni in ni, akoravno je že plačana, kakor se govori. Seveda tovarna sme narediti, kar se ji poljubi, naj bi pa kdo drug dvignil svojevoljno jez, mu bodo pa takoj vsi biriči na vratu. Nam kmetom to kajpak ne sme biti mar, le radovedni smo, kako se to iztekla 261etna pravda zaradi jeza. Govori se, da bo tovarna izgubila pravdo. O tem bom poročal o priliki kaj več.
Čuden Slučaj. V Pulju je padel v morje neki Avgust Friedrich, ko se je spotaknil na obrežju. Ker ni prišla pravočasno pomoč, je utonil. Friedrich je pred nekaj dnevi pisal v Trst svoji ljubici, katere se je hotel iznebiti, da bo skočil v morje v samomorilnem namenu iu se utopil. Laž ie zdaj postala resnica.
Italijanski napadi na Hrvate
V Zadru. V nedeljo so imeli zaderski Lahi svoj dan. Napadi na mirne Hrvate so se ponavljali ves dan pod okriljem in zaščito policije. Ko so popoldne Italijani napadli dva Hrvata, je policija gledala napad in vpila: „Ubite ju!" Zvečer so bili napadeni celo hrvaški vojaki, ko so se hrvaški pogovarjali. Ker so imeli vojaki orožje, so odbili napad. Policija je posredovala. Ni pa prijela napadalcev, ampak napadene. Ko so jih gnali na magistrat, jih je italijanska fakinaža ometavala s kamerjem in jih pretepala s palicami — vse pred očmi slavne policije. Vojaki so vsled ran, ki so jih dobili na tem križevem potu, v bolnišnici! Res krasne razmere vladajo v Avstriji!
Državno zdravljenje mrzlice
Z bajoneti. V selu Vi do nju v Dalmaciji vlada mrzlica in imajo občinskega zdravnika, da izvede državno antimalariČno akcijo na vladni račun. Ker je pa zdravnik presirovo postopal s seljaki, sklenili so ti soglasno, da ne sprejmejo več vladinih zdravil, kar so naznanili zdravniku. Poglavar Grioni je besnel vsled tega. Ka] je storil? V pomoč antimalarični akciji je poslal orožniŠtvo, ki hodi zdaj od hiše do hiše po Vidonju in zaukazuje pod gotovimi kaznimi kmetom, da se morajo ravnati po navodilih zdravnikovih in uživati zdravila na vladni račun. Tako se vladno zdravljenje vrši in podpira z bajoneti!
Službeni jubilej. C. kr. gozdar Kari Šebenik na Pevcu pri ^rnem vrhu nad Idrijo je praznoval minolo nedeljo petindvajsetletnioo, odkar službuje na tem kraju. Ker navadno gozdarske uslužbence večkrat premeščajo, so slični jubileji zelo redki. Jubilarju, ki je vsled svoje priljub-nosti znan daleč naokolo in splošno spoštovan, iskreno čestitamo.
Prostovoljno gasilno društvo
V Idriji priredi v nedeljo, 25. t. m., veselico na vrtu g. Jana Grudna na Jeličnem vrhu. Veselica bo obsegala godbo na lok, ples, sreČkanje in drugo zabavo. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.
Telovadno društvo „Sokol,( v Žireh priredi v nedeljo, dne 25. t. m., veselico z javno telovadbo na posestvu s. Marjanice Sedej v Novi vasi pri Žireh. K prvi veselici najmlajšega slovenskega sokolskega društva napravita izlet tudi „Sokola" v bkofji Loki in Idriji. Pričakovati je tedaj lepe sokolske priredbe v žirovski dolini.
Prostovoljno gasilno društvo
V Planini priredi v nedeljo, dne 18. avgusta, na vrtu gospe Alojzije Udo-viČ v Zgornji Planini vrtno veselico s srečolovom, šaljivo pošto, čarobno razsvetljavo, plesom in prosto zabavo. Pri veselioi svira godba na pihala. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina za Člane 20 v, za nečlane 40 v.
Proti toči Je streljal pri Sv. Urbanu pri Mariboru viničar Franc Mlinaric. Možnar se mu je pa predčasno sprožil in naboj mu je butnil v obraz, da je ves ožgan in da bo najbrž izgubil vid. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Nemškutarska nestrpnost. K
okrajnemu zborovanju ognjegasoev v Ptuju so prišli preteklo nedeljo tudi zastopniki središkega ognjegasnega društva, ki nosi namesto nemške črke „FU dva „B" (Bog brani). Načelnik „gauverbanda", ptujski kramar Steudte, je zaničljivo opozoril Središčane, da
je to proti pravilom deželne zveze, ki določa le nemško poveljevanje. Ne razumemo, čemu se ognjegasci slovenskih občin Še vedno vsiljujejo oholim nemškutarjem za štafažo. Semenj za Ječmen v Požunu.
Dne 25. avgusta t. L se vrši v Po-žunu velik semenj za ječmen. Spored in izvleček iz pravil za ta semenj se lahko vpogledata v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Suplentsko mesto v Kočevju
za slovenščino kot glavni in za latinščino in grščino kot postranski predmet je razpisano.   Opozarjamo na to
mesto slovenske filozofe.
Več luči. Z Bleda se nam piše: Od hotela „Triglav" pa do novega kolodvora ni ne ene luči. Za občinstvo je to skrajno neprijetno in nerodno, pa lahko tudi nevarno. Zadnji čas je, da se temu nedostatku odpo-more.
Utonil je v bohinjski Savi dela-vac Benk iz Bodešič pri Radovljici. Šel se je kopat. Zapustil je 11 majhnih otrok.
Nova podružnica slovenskega planinskega društva. Ustanovila se je ilirsko-bistriška podružnica slovenskega planinskega društva v Ljubljani.
Utopiti se Je hotela v Trstu
16letna Rozalija K. v ljudskem kopališču, a so jo še pravočasno rešili iz vode.
Utonil Je v morju pri Lovrani
filozof E. Patover iz Brna. Skočil je z neke skale v morje, a je najbrže zadel z glavo ob kamen ter ga ni bilo več na površje.
Brez plena. V soboto popoldne so prišli nepoklicani posetniki skozi straniščno okno v stanovanje gosp. Jožeta Turka na Radeckega cesti št. 3, kjer so vlomili troje vrat in odprli tudi omare, a niso prišli do zaželje-nega plena. Prišli so namreč samo do ženske obleke, katere se jim pa ni poljubilo vzeti s seboj. Dva osumljenca je policija aretovala.
Življenja se Je naveličala. 70letna Marija Zagozdav Zagrebu je živela v strašnem pomanjkanju. Prislužila si je komaj toliko, da se je preživljala s suhim kruhom. To je starki zagrenilo življenje in prerezala si je žile na roki. Našli so jo ones-veščeno na hodniku pred stanovanjem vso v krvi. Prepeljali so jo v bolnico.
Glede legarja v Materiji se
nam piše: Ker je v „Slovenskem Narodu" že opetovano bilo pod dnevnimi vestmi citati, kakor da bi se bili vojaki 27. brambovskega peš-polka, ki so bili tukaj na orožnih vajah od 21. do 25. junija t. 1. nalezli legarja, naj bode dotičnemu dopisniku povedano, da imamo v Materiji zdrav, čisti zrak in zdravo vodo, in da v celi občini Materija, ki obsega 25 vasi in 1 grajšČino, še ni nihče obolel na kaki nalezljivi bolezni, kar lahko z dokumenti dokaže c. kr. okrajno glavarstvo v Voloskem in tukajšnje c. kr. žandarmerijsko poveljstvo. Občina Materija mora zatorej javno protestirati obdolzitvi, da bi se bil katerikoli vojak gor nega polka nalezel legarja v Materiji.
Strokovno društvo rudniških paznikov v Idriji. Iz pazniških krogov v Idriji nam pišejo: K tozadevni notici v našem listu z dne 9. t. m., ki pa po našem mnenju še ni sedaj spadala v javnost, usojam se dati nekoliko pojasnila. Že dalj časa se je čutila potreqa med rudmŠkimi pazniki v Idriji, ki spadajo v kategorijo tehničnih državnih slug, ustanoviti strokovno društvo. PazniŠko društvo „Lesevereinu obstoji v resnici že mnogo let v Idriji, pa ne odgovarja potrebam sedanjega časa. Večkrat se je že poskušalo to društvo s naše strani reformirati, pa naleteli smo zmiraj na gluha ušesa. Kazalo torej ni drugega, kot zateči se k ustanovitvi novega društva. Duh časa zahteva, da se organiziramo, to se pa najlažje doseže potom združenja v strokovnem društvu. Med nekaterimi Člani društva „Leseverein" in med pazniki, ki niso člani društva, ustanovil se je osnovami odbor, ki je po skrbnem in vestnem posvetovanju sestavil pravila strokovnega društva, katera se v kratkem času predlože deželni vladi v potrjenje. Novo društvo ima namen organizirati vse c. kr. uslužbence erariČnega rudnika v Idriji na podlagi društvenih pravil, gojiti med njimi stanovsko zavest in solidarnost, pospeševati vsestransko in posebno še strokovno izobrazbo, braniti stanovske interese svojih članov, njih rodbin, vdov in sirot. To je v glavnih potezah namen in pomen novoustanovljenega društva. Da bo stvar lažje in boljše uspevala je v interesu vsakega rudniškega paznika, da pristopi kot Član k društvu, ker le potom združenja je, upati dobrega uspeha. Mi smo pripravljeni zmiraj podati roko k skupnemu sodelovanju vsakomur. Zato se skliče v kratkem času zbor vseh kolegov, na katerem se preČitajo pravila in obrazloži namen in pomen društva.
Poziv — vsem slovenskim
društvom! Savinska podružnica „Sl. planinskega društva" stavi v Ssvin-
skih planinah na najvažnejši točki, gorski planoti OkreŠelj (1290 m) ve^jo gorsko stavbo, katero hoče imenovati po odkrivat°lju Savinskih planin univ. prof. dr. Frisohaufu: „Frisohaufo va koča.u Ime Frischauf je znano vsemu slovenskemu svetu. Mož, rojen na Dunaju, pošten Nemec, je vedno rad podpiral narodno-gospodarske težnje S. P. D. vsled česar ga je to vseslovensko društvo imenovalo svojim častnim Članom, občine Ljubno, Luče in Solčava pa svojim Častnim občanom. Radi svojih poštenih simpatij napram nam Slovencem sploh posebej še pa napram prebivalstvu Savinskih planin, katero gorovje je posečai že čez 33 let in spisal o spodnjestajerski Švici knjige in Članke, so ga jeli Črteti naši sovražniki in so uprizorili ostudno gonjo zoper njega Vse to vam je znano iz časnikov. Nemški burši so ga še posebno zasramovali. Končno so moža radi te divje gonje upokojili predčasno. Radi tega so stavili interpelacije v drž zboru naši poslanci lani in letos. Stavimo njemu na Čast kočo: enonadstropni planinski hotel v manjši meri. Ker so pa naše gmotne razmere prešibke, prosimo vse in vsakogar podpcre. Dne 1. sept. letos priredimo pri Sv. FranČ. blizu Gornjega grada veliko ljudsko slavnost „Planinski s ej m", katere prireditve čisti dobiček je namenjen omenjeni stavbi. Prosimo vsa slovenska društva, naj podpirajo po možnosti našo akcijo. V ta namen naj prirejajo v svojem delokrogu zbirke, veselice itd. Posebno pa prosimo udeležitve nPia-ninskega sejma", sodelovanja t. j. nastopa s petjem, telovadbo itd. Tozadevno naj nam društva blagovolijo naznaniti vsaj do 20. t. m. Gasilna društva se dopoldne lahko udeležijo istotam požarno brambovske slavnosti: blagoslovljen]a voza za moštvo. Naslednje dni so izleti v Savinskih planinah. Slovenci! Pokažimo, kako znamo ceniti delovanje moža, poštenjaka, katerega radi tega napadajo njegovi rojaki. Društva in posameznik dne 1. sept. na „Planinski sejm, potem pa na izlete v biser spodnjega Stajerja — v Savinsko planino"! — Savinska podružnica S. P. D. v Gornjem gradu, dne 10. 8. 1907.
O legarju v Postojni se nam piše: Dne 12. julija so se pojavili prvi sumljivi znaki legarja med zidarji, ki grade uradno poslopje c kr. okr. glavarstva v Postojni. Ob istem Času in na enakih znakih so oboleli tudi trije domačini. Ker je bil takrnt v Postojni en bataljon vojakov 17. pešpolka, so domači zdravniki še isti dan o bolezni obvestili vojaškega zdravnika in vojaštvo je tri dni pozneje odšlo, ne da bi bil kdo izmed njih bolan. Ker se legar ne da tako že prve dni konstatirati, zato se je marsikomu zdela diagnoza zdravnikov prenagljena. Ljudstvo, ki je pričakovalo vsled tega vebko škodo za kraj, je zdravnike pisano gledalo, ker so razglasili epidemijo, še predno je bilo zato dovolj neovrgljivih dokazov Ako bi torej hotel kdo zdravnikom očitati, da so bili malomarni in hoteli kaj prikrivati, delal bi njim veliko krivico. Golo naključje je bilo, da so prišli vojaki ob času izbruha bolezni V Postojno. Sploh se pa glede bolezni veliko pretirava. Ako kdo bere dunajske in graške liste dobi vtisk, da je v Postojni vsaj polovica prebivalstva obolelo na legarju in ako bere tudi še „Slovenca" in mu kaj verjame, si mora misliti, da so pili postojnski prebivalci samo gnojnico. Po uradnih podatkih je obolelo v Postojni skupaj 64 ljudi na znakih legarja. Od teh so 4 umili, 19 jih je še bolnih, drugi pa so že ozdraveli, ali so toliko okrevali, da bodo v malo dneh zopet popolnoma zdravi. Od 31. p. m. ni bil noben nov slučaj priglašen. Kolikor je še bolnikov, so večinoma vsi bolj lahki slučaji. Po vsem tem soditi bo kmalu konec legarjeve epidemije. Da je temu res tako, se vidi pri baraki „Rdečega križa", katero se je postavilo za slučaj, da bi se bolezen širila, a do danes je še ni bilo treba rabiti in je še vedno prazna. Vsi bolniki imajo dovolj prostora v okrožni bolnici, kjer je poleg uzorne postrežbe tudi najlepši red in snaga.
Prostovoljno gasilno društvo
za Ormoško OkoliCO s sedežem na Hardeku priredi v nedeljo, dne 18. avgusta v gostilni gospe Julijane Kalchbrenner v Ormožu veselic s temle sporedom: 1. Pozdrav., 2. Šre-Čolov z dobitki. 3. Prosta zabava. Med posameznimi točkami svira društvena godba. Začetek ob štirih pop. Vstop 30 v.
Poziv n« rodoljube in rodo-
Subkinje! Iz Trsta se nam piše: arod naš tn ob sinji Adriji bije neizprosen boj za dosego svojih pravic, ter poleg tega neizmerno veliko žrtvuje, kar priča cela vrsta društev, kulturnih in denarnih. Neimajoč prilike, da bi se šolski izobrazil v svojem materinem jeziku, kar je na veliko sramoto pros vetij eni drŽavi naši, se je pričel zbirati po raznih izobraževalnih društvih, ki kolikor toliko vrše svojo misijo; toda navzlic velikemu narodnemu davku, ki ga do-
prinaša tržaški Slovenec, ne dosežejo omenjena društva zaželjenega uspeha, ker so premalo podpirana. Žal, da se kranjsko slovenstvo vede preveč pasivno napram ljuti borbi ob Adriji, ki je velikega pomena za celokupni slovenski narod. Med kulturna društva šteje se tudi „Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu". To društvo deluje na vseh poljih narodne prosvete, goji petje, glasbo, dramatiko, a glavni cilj jej je izobraževati narod s posoje-vanjem knjig in Časopisov. Zal, pa vsled skromnih dohodkov, ki jih ima društvo, ne more vršiti popolnoma svoje naloge, to tembolj, ker je knjižnica prepičla, a časopisov si sploh ne more naročiti, ker nima denarnih sredstev. Za italijanske ljudske knjižnice žrtvuje občina tržaška; toda mi Slovenci smo navezani samo nase. Zato se odbor čitalnice pri Sv. Jakobu v Trstu obrača do vseh kranjskih rodoljubov proseč jih podpore za knjižnico in za nabavo časopisov, kateri bodo neizmerne važnosti za našo ukaželjno ljudstvo. Rodoljubi, društva, denarni zavodi ! Priskočite nam na pomoč! Povzdiga narodne zavesti bo neprecenljive važnosti za nadajnje delo in napredek našega naroda ob sinji Adriji in s tem vsega slovenstva. Sprejemajo se hvaležno toliko denarni kolikor književni darovi ter se objavijo v listih. Vsi darovi naj se blagovolijo poslati na naslov: Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu.
Užitninski uradniki snujejo si
svoje društvo pod imenom „Podporno društvo uradnikov c. kr. užitnine na Kranjskem" s sedežem v Ljubljani. Tozadevna pravila so že potrjena. V kratkem se skliče ustanovni občni zbor.
Frischaufove razglednice. Savinska podružnica je v prid zgradbi Frischaufove koče založila kaj lične razglednice z veliko doprsno sliko znanega prijatelja slov. Alp dr. Johannesa Frischaufa. Kdor si jih hoče naročiti, naj piše tozadevno Savinski podružnici Slov. plan. društva v Gornjem gradu. Predkupci dobijo primeren rabat.
Frischauf ova koča na Okrešlju-
Že dolgo je nameravala Savinska podružnica S. P. D. postaviti na Okrešiju, najvažnejši točki Savinskih planin planinsko kočo. Stala je sicer tam koča sekcije celjske nemškega planinskega društva, ali v tej niso radi videli Slovencev. Minulo zimo je velik snežni plaz popolnoma podrl in ugonobil dotično kočo. Ko se je spomladi izvedelo za nezgodo, se je takoj napotil načelnik Savinske podružnice na Okrešelj in s pomočjo domačinov se je našel jako lep, pred plazovi varen prostor za novo kočo. Dobilo se je dovoljenje in sedaj že vrlo napreduje stavba enonadstropne 15 m dolge, 7 m široke planinske hiše, ki se bode po profesorju dr. Frischaufu imenovala. Nemci sedaj najbrž ne bodo stavili svoje koče. Iz OkreŠlja vodita najinteresantnejša pota v Savinskih planinah: skozi Turški žleb in na Kamniško kočo, oba je naredila Savinska podružnica z ogromnimi stro&ki, nadalje pot čez Savinsko sedlo na Koroško. Na Okrešelj so že sedaj hodili kaj radi oni turisti, zlasti turistinje, ki niso hoteli na nevarne vršace. Do Slapa pod Rinko je hoditi po Logarski dolini, za Siapom pa je samo pol ure navzgor po nenevarni poti na krasno zelenico, gorsko planoto Okrešelj. Frischauf ova koča bode gotovo vedno dobro obiskana in bo v njej tudi več sob z eno ali dvema posteljama za take letoviščnike, ki ostanejo dlje časa tam. Koča bo vso sezono oskrbovana in bo iahko dostopna.
Sirovina. Seljak Ilija Kedačić v Babini gredi na HrvaŠkem je šel pijan zvečer domov. Prišedši do hiše sorodnika Marijana Kedačiča je stopil noter in začel ženi Jožefi, ki je bila že v postelii, pripovedovati, da se mož, ki je bil takrat odsoten, vlači z drugimi ženskami. V tistem trenutku je pridrvel Marijan v sobo, ter se ves besen vrgel na ženo, katero je tolkel s kolom kričeč: „Konec te mora biti." Žena je zbežala in so jo sosedje komaj rešili gotove smrti, kajti ko jo je Marijan ujel. jo je pretepal kot nor in jo davil. Ko so Marijana orožniki aretirali, pravil je, da je hotel ženo usmrtiti in da mu je žal, da so jo sosedje branili in da je škoda, da ni imel noža pri sebi, da bi jo bil zaklal. Pri prvi priložnosti si kupi puško in ustreli ženo, kadar bo največ ljudi zraven. Žena ima 11 ran in je čudno, da je ostala še živa.
Vohun? Blizu utrdbe na Rablju so vojaki prijeli lepo oblečenega moža, ki je sumljiv vohunstva. Pri njem so dobili risbe in načrte.
Velikanski požar je uničil četrt mesteca Doboja v Bosni. Gorelo je v nedeljo. Zažgal je zlobnež K os ta Jei'tanović. Škode je nad 400.000 K.
Selmi za irebeta. V Ptuju so ustanovljeni novi veliki sejmi za žre-beta in se vrše 4. in 18. septembra, 2. in 16. oktobra ter 6. in 25. nov.
t. 1. Te dneve se vrši tndi sejm za govedo, konje in prešiče.
Boitanjskl župnik je zopet v nedeljo razgrajal na prižnioi, zabavljal na „Slovenski Narod" ter psoval ondotne naprednjake. Mož ne bo preje miroval, dokler se mu ne pokaže, da tudi na prižnioi ni dovoljeno zaiti poštenih ljudi. Zato bi svetovali Boštanjčanom, naj se ojunačijo ter nastopijo proti pobesnelemu popu kazensko pot.
Eomarjeva nedelja v Šiški. V proslavo šišenskega komarja priredi pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v nedeljo, dne 25. t. m. na Koslerjevem vrtu veliko vrtno veselico pod naslovom „Komarjev semenj". Komar, ki je določen, da se odere in speče, se je že prav lepo odebelil. Pripeljejo ga v Andreejevem zrakoplovu. Da bode ta dan slovesneji, zapoje „Ljubljanski Zvon" več zborov, „Društvena godba" bo pa svirala same slovanske komade. Samoobsebi umevno ne sme manjkati plesa. V to so določeni obširni prostori znane gostilne „pri Kvasu". DomaČa godba bode pa skrbela, da se mladim in starim ožive noge. Kogar bi pa vabljivi zvoki ne mogli privesti h Kvasu, najde obilo druge zabave. Prijatelj narave bode lahko z razgleda občudoval krasne Kamniške planine. Fortunini ljubljenci bodo na sejmišču iskali in našli srečo. Tudi za sentimentalne ljudi je preskrbljeno. Pošta „pri spodnjem Vodniku4* bo vsak četrt ure raznašala pisemca ter tako lajšala srčne bolesti. Otroci se bodo zabavali z raznovrstnimi igrami. Zvečer pride priznani pirotehnik Lefleur zažigat umeteljni ogenj.
Legar in kolera v Mostarju.
V vojaški garniziji v Mostarju so se pojavili slučaji kolere m legarja.
Krasne planike je nabral na Brani v S*vinskih planinah tukajšnji urar na Jurčičevem trgu g. Milko Krapež. Posamni eksemplarji imajo v premeri 8tys cm.
Od doma je ušel že 22. febr. t. 1. Al. Felsberger, učenec 4. razreda ljudske šole, sin Fr. Felsberger j a, delovodje c. kr. tob. tov. v Celovcu, stanujoč Waidmannsdorferstrasse 16. Deček je star 10l/2 L, majhen, bled, rumenolasec, rujavih oči in malo Škili. Najbrže služi kot pastir v okolici Železne kaplje ali pa na Gorenjskem. Sam daje napačna pojasnila Starši prosijo, Če ga kdo dobi, naj naznani celovškemu magistratu ali pa orožniški postaji. Vse stroške plačajo starši.
Sod eksplodiral Ko je včeraj popoldne hlapec Ivan Dragar na dvorišču hotela pri „Južnem kolodvoru" izžigal sod, v katerem je bil preje špirit, je sod tako razgnalo, da se je razletel na kosce, hlapca je vrgel puh na tla in so vsled detonacije, ki je bila tako močna, da so mislili sosedi, da je ustrelil na Gradu, pri oknu v prvem nadstropju popokale šipe.
S kolesom podrla je včeraj popoldne v Š^lenburgovih ulicah neka gospodična 8letno Marijo Mikuževo, katera je pritekla iz veže, baŠ ko je kolesarica peljala mimo in jo lahko telesno poškodovala.
Delavsko gibanje- Včeraj se je
z   južnega   kolodvora    odpeljalo v Ameriko 48 Hrvatov in 20 Slovencev. Izgubljene in najdene reči
Ga. Frančiška Tiranova je izgubila zeleno denarnico, v kateri je imela bankovec za 20 K. Računski narednik g. Anton Lavrič je izgubil srebrno tulo uro, s kratko verižico, vredno 30 K. — Izvošček Fran Vrstovšek je našel žensko usujato torbico z manjše vsoto denarja in jo oddal pri magistratu — Topničar Jakob Pet-kovšek je našel zavitek obleke. — Služkinja Antonija Levstkova je izgubila denarnico, v kateri, je imela do 9 K denarja. — Služkinja Ivana Zaplotnikova je izgubila nekaj obleke in poselske bukvice.
„Društvena godba ljubljanska" priredi danes v sredo v hotelu „Lloyd", Sv Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer, člani prosti, nečlani plačajo 40 v.
»Planinski sejm« pri Sv. Frančišku pri Gornjem gradu bode kaj prijetna ljudska veselica. Brez vsake napetosti, vse preprosto, veselo in po domače. Svirala bode Šoštanjska narodna godba, šentpavelska godba, tamburaši in narodni godci. Nastopilo bode več pevskih zborov. Seveda se bodo pri posameznih mizah tudi prepevale narodne planinske popevka, Za zabavo bodo skrbeli tudi razni muzeji, zbirke novitet, vrtiljak, varijete, gledališče, zračno kegljišče, metanje rinkic itd. V poslopju gasilnega društva se vprizori igra »Bueek v strahu«. Kazale se bodo slike s skiop-likom. Sveže šumeče pivo, pristna vinska kapljica, brezalkoholne pijače, kava, čaj, mrzla in topla jedila, janjci pečeni na ražnju, slaščice, sladoled itd. bodo prijetno krepčali brhke sejmarice in krepke sej mar je, ki se lahko po okrepčan ju tudi zasukajo v planinakem plesu. Da ne bode manjkalo cvetlic, primernih spomin-
skih predmetov, razglednic, spominskih knjižic in drugih takih drobnarij, je preskrbljeno. Ravnatelj ve>e-lične pošte je, svesti si velikega navala na pošto, vzel v službo precej poštnih uradnikov, tako da bode ve-seliena pošta urno in vestno uradova. la. Zvečer in po noči bo ves vesel ič-ni prostor razsvetljen z acetilensko lučjo. Toda vse ne smem izdati, s«1 drngokrat kaj. Omenim le še, da izide ob priliki planinskega sejma posebnega dnevnika prva Številka Nagrade za najboljše spise so razpisane po tisočakih. Po »Planinskem sejmu« se priredijo izleti na razne točke Savinskih planin in v Logarjevo dolino. Društva in posamezniki! Dne 1. septembra k Sv. Frančiška Ksaveriju na sejm, katerega čisti dohodek je namenjen »Frischaufovi koči na Okrešiju«. Natančnejše podatke daje Savinska podružnica »Slov. plan. društva« v Gornjem grada. Na veselo svidenje!
Ciriloinetodijska razstava v Ve-lehradu. Prihodnje leto prirede na \ elehradu razstavo, na kateri bodo stvari, časopisi, brošure in knjigi', ki se tičejo Cirilmetodijskih udružitev na Velehradn in drugod v minolem stoletju in vse do danes. V to BvrllO se prosijo književniki, umetniki, knjigarne in antikvarijati DO vsem slovanskem svetu, da bi posodili iu poslali predmete, ki spadajo v okvir te razstave, tako da bi bilo možno podati popolno sliko te razstave. Vsi posojeni in darovani predmeti bodo označeni in zapisani v posebni knjigi o tej razstavi. Umetniki vsake vrste in vseh slovanskih narodov, ki BO obdelali kateri si bodo predmet o slavnih apostolih slovanskih, se zamore j o udeležiti te razstave. Za vsa vprašanja in pošiljatve je naslov: Ruch Cirilo-Methodejsky, Velehrad (Moravska.)
Razbojstvo duhovniških pristašev. Nekateri križevski naprednjaki na Hrvaškem so se peljali 4. avgusta
v vas Bočkovo, kjer so mislili imeti zaupni sestanek tamošnjih somišljenikov. Komaj ps* so se pripeljali v vas, so jih napadli pristaši tamošnjega župnika s kamenjem in palicami, tako da so se komaj in komaj rešili. — Je pač povsod isto: duhovniki huj-skajo ljudi, a ti se potem dado zape ljati k politiki pesti in palice. Odgovornost seveda pade povsod na hujskače. Saj tudi pri nas ni drugače.
— Goriške zdravstvene razmere so vrlo slabe. Glavni nedostatek je pomanjkanje kanalizacije v celem mestu. Najnovejše hiše morajo imeti greznice, iz katerih se često razširja v sedanji neznosni vročini strahovit smrad. Vkljub temu mestna uprava niti ne misli na to tako važno zadevo. Ravno tako je nedostaten vodovod, ni kopališč, ni javnih stranišč. Tu pa tam je kak pissoir, ki odgovarja vsemu, samo higijeni ne in ki okužuje celo ulico. Vse ceste in ulice so polno prahu in smeti, tako da je dandanes Gorica že zdavnaj izgubila pridevek »solnčna« in si pridobila atribut »prašna«. Zato tudi ni tujcev tja. Slovenske opozicije bi trebalo v mestni svet!
* Drobne vesti. Velika s 1 e -p a r s t v a p r i o p r o š č e v a n j u v o j a š k e s 1 u ž b e so razkrili v To-rontalskem komitatu. Županijski zdravnik, občinski notar in vojaški zdravnik so delovali sporazumno. V šestih letih so proglasili pri vojaških naborih nad 300 bogatih kmečkih sinov za nesposobne ter so dobili za to visoko podkupnino.
B o j in cd o r o ž n i k i in k m e t i. A* vasi Kale v Dalmaciji je na semnju hotel neki kmel razorožiti orožnika. Napadenemu je prišel na pomoč postajevodja. ki je razparal kmeta z bajonetom trebuh. Oče tega kmeta, SOletni starček je napadel postaj evodj a, ki pa je tudi njega z bajonetom smrtno ranil. Mladi kmet je umrl na potu v bolnišnico. Vaščani so se hoteli nad orožnikoma maščevati ter so ju znova napadli. Pri tem sta orožnika ranila še osem oseb.
— Petrolejska tova r na s e j e r a z 1 t1 t e 1 a v Ivrv. Tri j t* ognjegasei so bili ubiti, nad *20 je ranjenih.
— Veliki izgredi štrajku j o č i h. V Bel tastu so štrajku jo či napadli vojaštvo s kamenjem. Vojaki so morali streljati. Tri osebe so mrtve, ranjenih pa je na obeh straneh nad sto oseb. Vse bolnišnice so prenapolnjene.
S t r a j k b r z o j a v n i h u s 1 u ž b e n c e v se bo kmalu razširil po celi Severni Ameriki. Dosedaj je štrajk proglašen v Cikagu, Nju-jorku, Filadelfiji, Ral timoru in Cle-velandu.
— Avtomobili z a poli c a-je. Nižjeavstrijsko namestništvo je odobrilo sklep, da se za dunajsko policijo nabavita dva službena avtomobila.
— Pravda H a u - M o 1 i t o r. Zagovornik na smrt obsojenega odvetnika dr. Haua je že vložil prednjo za obnovitev pravde. V prošnji se sklicuje na to, da so mu bile pri prvi
obravnavi vezane roke, ker mu je Hau prepovedal povedati tajnosti, ki jih je zaupala zagovorniku žena obsojenega, Lina Molitor, pred samomorom. Njene izpovedi popolnoma izključujejo vsako krivdo dr. Haua.
— 10 oseb je zastrupila v Hirschbergu v Pruski Šleziji žena cestarja Feige. Obsodili so jo že dvakrat na smrt, a ker še vedno izkopavajo njene žrtve, pride še enkrat pred porotnike.
— P m o r v M o n t e K a r 1 u. Žena (ioldova je indirektno priznala, da je umorila Švedinjo Le\vin.
— Za kolero je umrlo v Samari na Ruskem 2»5 oseb.
— Obesil seje v Jelovici pri Budjejoviea h župnik  Kori nek.
* Kaj je turist. Francoski pisatelj Andrien Velv razlaga, kaj je turist. -Za potovalca v zabavo se človek polagoma izvežba, toda za. turista se človek rodi. Potovalee za zabavo potuje, toda potovati zna le turist. Turist mora imeti dober želodec. Ob vsakem času in v vsakem hotelu je. Potemtakem mora dobro in vse prebaviti. Ako vprašamo turista po podrobnostih posebno lepe pokrajine, povedal bo za odgovor imena najpri-poročljivejšega vlaka, cene voznikov in visokost napitnin. Turist more Spati v postelji, na vlaku, na stolu, na leseni klopi in v prosti naravi pod žgočimi solnčnimi žarki in v bledi mesečini.
: Ptičje giu»zdo iz cvetočih cvetlic. Neki Schliephake v Rohrsheimu na Nemškem je opazoval 1- let zare-doma, kako si je par liščkov delal gnezdo iz cvetočih potočnic. V ta namen je nalašč obsojal vsako leto po eno gredico s potočnicami. Samec je trgal cvetlice, samica pa pazila na bližnji veji, potem pa sta skupno zle tela k novemu gnezdu ter ga izpopolnjevala. Prve dni je bilo gnezdo popolnoma modro cvetočih potočnic.
* Otok se pogreza. Sredi italijanskega jezera Iseo se dviga slikovit otok Monte d' Isola. na njem pa je cvetoča vas Pesehiera M a ragi i o. Naselbina je polna letoviščarjev. Sedaj pa se je začel otok pogrezati. Po ulicah so nastale velike razpoke, a tudi hiše so začele pokati. Hotel je že obdan z vodo. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno, ker se spominja na usodo vasi Tavernola, ki je bila na nasprotnem bregu, a je pred nekaterimi leti nepričakovano zginila pod vodo.
* Stekleni brzojavni drogi. Arhitekt V. Schiitz v Kaselnu je izdelal prve brzojavne droge iz stekla, ki jih uvedejo za poskušnjo na neki progi ondotnega poštnega ravnateljstva. Ustanovila se je že delniški družba s 500.000 mark glavnice, da napravi v Grossalmerode steklarno le za izdelovanje takih drogov. Ako se steklenih drogov poprime Nemci ja, kjer je še gozdov dovolj, s kak> nim veseljem šele pozdravijo novo iznajdbo Belgija. Italija in druge dežele, kjer primanjkuje gozdov.
Telefonsko m brzojavno poročilo
Praga, 14. avgusta. Samostan premonstratenzov Zel i v je danes uničil požar. Ogenj je uničil več antičnih zbirk velike zgodovinske vrednosti. Cerkev so obvarovali pred po žarjem.
Brno, 14. avgusta. > Lidove ho-vinv« javljajo, da ji' vojaška oblast odredila. da se ima Nazarencn N e m r a v o , ki se brani vzeti v roko puško ali kako drugo orožje, prepeljati v dunajsko bolnico, da se preišče njegovo duševno stanje.
Baden, 14. avgusta. V Neudorfu je zakupnik mlina P u n s c h e r ustrelil svojo ženo Marijo in nato sebe. Punseherja so baje gmotne neprilike tirale v smrt.
Marzelj, 14. avgusta. Morilce (1 o o 1 d , ki je umoril v Monte Carin Švedinjo Lewin, je priznal svoje dejanji'.
Petrograd, 14. avgusta. Obtožnica proti onim poslancem iz prve gosudarstvene dume, ki so podpisali vihorski mani lest na narod, se je že dostavila obdolžencem. Obtoženih je 169 bivših poslancev radi veleizdaje. Obtožnica obsega zgolj tožbeni zahtevek in njega utemeljevanje ter izjave posnmnih poslancev v motivih njihovega postopanja4" delovanja.
Herolin, 14. avgusta. I/. Tanger-ja javljajo, da se zopet polagoma vrača mir in red. Casablanca je popolnoma razdejana, vse mesto je v raz valinah. Močno se občuti pomanjkanje živil. Ker so vodnjaki vsi zastrupljeni, je bivanje v razdejanem mestu skoro nemogoče.
Herolin, 14. avgusta. Bolezen glasovitoga umetnika J o a c h i m a napreduje nevzdržemn. Nobenega upanja ni več, da bi umetnik okreval. Katastrofa lahko nastopi vsako uro.
Naney, 14. avgusta. Socialistiški kongres je z večino glasov zavrgel resolucijo, v kateri se za gotove slučaje priporoča vojaška stavka.
Bratje Sokoli I
„Slovenska Sokolska Zveaau priredi jutri, v četrtek, dne 15. t. m. ob priliki obžnega zbora, popoldanski izlet v Domžale.
Izleta    se udeležimo korporativno,   v   kroju z zastavo.  Zbiramo se na državnem kolodvoru, odkoder odhaja vlak ob 2. uri in o. min.
V Trzinu izstopimo in korakamo r Domžale.
Vračamo se s zadnjim vlakom. Želeti je, da se važnega izleta v Domžale udeleži čim  največ bratov Sjkolov.
Na zdar! Odbor ljubi]. Sokola.
Izjava.
Z ozirom na napačno tolmačenje v listih glede mojega predloga o nedeljskem počitku stavljenega v seji trgovske zbornice dne 9, t. m., izjavljam, da nikakor nisem imel namena s svojim predlogom odpraviti popolni nedeljski počitek v Ljubljani. Moj predlog pa je meril na to, da tukajšnja c. k. deželna vlada vpliva na sosednje deželne vlade, da tudi one v stolnih deželnih mestih uvedejo popolni nedeljski počitek.
Zajedno tudi izjavljam, da je meni popolni nedeljski počitek ljub, in ga istotako privoščim svojim nekdanjim tovarišem trgovskim sotrudnikom. 2724—1
V Ljubljani, 14. avgusta 1907.
Ivan Mejač I. r.
Poslano.
Kuhano vodo piti v poletnem času priporočajo zdravniki in to posebno za odvrnitev nalezljivosti ob epidemijah; vendar kuhana voda sama na sebi ne zadošča našemu okusu in je zatorej treba primešati vodi kaj, kar naredi nje okus prijetnejši. Zato je posebno sposoben Franckov kavini pridatek „Enrilou, ki zavret na vodi, nato shlajen, s sladkorjem ali brez njega, tvori okusno, izborno sredstvo za pogasitev žeje. Te pijače ni potreba piti mnogo; že po enem kozarcu izgine žeja za več ur, pri tem je pa uživanje te pijače vseskozi zdravju koristno, kuhana voda v zvezi s prijetno grenkim okusom tega naravnega izdelka želodcu prikladna. To sredstvo si more zaradi Ljegove nizke cene nabaviti vsaka, tudi najubožnejša družina, zakaj mali poskusni zavojček, ki zadošča za 8 litrov zavretka, velja samo 12 vinarjev.
Avstrijska specijalitet«. iNa 2eioacu bo .ehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega ,Mollovega Seidlitz-praska", kije pre-sksšeno domače zdravilo in vpliva na želo vtec krepilno ter pospe Silno na prebavljenje
in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo ?sak dan lekarnar A. MOJLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podoisom. 5 16—11
Nevarnosti poletnega časa za do-
jence. Velik odstotek vseh smrtnih slučajev nied dojenci je pripisovati poletnim boleznim. Najnevarnejša med njimi je griža, črevesni katar, ki otroka večkrat že v malo dneh spravi s sveta. Povzročajo pa črevesni katar posebno bakterije v kravjem mleku, ki se v poietnem času množe posebno hitro in mleko razkrajajo. Kravje mleko otroku ni nevarno šele tedaj, če se je že vidno i/precenilo in bi torej cb vročem letnem času dojencev ne smeli hraniti z njim. Edini primerni način, kako naj bi se to mleko ob poietni vročini dajalo dojencem, je nevtrali-2ujoče, redilno in lahko prebavno živilo, spojeno s kravjim mlekom, in to je izredna fciečnata, povsodi dobro znana N e s 11 e j e v o °*roška moka. a znv 2
Sam« Mačkovo pristno Kaisor-bo-raksovo  posipalo  nima   nič vegatabilskih
snovi i u ima nasproti druguim, n pr. škrobo-
vfiuu mnogih prednosti Mačkovo Kaiser borakaovo posipalo zabranjuje; zaradi-hladečih lastnost in posebnih primesi rackra-ianje, vnetja in izpuščaje in ga zatorej babice rab jo predvsem kot najboljše posipalo sca otroke. Tudi osebam e mehko kožo in proti potenju nog je priporočati   Mačkovo Kaiser-borakaovo
posipalo. Na to novost naj bodo izrecao opozorjen i.
Pomankanje slasti, motenja v prebavijanju
se najbolj lahko odpravi z rednim pitjem rogaškega „tempelskega vrelca'*. Za starejše in kronično stanje te vrste naj be pa r«je r^bi ,,Styria vrelec" (močnejši'.
Dobiva se pri firmah M.  Kastner in Peter Lassnik v Ljubljani.
M-Joss&LiJwenstein
c. lo kr. dvorna dobavitelja BIMMIlJ
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje najboljše priznano
Taio-clin tinta
Borzna poročila.
fcatera  okrepčale  lasisče, odstranjuje
luske in preprečuje izpadanje las. f sCeklenleav z narodom 1 krona.
Razpošilja  se  z  obratno  pošto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dož. lekarna Milana Lensteka
? Ljubljani, R.sljeva cesta št. I
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
inhil. motita 10 33
Darila.
Upravništvu našega lista so p oslali: Za   družbo sv. Cirila  in Metoda:
Gosp. Milan Kravanja v Cerknici 4 K 90 h nabral v veseli družbi pri gosp. Stergulcu. — Vesela družba v pozni uri v gostilni pri g Weberju v Zalilogu G K 60 h. — Radujoč se na pomlajenju naše šolske družbe, darujejo podpisani 14 K in sicer gg. Seunig Fran, Bončar, Hauptmann, \Vidmajer, Koajan, Verovšek, Krapež, Petrin, Jesenko, Beber in Saplja, vsi v Ljubljani. Skupaj 25 K 50 h. Srčna hvala ! Živeli!
Zahvala,
Povodom 251etnice prostovoljnega gasilnega društva v Črnomlju dne 4 avg. t. 1. si usoja društvo izreči zahvalo preblagorod. gosp. voditelju c kr. okr glavarstva v Črnomlju Karlu Eklu za požrtvovalnost in razdelitev častnih svetinj, preč. gosp. mest. župniku St. Peharcu za daritev slovesne sv.
maše, blagorod. g. Luzarju kot zastopniku zveze gasil, društev, si gasilnim društvom: Novo mesto, Metlika, Toplice, Vinica, Gradac, si. Belokranjskemu Sokolu iz Metlike za udeležbo in vsem navzočim, ki so kakorkoli pripomogli k povoljnemu uspehu slav-nosti. 2723
Prostov. gasilno društvo v Črnomlju
dne 6. avgusta 1907.
Rudolf Schiller i. r. Karel MflUer 1. r.
tajnik. načelnik.
, Kreditna bank« v L|ubl|anl"
Uradni kuril dun. bona 14. avgusta IU07.
) Malofttaiil »a»i»*.
4*f»/# majska renta.   .   . .
4*i</. srebrna renta   . . *
•% «V8tr. kronska renta. .
4»/f    „    zlata        .    • -
4% ogrska kronska renta .
4*/     „    zlata       » .
4*/« posojilo dež. Kranjske 4*/ o/ posojilo mesta Spljet 41/ •/ ■ n Zadar 4»/!*/. bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . ML češka dež. banka k. o.
AV m Ž- °
4*/t»/d zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . &L*L pešt. kom. k. o. z
10^ , pr......
zast.   pisma Innersi.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . .
4V/o z- Pis- °gr- hiP- bim-
leznic d. dr. ... #•/•*/• obl. češke ind. banke 4*/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4»/. prior, dolenjskih žel. . f«'/0 prior. juž. žel. kup. »/tVi o avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
kečke od 1. 1860«/. .  . . 9    od 1. 1S64 .  .  • <
, tizske......
zem. kred. I. emisij« 11
_ ogrske hip. banke . .    srbske a frs. 100-
turške......
srečkt .  . .
Sasitika
Kreditne .
Inomoške »
Krakovske m
Ljubljanske ,
Avstr. rdeč. križa m
Ogr.     .      , ,
Rudolfove .
Salcburške ,
Dunajske kom. ,
Delnic«.
Južne železnice.....
Državne železnice .   .   . . Avstr.-ogrske bančne dcin. Avstr. kreditne banke   . . Ogrske     „ »       . .
Ztvnostenske „ • • Premogokop v Mostu (3rux) Alpinske montan . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družb/. Češke sladkorne družbe
Valut«.
C. kr. cekin.....
30 franki.......
20 inarke .......
•overeigns.......
Marke........
Laški bankovci •   .   .   • .
ftublji........
dolarji........
Daaat	Mag «5 85
97 36	97 46
«570	95 80
114 20	114 40
91 90	91 50
108 60	108-80
98-90	09-90
104 60	102 —
08-Bn	100*85
97 25	98 25
95 60	95--
	€6 —
99 25	100 25
1G2-40	10S40
98-	99 —
98 —	99 -
99 25	10025
98 5J	9a-5j
99 76	100 76
99 90	
9« -76	997fi
295 70	297 70
100 -	101 —
146 75	148 76
«46 —	249 —
138- -	140 —
—	264 —
»6 50	272 50
231 60	237 50
98 -	104*
181 —	182 —
20 —	2«- —
421 -	427- -
84—	88*-
90 -	94 —
60-	64-
43 25	45-25
?6-	28 -
62	68 —
85 5	89-60
410 -	446 —
148-25	149-2 3
6 0- -	617«—
17*J'-	1796 —
f37 7F>	6 8'76
738 25	739-25
841 -	-
720 —	726 —
681-75	bPo 75
2587	2697 -
630-25	531 25
*66 -	260 —
466 -	470 —
139 -	442 —
11-86	1139
1? 14	19 17
8*48	23 56
S3 95	24 03
117 40	7-60
956 »	95 !r9
263 25	854*2 i
4*84	6
Sitne oeno v Budimpešta
Dne 14 avgusta 1907.
Pšenica  za oktober ,   f za  60 kg K 11 48
Rž m   „ ...60,,    9 24
koruza    . avgust ...    60 •  » 68
, a a 19G8 .   .   ,   60 „  „    6 83
Oves       . oktober ■   .   ■    60 ,   9    8 26
inr«iiK««v.
5 h viqje.
Metftorolojltno porotno.
" ■_ n* nad raorjam 90«    Srednji aračni  tiak  ra? 0" mum.
** co PJ bo sl	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Tempera-1 tura v C°. j	Vetrovi	Nebo
13.	i. tfv.	740 0	20 6	brezvetrno	jasno
14	7. aj.	640 8	16*6	brezvetrno	jasno
rt	5. !»or.	738 3	28 5	sl. jjvzh. |	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 20 8' nor-<nale 19 0 . — Padavina v mm (j 0
SLAVOJA JENKA
izrekamo presrčno zahvalo vsem onim, ki so nas ob tej žalostni priliki iskreno tešili, onim, ki so od blizu in daleč prišli spremit pokojnika k večnemu počitku ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen in impozanten način. Najiskrenejša zahvala bodi tu predvsem izrečena g. dekanu Rogaču za iskreno prijateljsko izkazano tolažbo pokojniku za časa bolezni in za zadnjo podelitev svetotajstev ter čč. duhovščini za veličastno spremstvo pri pogrebu.
Naša iskrena hvaležnost in presrčna zahvala naj bo izrečena voditelju okraj.fglavarstva v Voloskem, gosp. baronu Schmidt-Zabierowu, istrskim državnozborskim poslancem gg. drju. Matku Laginji, prof. Ve-koslavu Spinčiću, prof. Mandiču, temu za njegov krasni in ganljivi govor ob gomili; deželnim poslancem drju. Dinku in Matku Trinajstiču in A. Sancinu, županom in zastopnikom istrskih občin: Kastav, Vojosko, Pazin, Buzet, Jelšane, Materija itd., vsem deputacijam raznih društev, Pod-gradski čitalnici za korporativno spremstvo, podgradskim občanom, vsem uradnikom, mnogobrojnim darovalcem krasnih vencev in naposled izrekamo ganljivim srcem najtoplejšo zahvalo podgradskemu pev. društvu „Gorska Vila" za pretresljive žalostinke ter vsemu narodu, ki je mnogoštevilno prihitel, da pokaže poslednjo čast nepozabnemu rodoljubu.
Žalujoči rodbini JENKO-ŠABEC.
2721
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja,
ki so nam došli od raznih strani ob smrti naše nepozabne, čez vse dobre matere, gospe
AVGUSTE NIGRIN
izrekamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov najisicrenejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo g. župniku Hugolinu Sattnerju za tolažilne obiske med boleznijo, nadalje vsem cenjenim darovalcem prekrasnih vencev, cenjenemu osobju „Narod, tiskarne", gg. tiskarjem, naposled vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba.
Ti pa, draga mamica, mirno v Bogu počivaj!
Ljubljana,  dne 14. avg. 1907.
272t> Globoko užoloiieni otroci.
Spretna plika
se  sprejme tako] v  modni trgovini
A. ^Inkooic, Giaunl trs
TmotorF
z 21 , HP, eden 6 HP (Freiw*gen) po Dizki ceni proda    27 4—2 A. Fortič, Slomškove ulice št. 16.
Učenca
«trgovino z mešanim Utajom
sprejme takoj 8701—1
Janko Die v Starem trgu pri Rakeku.
Išče 86 dobra
kuharica
vsaj malo nemšcme vešča. Pogoji zelo Ugodni. 2€86—3
N sl"v: M- H a mer lic, k. serb Hofapotheke Meran
Stanovanje.
Na ogln Bimske In Bleiweisove ceste se odda stanovanje s atmmi
sobami m malim vrtom na Rimski cesti št 23 pa stanovanje s dvema
Sobama. 2687 — 3
Oboje za november.
Dobro tzveibanega
knjigovodja
bkrata tudi iznrjeoega korespondenta
za   slovenščino   in  nemščino sprejme
rastlinska destilacija JELEN'
v Idriji. 87*0-1
200 bi. vina
belega in rdečega ima na prodaj po
jako ngodni ceni na drobno in debelo vitez plem. Thierrv v Sromljab pri Brežicah. 2722 2
Vee bližje so izve pri Francu Warletzn v Brežicah.
>a»U*
hlapec
za vsako delo z daljšimi spričevali/Če mrgoče vojaščine prost, se sprejme takoj- FiaČa 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2706—2 Ponudbe na npravniStvo ^ Slo ven. Naroda"  pod  nhlapec 223''*
Proda se na reki Kulpi
nov na čigro (Turbine) napravljen
mlin m žasa
v najboljšem stanju.
Vodna moč na razpolago Je za druga podjetja. 2710-1
Natančnejše podatke daje = A. Božič, Juro vo p. Metlika.
11* Kdo peso*! 206—250 11 ie dobro obranjenih sto-II lOr, ki bi se rabili v neki M dvorani pri predstavah? Eventnelno se tadi kupijo. 2/20 Naslov pove upravn. Slov. Naroda.
Išče se
stanovanje
z dvema ali tremi  sobami   in priti-
klinami. 2679— 3
Ponudbe na upravniStvo „Slov. Naroda".
Učenca
iz dobre hiše, kateri je dovršil vsaj dva razreda srednjih šol, sprejme
A. DomlcelJ na Rakeku.
Prodam 2 vagona
lepih, do 80 cm širokih, 33 in 53 mm debelih 2709
iretoTit žapiiic
Josip Rolfež, Novoselo pri Kočevju.
Sprejmem     2880—13
gospodično
ki je vešča trgovino 8 čevlji.
J MEDVED, Gorica.
Agentje
se sprejmejo na provizijo. Več
kakor 10 kron se lahko igraje zasluži vsak dan s prodajo našega patentiranega pletiinega stroja. Lib 1 & spol. Lvov, Kochanov-skiego 39. 2712—1
se sprejmeta na hrano in stanovanje z mesecem novembrom t. L Soba ima poseben uhod. 2689-2 Vpraša naj se v Holzapflovi ulici št. 7 pritličje levo.
Parna mlekarna o Medvodah
prodaja 2188-13 V« mastni (delavski) sir po K —-90 I kg, Vs mastni (delavski) elr po K 110 kg, celomastni in trapistovskl sir po K 160 I kg.
Zovojnlua prosta po povzetju.
Elegantno
obstoječe iz 5 sob, sobe za služkinjo, kopalne sobe s priti&iinami iu z električno razsvetljavo; razgled v park, se odla za novembrov termin.
Natančneje pove hišnik v Dalmatinovih ulicah S t. 7. 26S1-3
Skladišče
in veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom v najem na Dunajski cesti it 12. 2023-17 Poizve   se   pri   lastniku Ivanu Mathianu starejšem.
Dr. Aust MM
ne ordlnule do 15. sept. 1907.
2727
«11
pripravni za kako  pisarno ali kako
majhno trgovino, se oddajo s L no« vembrom t. L
Odda se tndi 2719—1
več stanovanj.
Itve se na Marije Terezije cesti 6.
W6N
886610
Nova hiša
v okolici Ljubljane s pokorijo in prodajalno se takoj iz proste roke
IV proda. "VB 2674-3 Naslov pove upr. „Slov. Naroda".
Trgovski vajenec
80 sprejme takoj v trgovini železni d e
3(arel 3(avška nast.
SCHNEIDER & VEROVŠEK
ff^mltlfaui;. 2714—1
Pozor, gostilničarji!
Oddafo se s 1. novembrom 1907 v Gosposkih ulicah (zraven „Narodne kavarne") 2540 3
V
obstoječi iz točilnice, 2 velikih sob za goste, velike kuhinje, 1 sobe za posle, 2 stanovalnih sob in lepe ter dobre kleti za pijače. Razsvetljava je Že vpeljana. Vhod tudi iz Židovskih ulic. Prostori so pripravni tudi za pisarno, prodajalno ali za kako drugo večjo obrt.
Pojasnila daje hišni oskrbnik AL. KUNST, Židovske ulice ši. 4.
Grand ctrcus
COLOSSEUM
Ljubljana, Lattermannov drevored.
Vsak dan ob vsakem vremenu zvečer ob osmiih velika predstava, vedno se preminjajoč, zabaven rodbinski spored.
U četrtek, dne 15. augusta 1.1.
povodom praznika popoldne ob štirih
velika posebna
rodbinska in otroška predstava
z bogatim speciahtetnirn sporedom
Polovične cene!____Polovične cene!
Zvečer točno ob osmih
===== velika =
Slavna in gala predstava.
Polne cene! Polne cene!
Vse bližje na dnevnih plakatih. Z odličnim spoštovanjem
R. HORVAT H
2713 ravnatelj in lastnik.
Opeko-zidake
• so dobi v poljubni mnoiinl «705-1
v parni opekarni JOS. LAVRENČIČA v Postojni.
antno
stanovanje
s 4 sobami, z balkonom, predsobo, sobo za posle, kopalno sobo, kuhinjo in jedilno shrambo se Odda za novembrov termin v najem.
Poleg  tega tudi  stanovanje v
80uterrainn z 1 sobo, knhinjo m jedilnico.
Naslov se poizve v upravništvu „Slov. Naroda14. 2692-2
na Zaloški cesti (Selo it. 18) se takoj odda. 2707-1
M se polzue pri E. Predovlču.
književna novost!
Rado
: Znanci
Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3*—, po pošti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v
Prešernove ulice štev. 3.
Ljubljani
68—41
Kavarna
V LJubljani, na lepem prostoru, se takoj proda.
Nanio v pove upravaištvo „Slov. Naroda". 266«—2
Košnje
se odda okrog lO oralov v bližini tovarne za lep.
Več se poizve v tovarni za lep.
2718
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Seiu pri Linbljani blizu e ekrnčne postaje se oddajo v najem takoj ali za november. 2449 7 Več  ne izve  pri E. PredoviČU,
Ambrožev trg.
Učenec
SO Sprejme takoj v trgovino z me-čanim blagom. — Solaka izobrazbe 8e zahteva toliko, da je učenec sposoben za vstop v obrtno nadaljevalo » šolo, ter slovenski in nemški jezik.
Dragotin Repe na Bledu, j
Sna a.11 d_^7"e
gospodični
se sprejmete na stanovanje in brano
začetkom Šolskega leta pri nekem urao. m k u v Škof 11 h nit c ah št« 9, II. nad« stropje na levo. 2717-1
Večje število
tesarjev
m
sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster,
Danajs&a cesta št. 40. 16H6-3S
z dobro idočo gostilno in z lepim
vrtom v bližini Ljublja;je se pod ugodnimi nog* ji proda. 27 6~i K|e pove Zaloga Goss v Šiški
Vinske sode
(belega  vina)  skoro   nove,   dobre in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni 8388-i
Fran Cascio
Vegove    ulice lO,
Ges. kr. avstrijske     ^|     državno železnice.
izvod iz voznega reda.
										
			□					□j		
Na Jesenicah
se bo prodajalo 2702 2
od 12. avgusta naprej
špecerijsko
in drugo blago
iz konkurza V. Sešeka
na drobno in tndi trgovcem v večjih partijah.
Veljaven od dne Odhod Is Ljubljane i ni- tel. i
♦•58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8 septembra.)
7 os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
©•os predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
iJ-40 predpoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. 1*05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.4-8  popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7*IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
735"zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Goric* drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jni. ie!.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
1. maja 1907. leta. Ji so ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka, Gorice drž. žel., uTrste drž. žel.
6- 153 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,';Ru-dolfovega.
11*18 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trste drž. žel.
©■so popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod lz Ljubljane dri. kolodvor:
7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-G5 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 710 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika s-1 o zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 0-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
Na Spodnjem Štajerskem, v lepem kraju z veliko okol.co; želez-»i'na postaja, v bližini toplice in premogokop, v kraju, ki ga letovižčarji kaj radi obiskujejo, se proda 2711—1
- - hišo s posestvom in trgovino - -
ter 3 orali njiv in travnikov. Hiša je nadstropna in ima ograjeno Mi d-onšče ter na dvonŠčn še drugo poslopje ter se v rjjej že nad 40 let izvršuje trgovina z mešanim blagom, prioravna je pa tudi za v*afe dragi obrt. Proda se tudi trgovinska oprava in druge premičnine. Isto-tsm je tudi naprodaj stavbisče v najlepši legi trga, v gplošus meri nad 3/4 oralov. Kopoma 13U00 gld., s gtavbiščem vred 17 000 gld. Za Dakuj je treba samo 2000 do 3000 gld v gotovinu Posojilnična bremena se labko prevzamejo, ogtanefe pa pod najugodnejšimi pogoji odplačuje. Ponudbe pod , ugodna prilika" na uprav. Slov. Naroda,
C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
. -:• JM  ' * C«e*^
0 svrho oddaje razširjanja občinske poti in gradbe novega mostu na J(oroški &eli
v znesku K 7600 K*— in sicer :
1. Za razširjenje poti..........K 5400- —
2. Za zgradbo mostu v armir. betonu.....K 2200-—
sknpEJ    .   .  "   K 7G00—. se bode vršila dne 1* septembra 1907 zmanjševalna dražba ob 11. on dopoldne v občinski pisarn/ na Koroški Beli.
Pismene ponudbe se izročajo gradbenemu odboru za cesto na KoroSki B:l Za varščino se zahteva 10%. Načrti, troškovnik in stavbni pogoji so interesentom
od 15. avgusta do 1. septembra
do 11. nre dopoldne vsak dan na vpogled pri županstva, in sicer od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Gradbeni odbor si pridrži pravic: zbrati ponudnika ne glede na visokost ponudbe. 8726-1
Gradbeni odbor za razširjatev ceste na Koroški Beli,
dne 13. avgusta 1907.
U Stetinu, 7. junija t907. 2alkenwalderstr. 2311.
Gospod
|CJabriel pieecli
lekarnar v Ljubljani. Vaša 2163-8
Želodčna tinktura
je na meni napravila prav dober učinek in si ne morem kaj, da Vam o hvaležnosti ne prečem priznanje in povsod ne pohvalim Vaše želodčne tinkture.
2 velespostovanjem
gospa Jflara J$ierer*
Dobra l^al^ancci
JO   IZŠlO ItSlmk
■plunla
je izšla
t založništrn lav. Sdneninerju t LjiUjnL
Dobiva so samo vozana; cena 8 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najoknsnejših jedi domače in tuje knhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica b svojega strokov-njaškega stališča, literarna kritika za adi lepegi lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
69 Sb
izveŽban v vseh strokah trgovskegi stanu zlasti pa v kupčiji z mešanim blagom in špecerijo, 30 let star, ki J* služboval na Kranjskem in Stajerakett ter je bil na Dunaju nekaj Časa samo* stojen išče službe.
Dopisi in ponudbe naj se pošiljajo na Antona Krispsr, Celje, poste restante. sgsM
Sprejema zavarovanja cloveokefra šiv-tjenja po najraznovratneiSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in mrt i maojšajoČimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku  petih 1«!
pravico do dividende.
99
SLHVIJ R**
-   -   -   -   vzajemno  zavarovalna  banka  v Pragi.   .   -   . . Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine In kapitalije 91,936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ virdlMit aaiko-narodn« uprHV«.
Vm poiosnUa daje:
Generalni sastOp V LJubljani! Čigar pisarne io ▼ lastne? banČnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceniuje takoj in najkuiannvJ* Utira   najboljSi   sloves, koder poaliv*
Dovoljuje  iz čistega   dobička heđatoe podpore  v   narodne  in občnokwri«»e namene.
Delniška družba Združenih piUOUHren lalec in Laški trg
l.llt.-tai
izborno pivo. črno pivo JolvatOf".
gSST   Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187.  TSB 1464 30
WW    PoIUJar»e na dom sprejema restavrater gosp. B. Kr tilnik „Narodni dem", LJubljana. (Stev. telefona 82.) "^e
12
Stiskalnice za seno
7a zamotavan]e »ena, slame, volne, lanu, lesne volne, šoto o sum jo itd, stiskalnice za kože in usnje, ni-dravliške   stiskalnice   izdelujejo v izvrstni
kakovosti 2379—6
Ph. Mayfarth & Co.
K i* r t« l «i k I zBMtnnJ In poitnlne pronio.
J s^ s^v s^   s^   s^ s^ o^ e^e o^ sji sj^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
i
Tehnična pisarna
Karel Holinsky
rkltekt  lam   mestni lt«-l|
- f nalitijo od «€>«I»J naprej 2650 8
#1 v Selenhurgovth ulicah št. 4.
-Sjl_____ ______^_ _ ______ _>^-_^,_„_„_^^l-^_______ —
-vttr L,*afrzpa»s^j0s^iji|^ , _
^ ^ ^
15 6 - 2
Samo pristni Mačkov
Kaiser-Borax
za
■■ gojitev lepote in zdravja, asnsai
Pristni M a c k o v Kaiser-Boras daje koži nežnost in svetost, jo dela belo, je izvrsten za no u-v zob i* ust. jako olajšuje katar in hripavost.
Pristni Mačkov Kaiser-Borax omeči vsako vodo in je najboljše sredstvo za čiščenje kote Previdnost pn kupovanja! Pristen samo v rdečih kartonih po 15f 30 in 75 vinarjev z natančnim navodilom. Nikdar odprt! Edini izdelovalec za Avstro Ogrsko  BOGOMIL  VOITH,  DUNAJ III
C.in kr. dvorni založnik
r
I
Papežev dvorni založnik
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan,  priporoča  nastopne preizkušene izdelke:
Malinov sirup,
najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno Čist izdelek, nepre ko šljive kakovosti, pomešan z vodo da
prnetno   in   žejo  gaseeo  pijačo.        steklenica i kg sterilizirana, velja K 1'nf, zaboj steriliziranimi  steklenicami,  katere se ne pokvarijo,   franko  zavojnina a K 13'» iz
os
Ljubljane  Poštni zavoj, neto 3 kg, franko  zavcjnina in poštnina K 6-—. tudi v   sodčkih po   10, 2' , 40 in   1 i  kg.   l kg stane 1 krono
Razpošilja se
Tinktura za želodec
tek vzbujajoče, prebavno, in  odprtje telesa
pospešujoče  sredstvo.   I steklenica 2 j vinarjev.
Naročila se točno izvrše proti
povzetja, 1943—10
Zeleznato vino
vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboi in poštn na
Kar&olinei Avenorius Mavec (M
(od katerega imam samo-prodajo zs Kranjsko)
H
'a w<
za stavbe in kiparje kakor tndi za vsako drugo obrt,
Use
olja in mazila za stroje olje proti prahu
Adolf Hauptm&rcn, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, firneza, laka in klela. 2131 16
orste
kakor tndi priznano najboljše
priporočam po tvornidkib cenab
K N
N
A 4/ As ^js>As\JLs
Tovarna pohištva J. J, NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg st. 7, 866-33 i
CD
NajveCja zaloga
pohištva
za spalne in Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, Zlmnatl modrool, etroflkl voziokl Itd.
ffW   A »Julij« eon«. STaJaollilaicJšs) bi na; o
c
w
23
O <
93
Knjigovodja
obenem tudi izur)en korespondert,
veič slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, se sprejme s 15. septembrom t. 1. Prednost imajo oni, kateri so italijanščine popolnoma vešči. 2642—4 Tozadevne ponudbe sprejme tvrdka
Janko Popovič,
Cerknica pri Rakeku.
St. 30190.
Čudovit je nspeh
pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka
Jtfuisol
Bergmanna & Ko. Dečin n. L.
Ta izvleček prekaša po svojem prirodnem barvanju las in brade vsa dosedanja barvila.
Naprodaj v steklenicah po K 2 50 pri': 0. Fettich - Frankheim v Ljubljani, m siut—4
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
V 203-33
Soriškem vinotoču
X_ljTj."bl5aia.a
Stari trg 13.
OcLlilroTT-sLZ^aL
Prva tr.tvornica fclavirjev
Ljubljana
Hilšerjevelulice 5     Blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
m
OJ
(0
E
o
e>
M<
O
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja   solidno  narejene  planino,
klavirje in harmonije tndi samo-igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 15
Največja tvornica na jugu Avstrije.
Uid Bratovi
Sv. Jakoba nabrežje Z5
priporoča oenj. občinstvu Iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom In nevestam 206-83
pohištva
po Dajniflin cena
Razglas.
2703-1
G. kr. deželna vlada v Ljubljani je z razpisom z dne 22. julija 1907.|leta it 11150 dovolila mestni občini ljubljanski v smislu sklepa občinskega sveta z dne 5 julija 1904. leta, da so namesto dosedanjih letnih ln živinskih semnjev ln letnih semnlev za blago, hI se v bodoče popolnoma
opuste, vršijo živinski semnji vsako sredo.
Ako je v sredo praznik, pade semeni na delavnik poprej. Na te živinske semnje je dopuičeuo prignati naslednja živinska plemena:
a) govejo Živino iu sicer: bike, vole, krave, junce, teleta iu telice;
b) kozle, koze iu kozliće ;
c) ovne, kostrune, ovce iu jance;
d) prašiče;
e) prvo  sredo vsakega  meseca je  dopuščeno  poleg  navedene živine prignati na trg tudi konje.
Dogon oziroma prodaja negodnih telet kot klalne živine je prepovedan. Prvi Živinski semenj se bode vršil v sredo, dne 4. septembra 1907.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 6. avgnsta 1907.
t| Podpisani 8e uaojam javiti veleceDjeoerau občinstvu v Ljubljani in
na deželi, da sem si nabavil
nov voz za prevažanje pohištva.
ter se priporočam za selitve ter vse druge vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo
jj   premoga   i** drva.
*šj Z velespoŠtovanjem
Jttatiin Campert
.   2450—4 Ljubljana, Kolodvorske ulice št 31.
2696—2
Oklic
Oprav. štev. A I 531/7 20
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C kr. okrajno sodišče v Ljubljaui, odd. I. naznanja, da je umrla dne 19. julija 1907. 1. Josipina Steiner, roj. ? pis. pristava vdova iz Ljubljane, Poljanska cesta Št. 15 ne zapnstivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ah in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kate rega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino zase, da naj napovedo svojo dedins^o pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sjc*t zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod Ivan Stiene, c. kr. davčni pristav v pok. v Ljubljani, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek L, dne 3. avgnsta 1907.
Einspieler.
Bolte Gospar
Ljubljana, Rimska cesta 11
priporoča slavnemu občinstvu
svoje SS- sodavičarske izdelke, posebno iz zajamčeno pristnega
malinčnega soka, proizvajane pokalice (kraherle) in limonade.
2ti97 - 2
Za časa lesarja (tifusa) se zdravniško priporoča sodavica.
Najcenejša in najhitrejša vožnja i Ameriko je i paniki „Severonemskega Llovdf
<*z
■
12
]
s cesarskimi brzopsrnlkl „KAISER VVILHELM II „KRONPFUNZ
VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. OROSSE".
Prekomorska vožnja trajai  torno 5—6 dni
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne li-stke »a parnike g uri navede SasjO uesa parobrodrega dmfitva kakor todi listke      vse progt amuriB&ib 2eie*-
nic dobite w Mj§valalflamaal edina le pr O
EDVARDU TA7CARJD, KoloilTorsta alice št.351
nasproti ob^eznani gostilni „pri Starem Ti&lerjnM.
Odhod is IJubijane jo vsak torek, četrtek in soboto. —
Vsa pojasnila, ki so tikajo potovanja, točno ln brespla-
6no, — Postrežba podtena, reolna ln solidna
PotniKom, namenjenim v zapadne država kakor: Colorado. Mexiko, Caiiror-nijo, Arizona, Otah, Wioming, Nevada, Oregon in Washlngton nudi nafto drufitvo posebno ugodno io izredno cćno Cres Oalveston.   Odhod na tej
Progi is Bremna enkrat mesečno. 3135—62 Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baitimora in na vse ostale dele sveta, *akor Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Oolombo, Smgapore v Avstralijo itd
57
SVETOVNOSLAVNI
m- 49
	1
	
	
RNET-BRaNCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANI
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOST! O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neufrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesn)
trgovini in v vsaki kavarni.
Prva domačo 2
Rstanovljena leta 1854,
a«igK>roea slavnemu obcmsta m spoštovanim gostilničarjem svoje fJaV^ Izborao
OVenskO piOOVarno G. AUER-jevIh dedičev
v Ljubljani, Woifove ulice Stev. 12 ,„„ „,  BbBB M*"M "°
marčno pivo v sodcih In steklenicah
Vožnja traja _       . „_
dni 6 dni       |2yrstna Pr,|'Ka2i po+ov^in Q^nz
znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi veliHan-^rni parnimi
Pojasnila daje zastopnic FfjCgUlTiO
nubljana ^lo^^-uike 6tv.28
Odhod iz[jub|jane vsaHj ponedeleK,1oreKinčetrtel\jr tednu.
Oplikovan   z veliko  zlato  svetinjo In častno diplomo na ©pomladni razstavi na Dunaju leta I006.
Naravni brinovec borouničar slivovec hruftvec in toženo vinsko žsanje
'    prodafa :
Franc Pastotnlk v Blagovici
pošta Lukovica i železniška postala Dom tale »00—7
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim krilcem In  častno  diplome  na  razstavi a Londonu I. I006.
1
I Občinska hranilnica
" v Kostanjevici
edina hranilnica v kostanjevlškem okra u
naznanja, da je pričela
s poslovanjem z začetku meseca avgusta 1.1.
i srn naha|a
v občinski hiši zraven županskega urada.
J
i
i i
■k.
mM*3
E' T3
cd
O w o
vi
lk
i
S strankami poslnje vsako nedeljo in torek od 8.—12. are dop.
Ob navedenih dnevih sprejema hranilne vlOffe, jih obrestuje po 4". o ter pripisuje nevzdignjene^ obresti vsakega pol leta h kapitala.
Za varnost vlog jamči občina kostanjeviska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo, hranilnica sama pa je pod nadzorstvom c. kr. deželoe vlade, pri kateri je naložena varščina v znesku 20.000 kron.
Posoja SO na zemljišča po 5%, na menice in vrediostne papirje po 6% na leto. 2660-2
Občinska hranilnica u Kostanjevici.
meseca avgusta 1907.
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pred Skotijo 19,        Stari trg 4, Prešernove ulice 4. 33
Ivan Globočnik 1. r.
predsednik upravnega odbora.
Alojzij Gatsch L
blagajnik.
Rajmund Doležalek r. 1
predsednik ravnateljstva.
Lavoslav Bučar 1- r.
pisarniški ravnatelj.
lici
H
UĐ01
si oglejte velikansko 88
sukneno zalogo <§>
H. Miklauc
v a_)ublJ3ni, §pitalake 32 ulice štev. 5.
pod ceno J
Stanje hranilnih vlog: 23 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
Satir Mil
s5p
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak deiavnik od 8. do 12. ure do poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdigujene obresti vsacega pol leta h kapi- " i talu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 124-8
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr, postne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 45 4° c na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6° g izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne
papirje.
Hodno trgovino Pavel Mojdit Ljubljana, Prešernova ulice št. I
Svilnato blago, bartnnl. piisi lu tenčice.
Čipkasto blago, pajcolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki In kravate. Svilnati in baršunasti trakovi. Posamenterija, porte in vrvice, resice, kreplnce in vrvice za tapetnike. Krepi in nori za žalovanje. ---Pata in srebrne resice, čipke in vrvice. —
Šerpe Iz svile, Čipk In volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke.
Jopice, hlačko, otročje perilo ln odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge is kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje In vezenje.
Gumbi in različne igle.
Različne podloge In potrebščine za krojače In
šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. PaJčolanl za neveste, mirtovl venci.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne
obleke. 2618 Sl
Modrci in potrebščine za modrce.
Olaoe rokovloe In rokovloe za uniformirano©, pletene, letne In zimske rokovloe.
Kopalno perilo, difiave, milo in ustna voda.
'        Krtače za obleke, glave in zebe. =
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, mprsniki In žepne rute
Pravo JAgrovo normalno perilo, srajce Trlcot, Jopice in klače.
Mrežaste in potne, jopice, srajce, Čepice in pasovi za sport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za maniete.
Za lovce: telovniki, nogavice, rokovlce ln dokolenice.
Ogrevale! sa kolena, meče, prsi, hrbet, trebah in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastare, narodne Čepice, torbice in dragi domači narodni izdelki itd. itd.
Gospod I Čitat te novosti, ker so za Vas važne in koristne. Razpoznam po poštnem povzetju za K 12 50 krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečib stvari: ima bela ali barvasta srajca polju'ae številko, dobre spodnje klače, lepo spalno srajco, ovratnik po želji, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno brisalio, izvrstne naramnice, 3 dobre žepne robce, vso v eni ikatljl lepo aranžirano. Pošiljam z obratno posto. Za nengajajoče povrnem denar.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pnstoc lemiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.