Poštnina plačana v gotovtnL Leto XVI., št. 200a AH 935 Ljubljana, petek 30. avgusta 1935 Cena 2 Din opmvtnstvoj i-juoijana, ktnafljeva Ulica a. — TeletOD St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3125. Inseratni jaaeieK: LJubljana, Selen* burgova ul 8. - fei 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t. 11. — ieieton St 2455 Poaružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St- 19a Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wipn St. 105.241. sEsssBEzaBsaaammsBKMsim ; r ' : • . .T.J H r: KI M Wt to Naročnina znaša cneseCno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Prvi dan blejske konference Prihod dr. Beneša — Dopoldanska otvoritvena seja — Razprava o podonavskem paktu — Zunanji ministri pri knezu namestniku v Bohinju — Rezervirani diplomati led, 29. avgusta, d. Danes je bil upna in dostop v hotel je dovoljen le dostop v »Belvedere« dovoljen le naj- mu konference, ki bo zaključil s- Pogledi z Bleda Ta čas, ko zboruje na Bledu stalni svet Male antante in so takorekoč oči vsega sveta obrnjene na našo poletno prestolnico, pričakujoč od tam važnih sklepov, se povsod opaža občutek, da smo na jako važnem razdobju zgodovine. Značilnosti tega velepomembnega prehoda na nova pota so mnogotera. Tičejo se tako odnošajev med velikimi silami kakor načelnih problemov, ki so dobili zadnji čas drugačno osvetljavo ter prehajajo v spremenjeno obravnavanje. Posebno interesantne so one znamenite napovedi, ki so jdh izrekli že pred leti neki državniki velikega slovesa, napovedujoč, da bo leto 1935, a še bolj leto 1936 najbolj kritično v povojni Evropi Razvoj mednarodnih odnošajev v toku zadnjih dveh let nam priča, da te napovedi nikakor niso bile brez podlage. Poostritev razmerja v nekih predelih pa nam naravnost dokazuje, da se v najnovejšem času čim dalje bolj razkrivajo opasne soteske, skozi katere mora evropski in svetovni politični razvoj. V tem in takem času je zasedanje Male antante dvakrat važno, prvič za nas same, a drugič za regulacijo evropskih odnošajev, med katerimi smo mi prav gotovo eden prav pomembnih konstruktivnih faktorjev. Da preživlja Društvo narodov sivo jo veliko krizo ob abesinsko-italijaaosko-angleškem konfliktu, je res. Prvi veliki sunek je dobila njegova avtoriteta takrat, ko je Mandžurija postala plen japonskega imperializma. Ali takrat^ je šlo vsaj za zadevo, ki je bila notorično zapletena v najhujši meri in končno je potegnila iz Društva narodov državo, ki kak ne spada v evropski kulturni in interesni krog. Ali sedaj gre za afero, ki je vsekakor Evropi neprimerno bližja in vanjo je vrh tega zapletena evropska velesila, ki ji druga evropska velesila krepko nasprotuje. Avtoriteta ženevske institucije je opasno na tehtnici in vsi prijatelji tega foruma^ so postali pozorni- Nihče ne misli, da je Društvo narodov idealna uredba ali da vrši svojo mednarodno funkcijo na obče zadovoljstvo. Toda kljub vsem pomanjkljivostim je to neprecenljiv mirovni instrument, ki ga vedo ceniti zlasti države manjše moči. Zato gotovo ni bilo nepričakovano, da se ie o prilniki mandžurske afere zlasti Češkoslovaški predstavitelj dr. Besneš tako krepko oglasil za avtoriteto ženevskih statutov. Vsa Mala antanta je v največji meri zainteresirana v Ženevi Afera, ki se sedaj plete, je vsekakor še pomembnejša, nego je bila vzhodnoazijska. in posledice neugodne solucije bi mogle biti še mnogo dalekosežnejše. Zato mora biti tudi Mala antanta pozorno na straža, dasi njena vloga v tem pogledu ne more biti taka, da bi silila diplomacijo v ospredje. Področje, na katerem ee odigrava ital i jamsk o-abesinsko-hritanski konflikt, je na Sredozemskem morju. Ni sicer tu poglavitno torišče, ali vendar je spričo nasprotij med Rimom in Londonom pohorska pot po tem morju takorekoč ■*vozel situacije. Sredozemsko morje je Sbilo v ospredju zanimanja pred leti, ko Evropo vznemirjalo nasprotje med ilFrancijo in Italijo, v doba, ko so v Rimu s posebnim poudarkom zahtevali pomorsko pariteto. Takrat ao se sno-■vale za kulisami alianse, ki naj zavarujejo Sredozemsko morje v določenih smislih. Odkar je zmagoviti hitiarizem vrgel v mednarodno politiko netivo novega velikega nemira, se je polagoma izvršila preorientacija, kjer bi je pred nedavnim še ne bilo pričakovati. Rim se je približal Parizu in s tem posredno onemu bloku, M je zvezan s Parizom. Sredozemsko morje je s tem nehalo biti pozorišče, kjer se križajo interesi obeh latinskih velesil, saj je med njima zavladalo prijateljstvo, M veleva gledati v tem kotu povsem zavarovano domeno. Povsem nepričakovano je nato nastal konflikt med Londonom m Rimom. Takorekoč čez noč je postalo aktualno, kako bi biilo, če bi se tu pomerile itar li-fenske in britanske pomorske in še boli zračne sile Nenavaden primer vznemirjen ia tamkaj, kjer smo bili de-sefetja vajeni gledati najboljše prijar telistvo. Gotovo se ne motimo, ako trdimo, da iz teh bojevitih premišljevanj ne bo prav nič konkretnega in da si Rim in London ne bosta dolgo nasprotovala. Toda kljub temu ostane ^poudarek na sredozemskih problemih, saj vodi tod čez edini izhod Italije v široki svet in do kolonij. Abesinska afera je tako močno okupirala svetovno pozornost, da smo skoro že pozabili na veliko, pomembno akcijo, ki jo je izvedla Francija ob shrani ene od članic Male antante. Češkoslovaška bo imela priliko preizkusiti zavezništvo s sovjetsko Rusijo, ki se je s toliko zainteresiranostjo posvetila splošno evropskim zadevam, da bo njen vpliv na kontinentu odslej nedvomno stalno rastel. Na Bledu se bodo nedvomno tudi o tem postavljale bilance, Bled, 29. avgusta, d. Danes je bil prvi dan službenega zasedanja stalnega sveta Male antante. Konference se vrše v dependansi hotela »Toplice«, v hotelu »Belvedere«, ki je skoro ves rezerviran za tri zunanje ministre in njihovo najožje spremstvo. Ostali diplomatski in novinarski svet, zbran na Bledu, se koncentrira v Toplicah, v Parkhotelu in obeh kavarnah med njima. Življenje na Bledu je tudi danes izredno živahno in pred »Toplicami« se kar tare avtomobilov, tako da je mnogo premalo prostora za vse. Prihod zunanjega ministra dr. Beneša Kot poslednji med tremi glavnimi re-prezentanti na blejski konferenci je prispel danes češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. Pripeljal se je z brzovlakom preko Jesenic na Lesce, kamor je prispel davi ob pol 8. Spremlja ga tudi njegova gospa. Na postaji so ju počakali in pozdravili naš ministrski predsednik dr. Milan Stojadino-vič s soprogo, pomočnik zunanjega ministra Martinac, naši novi poslaniki v Predsednik vlade dr. Stojadinovič pozdravlja ministra dr. Beneša na kolodvora v Lescah Parizu, Pragi in Washingtonu dr. Purič, Protič in Fotič, češkoslovaški poslanik Girsa, visoki uradniki praškega in našega zunanjega ministrstva in številni novinarji, zlasti jugoslovenski in češkoslovaški. Ministra sta se prisrčno pozdravila, ravno tako tudi njuni soprogi, nato pa so se skupno odpeljali na Bled, kjer se je tudi minister dr. Beneš nastanil v hotelu »Belvedere«. Otvoritvena seja Otvoritvena seja konference Malte antante se je začela v »Belvederu« ob 9. dopoldne. Konferenca je strogo za- upna in dostop v hotel je dovoljen le osebam iz neposrednega spremstva treh zunanjih ministrov. Razgovor zunanjih ministrov je trajal ves dopoldan. O njegovem poteku ni bilo danes izdano še nobeno službeno poročilo, ker nameravajo gg. ministri objaviti skupen komunike ob zaključku konference. Iz diplomatskih krogov se je doznalo, da so se današnji razgovori, vrteli v prvi vrsti okrog podunavskega pakta na osnovi najnovejšega predloga, ki ga je francoski poslanik Dampierre sinoči izročil gg. Stojadinoviču in Titulescu. Novi francoski predlog je prilagoden sedanji situaciji v Podunavju in vpo-števa tudi že momente, ki so se porodili v Evropi iz razpleta abesinskega konflikta. V glavnem pa se seveda naslanja na januarski sporazum med Italijo in Francijo, ter na načrt podunavskega pakta, kakor sta ga na osnovi tega sporazuma izdelali italijanska in francoska vlada. Med diplomati in novinarji Ves čas razgovorov med zunanjimi ministri v hotelu »Belvederu« je bdi ve-stibul sosednih »Toplic« nabito poln diplomatov in novinarjev. Najbrž »Toplice« v svojih razkošnih prostorih še niso videle zbranih na en sam dan toliko ekscelenc kakor danes. Med poslaniki so bili tudi naši novi poslaniki dr. Purič za Pariz, Protič za Prago in Fotič za Washington. Bili so dalje tu italijanski poslanik Viola, francoski Dampierre, turški Ali Hajdar, naš poslanik z Dunaja Nastasijevič, češkoslovaški poslanik iz Beograda Girsa itd. Novinarji so neprestano oblegali sedaj tega, sedaj onega, vendar pa so bili vsi poslaniki zelo rezervirani. Tudi oni, ki gotovo vedo kaj več, so se izvijali le s splošnimi frazami in z optimističnimi izjavami glede na sklepe Male antante in na razvoj splošna evropske situacije. Kaj konkretnega ni hotel povedati nobeden. Vsi so tolažili novinarje, da jih bodo jutri sprejeli zunanji ministri Male antante, ki jim bodo lahko najbolj anrtentiano povedali, kako in kaj. Proti poldnevu je prišel med diplomate in novinarje tudi rumunski zunanji minister Titulescu. Bil je dobre volje in nasmejan, kakor vedno, na vsa vprašanja pa je le odgovarjal, da še niso gotovi in da se mu vrh tega mudi, ker je povabljen s svojima kolegoma na obed h knezu namestniku Pavlu v Bohinj. Na obedu pri knezu namestniku Res so se par minut po 12. uri izpred Toplic odpeljali trije elegantni avtomobili Zunanji ministri dr. Stojadinovič, dr. Beaaeš in Titulescu so se s svojimi soprogami odpeljali v Bohinj. Ob 13. so bili pri obedu gosti Nj. Vis. kneza namestnika. Po kosilu se je knez dalje časa razgovarjal z ministri, ki so si nato ogledali še Bohinjsko jezero, potem pa se ob 5 popoldne vrnili pa Bled. Takoj po povratku so se zunanji ministri sestali k svoji drugi konferenci ki je trajala do Z. Tudi sedaj je bil Otvoritvena seja novinarske Male antante — Govor predsednika konference g. Živančeviča v kolikor ni seveda to še prezgodnja beseda. Nepoorečhah stikov bi mogla blejska konferenca imeti s peto evropsko velesilo, z Nemčijo, v kompleksu, ki ga označujemo kot podunavski pakt. Ne udajaimo se nadam, da bi Berlin zanj pokazal več razumevanja, nego je bilo videti do sedaj. Saj je danes bolj ko kedaj za Berlin ugodna prilika čakanja. Že nekaij časa je, kar se evropska politična javnost z nemške strani nekako zanemarja, saj smo bili poprej navajeni na neprestane senzacije. Zdi se, da to ni slučajno, marveč da v tretiem cesarstvu čakajo v računih, da čas dela zanje. Podoba je, da se ne motijo. Dočim Mala antanta v kolonijakuh vprašanjih, ki se že pripravljajo za kulisami, oi neposredno prizadeta, pa bi mogla imeti v avstrijskem problemu jako mnogo posla z Berlinom. Vendar smemo računati, da je v tem pogledu splošni preorientaciji Evrope primerno tudi z nemške strani pričakovati drugačnega zadržanja. Sklepi, ki jih bodo na Bledu sprejeli glede podunavskega problema, bi mogli tudi v tem pogledu razčistiti situacijo, da bo morala Nemčija pokazati svoje karte. Ni izključeno, da se bo pri tem razkrila situacija, ki bo bistveno drugačna od današnje slike. dostop v »Belvedere« dovoljen le najbližjim sotrudnikom ministrov, dočim so se diplomatje in novinarji zopet zbirali v Toplicah. Novinarska Mala antanta Dopoldne in popoldne se je nadaljevalo zasedanje novinarske Male antante Razpravljali so o raznih poklicnih vprašanjih in o sredstvih, kako bi se medsebojno sodelovanje še bolj poglobilo. Češkoslovaška delegacija je pred- Minister in gospa Titulescu z dr. Stoja-dinovicem in njegovo gospo lagala nekatere spremembe v statutih. Izvoljen je bil ožji odbor z nalogo, da te predloge prouči in o njih poroča plenu- mu konference, ki bo zaključil svoje delo jutri Opoldne so se člani vseh treh delegacij za novinarsko Malo antamto z avtomobili odpeljali na Pokljuko. Dočim je vso aoč deževalo ,se je v teku dopoldneva razvedrilo in opoldne so imeli novinarji pri svoji vožnji najlepši razgled na mogočno panoramo naših gora. Kakor pri včerajšnjem izletu v Bohinj so bili tudi danes polni hvale in občudovanja. Na Pokljuki so imeli skupno kosilo v Sporthotelu, sredi popoldneva pa so se vrnili na Bled. Vtis žalostne vesti o smrti belgijske kraljice Opoldne se je na Bledu razširila vest o avtomobilski nesreči belgijske kraljevske dvojice v Švici. Žalostno poročilo je globoko pretreslo vse, zlasti še ko se je zvedelo da je nesreča zahtevala življnje mlade in popularne belgijske kraljice Astride. Nesrča je bila v prvih popoldanskih urah glavni predmet razgovorov nele med diplomati in novinarji, marveč tudi med letoviščarji Zvečer je ministrski predsednik dr. Stojadinovič priredil zunanjima ministroma dr. Benešu in Titulescu ter njihovim spremljevalcem večerjo, nato pa soarejo, katere se je udeležilo nad 100 povabljenih gostov. Mala antanta v službi miru Govor ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča na večerji, prirejeni dr. Benešu in Titulescu Bled, 29. avgusta. AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je na banketu, ki ga je nocoj, na čast dr. Benešu in g. Titulescu priredil v hotelu »Toplicah«, imel govor, v katerem je med drugim rekel: »Na današnjem sestanku ob 15 letnica Male antante, naj nam bo dovoljeno reči, da nas skromnost našega imena pooblašča ,da smo tem bolj ponosni na uspehe, dosežene v teh 15 letih. V težikočah te tako dolge dobe se je naša grupacija leto za letom vse močneje in močneje utrjevala. Čas, ki sicer toliko stvari ubije, ni mogel ničesar proti organizaciji razuma, kakršna je Mala antanta. S posebno vedrostjo se danes spominjamo važnih datumov teh poslednjih 15 let, vse vrste važnih sklepov in dogovoro**, skupaj sprejetih z namenom kar najtesnejšega sodelovanja na vseh poljih. Vsi ti sklepi so bili navdahnjeni tudi z onim prizadevanjem naših treh držav, ki je stremelo po ohranitvi, okrepitvi in zboljšanju razmer, ustvarjenih z mirovnimi pogodbami v tem delu Evrope. Nadaljevali bomo to pot postopne izg^nje in bomo dodali nove zgodovinske datume k onim, ki so že obeleženi. Mi smo vezanj v sedanjosti s sistemom solidnih im lojalnih s sistG-inom, ki se naslanja na organizme, slične našemu — tu imam v mislih balkanski sporazum — ki delujejo v duhu jn tradicijah pakta Društva narodov. Ta sistem pre Istavlja danes enega izmed temeljev evropske politične stabilnosti. Morali se bomo prilagoditi zahtevam trenutka in razmer, toda zmerom v staln; zvestobi do našega pro. grama in neizpremenljijvega cilja. Naš cjlj pa je mir in v primera potrebe skupna obramba te največje dobrine. Vsaka posebna ali kolektivna akcija, ki stremi k temu cilju, bo našla Malo antanto pripravljeno za sporazum in sodelovanje. Mi smo proglasili to načelo že večkrat. Danes ga moramo svečano ponoviti: Mala antanta, zahteva za pogoj tega sodelovanja edino, da se položaj, ki je nastal z mirovnimi pogodbami, v kolikor se tičejo Male antante, spoštuje in da se ga n;hče ne dotika, ne posredno ne neposredno. Akcija Male antante je torej popolnoma v skladu z akcijo vseh tistih, ki si iskreno žele ohranitve miru«. Predsednik dr. Stojadinovič je zaključil svoj govor z besedami, posvečenimi rumun-skemu kralju in češkoslovaškemu preziden-tu, >ter napil gg. Benešu in Titulescu. Opozicijske konference v Beogradu Beograd, 29. avgusta p. V stanova« nju Ljube Davidoviča je bilu snoči-za* upna konferenca med voditelji srbijan« 6ke izvenparlamentarne opozicije ter predstavniki opozicijskih skupin iz Vojvodine. Ti so predložili svoje za* hteve, tičoče se Vojvodine, kakor so jih že pred dvema letoma precizirali v znani vojvodinski resoluciji Na p os ve« tovanju je bilo sklenjeno, da bo vod« stvo združene opozicije te zahteve pro« učilo ter do vseh zavzele konkretno sta lišče. Ako bo to stališče ugodno, se bodo tudi vojvodinski opozicionalci pridružili združeni opoziciji Danes dopoldne je imel daljše kon« ference s svojimi najbližimi zaupniki tudi bivši ministrski predsednik g. i3o« goljub Jevtič v svojstvu predsednika jugoslovenskega poslanskega kluba. Ta klub je, kakor smo že poročali, skli« can na sejo za 5. september, ko se bo moralo pokazati, koliko članov še ste« je. Prav tako bo ob tej priliki padla od« ločitev o tem, ali bodo zemljoradniki, ki jih vodita Voja Lazič in Uroš Stajic še ostali v Jevtičevem klubu ali pa si bodo osnovali svoj lastrni klub, kakor so že ponovno napovedali. Šahovska olimpiada v Varšavi Varšava, 29. avgusta, b. Jugoslovensko moštvo je zadela nesreča, da je zbolel dr. Vidmar, razen tega pa mu je žepar izmaknil na potu v hotel 10.0C0 Din vredno zlato uro. 15 kolo je prineslo naslednje rezultate: Jugoslavija — Francija 2:1 (1) .Pire stoji v prekinjeni partiji bolje, Švedska — Avstrija 2:2'. Češkoslovaška _ Estonska 2:1 (1), Amerika — Litva 1V«:% (2), Madžarska — Finska 2Vz: 1%. Poljska — Irska 4:0. V 16. kolu. ki se je pričelo včeraj, so bili doseženi tile rezultati; Jugoslavija — Letska 1:1 (2). Argentina — Švica 1 (2), Poljska — Francija 2:1 (1) dr. Tartako-wer — dr. Aljehin remis, Danska — Irska 0:0 (4). Avstrija — Italija 1:0 (3)« Finska _ Švedska 0:2 (2), Litva — Madžarska 1:0 (3), Estonska — Ameriki 0:2 (2). Palestina _ češkoslvvnška ll/» :1Vj (1), Romunija — i Anglija 2:0 (2)^ V 17. kolu so bili naslednji rezultati: Anglija _ Argentina I1/«:.lVt (1), Češkoslovaška — Romunija 0:0 (4).USA — Palestina 3:0 (1), Madžarska — Estonska 3:0 (1). Švedska — Latvija 1:1 (2), Italija — Finska 3:0 (1), Irska — Avstrija 0:4, Francija — Danska 0:0 (4), Letska _ Poljska V«:l Vz (2), Švica — Jugoslavija 2 in pol : 1 in pol Stanje po 17. kolu: USA 4« (3) švedska 46 (2), Poljska 45 (2), Madžarska 43 in pol (2).' Češkoslovaška 42 (4). Jugoslavija 31. Avstrija 40, Argentina 38 (2). Slede": Latvija, Anglija, Francija, Estonija. Argentina, Litva, Finska. Dan- Kongres pravnikov Jugoslavije Beograd, 29. avgusta. A A. Kongres prav. nikov kraljevine" Jugoslavije bo od 22. do 24. septembra v Beogradu. Po kongresu bodo udeležniki napravili izlete po državi, da se seznanijo s pravnimi vprašanji v posameznih pokrajinah^ i KRALJICA ASTRID MRTVA KRALJ LEOPOLD m. RANJEN V luzernskem kantonu v Švici, kjer sta bila na oddihu, se je belgijski kraljevski dvojici pripetila včeraj strašna avtomobilska nesreča ' Luzera, 29. avgusta b. (Glej tudi poročilo na 6. strani >Jutra>). O smrtni nesreči belgijske kraljice Astrid se poročajo naslednje podrobnosti: Nesreča se je pripetila v bližini Lu-fcerna, na znani avtomobilski cesti Okrog Viervvaldstattskega jezera med IMerlichachnom in Kiissnachtom. Usodna vožnja z avtom Kraljevski par se je mudil na oddihu jv Švici ter je zadnje čase bival v kraljevski vili v bližini Luzerna. Danes dopoldne sta lrralj in kraljica v spremstvu goferja hotela napraviti izlet okrog šefisera. Kralj eam, ki je strasten avtomo-fcrilist, je osebno vozil avtomobil. Kraljica je sedela poleg njega, dočim je šofer sedel zadaj v avtomobilu. Dan je bil fcrasen ter sta bila kralj in kraljica tako navdušena, da sta ponovno krenila po cesti okrog jezera. Cesta je na desni strani ob jezeru zavarovana z nizkim kakih 15 cm visokim in 20 cm širokim eidom, ki je v manjši razdalji prekinjen, da se more ob deževju odtekati voda s ceste v jezero. Kralj je vozil tik ob zidu fcn baš ta okolnost je postala usodna. Na mesto, kjer je bil zid približno 2 m prekinjeno, je desno prednje kolo zdrsnilo še za. par centimetrov bolj na desno ter zadelo ob zid. Strašne posledice karambola Ker je avto drvel z največjo brzino, eo bile posledico tega trčenja strahovite. Veled silnega udarca je kralj očividno Izgubil oblast nad vozilom. Avtomobil je zdrsel še kakih 50 m ob zidu dalje, zdrknil nato skozi odprtino ob zidu po nasipu, ki se nagiba v kotu 50 stopinj proti jezeru ter treščil s tako silo r drevo, ki stoji na nasipu, da se je deblo drevo, ki stoji na nasipu, da se je de-tako silen, da je vrglo kraljico iz avtomobila. Udarila je z obrazom v drevo s tako silo, da ji je popolnoma zdrobilo prsni koš ter ji je počila lobanja. Kralj ranjen Tudi kralja je vrglo iz avtomobila, toda je padel mimo drevesa v travo. S želom je udaril ob kamen in dobil precej veliko, močno zevajočo rano. Ob zaščitnem steklu pa si je ranil desno ro-l^o, kjer je dobil daljšo in precej globoko vreznino. Avtomobil je drvel nato Še kakih 10 m dalje, treščil v drugo drevo in nato preskočil nizek obrambni zid tik ob jezeru ter obstal kakih 10 m dalje v plitvi vodi, ne da bi se prevrnil. Kralj, ki je bil popolnoma zmeden, sprva sploh ni vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, imel pa je še toliko moči, da je na ves glas klical na pomoč. mrtva Ljudje, ki so bili zaposleni na bli-Žnem polju, so opazili nesrečo ter takoj prihiteli na pomoč. Neki kolesar je pohitel v Luzern ter takoj poklical dr. Steineckerja, ki je z avtomobilom takoj krenil na kraj nesreče. Ko je prišel, je kraljica že umirala in je par minut nato izdihnila, ne da bi se zavedla. Njeno truplo je ostalo pod nesrečnim drevesom, dokler niso obvezali kralja in šoferja, ki je dobil le lažje poškodbe. Kralj, ki je bil še vedno ves zmeden, se je nato odpeljal v svojo vilo» Haslihorn» dočim so truplo kraljice prepeljali z mrtvaškim vozom v Luzern. kjer so ga začasno položili na mrtvaški oder v mestni dovrani. Nesreča se je pripetila okrog 9.15. Sreča v nesrči je bila. da so kraljevi otroci včeraj popoldne odpotovali v domovino, sicer bi se bili gotovo tudi udeležili tega izleta, ki se je tako strašno nesrečno končal. Vest o strašni nesreči je bila takoj brzojavno sporočena belgijski vladi, ter vsem članom kraljevske rodbine. Kraljica mati Elizabeta se mudi že delj časa v Neaplju pri svoji drugi hčerki, soprogi italijanskga. prestolonaslednika, brat kralja, grof Flandrijski, je na potovanju okrog sveta. V Lnzemu in v vsej švici je izzvala vest o tragični nesreči globoko sočustvovanje. Prevoz trupla v Bruselj Bruselj, 29. avgusta, b. Vlada je izdala tanes dopoldne povodom smrti kraljice Lstride proglas na narod. Nocoj je krenil z Luzerna poseben vlak, s katerim bodo prepeljali krsto s telesnimi ostanki pokoj-ae kraljice v Bruselj, kamor prispe jutri 3opoldne. Z istim vlakom se vrnejo kralj Leopold, ministrski predsednik Van Zee-land in belgijski poslanik v Švici. Vlak bo spremljal po nalogu švicarske vlade poseben oddelek šv.jcarske vojske do meje. Kraljica Astrid Tragične smrti preminula belgijska kraljica Astrid se je rodila 17. novem-ira 1905 v Stockholinu kot hčerka prin- ca Karla in princese Ingeborg, nefar kinje švedskega kralja Gustava V. Dne 10. novembra 1926 se je poročila e tedanjim belgijskim prestolonaslednikom Leopoldom in je kmalu nato prestopila iz protestantske v katoliško cerkev in sicer iz državnih ozirov. Dne 11. oktobra 192? je rodila hčerko, ki je dobila ime Josipina Šarlota, dne 7. septembra 1930 pa prestolonaslednika, ki je bil krščen z& Baudoina. Mlada kraljevska dvojica Leopold III. in Astrid sta zasedla belgijski prestol dne 23. februarja 1931 po tragični smrti junaškega kralja Alberta, ki se je tedaj kot turist pri Namurju smrtno ponesrečil. Kraljica Astrida jc bila v Belgiji sil* no popularna. V razmerno kratkem ča» su so njena dobrota, njena velikoduš* nost in neprestana skrb za najsiromaš* nejše sloje prebivalstva postala vprav prislovične med prebivalstvom. Kakor kraljica*mati Elizabeta, je tudi tragično umrla kraljica Astrida redno obisko« vala bolnišnice, otroška zavetišča, siro* tišnice in druge človekol jubne ustanove Z dejanjem je pokazala kar največje za nimanje za življenje in delovne pogo« je tistih stotisočev, ki so delali v veli« kih belgijskih rudarskih revirjih in in« dustrijskih središčih. Kraljica Astrida je dala pobudo za nešteto človekoljub« nih akcij,, ki so našle kar najtoplejši odziv med narodom. Italija pripravljena na vse Italijanski ministrski svet v Bolzanu — Velik Mussoli-nijev govor o abesinskem problemu — Važni gospodarski ukrepi Italije Narod žaluje Spominska seja vlade — Sožalnice suverenov in diplomatskega zbora — Dan pogreba kraljice še ni določen še ni določeno. Vsi v Bruslju akrediti« rani diplomati so takoj po prejemu ve* sti o tragični nesreči posetili zunanje« ga ministra ter mu v imenu svojih vlad izrazili svoje sožalje. V teku popoldne« va je prispelo že na tisoče sožalnih br« zojavk iz vsega sveta. Med drugimi so izrazili sožalje, jugoslovenski namest« nik Nj. Vis. knez Pavle, predsednik francoske republike Lebrun. angleški kralj Jurij, italijanski kralj Viktor Ema nuel, nizozemska kraljica Viljemina. ki se mudi na Škotskem, nemški kancelar Hitler in mnogi drugi. V Belgiji je proglašeno narodno ža« lovanje ter so odpovedane vse prire« ditve. ki so bile nameravane v zvezi s svetovno razstavo v Bruslju, ki io bo« do najbrže predčasno zanrli. Tudi vse borze so zaprte, prav tako pa so bile danes popoldne zaprte vse trgovine. Bruselj, 29. avgusta w. Vest o smrt« ni nesreči kraljice Astride je učinko* vala kakor blisk z jasnega neba. Prvi je objavil vest bruseljski radio, kmalu nato pa so izšle posebne izdaje li* stov, ki so bile na mah razgrabi j ene. Vest je vzbudila v belgijski prestolni* ci silno razburjenje ter je izzvala glo« boko žalost v vseh slojih naroda. Pred uredništvi listov so se veš dan zbirale velike množice in nestrpno čakale po« drobnosti o nesreči. Na vseh javnih poslopjih so takoj izobesili zastave na pol droga proti poldnevu pa je bilo že vse mesto v črnini. Vlada se je takoj, ko je prišla vest o smrti kraljice, sestala k izredni seji, po kateri je predsednik vlade Van Ze« eland z letalom odpotoval v Luzern, da ukrene vse potrebno za prevoz mrt« ve kraljice v domovino. Kdaj bo pogreb Marušičevo in Pucljevo glasilo preklicuje žalitve bivših poslancev »Glas Naroda« je tik pred petomaj-skimi volitvami objavil članek pod naslovom »Kakšne poslance smo imeli, a kakšne hočemo?« V članku so bile hude klevete na naslov bivših poslancev; med drugim jim je člankar očital, da niso nikoli mislili na potrebe ljudstva, temveč samo na sebe, da jim je šlo le za nove dohodke, da so bili nesposobneži, ki bi radi živeli brez dela. Nadalje je stalo v članku, da poslanci niso bili za nobeno rabo, da se vsa leta niti enikrat niso oglasili, da niso niti zakonskih predlogov braiti znali, skratka, da so bili prave ljudske pijavke in se za ljudstvo, državo in parlament še zmenili niso. Ob zaključku je člankar poslal te ljudi k vragu s pozivom, da je treba z njimi pri volitvah enkrat za vselej obračunati. Radi teh klevet in žalitev so Sani Narodne skupščine, izvoljene dne 8. novembra 1931, gg. Hajdinjak Anton, inž. Pahernik Franjo,, Mohorič Ivan, Lončar Ivan, Spindler Vekoslav, Pusto-slemšek Rasto, Petovar Lovro, Krejči Anton in dr. Rape Stane vložili proti »Glasu Naroda« tiskovno tožbo. »Glas Naroda« se je v svoji obrambi zagovarjal, da se inkriminirani očitki ne nanašajo na tožilce, ki so bili znano zelo aktivni delavci tako v parlamentu kakor izven parlamenta.« Na podlagi te izjave je prišlo do poravnave, s katero se je »Glas Naroda« obvezal plačati stroške zastopnikom zasebnih tožilcev ter objaviti naslednjo izjavo: »V našem listu št 16 z dne 5. maja 1935 smo priobčili pod naslovom: »Kaikšne poslance smo imeli, a kakšne hočemo«, na drugi strani članek, v katerem smo govorili o poslancih bivših narodnih skupščin in kvalificirali večino teh poslancev v zelo neugodnem smislu. Izjavljamo, da se vsebina tega članka ni nanašala na gg. Hajdinjaka Antona, ing. Pahernika Franja. Moho-riča Ivana, Lončarja Ivana, Spindlerja Vekoslava, Pustosl emška Rasta, Peto-varja Lovra, Krejči j a Antona in dr. Ra-peta Staneta, poslance dne 8. nov. 1931 izvoljene narodne skupščine ter izrecno priznavamo, da so bili navedeni gospodje tako v parlamentu, kakor tudi izven parlamenta zelo aktivni in vestni v izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti.« Izjava je bila objavljena v včerajšnji številki Marušič-Pucljevega glasila. Za sodišče je zadeva s tem končana, enako tudi za tožilce, ki so z izjavo dobili polno zadoščenje. Vprašanje pa je, ali sme biti končana tudi za našo javnost, saj je zopet nov primer, na kako ogaben način so se borili maruši-čevci proti onim nacionalnim ljudem v Sloveniji, M niso hoteli ali niso mogli slepo slediti njihovi vrtoglavi in razdirajoči politiki. Res so skupno s svojim, tako svečano proglašenim novim »voditeljem slovenskega naroda« sami postali prva žrtev svojega blaznega početja, vendar pa so povzročili ogromno šikodo vsej nacionalni' stvari med Slovenci. Beležke Krik ponižanih in razžaljenih »■Kmetski list« pri občuje na uvodnem mestu in z debelimi črkami tiskano la-mentacijo o podivjanosti idela slovenskega političnega časopisja«. Med drugim pravi: »Podoba je, da del slovenskega političnega časopisja ne pozna mej političnega zmagoslavja. V zaletu svojega zmagoslavja ne pozna mer in običajev, ki so v navadi med strpljivimi im treznimi Ijiivlmi. Mi se temu dejstvu prav nič ne čudimo, ker je splošno znano, da je pisanje nekega političnega časopisja (Slovenec, Do-moljuib itd-1 le odraz ošabnega zmagoslavja v političnem življenju. To pa je greh in nezdrav pojav v vsem našem političnem življenju že od nekdaj. Tudi časopisna politična vzgoja mora imeti svoje meje in se mora pred vsem zavedati velike moralne odgovornosti. Naše izčrpano podeželje potrebuje duha skupnosti, vzgoje slcžnosti in strpljivasti, zato greši nad narodom in njegovo skupnostjo vsakdo, ki po svojem političnem časopisju vzgaja. flju.di k maščevalnosti, politični cišabnosti in nestrpljivosti ter mržnji. Priznavamo, da so te ugotovitve z apelom vred na mestu, sa.m0 skromno vprašanje bi si dovolili: Ali niso gos pod j p okrog ■ Kmotskega. Lista,,, še v nedavni preteklosti prav na enak aH še grši način napadal! neljufbo jim skupino v lastnem taiboru, kakor sedaj očitajo, da postopa proti njim gotovi >del slovenskega po. litičnega časopisja«?! Najprej je treba pač pometati pred svojim pragom. Radikalska zajednica pričenja z delom Kakor javlja >Obzor«, prične JRZ prihodnji teden z organizacijo banovinskih krajevnih odborov in to v prvi vrsti na ozemlju bivše kraljevine Srbije. Vodstvo stranke želi. tako poudarja zagrebški list. izkoristiti prednost, da ie vlada že odobrila ustanovitev te stranke, dočim ostale stranke še niso izpolnile formalnosti, ki jih predpisuje obstoječi zakon, vsled česar še ne morejo pričeti z organizatornim delom. Čim bodo osnovani banovinski krajevni odbori, bo vodstvo .TRZ pričelo sklicevati tudi sestanke in shode. Iz drugih časopisnih poročil je seveda znano, da se taki sestanki in shodi vršijo S že dolsro časa. Tudi v Sloveniji bi se ime- I li pričeti že pred tedni, a so bili v zad- j njem hipu zopet odsodeni. Med drugimi je i bil sklican tak sestanek tudi v Litiji in bi j moral priti na njega sam dr. Natlačen. Oči- i vidno na misrljai od zgoraj pa je bil tudi litijski sestanek odpovedan. Naročite — Čitafte »ŽIVLJENJE iN SVET" Rim, 29. avgusta. AA. V Bolzanu je bila sinoči v palači pokrajinske uprave seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussolinija. Predsednik italijanske vlade se je najprej spomnil ponesrečenega ministra Razze in njegovih tovarišev, ki so se ubili pri letalski katastrofi v Egiptu, nato pa je izkazal čast spominu senatorja in bivšega ministra Rocce, ki je včeraj umrl. Spomenica o sporu z Abesinijo Za tem je Mussolini podal ekspoze o mednarodnem položaju. Izjavil je ,da bo Italija zastopana na seji sveta DN 4. septembra, kjer bo italijanski zastopnik orisal abesinsko vprašanje v vsej njegovi resni stvarnosti, da bo ves svet o njem poučen. Italija bo najprej podala izjavo, v kateri bo obrazložila svoje stališče do abesinskega vprašanja, nato pa predložila obširno spomenico, v kateri bo obrazložila politično in diplomatsko zgodovino italijansko-abesin-©kega razmerja zadnjih 50 let. Spomenici bo priložena maloštevilne, zato pa izbrana in zelo poučljiva literatura. Gre za dela angleških, francoskih in nemških piscev, ki popisujejo Abesinijo. kakršna je. To je dežela zaostalih plemen, privrženih suženjskemu običaju s centralno vlado, ki je dejansko ni. Italija je odločena do krinka braniti svojo tezo. svoje potrebe, svoje prizadevanje za dosego varnosti in svoje živ-ljenske interese. Vsak član vlade se mora zavedati svoje odgovornosti s stališča dogodkov, ki bi mogli nastopiti. Pomirjevalne besede na naslov Anglije Velika Britanija nima povoda nasprotovati abesinski politiki Italije. Italijanska politika ne ograža niti posredno niti neposredno interesov britanskega imperija. Zato je nelogično in tenden-čno razburjenje, ki ga kažejo ponekod. Italija ima urediti svojo stvar z Abesinijo. nima pa in ne želi imeti sporov z Veliko Britanijo, s katero je sodelovala med svetovno vojno, pozneje v Locarnu in s katero je šele pred kratkim postavila v Stresi temelje za sodelovanje, ki bo nespornega pomena za stabilnost Evrope. Fašistična vlada misli, da ni treba, da bi imelo kako njeno kolonijalno vprašanje kakršnekoli posledice za evropski položaj, razen, če kdo želi ustvariti nevarnost nove svetovne vojne edino zato, da vrže polena pod noge velesili, ki hoče napraviti red v prostrani državi, kjer vlada suženjstvo v najgnusnejši obliki in kjer žive ljudje na najprimitivnejši način. Sankcije bi pomenile najhujše zapletjjaje Kar se tiče sankcij, ki bi jih morebiti imelo skleniti Društvo narodov, izjavlja ministrski svet pred italijanskim narodom in pred drugimi narodi, da pomeni govorjenje o teh sankcijah toliko kakor kreniti na strmino, odkoder drži pot k najhujšim zapleti ja jem. Fašistična vlada se zanaša, da se bo v svetu DN dobila skupina ljudi, ki se bodo zavedali svoje odgovornosti in bodo odločeni odkloniti vsak neprimeren in nevaren predlog o sankcijah proti Italiji, ljudi, ki bodo znali opozoriti Društvo narodov ua to, da ni niti v prejšnjih, še dosti hujših primerih, niti sklenilo, še manj pa moglo izvajati kakršnekoli sankcije. V vsakem primeru je fašistična vlada mnenja, da je brezpogojno njena dolžnost sporočiti italijanskemu narodu, da so problem sankcij proučile najvišje vojaške avtoritete sedanjega sistema z vseh strani in da so že davno storjeni ukrepi proti morebitnim sankcijam vojaškega značaja. Prav tako so glede na možnost razvoja dogodkov v bodočnosti izdani ukrepi za zagotovitev gospodarskega odpora države in prav tako so proučeni vsi problemi o obrambi življenskih potreb države. Prehrano zagotavlja obilna letošnja žetev. Glede industrijskih potreb je ministrski svet sklenil, da se imajo potrebe industrije glede surovin zadostiti šele tedaj, ko bo ustreženo sedanjim ali bodočim vojaškim potrebam. Finančni ukrepi v zvezi z vojnimi pripravami Na podlagi teh potreb je ministrski svet sklenil tele odredbe: 1) Obvezen odstop terjatev v inozemstvu in obvezno konverzijo tujih vrednostnih papirjev in italijanskih papirjev v inozemstvu v blagajniške bone z rokom devetih let in obrestno mero 5%. 2) Začasno omejitev dividend delniških družb, tako da nobena delniška družba prihodnja tri leta ne bo smela dajati svojim delničarjem večje obresti kakor 6% vloženega kapitala. 3) Uvede se davek na dividende od delnic, ne izvzemši niti delnic, ki se glase na prinosilca. Ta davek bo znašal 10% obresti na vse delnice in lične papirje, ki se ne giase na ime in ki so jih izdale na področju kraljevine Italije zasebne družbe ali zasebne ustanove. 4) Izdajo se odredbe o potrebi nadomestkov običajnega goriva. Po določbah te uredbe bodo morala vsa motorna vozila, ki služijo sknpnim transportom, rabiti nadomestke za običajno gorivo. Pred koncem seje je pravosodni minister predlagal, naj se pošlje pozdrav mi- . nistru Cianu, ki ie odšel kot prostovo- 1 ljec v vzhodno Afriko. Seja se je končala ob 20. Prihodnja seja vlade bo, kakor je bilo že prej nameravano, 14. septembra. Konec velikih manevrov ob avstrijski meji Bolzano, 29. avgusta. AA. Veliki manevri italijanske vojske so bili včeraj končani. Manevri so dokazali, da ima Italija dobro opremljeno vojsko, sposobno za vsak položaj v Evropi, tudi v času kolo-nijsice vojne. Mussolini je bil ves dan neutrudljivo na nogah. Sam je šofiral svoj rdeči dirkalni avto navkreber in navzdol. Vozil je tako hitro, da mu novinarji na svojih avtomobilih niso mogli slediti. Ker so manevri končani, so začele čete zapuščati svoje postojanke in se zbirajo pri Ronsoni, kjer jih bo Mussolini pregledal. Anglija predvsem za ©hranitev miru London, 29. avgusta č. »Daily Tele« graph« je objavil davi prvi komentar o sklepih, ki s.o bili sprejeti na snočnji seji italijanske vlade v Bolzanu, na ka« teri je Mussolini izjavil, da Italija s svojo akcijo v vzhodni Afriki nima namena ogrožati angleških interesov. List pribija, da tu ne gre za angleške interese in da zato o njih ni treba niti razpravljati. Ko bi dejansko šlo zanie, bi angleška vlada segla po drugačnih sredstvih in bi se pogajanja vršila v drugih okoliščinah. Anglija je pred« vsem na tem, da s pomočjo Društva narodov ohrani mir in zanj se bo za» vzemala tudi v bodoče. Velika Britani« ja ni vstopila v D. N. brez vsakega pomisleka, nego s trdim prepričanjem, da se mora spiošna kolektivna varnost doseči samo po posredovanju Društva narodov. Anglija bo tudi v bodoče sodelovala v Ženevi za ohranitev mi« ru, dokler se ne bo prepričala, da Že« neva za mir ne more več jamčiti. Olajšav© za turistični promet z Italijo Beograd, 29. avgusta. A A. Dne 1. septembra stopi v veljavo nova med« narodna tarifa za prevoz potnikov, prt« Ijage in ekspresnega blaga med Jugo« slavijo in Italijo. Novost po tej tarifi bo do nedeljska in prazniška potovanja z voznimi listki za tja in nazaj. Za ta potovanja so jugoslovenske in kali« janske železnice dovolile 50% popusta od normalnih voznih cen. Vozni listek velja od 0. — (polnoči med petkom in soboto) dneva pred praznikom ali ne« deljo do 24. ure dneva po prazniku ali nedelji (do polnoči s ponedeljka na torek) in sicer za brze in potniške vlake. Prekinitev vožnje ni dovoljena s temi listki. Prazniki, za katere velja poleg nedelj ta ugodnost, so: Novo leto, sv. Trije kralji (6. jan.). sv. Jožef (19. marc). Vncbohod in praz« nik sv. Rešnjega telesa, sv. Peter in Pavel (29. junij), Veliki Šmaren (15. avgusta). Vsi svetniki (1. novembra). Brezmadežno spočetje (8. december) in Božič (25. december). Nedeljske in prazniške listke v tem mednarodem prometu med Italijo in Jugoslavijo bodo izdali na obeh pod« ročih na daljave do 250 km To pomeni da bodo v naši državi izdajale te list« ke samo postaje na področju zagreb« škega in ljubljanskega železniškega rav nateljstva. Spopad orožnikov z roparji Beograd, 29. avgusta. AA. Vlahek Drago in Stjepan iz Martinštine, srez Zlatarski, ter Buljan Avgust in Josip iz Golubovca, so prišli, ko so se vra« čali s sejma v Ivanjcu, 28. t. m. popol« dne z vozovi v Lepoglavo in napadli Zidler Elizo, tamošnjo gostilničarko, ji na razbojniški način vzeli ri.zne stvari iz gostilne in kuhinje, ter nato pobegni« li proti Golubovcu. Napadalce je zače* la zasledovati orožniška patrulja treh orožnikov z orožniške postaje v Lepo* glavi pod vodstvom Tozaniča R. pristava v srezu ivanjskem, in jih še isti dan ob 21.30 našlo v gostilni Habek Ljubice iz Golubovca. Pri legitimiranju so se napadalci uprli in napadli orož« ni.ško patruljo. Vlahek Drago je po« tegnil revolver, Vlahek Stjepan pa^ je prijel za puško desetnika B^derja Mi« livoja z namero, da mu jo izpuli. De* setnik Bader je sprožil dva strela iz svojega uradnega revolverja in nevar« no zadel v čelo V lahka Dra^otina. lažje nad desnim očesom pa Vlahka Stjepa« na. Vlahek Dragutm je s strelom lažje ranil orožniškega narednika Goraniča Vlado v levo nadlaket nad sklepom. Ranjencem so takoj izkazali zdravniško pomoč. Na kaj sta odšla sreski načelnik in poveljnik orožniške čete v svrho nadaljnega zakonskega postop« ka. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za petek« Oblačno, hladneje, nekoliko dežja. Dunajska vremenskn nnnoved 7a danes: Zjutraj zelo hladno, v hribih megla, pozneje razjasnitev.