PRIMC DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 30 lir Leto XVI. - St. 139 (4602) TRST, petek 10. junija 1960 Poslanska zbornica in senat nadaljujeta z debato o državnih proračunih S 1. julijem t.l. Somalija neodvisna Senat odobril proračun ministrstva za trgovsko mornarico - V začasno ločenem volilnem okrožju bo prebivalstvo tržaškega ozemlja izvolilo tri senatorje - Levica ostro kritizira proračune finančnih ministrstev (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Poslanska zbornica je najprej diskutirala ® zakonskem predlogu, ki ga je predložil poslanec Macrelli (PRI), na podlagi katerega naj bi ponovno Proučili položaj javnih nameščencev, ki so bili svojevoljno odpuščeni za časa fašističnega režima. Predlog Je obrazložil Macrelli sam. Medtem ko je Lucifredi iKD) izrazil nekatere pomisleke, je Bozzi (PLI) predlog podprl, nato pa so diskusijo preložili na kasneje V nadaljevanju diskusije 0 proračunih finančnih ministrstev je prvi govoril Passoni (PSI), ki je predam kritiziral davčno politiko vlade, zlasti neravno-v®sje med neposrednimi in Posrednimi davki, nato pa je Poudaril potrebo po reformi davka na promet (IGE), da M ga tako vskladili z dave-blm sistemom v deželah evropskega skupnega tržišča. Cuttitta (FDD se je zlasti zadržal na vprašanjih trgovine z bananami in kritiziral njen jPonopolistični značaj na ško- potrošnikov. Tremelloni (PSDI) je obso-“11 kronični deficit državnega Proračuna; kar zadeva izdatke pa je poudaril, da so do-Segli že 100.000 lir na prebi-Valca, hkrati pa je kritiziral Pomanjkanje načrtnosti pri Izdatkih. Dejal je, da so izdatki za vojsko in policijo Previsoki. Glede investicij je Tremelloni podčrtal, da Itali-D ne more povečati potrošile in zmanjšati investicije, *er da je eno stoletje za drugimi razvitimi deželami. Go-Vornik je hkrati poudaril, da ?® treba revidirati klasifikacijo bremen na račun političnih cen, ki znašajo več sto ijilijard lir, revidirati pa tuji finančni odnos z organizmi krajevne upraye, da se ne bi Privadili kroničnemu deficitu, flato se je zavzel za temeljilo reformo davčnega sistema, Pri čemer nai bi se ‘okrepilo VePosredno obdavčenje, hkra- 1 Pa odpravilo posredno ob- davčenje blaga najširše potrošnje. Tudi Tremelloni je zahteval spremembo sedanjega sistema obdavčenja na promet, obenem pa revizijo sistema davčnih oprostitev. Na popoldanski razpravi je prvi govoril Dante (KD), ki je dejal, da se z ugodno gospodarsko konjunkturo ne o-koriščajo le monopoli, indu-strijci in trgovci, nato pa pohvalil Tambronijevo vlado, ki da je ((normalizirala stanje v deželi in prevzela nase zelo težavno nalogo v enem najresnejših trenutkov naše zgodovine«. Giancarlo Matteotti (PSD je sicer priznal, da smo v teh poslednjih letih zabeležili znaten gospodarski razvoj dežele, da pa je to povezano z dvema okoliščinama: z izredno u-godno konjunkturo in nizkim prirastkom delavskega razreda v vojnih letih. V bližnjih letih pa se bo ta prirastek, od sedanjih 200.000, dvignil na 400.000, in zato je treba povečati investicije, da bi u-stvarili nova stalna delovna mesta. Kritiziral je dosedanje investicije in dejal, da pri 65 odst. primerov ni šlo za take investicije, ki bi ustvarile stalna delovna mesta. Matteotti je izrazil tudi resne pomisleke glede znatnega povečanja proračunskega deficita in zaključil, da taka vladna gospodarska politika ne odpira ugodnih perspektiv, ko bo konec ugodne gospodarske konjunkture. Zugno (KD) se je zadržal predvsem na vprašanjih poljedelstva in se zavzel za to, da se odpravi obdavčevanje najnižjih dohodkov, taksa na dediščino, ker je treba kmečko lastnino smatrati za proizvodno sredstvo, ne pa za kapital, ““Htim ■fttiiiiiinitiinm imun n imiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiitiiiiiitiiiiitiiin 35. sestanek konference za razorožitev v Ženevi Zahodne delegacije bodo zavzele stališče do sovjetskih predlogov, ko bodo proučile uradno besedilo ŽENEVA, 9. — Pod predsedstvom francoskega uelegata. “Ulesa Mocha je bil danes 35. ffstanek 10 delegacij razoro-Zltyenega odbora. Sestanek je S?aJ samo tri četr ure. . Češkoslovaški delegat Nosek 3e v glavnem ponovil tisto, "ar sta obrazložila že prej soriški delegat Zorin in polj« “ki 'delegat Naszkovvski. Nato Nosek omenil, neuspeh pa-?*ke konference, ter poudaril, J*, so zanj krivi Američani za-:,a“i delovanja vohunskega le- «U-2». Pozval je zahod-“lake, naj proučijo nove so-jp.etske predloge ter obrazloži0 svoja stališča. .Noseku je odgovoril kanad-Jpi delegat Burns. Izjavil, je, bodo prihodnji teden zahodni delegati začeli postav-JSti vprašanja, da bi se polnile nekatere točke sovjet« R’h predlogov. Itazpravo je zaključil ame-žšlci delegat Eaton, ki je od-sovoril na številna vprašanja *®drnih delegatov, kdaj bodo rfnodnjaki obrazložili svoje felišče glede sovjetskih pred-i^Sov. Eaton je dejal, da se to zgodilo takoj, ko bodo ‘an°dnjaki natančno proučili aradno besedilo teh predlo-,v- Prihodnja seja bo jutri. Pekinga poročajo, da je Sopredsednik zveze kitajskih :ndikatov Liučangčeng v zve-*. S sovjetskimi predlogi izja-u. »Neverjetno je, da bi im-{JOialisti pristali na sovjetske "r*dloge za popolno in sploš-j?° razorožitev. Namen teh 'r°dlogov je dvigniti narode ii?ega sveta in jih združiti ter - 0 zoperstaviti oboroževalni in nrinravam za novo mi in pripravam za novo Perialistično vojno ter konč- ■ 11 Ai ■ —*nltcfipn 1 v? , izolirati imperialistični j,;?k in ZDA, ki mu nace-Jejo urejal' je, da LR Kitajska 5°dpira sovjetske predloge in ,a Pomeni pomanjkanje reali->. a» če se veruje, da bi ti j;redlogi mogli odstraniti sle-jJ;rno nevarnost vojne, dokler imperializem ne bo uničen. Ko tovoril o pravičnih in kn-•°nih vojnah je dejal: ‘Mi °ramo podpirati pravične in ®v°lucionarne vojne in se zofi. r*taviti krivičnim vojnam*, lončno je dejal: .Nujno P°-1® torej razčleniti P°" a°ni značaj sleherne vojne, ? *j kot bi se izrekli, da ji a>Protujemo». honi o odnosih s FLRJ v ANKARA, 9. — «Na.ša stranjo je vedno želela prijatelj-j * odnose in sodelovanje z “goslavijo in smatra to kot l 0 važno delo svoje politi-j,: •*'. je izjavil posebnemu do-Bukv ('Politike« vodja re-n ojikanske stranke in bivši Rednik turške republike inoeni, »Turčija je ved- no želela prijateljske odnose z Jugoslavijo. Ce obstajajo med nami določene razlike v pogledih, smo mnenja, da so prijateljski odnosi in sodelovanje v obojestransko korist,« je poudaril Inoeni. Dolgoletni vodja opozicije in človek, za katerega se smatra — kolikor bodo republikanci zmagali na prihodnjih volitvah — da bo ponovno postal predsednik republike, je v nadaljnjem razgovoru poudaril, da Turčija smatra za dragocenost prijateljstvo z državo, ki tako ljubosumno in uspešno varuje svojo neodvisnost. Inoeni je mnenja, da se turško-jugoslovansk' odnosi lahko še nadalje razvijajo. in davek na živino. Malagodi (PLI) je imel sicer kratek, a izrazito političen govor, v katerem je poudaril, da so tudi liberalci proti vsakršnemu gospodarskemu privilegiju in tudi proti monopolom, in obžaloval, da Tambronijeva vlada ne more razviti te borbe, ker je njegova življenjska dooa omejena, medtem ko bi njegovo poročilo in ta diskusija bila povsem drugačna, če bi imeli vlado s centristično večino. Ob zaključku je Malagodi pozval .demokratične sile* na obnovo centristične politike. Po Colasantu (KD), ki je pohvalil politično usmerjenost KD in njenih vlad, je govoril Soliano (KPI), ki se je zadržal predvsem na davčni politiki, ki po njegovem mnenju ne upošteva progresivnosti davčnega pritiska, ki ga določa ustava. Nato je bila razprava preložena na jutri dopoldne. V senatu je zunanji minister Segni predložil zakonski osnutek o ukinitvi italijanske zaupne uprave Somalije. Osnutek ima samo en člen, ki določa, da se italijansko varu-štvo nad bivšo kolonijo ukinja s 1. julijem letos. Na dopoldanski razpravi je senat zaključil diskusijo o proračunu ministrstva za trgovsko mornarico, nato je minister Jervolino odgovoril na kritike govornikov in med drugim povedal, da je zakonski osnutek o obnovi konvencij z družbami PIN bil predložen vladi v proučitev in da bo v kratkem predložen v diskusijo in odobritev parlamentu. Glede vprašanj, ki zadevajo ribolov, je minister dejal, da je že delj časa v proučitvi večletni načrt, ki naj reši v celoti vsa vprašanja in dodal, da so tudi mimo tega že sprejeli razne ukrepe na tem področju. Po govoru ministra Jervoli-na je senat odobril proračun ministrstva za trgovsko mornarico. Nato je senat začel z diskusijo o ustavnem zakonskem osnutku za dodelitev treh senatorjev Tržaškemu ozemlju. Ta osnutek je senat že odobril 16. decembra 1959, toda poslanska zbornica ga je 17. februarja letos spremenila. Senat je danes odobril novo besedilo, ki se glasi; Clen 1. Za izvolitev senata republike sestavljajo občine Trst, Devin - Nabrežina, Repenta-bor, Milje, Dolina in Zgonik začasno ločeno volilno okrožje, kateremu so dodeljeni trije senatorji. Clen 2. Ta zakon se uveljavi tudi za dopolnitev senata v trenutku, ko stopi v veljavo zakon, ki bo vseboval določbe za izvolitev senatorjev, dodeljenih tržaškemu volilnemu okrožju. Na popoldanski razpravi je senat nadaljeval diskusijo o proračunu zunanjega ministrstva. Prvi govornik Fenoaltea (PSI), je poudaril, da italijanska zunanja politika ne sme temeljiti na izrabljenih zasta-relih formulah, ampak da mora gledati v prihodnost in skušati postaviti atlantsko solidarnost na konstruktivne temelje, upoštevajoč stvarnosti mednarodnega položaja, ki so jih prejšnje italijanske vlade vedno skušale ignorirati. Med te stvarnosti spada tudi obstoj sveta, ki je po svojem režimu povsem različen od za-1 italijanskih šol v tujini, hkra-hodnega, vendar pa nedvom-1 ti pa je obžaloval premajhna no trden. S tem svetom bo moral Zahod nujno živeti v prihodnjih desetletjih in se o-tresti iluzije, da bi se mogel zrušiti. Zaradi tega je politika hladne vojne izgubila vsakršen smisel. Za njim je Palumbo (PSD obravnaval vprašanja izseljeništva, Doni-ni (KPI) pa se je zadržal na vprašanjih italijanske kulturne politike v inozemstvu in je z zadovoljstvom poudaril, da je tudi senator Cerulli-Irel-li (KD) poudaril v svojem govoru potrebo, da Italija «ne prekine kulturnih, umetnostnih, trgovinskih in športnih stikov s socialističnimi deželami in da v tem delikatnem trenutku mednarodnega položaja prispeva k razvoju prijateljskih vezi in vzajemnega razumevanja med narodi vsega sveta«. V nadaljevanju je Donini podčrtal pomanjkanje sredstva, ki so na razpolago za štipendije. Kar zadeva i-talijanske kulturne zavode v tujini, je Donini podčrtal, da jih obstaja le 40, medtem ko povsem manjkajo v socialističnih deželah (razen na Madžarskem) in v deželah, ki so se nedavno osvobodili kolonialne oblasti. Ob zaključku je Donini izrazil svoje zadovoljstvo nad kulturnim sporazumom med Italijo in Sovjetsko zvezo. Zadnji govornik je bil Jan-nuzzi (KD), ki je govoril o raznih mednarodnih problemih in zagovarjal stališče, da obstajajo možnosti, za nadaljevanje po poti mednarodnega pomirjenja, da bi prišli do nadzorovane razorožitve. Nato so razpravo preložili na jutrišnji dan. Predvidevajo, da bo Segni odgovoril na popoldanski razpravi. Jugosl. industrijska delegacija pri ministrih Martinelliju in Colombu RIM, 9. — Delegacija predstavnikov jugoslovanske industrije, ki je včeraj prispela v Rim, je obiskala danes ministra za zunanjo trgovino Maria Martinellija in ministra za industrijo in trgovino fcolomba. Minister Martinelli je v svojem pozdravnem govoru dejal, da bo obisk jugoslovanske delegacije nova spodbuda industrijskemu sodelovanju med obema državama. Zelo pozitivno je ocenil jugoslovanski industrijski razvoj in ugotovil, da je kooperacija med jugoslovansko in italijansko industrijo dala zelo dobre rezultate. Vodja jugoslovanske delegacije inž. Vujovič je v svojem odgovoru poudaril pozitiven razvoj gospodarskega sodelovanja in blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Italijo ;n izrazil zeljo po nadaljnjem razvoju. Minister za industrijo in trgovino, Colombo, je v svojem pozdravnem govoru izjavil, da njegovo ministrstvo daje velik pomen jugoslovanskemu tržišču in prav tako izrazil željo po nadaljnjem razvoju gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. RIM, 9. — Danes je prispel V znaku bližajočih se upravnih volitev KD skuša Tambroniju podaljšati življenje Vodstva strank se že pripravljajo na volitve RIM, 9. — S sklepom vlade, da se upravne volitve vrše prihodnjega 23. oktobra, se je skoraj uradno začela tekma med vlado in opozicijo; ta poslednja bi hotela doseči, Ujf * * 'r jfr x { it« v.-r ji ** Ročna granata, ki jo je zločinska roka vrgla na dvorišče Glasbene šole v Ul. Ruggero Manna ce. Izvedelo se je tudi, da je kvestura nekaj sumljivih oseb priprla. Vest o tem novem terorističnem napadu je vzbudila med vso demokratično javnostjo veliko ogorčenje. Jasno je, da spadajo pobudniki in izvrševalci tega napada, ki se je na srečo izjalovil, med tiste izolirane kroge, ki ne marajo po-mirjenja na našem področju in ki se v svoji onemogli jezi, ker jim vedno bolj zmanjkuje tal pod nogami, zatekajo k takšnim nasilnim sredstvom in dejanjem. Nedvomno so na te vedno bolj osamljene netilce mržnje in sovražnike mirnega sožitja posredno hote ali nehote vplivali tudi tisti desni, čarji, ki so v občinskem sve- Policijski komisar Ambrogi (desno) s svojim sodelavcem na kraju, kjer so našli ročno bombo tu javno zahtevali diskrimina- teroristični napad — ki na sre- ' čo ni uspel — z ročno granato na prostore Glasbene Matice v Ulici Ruggero Manna. Ne glede na to, da predstavlja to dejanje onemoglega besa predstavnikov rasizma in šovinizma, ki so ga v zadnjem času razpihovali razni šovinisti in rasisti ter njihov tisk, je ta zločinski napad tem hujši, ker bi v primeru, če bi uspel bila ogrožena številna življenja otrok, ki dnevno obiskujejo glasbeno šolo. Zato Slovenska kulturno gospodarska zveza zahteva, da oblast prispeva predvsem k odstranitvi vzrokov takih napadov v prvi vrsti s tem, da začne izvajati določbo Posebnega statuta londonskega memoranduma o kaznovanju razpihovanja narodnostnega in plemenskega sovraštva in da preneha z neodločilnim in ne-zadostnim preganjanjem in z milim kaznovanjem vseh tistih, ki onemogočajo s takimi in podobnimi dejanji zboljša nje pogojev sožitja in sodelovanja med Slovenci in Italijani. Odbor Neodvisne socialistične zveze je na svoji včerajšnji seji najodločneje obsodil po- Zato zahteva odbor NSZ, da oblasti končno poskrbijo za izvajanje ustavnih načel in določb Posebnega statuta londonskega memoranduma, ki prepovedujejo in kaznujejo vsak pojav narcdnoostne in rasne Mržnje, ter v tem primeru storijo vse, da izsledijo in kaznujejo krivce. Počastitev spomina Giacoma Matteottija Danes ob 19. uri bodo na pobudo krožka za socialne študije v Ulici sv. Frančiška proslavili spomin Giacoma Matteottija, ki so ga pred 36 leti mučili in umorili fašistični zločinci. Govoril bo občinski svetovalec PSDI odv. Tullio Puecher. Uspela zaključna šolska DaniiS »ia P°kr-0(lbora prireditev v Boljuncu Drevi ob 18.30 se sestane pokrajinski odbor, ki bo pripravil dnevni red zasedanja pokrajinskega sveta, ki se sestane v ponedeljek ob 18. uri. Odbor b0 med drugim proučil tudi načrte za razna javna dela. IZLETI j ( Prizor iz igre »Škrati«, ki so jo uprizorili učenci osnovne šole v Boljuncu V torek zvečer so imeli u-čenci osnovne šole v Boljuncu svojo zaključno šolsko prireditev. Veliko število staršev in vaščanov se je udeležilo prireditve. Učitelji in šolsko osebje so dobro pripravili oder na dvorišču domače šole, ker tako velika udeležba domačinov brez dvoma v dvorani ne bi dobila prostora. Tudi mali Boljunčani so pripravili ob koncu šolskega leta prav lep, pester in bogat program. Najprej je g. učitelj imel pozdravni govor ter Sestanek sveta v Ravenni Zveza zabteva jadranskih pristanišč okrepitev pomorskih prog V resoluciji podrobno navajajo, katere pomorske zveze in kako jih je treba okrepiti ■ Resolucijo bodo predali ministru župani prizadetih mest V sredo je bilo v Ravenni zasedanje sveta Zveze jadranskih pristanišč, na katerem so bili prisotni predstavniki: Trsta, Benetk, Ancone, Barija, Brindisija in Ravenne, nista pa bili zastopani Pescara in Barletta, ki sta tudi članici zveze. Odobrili so obsežno resolucijo, ki jo je sestavila študijska komisija zveze in sklenili, da bodo te zahteve predložili v Rimu ministru za trgovinsko mornarico Jervolinu osebno župani prizadetih mest. Do tega dokaj odločnega stališča zveze je prišlo zaradi Stališča ministrstva za trgovinsko mornarico, ki skriva svoje stališče in nič ne pove, kaj namerava stvarno napraviti v zvezi z obnovo konvencij med državnimi pomorskimi družbami — PIN in državo. V resoluciji Zveze jadranskih pristanišč so navedene sledeče zahteve, ki se nanašajo na redne pomorske proge štirih državnih družb iz Jadranskega morja: TR2ASKI LLOYD: Za progo proti Indiji in Pakistanu je treba pohiteti z že zagotovljeno zamenjavo ladij vrste «Liberty» s štirimi novimi ladjami, ki morajo razvijati najmanj 15 do 16 milj brzine... Za ureditev proge proti Daljnemu vzhodu je treba premestiti v Jadransko morje , milijonov 74.625 lir; za denar-Asia •■■minulimi ............... i.mim.mmmmm.......mmimmm.. Nadaljevanje razprave o tihotapstvu iz prostega pristanišča Nihče od obtožencev ni vedel da gre za tihotapljeno blago PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 869 PODRUŽNICA GORICA Ulica 8. Pellico 1-0. er Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 30 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v iirini enega atolpca: trgovski 80, finančno-upravnt 130, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi «e naročajo pri upravi. NAROČNINA MeseCna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur polletna 2500 liT, celoletna 4800 Hr — Nedeljska številka mesečno 100 lir. letno 1000 lir - FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Ul Donadoni, v Skednju in pri 5’-Ani. Razstave bodo odprte oo 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Slovenska osnovna šola v ®|-Donadoni priredi danes 10. juoj' ja po zaključni šolski maši p*y reditev ter bo hkrati odprta raj stava ročnih del ki bo °dprt« do 12. ure, v nedeljo 12. t.m. P* od 9 do 12 in od 15 do 18. Vabljeni starši in prijatelji. Na Državni nižji srednji šoH je razstava odprta dnevno od judo 13. in od 18. do 19. ure; v nedeljo 12. junija pa samo oa n>-do 12. ure. Slovenska osnovna šola na K*-tlnari ima šolsko razstavo one 11. in 12. junija. Fenic« 16.00 «12 oseb, ki jih 1* treba ubiti«, C. Michell. Excelsior 16.00 »Divja Arktika«' VValt D!sneyev technicolor. Fhodramraatičo 16.00 »Kakor *• va, bolj kot Eva®. Technicol«- ( R A Z S T A. V E Sr&S? V aprilu 17.115 podjetij ortopedske aparate 24 osebam 64.550 lir. Preko ECA so razdelili tudi 142 podpor iz sklada zimske pomoči za 295.500 lir. Poskus samomora Samomor je hoteia narediti 28-letna baristka Odette Musi-teli doma iz Ul. D’Annunzio 20, ker že dalj časa ooUije za živčno izčrpanostjo. Vle-gla se je na pod kuhinje in odprla pipico s plinom. Tam jo je že nezavestno našla nje- V baru Moncenisio — Ul. Carducci 27 — razstavlja sedaj nekaj svojih del slikar Sabino Coloni. Kot je znano, vise v tem baru stalno slike kakega slikarja. RAZNA OBVKMTILA Občni zbor Glasben« Matice v Trstu. Glasbena Matica bo imela svoj redni letni občni zbor 22 t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. IJCIINKA PROSVETA 30. aprila je bilo vpisanih v trgovinsko zbornico 17.115 podjetij. V aprilu so vpisali v seznam 123 novih podjetij, izbrisali pa 80, tako da je ta mesec število podjetij naraslo za 43. V istem času so pristojni občinski uradi izdali 23 trgovskih dovolilnic (licenc), in sicer 4 trgovcem na debelo, 15 trgovcem na drobno, 4 mešane in 1 za branjarijo. Kvestura pa je izdala 10 licenc za javne lokale. V aprilu so bili napovedani na mati, ki je takoj poklicala , tudi 4 stečaji, in sicer 1 v in- Rdeči križ. Na opazovalnem oddelku se bo dekle zdravilo 4 do 6 dni. dustriji, 1 v trgovini, 1 v prevozništvu in 1 v raznih služnostih. V SENATU Odobritev zakona o tržaških senatorjih Senat je odobril v drugem, to je zadnjem branju, zakonski osnutek za izvolitev treh senatorjev za tržaško področje. Razpravljanje o tem za- dal podobne izjave Sodišče n. konskem načrtu je bilo zelo včeraj zaslišalo obtožencev Dicka in Gerina, ker nista bila prisotna. Na jutrišnji razpravi bodo zaslišali še nekaj obtožencev, ki prihajajo iz Milana, ali pa niso mogli prisostvovati dosedanjim razpravam. Prihodnji torek pa bodo začeli z zasliševanjem številnih prič. — « »- Z motorjem je zavozil v jarek Ob 16. uri so sprejeli na prvi kirurški oddelek 25-letno haristko Lauro Parenzan doma iz Čampo Marzio 3. Dekle se je vozilo na motorju svojega zaročenca 27-letnega Alfreda Suspize po cesti s Ka-tinare proti Zavijam. Ob stari smodnišnici je fant izgubil o-blast nad vozilom in zavozil s ceste ter se prevrnil z motorjem. Sam se ni nič poškodoval, dekle pa ima rane po glavi, praske po ohrazu, vratu, rokah, nogah in je dobilo šok. Zdraviti se bo moralo 10 do 29 dni. kratko. Podtajnik Bisori je poudaril, da se vlada popolnoma strinja z besedilom zakonskega osnutka, odobrenega v senatu. V odgovoru senatorju Pellegriniju je podtajnik zagotovil, da vlada želi, da bi bil Trst čimprej zastopan v senatu. Zakonski osnutek morajo predložiti še poslanski zbornici v drugo branje in s tem v dokončno odobritev Pomoč in podpore v maju viti na dermatološkem oddelku od 10 do 20 dni. - - « »— - Kolesar zadel v avto S kolesom se je vozil 16-letni trgovski vajenec Giorgio Lonzano doma iz Ul. delle Docce 7 po Drevoredu R. Sanzio in zadel v fiat 600, ki je pripeljal iz stranske ulice. Fant se je ranil po glavi in se bo moral zdraviti na opazovalnem oddelku 8 do 10 dni. Sestav Komisij za zrelostne izpite V začetku tedna so bile se-1 ga karbida, iz katerega je stavljene komisije za zrelostne najbrž uhajal plin, ki se je izpite na slovenskih šolah v Tr-. vnel, tako da je vrč ekspl.c-stu. Za licej in realno gimnu-1 diral. V bolnišnici so ugoto-zijo so sledeči člani: predsed-1 vili, da ima Secco opekline nik, univ. prof. Artur Cronia; prve stopnje po obrazu in člani: ravnatelj Mihael Rožič (latinščina, grščina), notranji član prof. Abrami Laura (ital.), Nat. Radovič (slovenščina), Egidij Košuta (filozofija, zgodovina), Ferlat Branko (matematika, fizika), Hrovatin Iva (prirodopis). Na učiteljišču: predsednik, Bartolomej Calvi, člani: Janko Jež (slovenščina), Lojk Roza (italijanščina), Rozato Grohar (latinščina, zgodovina), Antonac Elza (filozofija, pedagogika), Močnik Franc (matematika, fizika), Antonini Iv. (prirodopis, zemljepis). Na Trgovski akademiji: predsednik, univ. docent Colognari; člani: Cuttim Ciril (slovenščina), Fortis Neda (italijanščina), Tence Nives (angleščina), Massera Boris (juridične vede), Turina Vladimir (računovodstvo, trgovske vede), Cunja Benjamin (kot zastopnik strokovnega stanu). Nezgoda na delu Nesrečno je padel z zidar, skega odra pri gradnji stavbe v Ul. Scoglio 95 nri.zar Lodovico Beretto star 54 let. Ranil se je po glavi in je v nezavestnem stanju. Z avtomobilom Rdečega križa so ga pripeljali na prvi kirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 10 dni « » ---------------- Eksplozija vrča karbida hudo opekla železničarja Vrč karbida je eksplod ral in hudo opekel 57-letnega železničarja Leona Secca z Opčin Ul. Ferrovia' 4. Ponesrc čenega železničarja je z avto- Odbor Slovenske prosvetne zve ze v Trstu bo imel sejo danes 10. junija t.l. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15-11. Mladina prosvetnega društva «A.ltoert Sirk« v Križu vabi na prireditev Beseda, melodija in ples (balet), ki bo v nedeljo 12 junija ob 15.30 v Prosvetnem domu. Nastopajo: Baletna šola Slovenskega gledališča, mladinski pevski zbor PD «1: Gruden« iz Nabrežjne, tamburašfci zbor s Proseka-Kontovela, kvartet ((Planinka« :z Slivnega ter orkester, pevci in recitatorji iz Križa. RAKOVI 1» PKIAPKVKI Ob šestnajsti obletnici smrti nepozabnega moža daruje Ema Tomažič 5000 lir za Dijaško Matico. Ob 16. obletnici smeti nepozabnega Karla Kobala daruje Marica 1000 lir za Dijaško Matico. ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE KINO ZD Grattacielo 16.00 »Niagara«, M- Monroe, J. Cotten, J Pet«^ Superejnema 16.00 »Miši ln tovariši v 6. rundi«. Risanke 1*’“-2 Oskarjevi nagradi. . Arcobaleno 16.00 «Grešnl kozel«-Igrata odlična igralca Alec GUi-n-ess in Bette Davis. Aurora 16.30 »Oklopnica Potemkin«. . Alabarda 16.30 »Joselito« l h11*' dim igralcem TV. Capitol 16.00 »Night Club — Ber lih ponoči«. Technicolor. , Crlstallo 16.30 »Zapeljivec«, Sr berto Sordi. Garibaldi 16.30 »Človeški torpedi«, R. Vallone, E. Varzi, f- Fabrizi. . _ Impero 16.00 «Ok!opnica Potemkin«. . Italia 16.30 »Plamen tn čutnost«; Technicolor. Lana Turner, los Thompson. Prepovedan vstop mladoletnim. .■ Moderno 16.00 «Bil je nekoč kanal«. Jerry Lewis, Dina Mer- Massimo 16.30 «Preža», R-mark, T. Luise, technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Vojak pol«, Renato Rascel, Aldo r* hcizi. . . .h*. Ideale 16.00 «Juke box — Ljubezenski vriski«. Mina, Adriano Ceientano. Marconi 16.00 »Gospa ni za raz četverjenje«, T. Thomas, G. ]e- San Marco 16.00 «U 570 — PJT tiinapad torpedov«, R. Betiei" B. Halsey. Savona 16.00 »Postelja priposj duje«, R. Hudson, D. Day, nemascope, techniicolor. Odeon 16.00 «Ki-tejska punčka*. V. Mature. Astra 16.30 »Bič amaconk«. LETNI KINO Skedenj 20.15 »Laila, hči nevm-te», technicolor. Marconi 20.15 «Gospa ni ža ra četverjenje«, T. Thomas, G. t*-le. »O ( MALI OOEASI PODI IZ FURNIRJA po kv. m — se prodajajo v um-Gambini 3. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! V maju je Občinska podporna ustanova skupno z u-božnico in drugimi odvisnimi ustanovami razdelila za 71 mi-imobilom Rdečega križa spre-lijonov 437.772 lir pomoči in mil v bolnišnico njegov delov-podpor. Za 951 oskrbovancev m tovariš Calogero Cigl.o, ki v raznih zavodih, od katerih je povedal, da je bil Secca je bilo 674 odraslih in 277 o- zaposlen pri nadzorovanju pre trok, je ECA porabila 24 mi- dora pod obeliskom. Napolnje-lijonov 487.090 lir; za denar-! val je prižgano acetilensko ne podpore ^411 družinam 15'svetilko v bližini vrča poine- Dne 9. junija se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 13. POROČILI SO SE: geometer Edoardo Gaiardi in gospodinja Ca-terina Predonzani, uradnik Aldo Fumo in gospodinja Leda Bisson, uradnik Italo Zucca in uradnica Rosa FMippi, industrij- ski izvedenec Spiridione Depoli in gospodinja Leda Bogatai, mehanik Bruno Emili in uradnica Annamaria Logiudice, mehanik Silvio Ianderca in delavka Ma-dilla Parovel, bančni sluga Giorgio Blagi in prodajalka Rajmonda Finottii, uradnik Enzo Florama in gospodinja An-na Maria Ricci, težak Giovanni Glavich in delavka Teodora Vecchiet, šofer Adriano Rovari in gospodinja Virgilia Koren, mesar Antonio , , . 1 Maurich in gospodoma Lorela vratu in se bo moral zora- Bencin a mizar Sergio Canzia-n! in gospodinja G-em-ma Zigarute, f deskar Adriano Ferrarese Pri de-a-vka Marisa Pigo. UMRLI SO: S6-!emi Rodotfo Zangrando, 45-le-tna Libera Piz-zamus por. Možina, 78-letna Giu-lia Maldini, 56-letrvi Mario Fonda 61-letna Olga Zarzin, 59-letnl Carlo Guglie in 42-letni Giuseppe Vecchiet. PREDEN GRESTE NA DOPUST se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam Sa 7. katerikoli kraj, tu:al v inozemstvo. 1 5 - d n e v n * naročnina L Telefonirajte na št . 37-338 TRŽAŠKA KNJIGARNA fr»l -III. »v. FranM*'4*’ Telelon «1-7»!» PRAVKAR DOSPELO________ Duvignand; Zlato republike L 1.680.-" Miško Kranjec: Za svetlimi obzorji I. in II. del L 3.700. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Mari-zoni, Ul. Settefon-tane 2: Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8 in dr. Rossetti, Ulica Combi 19 KINO ŠKEDEJJ predvaja danes 10. *• ob 19 45 in 20.15 uri “» prostem čudoviti barv film; tLaila hči nevihto (Laila la figlia del1* t-empesta) _ Jutri v «ARCOBALENO» Zgodovina človeka, ki je uničil en narod J I s§L RE2IJA CECIL B. DiMILLf Samson in Dalila HEDY VICT0R r LAMARR • MATURE 7eCHA//COlOAt Odgovor socialistov komunistom a socialistov Uvodnik Giovannija Pieraccinija v «flvanti» kot odgovor na napade Togliattija na politiko PSI Glasilo PSI «Avanti» od srede 7. t. m je objavilo izpod peresa Giovannija Pieraccinija odgovor na napade, ki jih je izrekel Togliatti v svojem govoru na deželnem kon-gresu KPI preteklo nedeljo v Palermu. V u-vodniku pod naslovom «Vloga socialistov« piše Pieraccini takole: Medtem ko je vsa desnica, dorotejska ali liberalna, mo-hsrhična ali fašistična, sprožiti proti nam ostro ofenzivo v_ poskusu, da bi znova oživila stare formule in staro politiko, medtem ko se je socialdemokracija rade volje pridružila tej gosti vrsti, se ie začel tudi napadalni ogenj komunistov. «Unita» nam je Posvetila uvodnik, «Rinascita» svoje članke, voditelji partije Pa nedeljske govore. Medtem ko smo za desnico Večno oko Moskve, za komuniste «bolestno» iščemo razločke od njih, pripravljeni na “odstope« m pripravljeni zadovoljevati nenehne zahteve demokristjanske desnice, da bi bili sprejeti v vladno sodelovanje. Zelo lahko je opaziti, da v »voji protislovnosti kritike e-nih dokazujejo neutemeljenost kritike drugih. Organsko razvijana komunistična kritika zadeva celotno bašo politiko, ki je smatrana kot škod' :a delavsko gibanje. i. ivena napaka naj bi nepriznavanju Vloge 6.. socialističnega bloka, iz t-.«r naj bi izviralo “odstopanje« in po2icija ((enake razdalje« v zunanji politiki in da ne vidimo, da lahko na znotraj samo čvrsto sporazumevanje PSf-PCI prisili krčansko demokracijo k usmeritvi na levo. Tako tvegamo, da postanemo nekega dne ko-rurnpirani element neokapita-Ustičnega sistema-. Nobenega namena nimamo lzogniti se diskusiji, čeprav je razumljivo, da ta ne more “iti omejena ali razčiščena v kakem časopisnem članku. Takoj naj povemo, da naša Politika ne izhaja iz nobene-Sa popuščanja in toliko manj lz želje, da bi bili komu u-strežljivi. Izhaja iz naših globokih prepričanj, iz izkušenj tolikoletnih borb, iz naukov dogodkov, od obsodbe stalinizma na XX. kongresu do dftevov madžarske revolucije tu poljskega oktobra do današnjih dni. Nikoli nismo plačevali mostnine za antikomunizem. Dali smo odgovor, ki bam ga je velevala naša zavest in interes delavskega razreda na vprašanja, ki so bam jih dogodki dramatično Postavljali. Bili so to problemi izvrševanja oblasti v Socialistični družbi, problemi kroženja kritike in idej, problemi svobode; ne takrat ne danes nismo ignorirali globokih razlik med državo in državo, med narodom in narodom, med dobo in dobo in niti velikih težav, ki jih je treba premostiti za spremembo zaostale v industrijsko, Uioderno in civilizirano državo Nikoli nismo prizanašali JUnenju, da obstajajo za vse države in za vse čase veljavne sheme in ustanove. Priznavali pa smo, da je mimo Vseh razlik obstajal in obstala problem svobode, ki ni buržoazni ali proletarski problem, pač pa osnovni problem, brez katerega lahko vse degenerira in korumpira. Naučili smo se tudi, da dolžnost delavske stranke ni molčati, Pač pa — nasprotno — aktivno se udeležiti gradnje socializma s popolno svobodo krinke. Vedno smo se imeli za integralni del mednarodnega delavskega razreda na Vzhodu in Zahodu kot soudeleženci njegovih zmag in nje-*°vih porazov, kot prizadeti Zaradi njegovih dram in navdušeni zaradi slavnih podvi-fov. In prav iz takega izvrševanja svobode kritike, iz bega čvrstega prepričanja, da je stvar socializma *lvar svobode, se je rodil odbor proti koncepciji vodilne države in vodilne partije, ki ni mogoče odklanjati z be-*edo, če se uvaja v dejanjih. In na tem področju obstaja — in ne od danes nesogiasje, ki je globoko. Od kongresa dalje smo vedno podpirali sile obnove pro-B onim, ki so se jim upirali. Toda za komuniste je bila Vsaka naša kritika komuni-*iičnega sveta kot popuščanje Z‘i izdaja. Toda kako naj si botem razlagamo razne madžarske in poljske krize ter krize v sovjetsko-jugoslovan-®kih odnosih? Kako opravičiti bppade, ki jih vodita z nezaslišano srditostjo Peking in *udi Moskva proti Beogradu, * se sprejema ža pravilen 'Policentrični sistem«, o kafram je govoril Togliatti? pako ignorirati notranjo dia-*ktiko, ki je privedla do obsodbe «protipartijske skupi-, *» v Sovjetski zvezi? Kako ‘Snorirati — da damo še en Primer — ideološko polemi-.0- ki je v teku med kitaj-**.iftii in sovjetskimi revijami? Kako se ne zavedati, da ** z metodo tišine in zakas-5*1* kritike samo slabi in P*zorientira mednarodno de-*avsko gibanje navzlic na-'Protnemu videzu kompaktno-*li ln moči? Nihče ne more trditi, da je Soapodar resnice, toda resnica je sad nenehne diskusije, P*nehnega kroženja idej in Pomnoženih naporov, tisočev Prejeli smo kaninski vestnik. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Letnik XVI. St. 6. Junij 19®°- N e u e Tsohechoslovvakische Ruecher und Zeitschrlften. Maj 1960. 5. Artia - Praha. izkušenj in tisočev glasov. S tc metodo se lahko samo navežejo, ne pa pretrgajo niti mednarodnega delavskega gibanja, razbijajoč pri tem kristalizacijo v nasprotujočih si taborih in blokih, ki že toliko let dominirajo na svetovni pozornici. Tako tudi na znotraj. Naša politika odgovarja temu, kar smatramo za splošne interese delavskega razreda in je tako malo politika ((popuščanja«, ki je zmedla vso konservativno in reakcionarno fronto. Politika frontizma je sen, ki ga stalno gojijo za dokončno likvidacijo odprtja na levo, vse desnice, ki so primorane izmisliti si dozdevni frontizem, ker resnični ne obstaja več. Dejstvo je, da socialistične stranke, ki praktično izvršujejo svojo avtonomijo sodbe in mišljenja, zveste interesom delavstva in svobodi, ni mogoče tolči s temami notranjih in mednarodnih blokov, temveč more biti tolčena za to, kar je: stranka obnove, leva sila napredka, razkrinkajoč na ta način nazadnjaško naravo opozicije. To ne oslablja delavskega gibanja niti na znotraj, pač pa mu daje moč ter sposobnost delovanja in prodiranja. Budi nove sile, včeraj pokopana demokratična vrenja in razjasnjuje naravo izbire. In če ta politika napreduje, so njene osvojitve veljavne za vse, ker pomenijo korak naprej na poti demokracije in socializma za vse delavce. Je politika tako malo na «vrhu», da je dala zavest širokim katoliškim množicam, ukler.je-nim v mistično izbiro med fronto in protifronto, v obstoj alternative in v možnost nove poti. Njihov glas se že sliši tudi če še ni prevladujoči glas. Široka diskusija v delavskem gibanju vsega sveta ga ne bore oslabiti, temveč ga lahko le razsvetli in naredi bolj plodovitega. Zanesljivo je, da mora prav iz akcije ljudskih množic, iz njihovih borb. s polj in iz tovarn, priti odločilna pobuda za obnovo države, toda ta pobuda se mora sprevesti v politične forme in instrumente. Neob-hodno potreben instrument, da se bo to zgodilo, pa ie prav takšna delavska in ljudska stranka kot je naša, ki je sposobna razvijati svojo avtonomno akcijo, vedno upoštevajoč splošne interese delavstva in zagotavljajoč razvoj dežele v svobodi in pravici. Leninove nagrade sovjetskim umetnikom MOSKVA — Sovjetskim umetnikom in publicistom so izročili Leninove nagrade za letos. Eno izmed nagrad je dobila skupina sovjetskih no-vinariev, ki so spremljali ministrskega predsednika Hru-ščeva na njegovem potovanju v ZDA in ki so o tem potovanju napisali knjigo z naslovom «lz oči v oči z Ameriko«. Nagrade so dobili tudi književnika Maksim Rilski in Mirzo Turusun Zade, skladatelj Georgi Sviridov, violinist David Ojstrah, filmska režiserja Sergej Bondarčuk in Roman Karmen ter drugi. Slovenski visokošolci iz Ljubljane so bili v teh dneh gostje novega slovenskega Dijaškega doma v Trstu V okviru V. mednarodne razstave knjig Jugoslovanske knjige na razstavi v Ameriki Prva razstava se je zaključila včeraj v Chicagu, druga pa bo konec meseca na Columbia univerzi v Neva Yorku Zveza jugoslovanskih založb, ki šteje okrog sto članic iz vseh republik FLRJ, je pripravila izbor knjig vseh jugoslovanskih narodov. Prikazala jih bo na dveh razstavah v Ameriki, od katerih se je prva zaključila včeraj v Chicagu, druga pa bo v New Yorku na Columbia univerzi od 20. junija do I. julija. V zadnjem času, odkar je predsednik Zveze jugoslovanskih knjižnih založb pisatelj Ivan Bratko iz Ljubljane, ki je direktor ljubljanske Državne založbe Slovenije, je povezava s tujino precej poživljena. Tako je bila jugoslovanska napredna knjiga prikazana že na več razstavah v raznih kulturnih središčih Evrope. Povsod je bila nadvse lepo sprejeta in Jugoslavija je dobila priznanje za svojo založniško dejavnost. Za ameriško razstavo so pripravile svoja najlepša dela številne jugoslovanske založbe. V Beogradu deluje največ založb. Založbe pa imajo tudi vse druge jugoslovanske republike. V Ljubljani deluje tudi več knjižnih založb, med drugimi Državna založba, ki je bila ustanovljena z državnim aktom v poletju leta 1946, takoj po osvoboditvi. Razen DZS (Državne založbe Slovenije) delujejo v Ljubljani še Prešernova založba, Založba Borec, Cankarjeva založba, založba Kmečke knjige, Slovenska matica i. dr. Za mladinsko literaturo pa skrbi Mladinska knjiga, ki je ena najbolj razgibanih in plodovitih, razen knjig izdaja tudi več revij, tako Cicibana za najmlajše bralce, za odrasle revijo Pionir, ki jo ureja znani slovenski pesnik France Onič, pa tudi tednik Pionirski list itd. Sedeži slovenskih založb pa so tudi v drugih mestih. Tako deluje v Mariboru založba Obzorja, ki bo prikazala na ameriški razstavi zbornik o Prežihovem Vorancu - Lovru Kuharju i. dr. knjige. V Novem mestu deluje Dolenjska založba, v Kopru Založba Lipa, v Celju pa posluje najstarejša založba: Mohorjeva družba. V Sloveniji je založniška dejavnost vsestransko razgibana. nilllllllllllllllllllllllllllllilllflUlllllllllllllllltllllUIIIIIIIIHIIIIIIIItlltlllUlllllllllllllfllllllllllllllUltllllllllllllllHIIIIIIIIliiiitlltllllllllilllUlllllllllllllllllllllllllllliillIllliilllIiIllllIlllllllllllllllIliiiiiiiinitlinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllIllIllIllI Ugibanja o resnici v zvezi z nacističnim kriminalcem Tajinstvenost Martina Bomanna draži duhove v Zapadni Nemčiji Je Hitlerjev namestnik živ ali mrtev? - Kje se skriva? - Menih v rimskem samostanu? - Njegove direktive in patent za mnogoženstvo BERLIN, junija, — Vsa Nem-1 se prebije skozi ulice, na ka- ta 1949 pred muenhenskim so- čija živi v napetosti zaradi povampirjenega slovesa Martina Bormanna. Kaj je z Borman-nom, je zares živ in kje se skriva? Javnost postavlja brezkončna vprašanja, listi pa pletejo še bolj brezkončne kombinacije. Vest, da je nedavno ujeti nacistični zločinec Eich-mann v Izraelu izjavil, da je videl Bormanna v Južni Ameriki, je v trenutku postala tema dneva in obnovila epizodo, ki je že 15 let obdana s tajinstvenostjo. Martin Bor-mann je bil Hitlerjev namestnik, za fuehrerjem najmočnejša nacistična figura v tretjem rajhu, pred koncem vojne pa naj bi imel pod svojim vplivom celo Hitlerja samega. Kaj se je dogodilo z Bormannom po Hitlerjevem samomoru v berlinskem bunkerju, je ostalo doslei nepojasnjeno. V berlinski knjig; umrlih je Bormann 26. oktobra 1954 registriran kot pokojnik, kar pa za nikogar — razen za ju-ristične formaliste — ni dokaz. Niti sodniki nuernberške-ga sodišča se niso prepričali v Bormannovo smrt in so ga skupno z Goeringom, Ribbentropom in ostalimi obsodili na smrt. Izjave očividcev, ki so zadnji videli Bormanna v Berlinu v začetku maja 1945, so si nasprotovale in so bile zaradi tega premalo verodostojne. Bormannov beg Zadnji Bormannov oblastni akt je iz 1. maj3 1945, s katerim je fuehrerjevemu nasledniku admiralu Doenitzu sporočil da je Hitler mrtev. Zatem je Bormann zapustil famozni bunker v nameri, da terih se je vodila poslednja borba za Berlin. Spanec Juan Pinar, pripadnik Francove «Plave divizije« je trdil, da je videl Bormannovo truplo poleg nekega uničenega tanka. Bivši šef nacistične mladine Artur Aksmann je izjavil, da je videl kako se je Bormann nepoškodovan izvlekel iz zažganega tanka in skril v neki rov, da pa je nekoliko kasneje v bližnji Ulici invalidov zagledal Bormanna, kako je negibno ležal na pločniku. Tretji očividec, Hitlerjev šofer Erich Kempka, trdi, da je videl Bormanna poleg tanka v trenutku, ko se je tank zadet od granate razletel Pred nuernberškim sodiščem je na vprašanje ameriškega tožilca Dodgea če lahko potrdi, da sta Hitler in Bormann mrtva, šofer Kempka odgovoril: ((Lahko potrdim, da je Hitler mrtev.« Preoblečen v rimskega meniha Admiral Doenitz je v zadnjem poročilu iz fuehrerjeve-ga bunkerja sprejel Bormannovo sporočilo, da odhaja in da se mu bo pridružil v Flennsburgu na danski meji. Vesti, ki sedaj po 15 letih uporno krožijo, navajajo, da je Bormann odšel iz Evrope preko Danske. Prejšnji teden je nemški književnik Linau izjavil, da je 26. junija 1945 videl Bormanna na nekem tovornem vozu na cesti Neu-muenster-Flennsburg, v smeri danske meje. Dve leti po vojni je šef egiptovske varnostne službe A-mer Bej trdil, da se Bormann skriva na Srednjem vzhodu. Bormannov brat Albert je le- diščem izjavil, da je Martin Bormann živ. Nato so se zvrstile priče, katerih pričevanja je težko ločiti od čiste fantazije. Danski novinar Hall-stroem je leta 1950 trdil, da je izginulega Bormanna srečal v jugozapadni Afriki, nemški novinar Koerner je istega leta trdil, da je videl Bormanna v štabu tajnega fašističnega gibanja v španskem Maroku. Bivši nemški poslanik Hesslein pa naj bi se razgo-varjal z Bormannom preoblečenim v «Juana Gomesa« v čilskem pragozdu. Iz Argentine so leta 1951 sporočili, da se Bormann skriva v okolici Buenos Airesa pod lažnim imenom Wolfgang Mayer. Mnogo prahu je leta jevega namestnika. Njegove di-ion, Martin Bormann «svojo rektive in odredbe, pa čeprav damo M., da je srečen z njo, i«, fnrmninn nr,rn„iioi samo 1 kajti zakaj naj bi čedno dekle je formalno opravljal funkcijo Hitlerjevega tajnika, so bile posebno v vojnih letih odločilne za številne nacistične zločine, za uničevanje prebivalstva okupiranih dežel in neizprosno borbo proti Hitlerjevim nasprotnikom v sami Nemčiji. V dokumentu o seji v fue-hrerjevem štabu 16. julija 1941 navaja Bormann naslednje direktive: ((Ustvarjanje vojaške sile zapadno od Urala ne sme nikoli priti v poštev, četudi bi se morali bojevati sto let. Vsi fuehrerjevi nasledniki morajo vedeti: varnost rajha je zagotovljena samo, če onstran Urala ne bo nobene tuje vojaške sile; zaščito tega prostora 1952 dvignil nemški novinar I pred eventualnimi nevarnost-Stern s svojo zgodbo, da jel mi prevzema Nemčija. Železni Bormanna srečal in fotogra-1 zakon mora biti in ostati: «Ni-firal v rimskem samostanu San i koli več se ne sme dovoliti, Antonio, kjer naj bi bil pre-jda bi nosil orožje kdo drug oblečen pod imenom Martini Bormaccione. Kasneje se je u- gotovilo, da ta trditev ni odgovarjala resnici. razen Nemca!« V strogo zaupni direktivi Rosenbergu, je Bormann 23. julija 1942 v imenu fuehrerja ae ne ve’ ^lv a** ne Na ameriški razstavi bodo prikazali knjige v obeh pisavah, tako v latinici kakor tudi v cirilici. Prikazane pa bodo tudi knjige jugoslovanskih narodnih manjšin, Madžarov, Italijanov, Siptarjev, Romunov, Slovakov. V Jugoslaviji je omogočeno književno delovanje prav vsem manjšinam in Jugoslavija lahko glede tega služi za vzor mnogim drugim državam, Zgovoren dokaz kulturnega napredka vseh jugoslovanskih narodov je makedonska književnost. Pred letom 1945 ni izšla v makedonskem jeziku nobena knjiga. Po osvoboditvi pa je dobil makedonski narod svoje šole, tiskarne, časopise, revije in knjige. Zdaj izhaja letno okrog 300 knjig v makedonskem jeziku. Za primer naj služi tudi lep razmah šiptarskega jezika. Ta narodna manjšina ni imela pred drugo svetovno vojno ne svojega književnega jezika ne šol. Zdaj imajo Siptarji vse možnosti za kulturno dejavnost in književno delovanje. Letno izhaja okrog 50 tiskov v šiptarskem jeziku. Pred vojno je bila knjižna dejavnost v Jugoslaviji dokaj siromašna. Letno je izšlo o-krog tisoč raznih knjig. Zdaj, po osvoboditvi, pa se je založniška dejavnost vseh narodov in v obeh pisavah povečala za 600 odstotkov in izide letno po 6000 knjig v 25 milijonih izvodih. Letno pride torej na vsakega Jugoslovana okrog 1,3 izvoda knjig. Na obeh ameriških razstavah bodo prikazane knjige z najrazličnejših področij. Tujina se zanima zlasti za sedanji družbeni razvoj v Jugoslaviji ter jo privlačujejo razprave o delavski samoupravi in drugih pridobitvah socialističnega napredka. Seveda bo imela razstava jugoslovanske knjige v Ameriki tudi svoj komercialni namen, zato bodo prikazane knjige, ki prikazujejo jugoslovanske prirodne lepote in turistične privlačnosti. O tem bodo govorile knjige in revije o turizmu, geografiji in folklori. Tudi razprave o u-metnosti v Jugoslaviji bodo pritegnile pozornost tujine, ki se zanima za našo starejšo in tudi sodobno umetnost in arhitekturo. V posebnem oddelku bo prikazana jugoslovanska starejša in tudi sodobna izvirna književnost z romani, novelami in pesništvom. Poudarek pa bo zlasti na prevodih iz tujih jezikov. Zlasti je bogat seznam prevodov iz a-meriške literature. Letošnja razstava knjig v Chicagu in NeW Yorku bo V. mednarodna razstava knjig, zato je sodelovanje jugoslovanskih založb na tej razstavi še prav posebej važno, da spozna tujina napredek Jugoslavije tudi na založniškem polju. Lepa knjiga, zbirke pesmi in muzikalij, razni slovarji in enciklopedije naj pomagajo, da spozna tujina sedanjega jugoslovanskega človeka _ , m njegovo prizadevanje za de- mož«. Bormannova lo in napredek v miru in za prikazen je zopet razburkala< zbližanje vseh miroljubnih v Nemčiji, čeprav se ljudstev. po smrti svojega zaročenca v Španiji morala ostati brez o-trok?« Bormann, mož in žena, sta se aktivno zavzemala, da se v tretjem rajhu uvede mnogoženstvo, pri čemer bi ((dopolnilne soproge služile samo za produkcijo otrok in veljale tudi kot zakonite žene.« Predlagala sta sprejem zakona, ki bi ((zdravemu Nemcu dodeljevali po eno do dve dopolnilni ženi...« S tem so se strinjali tudi ostali nacistični voditelji, kot na primer general Kalten-brunner, ki je zaukazal ((sterilizacijo in uničevanje celih slojev prebivalstva na Vzhodu, v balkanskih in podonavskih državah in obenem zahteval, da mora vsaka nemška žena, poročena ali ne, do 35. leta starosti rodit-, najmanj 4 o-troke od ((neoporečno rasnih nemških duhove 1 JOŽE ZUPANČIČ Neki ameriški policijski vest- predpisal kako naj se ravna nik je leta 1953 pisal, da je Bormann pobegnil v Argentino. Kmalu nato so razni italijanski listi iznašli verzijo, da ie Bormann umrl in da je po v okupiranih vzhodnih področjih: «... podvzeti moramo vse potrebne ukrepe proti razmnoževanju nenemškega prebivalstva. Zaradi tega ne sme kopan v Veroni. Ta podatek! biti nudena nikakršna zdravje verjetno služil berlinski ob- stvena pomoč nenemškemu pre- (lir trli n i n Petek., lO. juniju 19»» Radio Trst A deželah«; 17.30: V. Lovec: »Klasična simfomjia«; 18.00: 11.30: Brezobvezno - drobiž 18.00: Prenos RL; 19.00: Stan- OC vsepovsod ic... Po tornem ley Black: S kubanskimi rlt- svetU: «Ob cvetočih češnjah na ml; 19.30: Prenos RL; 22.15: Japonskem«; 12,10: Za vsakogar Igra Austraiian Jazz Quintet; nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Orkester Les Baxter; 13.30: Glasba po željah, 17.20: Pesem in ples; 18.00: Vloga propagande v zgodovini človeštva - Mirko Javornik: »Starogrška umetnost in znanost kot propagandno orožje«; 18.10: Gla- zunov: Letni časi, balet op. 67; 19.00: Sestanek s poslušalkami -ureja Marjana Prepeluh; 19.20: Trije francoski skladatelji; 20.30: Izbor domačih in tujih popevk; 21.00: Umetnost in prireditve v Trstu - Urednik Franc Jeza; 22.00: Znanost in tehnika - Miran Pavlin: «Nove pridobitve v tehniki ohlajevanja«; 22.15: Koncert tenorista Mitje Gregorača, pri klavirju Pavel Sivic; 22.40: v ritmu mamba s Perezom Pradom; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji. tiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.40: Trije prizori iz Čajkovskega opere Evgenij Onje-(ftn; 11.00: Naši mladi solisti pred mikrofonom; 11.30: Družina in dom; 11.45: Narodne za glas in harmoniko; 12.0C: Ciganski napevi; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Nemške in francoske arije; 13.30: Lahek spored izvaja Mariborski instrumentalni ansambel pod vodstvom Vlada Goloba; 13.50: Harfa v ritmu; 14.35: Baritonist Dušan Popovič in sopranistka Anica Cepe pojeta samospeve; 15.40: Iz svetovne književnosti - James Joyce: V jezuitski šoli; 16.00: Petkov koncert ob štirih; 17.20: Lepe melodije; 17.40: Slovenske beneške pesmi poje zbor primorskih študentov pod vodstvom Antona Nanuta; 18.00: 18.00; Človek in zdravje; 18.15: 9.00: Jutranje vesti: 10.00: Zadovoljni Kranjci s svojimi «Miss Pepelka« - revija; 11.00: peVci; 20.00: Zabavni orkester 22.35: Godalni kvartet. Nacionalni program 11.00: «Ce bi mladina vedela« radijska igra; 11.35: Simfonična in komorna glasba; 12.10: Pesmi uspeha; 13.00: Operna glasba; 15.55: Vreme za ribiče; 16.45: Mednarodna univerza Gu-glielmo Marconi; 17.40: Glasbena srečanja; 21.00: Glasbeni di-vertimento; 21.30: XXII. med-narodni festival v Strassburgu: Simfonični koncert; 22.15: Angelini in njegov orkester. II. program Trst 12.10: »Tretja stran«; 14.15: »Pesmi brez besed«; 14.45: »Avtorjeva podoba: Guido Sambo«; 15.35: #Jazz-recital». Koper 7.15: «Glasba za dobro ju- tro«; 8.00: Prenos RL; 12.00: »Opoldanska glasba«; 12.50: Glasba za vas; 13.40: Kmetijski nasveti; 13.45: Od melodije do melodije; 14.40: Poje zbor RTV Ljubljana; 15.20: Igra godba LM Iz Ljubljane; 15.40: Prenos RL; 16.00: »Pojejo za vas«; 16.30: Sodobne teme: »Delav- sko gibanje v skandinavskih Glasba za vas, ki delate; 14.00: Plesni motivi; 16.00: Dve kitari; 16.20; Pesmi dneva; 17.30: Mladi umetniki pri mikrofonu; 20.30: Variete (Dela Scala); 21.45: Novi talenti. III. program 17.00: Glasba za pihala; 18.00: Kritični pogledi; 18.30: Komorna glasba; 20.00: Večerni koncert: J, s. Bach, N. Sehuman, A. Honegger; 21.30: Radijska igra - Pokop; 23.40: Lirike Shakespeare)«, Tickinsooa, Gull-lena in Eltiota. Slovenija 8.05: Zbor In folklorna skupina «Joža Vlahovič« iz Zagreba; 8.30: Isaac Albenlz: Iberia, simfonična suita; 9.20: Italijanske in francoske popevke; 9.40: Ko- RTV Beograd; 20.15: Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30: N. Rimski-Korsakov: Šehereza- da; 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih. Ital. televizija 13.30: TV-šola; 16.05; Tenis za Davisov pokal: prenos srečanja Italija - Cile; 17.30: TV za mladino; 18.30; TV dnevnik; 18.45: »Ona in drugi«; 19.30: Sintomija - Pisma TV; 19.45: Poskusne vožnje «Leonardo da Vinci«; 20.30: TV-dnevrwk; 21.00: Gilberto Gobbi: »Luka moje hiše« - komedija; ob zaključku TV-dnevrvik. Jug. televizija 20.50: Prenos sporeda italijanske TV. čini za povod, da je fuehrer-jevega namestnika vnesla pod številko 29223 v seznam umrlih, toda neznana usoda Bormanna s tem ni bila končana in še manj pojasnjena. Tajinstvene direktive Medtem ko sedaj policija in obveščevalne službe ponovno raziskujejo sledove za tem nacističnim vodjem, se je v Zapadni Nemčiji pojavilo čudno vprašanje: Kaj se bo zgodilo z Bormannom, če bo ujet? Neki list iz Frankfurta na Me. ni javlja, da so nekateri politični krogi mnenja, da smrtna obsodba izrečena nad Bormannom leta 1946 v Nuenrber-gu ni več veljavna, da bi ga ponovno moralo soditi zapad-nonemško sodišče, kjer je najvišja mogoča kazen samo dosmrtna ječa. Taše opazke vodijo k oživljanju bremena, ki teži Hitler. Divalstvu. Cepljenja in podobne zaščitne zdravstvene mere v nobenem primeru ne prihajajo v poštev. V nobenem primeru se nenemškemu prebival ne sme dovoliti višje izobraževanje... Povsem dovolj je, da se nenemški prebivalci j naučijo čitati in pisati...« V drugih direktivan govori Bormann o ((odstranjevanju in uničevanju nevrednih bitij«, kar pripisuje principu nacističnega programa iztrebljanja I nenemških ras in narodov. Patent za mnogoženstvo »Ohranjeno je dopisovanje Bormanna in njegove žene Gerde iz leta 1944, v katerem propagirata tako imenovani «zakon iz nacionalne nuje«, t. j. legalno mnogoženstvo, da bi se pospešilo razmnoževanje nemške racistične rase. Frau Gerda v nekem pismu piše možu kako je srečna, ker ima iiiiiimiiifiiiiiiiiiluoiiiiiiiiiiimiiiimiiHiiiiiiiiiiinmiiiiiimiiKlimmiimiiiiiimii,,,,, HOROSKOP ---ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. Napeto vzdušje v zadevah. Preprost program vas bo zelo zadovoljil. Zdravje dobro, vendar bodite previdni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite previdni glede nekega predloga, ki je na videz vabljiv. Ne nasedajte prilizovanju zainteresirane osebe. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Imeli boste osebni uspeh zaradi vaših organizacijskih sposobnosti. Potrudite se diskutirali z mlajšimi, Zaravje brez motenj. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne izpostavljajte se nevarnostim pri delu. Zaupane vam bodo važne stvari, vendar tega ne izkoristite v osebne namene. LEV (od 23. 7. dr 22. 8.) Potovanja niso priporočljiva, razen če niso do podrobnosti organizirana. Obrekovanja na vaš račun vas ne bodo prizadela. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce ste športnik, ne pretiravajte preko vaših fizičnih zmogljivosti. Prijeten večer v družbi starih prijateljev. do 20. 4.) , TEHTNICA (od 23. 9. do 23. poslovnih io.) Ni priporočljiva takojšnja rešitev nekega družinskega problema. Ne bodite pretirano ljubosumni. Zdravje zadovoljivo. SKORPIJON_ (od 24. 10. do 22. 11.) Zanašajte se na vaš dober čut in uspeli boste v vaših namerah. Spoznali boste zapeljivo osebo. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Upoštevajte tudi interese in težnje ljudi v vaši okolici. Bodite odkritosrčni v vaših sentimentalnih zadevah. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Opravka boste imeli z važnimi rečmi. Verjetni zaslužek. Nepredvideno srečanje vam vam odpira nove sentimentalne perspektive. VODNAR (od 21. L do 19. 2J Ne sprejemajte važnih odločitev brez resnih posvetov s kolegom. Zavidljiv uspeh med novimi ženskimi poznanstvi. Ne bodite nervozni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Upoštevajte nasvete v družini in ne bo vam žal. Prijeten popoldan s simpatičnim mladim možem. Možno razmerje. Zaključne razstave na slovenskih šolah v Razstava osnovne šote v Boljuncu *' Se ■ Razstava osnovne šole v Rojanu Kaj smo gleda li po Nedeljski televizijski programi so po navadi, z izjemo Športnih prenosov, ki pa lahko zanimajo le točno omejeni krog gledalcev, precej slabokrvni. Te splošne sodbe ni mogel doslej ovreči niti roman v poglavjih «To m Jones« tako zaradi svoje nesodobne vsebine kot tudi za. radi igre, ki se z izjemo Salva Randoneja in Lie Zoppel-li ne dviga nad povprečje, pa čeprav bo morda manj zahtevnim in sentimentalno nastrojenim ljudem le predstavljal dobro urico mlačne duševne hrane. Toliko bolj smo bili zaradi tega veseli oddaje z naslovom (Takšni smo« ki jo je pripravil Virginio Sabel, predstavil pa Romolo Valli. Gre za neke vrste anketo, za erazgovor z Italijanih kot pravi njen avtor, za nekaj podobnega kot je bila anketa tragično preminulega režiserja Chiese Mladina danes«. Razlika je samo v tem, da je ta razgovor mnogo bolj neposreden, bolj direkten in zaradi tega tudi bolj simpatičen. Drugo vprašanje pa je seveda če bo dosegel svoj namen, t. j. če bodo odgovori anketiranih oseb res toliko iskreni tudi v najbolj delikatnih zadevah, da si bo mogoče iz njih ustvariti pravo sliko mišljenja in pogledov sodobnih Italijanov na bistvene probleme življenja. Na vsak način je prva oddaja ugajala, posebno tam, kjer je posegla v manj znane ambiente kot v bolonjski plesni krožek ali pa tudi v bolj znane kot na primer v ljudsko prenočišče v Turinu. Želo simpatično je tudi povezovanje igralca Romola Valli-ja. V celoti je predvidenih sedem oddaj, tako da se bomo lahko k njim še večkrat povrnili. (Škržatu Glede izbire filmov je vodstvo TV prejelo že marsikatero ne ravno laskavo opazko in ni izključeno, da je prav to dejstvo v pozitivnem smislu vplivalo na ljudi, ki imajo pri tem glavno besedo. Tako smo lahko u ponedeljek po seriji slabih ali komaj povprečnih filmov gledali res lep sovjetski film «$kržat», ki je sicer star že nekaj let, ki pa bo tako zaradi svoje vsebine kot zaradi režije in igre še dolgo veljal kot redka filmska umetnina. Film je posnel po nooeli Čehova, ki opisuje privlačno toda prav toliko lahkomiselno ženo, okrog katere se smuka kopica bolj ali manj slavnih umetnikov slikarjev, glasbenikov, kiparjev itd. Zaplete se v bežno nepremišljeno razmerje s slavnim toda še bolj domišljavim slikarjem in pri tem povsem pozabi na moža, ki jo iskreno ljubi, ki pa je ves predan znanosti in svojemu plemenitemu zdravniškemu poklicu. Pri nesebičnem izpolnjevanju svojega poklica se Dimov naleze kužne bolezni in kljub prizadevanju zdravnikov — njegovih prijateljev, umre. Sele tedaj se Olga Ivanovna zave veličine in plemenitosti njegovega duha m njene solze so morda prvič v njenem življenju iskrene. Režiser Samsonov je ustvaril nesmrtno filmsko delo. Nič v filmu ni narejenega, nič ni površnega in ponižanega v svoji človeški toplini in iskrenosti. Čehova literarna sila je v njem ohranjena skoraj v celoti, ob sijajni igri nosilcev glavnih vlog Celikovskaje in Bondarčuka ter ostalih pa samo še krepkeje zaživi v vsej svoji o-mamnosti. Prekrasne so tudi fotografije. Film je bil prvič predstavljen in tudi nagrajen na festivalu v Benetkah 1955. (II Novelliere« Tretjo oddajo rubrike »II Novellieren smo pričakovali z zanimanjem, ki sta ga op ra. vičevah prvi dve. Medtem ko nas je prva, posvečena Di Giacomu in njegovemu Neap. lju v celoti zadovoljila, je druga posvečena Pirandellu in njegovi Siciliji, bila nekoliko slabša, čeprav še vedno zelo dostojna. Tretja je bila posvečena ameriškemu novelistu O. Henrgju oz. Nevo Yorku, v katereln se dogaja večina zgodb v njegovih novelah. O. Henrg v stiojih literarnih delih ni globok in problematičen. Zadovoljuje se s slikanjem, z zunanjim podajanjem, z epskim in ne liričnim oživljanjem Neto Torka pred 60 leti. Toda zaradi tega njegove novele niso nič manj prijetne in včasih tudi nežno sentimentalne kot na primer ona, ki opisuje ljubezen moža — bivšega tatu do žene, ki mu je ljubše, da ga zaprejo kot pa da bi razočaral ženo s cenenostjo svojega darila; ali pa ona, ki prikazuje nežno mladostno ljube-zen med mladima zakoncema, ki si za božič kljub revšči. ni hočeta izmenjali darili in pri tem prodata prav tisto, čemur bi namenjeni darili služili. V drugih je Henrg zopet plastični slikar «u'e-sternas in neivvorškega podzemlja ali pa tudi newyor-ške ulice z njenimi tipi, katerih enega je nazorno pred stavil Cesco Baseggio. Lahko rečemo, da se je z V. Henrgjem sil Novellie-res spet dvignil, toda po našem mnenju ne čez prvo oddajo. Vredno je še omeniti, da je bila druga oddaja rubrike ((Sentimentalen znatno boljša od prve, čeprav se bistveno od nje ni razlikovala Bila je bolj živahna in bolj gosto prepredena z dokaj učinkoviti sketchi. Goriško-beneški dnevnik Zahteva delavcev lesnih podjetij Ker niso uvedli akordov naj plačajo posebno doklado Zahtevajo tudi po dve delovni obleki na leto Tajništvo sindikata gradbenih delavcev FILLEA . Delavska zbornica je poslalo 7. junija zvezi industrijcev v Gorici pismo, v katerem jo poziva, naj skliče 15. junija obe strani, da se zaključijo pogajanja in se podpiše dopolnilni pokrajinski sporazum za lesni sektor. Pri obnovi dodatnega pokrajinskega sporazuma so sindikalne organizacije Delavska zbornica, CISL in UIL soglas-no predložile naslednje zahteve: 1. Ker so skoraj v vseh podjetjih uvedli serijsko proizvodnjo za kar je po pogodbi predpisan akord, kar pa ne izvajajo v nobenem podjetju — se zahteva za vsakega specializiranega in kvalificiranega delavca doklada 4.000 lir na mesec, za specializirane ročne delavce 3.500 lir ter 3.000 lir za navadne delavce in ženske. 2. Podjetja, v katerih je stalno zaposlenih več kot 20 delavcev, bodo morala dati člfe-lavcem brezplačno dve delovni obleki na leto. Izlet SPD na Predil Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira v nedeljo 19. junija enodnevni družinski izlet z avtobusom na Predil. Vozilo bo odpeljalo iz Podgo-re ob 6. uri, izpred kavarne Bratuš pa ob 6.15, Mejo bo prekoračilo na prehodu Rdeča hiša, odkoder bo nadaljevalo pot čez Tolmin, kjer si bodo izletniki ogledali muzej, v Kobarid in Srpenico. Ogledali si bodo Bovški Vintgar. Ob 13. uri bo v Bovcu skupno kosilo, ob 16. uri pa ogled znamenite trdnjave in mosta v Klju-žah, vasi Log pod Mangartom in Strumec. Odhod s Predila cb 18. uri. Voznina za člane 600, za nečlane 700 lir. Vpisujejo v kavarni Bratuš nepreklicno do torka 10. junija. Planinsko društvo prosi, naj se zaradi re- zervacije avtobusa in skupnega kosila z vpisovanjem pohiti. Pri vpisu se plača na račun kosila 100 lir. Neroden padec priletne ženske Včeraj ob 16.30 je 63-letna Marija Venturini iz Podturna stopila na balkon v stanovanju. Ker je balkon lesen, žena ni opazila žeblja, ki je molel ?z tal, in se je spotaknila obenj. Zaradi hudih bolečin, ki jih je čutila v desni nogi, so domači poklicali avto Zelenega križa, ki jo je prepeljal v civilno bolnišnico. Zdravniki so zeni ugotovili zlom stegnenice ♦er kolena, zato so jo pridržali ra zdravljenju. Ce ne bo komplikacij, bo ozdravela v 60 dneh. Obvestilo za trgovce z naftnimi proizvodi Zveza trgovcev sporoča, da se morajo na podlagi člena 11 ministrskega dekreta od 13. avgusta 1957. leta registrske knjige o vpisu in izbrisu proizvodov nafte, ki niso podvrženi plačevanju davka, zaključiti ob koncu finančnega leta, to je 30. junija, in se morajo takoj poslati uradu za davke na proizvodnjo v Videm ter priložiti vse potrebne dokumente. Lastnik podjetja mora najkasneje 24 ur po tem dnevu zaključiti register s svojim podpisom. Preostalo blago se mora vpisati v novi register, ki ga bo vi-diral videmski urad. Da bi ne prišlo do nepotrebnega zastoja, naj podjetja pošljejo nove registre v vidiranje videmskemu uradu najkasneje do 15. junija. «»-------- Pokrajinska zveza doktorjev agrarnih ved sporoča svojim članom, da bo od 22. do 30. julija letos pod okriljem univerze S. Cuore na prelazu Mendola — Trento tečaj, na katerem bodo predavali o izvajanju zakonskih agrotehničnih ukrepov za razvoj gorskih področij v okviru Skupnega evropskega tržišča. * Na dirkališču Vigorelli zadnje dejanje 43. kolesarske dirke po Italiji •lllilillliiiiilliiiiiiillllliiiiliiliiliniiliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Pismo kmečkih organizacij prefektu Kmetje naj oddajo večje količine žita Letošnji kontingent je za 33.000 stotov manjši od lanskega Kmečki organizaciji Zveza posreduje pri ministrstvu za kmetov in Confederterra sta poslali goriškemu prefektu pismo, v katerem pravita, da je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo določilo za našo pokrajino, da bodo morali kmetje oddati v tem letu 22 tisoč stotov žita. Ta količina je za 33.000 stotov manjša od količine, ki so jo kmetje oddali v preteklem letu. Ker bi se zaradi znižanja kontingentov oddaje žita znižali tudi dohodki kmetij, sta prej omenjeni organizaciji kmetov zaprosili prefekta, naj uoiiiniiiiiiiatiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Izpred kazenskega sodišča JzposodiT si je lambreto in se z njo ponesrečil Oškodovanec je vrtnar iz Št. Mavra Na včerajšnji razpravi pred okrajnim sodiščem se je moral zagovarjati 29-letni Gabriele Comi, Ul. degli Scogli št. 49. Comi je bil obtožen, da si je prilastil motor znamke «Lambretta» — GO 10775. Motocikel je last 51-letnega Franca Mišigoja iz Stmavra št. 15 in je bil vreden 85.000 lir. Dogodek se je pripetil v Gorici 23. marca letos. Mišigoj in Comi sta delala 23. marca, prvi kot vrtnar, drugi pa kot pleskar, v Ul. Tonzig št. 2. Comi je prosil Mišigoja, da bi mu popoldne posodil lambreto, toda Mišigoj mu je odgovoril negativno. Kljub temu, da ni imel lastnikovega dovoljenja za uporabo motocikla, si je Comi «izposodil» motor, ki ni bil niti zaklenjen. Mišigoj je o tem ustno obvestil kvesturo ob 19.20, vendar pa je poudaril, da ne bo vložil uradne prijave, dokier ni gotov, da je Comi lambreto odpeljal na svoj dim. Ker pa se je Comiju zgodila v bližini vasi F umicello prometna nesreča ;n je on tem ortala lambreta poškodovana, je Mišigoj, brž ko je zvedel za ne- srečo, takoj vložil ovadbo na kvesturo. Policijski agenti so takoj poiskali Comija, ki se je seveda skušal izgovarjati, češ da mu je Mišigoj vozilo posodil. Logično, da je takoj pristal na to, da plača škodo, ki jo je utrpela lambreta pri prometni nesreči. Na včerajšnji razpravi je sodnik dr. Fabiani spoznal Comija za krivega in ga je obsodil na 2 meseca zapora in na plačilo sodnih stroškov. Poleg tega bo moral Comi plačati popravilo lambrete in še znesek 20.000 lir, ki ga je imel Mišigoj s procesom. Obsodba je bila izrečena pogojno in se ne vpiše v kazenski list. Branil je Blessi. kmetijstvo in gozdarstvo, da bi bil tudi letošnji kontingent enak lanskemu. Odstranili so strešnike da ne bi padli na cesto Goriške gasilce so včeraj ob 16.30 poklicali v Drevored D’Annunzio, da bi odstranili nekaj strešnikov, ki so viseli s strehe. Gasilci so v pol ure delo opravili. Cenijo, da je pri tem nastalo 10.000 lir škode. Prst med kolesjem V tovarni Iglea se je včeraj ob 7.40 pone-srečila 19-letna de. iavka Viktorija Marson iz Sovodenj. Dekletu, ki je zaposleno pri nekem stroju, je po nesreči zašel sredinec desne roke med kolesje stroja. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo prepeljali v civilno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 20 dni. Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Vojak in polo, R. Rascel, A. Fabrizzi, v barvah. VERDI. 16.30: ((Podivjana zveni, VITTORIA. 17.15: »Operacija uranu, J. Edvard, M. Alan. CENTRALE. 17.00: «Ježa maščevanja », R. Colhoun, G. Crahone. MODERNO. 17.00: «Afriško pristanišča«. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 24.8 stopinje ob 15. uri, najnižja 15 stopinj ob 23. uri. Vlage 86 odstotkov. Včeraj je padlo 9 mm dežja. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dr. j odprta lekarna Urbani - Alba-! nese, Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. Gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta STANDREZ, danes: 11. junija: 12. junija: V Standrežu bodo prireditve na vrtu Konzumne gostilne. — Pričetek priredite v ob 20.30. Silni bič Dnevnik Ane Frank Deseti brat Anquetil si je kot prvi Francoz priboril in obdržal roza majico Na končnem cilju v Milanu je zmagal Padovan pred Van Looyem Kolesarji so prevozili 3.481 km dolgo progo dirke s povprečno hitrostjo 37,006 km na uro MILAN, 9. — Po včerajšnji gorski etapi, ko se je Nen-cini nevarno približal Anquetilu v splošni lestvici, je marsikdo mislil in tudi upal, da bo Italijan v zadnjem dnevu kolesarske dirke po Italiji napadel tekmeca in mu odvzel roza majico. Pri tem niso upoštevali tradicijo, da v zadnji etapi nihče ne napade več in jo izrabijo le za zmagoslaven pohod proti cilju. Anquetii je torej prinesel svojo roza majico v Milan in si jo bo kot prvi Francoz odnesel preko Alp. S svojo taktiko je Francoz vendarle prišel do zmage, ki si je nista mogla priboriti niti kolesarja kot sta bila Gemimani in še posebno Bobet. Anquetil se je od vsega začetka odločil za obrambno taktiko. Ta je trajala, dokler se mu ni ponudila prilika za napad, katerega je sprožil v etapi na kronometer okoli Brianze, kjer je pustil za seboj vse ase in jim zadal resne udarce. Posebno Gaul je zaostal, vendar se je pričakovalo, da bo Luksemburžan kot dober gorski vozač nadoknadil v gorski etapi. Gaul pa svojega namena ni dosegel JACQUES ANQUETIL ETAPNI ZMAGOVALCI 1. etapa Rim - Neapelj: BRUNI. 2. etapa Sorrento (na kronometer): VENTURELLI. 3. etapa Sorrento - Campo-basso: POBLET. 4. etapa Campobasso - Pescara: BOTELLA. 5. etapa Pescara - Rieti: NENCINI. 6. etapa Rieti - Rimini: BAFF1. 7. etapa Igea - Bellaria (na kronometer): POBLET. 8. etapa Bellaria - Forli: F AN LOOY. 9. etapa Forli - Livorno: VAN LOOY. 10. etapa Livorno - Carrara: DAEMS. 11. etapa Cave di Carrara (na kronometer): POBLET in ANQUET1L. 12. etapa Carrara-Sestri Le-vante: NENCINI. 13. etapa Sestri Levante -Asti: VAN LOOY. 14. etapa Asti Cervinia: KAZIANKA. 15. etapa St. Vincent-Milan: STABLINSKI. 16. etapa Seregno-Lecco (na kronomet.): ANQUETIL. 17. etapa Lecco - Verona: DARRIGADE. 18. etapa Verona - Treviso: FALASCHI. 19. etapa Treviso - Trst: BRUNI. 20. etapa Trst - Belluno: ELLIOT. 21. etapa Belluno - Trident: DAEMS. 22. etapa Trident - Bormio: GAUL. 23. etapa Bormio - Milan: PADOVAN. Presenečenje pa bi kmalu pripravil mladi Massignan, ki je na vzpetinah Tonala sprožil ofenzivo in jo nadaljeval tudi na ovinkih ozke in strme ceste na prelaz Gavie. Morda bi Italijan odvzel Anquetilu roza majico, toda smola je hotela, da je moral zaradi defektov dvakrat stopiti s kolesa. Massignan, ki je prevladoval v vrhovih pod oblaki je moral tako etapno zmago prepustiti Gaulu. Med Italijani je bil brez dvoma najboljši Nencini. Ni nikjer prevladoval, a vedno ko je bila ofenziva, je bil Nencini prisoten. Posebno je zadovoljil v gorski etapi, kjer je v spustu z vratolomno vožnjo odvzel Anquetilu precej minut in mu je roza majica zbežala le za 28”. Jasno je, da je bilo Nenciniju žal, da ni izrabil tako ugodne prilike. Ce bi vedel, je izjavil kolesar, bi v spustu še bolj pospešil hitrost. Govoriti o današnji dirki skoraj nima smisla. Bila je brez posebnih dogodkov. Trditi, da so danes tekmovalci kolesarili bi bilo nemogoče: bolje bi bilo reči, da so... plavali. Dež jih je namreč ves čas od začetka pa do konca etape neusmiljeno močil. Začetek etape ni bil preveč ugoden za Anquetila. Zaradi motenj v prestavah kolesa, je moral vozilo menjati, pri čemer je izgubil precej časa. Vseeno pa ga ni nihče napadel. Sicer mislimo, da kaj takega ne bi bilo niti mogoče. Ar,quetilovi klubski tovariši so nadzorovali položaj in ka-ker se je nekdo premaknil iz vrste, so bili že nad njim. Le Fini je pred letečim ciljem v Comu zbežal in ko ga je dosegel, je skušal sam nadaljevati pot. Glavnina pa mu ni dovolila in ga je 32 km od cilja dohitela. Kasneje sta poskusila zbežati tudi Minieri in Fallarini, a tudi njima je manjkala volja za ostrejšo akcijo. Zaradi tega sta se mo- VRSTNI RED ZADNJE ETAPE BORMIO — MILAN: 1. Padovan Arrigo (GS Gaz-zola), ki je prevozil 225 km v 5 urah 48’38”, s povprečno hitrostjo 38.722 km na uro 2. Van Looy (GS Faema 3. Nencini G. (GS Carpano) 4. Liviero Dino (Torpado) 5. Benedetti Rino (GS Ghigi) 6. Poblet 7. Darrigade 8. Van Est 9. Daems 10. Conti 11. Maule, 12. Galeaz, 13. Fallarini, 14. Pellegrini, 15. Fantini, 16. Bampi, 17. Defilip-pis, 18. Bruni, 19. Cestari, 20. Pettinati, 21. Anguetil. Sledijo vsi ostali s časom 5.48’38”. rala vključiti v skupino, ki je kompaktna privozila do velodroma «Vigorelli», kjer je bil končni cilj. Ker je bilo na vratih dirkališča preveč kolesarjev, so prireditelji spustili v notranjost le prvo polovico. Med temi je bil tudi Van Looy, ki je pokazal, da si hoče zagotoviti tudi zadnjo etapno zmago. Čakal je, da bo prišel 200 m od cilja, toda prebrisani Padovan ga je presenetil, Italijanski kolesar je napadel z desne strani in si je nabral toliko naskoka, da ga Var Looy, kljub svojemu sprintu, ni mogel dohiteti. Ploskanje je pozdravilo zmago Padovana, a še večje in močnejše je veljalo Anqueti-lu, ki je najprej poljubil ženi in se nato odpravil z velikim šopkom cvetlic po dirkalni stezi. S častnim krogom zmagovalca se je končala 43. kolesarska dirka po Italiji, ki je bila tri tedne središče zanimanja ljubiteljev te špertne panoge. Dirka •Po Hrvatski in Sloveniji* Nevio Valčič (Hrv.) zmagovalec I. etape ZAGREB, 9. — Zmagovalec prve etape trinajste kolesarske dirke «Po Hrvaški in Sloveniji« Zagreb — Reka je Nevio Valčič (Hr.), ki je prevozil 180 km dolgo progo v 5 urah 35’45”. Z istim časom so prispeli m colj Nillva (Wiertenberg), Levačič (Hr.), Vukojevič (Sr.), Dowitz (Dunaj), Posti (Dunaj), Cubrič (Sr.), Žirovnik (Rog • Ljubljana) Gregorina (Hr.), Weber (Wiertenberg), Bajc (.Odred Lj.) itd. V ekipni lestvici je prva Hrvaška s časom 16.40T5”, :ia drugem mestu je IViertenberg 16.47’35”. TELOVADBA V soboto in nedeljo Jugoslavija - Italija BEOGRAD, 9. — V soboto in nedeljo se bodo v Beogradu pomerili najboljši telovadci Jugoslavije in Italije. V jugoslovanski ekipi bodo nastopili Cerar, Caklec, Lekič, Gagič, Mar-kulin, Menčik in Petrovič. Rezerva je Jovanovič. Italijanske barve bodo branili Giovanni in Pasquale Carminlucci, Arrigo Carnoli, Gianfranco Mar-zolla, Franco Menichelli, Orlando Polmonari in Angelo Vv cardi. Evropsko prvenstvo ženskih ekip v košarki Pičla zmaga Bolgarije nad Jugoslavijo (47:45) Tudi Sovjetska zveza in Poljska zmagoviti v finalnih borbah - Zmaga Italije v tolažilnem turnirju SOFIJA, 9. — V finalnih borbah za evropsko prvenstvo v košarki za ženske, je Bolgarija premagala Jugoslavijo 8 47:45 (25:22). Sreča je bila danes, posebno v zadnjih treh minutah, naklonjena bolgarski ekipi. Te so odločile zmagovalca. Jugoslovanke so 4 minute pred koncem igre izenačile re- zultat na 41:41. Za tem so povečane razliko na 44:41. Pri stanju 45:43 v korist Jugoslavije je morala Mrakova zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče. To so izkoristile Bolgarke in povečale rezultat na 47:45. Med Jugoslovankami je bila najboljša Mrakova, ki je sama dosegla 18 košev. Italijanski sodnik Lughini je sodil zelo slabo, s čimer je oškodoval jugoslovansko reprezentanco. Ostali rezultati: Poljska - Romunija 50:45, Sovjetska zveza - Češkoslovaška 58:56 (30:28). Jutri se bo Jugoslavija srečala s Češkoslovaško, Sovjetska zveza s Poljsko, Bolgarija Hiiiicimmu iiiiiimiiiiimiu pa z Romunijo. V tolažilni skupini je danes Italija premagala Belgijo z 49:37, Holandska Pa Madžarsko z 48-38. V tolažilni skupini se bosta jutri srečala Holandska in Belgija. Jadralne regate za pokal *Tito Nordio» v Tržaškem zalivu Nepričakovan uspeh Koprčana Fafangela pred italijanskim prvakom Slraulinom Tudi v drugem dnevu je zmagala jadrnica «Candide» s krmarjem Debragejem (Francija) Čeprav jugoslovanski jadralci, ki se udeležujejo regate za pokal «T. Nordio« v organizaciji YC Adriaco v prvem dnevu niso razočarali, pa lahko trdimo, da so včeraj v drugi vožnji celo prijetno presenetili. Posebno se je izkazala jadrnica «Cha Cha III«, ki jo upravlja Mario Fafangel z Kopra. Ko govorimo o Fafangelu ne smemo pozabiti na njegovega flokista Janka Kosmire, ki spada med mlado gardo primorskih jadralcev. Kot v prvem dnevu, je tudi v drugem šla zmaga odlične mu Francozu Debrageju, ki je izvrstno pripeljal svojo jadrnico vrste «Star» nemoteno do cilja. Za njim pa je bila lepa in napeta borba med italijanskim olimpijskim kandidatom Straulinom, ki se ponaša z zlato zvezdo na jadru (znak naslova svetovnega prvaka) in Koprčanom Fafangelom, ki mu ni dopustil, da bi si Italijan nabral večjega naskoka. Med njima ni bila samo borba čolnov, temveč tudi spretnosti posadke. Vsakršna napaka bi bila odločilnega pomena, a Fafangel je tako odlično upravljal s svojim jadrom, da mu je u-spelo priti drugi na cilj. Odlično mesto je dosegel tudi Tončevič s svojo Vesno, s katero je bil v prvem dnevu prisiljen odstopiti. Tokrat se je hotel član trogirskega Mo sora izkazati in je pripeljal svojo jadrnico na cilj takoj za Straulinom. Tončevič je tekmoval s čolnom, ki so ga izdelali doma in lahko rečtmo, da ne zaostaja, kljub mladi jugoslovanski industriji v tej panogi, za ostalimi. Tretji Ju goslovan Ninčevič, ki je kot Tončevič član Dalmatinske flo-te, je prišel na tekmovanje s čolnom «Vumir», ki ga je o-sebno izdelal. Včeraj je Ninčevič, ki je bil že trikrat jugoslovanski prvak v razredu «Star», dosegel šele sedmo mesto, vendar tekmovanja še ni konec in zato se lahko nadejamo, da bo Trogirčan še presenetil s kakšnim uspešnim plasmajem. Vsi jugoslovanski jadralci so seveda na seznamu olimpijskih kandidatov in jim bo ta borba kot tudi tekmovanje, ki bo KONČNA SPLOSNA LESTVICA: 1. Anquetil 94.03’54” 2. Nencini z zaostankom 28” 3. Gaul 3’51" 4. Massignan 4’06” 5. Hoevenaers 5’53” 6. Carlesi 8’28” 7. Pambianco 8'32” 8. Ronchini 9’28” 9. Delberghe 12’29” 10. Coletto 1310” 11. Van Looy 14’55”, 12. A driaenssens 19’32”, 13. Zambo-ni 28’15”, 14. Junkermann 30’ in 01”, 15. Brugnarai 30’22”, 16. Pizzoglio 31’41” 17. Cou-vreur 31’44" 18. Benedetti 37 in 50”, 19 Sartore 3802”, 20. Battistini 41’13”. 21. Conterno, 22. Defilippis, 23. Cestari, 24. Gismondi, 25. Poblet, 26 Bertran, 27. Kazian-ka, 28. Manzorti, 29. Botella, 30. Fornara itd. Kdo jih pozna pri nas? Verjetno nihče ali malokdo. In vendar so to mojstri v jadranju. Svojo sposobnost so pokazali v prvih dveh dneh regate v Tržaškem zalivu in menimo, da njihova vloga še ni odigrana. Gre namreč za Jugoslovane Tončeviča in Ninčeviča iz Trogira in Fafangela iz Kopra »se- -sme- -»me- ^hk- -smk- -38iK-3M» -sme- -wss «»6- 9ttK- -aME-^nts-ame- -me- -eriis- ^tie- -a-s- ^c-s- -=>r ^ ne -stae ams- -aejs- -st-ie- ecas- -atis- ( ALPHONSE DAUDET )- !PRVI FRAK ho. Pri moji veri, tja grem! Ifrak takoj našel družbo. V Sedel bom pri mizi kakor zimskih nočeh Pariza so ^ii potepuh, kakor ponočnjak. Ledeni piš je odpihal moj ponos, želodec je neprijetno krulil. KRALJESTVO ZA KONJA! je nekoč rekel — kdo že? Jaz pa ce- m( (Mladostni spomini» ) petajoč: KNEŽEVINO, MO- ' J JO VLAŠKO KNEŽEVINO ZA KROŽNIK JUHE V TO- (Nadaljevanje in konec) Večer je bil pokvarjen. Pogrom čaš in karaf me Je težil kakor zločin iin želel sem si samo še izginiti čimprej. A gospa Dubois, katero je moja kneževina zaslepila, me je zadržala in želela, naj pred odhodom zaplešem z njeno hčerko. Oprostil sem se kakor sem mogel in hitel proti vratom, pa me spet ustavi starejši visoki gospod z rahlim nasmehom diplomata ali škofa. Doktor Ricord s katerim sem bil izmenjal nekaj besed malo prej 111 ki je, kakor vsi ostali, mislil, da sem Vlah: «Toda knez! Vi vendar stanujete v hotelu senata I Sosedje smo in lahko greva skupaj. V moji kočiji je mesto za vas!« Seveda bi se rad peljal, a kaj bo doktor Ricord dejal o vlaškem knezu brez kožuha, da, celo brez plašča, ki trepeta od mraza! Bežimo čimprej od tu, vrnimo se peš v megli in snegu! Kaj bi kazali svojo revščino! čeprav nisem nič videl, sem se le prebil do vrat in se izmuznil na prosto in pri tem butnil v steno. «Ali gospod ne bodo vzeli svojega plašča?« je za mano zaklical sluga. Tako sem se znašel ob dveh ponoči, daleč od doma, sam in lačen, v žepu pa le nekaj vinarjev. Ledenel sem od mraza. Glad me je navdihnil in zasvetilo se mi je: ČE BI ŠEL NA TRG? Pravili so, da je tam beznica, ki je odprta celo noč in kjer za tri vinarje dobiš okusno cvetačno ju- PLEM PROSTORU! Gostilna je bila umazana in zakajena — izgubljena luknja pod stebri starega trga. Mnogo let potem, ko je bilo ponočnja-štvo v modi, smo tam večkrat prebili noči v družbi bodočih velikih mož in s komolci na mizah kadili in razpravljali o književnosti. Ko sem tisto noč prvič stopil vanjo, bi bil kljub lakoti in mrazu najraje pobegnil ven ob pogledu na počrnele stene in goste, ki so smrčali ob mizah ali pohlepno srebali juho kakor lačni psi. Nelagodno mi je bilo sredi repic cenenih Don Juanov, sredi širokih klobukov tržnih postreščkov, sredi pisanih branjevskih jopičev in zamaščenih plaščev žeparjev. A vstopil sem in pramati moram, da je moj fraki brez plaščev, ki skušajo udušiti glad s cvetačnimi juhami za tri vinarje, česta pojava. Sicer pa — odlična je ta juha, diši kakor vrt in kadi se kot krater. Naročil sem si dodatek, čeprav mi je pribor pričvrščen na mizo z verižico šel na živce. Očividno gostje tu ne uživajo preveč zaupanja. Plačal sem in odšel okrepčan od obilnega obeda v smeri Latinske četrti. Kar predstavljajte si moj povratek! Povratek pesnika, ki se z dvignjenim o-vratnikom v teku vzpenja po ulici, z zaspanimi in u-trujenimi očmi, v katerih se še zgrinjajo slike družabnega večera velikega sveta in sestradani obrazi beznice, ki otresa sneg s čevljev ob pločnik pri se-natskem hotelu, medtem ko po ulici drdra Ricordo-va kočija in kočijaž kliče: «Vratar! Odprite, prosim!« Pariško življenje je polno takih protislovij. »Zamujena prilika,« mi je naslednji dan rekel moj brat. «Zamenjali so te z vlaškim knezom in nisi | tako, da nekaj reče: lansiral svoje knjige. A ni | »Kaj rriste odšli na dir- še vse izgubljeno, popravil boš z vljudnostnim obiskom.« Za kaj naj se zahvalim? Za kozarec vode? Ironija! Potekla sta dva meseca, predno sem se odločil za ta drugi obisk. Poleg rednih večernih sprejemov ob sredah je Augustine prirejala vsako nedeljo tudi MATINEJE. V Parizu se vsaka imenitnejša MATINEJA začenja ob dostojni tretji ali četrti uri popoldne. Moja naivnost pa je preveč dobesedno vzela besedo MATINEJA in tako sem prišel k Brohanovim točno ob errih, misleč, da sem že zamudil. »Prehitro prihajaš, gospod!« je zaklical pet- ali šestletni plavolasi deček, ki je v žametni izvezeni cblekci jahal na malem konjiču sredi vrtnega zelenja. Tc me je spravilo v zadrego, a bil sem preboječ, da bi se vrnil nazaj. Gospa je bila še v obla-čilnici in moral sem čakati sam cele pol ure. Končno je prišla in skozi rahlo zastrte veke spoznala vla-skega kneza. Rekla je kar k P lfT1P79% Na dirke? Jaz? Nikoli Jih še nisem videl. Oblila me je rdečica. Prijazno sonce, dehteče vonjave, ki so skozi odprta okna prihajale z vrta, domačnost dame so mi vlili poguma, dobre in smehljajoče se da sem ji odprl svojo dušo: nisem Vlah, še manj knez, samo skromen pesnik... Tudi doživljaja s kir-schem in klavrnega povratka nisem zamolčal. Zaupal sem ji svojo provin-cialsko plahost, svojo kratkovidnost, svoje nade. Odkritost in živahno provansalsko narečje sta opravila svoje: Augustine se je zvijala od smeha. Naenkrat je pozvonilo. »Ah, to sta moja kirasir-ja!» je dejala. »Kakšna kirasirja?« «Posiljajo mi ju iz Cha-lonsa kot zelo nadarjena.« Hotel sem se posloviti. »Ne, ne! Ostanie! Zaigrali bomo poskusno sceno iz dela OSLICJE MLEKO in vi boste vplivni kritik. Sedite tu, poleg mene, na tale divan.« Vstopila sta dva velikana v pretesni obleki in zardela do ušes. Eden od njiju nastopa sedaj nekje. Postavili so zaslon, jaz sem zavzel svoje mesto in predstava se je začela. »Ni slabo,« je šepnila Augustine. «Bože moj, kakšni škornji! Gospod kritik, čutite vonj teh škornjev?« Ta domačnost z najbolj poduhovljeno pariško igralko me je dvigala v sedma nebesa. Vedel sem se samozavestno in se nagajivo nasmihal. Vidite, vse te drobne stvari so zame danes silno važne. In vendar — poglejte, kaj je optika! Sar-ceyu sem nesoč pravil smešno zgodbo o svojem debutu v visoki družbi in on jo je povedal Brohano-vi No, ta nehvaležnica — katere že dvajset let nisem videl — je sveto prisegala, da me sploh ne pozna, da so ji znana le moja dela! Pozabila je bila na vse, vse, kar je bilo zame življenjsko važno: razbite čaše. vlaški knez. poskusna scena iz OSLIČJEGA MLEKA in celo na škornje ki-rasirjevl od 13. do 19. t. m. v Koprskem zalivu, velika šola za težje tekmovanje, ki bo v senci petih olimpijskih krogov, že po prvih dneh tekmovanja so pokazali, da so na dostojni mednarodni višini, zaradi česar :-e ne smemo čuditi, če prihajajo od povsod vabila na številne regate. Bili smo priča, ko so povabili Jugoslovane na regato, ki bo na Gardskem jezeru. Med včerajšnjo regato je nekoliko razočaral Rode s svojo jadrnico «Rododendro», ki oe je v prvem dnevu tekmovanja uvrstil na drugo mesto. Včeraj se je moral zadovoljiti s šestim, medtem ko je Švicar Bryner (v prvem dnevu tretji) privozil s svojo «Ali Baba« šele osmi na cilj. Start je bil določen za 11. uro, vendar so ga morali zaradi pomanjkanja vetra večkrat odložiti. Končno je zapihal še precej močan veter, ki so ga tekmovalci izrabili 'n startali. Francoz Debrage je prevozil določeno progo v 1 uri 59’36”. Jugoslovanske jadralce spremljata član olimpijske komisije za jadranje Krunoslav Dobro-vič iz Splita in predsednik «Jadra» iz Kopra Lukeš, ki sledita regati z motorne jahte »Raven«. Danes bo tretji dan tekmovanja ravnotako s startom ob 11. uri. Rezultati včerajšnje regate so sledeči: 1. ((Candide« Albert Debar-ge (Pariz) 20 točk, 2. «Cha Clia 111» Mario Fa-fangel (Slovenska flota) 19 t., 3. »Merope 111» Agostino Straulino (5VT) 18 t., 4. dVesna» Tončevič (Dalmatinska flota) 17 t., 5. «Ariu 1V» Nanni Porro (Lecco) 16 t., 6. ((Rododendron Nico Rode (Verbano) 15 t., 7. ((Vumirn Stanko Ninčevič (Dalmatinska flota) 14 t., 8. «Ali Baba Vin Hans Bry-ner (Lugano) 13 t., 9. « Y.aya» Bruno Dequal (Trst) 12 t., 10. «Andromeda» Carlo Lapanje (SVA) 11 t., U. «Cobra» Carlo Garioni (Garda) 10 t., 12. «Nababbo 111» Ottaviano Danelon (Trst) 9 t., 13. «Mirach 111» Giuseppe Fago (La Spezia) 8 t., 14. nMenuetn Antonio Marti-nolli (Trst) 7 t. Fafangetova jadrnica nCha Cha 111» se po uspelem tekmovanju vrača v pristan TENIS ZA DAVISOV POKAL Razpored tekem Italija-Cile TURIN, 9. — Danes so izžrebali pare za četrtfinalno teniško tekmovanje evropske cone za Davisov pokal med Italijo in Čilom, ki bo v petek, f soboto in v nedeljo na igrišču Sporting cluba. Igre posameznikov in parov bodo potekale po sledečem razporedu: V petek 10. t.m. ob 14.30 igra posameznikov’ Sirola - Ayala, Pietrangeli-R®" driguez. . V soboto 11. t.m. ob 15™ igra parov: Pietrangeli - Sir®" la — Ayola - Aguirre. V nedeljo 12 t.m. ob 14.3° igra posameznikov: Pietrangeli - Ayala, Sirola - Rodrt- guez. Zaključek tekem je določen za 19.45. MILAN, 9. — Med mednarodnim teniškim prvenstvom in tekmovanjem za pokal Bon-figlio ni bilo nobenega presenetljivega rezultata. Edin® srečanje, ki je omembe vredno, je bilo med 20-letno _Neffl* ko Budingovo in Italijank® Bellanijevo, ki je morala kloniti. Zanimivo je, da so se vsi Jugoslovani plasirali za nadaljnje tekmovanje. Takoj* Jovanovič premagal Pirra 7:5, 6:4 in Boera 6:4, 6:4, vič Šveda Jepssona 6:3, 6:J> Pilič pa Maggija 6:3, 6:4 1° kasneje še Meia 7:5, 6:3. NOGOMET Inter odpotoval v Sovjetsko zvezo MILAN, 9. — Nogometa?' Interja so se v popoldanskih urah odpeljali z letali^ Malpensa proti Stockholmu. 1 švedske prestolnice bo skuI>r na, ki jo sestavlja 1? i®ra cev, zdravnik, maser in -ski funkcionar, nadaljevala P® do Moskve. Inter bo igrala v Sovjetski zvezi tri tekme in sicer v P " nedeljek 13. v Odesi, v c trtek 16. v Leningradu m torek 21. v Moskvi. klub- BOKS Duilio Loi v odlični for|n' SAN Fu-ANCISCO, 9. ; _ ev: ropski prvak v srednjelah kategoriji Duilio Loi, ki pripravlja na dvoboj za n - car- lcsom Ortizom, je včeraj me treningom spravil s silovitim udarci večkrat iz ravnotezj svoja dva sparring partnerj • Loi je že v odlični formi J" je med treningom popolnomjj zadovoljil in tudi pz_es.e,ne in odličnih in po.ebno zaradi točnih udarcev. Ortiz je že praktično ,® čal priprave za dvoboj, ki 15. junija. Včeraj se je sam razgibal z vrvjo in bo od:s treniral samo, da bi obdrz gibčnost. *** NEW YORK, 9. — Boc*' Marciano, Gene TunnejTt Dempsey in drugi boksa J svetovnega slovesa so mnenj > da bo Sved Johansson P®ny5, no premagal Pattersona. . ti boksarji so gotovi, na J Sved močan in odličen boks > zaradi česar mu bo usp premagati Pattersona s k. da Ž druge strani pa menijo, ne bo Pattersonu uspelo praviti nič več kot v zadnjem gubil srečanju, ki ga je izg® skupno z naslovom. n Svetovni prvak J°han^,ga k: je včeraj zaradi .P? fre- mišice na hrbtu prekinil t ning, je izjavil, da se bo . dvourna R PntfprRnnom P^P _ /oboja s Pattersonom P®P' noma opomogel. Ze po pzy' Z dr.evu zdravljenja se je S» počutil bolje, kar mu je v| . upanje, da bo lahko že Ju nadaljeval s pripravami. # # # NEW YORK, 9. _ Kljub skrbni zdravniški negi je V toriški boksar Tommy PaC^n 0 podlegel poškodbam. Kot 5 že pisali, se je 20-letni co srečal v ponedeljek z B nyjem Gordonom iz NeW » . si- ka, ki ga je v 10. rundi ^ lovitim udarcem položil . tla. Ker Pacheca po KO nI^jV. kor niso mogli obuditi k ‘ JVV) 1 1U5U II1U£I1 OUUUIM ljenju in ker so zdravni«*1 ^ trnlrttrili rl n (mo TTIOŽCS** pretres, so odredili njeg®! prevoz v bolnišnico, kjer J sploh z« danes, ne da bi se vedel, podlegel poškodbah.. Pacheco zapušča ženo sina. MOTOCIKLIZEM kU*- DOUGLAS, 9. — V p®5 nih vožnjah pred dirko ((Tourist Trophy», ki ^°r^ltqgv nedeljek, je Italijan --nio Provini zabeležil s ^ jim motorjem «Morim» boljši čas v skupini 250 tj t _____________________- liitrOSlJ. Provini je vozil s hitrd* 139,02 km na uro. Drugi boljši čas pa je dosegel ,, lijan Ubbiali z MV s hl‘r09 jo 138,64 km na uro.