25 LET ISKRE HORJUL
Prostorska stiska
Zadnje dni novembra lani so delavci Iskre v Horjulu proslavili 25-letnico obstoja tega delovne-ga kolektiva. 24 med okrog 300 delavci jih je dočakalo svoj srebrni delovni jubilej. Ob tej prilož-nosti so jim podelili knjižno nagrado.
Prav gotovo se ti delavci še spominjajo, da je 1957. leta pričel v Horjulu delati obrat Inštituta za elektrozveze - IEV z imenom Elektronika. V njem so poleg domačinov delali tudi delavci iz laboratori-ja za merilne instrumente z Linhartove ceste v Ljubljani.
Že v prvem letu je 30 razvojnih in 84 proizvodnih delavcev izdelalo skoraj 700 merilnih aparatur, 600 variakov, 200 potenciometrov, 3.000 preklopnikov in 60 tisoč uporov.
Tako kot vsa industrija je tudi horjulska tovarna takrat hitro napredovala. Vključila se je v ZP ISKRA in bila 1966. leta registrirana kot Tovarna Elektronskih instrumentov Horjul. Zaposlovala je že 300 Ijudi iz Horjula in njegove okolice, pa Ljub-Ijane in Vrhnike.
Po najrazličnejših težavah in pogostih reorgani-zacijah čaka horjulske iskrašc ponovna reorganiza-cija. Ta naj bi prineslatokrat povezan in zaokrožen kolektiv, ki bi bil sposoben skrbeti za proizvodno mcrilnih instrumentov, radijskih postaj in mehan-skih delov.
1967. leta so osvojili v Horjulu izdelavo radijskih ptKtaj. Danes predstavlja proizvcxlnja teh postaj tretjino izdelkov. Močno pa se je povečala izdelava variakov. Pred desetimi leti so jih naredili tri tisoč, lani pa petkrat več.
V  horjulski ISKRI trdijo, da je k modernizaciji proizvodnega programa prispeval tudi znaten del sredstev, ki so jih vlagali v delo razvojnih laborato- . rijev. Tako danes v tovarni poleg klasičnega progra-ma žičnih in drsnih uporov ter variakov izdelujejo sodobne sprejemno-oddajne postaje, poleg elek-tronskih merilnih instrumentov pa že dve leti tudi mikroprocesorske analizne merilne naprave. S so-dobno elektronsko tehniko upravlja dobro moštvo strokovnjakov.
Horjulska ISKRA je bila odskočna deska za mnoge uspešne iskraše, v njej pa so tudi pričeli izdelovati številne izdelke, ki jih danes izdelujejo v Iskri.
Razumljivo je, da je kot edini delovni kolektiv dobro povezan s krajem in, da po svojih močeh pomaga pri njegovem razvoju.
V tovarni uspešno delujejo družbenopolitične or-ganizadje, zelo delavno pa je tudi planinsko druš-tvo. Razveseljiv je stalen stik horjulskih delavcev z vojaki iz vojašnice na Vrhniki.
Ti so skupaj z MPZ Morjul, recitatorji tovarne in osnovnošolci tudi pripravili program ob srebrnem jubileju.
Ob tej priložnosti je direktor TOZD TEl Horjul Matjaž Traven zagotovil: »Kljub težavam, ki smo
jim priče v današnjih splošnih gospodarskih razmer-ah, ni dvoma, da bodo horjulski iskraši, ki so že od doma vajeni trdega dela, še naprej uspešno razvijali to tovarno tako, da bodo v njej našli delo in kruh tudi mladi, ki prihajajo. Uresničiti bo potrebno načrte za razširitev in posodobitev tovarne, nadalje-vati s povečanjem izvoza in tako prispevati svoj delež k razvoju in stabilizaciji samoupravne sociali-stičn? domovine.«
JELKA VRHOVEC