r - T7 ■»«"....... ' » ■« GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK PRIPOROČAMO UTVE « TO- Tekstilni mapat pojasnjuje, kako je molitev pomagala, da se je zvijala produkcija ■■ ■ ■ Chicago. — (F. P.) — Delavci v John R. Edgertonovi tekstilni tovarni, ki jo ima v državi Tennessee, se morajo zbrati vsako jutro, ko pridejo med tovarniške zidove, k skupni molitvi, predno prično os delom. In molitve so pomagale, da se je dvignila produkcija. Tako je izjavil sam Edgerton na konferenci Metodistične federacije, ki je bila otvorjena v Evanstonu. Edgerton je predsednik Narodne asociacije tovarnarjev, protiunijske grupe, ki se bojuje proti zakonu sa odpravo otroškega dela in proti vsaki drugi delavski legisiaciji. "Ponosno izjavljam," je dejal Edgerton j>abožnim metodistom, "da so imele molitve v moji tovarni najboljši ekonomski efekt Delavci producirajo veliko več, odkar je bil uveden ta sistem, kjjt so poprej. Uradniki skrbe, da se ne vrine nobena nezaže-Ijena oseba med delavce in sprejemajo samo dobre kristjane. Vsakega prosilca za delo zaslišimo in ga natančno preiščemo, da vidimo, ako ne goji nobenih nevarnih idej in jjrekucuških naukov. Ta proces imenitno u-činkuje in nam je pomagal, da »mo se ubranili nepokoju v naši tovarni." Edgerton je nadalje svaril metodiste, naj ae njihove organizacije ne vtikajo v socialna vprri.oj» to n»J t»J«*rte » komunUttino atranko, J w "-iS" *** "Danes se vse preveč govori o pravicah delavstva, o socialni pravičnosti, o visokih mezdah in sličnih stvareh," je dejal Ed-gerton? "Ze to je slabo, da je vlada odredila delavski praznik, kar ustvarja razredna čustva in je v nasprotju z Jezusovimi nauki. V tej svobodni deželi bi ne smelo biti razredov." Pobožni magnat je sicer priznal, da je veliko bede in revščine na svetu,,toda bil je tudi toliko prijazen, da je podal par Upih nasvetov. Delavci bi morali prevzeti odgovornost ig si prihraniti denar, kadar delajo. Ta bi jim prav prišel v času brezposelnosti, da jim ne bi bilo treba biti odvisnim od javne dobrodelnosti, je modroval Ed-iferton. Nekatere stvari pa je Edgerton le pozabil omeniti. Povedal namreč ni, da so delavke in otroci prisiljeni delati dvanajst ur v njegovi tovarni in da jim za naporno delo plačuje le deset dolarjev na ¿eden. Verižna kompanija naklonjena union istom Dallas, Tex. — Medtem ko so A. & P., National Tea in nekatere druge verižne kompanije sovražne delavskim unijam, je Piggly-Wiggly priznala unijo pekovskih kakor tudi mesarskih delavcev. Glavni stan mednarodne pekarske unije poroča, da A. & P. vodi najbolj oster boj l»roti unijoniziranju njenih delavcev. števci zamolčali Mevllo Shreveport, La. — Da si ni za-nesti na poročila cenzusnih števcev, je razvidno Iz dejstva, da ao jih v tem mestu našteli le 1,362. Celo trgovska zbornica trdi, da je število prenizko. Zbornica t »mira, da je v Shreveportu najmanj pettiaoč delavcev brez de- I || Knglewood. N. J. — Charles A. Lindbergh in njegovs lena Ani* sta v nedeljo dobila sina. Mati in otrok sta zdrava. Sovjeti kupili sijajno palačo v Londonu London, 21. jun. — Sovjetska vlada je kupila palačo Harrington s krasnimi vrtovi, eno najltiksusaejiih resi-dene v bogataškem zapadnem delu mesta, za svoje poslaništvo. Kupna cena znaša $200,-000. Palača je idealen prostor za družabne sestanke in sa-bave. Nahaja se na enem a-kru zemljišča in ima plesno dvorano, prostorne hodnfce in bogato dekoriraae sobe. Sovjetski diplomatični štab v Londonu se preseli v svoje nove prostore prihodnji mesec. Openaaparji praznujejo zmago Vesele ss, ker so bili organizatorji poslani v zapor E1 Centro, Cal. — (F. P.) — Openšaparski interesi v Kaliforniji so dali znamenje, da se bo obnovila gonja proti radikalnim delavskim organizatorjem, ko so dosegli da jih je bilo šest organizatorjev poslanih v državne ječe. Obsojeni so bili od 3 do 42 let zapora, ker so vodili stavke farmskih delavcev v Imperial dolini. Trem drugim organizatorjem grozi deportacija. Dva bosta poslana v Folsom jetnišni-oo, v kateri je zaprt Warren K. Billings, ostali pa se bodo pridružili Tom Mooneyju v zaporih San Quentina. Obsojeni so bili obtoženi treh zločinov": organiziranja štraj-kov, prigovarjanja k sabotaži in agitiranja med delavci za pri- gonjo na način, ki so se ga po-služili proti organizaciji IWW v prvih letih po vojni, da jo u-ničijo, kar se jim je tudi posrečilo. Emilio Alonzo bo deportiran v Argentino, Eduardo Herrera Kolumbijo in Braulio Orozco Mehiko. Za obsojence se je zavzela Unija za ameriške civilne svobodščine, ki je vložila pri-ziv na državno apelatno sodišče. Mmvi Msrtftt t Industrijska komisija objavila pritožbe, ki so jih poslali delavci, predno se je pripetile eksplozija_ San Francisco, Cal. — (F. P.) — V zvezi z rs*sforelbo v podzemskem tunelu vidnega sisteme v Ssn Frsnclscu, ki je zahtevala življenja sedmih delsv-cev, je industrijska komisija objavila listo pritožb, ki so jI bile poalane, a se jih ni nikdsr upo-števslo. Pritožbe uključujejo obdol-žitve, ds je bils hrsna nesani-tama, da je primanjkavalo pitne vode, da so uhsjsjoči plini povzročali delno slepoto, delavcem hi da se ni nikdo brigal za njihovo zdravje. Dalje je omenjeno pomanjkanje varnostnih naprav in da niso bili niti nad-zomiki izvežbani v rešilnih delih. Podjetniki so očitno kršili dr žavne varnostne zakone, toda do danes nI bil še nihče kaznovan niti ni bila vložena proti njim nobena obtožba, da bi se morali zagovarjati na sodišču radi z nemarjenosti. Kampanja zi v RumunlJI Bukarešta. 22. jun. — Poli cija je sinoči zaplenila veliko število letakov v Bukarešti, kl posivajo ljudstvo, naj atrmo-glavi kralja Karola In proklami-ra republiko. Letaki ao bili razširjeni po vsem mestu In iz-zvali so vsliko senzacijo ter paniko v vladnih krogih. Vač o-seb je bik) aretiranih. Chicifo, III., pondcljek, 23. junija (June 23), 1980. nas. Act OÍ Oct. a, Ulf, anthertasd on Jen« 14, lilt. •nbaerlpUon |0.00 Y*»rlr_ Otflas 01 Publication. 8S9T South Lawndaln Avn. Tak^koae, ItockwcU 4804 STEV.—NUMBER 146 WMJSKA POU CIJA RASLA 16 DEČKOV Navalila je na množico šolarjev, ki so izvajali plketne demon stsaclje v Bombaju Bombaj. Indija. 22. jun. — Policija, ki je včeraj ponovno navalila na ogromno množico gandijevcev v Bombaju, je ranila približno 500 oseb. Danes ni bilo demonstracij, ker je deževalo. / Bombaj, Indija, 21. jun. — Šestnajst dečkov je bilo včeraj ranjenih, dva težko, ko je policijs napadla večjo množico Šolske mladine, ki je demonatrirala v trdnjavskem delu mesta. Najnovejša taktika nacionalistov je, ds orgsnizirajo šolarčke za boj-kotno kampanjo proti Angležem Včeraj so nagnali na ulice več sto otrok, ki so se postavili pred prodajalnice s platnom. Bombne razstrelbe se nadaljujejo. Včeraj je eksplodirala bomba v neki gostilni v Barisalu; ena oseba je bila ubita«' sedem ranjenih in hiša je bila porušena. To vest je vladna cenzura zaplenila. V Dacci so izbruhnili novi izgredi med Hinduti in muslimani. Pfedno je policija naredila mir, je bil eden musliman zaboden ¿o smrti. Aretacije piketov pred proda-jalnlcami tujega platna in točilnicami opojnih pijač se nadaljujejo na debelo. Včeraj je bilo a-retiranih 92 oseb v Bangaloru, 104 v Delhiju, 70 v Bengalu in manjša števila v drugih krajih. V Gunturju pri Madrasu so prepovedani vsi jsvni shodi in pohodi v okolišu petih milj. Ko flftflfiffevi1! kljub temu hoteli zborovati, je domača policija aretirala 50 oseb. Kakor vse kaže, skuša indijsks vlada ustaviti dsmonstrativna zborovanja in procesijo za vsako ceno. Papai odgovarja Aaglijl. ia |a Strioklaad kriv Isdal je "Belo knjigo", v kateri zvrača vso krivdo sa krize aa Malti as premijerjs mammem^mmm I Vatikan, 21. jun. — Papeževa vlada je danes objavila odgovor v formi "Bele knjige" na "Višnjevo knjigo" angleške vlade v zadevi konflikta med katoliško cerkvijo in lokslno uprsvo ns o-toku Mslti, ki je snglešks kolo-nijs. Pspeftki odgovor ss glssi v jedru, da je lord Strickland, mal teŠkl premijer, vsegs spora aam kriv, ia če hoče Anglija doseči mir na otoku, se mora obrniti naravnost na Btricklanda. ■papež pravi, da se lord Stri-ckland "dela dobrega katoličana pred ljudatvom in se predstavlja kot persona grata pred sv. stoli-co, obenem pa nadaljuje oposici-jo proti škofom in duhovščini." Odgovor se dalje glaai, da "sveta stolica" odklanja vse Stricklsn-dove predloge sa spravo in vztraja, da ima katoliška duhovščina vso pršvico svetovati vernikom, da nasprotujejo vladi, katera Ju škodljiva veri. Konferenca kovinskih delavcev Izvoljen je bil komitej. ds pripravi načrta as sklicsnje narodne konvencije. Kritika politike, kl jo vadi Ameriška delavska federacija Youngstowa, O. — (F. P.) — Prvi načrti sa ustanovitev unije, ki naj bi Uključevala vse kovinske delavce, so bili napravljeni na konferenci, kl jo je sklicala Metal Workers Industrial liga, levičarska organizacija. Konferenoe se je udeležilo 125 delegatov, ki so prišli iz vseh važnih erediiit kovinske industrije vzhodna od reke Mississippi. Sest deifgatov je dospelo iz Btominanfema, Ala., iped katerimi so bil! trije zamoari. Zamorski kovinski delavci so bili zastopani po |6 delegatih. Izvoljen je bN narodni odbor, kateremu je bili dana naloga, da dela aa pripravah ss sklicanje masne koavenctye, ksters naj bi organiaiiala novo unijo, ki nsj bi ss imetovals Industrij, ska unija kovjpskih delavcev. Komitej tvori 25 članov, med katerimi je devet kovinskih delav-cev, šest svtnih, šest zamorcev ln štiri ženake.. Konvencija je imenovala večje število organizatorjev, ki se bodo takoj podali na delo. Kot poroča tsjnik unije Andrew Overgasrd, bo unija sesto-jala iz avtrtlh in jeklarskih delavcev ter električarjev. Over-gaard je srdito napadal politiko Ameriške delavske federacije, ker izključuje jfeamoroe, ds ne morejo pristopiti v unije In o-nemogoča organiziranje mladih delavcev r*(U ne. Medi strojnikov, Vi j) pristopni-ssociacljs pridružena A- s to rila ničeesr glede orgsnill ranja štirih milijonov jeklarskih in/Kovinskih delavcev, katerim delodajalci stalno znižujejo mez-de In jih izpostavljajo čedalje večjemu priganjaitvu. Dejsl je, da bo nova unija sprejemala v svojo sredo vse delavce, negle-ds ns starost, spol, pleme in barvo kože. Zsvsemsls se bo za uvel javi jen je sedem ur dels na dan in pst dni v tednu ter ss zsvsrovanje delavcev proti brezposelnosti. Vodlls bo boj proti prlgsnjsétvu In snižsvsnju mezd ter zahtevala minimalno mezdo |85 na teden In dvetedeti-ske plačane počitnice v letu za vsakega delavca. Konferenca je poslala brzojavni posdrav William Z. Posterju in tovarišem, ki so bili obsojeni v zapor, ker so vodili pohod bresposélnih v New Yorku. Magnat Je Uehtevaju deportad jo Los Angeles, Cal. Sergij Eisen stein, sovjeti filmakl direktor, kl je prišel v Ameriko, je že naletel na teftkoče. Ameriški filmski magnstje v Holly, woodu zahtevajo, da gs ameriš ks vlada deportirs nazaj v Ru I nnien, 21. jun. — Dsnea Je prišla s Malte vest, ki pa še ni potrjsha, da je bila ustava Malte ukinjena In da je vlada podala ostavko. PREOMUAHJE RADIKALCEV HAJOGO Državni pravdnik grosl s smrtno kasnljo komunističnim «fl- tatorjem Atlanta, Ga. — (F. P.)—Štirje komunisti, med njimi dva ionski, so bili obtoženi puntarske-ga gibanja, ker so se udeleiill zborovanja, kl. ga Je sklical Zamorski nsrodni kongres, nf ks-terem ao razpečevali tiskovine, hujsksjoče ns upor proti orga-nisirsni vladi. Obtoženo! so Anna Burlsck, Msry Dal ton, Gilmer Brsdy in Henry Storey. Da oblasti mlatijo a vso strogostjo nastopiti ptfoti komunistom, je razvidno iz izjave pomožnega državnega pravdnika John H. Hudsona. Dejal ja, da bo zahteval smrtno kssen ss vse komuniste, ki pridejo v državo Georgijo in javno razglašajo njihove doktrine nsailne opoai-cije proti sakonom In vladi te države. Zakon proti puntarskemu gibanju, na čigar temelju so bili komunisti spoansnl krivim, Je bil sprejet 1. 1861 in Jebil naperjen proti osebam, ki 'so agl-t i rale sa odpravo zamorskega suženjstva «v času, ko je divjale oivilna vojna. Od dobe rekonstrukcije se ga država ni posluževala, prišel "paT Je prav ssdaj pri obtožbi komunistov. Bivši zvesni senstor Thomas W. Hardwick je imenoval ta sakon nevarno orožje v rokah reakcije, kadar ga hoče uporabiti pro- radikalem ^^-' Delavske organizacije na sprotujejo gonji proti komunistom, kar je razvidno h izjave Mary Barker, predsednice učiteljske unije, ki Js Imenovala obtožbo proti komunistom za smešno, ki pa vallc temu Ishko rodi ale posledice. "Ako oblasti lshko vržejo v »apor komunistične sgltstorje, tedaj niso varne pred njimi nobene druga delavske organizacije," js dejsls Bsrker. Bsrker vidi v ozadju perae-kucijs komunistov roko Fulton Bsg Sl Cotton Co., kl se Je zs--rotila proti rsdikslnlm agitatorjem, ker so pozivsii njepe de-isvce ns upor proti slabim delovnim razmeram, ki prtvladu Jejo v tovarni. Enakega mne nja eta tudi Karl Karsten, tajnik Atlantske delavske federacije, In Jerome Jones, urednik lista "Atlanta labor Journal", glasila centralnega dgfcvskega sveta. Jones poodve federacijo, naj uvede preiskavo, ds tako ugotovi motive In kdo Stoji v ozsdju persekucijs. Jones ns dalje protesti rs proti navslom policije ns sborovsnja rs d I kal J cev. Voditelji Zamorskega narod negs kongresa ao podali izjavo| da preganjanja agitatorjev ne bodo ustavila kampanje as zbil žanje In solidarnost med b*lo poitnimi ln zamorskimi delavci •MMMMMMnMHaaHl' - • ■ Italija dvigne ntm&ke pod-mornikc iz Jadrana Rim, 21. Jun*—MuanoUtii. jeva vlada je odrsdila, ds Its-lijanaka mornarica dvigne na površje 25 nemških subma-rink. kl jih je Nemčija n>ed Vojno posodila bivši avstrijski mornarici In katere so ob saključfcu vojne Nemci potopili v Jadranskem morju. Maasoliai ups, ds vsaj nekaj teh podUKM-nlkov bo ie porab-nlh aa Italtjsnsko floto. Norris «pet povedal nekaj resnic Pokazal ie aa laaulla kot aa u-stanoviteljs propagand latine kampanje v korist trustu elektrike RUSIJA IZPOORI VA AMERIKO NA TRGIH Iskati bo morala nove trge v državah latinske Amerike New York. — (F. P.) — Sovjetska unija, edina od Inozemskih držav, ki je zvišala trgovi-no z Ameriko v sedanji industrijski depresiji, groai a poplavo evropskih trgov, katere je doslej aalagala Amerika. Do tega aaključka pride človek, ki presta poročilo, ki ga je isdal] bor Industrijske konfero ročllo vsebuje nspoved, da bo padec ameriške trgovine v Evropi v prihodnjih mesecih še večji kot je bil v prošllh šestih me. aedh, ko js uvos produktov nazadoval sa ^vesto milijonov do* larjev. Združeno države, govori poročilo, bodo v bodoče iavoalle manj bombaža, bakra, olja in žita, ker Sovjetska unija isvsžs te produkte v čedalje večjih količinsh v vsa evropaks trfciičs. Kolsktl* vlairanjs kmetij hitro napreduje. kar pomeni, da bo Ruaija zavzela na svetovnem šitnem trgu medto, kl gs Je izgubile prvih Istih po revoluciji. Irigscljs Tur-kestana, ki Je sedaj v teku, ho t. rocevaicem v nerunu. insuu je 1(j|fth dr lh petnajstkrat vlijo csno aa slek-i Ameriks bo nil fskt, da odjemalci plačujejo lmjdo trg M iV petnajskrat višjo ceno aa alek-VMiMh i.Hn.k« Wsshlngton, D. C. - (F. P.) — V govoru, ksterega je basi-ral na poskusu 8sm Inaulls, Čl< kaškega elektrarskega msgnsts, ki Js hotel preprečiti govor svo-Jegs bivšegs podrejenega uradnika, poslsniks Sacketta, pred delegati na konferenci v Berlinu, Je Norris povsdsl v senstu ne-ksj rssnic o Inaullovih mshinscl-Jah. Norrlsa js rsstogotllo dej- stvo, ker je Insull vstrajal, nsj ^jirla^ifiimua bombatao" polje! Sackett spremeni besedilo svoje- ,n bombll4 ,, Hu-IJc bo ,ipodrl. ga govora potem, ko Je bil že nl| mmtrj4ktira no ^mo tv. poslan ameriškim časopisnim po- rop-kffn trgu, tt,mV6e tudi v ¿e-ročevalcem v Berlinu. Insull Je |c|th drugih ^t^^ morala gledati, ds _svoje produkte v de- petnejskrst višjo cono ze clek- ,^ utinike Amerike. Indu-trično s k> kot snašajo stroški LtriJik, projfreil( gnwlnJt ^.t tn produkcije. 'želeanic nudi priliko Združenim Norrla je senatorjem priklical državam, da osvojs trg pri svo-v spomin, da js bil Insull glavni jih aosedKh. Hojkot angleških ustanovitelj propaasndlstičnih a- produktov v Indiji js prišel prav #sašae, trt ite hite pssnsje oas- ameriškim Indnatrljelosm M ie krite po aveanl trgovinski komi- delajo na načrtih, da as polssts siji, da so vodlls boj proti IJud- trgov v Indiji, akemu lastništvu Jsvnih naprav. Insull Js f denarjem, ksteregs js iaprešsl is odjcmalosv, rssvll obširno propagando ln js dobil pod svoj vpliv časoplsjs, cerkveno orgsniaaslje, jsvne šole In unl-vsrse, potom ksterih Je skušal parallairsti ljudske sshtsvs in onemogodtti obrambo proti ods-ruškim esnam, kl jih Js trust računal as porsbljeno električno silo. ^Norris Je nsdsljs pokssal, ks-ko js Insull a denarjem skušal kupiti ssdež v senatu aa avojsgs agenta, katerega Je morala Šlkaikl (aaeriki položaj Med umora reporterja drži v Ca-ponejev tabor. Nsval na Cs. ponejeve žganjame v Clcer« Chlcago. — V soboto ajutraj js bils objavljena vsst, ds Je v lokali policije definitlven dokas, da u bežni morilec Tribuninega reporterja Alfreda Llngla pripada Caponejevl gangi. Detektivi so odkrili, da js bil rsvolver, kl gs js gsngež pustil tis licu ume- . . ... U1 . . ,rs, lastnina Frsnks Fosterjs. zbornica odkloniti, ko js prišU ^ j0 k Poit#|.f k| Jf u. korupci aks sfers na dan. »o^lkoj po Unglovem umoru izginil ni Norrisov spel ns denstorJe ss;u šr£immm u hl, „..i w M|un|ti Je glasil, nsj poaovejo Inaulls «^¿^^^¿t! VOamerf|iklu ^L^ v I t^-"ko r.k.tlrsks gange n. Berlinu, ds ne bi povedsl r.anl- ^ Jf ||||evfr|| Mortnu in prentopil k njegovemu (Mors-novemu) smrtnemu sovražniku Cspoueju. Posterje sdsj iščejo po vsej deželi. ^ Zadnji petek Je četa dvajsetih fedrrslnih prohiblčnikov nsvsli-la v predmestja Clcero in zaplenila dvanajst žganjarskih kotlov a veliko količino moče in žganja vred Kotli, ki se cenijo ns $200,-000 skupne vrednosti in ki so prinašali najmanj četrt milijona dolarjev dobička na leto, so •e nahajali v dvanajatih privatnih hišah (bungalovih) v ras-ličnih ulicah. Pravijo, da so ko-tli bili Csponejevs Isstnlns. Dva Italijana ata bila aretirana. Istega dno Je bil Izvršen nov ganfeisi umor, enoinštlrldesetl Ostra rs na časnikarska Irskem Ixindon, 21. Jun. — Nov zskon cenzure zs čssopise v Svobodni irski držsvi prepoveduje objsv IJsnjs vssh vesti o IJubevnih a fera Ii in podrobnosti o zločinih Dva londonska lista, kl sta bila po novem sakonu ustavljene ns Irskem, sta adaj naznanila, da bosta za Irsko tlsksls posebno "iačiičeno" isdsjo. HoJIvijaka rsvolU umrla La Pas, Bolivija, 21. Jun. — Vojaške čet« ao včeraj reokupl' rale meeto Villazos ob meji Ar gentlne, kl Je bilo pet dni v rokah komunističnih vstaiev pod vodstvom ftobsrta Hinojose. HI-nojoaa je s svojimi vstsšl pobegnil V hribe In odnesel s seboj 100,000 boli v! Jano v (okrog 000), kl Jih Je vzel iz temošnje baake, Keavsarijs delavske federar!je Albany, N. Y — Konvencija Newyoriíke dtdavske federacije bo otvorjena 26. a v guata v Buffalo. Kot govorniki I*ido nastopili William Gresn, predsednik A m«risk* delavske federacije, Roosevelt, podgover-lähmen In glevni državni pravni* W* R- Hamilton. tem letu. l/orenzo Juliano, Capone jev laveznlk, kl Je vodil bq. Ungarn k o trgovino na Južni strani menta, Je bil najden mrtev ns samoti v bližini 103. ceste in So. Csliforriia ave. Triumf mehiškega letaka Mez leo City, 22. Jun. — Me-hiški letalec Roberto Fierro je vêersj u*i*šno dovršil polet Is New Yorks v glavno mesto Mehike — 2300 m (I J daljave — v 16 urah In 3A minutah. To Je rekord, k I |«M«ka Lindberghs, kateri je ss isto pot potrebovel I ur. Fierro Je bil sprejet a velikimi ôvecljaaal. ¡ ¡0 • Islandija j« otok v Stvora«« morju, ki nominalno pripada Danski, v resnici pa ima aamoviado. katero Indija lahko savida Islsnd-čanom. Klima tega otoka j« več j i dri hladna in prebivalci ae v glavnem preživljajo x ribištvom in nekoliko s poljedelstvom, imajo pa ugodno-ati. ki jih pogreša mami katera dežela z idealnim podnebjem. Zanimivo Je to. da najstarejši parlament na avetu ni na Angleškem, temveč na Islandiji. Baš U mesec proslavljajo lalandčani tisoč letnico avoje zbofnice, kateri pravijo al-thlng. Ta obletnica je pomogia Islandiji, da je svet izvedel o nji sledeče: Islandija ima približno 100,000 prebivalcev, ki ne poznajo brez|>oselnosti, alkoholnega problema, zločlnakega vala niti pomanjkanja čednih atanovanj. Militarizma tudi nima. Na vaem otoku je samo 28«pol¡čajev, ki pa nimajo akoro nobenega dela. Vojaštva ni, marinarjev ni. V zakoniku Je že dolgo let prohibicija, toda ljudje pijejo vino, kljub temu ni med. njimi pijančevanja in vai ljudje delajo, kdor je zdrav. Davki ao zelo nizki. Dohodki direktnega davka znašajo komaj okrog $200,000 letno, dasi ima vlada tri milijone dolarjev letnih dohodkov; ostalo vsoto prinaša trgovina z ribami. Ribe ao glavna induatrija, v kateri prcparija-jo nasoljene ribe in izdelujejo ribje olje ter druge ribje produkte. Poleg tega je nekaj tovarn za platno. Vlada je v rokah farmarjev in delavcev, kl imajo močno aocialiatično stranko. Sistem vlade jo zelo demokratičen. Huš zdaj je pred zbornico vprašanje socialnega zavarovanja, ki uključuje starost, bolezni in brezposelnost. Načrt tegs zavarovanja ao izdelali aociallatl. Socialisti ao tudi nedavno predlagali, da bi bilo o priliki tisučletnice lalandskega parlamenta zelo primemo, če bi Ialandija proklamirala neodvisnost od Danske ln republiko. To ae naj- i brž zgodi — ne morda še ta mesec — v bližnji bodočnosti. Nasilne revolucije za to ne bo trebe, kajti socialisti Danske, ki imajo veHko moč, podpirajo to gibanje. Islandija bo mogoče prva idealna socialistična republika na avetu. Ako je vae to rea, kakor poročajo, Je Islandija prva na avetu, ki ae približuje Uto-pijl. - Zavarovanje proti brezposelnosti Papa Green ae jezi na kongres. Pravi, da je kongres v tem zasedanju |»o|H»lnoma ignoriral delavako zakonodajo. Zasedanje bo zaključeno enkrat ta teden in vai zakonski načrti v prid delavatvu ao ostali pokopani v odsekih. Tudi VVagnerJev načrt za omlljenjo brezposelnosti, ns ksterem ni nič rud i kalnega, ni bil aprejet — in najmanjčega upanja ni več, da bo. Greenova jeza Je opravičena, toda jeziti bi ae moral tudi nase. HaJ ao v kongresu "prijatelji'', za katere Je brueil pete In Jezik ob volitvah. I*pi prijateljit Kongres «Nihaja na počitnice in problem brezposelnosti naj ae rečuje sam. Taka zani-krnoet nima para na avetu. Brezposelni delavci so prepuščeni privatni dobrodelnosti; prepuščeni ao kapitalistom, da Jim (»omagajo a svojimi privatnimi zavarovalnimi skemami. Tako skemo Je začela uvajati General Electric Corepatiy, ki ustanavlja (fond za svoje delavce, kadar Jih vrte na cesto. Razume ae. da je kom-, panijsko zavarovanje, pri katerem nimajo delavci kontrole, nova forma demoralizlranja delavčevega čuta. Ameriških zakonodajalcev ni rea prav nič PONDELJEK, 28. JUNIJA. 1 Glasovi iz naselbin sram. Kinstein Je s svojo teorijo o prostoru apet sunil v sršenovo gnezdo. Sovražni komentarji kar frče t deane in leve? R«-* Je teiko razumeti, kako in zakaj bi bil proator bolj važen od stvari. ki je v prostoru. Piaer teh vratfr sedi v u-redniški aobi. Soba Je proator. Ali Je aoba bolj važna kot pisec? Mog.«, j*. mogoče nI — kdo ve. t Toda — če bi ne bilo su)m>, bi ne bilo péaca v njej! Ako bi ne bilo proetom, bi ne bilo ni-česar, Vse je rvlatlveo. In Rinstein Je velik relativist. Laš iam kratke aege O.—Zakaj je šeat večerov divjal vihar okoli in i 8. N. domu na St. Clairju? If i elite da zato, ker je razglasil direktorij, da se bo raamotriva-lo o sistemu uprsve in volilo na novo S direktorjev, "katere nekatera društva ne pripoznajo pravilno izvoljenim na zsdnji rodni delniški seji, katera se je vršila januarja t. 1."? Ako bi bili vai delničarji in člani direktorija prišli na izredno sejo SNI) z namenom rešiti omenjeni dve točki, zaradi katerih je bila izredna eeja sklicana, bi seja trsjsls kvečjemu dva večera. Ako bi bili razkrinkovalci "rdeče zarote" tolerantal, bi priznali. da "levi blok" je bil toleranten in ae držal razprav omenjenih dveh točk, kolikor se je aploh v dani situaciji bilo mogoče. V deenem bloku so bUl ljudje, kl so prišli na sejo z mrž-njo do gotovih oseb; ki so bili na takozvaiji "levici," kar ao trdno pokazali. Prida poročilo tajnika doma na glanovcaje, predlog Je bil od "levici,M da ae slavospev o naših trgoVcih črta Iz zapisnika. O tem se Je glasovalo dvakrat in aicer po glavah Je bil predlog z večino sprejet. Takrat se je našim Velikim" pričelo vrteti v glavi. Well, če "visokost" ne vleče in mržnja do "pislih," bo treba z lažjo. Iznašel ze je Mojzes in priglazil za besedo. LeJ ga spska. "Levica" dela po navodili is Chica-ga, drži neko pismo v roki, v katerem pravi, da ima zadevne dokaze. "Levica" bruhne v smeh, na kar je on gotovo računal. V kratkem čaau se "veliki" mož odstrani In pozneje nI bilo več prilike aa konferenci, da bi se ga pozivalo, da prečita plamo, v katerem ao baje navodila iz Chi- Zadeva je bila zelo dobro pretehtana in gotovo v soglasju z načeli "K. of G." Na desnici ae je usidrala taka mržnja napram "levici," da v slučaju, da bi ae nahajali kje na jugu, bi bil Sla-kovlch in par drugih v nevarnosti. da bi jih linčall. Ljudje "in-teligentl" in čaenikaraka poročevalca so takoj prijeli za bilko in poanemali papagaja. Na zadnji redni direktorski seji je bil dr. Mally pozvan, da razkrinka člkoško zaroto s tem, da prečita dotično plamo. Prvič predaednik vrže zadevo z dnevnega reda. Pod rasno ga ponovno poaovem, nakar on odgovori: MCe aem rekel 'Iz Chlcuga,' lah-ko bi bil tudf rekel 'iz New Yor-ka ali Buffalo', Da sem rekel 'iz Chicago,' aem Imel gotov vzrok za to." Piama nI, dokaza ni. Bila Je laž- To Je bil vzrok, ki je povzročil celd kontroverzo in blamažo S. N. domu. Krivdo pa ata lokalna časopisa vrgla na rame "levice," najtežje breme kajpada na Hiskovl-cha in aociallate. Pri njih nt nobena atvar pre podla, prenizkot-na. a katero bi uničili nasprotnika, aamo da zadoattjo svojim namenom. Sedaj ao Se spraiHH na kulturno organizacijo, na najboljši pev. zbor v Ameriki: nad "Zarjo." Uničiti Jo hočejo, ker je "Zarja" prišla do slave pod socializtlčnim praporom kot odsek kluba št. 27 J8Z. Dobili so nekaj dobrih pevcev na svojo stran, kateri delajo v njih nečedne namene. Kako ae bo zadeva končala*, ki Je žalostna za slovensko delavstvo leCIcvelandu ln drugod, bo iMiročano pozneje. Zavedni slovenski delavci v flevelandu: rokavica Je vržena ln ml amo primoranl Jo sprejeti. Reakcija hoče poatati absoluten diktator nad vaemi institucijami. To ao tiatl, ki so odvisni od naa. DomišljuJaJo pn si, da smo ml od njih. Zadnja kontro-verza pri SNI) Je pokarala, kako močna železna roka vlada nad obema lokalnima listomd; Ista roka tudi izteza avoje prste po vs«m, kar more doae< i. Pogon na aoc. klub in na pev. i bor "Rarja" mora vsakega zavednega delavca opogumiti, da aprejme del hoja ter atopi v organizacijo, ako mu Je le mogoče in ae a združenimi močmi bori proti reakciji ne glede ali Je akw venska, nemška. Judovska Itd. Namen vsake reakcije jg, poniževati delavca ln poveličevati sebe.—Louis Zarbo. V obrambo Joka Langerhoka stranka. Pravi, da socialisti niso (mali prilike pokazati z o-ztreotpa izvedenje svojih htev, ker ne vladajo. Kjer so bit pa Izvoljeni, so povsod delo-vsli za delavske intereee. Prične navajati delo pokojnega Berger-ja v kongresu, ki je bU edini delavski zagovornik v nižji zbor- Bridgeport, O.—Pazno sle-1 niči, kar je dokazal a številnimi dim zadevi glede aobrata Johna predlogami za izboljšanje delav-Langerhotca iz Johnstowoa, Pa. »kega položaja. Ako bi med ao-Ker poznam osebno več oeeb v cislisti, republikanci in demokra- Johnstownu, ki ao bile zapletene v to afero in ker vem, da br. Langerholc, kot mali trgovec, je človek, ki bi dal vse za delavsko stvar ln je vnet delavec za SNPJ, ne pa kakšen ogabnež, kot ga nekateri hočejo Javnosti pri ti ne bilo razlike, bi bil kongres gotovo uzakonil Bergerjeve predloge, ne pa jih enostavno ignoriral. Navaja še druge alu- bi bili socialisti v večini v kon- kazatf, zato rečem le to: Ce bi! gresi», pravi, bi imel ameriški Slovenska narodna podporna Jed-nota, ali pa soc. stranka Imela kaj več članov kot je brat Langerholc, tedaj bi danes prav gotovo bile drugačne razmere kot ao. Ne zagovarjam br. Lnnger-holca iz ooebnlh namenov, pač pa ga zagovarjam kot dobrogs sóbrate In vnetega delavca sa delavako atvar, ker, se je kot tak še vedno Izkazal. Pridi k nJemu katerokoli uro hočeš, « namenom, da delaš v korist 8NPJ, in našel ga boš vselej pripravijo-nega, da ti bo šel na roken/Težko pa dobiš naše kričače, kl so delavni le tam, kjer jim nese. Javnost naj ve to, da ogbrat John Langerholc je aobrat, kl je še marsikaj storil za SNPJ in delavsko gibanje. Iz akušenj vem, da jih je bilo že veliko, ki ao začeli trgovine, pa ao obrnili delavaki stranki in vaemu, kar diši po naprednosti, hrbet. Tega pri aobratu Lan-gerholcu nI. On dela za atvar kot poprej. Zato ao rojaki lahko ponosni, da Imajo med seboj v Johnstownu rojaka kot je on. Nikar ne dopustite, da bi ga blatili ljudje, katerim je napredek deveta briga. Bratu Langarholcu pa kličemo vai zavedni delavci in sobratje, naj ae nikar ne ozira na oaebne napade, temveč naj gre naprej po poti, katero si je začrtal, ter naj še deluje za napredek delavstva! £ * Joseph Snoy. ' Pogovor o "revoluciji" 5 Milwaukee, Wle.—Bil sem v neki družbi, kjer smo se pogovarjali o sedanjih razmerah in kakšen učinek imajo na delav-atvo. Da so alabe, amo priznali vsi. Potem smo prišli na pogovor, kako jih izboljšati, oziroma kaj storiti, da se olajša življenje, kl postaja vedno bolj neznosno za delavstvo. Nekateri ao ae zavzemali za remeduro, ki jo propagirajo ko-muniati, drugi amo bili mnenja, da je eoclaliatlčni način boljši. Argument je bil, da bi komuni* ati ravno tako postopali a kapitalisti, ako bi prišli na krmilo, kot zadnji poatopajo z delavci. Torej politika zob za zob. Nekdo je rekel, da je pravilnoet te taktike veliko vprašanje, ker za obratovanje kompliciranega industrijskega sistema Jastreba, zmožnih ljudi in znanatvenHcoy,, ki morajo pohajati vacucilišča Cialis tov v prid delavstvu. Ako „ u ^ spo ^jlepU „hv^iu. jem. Pinancijalno izvješče Središ-njeg prosvetnog ocfeora od 1. j fin. tfo 31. mjtja 1980: pHaiitci ad 1. Jas. šs 11. «e|a 1SSS: Ostalo u blag. od proftla god.. S 26.50 Fob. 3. J. Stantič, za oglasa.. <7.60 Fab. S. J. Stančič, t*laznice od 3.00 Jev, tehnikov, kemikov, upraviteljev itd.—pa ni na komuni* stični atranl. Doetavl, da je tudi v vladi treba zmožnih ljudi iif de komunisti ne polagajo veliko važnost politični akciji. Tretji dostavi, ds ao komunisti za kaj hujšega In da je njiai |K>litika prepočaana atvar. Svoj* atvo politike—vaaj v Ameriki—. Je tudi to, da kandidat za politični urad pred volitvami vae obljubi. celo take atvari. kl jih nI* k dar ne more doaeči, predvsem pa daje obljube delavcem. Ka-dar je pa lavoljen. obrne hrbet delavstvu, kl mu je dalo glasove ln deluje za tiate, ki so mu po* adfrall do Izvolitve z majhnim številom glasov ln z veliko vsoto denarje. To atori. ker pričakuje od, njih nadaljnjih denamili sredstev. Taki ao aociallatl. republikanci ln demokrati, doatavl nekdo. Njega prime drugI debater, ker meče socialiete v republl* kanako-demokratakl koš. Praxi, da Je to navadno natolcevanje In podla laž. s katero akušajo ko-munisti diskredltlratl socialista, In ako Je med njimi kdo. kl ver-jame takim natolcevanjem, tisti gotovo ne potna socialistične kapitalizem primeroma kratko življenje. Mar nimajo kapitalisti velik atrah, če je le ^ar socialistov v državnih póetavoda-jah in meatnih »zbornicah? Metati jih v en koš z republikanci in demokrati vred ni pošteno. Komunisti pravijo, da se v kotlu kuha ip da bo kmalo skuhano.. Torej revolucija v bližnji bodočnsati, nekako v šestih mesecih' Dragi delavci komunisti: mar ne veete, da je predsednik Hoovar vrhovni poveljnik armade femornarife? Ali ne veete, da; ima mornarica velike bojne ladjev ki ao opremljene z najmodernejšimi topovi? Ali ne veste, da imajo vojaki puške in drugo morilno orožje? Ali ne veste, da ima .mornarica in armada veliko floto, bojnih aeroplanov in neiz Črpno zalogo bomb ln, strupenega plina? Yes, ameriška vlada je pripravljena vaak čaa zatreti revolucijo in vsak upor, enako kako* Je pripravljena ruaka vlada zatreti vaak punt. Kdor misli, da se bo ljudstvo v celoti apuntalo na poziv komunistov ali pa kake druge akupine—ta je največji nevednež in naivnež, ki čisto nič ne koristi delavskemu gibanju. Izboljšanje ustave ali pa sprejetje ie boljših zakonov je samo na sebi majhnega pomena. Važnejše je, da ae dobri zakoni en-foralrajo, slabi pa odpravijo. Kar aa tiče ameriške ustave, aaj tudi ni tako alaba. Mar ne slišimo dnevno, kako jo oblaeti ln kapitalisti kršijo z zanikanjem raznih državljanskih pravic in z brutalnim postopanjem napram atavkarjem in delavskim agitatorjem?! Nikjer v uatavi nI zapisano, da se delavci ne smejo organizirati in da nimajo nobenih pravic, kapitalisti pa vse. Zgradimo močno delavako politično gibanj e^ tako, ki bo prežeto a socialističnim duhom in videli boste, ako ee razmere dajo izboljšati ali ne. Potom politične akcije a pomočjo atrokov-nlh in drugih delavakih organizacij, delavstvo lahko dobi tudi kontrolo nad vlado. Ta moč je v glasovnici, katero pa delavetvo še ne zna rabiti v svoj prid, kar je na škodo delavztva samega. Joeeph Ule. pada se od prvega do zadnjega uf^jalpga odbornika in se jim pradbifcivs, da ao podkupljeni po delodajalcu, pa če ao že ali ne. V* katerih unijah je vgnesdena korupcija, je prišlo do tega največ radi brezbrižnosti članstva in plehke delavske zavednosti. Petmesečni St. Louis; Mo.—6 red i¿nji prosvetni odbor je zaključio prošloj ajednici, da pašaljem o-vaj račun i izvješče i na "Pio-avetu", pak vam aboga šaljam ovo izvješče. aa že|jom, da bi ga Ukupno .............«... .S «7.00 Msr. 1». T. Spack, ss oglase..« 16.00 Apr. 16. Stani sa oglasa.. 88.75 Apr. SS. Stan¿i¿. sa ogíaso.. 1S.75 U kupno ..................152.60 Maj 1. Cipci aa zabavi C7. a- prita ...............S21S.t0 Cvsčo .............. BM Garderoba .......... 4.30 Ulaznico na ulasu ... 58.00 U las nice v predprodaji WJM Maj 21. Ods jok 340 HBZ, ulaz- ' | nico od banketa............ 6.00 Uknpno ..................$861ÄS Cjalokupni primitak do 31. ma-Cjolokup. prim, do 81. maja. .$461.86 IsdaUi od 1. Jsn. do 81. mala 1930: Fob. 17. Poétansko msrkice. $ .60 Mar. 8. Poétansko dopisnico.. 2.00 Mar. 11. T. Spöck, za utjori-vanjo oglasi ............. 1.25 Ukupno ..................S 8JK Apr. 16. J. Weber, kapara za glasbu ...................S 10.00 Apr. 16. M. Aatié, msrkice i papir za zabavu 27. aprila 10.13 Apr. 16. Poitanike mark ice.. .30 Ukupno ..................S 24.43 Maj. 1. Oatatak za glazbu....$ 48.00 r Cvočo .............. 8.35 Dvorana za zabavu 125.00 Pife i cigari ........ 86.92 Hrana .............. 8946 Tizak ............... 12.00 / Rasno .............. 2.90 i Hrv. Sokol rad sa stolov« sa bankot..... 2AA0 V pojasnilo Elizabeth. N. J.—V tukajšnji blljHnf na Staten Ialandu, poleg h^vega mostu med Elizabethom, dolga leta. Teh ljudi — inženir* N. I, ln S. I., Je družba United States Engineering Corp. začela delati konstrukcijsko delo za Gulf Reflning Co. Delavci te družbe ao bili organizirani inl ao imeli pogodbo z družbo. Na novem delu pa ja družba začele uposlevetl neunijske delavce z neunijsko plačo. Niaem še bil Izdajalec delavekega razreda v bol u za delavake pravice in tudi sedaj ne bom, čeprav eem brez dela in zraven še zadolžen zaradi bolezni v letih 19M-1929. Jugoslovanom ne evetujem sedaj aem hoditi sa delom, aaj Je tukaj na tisoče delavcev brez dela. Največje tcAkoČe in zlo za organizirane delavce eo takšni, kateri ne čitajo delavskih časopisov in med takšnimi se najdejo oaebe, da znajo dobro lagati o delavakih voditeljih. Kdo Je kriv. če Je unija propadla v kakšnem kraju? Bresbrlšnl člani z lažnjiviml govoricami o unijskih voditelj Rt. Ako unijakl voditelj ni dober, ae izvoli drugega na njegovo meato. Ker pa brezbrižni čkmi ne pridejo na aeje, ker Je treba plačati unijskl asesment, pa pustijo, da unija razpads. Potem Je pa ogenj v strehi: vsak voditelj Je kruk, isdajalec Itd. Na- t-. f -. ..... Ukupno ..................$340.92 Ukupno isdsto od Jan. 1. do 31. maja .................$865.20 Oitojo u blag. 81. maja 1931..$ 96.15 PAgiedano i potvrdjeno po nadzor nom odbora 21. maja 1980. Victor Cernich, tajnik. Konferenca csllfornijeke feders-. cije SNPJ «Sen Frandeco, CaM^-V aml-ifir zaključka prejšnje kemfe-j renče severno-callfornijake federacije društev SNFPJ, pozivam zastopnike društev federacije, da se udaleftljo prihodnje konference, katera se vrli v nedeljo dne 29. Jurija ob 2 popoldne v prostorih društva wLand of dam» 2872 E. 9U» st., Oak laad. Calif. Za uspešno sodelovanje federacije je potrebno, da ae vsi zastopniki redno udeležujejo federacij sklh zborovanj. Na dnevnem redu je vqč vodnih vprašanj tikajočih ae programa federacije. Zborovanja ae lahko udeleži vaak dobroatoječ član ali članica SfcPJ. Na avldenje v nedeljo dhe 29. junija! ;i . Antbony KasteUc, tajnik. Šolski Los Aafeiee, Cal. — Dejotfn, da je Aoteki odbor odklonil di plome nekaterim dijakom višjih šol radi njihovih radikalnih idej, Je vzbudilo precej aaalmanja in kritike. Proti postopanju odbora so nastopili celo meščanski časopisi, ki grajajo akcijo, ker ustvarja nevaren precedent Dijaki, katerim eo bile diplome od. klonjeite, so Imeli odlične rekorde v študijah To je napotilo Ch*riee C. Sagerja, člana mladinske lige aoc. etranke, da Je proetavoljno vrnil diplomo z Izjavo, da je ne mara, ker ee tudi on prišteva med tiste, ki Imajo drugačne nazore o kapitalističnem sistemu kot člani šolskega odbora. "Vračam vam diplomo," pravi Sager v htjavl, "da taka pomirim avojo veat M M me tofttta. ako M molčal la s Dr. Herauf Schlesinger: Kdo piti kave Prevelika bojazljivost oropa mnogo zdravih ljudi poživljajočega in oavežujočega nasadila, ki «a nudi kava. Redko ae primeri, k| jih je ^ ko mor. ie sam prei.v jati ker ne je z ,4V0 rMbil ¿ipo. Imel j. tu dobe posla. To «a je del, časa ^eno ,obanjo. ^ravnii dr mučilo m potrlo. V petek zvečer Globočnik e vele, ,,ti je legel in ni vstal ne v soboto ne VJ^^U- t^' 'ft ltTreievalntm ITm"* v »ko bolnico. Zelo malo je upanja, redkobeseden in ves zamišljen.,V , , . D . . vrlT 'xa nedeljo, ko so šli žena in otroci dft bl Remtc osiml ilv' Negreču iiril .v. --------------- — /*!«.. Je tem bolj tragična radi nak bil aprila izključen iz ljubljanske |na sprehod, je ostal Jontes do- ** realke, ker je pohajkoval in ne- |«na m ležal v postelji. Ko so se ¿^tvu redno obiskoval šolo. Vse to krmili z izleta, so legli spat, zju- \ ¿T* pa pičla plača je na Jonteaa zelo vplivalo in često je tožil ter pretilo, da bo vsemu napravil ko- traj ob 4. pa je Jontes vstal ter fanta. -- V izvršil usodno dejanje/ Wiau Nov<*ft m€Bta Na zasliševaiiju SJ ve orav g« ™ k očetu orožnl- P"Urdn,žTn^i mrail* ne" saj nič, kako je streljal, ve le, # je «p Alojzij firem, „ec. A družine nI mrzil, ne, saj >^ ^ g^ k služi kot orožnik v Južni Sr- nja samega se ne spominja na- ^iji. V nedeljo zvečer je šel v go-tanko in ne govori o tem. odkoier»* ^ nkr<* ■ Prepeljali so ga-v zapore sodi- vračal domov- je Se dan poprej, preden je streljal, napravil izlet v ljubljansko okolico z vso družino. 4 V nedeljo na izlet V nedeljo 25. maja so šli Jontesovi na izlet. Zvečer so se vrnili ter legli spat. Mirno je bilo kot vedno. Krog 4. zjutraj pa je Jontes vstal, segel pod blazino po revolver in začel hoditi po sobi gori in doli. 2ena Marjeta se je zdramila ter vprašala moža: "Kaj pa rogoviliš, Jože?" Jontes se je bil tedaj odločil, sprožil je Revolver in ustrelil v ¿eno, ki se je zgrudila kraj postelje na tla. Strel je zbudil sina Jožeta in hčerko Ahgelo. Oba sta naglo planila iz postelje in hotela priskočiti materi na pomoč. Jontes pa je vsekakor hipno zmeden in razpaljen po prvem strelu nameril samokres na hčerr ko in sina. Zadel je Angelo v hrbet, dočim je Jože naglo udaril očeta po roki in ga je tako njemu namenjeni strel samo oplazil po roki. V kuhinji je spal starej-fti sin France. Ta je planil v sobo in zagledal mater in hčerko v krvi na tleh, brata Jožeta, ki se drži za ranjeno roko. Očetu je naglo zbil revolver iz rok, nakar je oče pobegnil ven in se zaprl v stranišče. Sin Jože pa je od- hiUtl na reševalno postajoT - "Nekaj strašnega ae je zgodilo*' je zaklical ves iz sebe službujočim reševalcem, ki so naglo zdir-jali v Prečno ulico ter našli na hodniku pred vrati krvavečo, nezavestno Marjeto, ženo, ter hčerko Angelo. Obe so hitro odpeljali v bolnico. Kmalu po prevozu pa je žena podlegla strelu. Obenem je bila obveščena policija. Stražniki so šli v hišo ter našli Jontesa v zaklenjenem stra-niAču. Zahtevali so, da odpre. On Pa jo dejal: Počakajte malo, že vem, kaj me čaka---Stražnik j« nato šiloma odprl vrata, na pomoč h ta mu prišla tudi okoliški nadzornik in še en stražnik. Ko ho šiloma odprli vrata, so na-*ii Jontesa sedečega na stranišči. iz vratu mu je tekla kri. Z Mcim rezilom si je skušal prerezi vrat, a si je prizadel le itian jšo rano. "Zdaj me imate, naredite z m'noj, kar hočete!" je dejal J""t okrevala. Materi pa je kro-*ls tik sres in je bils rana "7^'igno «m rt na. £»ip Jontes je bil rojen 1878 M Janžu na Dolenjskem, od šča. Mrk in tih sedi v celici. Poprosil je preiskovalnega sodnika, da bi smel iti kropit svojo ženo v mrtvašnico. Preiskovalni sodnik je dovolil in dva stražnika sta ga odpeljala v mrtvašnico splošne bolnice. Tam je pokleknil mu je prihajala skupina domačih fantov, ki baje tega orožnika niso marali. 2e oddaleč se je zdelo orožniku, da izzivajo. Ko so se srečali, so začeli fantje vpiti nanj ter so ga vrgli ob tla in ga začeli pretepati. Šrem je pred krsto svoje žene, "ki jo je Potegnil samokres in pričel stro-nam ustrelil, molil in drhtel. Po- U»tl ^ssdel us užbenca ms tem je začel kriliti z rokami in stne občine Jožeta Kukmana. dilo ae je krog 7. zvečer.. Po klancu navzdol je s prefcejšnjo brzino vozil kolesar Lovro Remec, Žagar in posestnik na Prim-skovem. Hitel je z gasilske veselice na Bregu domov. Nasproti pa je pripeljal avtomobil, ki ga je šofiral.Ivan Polak, ljubljanski industrijec. Oba sta se hotela ogniti v isto smer in tako je postal karambol neizogiben.! Kolesar Remec se je z vso si ki FROJBVBTX ljučjs, ds sta si Pollak in Remec stražniki so ga morali odvesti nazaj v sodnijo, v zapore. Bil je spet miren in molčeč. ^ Pogreb ustreljene Jontesovo vdove je bil v torek 27. maja popoldne. Dnevi nesreč in pobojev Ljubljsns, 27. maja 1930. Zadnji dnevi tfd v znamenju fičšreč ln pobojev. Poleg strašnega zločina v Ljubljani, kjer je Jontes ustrelil svojo ženo in ranil hčerko ter sina, ima Časopisje poročati o mnogih drugih nezgodah in tudi pobojih. Žrtev Savine. — Deževje zadnjih dni je dalo mnogo vode in vse reke so znatno narastle. Tako tudi Savinja. To je postalo za posestnika Pošebala iz St. Lovrenca pri Preboldu usodno. Star 70 let je šel s svojim 17-letnim sinom z vozom po pesek onstran Savinje. Moral bi iti čez niost, ki je dosti od rok in je pot daljša za tričetrt ure. A kmetje v tamošnji okolici so vajeni, da vozijo s konji kar preko reke, preko valov. Tako je tudi nameraval Pošebal. Tja bo šel preko reke, nazaj pa pojde preko mostu. Pognal je konje proti reki, a konji kar niso marali v vodo. No na priganjanje so vendarle začeli bresti reko. Valovi so se zsgs-njsli v voz, ki se je precej glo> boko pogreznil ^ reko. Voda je segata konjem do trebshr.. Sredi reke so se ustavil!. Voz je >ače lo spod naše ti. Oče in sin ¿ta spoznala nevaincst položaja. Sin je za jahal konja, oče pa ji priganjal s šibo. Vrda.pa h dvignila dno voli in Pršebal J« bil naenkrat sredi valov. Oklepal tt je sprva nekih desk, a valovi so ga potegnili s seboj. Sir se je krčevito držal konja in je tudi malone Že izginil v vodi. Le glsvs je še moVk iz vode. Vendar mu je po naxvet*j in na borenje de- _____________________ lavcev t obale urpelo, oktenitl ko- je zdaj nameščena tovarna, v hI nje proti bregu in se rešiti. A o- ^ kjer se je rodil pripovedova-četa ni bilo nikjer več. Iskali so |ec bajk, je zdaj vrvenje strojev, truplo n ga niso našli gkok v globino. — 18-letnl mu Kolesarska nesreča. — Cim Je tec fttefan Copnjak iz Vadarcev prišel majnik s svojim nedelj- v Slovenski Krajini je v nekem lOcfm solncem (delavniki so po- topolu odkril, da sraka gnestfl v navadi kar deževni), se je otvo- njem. Hodil je opazovat, a ko je rila že avtomobilska, motociklič- videl, da srake ni "doma" In da na in kolesarska sezoni Tako je eo v gnezdu bržkone sami mla-to nedeljo pasiralo Kranf v raz- dlči, je splezal na topol. Geesdo nlh smereh krog 150 avtomobi- j« bilo popolnoma na vrhu. Pod lov, katero število ps se bo kma- «trokom so se veje lomile In šilu povečalo še zs kskih 300 vo- bile, a fant je spl<*zal prav do zil. Sredi poletja prrdrvi sknsl gnezda ter je gnezdo razdri Kranj vsako nedeljo do M» vo-fpotem pa kratko malo ne oziraje zil. Da so potem na teh gorenj-Ue na globino, skočil na zemljo. *kih cestah kaj pogoeto nesreče, Obležal je kot mrtev. Zlomil si ki zahtevajo I udi človeških »r- j* obe roke is čeljust, dobil ps je tev. — V nedeljo zvečer se je ns »udi notrsnje poškodbe. Prepe-meatni meji Krsnjs prip^tlls ne-||ja|| M f« v bolnico v Morsko srečs kolesarja, ki bo skoro go- ftobotn. Bržkone bo doma iz Lešnice, občina Sv. Peter. Orožnik je oddal štiri strele. Kukmanu je strel prebil črevesje. Njegovi tovariši so ga prenesli do hiše posestnika Zalor-ja v Ločini, kjer so prosili za voz ter na samotežu odpeljali ranjenca v kandijsko bolnišnico. Ranjenca so v bolnišnici takoj operiralia- je kljub temu podlegel v pondeljek popoldan. Orožnlštvo je uvedlo preiskavo ter ugotovilo vse napadalce kakor tudi ves potek pretepa. Toča v Slovenski krajini.—V nedeljo opoldan dne 28. msjs je 81ovenska krajina bila hudo prizadeta po toči. Nebo se je popoldan stemnilo in iznensda se je vlilo z neba In vasi so se spremenile v luže. Potem se je prl-podil še vihsr, ds so drevess ksr pokala. Vmes pa je padala huda toča, da so vse gorice pobite od nje. Potoki so v nekaj hipih tako narastli, da se je bilo bstl poplav. Mnogim mlinom Je podrlo kolesa in niso mogli obratovati. Polja je voda zasula z blatom, toča pa Je bila tako velika, da so jo v Bukovnici baje še naslednji dan lahko kar grabili. Vse vasi, koder je divjala toča, so težko prizadete. Skoda je velika in zg tiste krajo še posebej usodna^ > :t!i) 100-letnica rojstva Ljubljans. 2&. maja 1980. I v pedeljo ju^jja bo Mengeš pri Kamniku praznoval 100-let-nlco rojstva pisatelja Janeza Trdine, ki se je rodil 29. maja 1830 v Mengšu. Na slovesen način bodo odkrili ns rojstni hiši spominsko ploščo z napisom, da Je bil v tej hiši rojen veliki pisatelj Janez Trdina. Jsnez Trdina je zlasti zatlovel s svojimi Imjkaml o Gorjancih. V hiši. kjer se je rodil Trdina, lmziv Id ii obogatili Bombaž (cotton) je "kralj" ameriškega izvoza is za več kot sto let in je ohranil svojo krona prvenstva tudi v letu 1929, ko je skupni izvoc Združenih dr« žav prekoračil 5000 milijonov dolarjev, prvič v normalnem času. Bombaž je bilo prvo izvozno Hlago, pridelamo od evropskih naseljencev v Novem svetu že pred 438 leti in še vedno ostaja glavni predmet izvoea. Ali nle govo kraljestvo ni več tako si« gumo, kajti Ima v mašinerijah nevarnega tekmeca. Izvoz bombaža je namreč do« segel svojo višino 1. 1925 in od tedaj se je zmanjšal za četrtino. Med tem časom pa se je vrednost izvoženih strojev kar podvojila. Ako vrednost izvoza strojev v L 1930 preseže vred-nost izvoza bombsšs, bo ts oko!, nost pomenjsls vslen zgodovin« ski preobrst v trgovini Združenih držsv. Pomenjalo bo, da Združene države, ki so bile zs tri stoletjs glavni svetovni rezer« vsr surovini) bo sedaj postale glavni tovarnar vsega tfveta. Že sedaj znaša skupna vrednost manufaktumega In ,polmahufak-turnega blaga tri petine vsega ameriškega leeoss. Imeli smo do sedsj le dvs resnična "kralje" izvoza: bombaž in tobak. Tobak je krsljevsl naj-prej tekom 150 let, potem pa je kraljeval bombaž sto in petdeset let. Ko je Kolumb odkril Ameriko, je pričakoval, da bo odnesel zlato in začimbe (splces), sli Indijanci, ki so mu ponujali svoje blago, so prinašali bale bombaža in papige^1'Povrnil se je domov brez obljubljenega zlata, obljubil pa je španskemu kralju in krsljici, da ga prinese po dru-gem potovanju, In Izjavil, da nova zemlja utegne biti vredna kot izvir raznih drog, bombaža, masti, aloe In rabarbare. Vzllc njegovemu prorokovanju Je grški otok Kios še danes po 2000 letih glavni izvir suutlke (neke smole). I^H njana s sladkornim sokom (mo-laasea). Sok aladkornega trsa je bil v porabljen za iadelovanje rums v Novi Angliji, rum pa je bil vporabljen za nakup sužnjev v Afriki, in aužnje so prodajali južnim veleposestnikom za tobak, za katerega ko dobivali gotovino na Angleškem. Značilne poteze modernega a meriškega izvoza so produkti s-meriške iznajdljivosti: šivalni stroji, varnoatne brivne britve, kešregistri, avtomobili, avtomatični stroji in fonografi. Ameriški izvoz je doživel t kom treh atoletij pomemben razvoj: 1780—7 milijonov dolarjev, 1850—akoraj 72 milijo-nov, 1930—5157 milijonov dolarjev.— FTLIS KDO NE SME PITI KAVK (NadaljevaaJ« s 8. strani.) To akromno kramljanje kaže, da se mora duševni delavec zelo omejevati, kadar išče pomoči pri svojem delu v kavi — vsaj, če< hoče samemu sebi In svojemu zdravju dobro. Nervozni (in kdo ni danes nervozen?) ter organič-rio bolni človek pa mora slediti sdrsvuiškemu nssvetu ter piti kofeina prosto kavo ali pa na to pijačo popolnoma resign i rati. Kavarnarjl pa so ssvoljo tega lahko popolnoma brez skrbi. K*» kor doslej, bodo lahko #e zans-prej kuhsli ksvo brei kofeina s-11 ss polnovredno ksvo nsjboljše vrste. Zsksj zdravniki bodo je-dva mignili s mezincem, da bl jim odtujeval! goste. Saj so še tako vneti kavopivci navajeni izprazniti poleg skodelice kave tudi neksj Čsš vode, ki psralizl-ra učinek kave in spravi organizem na tir normalnega sdrnvjs, ki ae previdno izogiba nevarnosti zsstrupljenjs. Ogromen stroj ss papir.—Neka tvornica v Kanadi si Jo nedavno omislila papirnico, ki jo brez pretlravanjs smemo imenovati velikansko. Ssms jeklens pločs meri 27 m 40 na 7 m 50 porsbne širokosti, to ps s hitrostjo kskih 300 m ns minuto. Družbs lastnica tvornlce upa na proizvodnjo 180 ton na dan, kar znsšs poprek 4500 skladov sli ri sov 76x112, po 40 ^g. Stroj, ki Ribs treska (codfiah) je pOT«*' višku današnjega papirništva in mehanike, je 90 m dolg in blizu 1300,000 kg težak. Za njegov pogon Je treba o-koli 2000 konjskih sil. Kdo lau prav? Kmet je prišel V mesto ns sejem, ds kupi krsvo. Ko Je hodil po mestnih uliesh, Je šel mimo trgoves z bicikli, ki je rsv-no nsrsvnsvsl motoclkel. Oče, ksj ko bl si tudi vi kupili tskšenle motor t ogovori trgovec kmets. — Čemu ml bo let — I, v mesto se oosis vozili ns njem sli ne 7 — Ne rečem, ds bi ne bilo pripravno, smpsk si že rsjšl kupim krsvo. — AU, očka, vi bi bili strašno smešni, ko bl prljahalf v mesto ns krsvl, ksj se vsm ne sdiT — To Je že res, ampak jaz mislim, da bl bil še veliko bolj tra- j« poslal na past, ko bl začel molstl motor. ; 1 tv.l ... «< wt...tritmi je tudi Njegova žena. Pred I k™ podlegel poškodbam. Zgo- podlegel. vlekls prve angleške In frsneo-ske*pomoršČske k soverno-ame-riškl obali. Prvi produkt, Izvožen iz kopnega na Angleško, je bil bržkone Msafras (koren a-meriškegs lovorjs), Bil Je izvožen ns Angleško še pred prihodom pilgrlmcev (romsrjev). Veliki brodolastniki so gs rabili za kuhanje nekoga čaja, ki so ga dajali mornarjem, češ, da jim ohranja dobro zdravje. Ko se Je kapetan Newport povrnil na Angleško, potem ko je tukaj izkrcal John Smiths in njegove pustolovce, ksterl so u-stsnovlll Jamestown 1. 1607, je odnesel > seboj malo zrno zlsts in tovor pirits.(neke železne rude), misleč, daje ts ruda zlsto. Izkazalo se Je, ds tovor ni bil veliko vreden, sli to gs nI ozdravilo. Drugič je šel v Novi svet in zopet prlnespl tovor ¿Irjts. Kapetan Smith j« poslal ns Angleško tovor hlodov cejlre, ds'KsJ ps vi prsvlte? vsaj pokaže svoji družbi, da nekaj dela v pokritje družbinih stroškov. Kfflalu i »a je tobak prinesel bogastvo VlrglnlJI In naselbini Jamestown. Zsnimivo ji primerjsti glavne predmete izvoza v koionljal-ni dobi in dsndsne*. Zsporedno po vsžnostl so bili prsdmetl Izvora v kolonij sin i dobi sledeči: Tobak, ribs, pšenica, rlž, pomor-ake potrebščine, I mi igo, kltovo olje In ribja kost, kofts, železo, lug, prekajeao meso, konji. Dan danea pa Je red sledeči: bomba«, stroji, petrolej, svto-moblll, mesni produkti, železo ie Jeklo, pšenics In moks, bsker, tobak, ssdje, msnufskturirsn bombaž, prodbktl žag Od I. 1631, ko j« bila sgraje-ns prva ladjs v Plymouthu, Je brodsrstvo postalo velike vsžno-stl. V Ameriki zgrsjene jsdr nice so uživale dober gtss ln, ko Je izbruhnils revolucija, ens tre. t jI na vseh ladij pod snfisško zastavo Je bila zgrajena v Ameriki ... Riba. rum, sužnji ln tobak so igrsJI glavno vlogo v čudni kombinaciji ta prve izvozne In u-vozne atneriške trgovine. Traka, ulovljena od bnatonsklli In ss-makih rib&v. je blls izvože-ns v Za pad no Indijo le "Is mdar m »rti" ■ » Chicago. — Charles Cay wood, Pred kratkim so na Dunaju »tar Gf> let In doma is Hammon- ponovill znameniti Foucaultov poskus a nihaiom, a katerim je alavni francoski učenjsk 1. 1852 prvikrat strogo znanstveno dokazal, da se naša zemlja res su-če^okrog svoje osi. Pred dobrimi 300 leti je bilo to naziranje, ki gs je prvi osvojil Gsltleo Gslilei, od svete inkvizicije v Rimu obsojeno in prekleto, kot "prismojen, absurden In krlvoveraki na-uk." Dsnes se nam vidi samo po zebi umevno in niti ne zahtevamo več dokaftov zanj. Navzlic temu pa je omenjeni dokazilni poskus z nihaiom, ki ao gs prvikrat napravili v pariškem "Pan-theonu" ln sedaj na Dunaju, ne-nsvsdno zanimiv in se človeka globoko dojmi. Poskus temelji ns pojsvu, da nihalo (n. pr. na daljši vrvici obešena utež) niha zaradi Vztrajnosti vedno v eni in isti smeri, prav za prav v isti ravnini, ne glede na to, kako ln kam se premika dotičnu točka, kjer je nihalo obešeno. Svojo nihalno ravnino ohrsnl zaradi tegs tudi napram gibanju in vrtenju zemeljske oble. Ji ko bl takšno nihalo obesili nek ju na. ,aevernem ali južnem tečaju, potem bi enkrat pognane nemoteno nihalo v svoji zsčetnl ravnini, medtem ko bi se zeipljs pod njim 1 ops-zovslcl vred vrtsls od zspsda proti vzhodu. Nam opazovalcem bi ae kajpada videlo, kakor da nihalo nenehoma menja svojo nihalno ravnino napram okolišnlm predmetom, to se pravi naprgm zemlji, in da ae nJega nihalna ravnina natanko v 24 urah zavrti okoli In okoli* V resnici ps se seveds v tem času ssmo zemljs zsvrtl enkrst okrog svoje osi, Poskus js sevs moči nsprsvitl tudi v kakem drugem krsju severno sli južno od ekvstorjs, sko se upošteva legs dotičnegs kraja ns semelj-ski obli. V vseh krsjih enake zemeljske šiHne se poksie isti rszultst. (alavni pogoj za natančnost poskusa Jo, ds Ime nihalo veliko vztrsjnoat, kar ss doaežs s tem, ds Ima utsš čim večjo gmoto In ds Js obešens ns ksr moči dolgi vrvici. Pri poskusu, ki so gs nsprs-vili ns Dunsju, so uporsbljsll nihalo is »0 kg težke krogle, vi-h4»čo ns 42 m dolgi, ns stropu pritrjeni žici. Eksperiment je u-apel ns nsjpopolnsjšl način in ga bodo v bedeče, tako da bo dostopen obttnstvu, še večkrat ponovil! v dunajskem Prirodno zgodovinskem muzeju. Iftko se bedo ljudje lsbko ns lastne oči prepričali (Čeprsv se to dsnss nikomur več ne zdi potrebno) o pravilnosti Kopernikovega in Oslibljevegs nsuks, ds zemljs nI središče, okrog ks-teregs se suče vs« svst, marveč, ds Js asmo plenet, ki se kskor še nebroj drugih večjih In msnj-šili suče okrog solncs; nsuk, ki gs Js cerkev nekoč pobijala s vso močjo in vsskršttfml sredstvi, gluhs In fclepe za vs# dokaze, si Jih je ssvrsčsla sumo s nujo da, ima alabo srečo s samomorom. Zadnji petek je naredil štiri različne poskuse in revež še živi. Najprvo je skočil v reko Grand Calumet. Policaj gs je potegnil ns suho. Uro kssneje si je prerezsl »Ho ns roki. Spet je bil policaj v bližini, ki mu je obvezal rano, naredil mu je pridigo in ga Izpustil. Nato je hotel skočiti pod vlak ln stražnik ga je rešil ter mu dal dolar. Z dolarjem je šel v lekarno in al kupil joda. ki gs je Impil. Odpeljali so ga v bolnišnico 8t. Margarete, kjer so mu isčiatili >lorier. Zvišanje plač učiteljicam > Mlnnespolis, Minn. — Učiteljice v Javnih šolah bodo deležne zvišanja plače s pridelkom prihodnjega meseca. Šolski odbor je alcer obljubil svišsnje žo pred enim Istom, tods stvsr je morala/ čakati, ker ni bilo denarja v zadevnem akladu. Odbor obljubujc, da ae bo denar dobil s varčevanjem v drugih departmentlh mestnega prosvetnega odbora. Nekateri to Izjavo tolmačijo 1 redukcijo učiteljskih moči, Ako se bo šolski odbor odloČil ss redukcijo, bo naletel ns odpor od strani Ameriški učiteljske federacije. Illinois Ima 7,630,2N.1 prebival-esv ChIcago, — Ljudako štetje v državi Illinois Je oflcielno zaključeno In rezultat je 7, fcaatji" Ta kreljwa rmébéae |e tetfi afa<«taa aaaae reSI raiaifwfi la paSrelaeca ŠKIkaal« » atrwaatvi aa|< rae**»*!* <'»"pa4araka la aarlali» *l«l|ae|a rrnmmmmkmf mirmém pe ee#kU ak*»i»ifc kmmii, |» aa mm miikí mlmpmH |r Ia« le. Ss aa tmmmtmk I aeeetf se ka delasll Is S*pa4eeakaea la kaHaraaca vir|a. Saklar kaša ae kradla vlade reaal »ereeUi. , T' ~ * PROSVET* ROSA Potmi o dveh inah Spisal Angelo Cerkvenik Praavete) V mraku mu je sedela ob vmoiju. — R Vsi trije krenejo med pogovorom proti izhodu, ne da bi slutili, da je za njimi, Um na peronu, kamor meče svetiljka svoje zeUnkaett' žarke, ob njihovih besedah vxdrgetolo žalostno srce očeta Bivica in se bolj in bolj pogreza v obup. iv; % Kazalec kaže deset minut pred deveto in mož še vedno stoji na Utem mestu in kakor brezumen s svojo svetil j ko. Pred prihodom orožnikov bi bil morda še v sUnu v skrajnem obupu povedati svoje prikrivanje gospodu Robiou ju; sicer bi jih bil eHšal dovolj, toda sedaj bi bil olajšan. Sedaj pa, ko se meša v zadevo pravica, ko govorijo o pre-iskavah in poizvedbah, je že prepozno, štirikrat prepozno. O, kako se mu mudi domov, da bi povedal o vsem svoji ženi, da bi jo vprašal za svet! Se pol ure tesnobnega strahu. Hipoma se zdrzne: načelnik prihaja is pisarne \n gre proti čuvajnici. In glej ga, kako besen buU ob vrata I "Bivic, hej, Bivkl Kam vraga ie Je skril to stari pretka-ecn ' 0 V" "Td sem, gospod Robiou," od vrne' od daleč mdž z bednim glasom. * "Kaj počenjStte tu? Kaj pravite,' Bivic, jaz triumfiram. Komisar U SaintBrieuca se mi je v tem hipu opravičil. Pravkar so našli ¿oglasni kovčeg." Ali je oče Bivic slišal prav? V ušesih mu brair z dolgimi koraki gre preko tračnic in po nekaj korakih postoji ter vpraša: Kaj pravite, gospod Robiou T Slišite, gluhi postajate, Bi vic! Vpljem vam, da so našli kovčeg!" "Kovček? Kakšen kovčeg?" zajeclja Bivic, Glejte ga no, saj jih nI šest In trideset! Kovčeg z bankovci vendar!" "Ni mogoče." "Pa da P' In z vsemi osmimi nedotaknjenimi tisoči v njem. Brzojavill so, da je ležal v garderobi v Lamballu od torka zjutraj." Srce se očetu BJvIcu, ki slednjič razume, hipoma oddahne od težkega bremena in na itjego-vem obrazu, osvetljenem z luč Jo, s katero še vedno maha, za šari veselje nedolžnosti. "Srečo Ima ta konjski preku-pec," zaključi g. Robiou in odide. "0, da, načelnik, to je pač sreča!" pritrdil sUrl uslužbenec s čudnim naglasom. Ko ostane sam na peronu posluša smehljaje, kako mu bije srce, naposled svobodno. Njegovo srce, ki se že teden dni nI počutilo dobro pod tfjegovo bluzo: v svoji preprostosti pomisli, da Ima prav Uko srečo kakor konjski prekupec. In solze, debele solze, polne nežnosti orosijo oči poštenjaka. "To te bo izučHo, moj stari JošeT zumrmra. 1 • " s Ko se premakne zadnji vlak z mest*, z«vihti * roko in zažene med prtljago tovornega voza ••pošiljko, ki nI bila vknjižena." 3a svoje potovanje v Mana se bo oče Bivic zadovoljil s cekar jem Ivane LuUe. CKONBC.) Mik. Ne ve Uglednemu zdravniku In anatomu reče nekdo v družbi: "VI ate slaven anatom in gotovo poznate vae bolezni?" "Ne! Jaz aem kakor kakšen dober atrainik. Poznam vse u-lice. pa ne vem, kdo vse v njih sUnuje!" odgovori sdrsvnik a-natom. e Pri Izkušnji — Zdaj vam sasUvim še eno vprašanje, gospod kandidat! — Prosim, gospod profesor! — Povejte mi vsaj to: kako aU al upali priti k izkušnji tako nepripravljeni? Pri prodajalcu avtomobilov — Koliko porabi vaš avto na 100 km? — Ce sami \-oalU, 1«, če (meto šoferja, pe 1» do 20 litrov. • Pri izkušnji , — Kako ae prenUkajo planeti okrog sobica? — Divno, goapod profesor. Bfliajfova roka Tovariši, jaz irdnot verujem, da si ljudje čez tristo let ae bodo več podajali rok. Ce se bosta, recimo, znanca srečala, si bosto enostavno dejaU: "Podajam ti roko!" Ce pa bo to doba nagnjena bolj na inteligenčno atran, potom se bodo pozdravi j aH približno ta-ko-le: "Živelo solnce!" ali "Kako še kaj?" Mogoče pa sploh nič ne bodo dejali. Porabili bodo stare primere — dvignili bodo roko po načink rimskih patricijev ali, da ne gremo predaleč, naših pionirjev. ^kratka, samo rok si ne bodo podajali. To je namreč zart* grda in nehigijenična razvada. Prov žalostne* je dejstvo, da ta razvada. Prav žalostno je dejstvo, da to razvada do naših heroj skih dni še ni izginiU. V zvezi s tem simpatičnim o-bičajem stiskanja rok sem nekoč preživel največji strah in grozo, Dovolite staremu veteranu, u-deležencu državljanske vojne in bivšemu edjutontu osmega polka, da vam to resnično zgodbo pove. Sodim, da je bilo to devetnajstega leto. Bil sem tedaj še silno mlad, neumen in neustrašen. Na vseh frontnh sem eeJboril za svoje viharne ideje, To leto emo bili na narvski frftti, jšdkoder |mo se morali umaBiiti jh smo se potem ustavili n&je blizu Jambur-ga. V mestu Jamburgu je bil štab našega polka. Se zdaj se spominjam onega prekrasnega jutra proti koncu februarja. Lahko rečem, da je .bil to dih pomladi. Sneg se je že tajal. Komandir in komisar sto se šU sprehajat, jas pa sem zamišljen sedel pri zaprtem oknu. Mahoma vidim nekega človeka, — mogoče je bil kmet, — ki se je prepiral s stražo. Ni «a namreč ho-tela spustiti v štab, čeprav jo je .skušal na vse načine preprositl. Prav spodobno je prosil, čepico je snel in kUnjal ae jo. Tedaj potrkam na okno: 4•Spusti ga notri!" Stražnik je skomignil in ga spustil notri. Človek je stopil v sobo. Bil je zelo slabo oblečen, vrat pa je i-mel ovit z umasano cunjo. V sobo je vstopil, lahko bi rekel, ponižno. Neprestano se je kUnjal in stiskal k vratom. Tako nerodno se je vedel, da ml je bilo kar nekako ndljubo. Na kaj sem takrat mislil, se res ne spomnim. Najbrž sem tole premišljeval: "Revolucija je na pohodu, nastopajo nove ideje, enakost.... Tu pa moram gledati tako onečaščanje vse repu-tacije in splošnega razvoja stvari." ' Mogoče sem premišljeval še kaj junaškega, končno sem pa sklenil dati ubogemu človeku majhen in vzgleden nauk o enakosti. Ponudil sem mu roko in dejal: "Zdravstvujte, državljan! Sedite in pripovedujte!" Človek s cunjo okrog vratu se je silno ustrašil in vztrepetol roke mi pa vendar ni podal. Ne spominjam se več, na kaj sem tedaj pomislil. Najbrž sem mislil: "Ne upa ei". In znova sem naskočil kmeta z vso silo svojih idej. S pomilovanjem sem ga zgrabil za pleča in ga mehko posadil v naslanjač. Potem sem ga prijel za roko in mu jo prisrčno stisnil. Človek s cunjo me je prestra-| šen pogledal ln težko dihal. "Nu," 'sem dejal, "kaj želite?" "Takole je," je naglo spregovoril. "Fronta se pomika nazaj in bog nas obvaruj.... Ali naj se podamo v notranjost dežele?.,.. Ali naj mar ostanemo tu ?.... Radi bi odšli, pa nas patrulje ne pustijo...* Domačini smo.... Kolonija f®M Potok".... Gobavci.. ." Ne vem več natančno, kaj jo bilo potem. Spominjam se samo, da je gobavec odvil svojo cunjo z vratu in pokazal telefonistu in stražniku svoje gnojne rane. Dolgo sem sedel v naslanjaču in s strahom opazoval svoje roke. Potem sem stopil na ulico in si z mehkem snegom um j val dlani. Takoj nato sem šel k zdravniku in ga z mrtvaškim glasom prosil, naj mi pomaga. Zvečer sva pri CSJb še dolgo besedo vala avanti in q njeni nalezlji-ti. Z#ri}l sem, da se )e pra: in, da se infekcij PONDEUEK, 23. JUNIJA. Kupite si farmo v'Wk*oni(in(L Rodovitna semlja, sdravo pod. nebje. Na prodaj Imamo tu me 40-47-80-120 in 160 akr<* obdelane farme. Cene bo sedaj »elo nizke. Kupi se t Uhkimi pogoji. RIGHT REALTY CO. Krm ens a Oevirk 502 National Avenue Milwaakee, Wis. Presenetljivi reprodukci ne pokaže takoj. Pojavi pa lahko čez dve, tri leta. Včasi šele čez pet. Kadar sem se v poznejših letih spomnil na to dogodek, mi je postalo silno težko pri siru in znova sem si ogledoval roke. iZdaj je pet let že preteklo. Roke so čiste. Zares je škoda podajati svojim bližnjim roke. (Iz knjige: "Nad čem se smejete") — PrelošH B. Z.) U UiSi! v Cka,.t—Tki«*, Zrakoplovi, tanki, ari kavalafija, p«4ct in d AKCIJI. Najvetja voj>ik> dimu.., cija pokazati, v Zdrutrnih lavah. , Velikanski "(foetal raaatavljeni od Tka»j-le.I>a( Vojaikl totirnamrut i« Ka*atava Sixth Corps Area, U. 8. Army, 21. do 29. junija 'v Soldier Field. Grant Park, Chitai* Ok veierik Matinees 2:11 F.| •k S. «rl. Junija 22. 2S m : VSTOPNINA JB fl.M Za *trok« 60c. Ueurrvlr.nl «edeti til » "Box" Md.il |1.6u CtaU prebitek J« v potno« vdovam in ,ii vojaftkih drvi i u (Slevaaakl vefer t petek dne ST. Jaalja.) NI IMELA TEKA DO JEDI. "Chicago, 111., 1. maja. Zaman tem poskušala vsakovrstne stvari za moj želodčni nered. Nisem imela teka do jedi, in duh od jedi mi je bil kar to. pern. Sedaj jemljem Trinerjevo grenko vino, in morali bi me videti, kako zdqj jem. Mrs. Kat. Kllndera» TRINERJEVO GRENKO VINO j« naravna tonika, katere sestsvina pomaga prebavi, čisti drobovje, ter oja. ča ves vaš sistem. Brezplačni vzorec od Jos. Tri ner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.—(Adv.) Velika sreča — Saj pravim, nekateri ljudje so pa res pod srečno zvezdo rojeni, kakor na pr. moj krojač. Včeraj je prišel k meni, da bi mu poravnal svoj dolg, a jaz na žalost nisem imel nič pri sebi. In kaj je storil ta človek? Le pomislite: ko je šel doli po stopnicah, se je spoteknil in zlomil nogo. In kajpak, zdaj je dobil čedno vsotico od zavarovalnice feo-per nezgode. P Dobro je razumel — Ce prihajate zastran računa, vas gospod ne more sprejetL Je bolan za gripo, pa bi ne hotel še koga drugega okužiti. — Recite mu, da imam tudi jaz gripo. Ni razlike — Vselej, kadar te vidim, me spomniš na Načeta Trtnika. — Kako to, saj mu vendar nisem prav nič podoben? — Vem, da ne, ampak on mi je dolžan &0 dinarjev kakor ti. NAZNANILO. Društvenim tajnikom la ta} » tem potom naznanja, da morajo naznaniti vso spre membe naslovov članov is ¿1» nic, naslove novih članov, ter Imena ln naslove odstoplik, črtanih In Izobčenih članov naznaniti upravnlštvu ProsveU, da ae lahko točno vredi imenik za pošiljanje lista ProsveU Imena In naslove, katere polije te glavnemu tajniku ostsseji tam v arhivu in Jih upravniitv« ne dobL Torej Je zelo važno, di vselej pošljete na nalašč nU pripravljenih listinah vse našlo* ve upravnifttva ProsveU pose bej. Prt vsaki spremembi našle va na j ae veeUJ omeni stsri ii novi naslov. Upravništvo nljod-ne apelira, da društveni tajniki U tajnice to upoštevajo—I^Uii Godina, upravitelj. Igilirajte za "Prorntof Tiskarna S. N. P. J. m V TISKARSKO OBIT SPADAJOČA BELA Tlaka vabila sa veselica in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarja, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeSkem, nem-ftkem, angleškem jeziku in drugih yODOTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8J¥J\J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarna. Cene anljake delo prve vrste. S. N. P. J. PRINTERY MB7-W So. Lawadale A venae CHICAGO, nx. ♦ • TAH SB DOBI NA ÍEUO TUDI VSA UST*ENA POJASNILA