191. številka.
Ljubljana, nedeljo 23. avgusta.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, lzvzemši ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po posti pn-jeman, za avstro-oflerske dežele za celo leto 16 »»Id. za pol leta 8 trold ia četrt leta 4 go d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr Za pošiljamo na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo l«io 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman /a č«'trt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-stopno potit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. čo se tri- aii večkrat tiBka. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši Hotel Evropa" Opravništvo, na katero naj se blagovolijo poširjati naročnino, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Vipavska volitev.
Iz idrijskega okraja 20. avg.
[Izv. dop.]
V poslednjih „Nov." berem dopis iz Vipave, podpisan od dekana Grabrijana, v katerem ta ošabni mož vipavskim in idrijskim volilcem mogočno nasvet u je, naj izbero za poslanca v deželni zbor nekega Matevža LavrenČiČa iz Vrhpolja. Vsakemu je na prosto voljo dano, kandidate priporočati, Če prav se nam res arogantno zdi, kako tukaj posamezen človek hoče komandirati voliće da volijo, kakor bi ujema drago bilo. Zlasti dekan Grabrijan, molčeča žalostna figura kranjskega deželnega zbora, naj bi rajši tiho sedel za pečjo, nego da se s svojo nespretno roko de dalje vsiljuje v politiko. Toliko bi ga vsaj morale učiti lanske volitve v državni zbor, da je velika večina volilcev vipavskega in idrijskega okraja svobodomiselna, katera si bode tudi za poslanca v deželni zbor izbrala uarnduo - liberalnega moža, ne pa kakega fanatičnega klerikalca, če tudi v kmetski obleki, in ne v črni kuti pred nas stopi.
Čudili smo se dekanu Grabrijaun, da si on, ki je 8 svojo politično veljavo popolnem na kant prišel, vendar upa nam kandidata usiljevati; da pa nam ravno Matevža LavrenčiČa priporočuje, temu se pač nijsmo čudili. Lavrenčič je strasten klerikalec, da ga nij tacega v obeh okrajih; on slepo uboga Grabrijana, in dekan Grabrijan sme v resnici v svojem dopisu reči : „Ta je mož po moji misli; tega volite!" Mi volilci mu na to kratko in malo odgovorimo : „Ta mož nij po naših mislih; zato mu ne bodemo glasov dali.1' Nam je za napredek slovenskega naroda, ne pa da bi ga izročili po-gnbljivemu rimljanstvu. In ta LavrenČič je bolj rimski nego liim sam.
Klerikalci so tedaj, da si volitev še nij razpisana, hiteli svojega kandidata naznanjati, misleči, da kdor prej pride, prej melje; pa upamo, da iz „te moke ne bode kruha.w Kajti vipavski in idrijski volilci so pri lanski volitvi za državni zbor dosti jasno pokazali, da so svobodomiselni in v politiki ne marajo za niežnarjc in klečeplaze.
A poslednji čas je, da se ogledamo po možu, kateri bi sposoben bil, naša dva okraja v deželnem zboru zastopati, po možu, katerega poznamo kot neodvisnega, zna-čajnega in svobodomiselnega narodnjaka. Kadi bi bili slišali, da bi se nam tak kandidat iz vipavskega okraja bil priporočal : ker se pa to dozdaj nij zgodilo, LoČemo s tem pozornost nadih vipavskih sosedov obrniti na moža, kateri mej nami živi, ki pa je tudi po vsem vipavskem okraji do-
bro poznan in spoštovan, in ta možje gosp. anion       '»nar j Črnem vrhu.
G. Anton Pleš tiar je župan in poštar v Črnem vrhu in ud cenilne komisijo za uredbo gruutnega davka. On je sam kmetski posestnik, izveden v gospodarskih rečeh, dovolj izobražen in zavzet za napredek, omiko in svobodni razvoj našega slovenskega naroda. 8 tem, da mi gosp. Plesna rja na-svetujemo, ne rečemo, da bi v vipavskem okraji ne bilo moža, kateri bi ravno tako zmožen bil za poslanca in radi smo pripravljeni, z narodno-liberalnimi Vipavci se zediniti, ako nam povedo druzega kandidata, na katerega se naša svobodomiselna stranka sme tako zanašati, kakor na gosp. Plešnerja.
Če pa liberalni vipavski volilci ne mislijo postaviti druzega kandidata, jim smemo z dobro vestjo g. Pleš nar j a priporočati.
Dajmo se tedaj zediniti in pokažimo pri volitvi da nijsmo mežnarska čeda, katera se da od duhovnov gnati kamor hočejo, ampak da smo neodvisni, svobodomiselni slovenski možje.
Eden v imenu mnogih idrijskih volilcev.
Politični razgled.
Hotrt&njc dežele
V Ljubljani 22. avgusta. MMeše.lni utičcl##*/»# se bodo te dni na Dunaji zbrali, da se dajo od minister-stva podučiti kako naj se vladajo nasproti deželnim zborom. Isterski deželni zbor se je uže sešel. O goriškem nemarno še nobenega glasa. — V kranjskem zboru bode vlada, kakor se piše, predložila zakonsko osnovo o uredbi razmere mej državno upravo in mej fondom zeniljisčne odveze. Ta fond je za Kranjsko (kakor tudi za Oa-liško, llukovino in Istro, ki tudi enako zakonsko osnovo predloženo dobodo) pasiven in zahteva od države vsakoletne pomoči.
Vii&aiiJ<* držav«,
Na Viumvoskvtn se, odkar je narodna skupščina odložena, reakcija šopiri in se popolnem brezpoatavno postopa proti republikancem, kateri so na sumu, da so se !e količkaj udeležili pri prekuciji 4. septembra 1870. V Marscillji jc general Bspirent več 100 ljudij dal zapreti. Vsled tega je mesto silno razburjeno in le Rpoznanje, da bi se z uporom republikanski stvari v tem trenotku lc škodovalo, zadržuje ljudstvo, da se ne vzdigne proti vladnim organom.
V permanentni komisiji, katera je postavljena od narodne skupščine hoče skrajna desnica ministra zarad priznanja španjske republike vprašati. Udje skrajne desnice žele, da sc vprašanje priznanja reši od narodne skupščine ; a ta se zdaj gotovo ne bode poklicala. Republikanski udje komisije bodo vlado vprašali zarad zaporov v Marscillji.
JBazaiue je poslal ministru za notra-
nje zadeve pismo v katerem zopet trdi, da pri svojem pobegu nij imel nobenih sokrivcev. On je skleuil pobegniti, ker se je čutil razžaljenega, da se je Ž njim ravnalo po predpisih za centralne jetnišnice. Sodba, po kateri je bil obsojen, je nepostavna, ker nijso pairi (plemeuitaši) o njem sodili. Mož skuša zastonj svojo omadeževano čast o-prati.
V seji 20. avg. permanentne komisije je odgovoril minister notranjih zadev, general Chabaud-Latour na dotično interpelacijo, da preiskavanje zarad ubega Bazainovega še traje. Minister vnanjega, vojvoda Decazcs je odgovoril glede priznanja španjske republike, da Francoska nij imela prve besede, nego je le ravnala po izgledu drugih vlad, da ne bi sama ostala. Laboullerie in Larochethulon izražata svojo bojazen, da b( dc dou Kuri os svojo jezo nad Francosko izpustil, kadar pride na prestol. Dccazesi se izgovarja, da je vlada le dejanstveno stvar konstatirala, a ne priznala kacega principa ali prava.
Priznanje ijmttjikt- vlade se dozdaj vladno še nij razglasilo. Avstrija in Ruska baje iz formalnih razglogov priznanje zadr-žujeti. A nij dvomiti, da se te ovire kmalu odstranijo in se španjska republika tudi formalno priznaje. Nemška vlada se naj bolj trudi, da se to skoro zgodi; Francosko pa še Čaka. Ko bi na Francoskem republika bila utrjena, bi španjska republika bila uže zdavnaj priznana.
Na M*§'ttske§ti je vlada zaukazala, da sc mora vsaka procesija poprej politični oblasti naznanjati in se brez vladnega dovoljenja nobena procesija ne sme vršiti.
Dopisi.
Iz celjNkeg*** okrujA 18. avg. [Izv. dop.] Učitelji celjskega okraja so imeli svoj posvetovalni zbor G. t. m. pri Št. Jurji. Po postavi ima nadzornik določiti dan in kraj zborovanja, in okrajni šolski svet ima to posameznim učiteljem uazuauiti. O raznih predmetih bilo je mnogo vprašanj, o katerih bi tudi posamezni učitelji mogli govorit a govoril je le g. nadzornik sam. No rekel bi nič, ko bi bil g. nadzornik tudi zmožen veliko in o važnih predmetih govoriti! A rovno nasprotno je. Sam bi moral izprevi-deti, da za govornika nij ustvarjen, kajti jezik mu gladko no teče, potom pa skače od ene stvari k drugi. — Veliko se jo prazne slame mlatilo a skončalo skoraj nič. Večiua Vprašanj je še nerešenih ostalo, in zbrati se še bodemo mogli letos enkrat.
Celjsko učiteljsko diuštvo jo pri zadnji šeji sklenilo, k učit. društvu za slovenski Stajer ne pristopiti. To nij prav. Co sc nekaterim organ društva zdi presubopareu, naj ga podpirajo duševno in materijalno, treba je pomisliti, da je „Slov. učitolj" organ celega društva, a ne samo ene osobe, torej se tudi na osobe nij izgovarjati. Ce ne zadostuje zahtevam pedagodičnega lista, saj lah-
ko učitelji pri občnem zbora sklenejo, da se pri lista tako predrugači. Dolžnost naša je, da list podpiramo, da pomagamo da bo dober list postal, saj sramota bi bila za nas, če bi ne mogli niti enega slovenskega peda-gogičoega lista izdajati. Pomislimo da osobe in stvari — to je razloček, ter pustimo osobno mrzenje. — Kakor mi je eden pravil, ki je bil pri okrajnem glavarstva v Celji, prišel je ravnatelj gimnazije g. Premru, ter nagovarjal, da naj bi se veselica dijakom prepovedala v Žavci. Mej dragim je baje rekel : Scbon das wort studentenversammlung ist etwas, dass man nicbt erlanben solite; vvas vverden die oben treiben! — O birokratska skrbnost!
Iz tržttfclte okolice 18. avg. [Izv. dop.] Nijsem veroval, da ima naša okolica mej Hvojimi duhovniki tako kukavico, kakor je župnik v Skednji. Konec preteče-nega meseca, ko sem ravno po nakljuČbi hodil po okolici, pogledam tudi v Skedenjsko cerkev. Začudil sem se ko duhovni možicelj, kateri ima poklic učiti nauk Kristusov, zabavlja s političnim klobasanjem se svetega mesta na one, kateri „SIov. Narod" berrt, da bodo šli v pekel in da bojo vsi ntrdamaniu in take farške bedarije. Mislil bi človek, da imajo ti ljudje pekel v štanta, da tja kar brez vsega obotavljanja obsodijo, katerega koli jim drago, če le nij po njih rimski brezdoruovinski misli. — Nadalje je grmel, da je nSl. Narod" lažnjivec, da spodkopava vero itd. Lažnjivec je tist, kateri se posvečenega mesta širokoustno laže ljudem, da je vera v nevarnosti. Mislim, da bodo to častiti bralci „Slov. Nar." pri nas na mah izračunili.
To je tist možicelj, kateri je izpodkopal tako nadepelno slovensko Čitalnico v Skednji, katera bi bila zdaj na krepkih nogah stala. Ker pa je dosegel svoj namen, ustanovil je ta rimski brezdomovinec neko jalovo „katoličko" društvo, kjer leži več iztisov „Danice" in farovški list. Ali noben veljaven kmet se za to društvo ne zmeni, le kopičica omamljenih rev za njim tava. In še tt bodo prej ali slej izpoznali, da v temi nij dobro tavati, ker se rado kam trkne z glavo. Da njegovi faraui „S1. Narod" ber6 in druge naše liste, to je temu popadiju velik trn v peti. Ali slovenska okolica je ponosna, da ima može svobodomiselne stranke, kateri poznajo dobro kam rimska politika tira, za to nečejo, da bi nam v posvetnih rečeh le duhovni gospodarili.
Da le-ti rimovci ščujejo s posvečenega mesta na „Narodovce," zato se jako malo brigamo, ker smo prepričani, da le umazanega značaja ljudje in stare trcijalke in kak vohun, ne strpi resnice, katera osvetljuje in videti daje madeže, s katerimi hočete vi klerikalci nevedno ljudstvo v svoje mreže zadrhniti. Bolj pa ko bo ta klerikalna golazen nasprotovala, bolje bode stala slovenska naredna reč v Skednji in bolj se bomo zavedali narodnih pravic.
Iz Tliruti na Goriškem 17. avg. [Izv. dop. I V 32. št. „Soče" poroča nekdo o našem g. županu nekatere reči, ki nijso resnišne in katere si štejem v dolžnost v imenn resnice popraviti. Nij res, da bi bil g. Scalettari 3—4 agente postavil, ki so se zanj marljivo potezali; marveč pred ino o času volitve je bilo g. županovo obnašanje tako, kakor  da bi se za  volitve popolnem
nič ne interesiral. Da, o volitvi Župana celo govoriti nij maral. Resnica je pa, da ko smo nm nekateri kandidaturo ponudili, odločnega odgovora nij dal, nij rekel ne da sprejme ne da ne. Ker smo pa vsak po svoje bili prepričani, da za srenjo bode najbolje, ako on še dalje županuje, za to smo njega volili. Dopisnik pravi in nam očita, da smo se marljivo za njega potezali." No, ako bi bilo to res, potem bi smel reči, da se lonec kotlu smeje, kajti tudi nasprotni kandidat je imel vnete in prav pridne, „agente." Na našej strani nij bilo nobenega pritiska, vsak je lehko storil, kakor je hotel — saj je bila volitev tajna — le toliko je res, da če smo se slučajno srečali, smo drug drugemu Bvoje mnenje izrazili, kar vendar smemo storiti kot svobodni, neodvisni možje. Izid volitve nij nobedna „čudna prikazen," Uzrok tej „čudni prikazni" je veliko zaupanje, katero g. Scalettari pri nas uživa, kar pričajo 10 glasovi, ki je dobil proti G. Poštenja sedanjemu našemu g. županu celo dopisnik ne more odrekati, noben še do sedaj se nij dotaknil njegove časti; slovenščini nij nasproten, ampak tudi v tej stvari želi terjatvam našega naroda ustreči; v njegovem 10 letnem županovanji se nobenemu nij škoda storila, torej li čemu Žaliti osobo. II čemu zdražbo napravljati? Mi želimo, da v našem Mirnu „miru miruje in za to prosim g. dopisnika, predno kaj poroča, naj se potrudi, da resnico poizve in naj ne žali osob z iznajdbami svoje domišljije.
Za več Scalettarjevih volilcev
En posestnik.
Domače stvari.
— (Odbor »narodnega društva) je imel petek večer sejo. Društvo ima po poročilu predsednikovem do zdaj 5G1 udov, katerih pa se še vedno več oglaša in tudi še več pol, na katerih so še drugi udje uže podpisani, odbor od poverjenikov nij nazaj dobil. Govorilo se je potem o organizaciji društva. Pravila so se v smislu sklepa občnega zbora spremenila in se izroče vladi. Glede volitev sc je sklenilo v Ljubljani na to delati, da smo Slovenci edini; glede volitve v Brežicah in Ipavi so se storili primerni sklepi.
— (Kegljanje) na korist bolnišne in invalidne blagajnice tiskarjev v Ljubljani se živahno vrši. Do sedaj bilo je kegljanib 1950 serij, največ kegljev je 19. Kegljanje bode trajalo samo Še do nedelje 30. t. m.
— (G. I v a n Re p i č), profesor v Kremsu, je imenovau za profesorja na zgornji realki v Mariboru.
— (Iz Kanala) se nam piše 21. t. m. Sinoči po noči je zmanjkala krava tukajšnjemu cerkovniku. Ko je šla dekla kot običajno zjutraj molst, ne najde krave, hiti k gospodarju. On, ne bodi len, vzame takoj voz in še enega moža soboj in liajdi v Gorico z* tatovom. Sumili so takoj na slabo-glasnega brata ker je uže nekaj dni po vasi pohajkoval. Poprašujcta po cesti je-li so videli gnati tako in tako kravo, in posreči se jima, da sta tatu v bližnji Pcvnii došla, — brata okradenca. Šiloma sta ga primorala kravo pred njima v Gorico gnati. Ljubeznjivega brata je sodnija zaprla mej tem ko je drugi kravo nazaj v Kanal gnal.
Razne vesti.
* (P o v od en j.) Donava je vsled ne-prenebljivega dežja poslednje dni silno narasla in so morali na Dunaji vse priprave storiti, kakor pri pomladanjskih povodnjih. Voda je v nižjih mestnih krajih segala v kleti in preplavila bregove. Vendar se večja nesreča nij prigodila.
* (Strašnahudobija.)Na Ogerskem, v deželi roparjev, je neko 14!etno dekle iz Ilaszta se po sejmu vrnila v svojo domačo vas Višek. Dva visečka kmeta jo mej potom napadata ter jej vzameta, kar je imela denarja soboj. Deklica žuga kmetoma, katera je poznala, da ju bode izdala. Divjaka sta jo vsled tega zgrabila, jej roki zvezala ia nesrečni jezik odrezala. Našli so deklico potniki na cesti. Ker ne zna pisati, govoriti pa ne more, dozdaj deklica tudi nij mogla zaznamovati zločincev.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 17. avg. .. iS«'ntski t*OfM<M%"
(Dalje.)
Petovar odločno zaniknje, da je imel namen goljufati. Hotel je po svoji smrti napraviti oporoko, da bi bili v tej hiši stanovali ubogi ljudje. Babe so stvar pretirale. Kar se tiče njegove barantije z odpustki, sv, Marijnim oljem, vodo sv. Pavla, z voščenimi podobami zoper točo, hudo uro itd., pravi Petovar, da v tem ne nahaja nič posebnega, „saj tudi duhovni gospodje s takimi s t v ar m i k u p Č u j e j o." Povpra-šau Čemu je imel „gajžljo", reče da se je za pokoro sam „gaj/.ljal", kar je bilo uže in je še v pobožni navadi. Saj se je, pravi zatoženec, tudi cesar Ferdinand gajžljal. Da bi bil tudi babe gajžljal, zatoženec taji.
Priča dekan Skubic iz Ribnice pravi, da je bila v njegovi fari govorica, da misli Petovar ustanoviti samostan sv. Frančiška in da se za ta namen v njegovi fari denar pobira. Ou in njegov kaplan Sarabon sta ljudi svarila in jim rekla, da je vse to sleparija. Pisal je njemu tudi Petovar eno pismo, v katerem se pritožuje, da se meša kaplan Sarabon v njegove stvari.
V pismu pravi, da naj kaplana posvarim, ker za teh ubogih 300 gld., ki jih je v moji fari nabral, nij vredno toliko krika. Na vprašanje prvoseduika, če se tako lehko dajo ljudje v Ribnici zmotiti, odgovori dekan: „Da, za versko (sic!) reči zrairom!"
Priča kaplan Sarabon pripoveduje, da je fariuane ostro svaril privatno in s prižnice, naj se ne udajo Petovarjevim sle-parstvom, ali brez uspeha. Petovar jo na-pravljal z babami ponočue uhodo, jim tam pridigoval, jih blagoslavljal in so „zamako-val." Prodajal je tudi take odpustke, da bi se z njim kar „durclimarsch" v nebesa napravil. Da hi se njemu prikupil, kupil je Petovar za njega v Rimu neki mašni p rivi leg ia m, to je tak, da sc pri vsaki maši zadobo odpustki; a on ga je raztrgal, ker ga po posredovanji takega človeka neče. Priča fajmošter Frelih iz Včlicih Lašč pravi, da je Petovar tudi v njegovi fari ljudi slcparil. Prodajal je za 8 gl. nebesa in ljudi blagoslavljal. Eua ženska je prišla njega vprašat ali bi Petovarju za njegov samostan dala svojih 300 gl. On jej je na vso moč odgovarjal. Poslala je Petovarju pa vendar 100 gl.
Priča fajmošter Albreht iz Doba pravi, da je bil Petovar pri njem nekoliko časa za
mci.narja v službi in se lepo vedel. Kmalu pa je pustil mežnarstvo in počel po božjih potih hoditi in hišo zidati. Od kod je dobil denar, se nij vedelo, ker Petovar nij v domaČi fari nič za svoj kloSter pobiral. Ko je on zvedel, da misli Petovar v svojo hišo ženske in moške v stanovanje vzeti, mu je precej poročil, da on tacega pobujšljivega stanovanja ne bode dopuščal. Trditev Pcto-varjeva, da bi bil njemu Petovar dal 600 gl. in da je on stavbo njegove hiše nadzoroval, proglaša župnik za nesramno laž.
Prvosednik opomeni zatoženca, da njegov duhovnik nič kaj prijazno o njem ne govori, na kar Petovar pravi: „Kaj meni mar, to nijso moji duhovni."
Priča Mica Lunder, 50 let stara, maj-hena krmežljava dekla, stopi prav boječe v sodniško dvorano. Premoženja nema nič. S Petovarjem se je seznanila v Ljubljani pri porciju nk ul ah v neki gostilnici blizu frančiškanske cerkve, v katerej je Petovar molil, litanije pel in o svojem rimskem romanji in o papeži pripovedoval. — Posebno je naglašal — pravi priča — kako prijazno so ga sv. oče papež sprejeli, dolgo se z njim menili, tako da so kardinali in drugi višji gospodje kar strmeli, kar je vzbudilo pri vseh poslušalcih občno začudenje. — Povabila ga je, naj pride, ko se vrne, k njej v Retnje, da bode tudi njenim ljudem kaj od sv. Rima pripovedoval. Prišel je res in pripovedoval, pa tudi njo prosil, naj bi mu kaj pripomogla, ker misli zdaj, ko ima od sv. očeta papeža dovoljenje zidati „Marijino hišico" ali klošter. Zidana bode, rekel je, „na čast Srca Jezusa, Marije in sv. Jožefa." Klošter bode za zdrave in bolne, prvi bodo delali in molili, drugi pa za tiste, ki so kaj darovali noč in dan molitve op.av-ljali. Ker nij imela sama nič denarja, prosila je pri prijateljicah, da so kaj dale, koliko pa je bilo, ne ve. D evala je vse, kar je dobila v škatljico in Pctovarju, ko so je nekaj nabralo, izročila. Štela denarjev nij nikoli. Obiskala je zatoženca tudi v Dobu. Iliša še nij bila tačas popolnem sezidana, a Petovar je uže v njej stanoval. V sobi je bil altarček s podobo matere božje. Kazal jej je sv. Marijino olje, po katerem se s pomočjo Marije vsaka bolezen ozdravi, potem vodo, ki jo je dobil v cerkvi v Rimu pri studencu, kjer je bil sv. Pavel ob glavo dejan. Od vodo in olja je njej nekoliko dal. Kazal je tudi kamenčke z grobov „sv. marternikov", dalje Marijino podobo in križec s koščicami šestnajstih svetnikov. Verjela mu jo vse, ker je bil tako „bnrncn in pravičen človek", nunlila je, da ne nabira za njega, ampak  za čast srca Jezusa, Ma-
Tujci.
19. a v p u s t a: Evropa :   Zinzi   iz   Bonedok. — Finlger iz Golovca. — Fišer iz Kamnika.
— pl. Vicco iz Kastolnuovo. — Litala iz Penedek. — Mali iz Dunaja, — Varjaal i ž Ogor.skp^i.
Pri  Nlonn : Rakovnik   iz Litijo.
— Gorjup iz Prošeka. — PodinilSak iz Ljubljano. — Ribano iz Beljaka, — Derbi č iz Kranja. — Amicis, Kovačič, Disinas, Singlieri iz Trsta. — Egorsdorf iz Siska.
Pri ltfalliil: Eo.kert, GeluSek, An-toino, Blab iz Tista. — Dr. GrSf, Scliu-:itcr, Stalcer, Walstabe it Dunaja. — prof Oborinski z družino iz Krškega. —
Culat, apotekar iz Hrvatskega. — ESrian, feomifl iz Kranja. — Schuprer, DoSman iz Dunaja. — Fisclior iz Gradca. — Digles iz Trsta. — Braune, apotekar ist Kočevja.
Pri Zamorci s Presburger iz Du-
nje in sv, Jožefa. Kako je bil Petovar pravičen, pravi priča, kaže to, da enkrat, ko smo Šli vkup z božje poti, ležale so na časti na tleh jabelka in črešplje. Hoteli smo jih pobrati, ali Petovar nam je branil, rekoč da je greh. Kar je denarja nabrala, vbo bo dali v čast Mariji in nikdo ne zahteva kaj nazaj.
Zatoženec Petovar na izpovedbo priče pravi, da so ženske njemu denar ponujale, in da ga nij hotel, še le ko nij bilo miru, ga je vzel. (Veselost.) Rekel sem, da katera hoče v hišo priti, da bo noter stanovala, mora najmanj 300 gld. dati. Mici Lunđer, ali retenski Micki je obljubil da jo bo za 100 gld. vzel. Naročil je njej dostikrat, da ne sme od takih denarja jemati, ki bi okrog pravili.
Priča Notburga Žlindra. Prvosednik: „Koliko ste stara?" Priča: „Menda 15 gld. sem dala enkrat!" (smeb). Priča pove, daje gluha in da le z enim očesom prav malo vidi. Prvosednik mora upiti da se z njo po-razume. Stara je 45 let in brez premoženja. Petovar j a je videla enkrat v Ljubljani in „Rctenjska Micka" jej je pravila, da ho Tonček Marijino kapelico zidal in da kaj nabere za njega. „Lotila sem se pobirati, in mu denar nosila, pa prosila, da bi me v Marijino hišico vzel. Pravil mi je vse kako bode v kloštru. Vstali bodo ob 4 zjutraj in šli v kapelico molit. Po maši bodo šli zdravi na polje delat, bolni pa v svoje sobe zopet molit. Obedovali bomo skupaj. Potem se bode zopet delalo do zvečer, in potler bode zopet molitev kake dve uri. Potem se bode šlo spat, ob polnoči pa se bo Kopel vstalo, vsi bodo prišli v kapelico in eno uro molili. Rekel je Petovar, da vsaka ki bo hotela noter priti bo morala 300 gl. dati, njej pa je obljubil, da jo bo vzel za 100 gld. ,, Ker sem revna sem si veliko prizadela, da bi notri prišla, ker je Petovar pravil da bomo dušno in telesno preskrbljeni. Naročal mi jc zmi-rom na tihem deuar nabirati, ker bode za-služenje pri bogu in pri Mariji tem večje. Dala mu je najprvo 18 gld., po pošti poslala 20 gld., potem izročila zopet 20 gld. in še večkrat po 10 in 5 gld., da sama ne ve koliko.
VeCkrat jej je Tonček tudi pisal, pa ko je slišala da so duhovni jako hudi, metala je pisma v peč. Dal jej je tudi neko potrdilo o sprejetem denarji na katerem je bilo zapisano, da vse kar se je dalo, nij njemu dano, ampak na čast srca Jezusovega Marije in sv. Frančiška. Povedal jej jo tudi da bode imena vseli, ki so kaj za Marijino hišico dali, na listek zapisal, in vse sv. očetu papežu v Kimu posebno priporočil,
listek darovateljev, pa da bode v Jeruzalemu položil v tist grob kjer je Jezns Kristus ležal. rSv. olja mi je tudi nekaj dal, rekel da je pfajn" olje is Rima, ki jo za vse bolezni." Steklenica z oljem pa se mi je ubila. Pobrisala sem ga z papirjem in papir v ogenj vrgla. Neizrečeno sem bila žalostno in jokala več dnij o tej strašni izgubi. (Smeh.) Verjela sem Tončku vso, ker je bil tako pobožen in je zmirom z bogom „aotlov". Slišala nijsem nikoli, da no smem pobirati. Ne terjam nič nazaj, ker je bilo vse dano v čast božjo in Marije.
Priča Mica Ob er star, 48 let stara dekla pride z molitvenimi bukvami in °c vede prav smešno. Spoznala je sv. Tončka v Ljubljani in na božjem potu v Novi Štifti, kjer je prav lepo molil in pravil kako ga sv. oče papež obrajtajo. Tudi je pripovedoval da zida klošter, kjer ne bodo medilo in boga Častilo, in v kateri bode vzel vsacega kdor bo hotel vstopiti.
(Dajo pri h.)
POMlllIlO.
Neka ničla me v ..Slovencu" št. U7 od 18. avgtnta krivično uupuda. Ker se mi pa dopisnik n Slovencev" p r eni Sest dozdeva, se mu za zdaj ne bom odgovarjal.
V Borovnici, 21. avg. 1874.
Jože Telban, župan.
78611 bolnhi moč in zdravje bira leka in hrp2 stroSkov po izvrstni
Bevalesciere k Barry
Odsti•iuu-njc vseh bolezni brez leka In stroškov z izvrstno zdravilno brano Revalesclere du Barrv iz Londona, katera pri odraifienih lu otroklh svoje stroške bOkrat v drugih sredstvih prihrani.
Izpisrk iz Tb.OOO ozdravij nij bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsili, na pljiu-uh, v grlu, v du5-itjaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zabtevanje posnetki zastonj iu franko dopoSljejo:
Spričevalo št. 04.810,
V Napelji, 17. aprila 1862. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetrah seni bival sedem let v HtraSnem st.-inu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijsem bil v stanu ne čitati niti pisati; moji živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljiv ost, vedna nespečnost in imel sem zmirom razburjene živce, da nijsem nikjer misel miru, pri tem sem bil tudi .-silno otOŽOo. .Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, B ne d:i lii moje trpljenje olajšali. V popolni obnpnosti sem Vašo Kevulesciere
poskusil iu zdaj, odkar .sem ju tri mesece užival, 80
zahvaljujem ljubemu Hugo. Ibiviilesciere zasluži naj-večo hvalo, Ona meje popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družb imko stališče zopet zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjo tnpopolnim spoštovanjem
uarauiae de Breban. Spričevalo it. 65.810.
Noufobatoau (Vogesen),
2."J. dec. 18ti2.
Moja hći, 17 let Hti'.ri'., je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na itraSm razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogoče: i kakim pomoči. Odi tega Časa sem ji po nasvetu pvijatelj.-i,   Rovaleselere dajal, iu t.i iz-
naja. — Vcei iz Ljubljano. — Komar i/. Kranjskega. — Flok Iz Siska. — Taged trgovec, iz Magrebnrga. — Stanka iz Ogulina.
Pri bavfirHltcm «Ivorn i Silber
man z rodbino iz Trsta.
Pri carju losi liJNkem Knnziu-ger iz Kočevja. — Urbančič, Eržen i/ Trsta.
Lepo stanovanje,
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kleti in podstrehe, je od
s. Mihela 1874 Ao s. Jnrja 1875
po nizki ceni za oddati. — Natančneje povć iz prijaznosti
Opravntiftvo „Slov, Naroda".
(233-1;
Patentirana
ročna mašina za mlatiti
ležeče in. vozne vlečke.
Vlačiliia liilalilna mašina
s snaženjem in brez
za. X, S, 3, 1-ozije
ponuja z garancijo
fabrika za mladine mašine
Umrath Sc Comp.
r l'i'(tf/i.
Katalogi s podobami, cenami itd. se pošljejo, ako kdo Seli.        (167 8
(llaviio zastopstvo za Kranjsko pri gosp, Jos. Deoevec v Ljubljani.
Učiteljski službi.
V tem Šolskem okraji rta za namestiti učiteljski BiuSbi na eno-•'-'i^dnili   i . "skn-r-niških šolah v   1'itImh ji pri   Kozjem in v *>eial-TL itd u blizu Planine (Mont-j.reis). — Stanovanje je prosto in 550 gold. letns plnč". Dokumen-tirarle rnolb* ^aj  p,n uložijo do 28. avgusta t. 1. po okrajnej sol-skej oblasti pri doti&nem krajuem 4olnkem svetu. 3) okrajni Šolski svel \ Kozjem (Drachenburg), dne 20. julija 1874.
/'fratre JamSefCt c. k. .'.i. Šolski nadzoritelj.
/
vrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo
poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki »o to bolezen za neozdravljivo proglasili, so zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti.
Martin, Officiore l'ompt.dde i u retraite.
. *.nojii kol meso, prihra- « Bi v -desetere pn odraiee   :> m pri    rocih 50' . !it sv    > co';>' za zdravila
V } Uha*- : puiiciih po pol :'unta i gobi. 50 kr... 1 ti. . SI g Id kr.. I -i 4 Id, ar., 5 run tov :•• ...      19 ■:       20 goM., '44 fttntov 36 gold.
— R«ui_____; icrc . leeuiten v pitaioai a 2 goli. 50 kr.
in 4 gold. 50 kr. — Kovalesciere-Chocolateo v prahu in v pioććicah za 12 cas 1 gold.50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 4S tns 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta> 10 „oid., za        Las 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barrv du Barry & Comp. na l>n-
t»,?:l, Walltla«hKnase št. S, v   •.......,i.al £d
M::hr, v (>ruu<-l brat jo Ober-t iiiuioyr, v Iu»-bruka Diocbtl & Frank, v Celovoi P. Birn bacuer, v JLouoi Ludvig&lUllur, v Sfttriuoru F. Kolotnik & M. Morič, v Jtlerunu J. B Stockhauson, kakor v veoh mestih pri dobrih le-karjih iu špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja duuaj ■ku hitana m kraje po oofitnib nHlcaznican ali vv»vzut|ih
Triu« coiae
v Ljubljani 22. avgusta t. 1. Pčenica B gl. 40 kr.; — rež 3 gl. 40 kr.; — ječmen 3 gld. 10 kr.; — oves 2 gl. 10 kr.; — ajda 4 g!. 10 kr.; — proso 4 gl. 40 kr.; — koruza — gl.
— kr.; — krompir S gl. »0 kr.; — fižol G gl. 60 kr
— masla iuat — gl. ;>2 kr.; — BUUt — gl. 42 kr.,
— speh Miea — gl. 40 kr.; — np«b povojen — g! 42 kr.; — jajce po 2-/3 kr.; — mieka bokal 10 kr.; govedino funt 30 kr.; — teletine funt 24 kr.; — svinjsko meso, funt 32 kr.; — sena cent 1 gld. 25 kr.; — Blatne cent — gl. 70 kr.; — drva trda 6 gld. 50 kr.: — motika 4 yi  70 kr.
E
n trgovsk učenec za eno špecerijsko šta-cuno luka j, 86 išče. Več o tem pove iz prijaznosti administr. »Slov. Naroda". Taki iz dežele imajo prednost.
(228—2)
Dunajska borza 22. avgusta.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni dr?., dolg v Mebf0 1860 drž. posojilo ....
71 gld. 74 „
108 .
35 70 10
	Akcije narodne banke	974	n	_
	Kreditne akcije   . .	237	m	25
	London ......	.   . 109	n	65
kr.			i»	79
	C. k. cekini .....	.   . —		—
„			n	60
Filijala štajerske eskomptne banke v Ljubljani.
Podpisani zavrni prevzema pod sledečimi pogoji:
«i> v ttiro-contii profli * loži I si iin in <lirqii<'s-kii.ji/:i<Niiii.
kjer so moro vsakateri znesek od 5 $rld.  višje  vložiti  ter so <lo znesku IlOOO  k!<I. more
vzdigniti, in sicer
s 5 °/o brez obznanila, s 5 Va % proti 15dnevnemu obznanilu
v \ sni.ni«-H li zneskih;
s 6 ' o proti 90dnevnemu obznanilu
v VNitkutorili zneskih.
l>) ProU kasnim |>i*iiioiu {H* iisscnscliriiic). glasečimi
se na ime ali na prinesite!ja, s 4 Va0 o brez obznanila, s 5 Va °/o proti 30dnevnemu obznanilu.
Uloge v giro-contu proti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od
i. julija 1873 dalje.
Filijala štajersko nskoinptno banko eskomptira dalje nrcMnciijitvc tržišču (Platz-W6Cbsel) in domicile do 150 dni) tekočega časa na (iradoc, iMina.j, Trst, ('elovec in druga domača tržišča, ako jo tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje koinisijonsko nakupovanje in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor je kurs proti najbolj ceni proviziji, — prevzema v iukaso menjice in nakaznico za domača in tuja tržišča. (110—16)
Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutuih določbah.*)
__Filijala štajersko eskomptne "banke v Ljubljani.
*) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi so na ustno ali pismeno zahtovanjo dajo zastonj v pisarni tega Zavoda.
v IJ ubijani, (luna j.sK.t a st. 7f>.
Zdravniške droge, kemični in farmacevtični proizvodi na debelo in na drobno.
Naročila zunaj Izubijane se naglo izvršujejo proti poštnem u povzetju in stroške za  imbalazo iu ekspedicijo itd. trpe gospodje komitenti.
Prodajalcem se daje na rad na nagrada. Kfliii.fl znlotju Kit It run J ».Ko *1<»«U><* ili url i Ko I j nov:
I/Jecek iz Cliine in Coke.
Najboljši dozdaj znaid želodčni liker. Moj izleček, ki jo narejen na podlagi teb dveh predmetov in iz najboljšega blaga, ki mi prihaja od vira, me deva v stan, da ponudim občinstvu in zdravniški vedi zdravilo, katero so moro smatrati za ono najboljših sredstev, da so odpravi slabost življenja, katera se kaže v razdražonosti živcev; da se odžene lenoba, ki zavira reproduktivno zmožnost; du so pospeši cirkulacija, da se olajša prebavljivost, in da so poda različnim organom in členom nova moč in novo življenje. Cena IIunc no kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje,
naravnost iz Bergena v Norvegiji naročeno.
Posebno so rabi to borgonsko dorševo olje proti revmatičnim bolečinam, proti nu, prod vsem pa proti Ikrofeljnom, proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečina m.
<Vini originalne llušc so kr. u. v.
Voda lancasterske lilije.
(IjaiMmater'fl Lily-Water.)
ole, da
[antnem bi bilo
svetu \ suk< i
tako hva-
— gl. .'10 kr.
Liliji-\ a   voda je v
vabljen toaletni predmeti ljenje odvisno.
I.u tu |e pri tem neobhodno potrebno, da si
(70—12)
šumeči prah, Skatija.....
rrakovi ea pok. s pravim angleikim
jeklenim   peresom   za male
otroke eden.......
— za dečke, eden......
— za može, eden ......
— n okincano paleto, poBebno lini in elegantni   . .
Prsni klobučki iz gumlelastike, eden KI istimi' brizgalke, za otrok o, ena IrigaterJi u medi. za samokllath ranjo, dni In elegantni edeu . Pravo borovniško žganje, ffoSa . . Repincevo olje za ohranjenje las,
flaša..........
Žepne klvsnjniinpo. h pb-hasto omarico, za samoklistiranje, ena .
opozorijo nežne konsunieutovke na to, da si izberejo dobro kvaliteto.
Krtbljcnje in izkušnja boste pokazale jasno, da je ena najboljših sort lilijeve vode brez dvoma ona; ki je znana pod imenom lancasterska Ulijeva voda.
Ta voda da koži nenadejuno belost in meh-kost, jo obvaruje prezgodnih gub, tor naredi, da vidoma zginejo.
Dalje se rabi, da se prežono pege in mozoli, in da ozdravi naglo poke. katere bo naredo zaradi suše alt negladka. A eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaloto, zaradi česar jo po pruvici vse dame, katerim je za lepoto tnari, visoko cenijo in rabijo.
Cena II it št- 1 uiti.
Izleček i/, tamarinde,
v  iiraznoli  Konconi riran.
To zdravilo izredno oživlja in jo izvrstno sredstvo proti nakopičenjl žolča in gnjilobl. ako so v manjših delih jemlje, ako pa se jemlje v večjih, potem pa na lahko naprej goni, pa telo zato ne boli in nema nobenih teŽav in ni-prijetnostij, zaradi česa je zdravniki pri vnetji žebulea in cev rabijo, kjer seje ei-hi pri lahnih odgaiijalnili sredstvih Dati vznemirjenja. Pri vnetji tlrobii, pri žolč-nib, ilezastth in gnjiuh mrzlicah, in pri krvnih tokih pač za bolnika nij prtjetnejle pijnr-e, nego je moj Izloček, in no bogile, ako je Ireba utolažitl večkrat tako hudo lejo.
Cena flnAo lo kr. n. v.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici,
gotovo zdravi proti vsnki prenehovalni bolezni. Uspeh mojega zdravila je pa izkušena istina, in vsak bolnik, ki bo sam na sebi to zdravih) poskusil, se bode vesel prepričal, daje naj k rep kej še i u naj gotov ej še sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. Mrzlica, ki se je s tem ozdravila, se ne povrne, in zdravje vzcvetč iz nova, ne da bi se slabi nasledki čutili, ki so pri rab ljenji enakih zdravil navadni.
llitšii k on I it NO kr. a. v.
Zobje in zobno meso.
Snažnost ust in zob je z lepoto iu zdravjem človekovim tesno zvezana.
Zobje ki se ne snažijo vsak dan, razširjajo neprijeten, večkrat zelo hud duh, se večkrat pre-vleoejO z nolepo, večkrat umazano rečjo, in jih počasi kostno jedenje tako napade, da prouzro-eiijejo najhujše bolečine in se z njimi ne du žvečiti.
Kot prvi nasledki tega sta slabo prebavljcnjo in shujSanje.
Od vsega tega obvaruje vsakdanje rabljeuje moje ustne vode in mojega zobnega prahii, kajti ta dva produkta služita osobito zato, <la se ojači zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se ohrani zdravi duh sape iu naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki ju zobni glazuri tako nevaren.
(cim IIum^ iiNlne votlo  UO  kr.. skullju aobnegav t ....... -l<> kr. a. v«
20 40 HO
40 to
60
—   „ f»0
— . 50
Zi\ otna esencija, flafia.....
Životni balzam po Seehoferji l Fl.
Jliuulidjiiova moka 'namesto žnjl'e) za oleplanje In ohranjenje kože, i paket ........
Po vsem svotu znane Henotti-pastile, nezmotno sredstvo proti kašlju, škatlja.......
nnečne pumpe, ena......
Uaterue brizgalke z ravnim nasadom
— z \])ogneiiiin giniiije\im nasadom
Oksfordska esendja, cos. kr. Izkl. priv. S to Unonitno eaoneijo se v enem trenutku ozdravi najhujša zobna bolečina, flala
Pra^ i Sddlitaevi prab, škatlja . . PaglianO'Birup i/. Plorenoe, zdravil-
-gl.
kr.
-    n 10
Da «c zavaruje vsako ponarejevanje, prosijo se gospodje komitenti, da
Pieeoll „lc anirel jn". dumi jsliii e<;Htu št. 7^>.
stvo za očete, ali domaći zdrav
nik, llaša .......
Rajžov prah, ekstrafin, nežnim kun Mnii"iiiii\ kam   priporočen za
najboljši kvaliteto, prijeten duh in nizko ceno, 1 škatlja    . .
—   1 paket ........
Sesalne cevke, ena......
„ „    fina ena ....
Sesalna tlašien.   popolnem garnirana, su sesalno cevjo, ena Sus|ienzoiiji, iz najfin. platna edeu „ elastični, Iz s\ile, po-
sebno dni pa elegantni .   . . o tej 60 kapljic a fiaoonom v etuisu
eden.........
Uretralne brizgalke, ena ....
se pri nakupovanji obrnejo naravnost na lekarno
2
11 >
80
40
f)0 80
1 gk
kr.
- n 40
- n 10
- „ 10
- n 20
- n 80
- n 40
- n 80
- n 60
- - 40
Izdatelj in za uredniđtvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne titikarneu.