m
DOVOLJ JE MLADIH, KI ME BODO LAHKO
ZAMENJALI
|g Vaši osebni podatki?
— TrbCKvedijioam sem, stair 26 tet, po pokiliou pa orodjar v Strojni tavaimi Trbovlje, poročen in oče diveih sinov.
g Kdaj ste se začeli ukvarjati z rokometom?
— Odgovor na to vpraša nje bo prav kratka zgodovina trboveljskega rokometa. Moji pavi stiki z rokometom segajo v teto 1953, torej v čas, ko je prevladoval še veliki ro-’ komet. Igrali smo ga vse do teta 1958, vodil naj je Maks Radej. V sezoni 1957—58 smo nastopali v avezni ligi. Bili smo zadnji, vendar to niti ni bilo tako važno, saj so še isto teto zvezno ligo v velikem rokometu odpiravdli. Takrat sem tudi odšel v Beograd na odsluženje roka v JLA in zanimivo je, da sem se prav tam seznanil z mallim rokometom. Med drugim, sem nastopil tudi na dveh vse-armijskilh prvenstvih. Po vrnitvi iz JLA sem seveda spet igral pri Rudarju. Takrat smo igrali v drugi zvezni ligi. Po jesenskem delu smo obtičali na zadnjem mestu. Tu pa se pravzaprav prične najno-vejiša zgodovina trboveljskega rokometa. Trenerske posle je prevzel trener Bašič, bivši državni reprezentant. Pod njegovim vodstvom smo .pričeli s sistematičnimi treningi in rezultat Bašičevih prizadevanj so bili kmalu dobro vidni. V spomladanskem delu prvenstva smo se z zadnjega, pomaknili za tri mesta na-^ vzgor, vendar je takrat bila ukinjena tudi druga zvezna liga. Sledila je sezona deljene republiške lige in prav zaradi tega je, po mojem mnenju, slovenski rokomet precej nazadoval. V sezoni 1983—64 smo v republiški ligi star-tali na prvo mesto, da bi si s tem priborili pravico igranja na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo. — Kot vidite, smo v tem tudi uspeli ...
g Kje so po vašem mnenju največje zasluge za tako velik uspeh?
— Mislim, da zasluge za ta uspeh lahko iščemo v sistematičnem delu, prizadevanju vseh igralcev, velik delež pa imajo pri vsem tem seveda trboveljski gledalci, ki so nas ve-'dno podpirali pri naših nastopih.
g Kakšni so vaši vtisi po jesenskem delu prvenstva?
—•' Pričali smo s skromnimi željami za obstanek v togi. Uspehi v prvih kolih Pa so prispevali k temu, da smo tako rekoč »premisli« sami sebe. To se nam je seveda maščevalo v usodni tekmi s skop-
skim Radniičfcim, ko smo mislili, da smo veliki favoriti. V nadaljevanju prvenstva pa so nastale še druge težave. Tu mislim zlasti na Jelenovo in mojo poškodbo, pozneje pa se je pojavilo še pomanjkanje igralcev in standardna sedmoriea ni mogla vzdržati tempa zvezne lige. Sicer pa menim, da je tudi peto mesto za novinca več kot tep uspeh.
g Najboljša tekma Rudarja, odkar je član zvezne lige?
—	Tekme s pančevskim Dinamom nisem videi, ker sem bil poškodovan. Tekmo z beograjskim Partizanom pa sem gledal iz bolnišnice, ki je prav nasproti rokometnega igrišča. Odločil bi se za tekmo z beograjsko Grvemo zvezdo. Na tej tekmi smo lahlko videli, kaj pomenijo uigranost moštva, kolektivna igra in požrtvovalnost vseh igralcev.
g Kaj menite o polpro-fesionalizmu v zveznem rokometu?
—	Trenutno še ni zrelih pogojev za uvajanje profesionalizma in menim, da Sedanja oblika hrana-nime ustreza. Res pa je, da rokomet vzame precej prostega časa. Po osemurnem delu in napornih treningih mi ostane za dmi-žimo malo časa. Mislim, da bi bil Rudar povsem pri vrhu jugoslovanskega rokometa, če bi trenirali
Lani poleti je rokomet v naši republiki dosegel zreden uspeh. Po dolgih letih je igralcem trboveljskega Rudarja uspeha uvrstitev v zvezno rokometno ligo in tako je to moštvo postalo prva slovenska vrsta, ki se je uvrstila v najvišje rokometno tekmovanje v državi.
Na lestvici strelcev na kvalifikacijah v Trbovljah je drugo mesto zasedel Miro Škrinjar, ki je bil med najboljšimi strelci vedno že prej v republiški ligi. Ko se Trboveljčani nastopali v jesenskem delu zvezne lige, je ta odlični igralec spet potrdil svoje kvalitete.
Miro je že dalj časa kapetan trboveljskih rokometašev. Kot pravi športnik - ne samo s svojimi rokometnimi, temveč tudi moralnimi kvalitetami -si je pridobil med trboveljskimi privrženci rokometa mnogo prijateljev, žal je moral po VIII. kolu jesenskega dela prvenstva nekaj časa prenehati igrati. Takrat se je namreč teže poškodoval in obstajala je bojazen, da Miro ne bo mogel več aktivno nastopati. Vendar je na nedavnem zimskem prvenstvu v Beogradu že spet nastopil in od 4. januarja spet trenira s svojimi soigralči.
Pred nedavnim smo enega najboljših slovenskih rokometašev zaprosili za kratek razgovor. Bilo je po treningu in Miro je rad ustregel naši želji.
vsak dian in če bi bili torej iieike vrste profesionalci.
g Kaj sodite o kvaliteti slovenskega rokometa in ali ima bodoči prvak republiške lige kakšne možnosti za uvrstitev v zvezno ligo?
"— Gledali sem te eno tekmo reipubliiške lige, zato bi težko povedal kaj več, menim pa, da je prvih pet ekip zelo izenačeniih hi dokaj kvalitetnih. Ker bodo letos kvalifikacije izven naše republike, ima prvak seveda malo upanja, da bi se uspel uvrstiti v višje tekmovanje.
g Povejte nam kaj več o pripravah za spomladanski del prvenstva in kakšna je vaša prognoza o uvrstitvi Rudarja ob zaključku zvezne lige?
—	2e več kot pred mesecem dni smo začeli z red-nkpd treningi. Treniramo vsak dan. Po zimskem pr-venstrvu Jugoslavije s treningi nadaijiujemo, za konec februarja pa nam obetajo turnejo v tujini. Če pa s turnejo ne bo nič, bomo odšli na desetdnevne priprave v 'Gniltavenico, doma pa bomo nato trenirali trikirajt oa teden. O končni uvrstitvi Rudairja pa tole: naš žreb za spomladanski ded bi bil idealen za že dolgoletnega Cdana zvezne lige, saj nas na tujih igriščih čakajo srečanja s klubi, ki se bodo ogorčeno borili za obstanek v ligi. V Trbovljah pa bomo imeli težko delo z najboljšimi jugoslovanskimi ekipami. Borba bo zelo težka, upam pa, da bomo obdržali peto mesto. V najslabšem primem se bomo uvrstili nekje od šestega do sedmega mesta.
g Ali ima trener Bašič na razpolago dovolj igralcev?
—	Ostali smo sicer brez Sparembteka in Mrežar-ja, novi imeni pa sta Kac iz šošitanja — prej je nastopal za Celje — in Primož Senčar, bivši ljubljanski košarkar. Na oba nova igralca trener Bašič resno računa. V moštvo se bo vMJučilo tudi nekaj mlajših moči.
g Ali so po uvrstitvi rokometašev v zvezno ligo ostale športne panoge v Trbovljah prikrajšane?
—	Finačno prav gotovo ne, saj nam sedaj, prav tako kot prej, primanjkuje denarja. Upoštevati pa moramo dejstvo, da zvezna Miga zahteva mnogo več sredstev kicut teikmovanje v republiškem merilu. Ostale športne panoge so prikrajšane samo glede gledalcev, saj večina ljudi zdaj odhaja na rokometne tekme, kar pa je razumljivo, saj je v zvezni ligi krvaliteta boljša. Mimogrede lahko še povem, da nisef utemeljene govorice, da ima trboveljski ligaš največjd izkupiček pri prodanih vstopnicah. Iz razgovora z igralca drugih ekip sem izvedel, da so še klubi, ki dobijo več denarja pri vstopnini kot mi. Na primer Železničar iz Niša in Rudar iz Plev-ija.
g Kakšna je razlika med velikim in malim rokometom?
.— Veliki rokomet je bdi preveč »raztegnjen« in je gledalec lahko užival te pri uspešnem posredovanju vratarjev. Mali roko-
met je atraktiven, tempo igre je hitrejši, igralec se mora neprestano gibati, pri velikem rokometu pa je lahko počival. Moje mnenje je, da veliki rokomet ni zanimiv, de je kdo le enkrat gledal mali rokomet, je na velikega pozabil ...
g Kaj menite o naši državni reprezentanci?
—	Ne razumem, kako so na zadnjih tekmah sesta-vild reprezentanco. / Pri tem mislim zlasti na to, kateri igralci in na katerih mestih v ekipi so Igrali. Standardno krilo DJuranec je na primer igral na mestu srednjega igralca. Imam vtis, da imajo igralca beograjskih klubov nekoliko protekci-je pri uvrščanju v reprezentanco. Menim tudi, da si je naš vratar Marguč zaslužil nastop v državni reprezentanci, saj je bil v jelenskem delu prvenstva v veliki formi.
g Kakšen je pri Rudarju odnos med igralci in člani uprave?
—	Zadnje čase uprava nekoliko šepa. Tako se igralci preveč ukvarjajo s problemi, za katere je zadolžen odbor. Upam, da bomo te nepravilnosti kmalu uredili.
g Ali nam lahko postrežete z nekaterimi statističnimi podatki iz vaše rokometne kariere?
—	Od vsega začetka nastopam v dresu Rudarja. Klub žal še ni uredil statističnih podatkov in tako lahko postrežem te s
lEIIIIIIEIIIIIIIIIIIElEIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIElEIIIIEIIinilllll
Razgovor s kapetanom trboveljskih rokometašem Mirom Škrinjarjem
lllllllllllllllllllllllllll!llll!lllll!i!l!ll!IIIIEIIII!lllllllll!EiEElnil«EEin
približnimi številkami. Za Rudarja sem odigral okrog 450 tekem, 24-krat sem nastopil za republiško oziroma ljubljansko reprezentanco. V tujini sem nastopil te v Avstriji. Na vseh tekmah pa sem dosegel približno 2000 golov.
g Na katerem igrišču najraje nastopate?
—	Seveda mi je najljub-šd nastop pred domačimi gledalci, rad pa igram tudi na igrišču Branilka v Mariboru.
g Vratar, ki vam je povzročil največ glavobola?
—	Dokler ni prišel k Rudarju — Ernest Marguč.
g Vaš hobby?
—	Televizija in. kino, za druge stvari pa ostane premalo časa, kajti precej dela imam s svojima sinovoma. (Miro dma dva sinova, ki sta stara oba skupaj nekaj več kot dve teti’). Sicer pa je tudi to neke vrste ho<bby.
g Koliko časa še nameravate igrati rokomet?
—	Doktor se bom počutil dovolj sposobnega in dokler me bodo v ekipi potrebovali. Sicer pa je za mano dovolj mladih, nadarjenih rokometašev, ki me bodra lahko kmalu zamenjali ;..
A. ŽELEZNIK
MIRO ŠKRINJAR ima mnogo občudovalcev
in tvrvju tetina - intervju tetina - in ten

itMumiuiimituMiiiikE

^	X. : ■	'	■	■	■	V '	■ •• •	'	■	T-
Tak je smučarski raj, ki ga je odprla sedežnica na Španov vrh.
NOVfi ŽIČNICA M& ŠPANOV VRH
V DVAJSETIH MINUTAH NA LEPIH SMUČIŠČIH
V nekaj več kot enem mesecu se je z novo žičnico peljalo 14.236 oseb — Avtobusna zveza z Jesenicami — Žičnica obratuje vsako uro, če je dovolj potnikov pa seveda po potrebi —Cene so zelo nizke
minulega blizu Jesenic — točneje povedano pet kilometrov od mesta — spustili v obratovanje novo moderno žičnico na Španov vrh. S tem se odpira za ljubitelje smučanja novo smučarsko področje, ki je na ta način postalo" dostopno vsej Gorenjski, pa seveda tudi Ljubljani in drugim krajem. Žičnica ima tri postaje, spodnjo — na Planini pod Golico, srednjo — na Cmem vrhu in zgornjo — Španovem vrhu.
že na začetku naj povemo, da je žičnica po svoji tehnični izvedbi dobila odlično oceno in da je znana predvsem po tem, da ima izredno udobne sedeže ter da na njej ni nikakršne nevarnosti, ker višina sedežev od tal ni nikjer prevelika. Vožnja od spodnje do zgornje postaje traja dvanajst minut, žičnico pa lahko priredijo tudi tako, da obratuje počasneje v tem primeru traja vožnja 17 minut. To je tako imenovana žičnica na dve prestavi in je hitrejša vožnja namenjena predvsem smučarjem, ki si želijo čim-prej priti na smučišča, počasnejša vožnja pa je name-‘njena izletnikom, ki si želijo ogledati vse naravne lepo-
te in uživati ob prijetni vožnji. žičnica sedaj obratuje v glavnem v hitrejšem tempu, medtem ko bo vozni čas 17 minut v uporabi predvsem poleti.
Ni odveč, če povemo tudi to, da je'z vrhnje postaje žičnice izreden razgled na vso Gorenjsko, Julijce, v lepem vremenu se vidi tudi Ljubljana in celo Dolomiti. Vse tri postaje so opremljene z bifeji, imajo pa tudi prenočišča, ki jih prav te dni uporabljajo udeleženci državnega mladinskega prvenstva v alpskem smučanju.
žičnica ima 19 stebrov (od katerih je eden sestavljen iz treh) in ima 165 sedežev. Kapaciteta žičnice je 280 do 404 osebe na uro. Nadmorska višina spodnje postaje Planina pod Golico je 979 metrov, postaje Cmi vrh 1193 metrov in postaje Španov vrh 1365 metrov. Sedežnica ima 1650 metrov dolgo žico, ki je debela 24 milimetrov in težka 7270 kilogramov, žičnico upravlja podjetje LUBLJANA-TRANS-PORT, POSLOVNA ENOTA JESENICE.
Žičnica obratuje pozimi vsak dan v času od 9. do 17. ure, poleti pa bo obratovalni čas od 7. do 19. ure. Žičnica vo-
zi vsako uro, po potrebi pa tudi non-stop. Do spodnje postaje — to je 5 kilometrov iz Jesenic, so redne avtobusne zveze vsak dan od 5,45 do 21,45 (devet voženj dnevno). Tudi v obratni smeri je vsak dan devet avtobusnih voženj od 4,45 do 20,45. Avtobus odhaja izpred železarne z vmesno postajo pri kolodvoru.
CENE PREVOZOV
Smer: Planina pod Golico — Španov vrh 200 dinarjev (povratna 300 dinarjev); smer: Španov vrh — Planina pod Golico 150 dinarjev; 5 voženj v eno smer 90 dinarjev, 10 voženj v eno smer 1700 dinarjev; dnevna karta, neomejeno število voženj 2000 dinarjev; smer: črni vrh — Španov vrh 120 dinarjev; smer: črni vrh — Planina pod Golico 100 dinarjev; 5 voženj črni vrh — Španov vrh 500 dinarjev; 10 voženj črni vrh — Španov vrh 900 dinarjev; dnevna karta črni vrh — Španov vrh, neomejeno število voženj 1000 dinarjev; vožnja izven obratovalnega časa 3000 dinarjev in vozovnica.
Otroci do 14 let imajo 50 odstotkov popusta, za prijavljene skupine nad 30 oseb 10 odstotkov popusta.
V ZIMSKIH POČITNICAH JE SMUČALO VEČ KOT 50.000 OTROK
Smučanje, družbena skrb
Številni tečaji po vsej Sloveniji — Kljub dragi opremi rekordno število mladine na smučeh — Kdo naj organizira smučarske tečaje za šolsko mladino?
Naša smučarska tradicija je bogata, vendar zaradi nezadostnih' pogojev nismo in ne moremo trditi, da je ta športna disciplina slovenski ljudski šport. Pa vendar vse kaže, da spet nastaja nova doba, ki prinaša smučarskemu športu lepše perspektive. Tokrat ne bo govora o našem tekmovalnem smučanju, saj ga vsi predobro poznamo, gre za čisto nekaj drugega- V mi-slih imamo smučanje in šolsko mJadimo. Tudi o tem .e bilo v zadnjem času veliko go zora in nekateri so bili mnenja, da bi bilo potrebno storiti precej več za smučarsko propagando med učečo se mladino, kd bi morala v zam-skih počitnicah domala na sneg.
Mladina je v teh zimskih dneh na vse mogoče načine iskala možnosti za svojstveno zabavo. Presenetljiva je ugo tovitev, da smo letos zabeležili rekordno udeležbo mladine na smučarskih tečajih in to po raznih krajih naše republike, celo tam, kjer bi človek najmanj mislil in pričakoval Spet dokaz več, da pri nas ne potrebujemo posebnega propagandnega prijema, da bd spravil: mladino na smuči-Ne, nasprotno, lahko bd rekli, toliko, kolikor je bilo letos nepotešanih želja na eni in seveda tudi viharne radosti na smučeh na drugi stran: že dolgo ni bilo. Kamorkob se je človek obrnil in iška; mirni kotiček, ga kratkomalo ni našel. Na vseh smučiščih je bil tolikšen živ-žav, da je danes, po končanih počilMi-cah naše zadovoljstvo glede množičnega smučanja resnično veliko.
To so sicer pavšalne ugotovitve, ki samo potrjujejo go-
Kompas
PR1RE1A AVTOBUSNE IZLETE
PO JUGOSLAVIJI
vorice, da je pri nas 'mladina za ta šport. Toda, morda, ne bi bilo napak, če bd ob tej priložnosti začrtali mejo, kaj je bilo na teh tečajih prav m kaj ne? Prav tako hd bilo pametno spregovoriti nekaj misli o tem, kdo je dolžan skrbeti za to, da bi vsa mladina v celoti zarisala smučine v snežno odejo.
Več smučarskih in mladinskih organizacij in kdove še katere druge ustanove so poskrbele za to, /da smo letos doživeli takšno otipljivo smučarsko akcijo- številka 50.000 prav gotovo nekaj pomeni. Koliko je bilo truda, da so tečaj-; stekli po pravi poti, kakšne težave je bilo treba premagati? Predvsem so bili prcblemi s smučarskimi učitelji, ki jih je povsod primanjkovalo. Precej pripomb je bilo na račun slabe organizacije glede prehrane, prenočišč in podobno- Skratka, takšen tečaj pomeni za organizatorja včasih tolikšen problem, da ga včasih kratkomalo ni mogoče premostiti. In zato nastane vprašanje, kdo je dolžan pri takšni veliki akciji pomagati? Ali so res dolžni prispevati svoj delež samo smučarske, organizacije. Ah morda samo organizacije, ki se ukvarjajo izključno z mladino? Ne, gotove ne! Za mladino. smo dolžni skrbeti vsi-Menimo, da bi morale pri takšnih smučarskih akcijah pomagati občinske skupščine, šolski forumi, družbene organizacije, z eno besedo, vsa naša družba- No, morda je ponekod tako tudi bilo, prepričani pa smo, povsod gotovo ne! |
Zadnja televizijska oddaja »pionirski TV studio« je pravzaprav najlepše pokazal, kako mislijo otroci sami o zimskih počitnicah in o smučarski akciji. Oba mlada, simpatična napovedovalca sta lepo povedala, da ne soglašata s tem, da v počitnicah smuča afno nekaj izbranih otrok, marveč smučati bi morali vsi, ne oziraje se na finančne težave. Napovedovalca sta poudarila, da bo morala v bodoče naša družba omogočiti vsakomur — naučiti se smučati!
Letošnja zima naj potemtakem pomeni preobrat v tem takodmenovanem rekreacij-
skem, množičnem smučanju. Lf s skupnimi silami — eni s strokovnim vodstvom, drugi pri organizaciji prehrane in prenočišč — bomo dosegli zaželen učinek. Zdaj vemo, kaj želijo najmlajši. Naj ne bo nikogar, ki bd odrekel željam in prošnjam mladih državljanov, saj bd bil njihov očitek hud udarec za nas vse.
M. lipan
PEČARJEV COME BACK?
V organizaciji Splošnega gradbenega podjetja SAVA iz Jesenic, bodo od 12. do 14. februarja na Španovem vrhu nad Jesenicami III. zimskošportne igre slovenskih gradbincev. Med gradbinci vlada za te igre veliko zanimanje, saj je do sedaj prijavljenih že 22 ekip gradbenih podjetij iz vse Slovenije, razen iz Primorske. Zimsko športne igre gradbincev, ne bodo samo izredno množična prireditev, na njih bo namreč nastopilo 150 tekmovalcev in tekmovalk, marveč bo to tudi zelo kvalitetno tekmovanje, saj zasledimo med prijavljenimi tudi dosti znanih imen kot čop Janez in Ciril, Lakota Miran, Soklič, čekon, Jo-cif, Kalan Janez. Lavtižar, Bolčina in drugi. Razveseljivo je tudi, da je prijavljenih 9 žensk, kar daje poseben poudarek vsestranosti gradbincev. Vsi nastopajoči bodo tekmovali v dveh skupinah in to do 30. leta starosti in nad
Gradbinci na snegu
30 let ter seveda ženske. Pomerili se bodo v slalomu, veleslalomu, samostojnih tekih in v štafetnih tekih. Celotno prireditev bodo financirala gradbena podjetja iz Slovenije, medtem ko bo tehnično in organizacijsko pripravilo in izvedlo tekmovanje SGP SAVA Jesenice. Tovariši v »Savi« se svoje odgovorne naloge okrog organizacije te prireditve zavedajo v polni meri, saj smo Jih ob našem obisku v njihovi upravi zatekli sredi živahnega pogovora okoli te prireditve. Na tihem tudi upajo v ponoven uspeh svojih fantov in deklet na teh igrah, kajti prehodni pokal GO ZSS so osvojili že dvakrat in so na tem, da ga za vedno postavijo v svojo že itak bogato vitrino. Njihovo zastopstvo na teh prireditvah bo tudi najštevilnejše. Njihova želja za bodoče je tudi, da bi se ta manifestacija športnega sodelovanja razširila na vso Jugoslavijo. Že letos so povabili na sodelovanje nekatere gradbene kolektive iz drugih republik, vendar do sedaj ni bilo odziva.
Švicarsko skakalno turnejo ocenjuje trener Lojze Gorjanc — Srednjeevropska kvaliteta v smučarskih skokih gre v širino — Zajc v krizi, ostali solidni — Pečar spet navdušil
Smučarska sezona je že zakoračila v drugo polovico. Naši tekmovalci so imeli vrsto mednarodnih nastopov, med njimi tudi skakalci, ki sq prav te dni dopotovali iz Švice in CSSB- Zaprosili smo trenerja Gorjanca za nekaj odgovorov glede trenutne forme jugoslovanskih reprezentantov.
Je bila tumeja po Švici in CSSR uspešna za Jugoslovane?
— Da! Ne morda' toliko v rezultatih kot v tem, da so naši skakalci v mednarodni
konkurenci bolj izoblikovali
svojo skakalno osebnost, škoda, da Zajc ni imel sreče,'saj bi si lahko zagotovil v skupnem plasmaju eno izmed holj-ših mest. V Arosi je na treningu padel, se poškodoval in zato uspeh ni popolen.
Ali je Zajc v krizi?
— Zdi se mi, da še vedno nima pri odrivu pravilnega občutka. Tudi kondicija ni najboljša. Vse to pa je povzročilo, da naš reprezentant ni dosegel tistega mesta, ki mu ga pripisujemo.
Kaj pa Pečar?
— V Švici je bilo z njim precej težko. »Pe&Ht še nima
potrebne samozavesti in turneja ga je močno utrudila.
Slišali smo, da je osvojil .četrto mesto v Berchtesga-deru in pustil za seboj znane skakalce kot Ihleja, Kurtza in tako dalje. Kaj menita o tem Pečarjevem uspehu?
— Bil sem nadvse presenečen, ko je Pečar prav v tem krajU spet zaplaval skozi zrak v svojem starem slogu-Imej sem občutek, da je našel samega sebe. Zdaj je čas. da nadaljuje s treningom!
Kaj mislite o ostalih tekmovalcih?
— Koprivšek skače lepo, vendar prekratko- Njegova odskočna sala je prešibka. Za Eržena sem slišal, da je skakal daleč, vendar se je spet pojavila njegova baba, negotov doskok. Padci so ga po-kopli, sicer bd se na turneji po CSSR lepo uveljavil. Odkod ta negotovost je zia zdaj težko reči Mislim pa, da dolgotrajna vadba na plastični masi prav lahko skakalcu bolj škoduje kot koristi. Tam je hitrost drugačna, na snegu pa spet druga, sicer si ne morem razložiti, zakaj je Eržen pri doskoku tako negotov?! Vem tudi to, da njegov let po zraku ni najbolj popolen, kar ima svoje posledice prav pri doskoku. Vsekakor pa drži, da potrebuje daljšo dobo te-
meljitega treninga na snegu.
Kaj mislite o kvaliteti v .srednji, Evropi in morda še vaše mnenje o sodnikih?
— Kvaliteta je šla močno v širino. To pomeni, da da-/ nes m samo peščice dobrih skakalcev, temveč je to število tolikšno kot še nikoli doslej. Po mnenju mnogih smučarskih federacij bo morala FIS organizacija določiti tekme tako kot npr. pri alpskem smučanju: FIS — A in FIS B! Glede sodnikov pa tole: Mnogi ne sodijo skoka, temveč ocenjujejo bolj zveneče in manij zveneče ime. Vsekakor je opaziti, da niso kos svoji nalogi- Tudi tu ho potrebno odločno posredovanje FIS organizacije.
O samih tekmah in rezultatih gradbincev bomo obširneje poročali v naši prihodnji številki.
Splošno gradbeno podjetje »SIVI«, Jesenice, organizator HI. zimsko športnih iger slovenskih gredbin-I cev, želi dobrodošlico | vsem nastopajočim in j kar največ gnojnih ’ jj uspehov ter dobrega počutja!
NOGOMETAŠI OLIMPIJE NA PRIPRAVAH V ISTRI
KLIČEMO HOTEL MEDITERAN V RABCU
Telefonski pogovor s trenerjem Olimpije Brankom Elsnerjem — Na pripravah v Robcu je 23 nogometašev — Izredno lepo vreme omogoča nemoten potek priprav — Na vrsti so že prve prijateljske tekme — Jež si je spet poškodoval koleno — V novi formaciji napada bo Arslanagič igral povlečenega veznega igralca — Janez Škraba resen kandidat za uvrstitev v moštvo — Priprave vodita Brcmko Elsner in Edo Hočevar
SPET V CELJU
Priprave so v polnem teku — Prva zmaga v letošnjem letu — Tolič in Kreač v novi sredini — Štirje igralci Kladivarja trenirajo doma
Teden dni je, kar so nogometaši Olimpije odpotovali na priprave v Istro. Letos so si za kraj priprav izbrali Ra bac pri Labinu, stanujejo pa v hotelu Mediteran.
Kratek telefonski pogovor s trenerjem Olimpije Br:n kom Elsnerjem, nam je posredoval novice o pripravah, ki so s treningom ob morju prišle v zaključno fazo. Na vprašanje, koliko nogometašev je na pripravah, nam je trener Elsner odgovoril.
— Z nami so vsi nogometaši, razen Moreta, Kranjca in Kulenoviča, ki so prišli šele v soboto. Skupaj je zdaj na treningu 23 nogometašev.
Kakšni so pogoji za delo?
— Imeli so izredno srečo. Sest dni pred našim prihodom v Rabac je deževalo. Dež je padal tudi tisti dan, ko smo prišli, že naslednji dan pa je bilo vreme sončno in tako imamo zdaj pravo
spomladansko vreme, ki nam omogoča res temeljite pripra ve. Igrišče je bilo najprej nekoliko pomrznjeno, zdaj pa se je že posušilo in je v redu. Sprememba vremena in druge obremenitve so vzrok, da vse nogometaše bolijo noge, vendar upam. d. je to le prehodna kriza.
Kaj pa prijateljska srečanja?
— V četrtek smo že imeli prvo tekmo. Nastopili smo z moštvom iz Labina »Oinla-dincem«. Naloga naših nogo metašev je bila, da morajo čem več teči. Nastopilo je vseh 11 obrambnih igralcev, v . napadu je hal le en napa daleč in štirje obrambni Igralci. Trening tekma je do bro uspela, čeprav je bilo vreme nekoliko niadno.
Kaj pa ostale tekme?
— Po tekmi z Rudarjem iz Trepče (o tekmi poročamo med nedeljskimi vestmi) naš
čaka II. februarja srečanje s Pulo v Puli, prihodnjo ne deljo, 14 februarja pa bomo v Labinu nastopili proti izbranemu moštvu bivših nogometašev Rudarja iz Labina, ki zdaj nastopajo za rama moštva v zveznih ligah.
Ali so vsi nogometaši zdravi?
— V četrtek se je poškodoval Jež na kolenu, na katerem je imel poškodbo že prej in je bil tudi operiran. Na igrišču je nerodno stopil, dobil je oteklino in odpeljali so ga v bolnišnico v Piran. Priprave so pokazale, da je bil v dobri formi in je re; škoda, če bo poškodba hujša in nanj ne bom mogel raču nati. Manjšo poškodbo na kolenu je dobil tudi Benčič, ki nekaj dm ni treniral.
čemu posvečate največ pozornosti?
V Bohinju smo igrali z žogo le za razvedrilo, zdaj pa so na vrsti pravi treningi z žogo, trening tekme in uigra vanje. Dopoldan uigra-vamo napad, popoldan pa ob rambni igralci igrajo v napadu. Za začetek sezone pripravljamo novo formacijo na pada, s tem, da bo Arslanagič igral povlečenega veznega igralca, spredaj pa bosta Veselica in Zagorc.
Že v Bohinju se je treningu priključil tudi Škraba’;
— Moram reči, da Janez Škraba trenira z vso resno stjo in je najresnejši kand.-dat za uvrstitev v moštvo Škoda, da toliko časa ni treniral, kar se seveda pozna na njegovi formi.
Igrišče na Glaziji je ostalo prazno, saj so nogometaši Kladivarja že precej časa na Malem Lošinju. Kljub temu smo zavrteli telefonsko štev. 21-01 in v razgovoru z tehničnim direktorjem nogometašev Kladivarja Vinkom Suši-nom smo izvedeli nekaj podrobnosti
— Presenečeni ste, da sem ostal v Celju, vendar ni šlo drugače in me na Malem Lo šinju zamenjuje član tehnio nega vodstva tov. Au’ reht Na Lošinj je odpotovalo 17 igralcev in te dni smo preje li njihovo prvo pismo. Vsi so zdravi, dobro se počutijo in priprave potekajo v redu. Ne koliko se nogometaši pritožujejo nad izdatnimi treningi Novi vratar čabrič je moral k zdravniku, ki pa je ugotovil le lahko angino. Igrišče je bilo prve dni precej težko polno vode in blata, zdaj pa se je že osušilo in je primer no za vadbo.
Kladivar je igral tudi že prvo prijateljsko tekmo in to z Beliščem, ki je tudi tam kaj na pripravah Celjani so zmagali s tesnim rezultatom
2:2 (1:1). Trener Panič je to tekmo izkoristil za preizkušnjo vseh igralcev. Posebno Devčač, Perc, Hribernik in Vodeb so v izredno dobri formi Tudi Todič in Kreač, ki sta okrepila vrste Kladi varja, sta se na p-vi tekmi že znašla v novi sredini in zadovoljivo opravila svoji nalogi.
Kdaj se bodo igralci vrnili v Celje?
— Že danes bodo spet vsa igralci v Celju in bcfeo s pripravami nadaljevali doma Na Glaziji ni več snega in tudi na pomožnem igrišču je že mogoče vaditi. Lepo vre me in toplo sonce omogočata, da trenira na prostem celo mladina Tudi štirje igralci prvega moštva, ki so osta li doma Kokotec, Perpar, Ca-tuta in Ferme trenirajo pod vodstvom mladinskega trenerja Vobiča. Ferme je prav dober dijak na Tehnični šoL v Celju in se seveda ni mogel udeležiti skupnih priprav ne Lošinju. Kjub študiju in izpitom, pa trenira kar dvakrat na dan.
Kaj pa prijateljske tekme v Celju?
— ce bc ugodno vreme, bodo Celjani prihodnjo nedeljo, 14. februarja, lahko prisostvovali prijateljski tekmi v Celju. V gosteh bomo imeli odlično moštvo Vartek-sa iz Varaždina. Takrat bomo že lahko ocenah, kakšne so bdie letošnje priprave za spomladanski del prvenstva. Upam, da bo vse v najlepšem redu. O finančnih težavah pa tokrat ne bd govoril. Iz teh težav smo se izkopali le trenutno in bodo potrebni novi napori za rešitev tega vprašanja v našem društvu.
Ko smo odložili telefonsko slušalko nas je lepo vreme zvabilo na pomožno igrišče na Glazijo, kjer smu lahko prisostvovali treningu 25 mladih nogometašev Kladivarja. Človek se nehote vpraša, ali so med njimi namestniki Hribernika, Perca, Marinčka, Vodeba in drugih. Kaže, da za zdaj med njimi še ni takšnih talentov. Mladi nogometaši še premalo časa nastopajo, da bi se lahko kosali z društvenimi tovariši, ki so preživeli v modrih dresih celo desetletje in celo več. Tre-da bo še trde vadbe, pridobivanja znanja, da bo zrastla nova generacija mladih nogometašev, ki bodo lahko nadaljevali s tradicijo kvalitetnega nogometa v mestu ob Savinji.
Zapuščina barona COUBERTINA
III. zimske otMmipijske igre se seveda niso mogle pohvaliti z ndkakršniml rekordi! glade udeležbe, keir je velika oddaljenost odvrnila mnoge države v celoti ali pa vsaj zmanjšala število njihovih olimpijskih zastopnikov. Skupno se je iger udeležilo 274 tekmovalcev in 32 tekmovalk iz 17 držav, med njimi tokrat ni balo Jugoslavije.
Na spored« iger je bilo 14 panog, med njimi prvič tekmovanje v dvosedežnem bobu. Med ostalimi ekshibicnjskimi panogami
so prikazali tudi tekmovanje s sanmi na pasjo vprego.
Da bi bil končni vtis o igrah še slabši je orga-
pmedpisd, ki so še posebej v hitrostnem drsanju popolnoma postavili na glavo dejansko stanje sil v tej kategoriji.
Višek slabe udeležbe je bil hokejski turnir z vsega štirimi reprezentancami. Najuspešnejša država so bile ZDA, ki so kot gostitelj imele najivečje zastopstvo, znale pa so si del medalj zagotoviti tudi z načinom tekmovanja, ki ostalim ni ustrezal. Kratka bilanca razdeliitve olim-pijiSkih odličij bi bila naslednja: ZDA 6 zlatih, 4 srebrne, 2 bronasti medalji; Norveška 3 — 4 — 3; Kanada 1 — 1 — 4; švedska 1 — 2 — 0; Finska 1
—	1 — 1; Avstrija 1 — 1
—	0; dtd. Medalje je skupno osvajalo 10 držav.
Med posamezniki je bil edini olimpijec z dvema
LAKE PLACID1932
nizatorjem nagajalo pomanjkanje snega in nasploh spremenljivo vreme z dežjem, dodali pa so še svoje z mnogimi. neobjektivnimi tekmovalnimi
15 let je norveška drsalka Sonja Henie navduševala ljubitelje športa po svetu, potem pa je prestopila v profesionalni tabor in kot organizator, lastnik in glavna atrakcija revije na ledu obšla mnogo držav in prislužila lepe denarce.
Višek iger je bilo tekmovanje v specialnih skokih, kjetr si je Birger Ruud s fenomalnim drugim skokom zagotovil zlato kolajno. Eden od junakov je hal vsekakor tudi stari Johan Grottums-braaten, ki je še enkrat triumfinal v kombinaciji, prav tako Sonja Henie, ki je beležila že svoj drugi olimpijski uspeh.
medaljema finski tekač Veh Saarinen, ki je zmagal v teku na 50 kilometrov in bii tretji na 18 kilometrov. Norvežani so slavili trojno zmago v skokih in kombinacija, dvojne zmage pa so beležili Sredi v teku na 18 kilometrov, Finska v te- • ku na 50 kilometrov, kakor tudi ameriški hitrostni drsalci na 5000 metrov.

PRVI ZSČETK! KOBOMETI NA SLOVENSKEM
, vNnnvosTi
KARIKATURE
ANEKDOTE
STOP
PREBERI
Festi - vredne miBilone
Po vsem tem, seveda, Amerika ni mogla več mimo Jo-hanssona. Lahko bi rekli, da je bil to pravi mož v pravem trenutku. Vendar nekdo, ki ga je bilo mogoče postaviti v ring proti Pattersonu, da pri tem ne bo smešen. Tako je uspelo Ingemarju Johanssonu tisto, kar še nobenemu Evropejcu prej. Že v svoji prvi borbi na ameriških tleh je imel priložnost, da se bori za na lov svetovnega prvaka.
DRUŽINSKI IZLET Ingemar Johansson je prišel v Ameriko kot kak cirkus. Prišel je s svojim očetom, svojo materjo, svojo zaročenko, «« svojim bratom. Zlobneži so tedaj trdili, da bi vsekakor pripeljal tudi starega očeta in staro mater, če bi še živela. Amcrikanci so menili, da je Šved ali zmešan, ali pa ima popadke, da je velik. Toda ta Šved je bil pametnejši, kot vsi pred njim. Dobro je proučil obdavčenja v ZDA in našel luknjo v sistemu. Prav ti številni spremljevalci so mu omogočili, da je na davkih mnogokaj prištedil.
Medtem,ko je svetovni prvak FIoyd Patterson treniral kot še nikoli poprej, je Jo-hansson igral svojjo veliko igro. Preoblačil se .je kot Greta Garbo, obedoval s svojo zaročenko v najdražjih lokalih in pripovedoval novinarjem razne bolj ali manj neumne zgodbe. Samo nečesa jim ni povedal in pokazal — strašne desnice, ki je kot blisk pobila Manchena. Tista, ki so ga gledali na treningu so našteli po 35 udarcev z levico v eni rundi in niti enega z desnico. Te udarce je vežbal s svojim trenerjem za zaprtimi vrati. To je bilo njegovo tajno orožje, ki je odločilo večino njegovih prejšnjih borb in to orožje naj bi tudi črnega Pat-tersona spravilo ob naslov svetovnega prvaka težke kategorije
SMRTONOSNA DESNICA Res, ta desnica je#bila smrtonosna. V prvi nihdi borbe za svetovno prvenstvo. 26. junija 1959 pred 3.000 gledalci, se ni zgodilo skoraj nič posebnega. Gledalcev je bilo tako rorio. ker so morali borbo zaradi dežja prestaviti za 1 dan.
Razen tega kar niso verjeli, da bi po 70 letih veljave pravila »nikoli se ne vračajo«, namreč svetovni boksarski prvaki težke kategorije, prišlo f,o snren^embe. 14 bivših svetovnih prvakov je do tedaj že občutilo dogmatično resnico, mčd niimi imena kot Demp-sev, Schmeling in Luis. Zakaj naj bi se torej ravno Floydu Pattersonu posrečilo razbiti ta mit?
Stave so bile 8:5 proti njemu. Ljubitelji boksa so sicer nnali na nemogoče in še nikoli ustvarjeni podvig, želeli «0 si ga tudi kot dobri Ame-rikanci, toda svoj denar so vseeno raje stavili na Johns-sena.
PORUŠENA DOGMA Tisti pa, ki so vendarle stavili večje vsote na Pattersona so 20. junija 1960 lahko zaslužili majhno premoženje. Kajti Patterson je pravilo

»they ne ver come back« porušil. V ring je prišel z neobičajnimi 83 kg, ampak s 86,1 kg, proti 88,3 kg Johanssona.
Svetovni prvak je menil, da bo njegov črni nasprotnik zopet potreboval nekaj rund samo za ogrevanje. Zato ga je hotel zadeti kar čim prej, še »mrzlega«. In res je ie v drugi rundi njegova desnica zadela tako trdo, da je Joe Louis v Pattersonovem kotu, da je 32.000 gledalcev okoli ringa in milijoni pri televizijskih sprejemnikih mislilo, da ie zopet konec.
Toda način kako je Patterson »prebavil« ta težki udarec in kako je sam kmalu krenil / v napad, je bila prava senza- (f cija. Prav to ga je v trenut- '* ku napravilo za ljubljenca vseh pristašev boksa v ZDA. tudi onih bele polti.
NAJ VEČJA BORBA V KARIERI
Patterson jih ni razočaral. Ljudje so pričeli divjati. To je bila po dolgem času borba za svetovno prvenstvo, ki se jo je izplačalo videti! Fioyd Patterson, to je bil njihov mož! Bil je pripravljen biti največjo borbo svoje boksarske kariere. Želel je vse ali nič.
štiri runde je obdeloval Johanssona in v peti je hladnokrvno pripravil konec borbe. Njegov udarec z desnico je poslal Šveda na tla. Ostal je hladnokrven in ni poskušal na hitro izsiliti odločitve. Nadalje je obdeloval nasprotnika in nenadoma opazil priložost za udarec z levico. V slogu Joe Luisa je izstrelil svojo pest v glavo Johanssona. Konec.
Senzacija je bila tu. Prvič je bivšemu svetovnemu prvaku uspel povratek na prestol!
Ko je pričel izzivalec v drugi rundi napadati, se je svetovni prvak samo previdno umikal. Patterson je v svojih napadih nekajkrat zadel Johanssona, ki pa se za te udarce takorekoč še zmenil ni. Drama je bila končana v tretji rundi. Tedaj je Johansson prvič uporabil svojo strah vzbujajočo desnico. Že prvi desni zadetek je spravil Pattersona ne le iz ravnotežja, ampak kar takoj na tla. Ko se je pri »sedmem« dvignil je bil še vedno še na pol nezavesten. Nadaljevanje borlje je bilo podobno umom. Patterson je pospravil zopet strahoten udarec in se znašel na tleh do »osem«, še trikrat se je potem zleknil in pobral, preden je sodnik Goldstein interveniral in prekinil borbo.
Johansson ni po tej hitri in presenetljivi zmagi kazal nobene praske in se je zadovoljil s kratkim komentarjem: »Običajno človek obleži, če ga zadenem.«
Z Johanssonom se je vsedel na »prestol« najboljšega boksarja na svetu človek, Id je bil izredno sposoben za vse vrste poslov. Iz vsakega je napravil čisto zlato za sebe in svoje. Pri tem pa je še. do zadnje podrobnosti »pogrun-tal« vse načine, da bi čim bolj prevaral davčne organe po raznih državah, seveda v okvim predpisov, kjer je sam oziroma s svojimi svetovalci vedno še našel kako praznino.
...in atlet se je
znašel na snegu!
O atletelfci v zimskih mesecih skorajda ne slišimo. Tu in tam prispe kakšna novica le prek teleprinterja pa še to bolj poredko Za čudo pa so nekateri znani jugoslovanski atleti zadnje dni januarja prebili na Pohorju, kjer seveda niso metali krogel ali premagovali ovire na stezi, temveč se bolj zabavali- »Reči moram,« je dejal njihov trener Nikola Turk po vrnitvi s Pohorja, »da so se fantje in dekleta kar preveč privadili na sneg in da se bom moral zdaj zelo potruditi, da jih bom odvadil zimskega elementa ter jih ponovno postaviti na trdnejša tla«.
In oh vsem tem novinarskem ušesu ni mogla uiti marsikatera šala- V Mariboru se je izvedelo, da so priredili celo smučairske skoke, kjer je na vsesplošno presenečenje zmagala naša rekorderka v metu kopja Marjeta Kačič s skokom 10 m (na nos v sneg) pred Kolnikom, znanim dese-lerobajcem Kladivarja (brez padca) in Bezjakom (odpeljal je ob skakalnici). Drugi so se skokov ustrašili, ker ie bila odskočna miza po njihovem mnenju previsoka in slabo skonstruirana. Sicer pa ni nikoli zmanjkalo šale in pri-
vlačnih prizorov.
Znani metalec krogle Bari-šič se je za trenutek spozabil in si nadel na ramena Radičevo in Petnjaričevo (obe 160 kg), misleč, da dviguje uteži. Vseeno pa to ni vzbudilo tolikšne pozornosti kot morda to, da je Kačičeva v času 15-dnevnega seminarja dosegla nov mariborski rekord v metu — metle. Žal, moramo ugotoviti, da dolžine niso mogli izmeriti, ker je rekvizit ostal na drevesu.
Pa naj kdo reče, da atleti ne znajo dosegati rekordov tudi v zimskih mesecih!
In res: atleti Berišič, Bezjak, Bukovec, Kolnik, Gredelj, Cvar, Stanovnik in Vrav-nik ter dekleta — Kačičeva, Mrinjekova, Petnjaričeva in Urbančičeva so se bolj udomačili v in ob pohorskem Poštarskem domu kot je to sploh kdo pričakoval. Dan za dnem so prirejali najrazličnejše pohode v naravo (baje so nek večer odšli celo na precej oddaljeni Areh), gledali filme, poslušali predavanja o olimpiadah ;n zanimivostih, skratka — o atletiki je bilo malo besed. In prav je tako: osnovni cilj pohorskega seminarja je bil vsekakor rekreacijska sprostitev.
SMUČARSKI SKOKI OO 180 METROV!
Bivši olimpijski zmagovalec v skokih, vzhodnonemški tekmovalec Helmuth Recknagel, je nedavno izrazil željo po posebnem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih. Recknagel meni, da so možni skoki med 170 in 108 m, pri tem pa ne bi smeli dovoljevati povečavanja, vsaj bistvenega, hitrosti zaleta, ampak bi morali doseči večjo daljavo z ustreznejšim letom. Po mnenju enega najboljših smučarskih skakalcev vseh časov je letenje na smučeh razmeroma nenevarno, da pa je treba to ;mučarsko panogo seveda tudi držati v določenih mejah in pod ustreznim nadzorstvom.
Koliko truda in znoja je bilo potrebno, da je bivši svetovni prvak v boksu Floyd Patterson spet pripravil svoje telo za uspešen »come back«?! Prav te dni je Patterson premagal po točkah kanadskega boksarja jugoslovanskega porekla Georga Chuvala. S tem je sloviti Floyd, ki ga je po blesteči zmagi navdušeno objel »črni bombarder« Joe Louis, spet dobil pravico potegovati se za najvišji boksarski naslov našega planeta. Posnetek prikazuje Pattersona, kako se je pripravljal celo na smučeta na pomembni dvoboj, čeprav mu snežni element ni najbolje ugajal Vztrajnost pa takšna, ali ne?
Smučišča na Pohorju v neposre1' bližini Maribora so vedno bolj znana ne le v Sloveniji in Jugoslaviji, ai,a^ tudi izven meja naše domovine, in to predvsem v sosednji Avstriji, času šolskih počitnic ter ob sobotah in nedeljah in v prazničnih dneh j/a smučiščih tega slovenskega zimskošportnega centra ob Dravi pravi velf^tni vrvež. Zato nj nič presenetljivega, če vidimo ob stezah tildi snežne fmetne znake, ki usmerjajo številne smučarje na posamezne proge. Da j(a^šna oprema »snežnih cest« res potrebna, nam pove že podatek, da so ni^mier v nedeljo, 24. januarja, zabeležili na obeh vlečnicah, sedežnici in osi*ni' žičnici z gondolami kar 12.600 prevozov. Ob samem vznožju lahko /e<Umo dnevno od 100 do tudi 500 avtomobilov z oznakami YU in A. Zal** čredne bližine mesta Maribora do smučišč, kamor pelje do vznožja re1® mestna avtobusna zveza prav do spodnje postaje žičnice, je tudi med t<?IOni na smučiščih zelo živahno. Ker se vse žičnice razen sedežnice stekajo* Ploščadi pred hotelom Belevue. od koder so speljane tudi vse smučarske*0^, so takšni znaki tudi koristni in nujni. Vse to pa kaže na iznajdljivost' P°*ornost upravljavcev tega zimskošportnega centra na Pohorju, ki se^^Jo, da bi Pohorje (mariborsko) razvili v največji jugoslovanski zimsk^0rtni center, za kar imajo dane vse pogoje.
ZA ŠTIRI LITRE VINA POPOLNO MOŠTVO
Hermes najsfarejsi nogometni klub v Sloveniji — Igralci že od nekdaj zvezde s posebnimi Željami — Prvi korenine profesionalizma
Oglejmo si to pot otroška leta našega nogometa, panoge, ki nam povzroča toliko skrbi, težav, dela in nesorazmerno manj veselja. Tožimo, da revež boleha, da ga tarejo n- -'.zličnejše bolezni:	po-
manjkanje discipline, neresnost, denarne težave in celo profesionalizem in še kaj Sovražniki mu napovedujejo tudi konec življenja, češ da revež vseh teh tegob ne bo prenesel, zavoljo česar ga mora bita slejkoprej konec! Pregovor pa, ki pravi, da dolgo živi tisti, ki je dolgo bolan, dr-ž tudi z nogomet. In še kako! Vse omenjene, pa še kaka druga bolezen, se ga drže skoro od rojstva tako, da je podoba, da pravzaprav živi in raste na samih slabostih. Morda pa te bolezni sploh niso prave bolezni, ampak nekaj povsem človeškega, kar pravzaprav nogometnega. Nekaj, brez česar nogomet sploh ne bi bil tisto, kar je?
Kratko poglavje o disciplini in nedisciplini. L. 1913 junija meseca beremo v sejnem zapisniku Ilirije: Pri tekmi z zagrebškim Gradjanskim, se je izkazalo, da vlada v Dinji škandalozna disciplina. Posamezni člani (mišljeni so igralci) so veliki gospodje. Na gosi tarsko stran se prav nič ne ozira- G. dr. Berce se pri-tc uje nad nekorektnostjo nekaterih igralcev do gospodov sodnikov. Naj kapetan opozori igralce na tozadevne predpise. Iz kasnejših razprav okoli imenovane tekme je nadalje tudi razvidno, da so se igralci obeh moštev med m
Dvoboj Evropa: Amerika v skokih v vodo
Pied nekaj dnevi je v Berlinu zasedal komite mednarodne federacije za skoke v vodo, kjer so se dogovorili, da bo II. evropski pokal v skokih v vodo letos od 16. do 18. julija v Salzburgu. Razpravljali so tudi o predlogu dvoboja med najboljšimi skakalci v vodo iz Evrope in Rme-rilte. Ta predlog je pril*! na dan že med olimpijskimi igrami v Tokiu, sedaj pa so sklenili, da bodo končno odločitev o tem sprejeli šele na zasedanju leta 1966.
Perspektivi mariborskega hokeja
O mariborskih hokejistih smo v Poletu letos pravzaprav pisali že precej, čeprav mora* mo na drugi strani ugotoviti, da jim zima letos ni naklonjena in da jih brez večjih obotavljanj pušča kratko malo na cedilu. V Ljudskem vrtu so sicer za nekaj dni usposobili ploskev (pa ne zaradi v tej smeri naperjenega kritičnega zapisa v Poletu) in vsa mariborska javnost je živahno
L c
pozdra'j spremembo. Potem je, Sq ., rala odjuga in ljudje,	Dri srcu dr-
pii srcu drsalke,	pričakujejo
mraza t v se bo takih skl znan
h lis* , ^ani hoCi°že Gi
nebo, kdaj sonce. Eden maribor-®*^er- bolj
____ ^Peh ^ *Jumbo«, ki
si v tetvagj, °e more kaj, da ne bi Jra« Svoie hokejske opreni<£) ^ jo je dobil iz gve® r v svojem sta-
novanju- Po tem navadno slovesno odpre vrata na balkon, pod katerim se (razumljivo) zberejo vsi ljubitelji drsanja in hokeja v naselju Greemvicb v Mariboru. Pravijo mu: »Hokejski kralj iz Greemvicha poziva na dvoboj mater naravo in optimistično gleda V nebo...«
Zanimivost: čeprav je že precej časa na prestolu, je
doslej še ni izzval, kaj šele premagal- Seveda ne bomo pisali o tem, kako si Jumbo (poosebljena podoba mariborskih hokejskih razmer) v hladnejših nočeh ogrne plašč in na stadionu v Ljudskem vrtu prime za brizgalno cev, da bi v jutranjih urah preše-netil svoje tovariše z novim ledom; doslej pa je polival vselej zaman.
tu. : po tekmi prijazno obdelovali z izrazi, kd jih tu ne kaže objavljati, ki pa zagotovo niso bili ljubezenskega značaja. Nič novega pod soncem!
Ali pa odnos moštva do odbora in narobe. Tik pred prvim velikim dogodkom v našem nogometu, tekmo s praško Slavijo, je prišlo do ta-kcgale modrovanja, ki so ga igralci I moštva sporočili ki-^skemu odboru:	Naroči
naj se odboru,. da se mora odbor obrniti vedno na igralce gie’3 tekem z vprašanjem, če so pripravljena igrati in naknadno še, da odbor ne more ničesar o tem sklepati o tedonah, nasprotno, moštvo določa svoje tekme in te igra, drugih ne!
Sploh odbor ima moštvo za svojo metlo in ga izkorišča.
Talkah in podobnih lahko najdete še veliko kako so končavale, kdo je popustil, kdo zmagal? Pravzaprav nih-č Oh ostrih razpravah o takih problemih, je prvi odstopil kapetan moštva in za njim načelnik in tajnik kluba, drugič pa se je zasukalo v obratnem vrstnem redu. Vselej pa tako ,da so i eden i drugi odstop preklicali.
Kdaj se je pri nas rodil profesionalizem z vsem; priveski ta kruta bolezen (ali pa tudi ne)?
Bolezen je stara, takorekoč prestara, rekli bi lahko celo izvirna kot izvirna greh, ki spremlja č^eštvo od rojstva do propada. Pravzaprav, nogometna Ilirija ni naš najstarejši, prvi nogometni klub temveč po vrstnem redu šele drugi. Prvega so že precej prej ustanovili ljubljanski srednješolci in mu dali ime FArmes. Niso pa ga seveda smeli in mogli prijaviti policijski oblasti, ki je nadzirala vse javno življenje in so delo-
nes), pokazalo se je celo kmalu da kluba nekako čudno dopolnjujeta drug drugega tako, da bi iz vsega lahko nastala čudovita enota. Herme-Žan; so namreč igrali neprimerno boljši nogomet od Ili-rijanov in so jim to svojo prednost tudi krepko dokazali ob prvem srečanju s 15 goli: Ilirija pa je zato imela v rokah drugačne adute: denar, žoge, drese, pravo igrišče m še kaj, same izredno vabljive stvari, po katerih se je vedno kolcalo Hermežanom. Tako je bilo več kot naravno, da se mora nekaj zgoditi; vprašanje je bilo le, kdo bo koga!
Pravzaprav niti ne, saj: denar sveta vladar! Močnejši je vedno tisiti, ki je bogatejši. Nogometna spretnost je končno, oprostite izrazu, lahko tudi komercialna dobrina. Postopek pa je takle: najprej so jim nekajkrat posodili žogo, nato drese za tekme a dirugimi srednješolci in končno so jim celo pripeljali v Ljubljano moštvo zagrebške Concordile in dovolili, da so igrali »pod firmo« Ilirije-Her-mežani (kako spretno, kaj ne?). Fante so tako omehčali, potreben je bil samo še zadnji, toda odločilni korak. Kako in koliko? Enostavno, brez kompliciranja in ne veliko! Povabili so moštvo na malico v hotel Tivoli in nekaj dni kasneje je moštvo Hermesa korporativno prešlo v Ilirijo. Malica je stala 4 Krone in pol (tedanji denar v današnji valuti dobrih 20 vrčkov piva ali 4 ’itre vina! In za ta denar c?!o, popolno prvorazredno moštvo in, kar je še več vredno, brez komplikacij, protestov, verifikacij in podobnega trušča, ki ga danes zganjajO pogosto zaradi enega samega igralca! Lepi, blaženi časi, ko
vali nekako ilegalno- Z Ilirijo^ še ni bilo zvez, verifikacijskih so si od vsega začetka bili v in kazenskih odborov, usta-najboljših odnosih (tudi to nov, ki pričajo o medsebojni se sem ter tja ponavlja še ia- nevoščljivosti. ■.
REZEH VIHAMO ZA BRALCE
KJE JE AK KLADIVAR?
Zelo rad berem vaš tednik in zato upam, da mi ne boste odklonili skromne prošnje. ProsU bi vas, da mi poveste naslov AK Kladivarja. Med vsemi športi se najbolj ogrevam za atletiko in bi seveda rad treniral in tudi tek-mo val.
Rudi Medved, Zabukovica 120, p. Griže — Žalec.
Vašo pošto lahko brez skrbi naslovite takole: Atletski klub Kladivar — Stadion Borisa Kidriča, Celje. Pošta s takšnim naslovom boi' prav gotovo prišla v prave roke.
TEŽAK PROBLEM-
Za diplomsko nalogo sem si izbrala športno temo pod naslovom »kako vzgajati mladi kader športnikov in preprečevati negativne pojave v športu«. Prosim vas, če mi lahko svetujete, kje bi našla vsaj nekaj primernega gradiva, da bi to nalogo primerno obdelala in lahko tudi zagovarjala. Povedati vam moram, da sem prelistala že precej knjig in revij,- toda našla nisem prav nič primernega in uporabnega.
R. V., Lendava, Kovačeva 14.
V naši redakciji nimamo nobenih knjig niti revij, ki bi se vsaj malo nanašala na vašo diplomsko nalogo. Svetujemo pa vam, da se obrnete na Visoko šolo za telesno vzgojo, Ljubljana, Gortanova ulica, ali pa na Center za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov, ki ima svoje prostore v istem poslopju kot VŠTK. Mnenja pa smo, da ste si izbrali silno zahtevno nalogo, ki jo, verjetno, tudi marsikateri profesor telesne vzgoje ne bi rešil brez težav.
TRIJE NASLOVI
Moje zanimanje za šport je vsestransko. Še posebej pa moram povedati, da me navdušuje orodna telovadba, atletika, še posebej pa skok s palico. Ker sem tako navdušen privrženec špor. ta, mi verjetno ne boste vrgli mojega pisma v koš. Na vsak način bi rad dobil sliko Mira Cerarja, Romana Le-ška in Franca Cervana. Zato vas prosim, če bi mi poslali nasove teh trek športnikov.
M A., Selišče 3, p. Dol Toplice.
Mini Cerarju pišite na naslov: Miro Cerar, Ljubljana, Prijateljeva 22 Roman Lešek je trenutno v JLA Ne verjamemo, da bi vojak lahko imel pri sebi mnogo svojih slik Zato vam svetujemo, da ali počakate, da se vrne iz JLA ali pa pišete njegovemu matičnemu klubu v Celje Naslov: Atletski klub Kladivar, Celje. Na isti naslov pišite tudi Francu Cervanu
Gessing v Ljubljani
V dneh od 14. 2. do 20. 2 bo v Ljubljani mednarodni sodniški seminar v judu. Organizacijo tega pomembnega seminarja je evrop-' ska judo-unija zaupala Judo zvezi Jugoslavije oziroma Judo zvezi Slovenije Na tem seminarju bodo opravljali sodniške izpite samo tisti judoisti, ki so nosilci črnega pasu. Teh bo približno 50. Pod vodstvom predsednika EJU gospoda Abe bodo vodili ta seminar še nekateri drugi mojstri judo športa iz Japonske in Evrope. Judo zveza Jugoslavije je določila za sodelovanje na tem seminarju 10 jugoslovanskih mojstrov.
Po končanem seminarju pa bodo organizatorji poskrbeli še za vse ostale ljubitelje judo športa. Organizirali bodo turnir, na katerem bo med drugimi najvidnejšimi predstavniki tega športa sodeloval tudi Anton Gessing — svetovni prvak ter olimpijski zmagovalec iz Tokia.
EVROPA - AZIJA - AVSTRALIJA - AMERIKA - AFRIKA
. ' 1 . •	■ • . ■ - •' , , • ' > ‘ . : "
FIS IN ČILE
Letošnji avtomobilski rallye Monte Carlo je bil poln zahrbtnih »pasti«, ki jih je tekmovalcem pripravilo muhasto zimsko vreme. Na našem posnetku vidimo, s kakšnimi snežnimi težavami so se borili udeleženci.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
SMUČARSKI PROFESIONALCI V 5EEFELDU
SLABŠI OD AMATERJEV
9 :
Dve prvenstvi za Francijo: Duvillard in Bonlieu — Duvillard 68.500 šilingov — Amaterji bi jih »povozili« — Cirkus brez
perspektiv
■
■
■
■
■ ' ■
M
S
■
■
B
a
5
■
E
Prišli so v glavnem iz ZDA, kjer sd precejšen ded lete služijo dolarje kot smučarski učitelji. Tokrat so prišli po avstrijske šilinge, ki jih ne gre zame tavati, če jih pač nekdo dedi v kodičinah po 50.000, kot je* to Mo pred dnevi na prvem svetovnem prvenstvu smučarskih profesdomaicev v Evropi. Sešteli so se v Se-etedidu, ki sd je v gdaivmem zaradi zamskošportne reklame upal organiziirati to prireditev kljub odlkionit-vi FIS in avstrijske smučarske zivezie, ki je kaznovala SeefeOd cedo z odvzemom vseh amaterskih'prireditev za eno lejo.
Kakšen je M finančni obračun za organizatorje smučarskega cirkusa v Seefeldu, ne vemo, pač pa je znano, da je Mo prvi dan ko so vozili dve vožnji slaloma okoli 15.000 gledalcev, ob nadaljevanju — na vrsti ste bili dve vožnji veleslaloma — pa približno za podotvico manj. Finančna bilanca
najuspešnejših pa je bila
68.500,	Bondieu 60.000, Ledt-
nasledmja:	Duvillaird —
ner 43.000, Hmtersear
37.500,	Pravda 21.500, Mod-terar 15.000, Stamb, Wdid-matfin in Drajol po 12.500, Penvedn 6250, Sedler in Schwarz po 3.250 šilingov. S tem smo našteli že tudi skoraj celo startno listo, ker so mimo omenjenih starteM le še Gram-shamtner, Spiss in Blasi.
če preskočimo s finančnih vprašanj, ki so seveda za profesiomalioe odločilnega pomena, k športnim, naj začnemo z rezultati obeh preizkušenj za svetovno prvenstvo — sda-iom: 1. Andrien-Duviildard (Fr) 138.01, 2. Ernst Hin-terseer (Av) 138,71, 3. Hias Laitner (Av) 140,06,	4.
Christian Pravda (Av) 140,50,	5. Roger Staub
(Švica) 142,75, veilesdaiom:
1.	Francodis Bonlieu (Fr) 162,99, 2. Hias Lefitmer (Av) 163,46, 3. Adrden Duvillard (Fr) 164,22, 4. An-derl Modtarer (Av) 165,13,
5.	Pepi Gramshammer (Av) 167,57.
V slalomu je že kazalo na zanesljivo zmago plavolasega bMiska iz Kiitz-biibla, Modtererja, saj je po prvi vožnji vodiid z veliko prednostjo, toda tudi v drugi se je hoted izkazati, pri tem je pretiral in oddeted s proge. V veleslalomu je z malenkostno prednostjo šed v drugo vožnjo Hias Leitner, toda odiimpijski zmagovalec iz Innsbrucka, 304etnd Francoz Bonlieu, mu je z najboljšo drugo vožnjo odvzel »naslov«.
Tehnično najzanimivejše vprašanje teh profesionalni! tekem je M prav ve-leslalom v dveh vožnjah, ker namerava FIS na svojih bližnjih zasedanjih tudi irazpnavijaitd o možnosti, . da bi vozili vedesla-lom v bodoče vedno v dveh vožnjah in nekoliko krajših progah kot doslej.
Kako pa bi se lahko profesionalci spoprijeli z »amaterji«? Najbrž so sd mnogi gledalci in strokovnjaki postavljali ob See-
feldu prav to vprašanje. Naj nanj odgovori znani avstrijski smučarski strokovnjak prof. Friedl Wodf-gamg, ki je M generalni sekretar zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku: »Trije ali štirje tedcmovad-ci iz te skupine sp še toliko dobri, da bi lahko sodelovali na kaki veliki amaterski prireditvi, čeprav bi jim kak Killdy imej marsikaj pokazati. Vsi ostali pa ne bi na taki tekmi predstavljali prav nič. Prav zato todd menim, da te vrste prireditve v Evropi ne bodo uspevale, še posebej pa pri nas v Avstriji ne.« Te is^ave je dopodndd dr. Sepp Sudaberger, referent za alpsko smučanje avstrijske smučamske zveze: »Zame je presenetdijivo kako dobro še vozijo Moi-terer, Leitner, Hinterseer in Duvillard. Seveda pa bi vsaj okoli deset tekmovalcev iz amaterskega tabora voaido bolje.«
Najbrž ni nevarnosti, da bi se v ZDA precej priljubljeni smučarski cirkus uspešno uveljavil v Evropi, česar se je Mednarodna smučarska zveza zelo bala in že vnaprej ukrepala.


Naj pridejo pogledati v aprilu
Čeprav je moral čile, še posebej pa njegova smučarska organizacija, požreti v zadnjem času mnogo kritike na račun priprav za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1966 v Portillu in vzeti na znanje bolj ali manj odkrite grožnje o odvzemu organizacije prvenstva, so v deželi Andov precejšnji optimisti.
Ne samo, da računajo z uspehom tega prvenstva, ampak celo trdijo, da bo to tekmovanje imelo tak uspoh kot svetovno nogometno prvenstvo 1962 v Čilu. član organizacijskega komiteja za prvenstvo in podpredsednik olimpijskega komiteja čila, Max Kaiser, je nedavno dal naslednje podatke o Portillu:
»Gradimo«
Organizacijski komite računa z udeležbo 200 tekmovalcev, 100 spremljevalcev, 100 novinarjev in 100 sodelavcev organizacijskega komiteja, skupno torej 500 ljudi. Za te ljudi so na voljo naslednje kapacitete: hotel Portillo 360 postelj, v stranskih objektih istega hotela 172, v treh hišah 30 postelj, skupaj 562. Pričakujejo kakih 1.500 tujih obiskovalcev, ki bodo lahko bivali v velikem številu v Las Cuevas, ki je oddaljen od Porttlla le četrt ure vožnje, je pa že na argentinskih tleh. Pogajanja z Argentinci so tako daleč, da je v kratkem pričakovati dokončen dogovor na najvišji, ministrski ravni. Za približno 1.000 obiskovalcev bodo možnosti prenočevanja do 50 kilometrov nižje v dolini.
Pri vseh zgradbah, ki so predvi-vede, a jih še ni, so pričeli z deli 2. decembra lani in za sedaj angažirali 160 delavcev. 600 vojakov, pripadnikov visokogorske vojaške šole, ti so dani na voljo organizacijskega komiteju, ima dovolj možnosti za bivanje v lastnih zgradbah. Za delo pri odstran.jevanju snega bodo imeli organizatorji v rezervi pomoč 1.000 vojakov, pripadnikov garde v Les Andes.
»Razstreljujemo«
Na tekmovalnih progah delajo od 2. januarja letos. 100 ljudi se ukvarja z razstreljevanjem skal na trasi ranih progah. Vprašanje snega pa v Portillu tako ali tako ni nikoli nikakršno vprašanje, ker ga je dovolj in morda celo preveč.
Za moški veleslalom bodo montirali vlečnico, ki bo lahko prepelja-
la 300 oseb na uro. Vzpon na tem terenu je ogromen — 48«. Kričaku-
jejo dobavo sedežnice s kapaciteto lZ E^ope. Dolžine te bo okoli 800 m pri 300 m višinske raz-
lihe. Ceste iz Santiaga in Valapa-raisa do Les Andes so tlakovane in ne predstavljajo nikakršnega pro-blenia. Težave so le na relaciji Les Andes—Portello, kjer bo morala vlada precej vložit! v gradnjo ustrezne ceste, ki pa bo dovoljevala na zadnjem delu vendarle le enosmerni promet.
»Poskrbljeno za sedmo silo«
Novinarje seveda predvsem zanima kakšne delovne pogoje in možnosti posredovanja svojih poročil bodo našli v Portillu. Na voljo bo 18 teleprinterskih in 24 telefonskih zvez. Fotografije bodo vsak dan s helikopterji vozili v Santiago, kjer bo na voljo telefo-to. Za boj proti prevelikim količinam snega in za morebitne posebne potrebe bodo na razpolago štirje snežni plugi in štirje helikopterji.
Obiskovalci se bodo lahko poslu-žili avtobusnega dovoza iz Les Andes. Evropski smučarji, ki so bili lani v Portillu, so bili navdušeni in niso skrivali svojega veselja, da bodo lahko zopet enkrat tekmovali brez cirkuškega vrveža, ki povsod drugod spremlja tako tekmovanja. Čile se prav nič ne boji komisije mednarodne smučarske zveze, ki bo aprila obiskala Portillo, da se prepriča o stanju priprav in predlaga FIS morebitno spremembo kraja tekmovanja za svetovno prvenstvo.
nu k rti tka-mt kratka * na kratka - na kratka

Italijansko nogometno prvenstvo je staro že drugo kolo pomladanskega dela. Milan je svojo vodilno vlogo še krepko utrdil in vodi s 33 točkami pred Interaazioualom 26, Juventusom 25 in Torinom 24'. Trenutno najboljši strelec prvenstva je Facchin (Catania) pred trojko Orlando (Fiorentina), Arna-rildo in Ferrario (Milan).
Po nekaj kvalifikacijskih turnirjih so znani vsi udeleženci moškega evropskega prvenstva v košarki. Neposredno pravico do udeležbe so imeli: SZ, Poljska, Jugoslavija, Madžarska, Bolgarija in DR Nemčija, S tekmovanja za polarni pokal sta se uvrstili ekipi Finske ip švedske, z balkanskega pokala Romunija in Grčija, s srednjeevrop-
skega pokala ČSSR in ZR Nemčija, s turnirja v Parizu Francija in Izrael in s turnirja v San Sebastia-nu Italija in Španija.
•
Evropski boksarski prvak srednje kategorije in trikratni olimpijski zmagovalec, edini legalni profesionalec iz katerekoli socialistične države, naj bi po nalogu madžarskih športnih oblasti prostovoljno pre-dal svoj naslov in opustil aktivno boksanje. Papp pa se še ne želi umakniti iz ringa in bi boksal rad najmanj še dvakrat za naslov, saj je njegov menažer že sklenil dogovore o tem.
•
Že 44-letni bivši večkratni svetovni prvak v boksu srednje kategorije Ray »Sugar« Robinson se
bo, kot kaže, še enkrat boril za
najvišji nasilov. čez nekaj mesecev naj bi se pomeril s prvakom Joe-yem Giardellom.
Vse kaže, da ima Mexico City določene težave pri pripravah na letne olimpijske igre 1968 in iz tega poskuša kovati kapital predvsem Detroit, ki je pri določitvi kraja organizatorja za omenjene igre podlegel Mehikancem. Predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja Averyju Peundageju so namreč pisali, da so v vsakem primeru pripravljeni prevzeta organizacijo iger, če bi jo odvzeli Mehiki. Menda imajo v mehiškem glavnem mestu težave predvsem z gradnjo stanovanjskega kompleksa, ki naj bi služil kot Olimpijska vas.
Japonsko mesto Sappodo je u-radno vložilo svojo kandidaturo za organizacijo zimskih olimpijskih iger 1972. Sapporo naj bi bil že organizator iger 1940, ki pa so zaradi druge svetovne vojne odpadle, na zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja v Innbrucku pa je Sapporo izgubil, prav tako kot drugi konkurenti, v tekmi z Gre-
V St. Gervaisu je v slalomu zmagala francoska smučarka Marielle Goitschel. Za njo so se zvrstile Famose (Fr), Schmid-Biebel (Neme), Hecher (Avstr), Du Roy de B!icqui (Bel) itd., Majda An-kele je bila 24.
Svetovni profesionalni smučarski prvak v veles ^lomu je v Seefeldu postal Francoz Francois Bon?‘eu, hi ie rin nedavna še nsnešnn nastonal kot amater.

SVETOVNA MN EVBOPSMA PRVENSTVA


Med 19 najboljšimi na svetu manjka le Markovič
Med prijavljenimi za svetovno prvenstvo v Ljubljani je vsa elita, razen Jugoslovanov — Še vedno ni znano, koliko Jugoslovanov bo nastopilo na svetovnem prvenstvu — Tudi pri ženskah prijavljena vsa svetovna elita ■— žarko Dolinar je ponudil svoje sodelovanje organizatorjem
Se 65 dni je ostalo orgamii-aatarjem in seveda tekmovalcem do pričetka velike športne prireditve v novi športni dvorani v Ljubljani Priprave organizatorjev se seveda stopnjujejo, vsak dan prihajajo na organizacijski komite nove prijave, z eno besedo, dela je že več kot dva meseca pred prvenstva ~i več kot dovolj.
KlagifikacdjsM komate ITTF,'predsednik je Jugoslovan Bora Popovič, je objavil nove svetovne jakostne lestvice, veljavne za sezono 1964 in 1965. Pred svetovnim prvenstvom v Ljubljani bo seveda zanimivo pogledati te lestvice in obenem ugotoviti, kdo od svetovne elite je že prijavljen za svetovno prvenstvo v Ljubljani.
Moški:
1.	Chuang Tse-tung (Kitajska)
2.	Li Pu-jung (Kitajska)
3.	Cbang Shiji-lin (Kitajska)
4.	Koji Kimura (Japonska)
5.	Hsu Yui-sheng (Kitajska)
6.	V/ang Chil-liang - (Kitajska)
7.	Ichiro Ogdmura (Japonska)
- 8. Hans Alser (Švedska)
9.	Wang Chih-Iiang (Kitajska)
10.	Jung Kil Kwa (Južna Kareja)
11.	Ken Konaka (Japonska) Padca) in Bezjakom (odpe-
ska)
13.	Vojislav Markovič (Ju-slavdja)
14.	Hu Tao-pen (Kitajska)
15.	Dorin Giurgiuca (Romunija)
16.	Chou Lan-sun (Kitajska)
17.	Ebehard Schbler (Zah-Nemčija)
18.	Yu Chang-chun (Kitajska)
'	19. Zaoltan Berczig (Mad-
žarska)
Ce na kratko pregledamo prijave, ki so doslej že prispele na Organizacijski komi te, potem lahko hitro ugotovimo, da je vseh 19 najboljših na svetu, razen Jugosiova .na Markoviča, že prijavljenih za svetovno prvenstvo v Ljubljani. Ljubitelji namiz nega tenisa, ki sd bodo ogle-
Japonke Matsiuzakš, ki je pre-niehaia z akitdjvnim nastopanjem.
Te dni je Organdeaicdiiska komite SPENT prejed pismo bivšega svetovnega prvaka in dolgoletnega repreizenitanita dir. Žarka DdMmainja. Znano je, da je na začasni znamtve-
nopedagoiški praksi v Baslu v Švici. V pSsmu pravd, da je vesel, da bo svetovno prvenstvo letos v mestu, kjer je leta 1935 začel svojo športno kariero. Zanima se tudi, če bo na prvenstvu v Ljiuib-Ijamii na sporedu tudi disciplina veteranov, v kateri bi rad nastopil. Ob zaključku
pa je Žarko Dolinar ,ponudil svojo pomoč in sodelovanje pri organizacija svetovnega pirvenstva v Ljubljani.
Tudi dokončne prijave no-vinairjev so vsak dan bolj številne Za zdaj je prijavijemiih 76 novinarjev iz 43 redakcij an 12 držav.
dali svetovno prvensitvo v Ljubljana, torej ne bodo prikrajšani, saj bo zbrana vsa svetovna elita.
Omenili smo, da za zdaj ni prijavljen Vojislav Markovič in z njim seveda še noben od Jugoslovan Organizacijski komite je prejel le prijavo za moško in žensko ekipo brez imen, tako kot od ne katerih držav, ki so od nas zelo oddaljene Lahko še omenimo, da je Jugoslavija edina od pomembnejših držav v teh športnih panogah, ki še ni poslala imen posameznikov. Rok pa je seveda že minil...
Ker ni prijav z imeni, seveda še m znano, koliko Jugoslovanov bo sploh nastopilo na svetovnem prvenstvu. Jugoslavija kot prireditelj ima pravico prijaviti 16 moških in 16 žensk.
ženske:
1.	Maria AHejcandru (Romunija)
2.	EV& Oonstatinescu (Romunija)
3.	Masako Seka (Japonska)
4.	Noriko Yamanaka (Japonska)
5.	Han Ju-chen (Kitajska)
6.	Naoko Fukaza (Japonska)
7.	Liu Hui-ching (Kitajska)
8.	Eva ^61dy (Madžarska
8.	Eva Fbldy (Madžarska)
9.	Liang Li-chen (Kitaj-' ska)
10.	Mary Shannon (Anglija)
11.	Li Ho-nan (Kitajska)
12.	Ti Chang-hua (Kitajska)
13.	Erzsebet Jurik (Madžarska)
14.	Diana Rowe (Anglija)
15.	Li Li (Kitajska)
16.	Chang Min-tse (Kitajska)
17.	Zoja Rudnova (SZ)
18.	Eva Bucholz (Zah. Nemčija)
19- Svetlana Grinberg (SZ)
Ce pogledamo še prijave za SPENT pri ženskah, potem manjkata za zdaj le dve Kitajki (s petega in šestnajstega mesta), vsa ostala elita pa je že prijtaviljena za prvenstvo v Ljubljani. Niti med prijavljenimi, niti na lestvici seveda m svetovne prvakinje z zadnjega prvenstva v Pragi
Športna dvorana v Tivoliju, kjer dela v zadnjem času res vidno napredujejo, bo, kot zatrjujejo strokovnjaki, zanesljivo zgrajena v določenem roku. Dvorana, ki bo lahko sprejela 12 tisoč gledalcev, bo razen športnim prireditvam namenjena tudi za kulturne in druge prireditve, v njej bo tudi centralna proslava 20-letnice osvoboditve. V dvorani bo oprema zares sodobna in je npr. podjetje PHILLIPS izdelalo projekt osvetlitve vsega objekta, pri čemer je upoštevalo zahteve Radio-Televizije Ljubljana glede jakosti osvetlitve. Za osvetlitev so izbrali najsodobnejša telesa s kvarc-jodovimi žarnicami, s katerimi so v zadnjem času dosegli velike uspehe pri osvetljevanju športnih objektov. Predvidena je difuzna razsvetljava na podobnem principu, kot je bil osvetljen stadion na olimpijskih igrah v Innsbrucku. Ta razsvetljava je namreč najbolj primerna tako za nastopajoče kot za filmske in televizijske kamere. Tudi ozvočenje bo najsodobnejše. Naprave bodo namreč takšne, da bo sinhroniziran glas, ki bo šel po zraku z glasom, ki bo prišel po zvočnikih, tako da v dvorani ne bo prišlo do dvojnega glasu. Naprave bodo tudi omogočale, da bo nekdo, ki ima glas tenorista, lahko govoril po zvočnikih kot
basist.
y.
W0RLD CHAMPIONSHIP 1NFINUND“««^1965 MM-JA EM-KISAT SUOMESSA 3413.1965
SPENT
MSLAVUA
1965
SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU 1961
Švedi že
Čeprav je sedaj v središču pozornosti hokejsko svetovno prvenstvo, ki se bo pričeto 3. marca na Finskem, tečejo priprave za naslednje svetovno prvenstvo — za tekmovanje leta 1966, z nezmanjšano močjo. To seveda ni prav ndč čudnega, saj je treba za organizacijo takega tekmovanja mnogo dela, mnogo tehničnih podrobnosti, mnogo propa-
gande, uresničiti je treba celo vrsto želja za tekmovalce, funkcionarje, novinarje, gledalce, turiste ...
V organizacijskem komiteju zvoni telefon, prihajajo pisma, vedno se zgodi kaj novega.'
Na primer . . .
Ali m zelo zanimivo, da so Švedi že rezervirali hotel na
rezervirali
Kotel
Vstopnice za SPENT so že v prodaji.
Bledu z želijo, da bi prišli v Jugoslavijo že mesec dni pred pričetkom svetovnega prvenstva. Njihova želja je, da bi lahko med tem časom vsak dan trenirali, da bi se čimbolj privadili klimatslgm pogojem v Sloveniji, da bi bili na tekmovanje čimbolje pripravljeni.
Vse kaže, da bodo kaj kmalu prišle tudi rezervacije za hokejiste iz CSSR, Sovjetske zveze, Kanade in ZDA, ki si ne privoščijo nobenega tveganja. Vedno pridejo v kraj tek-rr ovanja nekoliko prej. da 01 se privadili vsem posebnostim in se seveda aklimatizirali. Mnogi trdijo, da je od tega odvisen uspeh posameznega moštva na svetovnem prvenstvu- Za nas' bo to seveda zelo zanimivo, ker si bomo lahko da’:iši čas ogledali, treninga najboljših bok-rstov na nasvetu .mimo tega pa bo za-
nesljivo na sporedu kaka trening tekma, ki bo nudila velik športni užitek že pred tekmovanjem za naslov svetovnega prvaka v tej atraktiv-ni športni panogi.
Ne samo med tekmovalci — tudi med obiskovalci je veliko zanimanje za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1966 v Jugoslaviji. Nekatere potovalne agencije so se že sedaj zanimale za pogoje izletov v Jugoslavijo. ki bi bili povezani z obiskom tekem za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Neka potovalna agencija iz Zahodne Nemči je predlaga, da bi vsak drugi al tretji dan pripeljal v Jugoslavijo posebni vlak svojih izletnikov, ki fr' .ogledali tekme najbolj- • ših hokejistov. Podobno predlaga tudi avstrijska potovalna pgencija, za svoje turiste pa želi dobiti prostor tudi ap -očija ČEDEK iz Prage.
NAŠ NOVINAR POROČA O TELESNI KULTURI V OBČINI SEŽAN A
^ _____"
Za 3500 otrok samo
4 kvalificirani učitelji TV
0bZTK, ki je bilo ustanovljena v letu 1959, v zadnjem času žal ne opravlja svoje naloge. Lahko zapišemo, da obstaja le na papirju. Vzrok temu je v pomanjkanju strokovnega vodstva in sicer tako organizacijskega kot strokovnega kadra. ObZTK združuje 25 društev in klubov vključno z jamarji in PD Društva TVD Partizan so v Sežani, Divači, Tomaju in Hrpeljah. Najmočnejše je društvo v Sežani, katero združuje okoli 300 članov ter ima redno vadbo vseh oddelkov in močno košarkarsko sekcijo. Drugod pa je delo bolj ali manj le sezonsko. V Sežani obstoja še NK Tabor, ki bo v letošnjem letu praznoval že 40-letnico svojega obstoja. Na območju občine so še tri šolska športna društva in sicer
na šolah v Hrpeljah, Dutovljah in Štanijelu. Najbolj popularni sta odbojka in balinanje, ki ju gojijo skoraj v vsaki vasi.
Na področju občine je sedem osemletk in le štiri kvalificirane moči za telesno kulturo, ki zajema 3500 otrok. Telovadnico ima le šola v Dutovljah in še to je le provizorij. V Sežani služi šolski telesni kulturi telovadnica TVD Partizan, v Divači, Štanjelu in Hrpeljah pa uporabljajo v ta namen kulturni dom. Vse to je seveda pomanjkljivo, ker tu ni potrebnih rekvizitov. V okviru sedemletnega programa so predvidene tudi gradnje prepotrebnih telovadnic. Žal trenutno le ob novih šolah v Dutovljah in v Komenu.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE TOV. STANETOM LAVRENČIČEM
Potrebno je sodelovanje gospodarskih in turističnih organizacij
Kako zasleduje občinska skup- diiti potrebno kopališče. Tu sd šcina razvoj telesne kulture na mnogo obdamo od sodelovanja s območju občine?	tunističmmii organizacijami. Ob
— Telesna kultura je zajeta v ureditvi znanega centra Lipice je statutu, žal, na skupščini o teles- namreč predviden tudi edini in ni kulturi še nismo razpravljali, prvi plavalni bazen v občini. Pri To vprašanje rešuje Svet za teles- reševanju teh nalog naletimo Žal no kulturo pri skupščini. S pro- na vrsto problemov, ki so po-blemd sem seznanjen, ker tudi so- membni prav za samo življenje delujem izmenoma na teh sestan- občanov in imajo torej prednost, kih. Finančna vprašanja rešujemo Tako na primer izgradnjo vodo-s skladom, ki pa žal zajema v voda in podobno, večini le sredstva skupščine iz pro- Kaj pa vprašanje strokovnega računa, ker delovne organizacije le kadra?
skromno sodelujejo.	— Za objekti je na področju te-
Kako nameravate rešiti vpraša« lesne kulture občutno tudi ponje občutnega pomanjkanja po- manjkanje kadra. Da bi zadostili trebnib objektov za telesno kul- osnovnim pogojem, štipendira turo?	skupščina tudi nekaj kandidatov
—To vprašanje je najbolj pere- na Srednji šoli za telesno vzgojo. Ge. Pomanjkanje objektov, pred- Sicer pa so tu še prav specifični vsem odprtih, pa je tudi posledica problemi odhajanja ljudi, zaradi specifičnosti ozemlje tega dela Slo- šolanje ali izpopolnitve na delov-venije. Maloštevilna odprta igrišča nem mestu. Menim tudi, da se so le ob šolah, ki so bolj ali manj mnogi, ki sicer aktivno delajo na Improvizirana, še slabše je s telo- področju telesne kulture, morda vadnicami. To vprašanje bo vseka- ustrašijo številnih problemov zara-kor treba rešiti z namensko po- di trenutnega nerazumevanja in ta-močjo skupščine Po drugi strani ko mnoge akcije zapadejo v ma-bo na področju občine treba ure- lodušju.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA ZA TELESNO KULTURO PRI OBČINSKI SKUPŠČINI TOV. MILANOM HOČEVARJEM
Večina sredstev le za obnovo
prepotrebnih objektov
Ali je za nadaljnji razvoj telesne kulture bolj pereča pomanjtomje objektov ali kadrov?
— Trenutno objekti. Ti so uporabni le v Sežani, kjer je urejeco košarkarsko igrišče in slabo nogometno igrišče. Nujna bi bila ureditev imenovanih ter še rokometnega igrišča in lahkoatletskih naprav. Mladini, M je zelo številna bi ki
Potrebnih odprtih objektov oziroma skromnih naprav tudi ni v ostalih krajih, ki se po iznajdljivosti občanov le občasno improvizirajo.
Ali finančna sredstva zadoščajo za trenutno aktivnost?
— Za samo aktivnost bi zadoščala, vendar moramo večino sredstev nameniti za vzdrževanje in popravilo objektgv. Preko sklada je telesna kultura prejela v letu 1963 dva milijona dinarjev, v preteklem letu pa šest milijonov din. Od zadnje dotacije smo namenili v le-
bilo treba nuditi tudi kopališče, ga na področju občine sploh ni.
tu 1964 kar štiri milijone din za vzdrževanje in popravilo objektov. Tako je za dejavnost ostalo le toliko, da so klubi in društva lahko opravili svoje najosnovnejše obveznosti.
Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi telesno-kultur-na aktivnost dosegla kraju primeren razvoj?
— Predvsem bi bito treba na novo oživeti delo ObZTK. Tu mislim tudi na primerno profesionalno sitrekovno moč, ki bi bila sposobna zasledovati in voditi teilesnokul-tumo aktivnost na potjročju celotne občine. Vzporedno, bi bilo treba seveda poživeti delo v društvih TVD Partizan s primemo podporo za strokovni kader ter posvetiti večjo pozornost ŠŠD, ki morajo biti žarišče dejavnosti kot to kažejo pogoji. Hkrati pa muliti vso podporo tudi rednim občinskim tekmovanjem. Vzporedno z vsem pa je seveda treba zagotoviti potreben kader za vse šole.
Telesno kultoma dejavnost in rekreacija sta v kolektivih in gospodarskih organizacijah na podmočju občine ob danih pogojih še kar razgibani. Najbolj aktivni so člani sindikalne podružnice tovarne — ISKRA v Sežani. Ta kolektiv združuje 460 zaposlenih ljudi in to večinoma deklet. Poleg tega, da mnogi člani kolektiva sodelujejo aktivno v obstoječih društvih in klubih, je todd sicer med ostalimi člani kolektiva precejšnje
čine. Svoj naj večja uspeh so dosegli prav na občinskem sanidikalneim tekmovanju v letu 1964 (streljanje, odbojka, nogomet, balinanje, atletika, vlačenje vrvi, šah), ko so si s ponovno zmago poniborili pokal v trajno last. Sicer pa so med najboljišimi prav v balinanju in streljanju, kjer so si priharilli vidna mesta tudi v okrajnem in republiškem merilu. Strelec Mahne Danilo sd je i priboril tudi zlato puščico v okviru občinskega tek-
Jamarji Iskre odkrili novo jamo
zanimanje za športno dejavnost v okviru sindikalne podružnice.'. Na dnevnem redu so najrazličnejša tekmovanja med oddelki, in to v glavnem odmoru aid pa v naprej dogovorjenih dnevih v popoldanskih urah. CSLani kolektiva redno sodelujejo tudi na medsebojnih srečanjih v okviru združenja Iskre, tako z Iskro Nova Gorica, Kranj, Bržanj in tako dalje in na vseh večjih manifestacijah v okviru ofo-
movanja, bailinairjd pa so bili petoajiti na državnem prvenstvu. Zato je povsem razumljivo, da krasijo njihovo vitrino številni pokali in priznanja: V okviru tovarniških prostorov imajo tudi skromno urejeno balinarsko in odbojkarsko igrišče. Zanimivo je, da so najbolj zdani prav jamarji Iskre, ki imajo močno sekcijo in so bratje Pabrfis odkrili tudi novo jamo v Vilendci pri Sežani.
■ ' 1
( Občinska skupščina I
( SEŽANA
!
Čestita vsem športnikom in telesno-vzgojnim delavcem občine za njihovo prizadevanje ter jim želi še mnogo lepših in večjih uspehov.


ll!llll!IIII!llll!IIIIBIIIii!l!M!llll!l!!ll!!ll!l!l!j!!l[:i!lill!!!i!!llllllllll09
Brzojavke iz Slovenije - Brzojavke iz Slovenije
ČRNOMELJ
(F M) Jugoslovanske športne igre — Občmski sindikalni svet in občinska zveza za telesno kulturo Črnomelj sta oktobra 1964 razpisala delavske športne igre. To tekmovanje se bo odvijalo štiri mesece Tekmujejo v odbojki, streljanju, kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu. že po prvi polovici tekmovanja so ugotovili, da je za te igre veliko zanimanje, saj je sodelovalo pri različnih tekmovanjih 900 občanov. Najzanimivejše tekmovanje poteka sedaj pri odbojki. Tekmuje 8 ekip, vrstni red pa je za zdaj takšen: občina 12 točk, BELT 10, Iskra 8, Rudnik 8, Obrtniki 6, ZORA 4, Elektre 2 in Gozdni obrat nič točk. Med šahisti vodi v predzadnjem kolu ekipa BELTA pred Občino itd. Med ostalimi športnimi panogami pa je vrstni red naslednji:
Kegljanje: V ženski konkurenci je ekipa Iskra—Semič s 321 podrtimi keglji osvojila prvo mesto. Med moškimi vodi za sedaj Rudnik pred Beltom in Občino. Streljanje:	Prvo mesto so osvojili
strelci Elektro s 773 krogi, pred Iskro—Semič. Med posamezniki je bil najboljši Pavlin (Elektro) prt članih in Plutova (Iskra) pri članicah. Mali nogomet: Do zaključka tekmovanja sta osali samo še dve koli. Na lestvici vodita Belt in Rudnik s točko prednosti pred Iskro in Občino. Namizni tenis — Tekmovanje se je šele pričelo, sodeluje pa devet ekip in 30 posameznikov.
LOŠKI POTOK
(F L) TVD Partizan — Občinska zveza za telesno kulturo v Ribnici si je že dolgo časa prizadevala, da bi oživeja telesnovzgojno dejavnost v Loškem potoku. Te dejavnosti v tem kraju namreč niso poznali že več kot pet let. Da bi ponovno vzbudili zanimanje za te-
lesno vzgojo, pn prebivalcih, so organizirali začetniški sedemdnevni smučarski tečaj v Loškem potoku. V ta tečaj so sprejeli 35 tečajnikov iz Ribnice in okolice ter 20 otrok iz Loškega potoka. Tečaj so vodili štirje smučarski učitelji s tovarišem Maksom Drobničem na čelu. Po končanem tečaju so se v klubskih prostorih v Loškem potoku zbrali domači bivši člani Partizana, smučarji ter mladina in sklemli, da ponovno oživijo deito društva Partizan. Na tem sestanku so tudi izvolili nov upravni odbor ter pripravili program bodočega dela.
NOVO MESTO
(M G) Atletika — V ponedeljek bo v Novem mestu atletsko prvenstvo za naslove zimskih prvakov. Tekmovanje ho v stoku v višino, teku na 30 m in metu medicinke. Organizacijo tega tekmovanja je prevzeto ŠSD Katja Rupena. Že sedaj je zanimanje za to tekmovanje precejšnje, zato pričakujejo veliko število tekmovalcev.
Smučanje — Te dnd je bil končan smučarski tečaj na Mestnih njivah in so za zaključek priredili tekmovanje v smuku m slalomu. Rezultati:	smuk fantje — prva
vrsta — Verbič, Skobe, Turk, druga vrsta — Šarmom, Manojlovič. Zupančič, tretja vrsta — Javornik, Jerančič, Podkrižnik, dekleta — prva vrsta — Furlan, Zagorc, Cvelbar, druga vrsta — Peric, Rajer, Adamič, slalom — fantje, prva vrsta — Verbič I, Turk, Verbič II, Sarman, Piletič, Lamut, tretja vrsto — Gaberški, Kos, Jerančič, dekleta — prva vrsta — Hacin, Vusarlč, Furlan, druga vrsta — Peric, Rajer, Adamič.
TREBNJE
(MG Sah — šahovski klub Trebnje je priredil klubsko tekmovanje
na katerem je nastopalo 12 tekmo-
valcev iz raznih šol. Klubov in aktivov. Za zdaj je vrstni red — Vodnjavec, Gričar, Mamič. Zemva,
CRMOŠNJICE
(MG) Smučanje — ObZTK Novo mesto je priredila dva smučarska tečaja. Tečajniki so imeli urejeno vso oskrbo s prenočiščem. Vsi smučarji so bili zelo zadovoljni z idealnimi tereni, ki jih nudi Dolenjski center v Crmošnjlcah. Oba tečaja sta bila dobro obiskana in si smučarji tudi v bodoče želijo podobnega izpopolnjevanje. Prvi točaj je obiskovalo 30 tečajnikov, vodil pa ga je znani smučarski učitelj Nace Bukovec iz Trebnjega. V drugem tečaju je bito največ udeležencev iz raznih šol v Novem mestu, nekaj pa iz Straže ter Dol. Toplic.
KRANJ
(JJ) Smučanje — Na prvenstvu Gorenjske v smučarskih stokih za pionirje, ki je bito v sredo v kra-nju je nastopilo 65 tekmovalcev. Žal, ni bilo nikogar iz Mojstrane, Jesenic, Javornika in Škofje Loke. NajštevUneje so bili zastopani tekmovalci Triglava. Rezultati: star. pionirji — Faganel (Podn) 187,5 (21, 21), Mesec (Trigl) 178,9 (19,5 19,5), Pristavec (Radov) 173,3 (21, 22), ml. pionirji — Cuznar (Planica) 185,9 (20,5, 20), Kobal (Triglav) 165,5 (18, 18), Aljančič (Kovor) 143.0 (18, 18).
Na letošnjem mladinskem občinskem prvenstvu v skokih je nastopilo 45 tekmovalcev. Prvenstvo je bilo na novi 35 m skakalnici v Abergasu pri Kranju. Rezultati — star. mladinci — Mesec (Trig)
206.7	( 35,5, 30,5), Jakopin (Trig)
201,2	(29,5, 30,5), Konc (Trig)
186.8	(32, 28,5), ml. mladinci — Butalič (Trig) 212,0 (30,5, 31), Bukovnik (Trig) 196,3 ( 30, 29,5), Potočnik (Trig) 190,5 (29, 29,5).
Na članskem občinskem prven-
stvu v skokih je bila udeležba ne-
koliko slabša. Prvak je postal Gros pred Grmekom in Kilčarjem. Med mlajšimi pionirji so bili najboljši — Kobal, Grosar (oba Triglav), Jeglič (Podbreze), med. star. pionirji pa Mesec (Trig), Vabič (Podbrezje) in Pirih Podbrezje).
Plavanje — Na zadnjem preglednem tekmovanju kranjskih plavalcev v zimskem bazenu pred nastopom v okviru tekmovanja za pokal Rijeka je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Več plavalcev je popravilo svoje osebne rekorde. Rezultati: moški 200 m prosto — Košnik 2:13,7 , 200 m hrbtno — 2. Levičnik 2:32,8, 200 m prsno — B. Levičnik 2:52,6, mladinci — 200 m prosto — Slavec 2:45,2, 1000 m prsno — Boncelj 1:28,8, 100 m metuljček — Štromajer 1:23,6, 100 m hrbtno — Štromajer 1:25,6, 100 m prosto — Naglič 1:15,8, ženske — 200 m prosto — Jančar. 2:52,0, 100 metrov hrbtno — Čolnar 1:27,1, 200 m prsno — Breskvar 3:17,6, mladinke — 200 m prsno — Ma-skovič 3:49,4, 200 m prosto — Šilar 3:16,3,	100 m hrbtno — Novak
1:39,5,	100 m prosto — Vimik
1:29,9 100 m prsno — Pavlin 1:52,7, pionirke — 50 m prosto — Kraljič, 50 m hrbtno — Pečjak, 50 m prsno — Zupanc.
Atletika: Na letošnjem zimskem prvenstvu v Kranju v aatletiki je nastapdto 40 atletov Triglava. Tekmovali so v šesteroboju. Lanski zmagovalec Konc je uspel osvojiti tudi letos naslov prvaka. Rezultati: člani — Konc 3996, Pirjevec 3876, Kasitivnik 3713, st. mladinci — Fister, Strojan, Florjančič, ml. mladinca — Milek, Fister, Sraj, mladinke — Habjanič, Ošina, Mohorič.
BLED
(JJ) Smučanje — Na 40 m skakal inicv ŠS	ššjjj
kalnicl v neposredni bližini Bleda so se pomerili člani in mladinci
za naslov občinskega prvaka. V
konkurenci članov je zmagal Tolar (Podnart) 214.2	(30.5,	30)
pred Dežmanom (Radovljica) 202.7 ( 30.5 , 30, Petračem (Kropa) 195.6 (28, 29) itd. V konkurenci mladincev je zmagal žemva (Bled) 229.7, (33.5, 30) pred Li-čofom (Gorje) 211 (30.5, 32), Fi-sterjem (Podnart) 189.3 ( 28, 28) itd.; med pionirji pa je zmagal Faganel (Podnart), ki je zbral 186.5 točke (18.5, 19).
ObZTK Radovljica je priredila šestdnevni seminar za perspektivne smučarske skakalce in tekače — pionirje s področja občine. Seminar je izredno uspel. Skakalce je vodil Rudi Finžgar, tekače pa Lovro žemva.
ŽIROVNICA
(MV) Smučanje — Na troboju učencev in učenk osnovnih šol Žirovnice, Koroške Bele in predstavnikov osnovnih šol iz Bežigrada (Ljubljana) se je pomerilo v veleslalomu skupno 57 pinonir-jev ter 26 pionirk. V moštveni uvrstitvi je zmagala Žirovnica, v konkurenci pionirjev Baumgart-ner (Bežigrad), med pionirkami pa Mežek (Žirovnica).
MURSKA SOBOTA
(MF) Strelstvo — Na občnem zboru občinskega strelskega odbora v Murski Soboti so analizirali enoletno delo ter ugotovili, da so se morali boriti s številnimi težavami. Kljub temu pa ugotavljajo, da je bil storjen pomemben korak pri nadaljnjem razvoju strelskega športa v občini Murska Sobota. Poseben problem predstavljajo strelišča, ki jim zelo primanjkujejo, zlasti strelskim družinam na podeželju. Premajhno pa je že tudi strelišče v Murski Soboti in bi ga bito treba razširiti.
Nogomet — Na občnem zboru nogometnega kluba Grafičar iz
Murske Sobote so ugotovili, da
so zadovoljni z doseženimi rezultati v jesenskem delu prvenstva v slovenski conski ligi — vzhod. Ker je klub zapustilo precej standardnih igralcev, so zelo okrnjeni nastopali v tekmovanju, poleg tega je bito pri nekaterih igralcih tudi premalo resnosti za boljši uspeh.
LENART
(FJ) Rokoborba — Svoj redni letni občn izbor so imeli člani TAK Lenart. Ta klub združuje le rokoborce in se trudi, da bi dosegel čim večji razmah te panoge med mladino tudi v podeželj-skih krajih. Tako so priredili tudi šoto za rokoborbo v Jurav-skem dolu. V klubu je včlanjenih trenutno 80 članov. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Aleksander Landauva .
ŠOŠTANJ
(NM) Smučanje — športno društvo n. osnovne šole je v sodelovanju z občinsko komisijo za smučanje priredilo sedemdnevni tečaj, ki se ga je udeležilo 96 smučarjev in smučark. Ob zaključku so se tečajniki pomerili v veleslalomu in je med pionirji zmagal Kompan, pred Šuštarjem in Jerino, pri deklicah pa Vrečko Meta, pred Cverlinovo in Kirar-jevo.
Košarka — Člani republiške košarkarske lige KK Elektra žal nimajo možnosti, da bi se v telovadnici pripravljali na novo sezono. Tako so se lotili priprav le na snegu in sicer na smučeh, očistili pa so tudi igrišče od snega in kar na prostem, sredi zime občasno mečejo žogo v koš.
Adaptacija dvorane — V Šoštanju so končno pričeli z nujno potrebnimi deli prt adaptaciji dvorane TVD Faratizan. Pričakujejo, da bo telovadnica sposobna za uporabo predvidoma v mesecu maju.
PO NAŠIH SMUCISCIH PO NAŠIH SMUCISCIH PO NAŠIH SMUCISCIH
Občinsko prvenstvo v sankanju v Podnartu
PODNART, 7. februarja — Tu je bilo danes občinsko prvenstvo v sankanju, ki se ga je udeležilo okoli 100 tekmovalcev iz Bohinja in Podnarta. Proga je bila dolga 1200 m.
Rezultati:	Tekmovalne sani —
Star. člani — 1. Hodnik (Boh) 1:00,7, 2. Šuligoj (Bohinj) 1:46,4,-člani — 1. Rozman (Boh) 1:00,0 (rekord proge), 2. Zupan (Kropa) 1:03,7,	3. Ravnik (Boh) 1:06,2,
članice — Rozman (Boh) 1:30,2, mladinci —	1. Bolčina (Boh)
1:28,0, 2. Šolar (Podn) 1:28,5, 3. Koban (Podn) 1:30,0, mladinke — Ahačič (Begunje) 1:31,0, 2. Kavčič S. (Boh) 1:42,8, 3. Kavčič A. (Boh) 1:56,9, navadne sani — star. člani — 1. Kordeš (Kropa) 1:47,6, 2. Resman (Podn) 1:56,5, 3. Fabjan (Kropa) 2:01,3, člani — Volk (Podn) 1:51,2, 2. Klemenčič (Podn) 1:51,5, 3. Bohinc (Podn) 1:53,2, članice — 1. Faganel (Podnart) 1:58,1, 2. Pistič (Boh) 2:24,1, mladinci — 1. Zupan (Podnart) 1:04,3, 2. Marlot (Podn) 1:50,7, 3. Teran (Podn) 1:52,3, pionirji —
1.	Markovič (Ljubno) 1:45,7, 2. Meden (Podn) 1:47,4, 3. Faganel (Podn) 2:00,9, pionirke — 1. Šolar (Podn) 2:04,1, 2. Resman (Podnart) 2:12,1,	3. Bešter (Podn)
2:18,2.	JUSTIN
Skoki in veleslalom v Velenju
VELENJE, 7. febr. — Na klubskem prvenstvu Partizana Rudar iz Velenja je nastopilo v skokih 16 tekmovalcev.
Rezultati — 1. Bizjak 218.4 (41.5,42),	2. Krevselj 205.0
(40.5,40i, 3. Žohar 176.4 (37.5, 36), mladinci — 1. Sredenšek 160.5 (35,34.5), 2. Zep 160.2 (34,35),	3. Gorogranc 157.9
(34.5,34.5).
Pionirji pa so se pomerili v veleslalomu. Nastopilo je preko 30 tekmovalcev, zmagal pa je Martin Čuk pred Zoranom Pistotnikom in Milanom Žoharjem med pionirji, med pionirkami pa je zmagala Zora Valenčak.
Šestdeset smučarjev za memorial Vinka Barušiča
NOVO MESTO, 7. febr. — ObZTK Novo mesto je priredilo danes na smučiščih v Čermošnjicah tekmovanje v veleslalonu, slalonu in tekih za memorial Vinka Barušiča. žal vreme organizatorjem ni bilo najbolj naklonjeno, saj ■ je ves dan močno snežilo. To se je odrazilo tudi na udeležbi, saj je nastopilo le 60 smučarjev in smučark, izmed katerih jih je zaradi slabih pogojev tekmovanja moralo precej odstopiti. Sicer so se tekmovanja udeležili tekmovalci iz Trbovelj, Trebnjega, Straže, Šmihela, Dolenjskih Toplic, Semiča, Čermošnjic in Novega mesta. Člani, članice in mladinci so tekmovali na 800 m dolgi progi s 170 m višinske razlike in 42 vratci, pionirji, pionirke in mladinke pa na krajši progi z isto višinsko razliko. Proge so bile zaradi novega snega izredno težke.
Rezultati — veleslalon — člani:	1. Zupan (Trbovlje)
1:07.2, 2. Sonc (N. m.) 1:12.7, 3. Rebernik (Trbovlje) 1:17.8 itd. V moštveni uvrstitvi je zmagalo Novo mesto 2:71.9 pred Trbovljami 2:33.6, Trebnjem 3:11.0 itd. članice — nastopila je ena tekmovalka, in sicer Rusova iz Trebnjega, ki je dosegla čas 2:06.1; mladinci — 1. Legan 1:18.7,
2.	Benovič 1:29.4, 3. Šiha (vsi Novo mesto) 1:37.4 itd. Mladinke: 1. Glonar M. 1:04.2,
2.	Glonar I. (obe N. m.) 1:05.8. Slalom pionirji — 1. Taljšek (Treh.) 3:40.5, 2. Turk 3:40.8,
3.	šepave (oba N. m.) 3:40.9
ITD. Pionirke: 1. Fakin (N. m.) 44.2, 2. Krznec (Treb) 49.4 3. Gorenc (N. m.) 49.9. Tek — pionirke (800 m): 1. Zupančič (Treb.) 5:13.0, 2. Bru-slar (N. m.) 6:12.0, 3. Sila (Treb.) 6:15.0, itd. Pionirji (1000 m): 1. Dular (Straža) 5:21.0,	2. Fink (čermoš)
5:21.3, 3. Nirgič (Treb.) 5:23.0 itd. Mladinci (2000 m): 1. Lipar (Semič) 7:48.0, 2. Femet (Straža) 8:48.0.
M. G.
TEKAČI ZA JANŠEV MEMORIAL
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V SKOKIH ZA MUiOINCE
Odlična generalka za Kurikkala!
MOJSTRANA, 7. februarja. Lepo vreme, dober sneg in odlična organizacija celotne prireditve so v veliki meri botrovali današnji tekaški prireditvi, tekmovanju za memorial Joškota Janše. Roman Seljak je bdi danes poglavje zase, za njim pa se je kar 5 tekačev »zgnetlo« v nekaj sekundah. Domačin Lakota je bil med temi najhitrejši v zadnjih metrih in si priboril drugo, Cveto Pavčič pa tretje mesto.
Pri starejših mladincih sd je v prvih kilometrih do vrh vzpona Dretnlšk nabral pol minute naskoka in njegova zmaga skorajda ni bila. več vprašanje. No Gorjan Dornik najbrž ni mislil tako, potegnil v zadnjih 5 km in pri-smučal skozi cdlj s skoraj
pol minutno prednostjo. Mrzlikar je pristal na tretjem mestu in pustil za seboj kandidata za ekipo za Kuri-kkala Krišlja. Majhno presenečenje predstavlja poraz Pintarja pri mlajših mladincih, ki ga je v odsotnosti Jakopiča premagal Bolčina iz Garij. Pšenica je bila pri mladinkah brez konkurence!
škoda, da se tega tekmovanja ni udeležilo večje število tekmovalcev, le td so morala namreč na tekme gozdarjev na Pohorje in na tekme na Dobovec pa kljub temu smo s številom preko 60 nastopajočdmd lahko zadovoljni. Predstavnik SK Mojstrana je v svojem otvoritvenem nagovoru dejal, da bodo to tekmovanje prirejali tudd naslednja leta in, da
ga mislijo razširiti na bližnje zamejstvo, že letos so povabili Della Meo iz Trbiža in Janca iz Avstrije, vendar jih zaradi kasnega termina ni bilo.
Rezultati: člani 15 km: 1. Seljak (Tr.) 52.17, 2. Lakota (Moj.) 53.20, 3. Pavčič C. (E) 53.26, 4. Kobentar (Jes ) 53.31, 5. Bavce (Fuž.) 54.13,
6.	Kobilica (JNA) 54.16, 7. Grašič (Tr. 54.37, 8. Kalan (Gor.) 55.22.
St. mladinci 10 km: 1. Dornik (Gor.) 35.02, 2. Dretndk (Fuž.) 35.28, 3. Mrzlikar (E) 36.05, 4. Krišelj (Tr.) 36 36, 5. Kerštajn (Rat.) 37.15.
Ml. mladinci 5 km: 1. Bolčina (Gor.) 18.51, 2. Pintar (Jes) 18.59, 3. Kržan (Žir.)
4.	Jarkovič (BI.)	20.26,	5.
Janša (Moj.) 20.58.
ČESTITKE ZAJCU!
Nadaljevanje s 1. strani
upravičena. Po prvi seriji je bilo jasno, da sta si hudo skočila v lase Zajc in Pečar. Medtem ko vemo, da je Zajc tekmovalec evropske vrednosti, za Pečarja še ni bilo jasno, ali je bil zadnji uspeh v Berehtesgadnu samo rezultat njegovega trenutnega razpoloženja ali pa je spet našel samega sebe in se znova vrača v svojo staro, občudovanja vredno formo. No, danes so njegovi skoki spontano sprožili val navdušenja in ogreli dlani maloštevilnih gledalcev. »Peco« je poletel skozi zrak kot v svojih najboljših dneh, le njegov doskok še ni najbolj zanesljiv, kar pa je verjetno posledica
njegove težke poškodbe na nogi. Seveda pa je bil Zajc tisti, kd je potrdil pričakovanja in z lepim slogom in velikimi daljavami zaslužil pri sodnikih najvišjo oceno. Škoda, da je Oman tako kratek. Nasprotno pa nas je presenetil Koprivšek, medtem ko Eržen res nima sreče pri doskoku. Vse, kar smo videli na tej tekmi, je prav gotovo nova spodbuda za nadaljnje delo.
Naše poročilo ne bi bilo popolno, če ne bi spregovorili nekaj o sami skakalni napravi. Vsi vemo, da je ta skakalnica težka in v določenem času celo zelo nevarna. Prav bi bilo, da bi mislili na popolno rekonstrukcijo ali zgradili novo skakalni-
co tako, da bo ustrezala vsem zahtevam tej lepi in privlačni 'zimskošportni panogi. Predvsem je treba popraviti iztek, ki pomeni za vsakega tekmovalca hudo preizkušnjo. Večina današnjih skakalcev je tožila že na startu, da s strahom pričakuje doskok, ker je res neprijetno zaključiti vožnjo ob trdi leseni pregradi, ki so jo nekateri tekmovalci »resno' načeli«.
Rezultati: Zajc (JLA) 225 točk (68, 67.5), Pečar (Moj.)
208.2	(66,5 65), Oman (E) 192.8 (62, 61), Giacomelli (E)
192.2	(61.5, 63), Koprivšek (E) 190 (61,5, 62), Eržen (E) 187.9 (69.5 p, 64), Nahtigal (E) 183 (61, 67,5, Smolej, Rogelj Cir- ; man itd.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO GOZDARJEV, LESARJEV IN LOVCEV
v
Na startu Klinar, Stefe, Mulej...
MARIBOR, 7. febr. — Na Pohorju je bilo republiško prvenstvo gozdarjev, lesarjev in lovcev v tekih in veleslalomu. Sodelovalo je 114 tekmovalcev, med njimi 14 tekmovalk. To prvenstvo je bilo obenem tudi generalka za FIS tekme na Pohorju, saj so gozdarjem pomagali organizatorji teh tekem, čase pa je izračunavala tvrdka Loogines iz Švice. Konkurenca je bila zelo močna, predvsem v veleslalomu, kjer je nastopil tudi trenutno najboljši jugoslovanski smučar Jeseničan Andrej Klinar. Na progi pa smo lahko videli tudi nekdaj slovite tekmovalce Muleja,
Steleta, Cvemklja in ostale. Po pričakovanju je v veleslalomu zrna gal Andrej Klinar, presenetil pa je Mariborčan Lunežnik, ki je osvojil tretje mesto pred štefetom. — Med tekmovalkami je imela favo-ritinja Vogrinčeva izredno smolo, saj je tik pred ciljem, ko je ime la zmago že tako rekoč v žepu, padla, V tekih je na 10 km dolgi progi med člani startalo 26 tekmovalcev, zmagal pa je Peternelj iz 'Planica — šport, članice so se pomerile na 5 km dolgi progi in so v tej konkurenca dominirale Mariborčanke, saj so prva tri me-
sta osvojile Grilčeva, Grušovnikova.
Rezultati — člani — teki 10 km:
1. Peternelj (Planica — šport) 33,26, 2. Gregorič (LIP — Bled) 34,11, 3. Brezovšek (Edilit) 34,23, članice — 5 km: Grilje (GG Mrb) 26,22, 2. Grušovnik (Marles) 25,45, 3. Šalomun (GG Mrb) „33,31; veleslalom — člani: 1. Andrej Klinar (GG Bled) 1:33,2, 2. Mulej (Kozorog Kamnik) 1:43,4,	3. Lunežnik
(Marles) 1:44,1, 4. Štefe (Kozorog Kamnik) 1:45,1; končna uvrstitev kolektivov: 1. LIP, Bled 983,37 , 2. ELAN 963,06, 3. GG Maribor 939,79.
Brzojavke iz Slovenije
AJDOVŠČINA
(Iš) Nogomet — Ajdovščina : Svoboda (Ljubljana) 0:3 (0:1). V prijateljski tekmi so zasluženo zmagali gostje. Obe moštvi sta prikazali slab nogomet, brez povezanosti in kondicije. V predtekmi so mladinci Svobode premagali Primorje s 4:0.
Športni ribolov — Ribiška družina iz Ajdovščine je na občnem zboru v nedeljo sklenila, da bo posvetila več pozornosti športnemu ribolovu, ki ima tudi turistični pomen. Družina ima 120 članov in upravlja 28 ha vodne površine ter dva rezervata z ribogojnicama V počastitev 20-let-nice ustanovitve prve slovenske vlade bodo organizirali tekmovanje v športnem ribolovu.
LENDAVA
(MF) Kegljanje — Na občnem zboru kegljaškega kluba Nafta so ugotovili, da so v preteklem letu dosegli zadovoljive rezultate, čeprav so tekmovali precej okrnjeni. Klub je zapustilo nekaj zelo dobrih igralcev. Naj večji uspeh je dosegel vsekakor Grzej, ki je osvojil naslov prvaka v mednarodnem slogu v varaždinski kegljaški coni. Poleg ligaškega tekmovanja so nastopili tudi na ve-jih prijateljskih in jubilejnih srečanjih. Najpomembnejši je bil vsekakor turnir v počastitev dneva vstaje v Lendavi, na katerem je nastopilo 10 ekip iz Varaždina, Čakovca, Ljutomera in Lendave. Na občnem zboru so sklenili, da bodo še naprej nastopali v varaž-
dinski zoni ter organizirali več prijateljskih srečanj s klubi, saj ugotavljajo, da že nekaj let niso pritegnili novih članov iz vrst mladine, ker ti kažejo vse pre- * malo ali sploh nič zanimanja za kegljanje.
Občni zbor ŠŠD Bistrica — Na občnem zboru šolskega športnega društva Bistrica so ugotovili, da so v zadnjem letu dosegli velik napredek v razvijanju in uveljavljanju nekaterih novih športnih panog. Najbolj se je razvil namizni tenis, kjer imajo že nekaj zelo dobrih tekmovalcev. S svojima ekipama so nastopili na vseh tekmovanjih, ki jih je organiziral ObZTK Lendava in strokovni odbor za namizni tenis v Murski Soboti. Največ uspeha so imele članice, ki sodijo med najboljše v Pomurju. Mnogo zanimanja je tudi za nogomet. Zato so že v lanskem letu pristopili h gradnji novega igrišča, katera dela bodo spomladi nadaljevali. Pogrešajo pa tudi telovadnico in telovadišče na prostem, kar je tudi največja ovira za uspešnejše delo. Zato • se bodo zavzemali, da bo pri gradnji nove šole zgrajena tudi telovadnica in telovadišče.
CELJE
(K. J.) Odbojka — Partizan Ce-Ije-mesto je v finalni tekmi zimskega prvenstva Celja premagal mestnega tekmeca Partizan Gabrje s 3:0 (15:7, 15:8, 15:10). Končni vrstni red: 1. Partizan Celje-mesto,
2.	Partizan Gabrje, 3. Brežice, 4. Cinkarna, 5. Velenje.
Košarka — Danes je košarkarski klub Celje v-izredno lepi tekmi premagal MTT Maribor 115:104 (51:50). Maloštevilni gledalci so tokrat videli lahko 200 košev, kar je prava redkost za celjske ljubitelje košarke. Pri MTT je bil najboljši Orozel T. 45, pri domačih pa Čepin 29.
CERKNICA
(FŠ) Kegljanje — Kegljači Bresta so premagali Partizan Trbovlje v razmerju 6376:6195 podrtih kegljev. Tekmovali so v disciplini 8 x 200 lučajev. Najboljši rezultat je dosegel Grom z 943 podrtimi keglji.
MARIBOR
(FG) Smučanje —- Na 25 m skakalnici na Pohorju se je pomerilo 27 skakalcev za naslov okrajnega prvaka. Med člani je zmagal Sol-ner (Maribor) 216.8	(25,	24.5)
pred Vidovičem, Dolinškom itd. Pri mladincih pa so imeli največ uspeha predstavniki iz črne, saj je pri mlajših zmagal'Bur jak, pri starejših pa Štrucelj. Med pionirji je bil najboljši skakalec Kos iz Maribora
(FJ) Namizni tenis — Igralci NTK Maribor in aktiva Joco Zagernik iz Maribora so gostovali v Osijeku in Valpovu. Igralci Maribora so dvakrat premagali domači metalec s 7:6 in 7:4 ter moštvo Partizana iz Valpova s 3:0. Popolen uspeh so zabeležili tudi predstavniki aktiva Joco Zagernika, ki so premagali Metalec 5:3, Partizan Valpovo pa 5:0.
Odlični mlajši mladinci
JESENICE, 7. febr. — Na hru-šici pri Jesenicah se je danes zbralo 119 mladincev (75 mlajših in 44 starejših iz 22 klubov) na mladinskem republiškem prvenstvu v skokih. Ugodno vreme je omogočilo prav dobro organizacijo tekmovanja v rokah SK Jesenice. Med starejšimi mladinci je tokrat razočaral državni reprezentant Štefančič, vsa prva mesta v tej kategoriji pa so pobrali Gorenjci. Posebno so razveselili mlajši mladinci, ki so najprej na treningu potem pa še na tekmah pokazali, da so povsem enakovredni starejšim. S popolnimi skoki so pokazali, da so spet »velika« genera
cija. Najboljši med njimi je bdi Brane z Jesenic, ki se ' je kljub dvema padcema iz treh serij uvrstil na 4. mesto.
Rezultati: mlajši mladinci — L Dolhar (E) 203,5 (44, 42), 2. Krz-narič (Mojstr) 184.9 (42,5, 41,5),
3.	Pudgar Drago (Čma) 181,9 (40, 39,5), 4. Brane (Jes) 172,9 (45, 42,5 s padcem), 5. Pudgar Ivan (čma) 170,1 (37; 38) itd.
Starejši mladinci — 1 Stefančič (T) 200,5 (43, 40), 2. Malej (Jav) 193,7 (42, 39), 3. Bogataj (T) 190,6 (38, 42,5),	4. Sodja (Jav) 175,8
(39,5, 40,5),	5. Mesec (T) 169,7
(39,5, 34,5) itd.	rš
CONSKO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VELESLALOMU
Poledenela proga
TRŽIČ, 7, februarja — Danes dopoldne je bilo v Hrastjah nad Tržičem consko republiško prvenstvo za pionirke in pionirje v veleslalomu, na katerem je nastopilo 250 tekmovalcev iz 20 klubov ljubljanskega in koprskega okraja. Proga za starejše pionirje in pionirke je bila dolga 550 m, višinska razlika 120 m in 25 vratič. Prvo je postavil Janko Krmelj, drugo pa Janez Perko. Vreme je bilo ugodno, obe progi sta bili zmrznjeni, tako da so bili za vse tekmovalce enaki pogoji. Največ uspeha so imeli domačini, tako med posamezniki kot tudi v ekipnem tekmovanju.
Rezultati — ml. pionirji: 1. Primožič (P. Tržič) 29,1, 2.-3. Mrak, Meglič (oba P. Tržič) 30,0, 4. Dolinšek (Jez) 30,2, 5. Košir (Selca) 31,3; st. pionirji: 1. Meglič (P. Tržič) 43,7, 2. Kurnik (P. Tržič) 44,5, 3. Ravnik (Rad) 46,1, 4. Zaletel (P. Tržič) 46,7, 5. Meglič (P. Tržič) 47,8; ml. pionirke: 1. Prezelj (Kr. g.) 32,1, 2.—3. Luzar (E), Bajželj (Tr) 35,0, 4. Gazvoda (Kr. gora) 35,1, 5. Švab (P. Tržič) 36,2; st. pionirke: 1. Kramar (P. Tržič) 51,0, 2. Brezar (P. Tržič) 52,3, 3. Bed (Rad) 53,6, 4. Demšar (Selca) 58,3, 5. Kolman (Rad) 1:01,8. Ekipe — pionirke:	1. Partizan
(Tržič) 2:19,5 (Kramar, Brezar,
Smuk na Paškem Kozjaku
VELENJE, 7 febr. — V okviru JŠI je ObZTK Velenje priredila občinsko prvenstvo v smuku na Paškem Kpzja-ku. Na 900 m dolgi progi je nastopilo 26 tekmovalcev iz Šoštanja; Velenja in Šmartnega ob Paki.
Rezultati:	člani — L—2.
Pusovnik in Tacolj (oba Šo) 54.5, 3. Kamlek (V) 56.1, članice — Slemenšek (Šo) 1:05.0, mladinci — 1. Kumer 54.3, 2. Ramšak 65.9, 3. Eržen (vsi (Šo) 58.8, pionirji — 1. Tevž (Šmartno) 58.7,	2. Ramšak
1:05.5, 3. Kranc (oba (Šo) 1:06.8.	ž.
Švab), 2. Enotnost 2:45,4, 3. Radovljica 2:51,8; pionirji: 1. Partizan (Tržič 1) (Kurnik, Zaletel, Mrak) 2:01.2, 2. Partizan (Tržič II) 2:06,8,	3. Partizan (Tržič III)
2:09,7, 4. Radovljica, 5. Tržič IV.
130 pionirjev in pionirk na conskem smučarskem prvenstvu na Ravnah
RAVNE, 7. februarja — Domači smučarski klub Fužinar je priredil danes consko prvenstvo mlajših in starejših pionirjev ter pionirk. Tekmovali so posamezno in moštveno, hkrati pa je bilo to tudi izbirno tekmovanje najmlajših smučarjev tega dela Slovenije za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo prihodnjo nedeljo v Celju. Nastopili so predstavniki iz Maribora, Velenja, Mislinja, Slovenj Gradca, Mute, Raven, Prevalj, Mežice in Črne. Mlajši pionirji (10 do 12 let) so tekmovali na poseki poleg gimnazije na 300 m dolgi progi s 65 m višinske razlike in 15 vraticami, starejši pa na smučiščih pri smučarski koči pod Uršljo goro na 800 m dolgi progi s 130 m višinske razlike in 27 vratci, pionirke pa na 700 m dolgi progi s 100 m višinske razlike in 22 vratci. Progi sta pripravila Fa-nedel in Cesar. Obe sta bili zelo zahtevni in zaradi poledenelosti zahtevali res solidno znanje nastopajočih.
Rezultati: st. pionirji — 1. Hi-tek (Mež.) 1:04,0,	2 Hercog
(Črna) 1:07,5,	3.	Planter (Br.)
1:07,9, 4. Lah (Br.) 1:08,0, 5. Kanič (Br ), Grmadnik (črna) in Santner (Sl. Gr.) 1:09,0 itd., pio-nirke: 1. Hecl (F.) 1:00,0, 2. Žuraj (Br.) 1:03,0, 3. Srebre (Čr.) 1:05,4, 4. Cesar (F.) 1:06,0, 5. Cizej (Br.) 1:06,6 itd., mlajši pionirji: 1. Leskovec (Čr.) 37,0, 2. Golob (Prev.) 37,8, 3. Miki (F.) 38,8, 4. Nadernik (F.) 38,9, 5. Samec (Mež.) in Gregor (Sl. Gr.) 39,0 itd., pionirke: 1. Mat vez (F.) 38,6, 2. Žunko (F.) 45,4^ 3. Senčar (Br.) 49,0, 4. Pavše (Prev.) 54,0, 5. Aberšek (Prev.) 57,4 itd. Moštveno — pionirji: 1. Mežica (Hitek, Ledinek, Samec) 2:54,8, 2. Črna I 2:57,9, 3 Branik 2:59,7, 4. črna II 3:00,9, 5. Fužinar 3:01,1 itd., pionirke: 1. Fužinar (Hezl, Cesar, Motvoz) 2:44,6, 2. Branik 2:58.6 3. Čma 3:25,2 itd. E. W.
Nad 109 tekmovalcev pri Celjski koči
CELJE, 7. febr. Ob lepih pogojih in odlični organizaciji je bilo danes na smučiščih pri Celjski koči nad 100 tekmovalcev, ki so se pomerili za naslove občinskega prvaka v slalomu in veleslalomu. Tudi 300 gledalcev je bilo nadvse zadovoljnih z lepim tehničnim znanjem, ki so ga pokazali in pionirke. Vsekakor je to znanje rezultat načrtnih smučarskih šol, ki so bile v vsej občini v semestralnih počitnicah.
Rez. st. pionirke — veleslalom: 1. Oberžan 55.7, 2. Kršmanc 56.7, 3. Hudnik (vse Ce) 57.3, ml. pionirke: Prelog 1:04,4. Godec 1:33,6, Škoberne 2:01,1 (vse Ce), st. pionirji:	Pirkmajer
MARIBOR
(SG) Boks — Danes je bilo v Mariboru prijateljsko boksarsko srečanje mladinskih ekip Maribora in Olimpa iz Celja. Zasluženo so zmagali domači boksarji, ki so premagali Celjane z 11:5. Okoli 300 gledalcev je prisostvovalo sicer razburljivim, vendar kvalitetno zelo slabim borbam. Najzanimivejše je bilo srečanje v polvelter kategoriji, kjer sta Jaučič in Popraš boksala zelo aktivno.
Košarka — V prijateljskem srečanju je moštvo Branika premagalo UBBC iz Graza 79:72 (37:28). V moštvu črno-beli sta najbolje zaigrala Trotovšek in Globačnik. Koncem tega meseca bo Branik nastopil v Grazu.
48.2,	2. Nunčič (oba Ce)
48.3,	Klinar (Štore) 48.4, Plevnik (Ce) 50,3, ml. pionirji: Mežnarič 50,3, Jezernik 51,6, 3—4. Mak Korošec 53,2, Benkuč 54,0, Ko-pitatar 55,3 (vsi Ce).
V slalomu so se dopoldne pomerili člani in mladinci.
Rezultati — člani: Šve-gelj 2:36,6, Nunčič 2:37,5, Cetina P. 2:44,8, čater Peter 2:45,5, Čater Pavel 2:45,8, Torbiš 2:55,8; mladinci: Vrečko 2:59,2, Pa-her 3:00,8, Žekar 3:20,8, Srebot 3:26,8, Podergajs 3:45,9.
Zasavsko prvenstvo v smučarskih tekih
TRBOVLJE, 7. februarja — Smučarsko društvo Kum - Dobovec iz Trbovelj je priredilo danes na Dobovcu meddruštveno tekmovanje in zasavsko prvenstvo v smučarskih tekih. Udeležilo se ga je 40 tekmovalcev in tekmovalk iz Ljubljane, Ihana, Raven in Trbovelj. Proga za člane je bila dolga 9 km, za mladince in članice pa 5 km.
Rezultati: člani (14) 1. Rajšp (notnost) 27,57, 2. Kovič (Ihan)
29.43,	3. Šimenc (Dol pri Ljub.) 30,02, star. mladinci (7) — 1. Jan (Enotnost) 16,50, 2. Slovnik (Ihan)
17.43,	3. Tof olini (Kum Dobo v.)
17,43,	ml. mladrnci (15) — 1. Pre-može (Dol) 16.19,	2. Gregorin
(Ihan) 18,07,	3 Smodič (Kum
Dob) 18,14, članice (2) — 1. T' -tej (Fužinar) 19,02, mladinke
— 1. Sedel (Enotnost) 24,08; ekipe — 1 Enotnost 127,24, 2. Dol pri Lj. 123,37, 3. Ihan 132,59.
ZIM "El KOŠABKERSKA LIGA
JUGOSLOVANSKI NAM^NOTENIŠKI IGRALCI V CSSR
BEOGRAD 7. februarja — favorita za uvrstitev v finale. Včeraj zvečer je bil v športni Ob zaključku pa so ostali po-dvorani beograjskega razstavi- vsem praznih rok, saj so po-šča zaključen trodnevni drugi vsem nepričakovano izgubili polfinalni turnir prvega zim- srečanje z Radničkim in na-skega prvenstva Jugoslavije to v zadnji odločilni tekmi še za člane zvezne moške košar— s Partizanom. Prav ta tekma karske lige. Tudi ta turnir ni je bila ena najlepših na tur-minil brez presenečenj. Žrtve nirju in je^ tudi odločala o neuspeha so bili tokrat ko- drugem finalistu. Favorit Be-šarkarji Zadra, ki so veljali ograd je brez večjih težav poleg Beograda za največjega ponovno dosegel popolen
94:89 (44:36), Beograd : Rad-nički 102:85 (43:39).
Vrstni red: 1. Beograd 6 točk, 2. Partizan 4, 3. Radnički 2 in 4. Zadar 0 točk.
Finalisti prvega zimskega prvenstva so torej KK Beograd in Partizan (oba Beograd), Lokomotiva (Zagreb) in Olimpija. Kot smo izvedeli je Olimpija že ponudila svoje pogoje za organizacijo finalnega turnirja v Ljubljani, ki bi naj bil od 5. do 7. marca v košarkarski dvorani v Topniški ulici. Ker je Olimpija ponudila trenutno najboljše Rezultati — Radnički: Zadar pogoje s tem, da plača vse 91:89 (38:47), Beograd : Par- stroške udeležencev in organi-tizan 117:78	(63:29), Be- zacije, je pričakovati, da bo-
ograd : Zadar 93:83 (47:38), mo v Ljubljani lahko videli Partizan : Radnički 81:67 tudi zaključno tekmovanje (35:34), Partizan :	Zadar	zimskega prvenstva.
FINALISTI: BEOGRAD, PARTIZAN LOKOMOTIVA IN OLIMPIJA
Beograd in Olimpija do sedaj še neporažena — Dramatičen zaključek drugega poliinalnega turnirja v Beogradu in popolen neuspeh Zadra — Olimpija najresnejši kandidat za prevzem orga nizacije finalnega turnirja, ki naj bi bil v Ljubljani od 0. do 7. marca 1965
uspeh in je tako razen Olimpije eden najresnejših kandidatov za osvojitev naslova prvega zimskega prvaka Jugoslavije.
PRUATELJSKE TEKME OLIMPIJE
V petek in danes prvi prijateljski srečanji nogometašev Olimpije — Med poškodovanimi igralci Olimpije so zdaj Jež, Rojina, Benčič, Žabjek in Frančeškin — Na prvih tekmah morda Srbu na krilu — Arslanagič je prevzel vlogo veznega igralca — T obrambi nespremenjeno
RABAC, 7. februarja. Nogometaši Olimpije, ki so na pripravah v Rabcu, so v petek odigrali prvo prijateljsko srečanje v okviru priprav za spomladinski del prvenstva. Tekma s Trepčo se je končala z neodločenim rezultatom 2:2. To je bilo prvo srečanje Olimpije in zato prikazana igra ni bila posebno zadovoljiva. Nasprotno pa so nogometaši Trepče pokazali, da so v dobri formi, kar pa je razumljivo, saj so odigrali že pet prijateljskih tekem.
RUDAR LABIN : OLIMPIJA 0:1
Na današnji tekmi je bil poškodovan tudi Žabjek. V dvoboju z Veselico je dobil udarec pod koleno, vendar vodstvo upa, da poškodba ne bo hujša. Že v petek je bil na tekmi s Trepčo poškodovan tudi Frančeškin — koleno in danes ni nastopil, vendar se počuti že bolje.
Prav zaradi vsega tega je danes
na krilu nastopil Srbu in je igral še kar zadovoljivo. V drugem delu je spet igral na svojem mestu krilca. Po vseh poškodbah je seveda povsem verjetno, da bo vsaj v prvih tekmah Srbu moral nastopiti na krilu.
Glede na nov koncept igre v napadu, Arslanagič je prevzel vlogo veznega igralca, je seveda danes igral ta igralec na desni zvezi. Kaže, da je novost v napadu Olimpije uspela, seveda pa jo bo treba preizkusiti še v nadaljnjih prijateljskih srečanjih.
V obrambi je položaj nespremenjen. Djorlev, ki je v petek igral nekoliko slabše, je danes dal spet vedeti, da se resno poteguje za uvrstitev v moštvo.
TRIJE NASLOVI ZA...
Danes je Olimpija nastopila proti moštvu Rudarja iz Labina, ki je bilo okrepljeno s štirimi bivšimi igralci Rudarja, ki zdaj nastopajo v zvezni ligi. Za Rudar so nastopili trije sedanji igralci Ri-jeke in Veselica. Današnji nasprotnik Olimpije je bil zelo dober in tudi sama tekma je bila prav dobra. Edini gol je dosegel Zagorc v drugem polčasu. Tekma je bila že mnogo kvalitetnejša kot prva s Trepčo, posamezne vrste so dokaj solidno delovale. Posebno krilska vrsta je danes zaigrala zelo dobro. Tekma je pokazala, da je fizična pripravljenost igralcev dobra, manjka pa še zaključne hitrosti, kratki sprinti, kar bo treba doseči še na pripravah do pričetka prvenstva.
Spet nove poškodbe
Na žalost pa je seznam poškodovanih igralcev Olimpije iz dneva v dan večji. Na pregledu v Lovranu so ugotovili, da ima Jež izliv vode v koleno in so ga punk-tirali. Čeprav je bil v zelo dobri formi, nanj v kratkem ne bo mogoče računati. Tudi Rojina je ostal v Lovranu in bo te dni Operiran, ker ima poškodovan meniskus. Benčič ima nategnjene vezi in je odpotoval v Ljubljano.
Nadaljevanje s 1. strani valcem z višjimi Številkami precej slabše pogoje. Končno je v tej disciplini uspelo zmagati favoritu Leibacherju, ki si je tako priboril končno le eno prvo mesto.
Mladinke so startale na stezi, dolgi 1000 m. Spet je imela največ uspeha Kleindinstova, ki je tako postala najuspešnejša tekmovalka letošnjega državnega prvenstva.
Na koncu lahko pripomnimo samo to, da so imeli tekmovalci iz štajerske na tem tekmovanju zelo zadovoljive uspehe, nekoliko pa so razočarali Gorenjci.
Rezultati — smuk — star. mladinci: 1. Zagernik (Fuž) 1:33,1, 2.-3 Slokar (N. G.) in Kiršek (Slovenj Gradec) 1:39,8, 4. Zupan (Rad) 1:40,0, 5. Permanšek (Mežica) 1:40,1; ml. mladinci: 1. Gazvoda (Br) 1:35,8, 2. Pesjak (Jes) 1:39,0, 3. Puhak (Zgb) 1:41,2, 4. Aleš (Jes) 1:47,3, 5 Pogačnik (Kr. gora) 1:47,6; st. mladinke: 1. Romana Kleindinst (Jes) 1:21,6, 2. Magušar (E)	1:22,2, 3. Vatovec
(Br) 1:34,6, 4. Lužar (E) 1:36,3, 5. Koman (Rad) 1:39,9; ml. mladinke: 1. Danica Nišavid (Bgd) 1:33,8, 2. Šavor (Zgb) 1:36,6, 3. Draga Kleindinst (Jes) 1:37,8, 4.
Mlejnik (Šk. L.) 1:46,6, 5. Završnik (E) 1:49,0.
Slalom — st. mladinci: 1. Har-nold (Fuž) 1:46,7,	2. Potočnik
(Br.) 1:47,2, 3.-4. Svet (E) in Stojan (Jes) 1:47,9, 5. Permanšek (Mež) 1:48,0; ml. mladinci: 1. For-tin (Mež) 1:51,1, 2. Marolt (Jes) 1:52,8, 3. Gazvoda (Br) 1:55,2, 4. Sevčnikar (Br) 1:57,5, 5, Bernik (r. g.)	1:57,8, st. mladinke:	1.
Kleindinst (Jes) 1:46,6, 2. Magušar (E) 1:50,4, 3. Vatovec (Br) 1:56,1,
4.	Vesel (E) 2:02,6, 5. Luznar (E)
2:05,2; ml. mladinke:	1. Šavor
(Zgb) 2:04,0, 2. Bern (Rad) 2:04,6, 3. Nišavič (Bgd) 2:04,8.
Veleslalom — st. mladinci: 1. Leibacher (Tržič) 1:33,2, 2. Srebre (Fuž) 1:33,6, 3. Ponikvar (Jes) 1:34,2, 4. Slokar (N. G.) 1:36,2, 5 Potočnik "(Br) 1:38,1; ml. mladinci: 1. Gazvoda (Br) 1:38,2, 2. Fortin (Mež) 1:38,9,	3.	Puhak
(Zgb) 1:43,2, 4. Marolt (Jes) 1:44,4,
5.	Benedičič (Selce) 1:45,7; st.
mladinke:	1.	Kleindinst	(Jes)
1:04,9, 2. Magušar (E) 1:05,4, 3. Vatovec (Br) 1:07,7, 4. Koman (Rad) 1:11,2, 5. Nišavič R. (Bgd) 1:11,5; ml. mladinke: 1. Kurnik (Tržič) 1:10,0, 2. Mlejnik (šk. L.) 1:11,4,	3.—4. Kleindinst Draga
(Jes) in Nišavič D. (Bgd) 1:11,8, 5. Bern (Rad) 1:12,1.
Na današnji tekmi je Olimpija nastopila v naslednji postavi: Žabjek, Kulenovič (Biočič), Jovičevič (Djorlev), Kokot, šoškič. Kapi-djič, Srbu (Škufca), Arslanagič, Zagorc, Škraba (Kapidjič), Corn.
Stolpec športne napovedi
Atalanta : Torino	0
Bologna : Genova	1
Juventus : Catania	1
Lazio : Fiorentina	2
Mantova : Foggia	0
Messina : Inter	2
Milano : Lanerossi	2
Sampdoria : Cagliari	1
Varese : Roma	0
Venezia : Lecco	0
Triestina : Modena	0
Pro Patrla : Spal	2
Italijansko nogometno prvenstvo
RIM, 7. febr. — V 20.
kolu italijanskega nogo-
metnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Atalanta : Torino 0:0, Bologna : Genova 2:1, Juventus : Catania 4:1, Lazio : Fiorentina 0:1, Mantova : Foggia 0:0, Messina : Inter 0:1, Milano : Lanerossi 0:1, Sampdoria : Cagliari 1:0, Varesse : Roma 1:1. Na lestvici vodi Milano s 33 točkami pred Inter jem 28, Juventusom 27, Torinom in Fiorentino 25, Bologno 24 itd.
Budučnost : Sloboda 1:1 (1:1)
Dinamo : Hajduk 3:2 (2:2)
Odred: Partizan (Bdg) 7:13
Nadaljevanje s 1. strani LJUBLJANA, 7. februarja. Po dolgem času je bil sinoči spet boksarski dvoboj v Ljubljani. Da so bili ljubitelji boksa res vsi na nogah, nam najlepše dokazuje »žicanje« vstopnic in 2500 gledalcev na tribunah v dvorani v Topniški ulici.
Ljubitelji boksa so navdušeno
MARIBOR, T. febr. — V nadaljervanju republiškega ekipnega prvensfcva v kegljanju sta bilt na kegljišču Kon-•taufctarja dve srečanji- Po •abno sobotno srečanje je bilo odtočna« m oba nasprotnika, saj tako Lokomotivi kot Sonatouizkarja gorijo tta pod nogami. Lokomertrea je solo etebo podirala kaoftje in be verjetno	iz age. Da-
nes pa »ta aaatogffl ataferf Xranjsfce goro ta Ljtftfjane. Poatabej dobro ao kogljcgl F. Padar flC. g.). IAnhbOc ta Kota« Ccba Lj).
pozdravili ekipo državnega prvaka Partizana iz Beograda. Imena Haring, Vranič, Belič in Trifunovič na eni strani ter Mirko čeme, Weiner in Zupančič na drugi, so \ obetala marsikaj. In kaj smo videli? V nekaj dvobojih izvrsten boks, v mnogih pa precej klavrno »pretepanje«. Zakaj tako, lahko najbolje razberemo iz izjave
(Rossi K'5, Godunc 848, Mam-belj 798, Herzog 866, Nagode 823, Rokman 829, Novak 817, Flunduk 859), Konstruktor 6822 (Klamfer 871, Leberhas 861, Bajerl 850, Haran 863, Amar 866, Ferlan 877, Štifta*1 816, Gotei 816).
Kranjska gora 6662 (Magušar 784, Gosar 760, Žerjav 79S, Lovše 868, Urbar 823, Pečar A. 8*7, Pečar F. 904, Žerjav A ftffS)
LjttMjftaa 67St (Likovnik; 881, Jjoacme&r 142, Sa&ar m, TJt$s*ae m, Kobal 884, 1£cm£c TO,	OT, fass&Z: im
^./O.
Odredovca Jožeta Supana:	»V
glavnem je dvoboj potekal po pričakovanju. Če pomislim, da so se gostje posebej za ta dvoboj pripravljali 14 dni (pravijo, da s plačanim dopustom!?), mi pa imamo za trening vsi skupaj na razpolago le tri pare strganih rokavic, potem se mi zdi izid dvoboja uspeh!«
Bantam — Nikolič : Vukosav-IjeviČ 2:0 t. k. o. Mladi Odredov boksar ni vzdržal močnih nasprot-kovih udarcev in po drugem krogu borbo predal. 2:0 za Partizan.
Peresnolahka — Vranič : Mirko Černe 0:£ p. t. V dvorani je zabučalo, ko je začel svoj nastop Mirko čeme S prefinjenimi udarci in izrednim gibanjem je povsem razorožil svojega zelo dobrega nasprotnika in mu prizadejal mnogo težkih trenutkov. Kljub temu pa je bil boks izredna čist in lahko to borbo ocenimo kot najlepšo. 2:2.
Lahka — Haring : Požeg 2:0 p. t. črnolasi Haring se je predstavil kot boksar z izvrstno tehniko in bil v prvih dveh rundah za dva razreda boljši nasprotnik. — Dolgoroki Požeg je akušal borbo zaključiti s k. kar pa mu ni uspelo. 4:2 za P.
Polwoiter — Srtfe'6 : Wraner 0:2 t. k. o. Borila je trajala vsega ž minute. Selič apiob m rva-^•rotoafc: a* ajegft vi v drugi runda. se sploh ni vač p&ittT* v ringu. 4:4.
WeCi*r — Battč : IspmiMS--1:*» Mav«	Mid- so je
hetat	ml pa-
raš v cme* htt. M* je jkM
borbo z izredno hitrostjo in odlično merjenimi udarci. No, po dveh ne najboljših rundah je Zupančič v tretji le dosegel toliko prednosti, da je dohitel nasprotnika. 5:5.
Lukač : Supan t. k. o. Domači boksar je začel borbo z neverjetno ofenzivo. Nasprotniku je zadal toliko in takšnih udarcev, da je bilo občinstvo prepričano v njegovo zmago s k. o. Naenkrat pa je popustil. Noge so mu povsem odpovedale in se ni mogel niti braniti več. Po drugi rundi je borbo predal. 7:5 za P.
Polsrednja — Novakovič : Lado Slavič 2:0 p. t. Najstarejšemu boksarju Odreda tudi izredna rutina ni pomagala, da bi mogel vsaj enkrat ogroziti zmago precej višjemu Novakoviču. 9:5 za P.
Srednja — Kostratovič : Marjan Černe 2:0 p. t. Odredov boksar je izgtedal v tej borbi kot začetnik. Potem ko je bil že dvakrat knock down, ga je končno rešil gong. 11:5 za P.
Radojevič : Erčulj 0;2 t. k. o. Mladinski državni prvak 1963 je pokazal svojo kvalitetno premoč in zmagal v 3. rundi. 11:7 za P.
TeJka — Trtfustavič : Fabiani 2:0 t. k. a. To je bila borb« Davida in Gol jata. H« kilogramov te©d ia profco 2 metra visoki Trifunovič je delal z 29 kMofitrtmov »ra v vse. s* ni aejcesKUHe janmi. Pe-žrtvovalod TtfoHs&L »a s rvejtestf udarai	»i
T	je Jr3
Odrvtiavac srfcger. 18:1 ■* P.
REPUBLIŠKO EKIPNO PRVENSTVO V KEGLJANJU
Slab dosežek Lokomotive
Kdo je kriv neuspehov?
PRAGA, 7. februarja. Na turneji v Pragi je jugioslovam-stoa namiznoteniška reprezentanca zabeležila wsto ne-uspetoov. Na mednarodnem prvenstvu CSSR se je moška ekipa sicer uspela vriniti v polfinale, kjer. pa je gladko izgubila s prvo ekipo CSSR. Žemtslka reprezentanca pa je že v I. kolu izgubila s Poljsko. Med posamezniki je edino Korpa dosegel dva boljša
rezultata (z zmagama nad Harczarjem (Madžarska) in Bmhardtom (švedska) in v polfinalu izgubil z evropskim prvakom Jobanssanom (švedska). Lanski zmagovalec Veoko je pokleknil že v prvi borbi z mladincem Hylškym (CSSR), Pirčeva pa je v I. kolu izgubita s Sen-kovo (CSSR), katero je preje že šestkrat premagala.
KONFERENCA BALINARSKE ZVEZE SLOVENIJE
Težave z dragimi rekviziti
LJUBLJANA, 7. februarja. V prostorih ZTKS je bila danes konferenca Balinarske zveze Slovenije, ki so se je udeležili tudi sekretar ZTKS Marko Rožman, podpredsednik BZJ Danilo Cerkvenik ter delegati iz Štajerske, Dolenjske in Primorske. Predsednik BZS, Stane Vrbovc je v izčrpnem poročilu orisal nekatere probleme, ki se pojavljajo v tej športni panogi — predvsem finančne težave in v zvezi s tem pomanjkanje rekvizitov — kovinskih krogel, ki so zelo drage in jih je mogoče dobiti le v tujini. Vsi delegati so bili soglasni da je treba najti način, kako priti do prepotrebnih rekvizitov, saj je vsako leto več
novih balinarskih klubov in vedno več igralcev.
V nadaljevanju je konferenca sprejela nekaj pomembnih določil: da se starostna meja mladincev pomakne na 18 let, da bodo odslej vsa republiška prvenstva na pol grobih ali grobih igriščih. Le-tako bo namreč prišla do izraza prava vrednost posameznih igralcev, vzporedno s tem pa se bo dvignila tudi kvaliteta balinanja. Konferenca je tudi sklenila, da bo odslej vsako leto tekmovanje mestnih reprezentanc Maribora, Novega mesta, Sežane, Nove Gorice in Ljubljane v počastitev pokojnega predsednika BZJ Romea Bassina.
Zvezna judo liga ,
SARAJEVO, 7. febr. — V četrtem in poslednjem kolu zvezne judo lige je Ljubljana nastopila proti sajarevskima ligašema Bosni in Željeničar-ju. Ljubljana je odpravila Bosno z 10:5, Železničarja s 35:0, Bosna pa je odpravila Željezničarja s 50:0. Največ znanja je pokazal evropski mladinski prvak v sredni kategoriji Ljubljančan Smolnikar. Ekipa željezničarja je s temi porazi izpadla iz zvezne lige.
NOVI SAD, 7. febr. — V zadnjem kolu zvezne judo li-
ge je zagrebška Mladost odpravila domačo Slavijo 30:0, v odločilnem srečanju pa beograjskega Študenta s 5:0 in tako osvojila letošnjo prvenstvo. Študent je premagal Slavijo s 27:0 in tako osvojil drugo mesto. Današnje tekmovanje je predstavljalo pravo revijo jugoslovanskega juda, saj so nastopili vsi najboljši Jugoslovani kot Koka-novič, Cvejin, Šijan, Stojakovič in Kraljevič. V odločilnem srečanju Mladost : Študent je edino zmago zabeležil Baršnik nad Trifunovičem s 5:0.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE
Predsednik začasnega odbora NZJ Jovanovič v Ljubljani
Pred dnevi je bila v Ljubljani seja izvršnega odbora nogometne zveze Slovenije, katere sta se med drugim udeležila tudi predsednik začasnega odbora nogometne zveze Jugoslavije in predsednik nogometne zveze Srbije Iso Jovanovič ter sekretar nogometne zveze Srbije Lazarevič.
Prisotni so s posebnim zanimanjem spremljali razpravo tovariša Jovanoviča, ki je povedal nekaj osnovnih misli o pripravah na bližnjo izredno konferenco nogometne zveze Jugoslavije. Že do sedaj je bilo precej razgovorov in začasni odbor bo lahko dal v razpravo svoje predloge. Tovariš Jovanovič je mnenja, da bo nekaj problemov lahko rešiti na sami izredni konferenci, več pa morda šele čez nekaj let.
Tovariš Jovanovič meni, da bo treba v naši nogometni organizaciji napraviti korenite spremembe. Dejal je, da je posebna ekipa amaterjev pri NZJ delala 70 dni pri primru Ostojič, pa je kljub temu uspela zbrati komaj deset odstotkov vsega gradiva. In zakaj naj bi to delala NZJ, če sredina, v kateri pride do določenih prekrškov, teh ne prizna. Prav zaradi tega je tovariš Jovanovič mnenja, da bo treba doseči v no-
gometnih organizacijah takšen sistem, da bodo za storjene prekrške na primer v Splitu odgovarjali v Splitu, ne pa, da bo o tem razpravljala NZJ, ki največkrat ne more zbrati potrebnih podatkov. Tudi glede višine nagrad je tovariš Jovanovič mnenja, da jih ni mogoče omejevati, če so v določeni komuni pripravljeni dajati velike premije za nogometaše, in če so jih pripravljeni tudi zagovarjati, potem nima pomena, da NZJ omejuje višino nagrad, če pa bodo pri tem storjeni prekrški, da posamezni zneski ne bodo zabeleženi v blagajniških knjigah, se bo tisti, ki bo to napravil, moral zagovarjati pred sodiščem, če hoče NZJ nekaj omejevati, potem mora izvajati tudi sankcije, to pa ni mogoče.
Glede amaterizma pa je tovariš Jovanovič mnenja, da danes v nobeni Športni panogi ni takšnega amaterizma, kot si ga je zamišljal Coubertin. Višino hranarine pri nogometaših amaterjih pa naj spet določa sredina, v kateri dela določen nogometni klub.
Že priprave na izredno konferenco NZJ kažejo, da je naš nogomet krenil po novi poti in da bomo že v kratkem lahko ugotavljali. da so razmere v jugoslovanskem nogometu bolje urejene.
Izdaja tiskovni svet POLET« — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne CP »DELO« v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana. Cankarjeva 5/III, Uprava: Miklošičeva 4 — Poštni predal 377 — Čekovni račun: 699-11-698-6* — Telefoni: Uredništvo: 89-648, 29-179. 20-171. 20-172, 28-173; Uprava 82-671 — Letna naročnina 2.599 din. notletaa 1 ?r'9 dte