^ I I \J J J J / JtUiV Veliprat bo IjpnI i Kra ne ^ ivozntte vsililo! Stran 15 Stran 2 Št. 62/ Leto 61 / Celje, 8. avgust 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR A Ü O CMgovoma urednica NT: Taflana Cvim A 9770353734020 DOGODKI Na potezi so občine! Prej ko bodo občine pripravile programe, prej bodo občani oproščeni plačila sporne okoljske dajatve Ne dolgo nazaj smo v Novem tedniku obširno pisali o uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja, po kateri bi morali tudi lastniki individualnih vodovodov plaCevati položnice za onesnaževanje okolja ne glede na to, ali bo na njihovem ozemlju sploh kdaj urejeno javno kanalizacijsko omrežje. Že takrat smo opozarjali na pomanjkljivosti u redbe ter neenakosti, ki se v zvezi z njo dogajajo. Zdaj je okolj-sko ministrstvo delno spremenilo in dopoLiilo uredbo, dodatno delo pa je naložilo občinam. Spremenjen uredba prinaša dve bistveni novosti. Kot je znano, je uredba za vse porabnike vode, ki nimajo vgrajenih števcev, določila letno porabo vode v višini 50 kubikov na osebo. Glede na vrsto pripomb s strani občin in posameznikov so znesek znižali na 25 kubikov, območja, na katerih v prihodnosti ne bodo urejali kana- lizacijskega sistema, pa bodo oproščena plačila dajatve. Vendarle ob pogoju, da bodo za ta območja občine pripravile posebne programe. Kjer teh programov ne bo in dokler jih ne bo, bodo občani vseeno zavezani plačevati okoljsko dajatev, »Zdaj so na potezi občine,« povzema Iztok Rozman, podsekretar z okol j skega mi n istrstva. »Za območja, ki do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizacijo, morajo narediti poseben program, iaterega bo nato minister, pristojen za okolje, na pobudo občine potrdil. Le na podlagi tega bodo tisti občani oproščeni plačila dajatve. Dnjgačc rečeno, občinam smo vrruli žogico. Prej ko bodo pripravili te programe, prej bodo občani oproščeni plačila okoljske dajatve,« Občani so pričakovali tudi, da dajatve ne bo potrebno plačevati tistim, ki niso priklop-Ijeni na javno vodovodno omrežje. »Lasten ali javni vodovod - to je za nas vseeno, saj se dajatev zaračunava za obn menjevanje okolja. Tega pa onesnažuj emo tako tisti, ki upe > rahljamo javni vodovod kot ti • sti, ki imajo svojega. Edina povezava te uredbe z vodo je le v tem, da za izračun vzamemo količino porabljene vode, saj je od tega odvisna količina odpadne vode,« nedvoumno pravi Rozman. Spremenjena uredba bo v veljavo stopila s 1. septembrom, do takrat pa bo veljala stara. S starimi, visokimi zneski, ki so jih tako ali tako plačevali le nekateri oziroma bolje rečeno le v nekaterih občinali. Kdo, če sploh, bo za občine, v katerih se okoljska dajatev še ne zaračunava, in za občane, ki jo zavestno ne poravnavajo, plačal razliko, zaenkrat še nikogar ne zanima. Agencija RS za okolje, ki nadzira izvajanje odlo-1«, se s tem še ne ukvaija, saj bo podatke o tem, katere občine odlok izvajajo in katere ne, dobila šele konec marca 2007. ROZMARl PETEK II -i 'p." -'p IMamesto črne točice bencinsici servis Ena od črnih točk Celja, ki je ljudem najbolj na očeh, je zanesljivo stavba na križišču Mariborske ceste In obvoznice vzhod-zahod, ob celjski vojašnici. Nekdaj ugleden avtosalon 3 že dolga leta prazen, okolica pa zaraščena. Hišo bi že davno morali podreti, pa so doslej uspeli iz nje odstraniti le okna. Zemljišče in objekt na njem je kupila družba Petrol, ki namerava v tem križišču urediti še en bencinski servis. Sprememba lokacijskega načrta je bila v mestnem svetu sprejeta že davno tega, dela pa se še niso začela, čeprav pri Petrolu pravijo. da se bodo zdaj zdaj. Ser- vis naj bi namreč začel delovati že v drugi polovici oktobra, Dotlej bo na pol porušena modra stavba z do konca zanemarjeno okolico še ena mestnih črnih točk, BS Izteka se rok za prijavo v študentske domove študentom se počasi izteka rok, da zaprosijo za sprejem ali podaljšanje bivanja v študentskih domovih v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru in Celju. 10. avgust je s^ajni rok za oddajo prošnje za sprejem, ki jo morajo kandidati priporočeno poslati ali osebno oddati pristojni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču. Za prvo bivanje v študentskem domu lahko zaprosijo tisti, ki v preteklem študijskem letu niso bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih aH pri zasebnikih s subvencijo in kandidati, ki so po lastni volji nastanitveno pogodbo z zavodom prekinili, Študenti, ki so v študijskem letu 2005/2006 že koristili pravico do bivanja v študentskem domu, morajo naikasneje do 21. avgu- sta 2006 izpolniti in poslati prošnjo za podaljšanje bivanja. Če po preteku teh datumov pride do izjemnih okoliščin, kot so na primer izguba staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80-odstotna invalidnost, težka bolezen, težke socialne razmere ali nezaposleni starši oziroma skrbniki, lahko kandidati prošnje za sprejem oddajo kadarkoli med študijskim letom. Celjski dijaški dom letos za študente razpisuje 120 ležišč, od tega je 82 prostih mest predvidenih za sprejem študentov, ki jim bo subvencija dodeljena prvič, 38 mest pa je namenjenih za podaljšanje bivanja. Za vse ostale potrebne informacije je na voljo spletna stran www.stud-dom-lj.si. Velikan pred Metropolom Sobotni dopoldnevi pred Metropolom so postali stalna zbirna točka otrok vseh starosti. Tokratni gost je bil velikan Sam Sebastian, ki, kot vedo očividci, med predstavo poje ogromno število balonov, prometa pa sploh ne ovira: majh- ni sprehajalci lahko mod njegovo predstavo prosto korakajo kar med velikanskima nogama. Ta leden bo dogajanja, ki so del Poletja v knežjem mestu, popestril škrat Niko, ki bo otroke učil risati. PZ IZJAVA TEDNA »Pa da ne bi z Micko spet rekla, da noter teče.« Solčavski župan Vojko Klemenšek izdaja navodila odgovornim v celjskem podjetju Ceste mostovi, ki bo gradilo novo šolo. Micka je nekdanja kuharica, ki se je pritoževala, da je pred leti v novem prizidku v OŠ Luče »noter teklo« in izrazila bojazen, da ho v Solčavi tudi tako. T ID. AVea^TOD Ti4; URE TERME ai.lMIA-AaUALUIMA; : ^ ^OR ANIMACIJA, NÄGRADE IN B.UASBCNA CSOSTA aOMEN KUMER TER MIRNA w „ ....... fJl I • ^^fGODKI Kramerjeva ne sme v službo Ministrstvo za javno upravo: »Odločitev komisije je dokončna, izvršljiva in pravnomočna« še v petek smo poročali, da se direktorica celjske občinske uprave Tina Kramer že v avgustu vrača na svoje delovno mesto, kljub temu, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS izdala sklep, da je bila njena zaposlitev nezakonita. Mestna občina Celje se je na sklep pritožila, sodni postopek je zdaj na vrhovnem sodišču in še ni zaključen. »Direktorica se ne glede na to vrača na svoje delovno mesto, saj je že potekel triletni rok, po katerem ni več mogoče razveljaviti pravnih aktov, ki se nanašajo na njeno zaposlitev,« je minulo sredo pojasnil podžupan Marko Zi-danšek. Na to odločitev celjske občinske uprave se je odzvalo ministrstvo za javno upravo, ki obširno pojasnjuje dokončno odločitev komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, da je bi- la zaposlitev Tine Kramer nezakonita in da zato ne sme nazaj na prejšnje delovno mesto. »Če bo konec avgusta vseeno pričela delati, bo morala ukrepati delovna inšpekcija,« pravi Luka Kočevar, podsekretar v ministrstvu za javno upravo. Kočevar to odločitev vladne komisije med drugim utemeljuje z naslednjim. »Župan Mestne občine Celje je 26. 6. 2003 spremenil sistemizacijo v občinski upravi. V njej je spremenil pogoje za zasedbo delovnega mesta direktor občinske uprave, tako da je črtal zahtevane delovne izkušnje kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. V času spremembe sistemizacije sicer še ni veljal Zakon o javnih uslužbencih, vendarpa je takrat veljavna zakonodaja za direktorja občinske uprave dplo-čala kot pogoj univerzitetno izobrazbo in najmanj osem let delovnih izkušenj. Župan je torej sprejel nezakonito sistemizacijo.« Kočevar pravi tudi, da ne drži trditev, da pogodbe zaradi preteč enega triletnega roka ni več mogoče razveljaviti. »Komisija za pritožbe je izdala sklep o razveljavitvi pravočasno. Triletni preklu-zivni rok se veže samo na izdajo sklepa o razveljavitvi in ne na začetek učinkovanja raz- veljavitve. Nezakonito imenovana uslužbenka je pogodbo o zaposhtvi z županom podpisala 1. 8. 2003, komisija za pritožbe pa je sklep o razveljavitvi nezakonite pogodbe izdala 16.2.2006, sam sklep pa ji je bil vročen 2. 3. 2006. Ker zoper sklep ni vložila niti rednega niti izrednih pravnih sredstev, je odločitev komisije postala dokončna, izvršljiva in pravnomočna. V obravnavani zadevi se je namreč le izvršitev sklepa preložila na vrnitev nezakonito imenovane javne uslužbenke s starševskega dopusta, saj delavki v tem času v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi,« pojasnjuje Kočevar. Poenostavljeno povedano to pomeni, da prepričanje v celjski občinski upravi, da je potekel triletni rok, po katerem ni več mogoče razveljaviti pravnih aktov, ki se nanašajo na njeno zaposlitev, ne drži. Sporu torej ni videti konca. Včeraj smo poskušali dobiti tudi izjavo pristojnih v Mestni občini Celje, kako bodo ravnali glede na tolmačenje ministrstva za javno upra- 3, vendar s lejsi a redn sinajodgovc m letnem d ko naj bi; Do d: Trna Krame sto direktorice občinske upr; ve v Celju (po naših inform; cijah 20. avgusta) bo torej ot talo odprto, kakšno bo ra' nanje celjske obči ve. Bodo spoštov te v ministrstva za j iske upra-ili odloči- li pa bo n ukrepati 1? Obeta se delovna inšpekcija? nam vroč konec meseca. BRANKO STAMEJČIČ Se bo Kramerjeva konei Nova enota v Afganistan Včeraj je na pot proti Afganistanu krenila nova, že šesta izmena slovenskih vojakov, ki sodelujejo v Natovl mirovni misiji ISAF v tej nemirni azijski državi. Več sto svojcev se je v petek na posebni slovesnosri v celjski vojašnici, poslovilo od 54 pripadnikov Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovno misijo. Pretežni del enote sestavlja 39-član-ski motorizirani vod pripadnikov celiskega 20. motoriziranega bataljona, ki bo pod poveljstvom poročnika Aljoše Kaučeviča zamenjal /oje predhodnike v med- larodni mpu Arena \ bližini zahodnoafgar skega mesta Herat. Tam bodo pol leta, kot tri enote pred njimi, opravljah naloge varovanja kampa in bližnjega mednarodnega letališča ter patruljirali v okolici. Nekaj pripadnikov enote bo v Heratu skrbelo za logistiko in sodelovalo v programu razvoja heratske province, pet vojakov odhaja v Kabul, kjer bodo sodelovali pri usposabljanju redne afganistanske voiske, dva pripadnika bosta delovala v štabu ISAF. Srečno pot in pogumno opravljanje zahtevnih mirovnih nalog sta jim na slovesnosti zaželela poveljnik vojaških sil Slovenske vojske kapitan Renato Petrič in poveljnik 20. MTB, major Igor Iskrač. bs Predjamske slikarije Na Gubčevi ulici v Celju se je pojavil nov grafit. Neznani avtor ga je naslovil Veliki pasovec, podnaslov Celjske jamske slikarije pa napoveduje še nove, ki bodo zanesljivo dopolnile mestno grafitarsko podobo. Gre za novo serijo slikarij, v katerih se Celje ozira še bolj v preteklost, v čase jamskega človeka? Bomo videli, zanesljivo pa je grafit bolj domiseln od glave žirafe. ki »krasi« že kdovekoÜko stavb po mestu. BS tudi ena bojevnica, Slavnostni postroj enote, ki bo pol leta na mirovni misiji ISAF v Afganistanu. Št. 62 - 8. avgust 2006 - [GOSPODARSTVO Iii Šaleška e-dolina omogoča enostavno in učinkovito komunikacijo med poslovnimi subjekti in ostalim svetom. To velja tako za razvoj podjetništva kot za razvoj širše skupnosti. Zato je zelo pomembno, da se v okvirih lokalne in regionalne skupnosti zagotovijo u ...... slal J zadnj ske povezav« nadgradnjo omrežja. Iz t( Šaleški dolini jekt E-doi »Večje d ružbe, ki jih v Sa- leški doli ni ne manjka, so začele že pred leti vsaka po svoji inici ativi polagari op- tične kabi le, projekt E-doli- na pa v bil ;tvu pomeni, daje treba pov ezati te parcialne rešitve,« j e razložila direk- njsko-šaleške gos- podarske zbornice Alenka Avberšek . Kakor so ugotav- Ijali na z, adnji seji zborni- ce, je gos] Dodarstvo v oprič- no IT-infr, astrukturo že vlo- žilo 106 r nilijonov tolarjev, vendarle pa drobljenost nost poveza ki stroški ir ki. Projekt s( zbornice podprli tudi ni. Ti naj bi pripomogli k njegovemu izvrševanju v posameznih občinah - v bistvu naj bi v projekt vstopih v fazah prostorske umestitve in vgrajevanja kabla v za druge namene pripravljene izkope in napeljave. Zavedajo se, da bi širokopasovni optični kabel pomenil osnovo za hiter razvoj e-poslovanja v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Seveda je veliko možnosti, da se v projekt vključijo tudi manjša podjetja in s tem bistveno razši- >>0b lokalr državi govorih o primeru javno-za-sehnega parmerstva, ki bi lahko bilo zgled za prihodnje modele financiranja javne infrastrukture,« je povedala Av-berškova. US Alenka Avberšek Odprte možnosti za razvoj Steklarne Rogaška Slovenska odškodninska družba (Sod) je v petek s Steklarno Rogaška uspešno sklenila dogovor o poplačilu terjatev in s tem odprla možnosti za nadaljnji razvoj steklarne, nad katero je od začetka prisilne poravnave visela grožnja stečaja. Kot je znano, je Sod lani novembra od države prevzela terjatve do Steklarne Rogaška. Po dolgotrajnih pogajanjih sta Sod in Steklarna podpisala dogovor, s katerim je steklarna 175 milijonov tolaijev nakazala na račun Soda, preo- stale terjatve v višini dohrih 528,5 milijona pa je Sod spremenil v lastniški delež Steklarne. Po nekaterih napovedih se bo zdaj, ko je dosežen dogovor s Sodom, steklarna začela pogajati še z drugimi upniki o predčasnem diskontnem poplačilu dolga. Naslednji odločilen korak pa bo, da bo poskušala s privolitvijo zdajšnjih lastnikov, ki so poleg Soda še štiri banke, NLB, NKBM, SKB in Banka Celje, najti novega, aktivnega lastnika, RP Državni vložek v ogrevanje Vlada je na dopisni seji v petek sprejela sklepa o odstranjevanju ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira ter pooblastilu in navodilu za glasovanje na skupščini družbe Ekoen iz Mozirja. Ministrstvo za okolje in prostor je pred časom objavilo Javni razpis za dodeljp-sredstev za spodb naloži e dalji skega ogrevanja na lesno maso v obdobju 2003V2 (projekt GEF), Med drugimi je za nepovratna sredstva ter kapitalski vložek za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja zaprosila tudi družba Ekoen, za katero so ugotovili, da izpolnjuje vse razpisne pogoje. Tudi za to je vlada v petek odločila, da bo Republika Slovenija vplačala v mozirsko družbo Ekoen dobrih 92 milijonov tolarjev osnovnega vložka in s tem pridobila 49,91 odstotka poslovnega deleža. Vlada RS je za zastopanje državnih interesov na skupščini Ekoe-na, ki bo 18, avgusta v Ljubljani, pooblastila Marka Starmana, državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor. Država bo v Ekoen vstopila na podlagi sklepov, ki jih bodo sprejeli na skupš- Ekoen je invesütor in kon-cesionar za naložbe v daljinsko ogrevanje z lesno hioma-so na območju Luč in Mozirja. Naložbe vrednotijo na 351 milijonov tolarjev, za kar bodo postavili kotlovnice na lesne sekance in rezervne kotle na plinsko olje v Lučah ter poslovni coni Podrožnik in pri OŠ Mozirje. Kotlovnice naj bi začele delovati oktobra, z njim Podre /no-poslo niku (tja i jske zgi )odo ogreva- I bodo sep-praktično :be« v Mo-5oli in več-•adbe, US Vlada proti Ratajcu Vlada je minuli teden zavrnila zahtevo sveta delavcev za imenovanje Alojza Ratajca kot delavskega direktorja v upravi Darsa, Okrožnemu sodišču v Celju pa predlagala, naj zahtevo zavrne kot neu temelj e- Svet delavcev Darsa je namreč junija na Okrožnem sodišču v Celju vložil zahtevek za imenovanje mag, Alojza Ratajca za člana uprave (delavskega direktorja) družbe s predlogom, da imenovanje opravi sodišče. Po zakonu delavskega direktorja imenuje organ lastnikov družbe, določen s posebnim zakonom. Ker je z zakonom o Darsu in statutom družbe funkcija imenovanja uprave družbe dodeljena vladi, je vlada pristojni organ za imenovanje delavskega direktorja. Zato tudi ves postopek in imenovanje skupnega odbora velja za vlado. Ker predlagani kandidat skupšči il zahtevad obupnega odbora iz predsednika 2r enakega šte- / skladu z zakoni, Imenova-ije s strani sodišča bi lahko '.ahtevali šele po neuspelem poskusu določitve skupnega nosarjev< na papir,« je pove- dala županja Anka Rakun. Na Ljubnem se že ponašajo s »f lo-sarsko« zbirko, ustanovili so Flosarsko društvo, ki pomaga pri ohranjanju običajev in je povezalo ljubensko dmš-čino v mednarodno splavar-sko zvezo s sedežem v Španiji, sodelovali so pri snemanju dokumentarnega filma Flosar-ji in vse lo zaokrožili s knjigo Poslednja rajža. S tem so, kakor se je izrazila županja Ra-kunova, dokončali »flosarski« šopek, ki je v ponos kraju in občini. US Utrinekzdeloviščavnt Knfigo Poslednja rajža so predstavili 2a veliko kmečko mizo v Fsšunovi hiši, ki v vsakem kotičku pnča o življenju v minulih časih. 8 IZNAŠIH#RAJEV Ji 1 Podpirajo kar štiri vogale pri iiiši Letošnja mlada kmetica je postala Anita Striker iz Raven na Koroškem, Mateja Golob iz Spodnje Ponkvice je bila tretja «Tista, ki bo zmagala, bo danes vesela, jutri pa jo bo doma ponovno čakal kup dela,« je na letošnjem izboru za mlado kmetico 2006 župan Podčetrtka Peter Mišja hudomušno začel svoj govor. Tekmovanja, ki je bilo letos že petič zapored, se je udeležilo 12 kandidatk z vseh koncev Slovenije. Vstopnico za udeležbo sta jim prinesla dva pogoja: prihajati morajo iz primerno velike kmetije in šteti največ 40 let. Organizatorji so že na začetku tekmovanja poudarili, da tokrat ne gre za lepotno tekmovanje, ampak imajo največjo težo mladost, urejenost, znanje, spretnost in iznajdljivost. In ko je človek v soboto v nabito polnem šotoru v središču Podčetrtka, kjer je bil izbor, malce sprehodil pogled, je z njim kaj hitro oplazil mizo, za katero se je stiskalo vseh ducat finalistk. Res je, niso se bohotile v kopalkah niti niso oblekle letošnje najbolj »trendi« poletne kolekcije ali ves dan posedale na manikuri. Namesto tega so v ličnih predpasnikih preprosto žarele. Skorajda preveč skromno so stopale na oder, medtem ko je povezovalec ohrabrujoče bral zanimivosti iz njihovih življenj. Ta je mati štirih otrok, druga skrbi za petdeset svinj in zraven obvlada še računalnik, spet tretja med losti. Slaba mtnuU je bila za spletanje testene kite skoraj premalo. Najboljše na kupu: Mateja Golob iz Spodnje Ponkvice, lansk Suzana Počnik, letošnja prvouvrščena Anita ŠUiker iz Raven na Koroškem ter Ana Sernec z Zgornje Velke trezno dolgo kito. O najboljši pa je odločal zadnji in najbolj ironičen izziv: zagristi je bilo treba v jabolko in jo čim hitreje pojesti. Že po slabe pol minute smo imeli zmagovalko: nasmejana Anita Striker je s polnimi usti v rokah držala le še pe-celj prej okroglega zelenega jabolka. »Zmage nisem pričakovala,« je še vedno nekoliko presenečena poročala prvouvrščena, »prijavile so me drugim obvladuje šest tisoč sadik trsov in dvakrat toliko jagod. Prišle so z višinskih kmetij Koroške, brezmejnih polj Prekmurja, iz veseličnih vinogradniških gričev Štajerske in daljnih primorskih sadovnjakov. Najhitreje pojesti jabollco Kandidatke so se med se boj pomerile v teoretičnen znanju in praktičnih nalo gah. V polfinalnem delu sc odgovarjale na vprašanja s področja agronomije, tri najboljše je v finalu čakalo še četvero praktičnih izzivov. Tako so se najuspešnejše v teoriji - Ana Sernec iz Zgornje Velke, Mateja Golob iz Spodnje Ponkvice in Anita Striker iz Raven na Koroškem, najprej pomerile v zapiranju steklenic. Pri drugi igri je bilo na preizkusu njihovo pekovsko znanje. Iz pripravljenega testa so morale v pičli minuti splesti us- članice Društva kmetic Me- je zma govalno lento osvo- žiške doline, kamor sem tu- jila lan i. »Leto, ki sem ga di sama včlanjena, in kot prežive ila, je bilo lepo, pol- najmlajša sem jih morala no večj ih in manjših dogod- pač ubogati.« Korošica je kov. Pc istala sem nasledni- mati dveh otrok in skrbi za ca očel :ove kmetije, izdala 12 hektarov obdelovalne svojo prvo prevedeno knji- zemlje na družinski ekološ- go ter s e skupaj s slovenski- ki kmetiji. S seboj je odne- ogradniki udeležila sla velik pokal, vabilo za vi- srečanj a v Bruslju.« Preden kend paket v Podčetrtku ter pa se ji ; dokončno poslovi- denarno nagrado Kmetijske la od f ivojega lanskoletne- zadruge iz Šmarja. Tudi do- ga nazi va, je opisala, kaj po mačinka Mateja Golob iz njenen- 1 pomeni biti kmeti- Spodnje Ponkvice je bila ve- ca: »Pc )jem kmetica je da- sela tretjega mesta: »Navi- nes več kot biti Je žena in jačev nisem pripeljala s se- mati te r skrbeti za kuhinjo boj. Ker so doma tu v bliži- in gospodinjstvo. Večinoma ni, so me prišli bodrit kar ženske na kmetijah delajo sami.« tudi na polju, v vinogradu. Da je tekmovanje letos do- hlevu. tako da resnično bilo svoje mesto v Podče- podpir. ajo tri vogale pri hi- trtku, gre »krivda« Suzani ši, če r ,e celo štiri.« Pečnik iz Sedlarjevega, ki MAJA RATEJ Slovenec in sta vprežena v delo Čeprav Štefanovo pozna- nim živalim s papirnati miro- kič je v zel kos kruha, i 53 na- mo kot mrzel decembrski žami okrasila grivo ii 1 rep. močil' J sol in vodo t€ ■r po- praznik, mnogi ne vedo, da Danes je slika skorajd, nudil 1 astniku, da je z njim omenjeni svetnik goduje tu- ka. i! svojega vnrov di avgusta. To so s pridom Na dolgem travnik u Go- S tem j e bil simboličei 1 hla- izkoristiU člani Konjerej- rice pri Slivnici je n estrp- goslov končan. skega društva Šentjur ter to no prestopalo 65 vrč »Ved no poudarjam, da je nedeljo priredili že osmo eni skrbno skrtačeni ir 1 bieš- blagos: menjei lov konj najpr« ;j na- »žegnanje« konj zapovrst- čeči. drugi s koniča LStimi 1 rejcem, živali 1 tega jo. naušniki sodelovahž esko- umejo. Stvar b i lah- Včasih je veljalo, da so rajda grozeče. Nekatc ko bih i celo malo sm ešna. kmečki sinovi in mlajši hlap- skaje k svojim lastn ikom. če big ovoril s konjeir 1. Go- ci po.sebej skrbno očedili in drugi samostojno od) 5anja- ljudem.« je tamkajš- počesali konje ter na njih na- joč muhe so čakah na žup- nji duh ovnik Marko Šramel vadno brez sedla odjahali pro- nika. ki se je korak i :a ko- opisal Spomr pomen »žegnanja«. li se, da je tovrstni ti fari. dekleta pa so praznič- rakom pomikal naprej i. Vsa- lirj»««. •'lili;- m blizn)i htangrad. šmarno tunste, pnpravljamo kosila, veceijt piknike, posebnost je, pnpmva domače hra. rdhodnem naročilu vat 71 organiziramo bogat zabaven w xer. - valjo vse dm v tednu o d 9. ' 22. ure. 'ovnatel.št.03}/2S5-. S2S [KmetecDaniiel) .Piidite! SpoCittc •si obred v Gorici pri Sliv prvič izvedel pred devetimi leti, ko ga je nek kmet osebno povabi! med svojo čredo. »Stvar se je prijela in že naslednje leto smo v Gorici izvedli prvi večji blagoslov živine.« Med pisano konjsko druščino je po besedah predsednika konjerejskega društva Franca Žurcja poleg Športnih konjev prevladovala slovenska avtohtona hladnokn'-na pasma. »Ta vrsta konj je vsestranska, saj jo lahko izkoristimo za prehrana, ježo ter pomoč pri delu. Prepoz- o po malce bolj čokati in masivnejši postavi.« BlagosloviiGlj ugotavlja, da obstaja med konji in Slovenci »prav posebej trdna vez. Slovenci smo bih že od nekdaj poznani kot delovni narod, podoben značaj pa lahko pripišemo tudi tem živalim. Druži nas torej skup- ). Po dn mkcijo konja • jbljaH. zloi blagoi da vi O! pre 3 Časa je iral bojno žival. Tovrst-riložnosti, kakršna je lujajo, 1 konja končni zvcdli tudi tekmovanje za najboljšo vprego. Najbolj jih je očaral nedeljsko opravljen »zaprav-Ijivček« Martina Vahna iz Vršne vasi. ki je ravno pred dnevi s svojo vprego po Studenicah popeljal evropsko komisijo za najlepšo vas v Sloveniji. MAJA RATEJ IZ NAŠIH KRAJEV Ina blestela tudi na svetovnem prvenstvu Celjanka se sicer na minulem svetovnem prvenstvu v poslikavi teles v avstrijskem Seebodnu ni zavihtela na najvišja mesta, je pa s svojimi stvaritvami ponovno vzbudila nemalo pozornosti. Zmagovalka letošnjega prvega slovenskega festivala v poslikavi teles Ina Trebičnik Knežje s pomočnico Ines Korošec in z modelom Tino Krev-zelj na svetovnem festivalu tekmovala v močni mednarodni konkurenci. »Letos se je tekmovanja udeležilo še večje šte vilo umetnikov kot v minulih letih in tudi nekaj novih držav, kot so Severna Koreja, Tajska in Srbija. Slovenijo smo letos zastopali trije umetniki iz različnih krajev Slovenije, od Štajerske do Primorske, in se vsi ponovno uvrstili v finale, kar je zelo velik uspeh,« je povedala Ina. Finalistov je bilo sicer 36, pri čemer je imela komisija zelo težko delo, vsaj sodeč po številu točk, saj so med 36. in 7. mestom le minimalne razlike. »Tokrat smo zasedle 30. mesto, kar je za štiri mesta slabše kot lar boljši in doko vi. Kljub I lile odličnega odziva publike in fotografov ter številnih ponudb za sodelovanje,« meni Ina. Na letošnje tekmovanje se je še posebej intenzivno pripravljala. »Med drugim sem izdelala ozadje za I, kljub veliko )nčani poshka- Ina Trebičnik Knez z modelomTIno Krevzelj tekmo' finale 5otor, za pred-ihrala pravljične motive z veliko vrtnicami in s plezalkami, risala sem namreč My Lady Unicom. Tema predfinala je bila zgodovina umetnosti in s to po- slikavo mi je uspelo zajeri vse zvrsti umetnosti; samorog je bil inspiracija mnogim umetnikom skozi stoletja, sporazumeval naj bi se skozi zvok harfe, s čimer sem se dotaknila glasbe in ple- sa, mavrica je zaščitnica sveta, školjka predstavlja skrivnost in veUčino v vsakem delčku življenja, vrtnica je simbol ljubezni, čopič slikarstva in arhitekture, pero pa simbol poezije in literature,« opisuje Ina, kijespo-slikavo navdušila predvsem otroke in fotografe, »Nekako smo pričakovale višjo uvrstitev, v finalu smo namreč slikale na temo transport in premik. Odločila sem se, simboUčno, za prikaz »transporta« medu iz cvetK-ce v panj. Ozadje ki sem ga izdelala, je bilo sestavljeno iz cvetoče breskve, majhnih panjev in medenjakov. Na mizi smo imele tudi pehar medenjakov in piškotov iz medu za obiskovalce, ki smo jih ponovno pritegnile v velikem Številu,« je s predstavitvijo zadovoljna Ina. Razveselila se je predvsem novih poznanstev in izmenjave izkušenj, med drugim jo je srbska tekmovalka povabila na tradicionalni festival po-slikave teles v Beogradu, ki ga organizira vsa]Kava!!< in smo že vsi zbrani za eno mizo.« In tako so tudi njeni vnuld skoraj vsak dan pri njej. Šest jih in Ivanka ima vse zelo rada, pri čemer imata z najstarejšim Jožijem še posebej zaupen odnos. Neštetokrat je slišala njegovo željo, da bi rad enkrat ^vo potisnil v smetanovo torto. In za kaj takega gotovo ni bolj primerne priložnosti, kot je ravno 18. rojstni dan. Ko smo se pripeljali na domače dvorišče, je bila tam zbrana že skoraj vsa družina. Le slavljenca še ni bilo. Smo pa zato veliko slišali o njem. Fant je priden v šoli, pomaga doma, vedno najde čas za staro mamo, bratrance in prijatelje, po novem tudi za srčno izvoljenko. Pri tem ni stvari, ki je ne bi vedel, igra nogomet, obvlada računalnik in bratrancem obljublja dober razgled, ko bo končno imel vozniški izpit - ga bodo lahko videli, ko se bo odpe- ljal. Stari mami pa je za takrat obljubil prvi izlet v Ljubljano. »In danes, ko je srečno opravil teoretični del vozniškega izpita, ga sploh ne bi bilo kmalu domov,« pripoveduje •Ivanka. Zato mu je mama rekla, da pride na obisk njegov boter, kar je zaleglo, da je bü Joži že čez nekaj minut doma. Še čisto svež osemnajst-letnik nas je po pravici debelo ferial. »A presenečenje imate zame? Kaj pa? No, potem res ne bo več presenečenje, če mi poveste. Ampak čisto malo, vsaj malo mi namignite,« je moledoval vse zbrane za mizo in že skoraj malo prestrašeno gledal. Takrat pa je na dvorišče zapeljala še Jelka Medved z Dolge Gore. Znana slaščičarka je v rokah nosila torto. Nič posebnega, če ne bi ob čestitkah povedala, da je namenjena potapljanju. Kaj si je Joži takrat mislil, nam nI izdal, je pa res, da so se mu nezmotljivo zasvetile oči. »Z veseljem bi se z glavo zapodil v torto, ampak fotograf ves čas preži name ...« A potem se je opogumil In ... no, posledice lahko povedo samo fotografije. Več jih najdete na spletni strani www.radlo-celje.com. In da je bila zabava tak- šna, kot se »šlka«, je poskrbela stara mama. Prav ona je začela znameniti smetanov hoj. Slišah ga boste to soboto na valovih Radia Celje ob 10.10. Lahko verjamete, da smo ob njem vsi uživali, le Jožijeva mama, ki smo ji s smetano popacali lepo urejen vrt, si je verjetno mislila svoje. A nas je vseeno pogostila tako, kot se za sinov 18. rojstni dan spodobi. Ko sta Joži In njegova stara mama končno umita sedela v vrini lopi, sta se vsemu lahko le še smejala. «Večkrat sem rekel, da bi se rad takole pohecal s pravo torio, a se ml niti sanjalo ni, kaj me danes čaka,« se je namuznil, Ivanka, ki se je sicer ves čas bala, da se bo komu vse skupaj zdelo neumno, je sijala od zadovoljstva. Ko smo jo tega dne videli v elementu, smo vedeli, da superbablce še obstajajo. In če kaj. jo lahko Jožiju vrstniki samo In edino zavidajo. Pa vse najboljše In srečno na cesh, dragi slavljenec! Vam pa znova polagamo na srce, da nam pišite, ker ... Vaše skrite želje uresničita Novi tednik In Radio Celje! SAŠKA TERŽAN Foto: GAŠPER GOBEC Če imaš pol smetanove torte na ot io je vse skupaj začel? Stara mama! ».62-8. avgust 2006 • Umita pod vrtno uto. Ko bo Joži naredil vozniški izpit, bo staro mamo peljal na izlet v Ljubljano. Kdo ve kakšno presenečenje ji bo pripravil? Sodnik Skomina bo plačal večerjo Nogometaši CMC Publiku-ma 50 že v petek v Areni Pe-troi izgubili proti Domžalam s 3:1. Po prikazanem je končni izid zaslužen, a zapletlo bi se lahko tudi povsem drugače. Sebastjan Cimerotič je v 13. minuli dolgo držal žogo v no-gali, naposled pa jopritekül Darko Karapetrovič pred celjska vrata, a je njegov strel obranil Sebastjan Čelofiga, žoga se je odbila še do gostujočega vezi-sta Junliiha, ki jo je hotel brcniti, a mu je na razmočenem igrišču spodrsnila stojna noga. Enajstmetrovki za zgodovino Juninho je žogo zgrešil in padel, Celjani so odpravili nevarnost, nato pa je sodnik Damir Skomina na začudenje dva tisoč prisotnih pokazal na belo točko. Celjani seveda niso bili le začudeni, temveč zelo ogorčeni in njihovi protesti so bili žolčni in žaljivi, a je rumeni karton dobil le Domen Beršnjak, ki je stal ob Juninhu. Ermin Ra-kovič je zadel z bele točke. Takoj 7.atem je Beršnjak na drugi strani zahteval prekršek zaradi igranja z roko. Tedaj Skomina ni reagiral. Publikum je krivica podžgala in je 20 minut z agresivno igro prevladoval, a izenačil ni pravično. Sebastjan Gobec je zadel v roko Luko El-snerja, ki je bil vsaj meter izven kazenskega prostora, a je Skomina spel odkorakal proti beli ločki. Protesti gostov zaradi prejšnjega darila niso bili tako žgoči. V 35. minuti je izenačil Beršnjak, ki je enajstmetrovko izvedel odlično. Do odmora je Cimerotič dvakrat ogrožal celjska vrata, v 15. minuti iiadaljevanja pa je zaposlil Zla-tana Ljubijankiča, ki je z 18 metrov izvrstno zadel žogo, saj se je ta odbila od oddaljenejše vratnice v mrežo. Gobec si je poškodoval ramo in ko menjave še ni büo na igrišču, je Ju-ninlio z desne strani našel Ci-merotiča samega pred golom, ta pa je, kar je redkost, dosegel gol z glavo. Glodalci, tudi povratniki Celjski grofje, so bili priče dinamični predstavi, a tudi tragikomičnemu sojenju Koprčana Skomine. »Stavil sem s sodnikom!« o Sebastjanu Gobcu je zj tekmo z Izraelom razmišljal selektor Brane Oblak, a je bočnega igralca doletela poškodba rame. »V 1, polčasu smo igrali dobro in kljubovali odličnemu tekmecu, ki ima tri, štiri igralce, ki bi lahko igrali marsikje po Evropi,« je tekmo orisal »Gobi«, potem pa smo ga pobarali za »penala«: «Ne znam opisati občutkov ob teh odločitvah. Po tekmi je bil Skomina še vedno prepričan v svoj prav. Toliko, da sva stavila /.a večerjo za obe moštvi!« Fotografije in posnetki kamer so potrdili pravilnost Gobče-vega mnenja. Na poteži jc Skomina. CMC Publikum bo v Domžalah naslednjič gostoval predvidoma 27. septembra ... Napadalec Publlkuma Emir Hadžič se je znašel v sendviču gostujočih branilcev. Tedaj bo že bolj jasno, kam kdo spada. »Prevladovali smo 90 minut. Če bomo tako nadaljevali, bomo uresničili naš cilj, ki ga ne skrivamo: postati državni prvaki!« je bil odločen Ermin Rakovič. Njegov trener Slaviša Stojanovič je bil zadovoljen s svojimi varovanci: »Bili so zelo požrtvovalni, uspevalo jim je igrati kombinatorno. Tekma je bila vseskozi dinamična, na težkem igrišču. Trdno sem prepričan, da če Publikumovo igrišče ne bi bilo tako dobro, bi bilo še težje igrati.« Marsikdo se ne strinja ne z Rakoviče-vim mnenjem o prevladi in tudi ne s pohvalami Stojanoviča o igrišču. To je prvič popolnoma popustilo. Bilo je ne le raz-rito, temveč tudi »porezano«, kot da se je igralo na mahu. Jani Žilnik ni mogel računati na Rusiča, Mujčinoviča, Breziča in Ibejija. Na novinarsko konferenco je trenerski ga-rač prikorakal v nogometnih čevljih: »Gostje so izkoristili naših slabih 15 minut. Ob poš-kodbiGobca sem okleval z menjavo, saj sem prej nameraval v igro poslati še enega napadalca. Vse svoje igralce lahko pohvalim za pristop. Jure Trav-ner je igral zelo dobro, tudi Gobec. Domžale so zasluženo odnesle točke iz Celja. Morda sem preobremenil mlajše igralce.« Publikum_ še čaka na prihod Dragana Čadikovskega, ki pa se z Zenitom iz St. Peter-burga še ni dokončno dogovoril. Prvi gol iz igre celjsko moštvo pričakuje v nedeljo v Ljudskem vrtu. Maribor je izgubil NA KRATKO Srebotnikova že 20. Velenje: Vrh svetovne lestvice Združenja poklicnih teniških igralk ostaja nespremenjen. Na prvem mestu je Francozinja Amelie Mauresmo, sledita ji Belgijki Kim Clijsters in Justine Henin-Hardene, zmagovalka turnirja v San Diegu Rusinja Marija Šarapova pa ostaja četna. Najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnik je kljub porazu v 2, krogu turnirja v San Diegu proti Indijki Sanii Mirzi z 22. napredovala na 20. mesto, kar je njena najvišja uvrstitev. Blizu, daleč in - zelo daleč München: Vodstvo košarkaric celjskega Merkuiia je zadovoljno po žrebu skupin pokala FIBA. Slovenske prvakinje bodo v konkurenci 49 ekip igrale v skupini K proti hrvaškemu Medvešča-ku, madžarskemu Szegtxlu in ruski Cevakati iz Vologde. V1. krogu bo Merkur 9. novembra gostoval na Madžarskem, potem pa bo trikrat zapored gostitelj. »Ocenjujem, da sta favorita skupine Ce-vakata in Merkur. Celjski klub bi moral storiti korak naprej v evropskem tekmovanju,« jc dejal trener Dragomii' Bukvič. Kamnita obramba? Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo jutri odigrali prvo prijateljsko tekmo v okviru priprav na novo tekmovalno sezono. Ob 18.30 se bo prenovljena ekipa v dvorani Zlatorog pomerila z Varteksom iz Varaždina. 11. avgusta bodo Celjani odpotovali v Nemčijo na Schleckerjev pokal, kjer se bodo v skupini pomerili z nemškim Kielom in španskim Ademaiiera iz Leona. DŠ Foto: ALEKS ŠTERN v Črnomlju, če bo še v Beogradu, potem bo vroče ... DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN 2. krog 1. SNL: CMC Publikum-Domžale 1:3 (1:1); Berš-nidklSL, l!-m),Rakovjč(13., 11 mi Liul-ii.mkič (60.), Ci-i-ijujl)l ,72.). Gorica - Nafta .),Belakrajina-Maribor2:l, Drava • Koer 2:1, Factor Pri-iiHirje 0:4. MSTVICAI.SNL Renata Suljiča je v obrambi skušal zaustaviti celo trener Kasim Kamenica. Ramšak spet državni prvak Na državnem prvenstvu v jadralnem letenju v Murski Soboti je tako kot lani v standardnem razredu slavil Celjan Sebastjan Ramšak. Na S. mesto se je uvrstil Uroš Krašovic, na 6. Erazem Po-lutnik (vsi Aeroklub Celje), na 7. pa Jože Verdev (Gorenje Velenje). V odprtem razredu je so se celjski tekmovalci zvrstili od 2. do 5. mesta: Matej Kosaber, lanski prvak Marko LepetiC, Vojko Starovič in Franc Peper-ko- Od 12 predvidenih tekmovalnih dni jih je bilo zaradi slabega vremena izpeljanih le 7. Prav nepredvidljivo sobotno vreme je močno spremenilo stanje na lestvici, le Sebastjan Ramšak je zanesljivo obdržal že tako ali tako prepričljivo vodstvo. Prvič je letel z novo klubsko pridobitvijo, Discusom 2c. Sicer je vojaški pilot, ki upravlja bojno letalo pilatus. vso potrebno dokumentacijo za letalo, potem pa v njem debiti-ral kar na tekmovanju: »A je tako supcriorno, da sva se takoj >ujela<. Prvih pet dni je bilo vreme lepo, ko smo leteli zelo hitro, potem pa se je pokvarilo.« Discus 2c stane med 15 in 20 milijoni tolarjev, jadralna letala v odprtem razredu, ki imajo daljša krila in dovoljujejo veliko višje hitrosti, pa do petkrat več. DEAN SUSTER Foto: UROŠ KOČEVAR Na vojaškem SP je bil peti, glede velikih tekmovanj pa sedaj pravi: »No, sedaj izgovorov ni več. S takšnim letalom letijo tudi svetovni prvaki. S konkurenčnim letalom bomo šli v tujino nabirati izkušnje z mislijo na morebitne stopničke. Morda bo trajalo 10 let, a velja poskusiti. Moj osebni cilj pa je ti-sočkilometrski prelet iz Celja.« Ramšak je dan pred DP dobil Košarkarska prihodnosi temelje zgradila na zmagoslavjih v Šolski košarkarski ligi. Se košarka v Rogaški Slatini prebuja? Rogaška Slaüna (RS) ima bogato tradicijo košarkarske igre, saj je bil prvi moški klub ustanovljen že leta 1960, ženski pa 10 let kasneje. Številni odlični rezultaü, predvsem v obdobju med leü 1985 in 1996, so v zadnjem času že utonili v pozabo, kot sta v pozabo utonila tudi oba članska kolektiva, moški in ženski. Na srečo pa se je k]jub vsem težavam še naprej odlično delalo z mladimi košarkarji in košarkaricain območju ne r ko so odlični 1 kategori. pivakii msko li ' igr. je. Prav ta ekipa 'a članske, ki se 3 uvrstila v prvo 10. Ker takrat RS iportne dvorane, 1 Šmarju pri Jel-ispehi so prihajali kot ičem traku. Kmalu je takratna ekipa Korsa e Kozmetika Afrodita) a pod C devetdese- uspešno igral, i ligi. Po razpi mefika Afrodita, Bastašič pa je skupaj z ostalimi člani upravnega odbora zastavil zelo ambiciozen program. Uspel je domov vrniti dve igralki, ki sta igrali v Slovenskih Konjicah, s celjskim Merkurjem se ril za dolgoročno so-ije, kar prinaša v pr.i posojo dveh ali treh pod koše je vrnil dve iji igralki iz Celja, am-.0 se ie lotil tudi iska-alke, ki bo naj- delo^ njka, medte 1 privedli ga, da se košarka v ponovno prebuja. Nazaj v prvo ligo Ko 2 let košarkarski delavec Ferdo Pak ustanovil v RS ženski klub, so se mu mnogi smejali, pri čemer najverjetneje niti sam ni verjel, da bo «njegov« klub v naslednjih letih naredil tako velik korak naprej. Poleta In želje je bilo več kot dovolj od samega začetka, na starem asfaltnem igrišču so se menjavale številne generacije igralk iz RS in okolice. Prvi vidnejši uspeh je klub imel leta 1980, ne države je bila Kozmetika Afrodita nekaj sezon druga ekipa Slovenije (za Ježico), uspešno igrala tudi v evropskih pokalih vse do leta 1995, ko je zaradi finančnih težav klub enostavno ugasnil. E>ve sezoni se ni dogajalo nič, nato je iz Košarkarske šole Rogaška, ki jo vodi neumorni IVlilan Ba- nja visoke verjetneje i domačih ij kader, ki n stašl D Jani rasel klub, ilajših katego-0 mlade igral-nekaj let, pre- Remi, zmaga in poraz Rokometašl Gorenja so na turnirju Sparkassen cup v Nemčiji v skupini osvojUi 3. mesto. Njihovi nasproüiiki so bili Tušem Essen (26:26), Düsseldorf (28:25) in Lemgo (30:36). »Glede na to, da smo pred turnirjem trenirali le dober teden, lahko rečem, da solidno odigrali. Nasprotne ekipe s so tudi zelo dobro pripravljene, kajt začne že kmalu. Svoje igre smo st proti Essnu do najboljše z Lemgon digrali na nivoju, v drugem \ •alkah naj bi to bil j bi si v prvi sezoni predvsem nabral izkušnje in se v naslednjih ponovno vrnil pod sam vrh slovenske košarke. Bastašič je namreč prepričan, da se lahko ponovijo rezultati iz preteklosti, v to pa verjame tudi velika večina poznavalcev košarke na tem koncu. Nadarjenih igralk je veliko, volje za delo tudi, vse to pa naj bi prineslo ponoven razcvet ženske košarke v tem me- Se zgodovina ponavlja? Moška košarka (ustanovitelj tudi Ferdo Pak) ima še bogatejšo tradicijo, saj se igra že 46 let. Številni vzponi In padci so zaznamovali dolgo obdobje, najplodnejše je bilo i 1990 in 1995. Takrat lamreč ekipa Rogaške odboi kateri kom nekaj premaknilo. Zaradi izstopa nekaterih ekip je Košarkarska zveza klub (najboljši drugouvrščeni v vseh tretjih ligah) vrnila v drugo ligo, v klubu pa so ugotovili, da je čas, da se ponovno nekaj naredi. Mnogi menijo, da jih je k temu spodbudil prav Bastašič ■/. ustanovitvijo ženske članske ekipe. Aktivno se je v reševanje težav vključil tudi župan mag. Branko Kidrič, nekdanji kapetan ekipe Rogaška Donat Mg, ki je okrepil upravni •kluba. Vanj so prišhne-gospodarstveniki tega 1, ki deiaj o v močnih slovenskih podjetjih. S tem naj bi rešiO financiranje kluba vsaj v prvi fazi. Drugi korak so v klubu, kjer dobro delajo z mladimi, storili s prihodom Borisa Zrinskega na mesto trenerja članske ekipe. Tako se Zrinski, sicer Podčetrtčan, vrača h koreninam,.kajti njegovo prvo trenersko delo je bilo prav v RS, ko je po prihodu iz Jlj\ prevzel žensko člansko ekipo. Prva okrepitev je iz Slovenske Bistrice, dogovarjajo se z Laščani o poso-ji dveh, treh mladih igralcev {trije iz Rogaške Slatine so že v Laškem v mlajših kategorijah), pomoč je ponudil tudi med je bil Don< Damjai ?akovič, zdaj t ša Alp osa Ken a že ija pa ]( h letih \ pozdra Na splo dovoljn o pa s «je tur T pa bo v ziral tradicionalr tos udeležili špansid Valladol ki Medveščak, konec avgustj začetku septembra pa še v Frj Ivryem in Montpellierjem. 22 rega tekmeca bo žreb Gorenji zmagovalcev. 3 bile izredno močne, i nemško prvenstvo se jtopnjevali od najslabše . Prvi polčas sicer ni-a smo bili zelo dobri, s porazom, remijem in zmago zelo za-nir v Nemčiji komentiral Sebastjan Sovič, njski klub v drugi polovici avgusta organi- kis ? ga bode , francoski Ivry in zagrebš-iih čaka turnir v Ribnici, v ciji, kjer se bodo pomerili z ivgusta bo jasno tudi, kate-namenil v pokalu pokalnih JASMINA ŽOHAR la ob številnih gledal-I najbolj navdušeno li tudi padec takrat bistveno močnejšega Uniona Olimpije. Zlata leta moške košarke pa so prinesla tudi nerealne ambicije o profesionalnem moštvu, ki ga gospodarstvo tega mesta enostavno ni zmoglo financirati. Zato je po uvrstitvi v pokal Korač v sezoni 96/97 klub neslavno razpadel ob velikih dolgovih. Ti dolgovi so se vlekli kai nekaj let in čeprav je bil kmalu ustanovljen nov klub (Rogaška 98), je le životaril na obrobju slovenske košarke. Pred tremi leü se je ekipa sicer prebi- lerealen cilj, saj se z mladimi dobro dela, pri čemer vsaka generacija ponudi kakšnega izrazito nadarjenega igralca. Zanimiva jesen Ob vsem napis ka košarkarsko še kako zanimi" -n torej ča- bab a Igrali aslednj izpadla n a že ranah, ženske na pri I, OŠ, it dvorani TI. OŠ biteljem košar do tako na voljo tekme ravni. Kako bosta uspešr bo pokazal čas. A ob tem, d^ je košarka na tem območju trd- tega športa < Brez njih smo »outsiderjifc Včeraj se je v Žalcu zbrala ženska košarkarska reprezentanca in začela priprave za odločilni del kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Selektor Boris Zrinski je imel težave s potrditvijo udeležbe na pripravah s štirimi igralkami, ki prihajajo iz ŽKK Merkur. Celjski klub je namreč Maji Erkič, Nataši Radiilovič, Evi Komplet in Žanl Jereb napovedal zamrznitev izplačila v času, ko bodo z izbrano vrsto. Priprave so se začele brez štirih reprezentantk ... Dogovorjeni smo bili, da vse igralke ustno ali pisno potrdijo svojo udeležbo. Vse so udeležbo tudi potrdile. Pričakoval sem vseh 14 igralk. Reprezentanca je sestavljena le iz tistih, ki jih nujno potrebujemo. Vemo, da nas čaka precej težka naloga v kvalifikacijah za EP. Imamo izredno zahtevno skupino. Poleg nas so v skupini reprezentance Ukrajine, Izraela in Turčije. Članic Merkurja ni bilo v Žalec. Kaj boste storili? Sem trener in selektor reprezentance. Moja naloga je, da zberem igralke, za katere menim, da so v tem trenutku najbolj pripravljene in potrebne reprezentanci. Vse odločitve o morebitni neudeležbi posameznih igralk pa so v domeni Košarkarske zveze Slovenije in mislim, da mora zveza ostati v skladu s svojimi pravilniki in kompetencami ter Kaj pomeni za reprezentanco izostanek teh štirih igralk? To pomeni, da bomo na teh kvalifikacijah v vlogi čistega »outsiderja«. Saj vemo, da so te štiri igralke iz Merkurja bistveni del reprezentance. Brez njili je selekcija nekonkurenčna na kvalifikacijah, namreč svoj nastop za izbrano vrsto je že odpovedala naša- najboljša igralka DaUborka Jokič, ki ima težave s podpisom pogodbe z novim delodajalcem. Kljub temu pa mislim, da bo zveza našla neko primemo pot, da se bodo vse povabljene igralke le zbrale in se bomo lahko začeli neovirano pripravljati na ta cikius kvalifikacij. Že dlje časa so zaostreni odnosi med ŽKK Merkur in KZS. Zakaj? Po eni strani je potrebno razumeti tudi kiub. Reprezentanca ima svoje nastope ravno v času, ko potekajo začetne priprave posameznih klubov. Vendar se s podobnimi težavami ne srečujejo samo v Celju, ampak tudi v ostalih vodilnih evropskih klubih. Letos je situacija bistveno drugačna kot v prejšnjih sezonah, kajti izbrana vrsta se je uvrstila v divizijo A, kar pomeni, da je ta koledar usklajen tudi z nekaterimi najboljšimi reprezentancami v Evropi. Podobne težave imajo torej vsi najboljši klubi in ne samo celjski Merkur. Kje bodo potekale priprave? Osnovne priprave smo začeli v Žalcu, konec tega tedna bomo odpotovali v Šibenik na pregledne tekme s Hrvaško. Naslednji teden se bomo zbrali v Slovenskih Konjicah, kjer bomo poskušali odigrati nekaj tekem. Do začetka prvih tekem se bomo preselili v Kranjsko Goro. ključni, zadnji del priprav pred prvo tekmo, ki nas čaka 5. septembra v Izraelu, pa bomo opravili v Portorožu. Boste odpotovali v Izrael? Čakamo na odločitev FIBA. Podobno kot preostale reprezentance nasprotujemo igranju v Izraelu. Vemo, da so tam trenutne razmere takšne, da ne razmišljajo o športu, zato je naša želja, da bi obe tekmi z Izraelom odigrali v Sloveniji ali pa da Izrael prijavi tekmo izven svoje države. Neposredno se na EP uvrstijo najboljše reprezentance iz posameznih skupin ter tri najboljše drugouvrščene, ^ da bo naloga za to izredno težka, kajti ob Izraeli jem tudi izredno močno Ukrajino, ki bo zbrala ' igralke, ki so na študiju in igranju v ZDA. Moja p nja v kvalifikacijah so odvisna od sestave reprezen bomo popolni, lahko tudi marsikoga presenetim temu ne bo tako, pa mislim, da smo precej nekonl MOJC pričaku- L vzhod, pa se je le JANEZ TERBOVC - Št. 62-8. avgust 2006 - NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA Kupujejo ugodno s kartico NT Ceneje pridejo do knjig, kijih izdaja NT&RC VEDO VEČ Imajo brezplačno čestitko na Radiu Celje in tri brezplačne male oglase IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika mir: m KRONIKA 15 Veliki brat bo lovil prehitre voznike Bodo z novejšo tehnologijo predrznežem na cesti vendarle bolj stopili na prste? Hitrost je še vedno glavni razlog 23 najhujše prometne nesreče, zmečkano pločevino in razmesarjena telesa. Znano je še, da je med povzročitelji veliko takšnih, ki so pod vplivom alkohola in da je slednji tudi vzrok, zakaj takšni malomarni vozniki pogosto preveč stopijo na plin. Da bi se izognili najhujšim posledicam v prometu, se je policija odločila, da bo v nadzor uvedla novejšo tehnologijo merjenja hitrosti na cestnih odsekih. Nov sistem so že predstavili ministrstvu za promet in Družbi za avtoceste. Gre za nov način merjenja hitrosti, ki ga že poznajo v nekaterih evropskih državah, tudi v sosednji Avstriji. Sistem meri hitrost na določeni razdalji, kar pomeni od točke, ki jo označijo za vstopno, do izstopne točke. »Ob vožnji z vozilom mimo vstopne in izstopne točke sistem meritev oba dogodka zabeleži s fotografijama in ju potem primerja med seboj, Če se po primerjavi fotografij ugotovi, da gre za isto vozilo in hkrati še za prekratek čas vožnje glede na določeno razdaljo (ob znani omejitvi hitrosti), sistem podatke avtomatsko pošlje v nadzorni center, kjer se izvedejo postopki za izstavitev plačilnega naloga ali drugega upravnega postopka zoper kršitelja. Sistem je v celoti avtomatiziran,« razlagajo na policiji. Družba za avtoceste že razmišlja o tovrstnem nadzoru hitrosti in v kolikor bo odgovor pozitiven, bo policija poskušala dobiti vsaj eno napravo, ki bi jo testirali na slovenskem avtocestnem križu. »Ce bi bili rezultati in učinki dobri, bi se odločih za morebitno redno uporabo,« pojasnjujejo na policiji. Standardni radarji, ki «streljajo« oziroma merijo hitrost, so že nekaj korakov zadaj, saj hitrosti cestnih divjakov ne morejo izračunati na daljši razdalji. To pa ponuja ravno uporaba takšne nove tehnologije, ki povprečno hitrost lahko izmeri denimo na razdalji 500 metrov. S tem bi očitno tudi bolj učinkovito ukre- pali tudi proti voznikom na avtocesti, kjer se med vožnjo pojavljajo izjemno velika odstopanja od dovoljene hitrosti, 130 kilometrov Sicer pa policisti razmišljajo tudi o dolgoročni uporabi še ene naprave, ki bi na naše ceste vnesla nekoliko več previdnosti. Gre za napravo za kontrolo vožnje skozi rdečo luč. »Kontrola vožnje skozi rdečo luč in mer-jenje/določanje hitrosti temelji na principu vožnje mimo induktivnih zank v cestišču, kar sproži fotografiranje vozila pred vožnjo v križišče in pri vožnji skozi njega. Gre torej za več posnetkov. V kolikor se izvaja kontrola oziroma nadzor samo za spoštovanje svetlobne prometne signalizacije, semafoija, sistem fotografira vozila le ob vožnji skozi rdečo luč. V kolikor pa se izvaja nadzor hitrosti, se slednji lahko izvaja tudi pri zeleni luči. Nadzor je lahko kombiniran,« razlagajo nov sistem. Kako se bo zadeva obnesla v praksi, bodo najprej vi- Kdaj bodo nova tehnologija preprečila tudi ., saj deli ljubljanski pohcisti, jo bodo v naslednjih mesecih uporabili na tamkajšnjem območju, rezultate pa bodo kasneje proučili in se na podlagi le-teh odločih, da bodo zadevo uvedli üidi drugod po Sloveniji. SIMONA SOLINIČ Padel s kolesa Do hude prometne nesreče je prišlo minuli četrtek v Celju. 83-letni voznik kolesa je vozil po kolesarski stezi na Mariborski cesti v Celju iz smeri Kidričeve ceste proti Dečkovi. Ker je med vožnjo iz^bil oblast nad kolesom, je padel po tleh in se pri tem hudo telesno poškodoval, nakar so ga prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Ste kupili lažno zlato? v juniju in juliju so ljudje celjski policiji prijavili več primerov nadlegovanja občanov s strani prodajalcev rumene kovine, gre namreč za lažno zlato. »Najpogosteje je Šlo za državljane Romunije, pa tudi drugih držav, ki prežijo na svoje žrtve na parkirnih prostorih, bencinskih črpalkah, pred trgovinami na cesti in podobno,« pravijo na celjski policiji. Premeteni prodajalci ustavljajo ljudi pod pretvezo, da so ostali brez bencina in brez denarja, zato bi prodali edino, kar jim je še ostalo, to je družinski nakit iz rumenega zlata. »Ta pa je v resnici brez vsakršne vrednosti, saj ne gre za _ HALO, 113! Pazite na svoje stvari v minulih dneh je neznanec na Glavnem trgu v Celju v eni izmed trgovin iz bla^jne odnesel 25 tisoč tolarjev ter pobegnil v neznano. V celjski splošni bohiišnici pa so opazili mlajšega fanta, ki je izkoristil nepazljivost obiskovalke in iz ženske torbice ukradel več kot 150 tisočakov, zato celjski policisti opozarjajo na previdnost. So pa celjski policisti prijeli dvojico, ki je vlomila v enega izmed poslovnih prostorov v Oblakovi ulici v Celju. Vlomilca so prijeli na kraju vloma, saj je policiste o sumljivem dogajanju obvestil občan. Ukradeno blago so vrnili lastniku, dvojico pa bodo ovadili. Kradejo iz garaž Policisti iščejo neznanca, ki je v petek ukradel sedlo vlačilca iz nezavarovanega parkirišča v Škofji vasi. Škode je za pol milijona tolarjev. V noči na soboto pa so tatovi iz tovornega vozila, ki je bilo parkirano na parkirišču v Lopati, demontirali in odnesli obe vzvratni ogledali, plastične spoj-leije, pokrove posod za gorivo in priklopne kable za prikolico, vse skupaj vredno več kot 700 tisočakov. Vlomilci niso počivali niti v noči na nedeljo, saj so takrat iz odklenjene garaže, ki je v fazi izgradnje, v Celestinovi ulici v Celju, odpeljali gorsko kolo, udarno vrtalno kladivo, električne vrtne škarje in električne krožne žage. izdelke iz zlata, ampak za medeninaste izdelke. Med pogovorom, v katerega se ponavadi vključi več oseb, ponavadi zmedejo svojo žrtev in pogosto ji izgine še denarnica ter drugi vrednejši predmeti,« še dodajajo na policiji. Da sumljive osebe temnejše polti ustavljajo vozila in ponujajo nakit, je nekdo obvestil policijo tudi minuli četrtek. saj jih je opazil na cesti Ljubno-Mozirje, Vozili naj bi se z rdečim osebnim avtomobilom znamke Wolksvagen Passat. Policisti so kasneje vo-zUo tudi izsledili in v njem štiri Romune s številnimi prstani iz medenine, ki so jih prodajali. Četverici so na mozirski policijski postaji izdaliplačilne naloge zaradi kršitve Zakona o tujcih, nato pa so jih v skladu z zakonom o tujcih odstranili iz Slovenije. Policija ob tem svetuje, da občani ne ustavljajo tujcem, ki ob cestah ustavljajo vozila in da od njih ne kupujejo kakršne koli zlatnine, saj ne gre za zlate izdelke. »V kolikor pa se z njimi srečajo na parkirnih prostorih, bencinskih črpalkah, naj bodo pozorni in se z njimi ne spuščajo v pogovor, saj so lahko kaj kmalu žrtev žeparja ali tatu, ki je specializiran za tatvine iz avtomobilov. Dejavni so tudi s prodajo po hišah, zato velja še posebna pozornost,« opozarjajo na policiji, kjer omenjajo, da je treba sumljive osebe tudi prijavili na 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200, saj je takojšnji klic izjemno pomemben, ila lahko storilce dobijo na kraju, g, 16 KULTURA Od Schwaba do Hribarja Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Schwabova ulica v Celju. Pravilno ste odgovorili vsi, ki ste v kupone vpisali, da je bil Anton Schwab, rojen v Preboldu, ugleden zobozdravnik, zdravnik, skladatelj in šahist. Veselje do glasbe je mlademu Antonu vHl uatelj v šent-pa velski Ij udski šoli Janez Grin-tar, ki mu je med drugim podaril svoje citre. Bil je izrazito glasbeno nadarjen, saj se je že v mladosti naučil igrati na številna glasbDa. To je bilo dovolj, da se je kasneje usmeril tudi v skladateljstvo. Celjsko gimnazijo je uspešno končal 1887. Še preden je odšel na študij medicine v Gradec, je v Šl. Pavlu ustanovil svoj prvi ansambel. V Gradcu je prijateljeval z Josipom IpaKem, sinom dr. Benjamina Ipavca, ki je ime! tam svojo zdravstveno ordinacijo. To ga je tudi močno glasbeno zaznamovalo, precej znanja in izkušenj je tam pridobil tudi v komponiranju. Po zaključku študija se je za nekaj časa ponovno vrnil v rodni Št. Pavel. Pozneje se je vpisal na ^aško kliniko za stomatologijo in 1902 opravil specializacijo za zobozdravstvo. 1^0 delovno mesto je našel v Ugu Vransko, kjer je ostal tri leta. Tam je obudil amatersko gledališče. Po Schwabovem pripovedovanju naj bi na Vranskem tudi že okvirno skompo- ^ Po kom • ■ s€ imGnuje niral svojo najlepšo pesem Zdrava Marija (izdano leta 1905), ki jo je izdelal po besedilu Frana KsaveijaMeška. Zagotovo pa je v tem obdobju skomponiral Srce človeško sveta stvar, ki jo je podpisal s psevdonimom Anton Vranski. V svojem zgodnjem celjskem obdobju je aktivno sodeloval v Delavskem podpornem društvu, ki ga jeleta 1898 ustanovil celjski obrtnik Ivan Rebek. Spomočjo narodno zavednih Slovencev je že dve leti kasneje ustanovil pevski odsek društva in ga vrsto let tudi vodil. Iz tega obdobja je znana njegova uglasbitev Delavske budnice, ki sta jo pripravila skupaj s takratnim urednikom celjske Domovine Cvetkom Golarjem. Prvi samostojni koncert je delavski pevski zbor imel dve leti po ustanovitvi, tj. 1902, ki pa je bil pravzaprav namenjen Scbwabovi življenjski sopotnici Antoniji Kavčič, doma iz Šentjurja, s katero se je poročil le nekaj dni pred tem. Leta 1903 je kot pevovodja prevzel Celjsko pevsko društvo. V tem desetletju je nastala ve- Schwabova ulica je v Celju, v bližini Doma ob Savinji. KUPON raswötednlk Ime in priimek Naslov Kraj in poštna številka Ulica/stavba se imenuje po ki je bil Moj predlog Odgovore pošljite do sobote, 12. avgusta, na naslov Novi tednik. Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. čina njegovih najlepših pesmi. Nastal je opus 124 skladb, večino namenjenih za zbore in dtre, pet je samospevov, dve pa sta namenjeni tambuif^kim orkestrom. Po sporu znotraj Celjskega pevskega društva in po desetih letih vodenja je Schwabzapustüceljskepevce. H glasbi se je ponovno vrnil šele po prvi svetovni vojni, ko so ga primorski Slovenci, živeči v Celju, povabili k društvu Oljka. kijeimelo svoj pevski zbor. Že na Vranskem se je soočal s tegobami, ki so pestile takratno prebivalstvo. Z novimi metodami zdravljenja je uspešno zdravil davico, moral se je spoprijeti z epidemijo tifusa in črnimi kozami ... Spoznal je, da je poti-ebno ljudi osveščati o pomenu higiene, zato je pripravljal številna predavanja o higieni in boleznih, pravilnem prehranjevanju in kar je büo v tistem času .^e redkost, ženske je seznanjal o pomenu dojenja, moške pa o škodljivih vplivih pretiranega uživanja alkohola. Znanje, ki si ga je pridobil, mu je precej pomagdo pri de lu v Celju, kamor se je preselil leta 1897 in prevzel prosto mesto okrožnega zdravnika. Po prvi svetovni vojni je bil nekaj časa mestni fizik, saniteuii referent pri okrajnem glavarstvu, svoje poklicno delo pa je končal kot višji zdravstveni svetnik. Strasten Šahist je bil vse od leta 1900, ko so v Narodni dom prinesli prve šahovske figure. Kadar je imel čas. je oc^el h Kristusu, kakor so v žargonu imenovali kavarno v Evropi, iii si našel žrtev, s katero je nato odigral zmagovito partijo ša-■ Že leto po prvi svetovni vojni so v Celju ustanovili šahovski klub, katere^ član je bü tudi Schwab, ki je med poznavalci kraljeve i^e veljal za enep najboljših šahovskih problemi-stov pri nas. Schwabova življenjska pot se je končala poleti 1938. Ni minilo niti tri mesece od prireditve, ki jo je Celjsko pevsko društvo, pod vodstvom znamenitega zborovodje Peca Šegu-le, pripravilo v čast 70-letnice dr. Schwaba v celjskem mestnem gledališču, in ki jo jc prenašal celo ljubljanski radio, ko je Schwabu odpovedalo srce. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Hribarjeva ulica v Celju? Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Med pravilnimi odgovori smo tokrat izžrebali Nado Valek iz Celja, ki bo po pošti prejela hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Foto: ALEKS ŠTERN Kratko zgodbo o Antonu Schwabu je za objavo pripravil mag. Branko Gorope\^k. Meksikajnarji Strip o slovenskih fantih kot okupatorjih v Mehiki Eden najbolj znanih slovenskih striparjev, Kranjčan Zoran Smiljanič, in zdaj že dolgo letni Celjan Marijan Pušavec sta na pragu poletja izdala zgodovinsko-pustolovski strip Meksikajnarji - Miramar. Ta je v delih izhajal v reviji Mladina, zdaj pa je kot samostojna edicija in kot prvi od načrtovanih petih zvezkov prišel tudi na trg. Zanesljivo gre za eno pomembnejših del v slovenskem stripu, z izredno zgodbo in iqem-no risbo. Strip, kot umetiiost med literaturo in filmom, je z Mesikajnarji veliko pridobil, bere se kol film in gleda kot literatura. V svoji zgodovinsko utemeljeni in dodelani zgodbi pripoveduje o poskusu Napoleona III., da bi ob podpori Anglije in Španije s postavitvijo marionetnega vladarja v Mehiki zatrl demokratično oblast, ki jo je tam pričel vzpostavljati Benito Juarez. Z nacionalizacijo in zemljiškimi in denarnimi reformami je JLia-rez namreč stopil na žulj tamkajšnjemu plemstvu in seveda tudi evropskim kolonistom, ki so s tem izgubili veliko premoženje. Napoleon III. je za marionetnega vladarja Mehike izbral nadvojvodo Ferdinanda Maksimiljana, mlajšega brata avstroogrskega cesarja Franca Jožefa I, Ta je iz cesarstva zbral pravo vojsko okoli 6 tisoč prostovoljcev, ki so jih leta 1864 urili v ljubljanski Cukrarni. Med njimi je bilo tudi veliko slovenskih fantov, ki so tako, kot je zapisal v recenziji stripa Ervin Hladnik Mil-harčič. odšli «osvobajat Mehiko za dom in cesarja«. Zoran Smiljanič je prve stripe objavil že v prvi polovici 80. let, ko je bü še študent. Prvi resen strip pa je bü «1945«, ki je izhajal v mariborski Katedri. V njem je parodiral partizanske zgodbe in postavU na glavo dotlej veljavno optiko. Glavni junaki so bili namreč trije četnM, ki so büi heroji. Zatem je od 1987 do 1990 izhajal v Mladini serijal Hardfuc-kers, v katerem je kot scenarist že sodeloval tudi Marijan PuŠavec. Meksücajnarji - Miramar so Zoranov 7. album. kot takem nekakšna posebnost. V principu naj bi bilo v stripih zelo malo teksta. V tem ga je veliko, saj je bilo treba pojasniti zgodovinsko dogajanje, ki jc v celoti resnično in dokumentirano. Kot protizgodbo pa sva v stiip pripeljala izmišljeno epizodo vrlega slovenskega mladeniča, študenta medicine s kmečkimi koreninami, Antona Brusa, ki sva ga poslala med Maksi-miljanove prostovoljce. Gre torej za >fiction faction* literaturo. Temelji na zgodovinsko verodostojnem ozadju in prinaša ob tem še izmišljeno zgodbo fanta s tipičnimi slovenskimi značilnostmi svetoboljnega, nesrečno zaljubljenega človeka, ki v obupu stori, česar sicer najbrž nikoli ne bi.« Smiljanič je sulp, nastajal je debelo desetletje, že v osnovi zasnoval kot film in mogočna zgodba nesrečne^ Maksimiljana in še bolj nesrečnih slovenskih prostovoljcev bi zanesljivo najbolje zaživela na filmskem plauiu. «A pro-ducentov z dovolj debelo denarnico za projekt, ki bi stal toliko kot vsi doslej posneti slovenski filmi, ni,« pravi Pušavec. >>Ima pa potencialni filmski režiser, ki bi ga to zanimalo, delo s tem stripom že na pol narejeno, saj ima napisano in narisano snemalno knjigo,« se pošali Pušavec. Miramar je žele prvi del te epske zgodbe, temelj, ki predstavi zgodovinski okvir in junake. Sledili bodo še štirje deli. »V naslednjem, naslov bo Laibacli, bova predstavila urjenje prostovoljcev za Maksimiljanovo mehiško ekspe-dicijo. Sledili bodo še deli Meksiko, Siena Ma-dre in zadnji Oueretaro, po u-dnjavi, kjer so se odvijali zadnji boji te zgodbe,« pove Pušavec. sikajnarji so izšli v založbi UMco »Ta malo znana epizoda iz slovenske zgodovine je bila za naju pravi izziv,« pravi scenarist Marijan Pušavec, ki je s prijateljem SmUjani-čem sodeloval že pri legendarnem stripu Hard-fuckers 2 in 3. »Meksikajnarji pa so tudi v stripu 500 izvodih, urednik izdaje je Samo Rugelj. GotoVo je zgodba o prvi množični ekspedici-ji Slovencev v tujino in to v službi najemniške vojske, izjeimio privlačna. 2^tu že nestrpno pričakujemo napovedana nadaljevanja. »Drugo zgodbo bo nekje v začetku zime spet pričela po delih objavljati Mladina, nato bova spet iskala založnil^ za drugi zvezek, ki bo, če bo vse po sreči, lahko izšel čez kakšno leto dni.« Pušavca so odzivi na strip presenetili in avtorja kar ne moreta verjeti, kako dobri so. Še posebej na medmre^u, med ljubitelji stripov. Bo to pomagalo k hitrejšim objavam novih zgodb? BRANKO STAMEIČIČ IIIIED. 17 Piše: TOMI KADILNIK . Ustanovitelja te znane slaščičarske obrti sta bila Kosta in Paraskeva Mihaj-lovič. Kosta je bil rojen 9. decembra 1912 v Cvetišni-cah pri Kumanovem. Bil je aje nikoli H v ospred- je, enako je bilo tudi rodno pripadnostjo. Že kot mladega fanta ga je pot pripeljala na Dunaj, kjer se je pri 19 letih poročil s Para-skevo. Njeni starši so imeli na Dunaju utečeno slaščičarsko obrt, ki je bila verjetno ena izmed stičnih točk med mladima. Kosta je na Dunaju obiskoval sla.ščičarsko šolo. O tem priča njegov lepo urejen šolski zvezek, pisan v nemščini in vsebuje nekaj malega fizike in geografije, ki se omejuje na poznavanje evropskih držav in večjih mest, več je maksim o higieni, številni so primeri vljudnega obnašanja pri streženju v gostinskem lokalu in nekaj receptov za pripravo testa. Zaradi kasarne cvetoča obrt Leta 1936 sta se Kosta in Paraskeva Mihajlovič preselila v Celje in leta 1939 pri- čela s slaščičarsko dejavnostjo. Dokumenti razkrivajo, da je bila nosilka obrtnega dovoljenja Paraskeva Mihajlovič. Aprila 1940 sta začela s podnižnično obrtjo na Kralja Petra cesti 24, kar je najverjetneje današnja Staneto-va 14, in jo še isti mesec zaprla. V letu 1940 opravljata slaščičarsko dejavnost v najetem lokalu na Krekovi cesti št. 10, kar ustreza današnji Ljubljanski cesti 8. Do-^janje med vojno je zamegljeno, po njej pa se ta obrt spet pojavlja pod Paraskevi-nim imenom vsaj do 50. let, verjetno do razveze med njima. Novo obdobje je prišlo s poroko med Kosto in Ido Pe-trovec, doma iz okolice Žalca. Mlada dnižina, ki je dobila sina Braneta, je najprej stanovala v zgradbi, ki je stala na mestu današnje policijske zgradbe. Leta 1969 je dobila v zameno stanovanje nad lokalom na Ljubljanski 8. Obrt je delovala vse do devetdesetih let. Verjetno sta se Paraskeva in Kosta odločila za odprtje slaščičarne na Ljubljanski cesti zaradi potencialnih gostov iz kasarne. Praktično čez ce- Kosti sto je stala kasarna jugoslovanske vojske, zraven nje pa še kino Dom. Slaščičar je moral svoje proizvode približati kupcem, ki jih v kasarnah ni manjkalo. Vojaki iz različnih predelov predvojne in povojne Jugoslavije so želeli zadovoljevati svoje tradicionalne potrebe. Morda je to hkrati razlog, da ni glasu o tem, da bi gospa Paraskeva Mihajlovič imela leta 1948 težave z oblastmi zaradi zasebne dejavnosti. Naključje ali pa tudi ne je bilo, da je bil v letih pred vojno komandant kasarne Čez cesto Dra-goljub (Draža) Mihailovič, vodja četnikov med 2, svetovno vojno. Znane »kremšnite« Ponudba slaščičarne se je v mnogočem razlikovala od ponudbe drugih orientalskih slaščičarjev (albanskega porekla) . Predvsem gre vzroke iskati v dunajskem obdobju mladega para, ki se je vmešalo v tradicionalizem. Slaščičarna je imela svojo orientalsko ponudbo, vendar ne tako pestre. Izdelovali so turški med, vlivali bombone in jih prodajali po kosih. Do- daten vpliv na ponudbo je imela druga žena Koste Mi-hajloviča. Bila je Slovenka in je gotovo prispevala k spremembi prodajnega izbora, Slaščičarna je najbolj slovela po »kremšnitah«. Te so bile nekaj posebnega in so se zelo razlikovale od konkurenčnih. Znane so bile tudi smeunove rezine, špice in orehovi rogljiči. Tudi sladoled seje močno razlikoval od tistega, ki so ga izdelovale albanske slaščičarne. Posebej zaradi znanih »kremšnit« smo sina Braneta včasih šaljivo imenovali KremSnita, pogosteje pa kar Cukerpeker. Slaščičarne se je trajno prijelo ime Pri Kosti, od tod je ime prešlo na sina Braneta, ki je postal Kosta. Beseda cukerpeker je sicer popačenka nemškega izraza Zuckerbäcker (slovensko slaščičar), ki je bila označba takšne dejavnosti v obrtnih registrih v Avstro-Ogrski (tudi Ziickerbäckerei; slovensko slaščičarna, slaščičarstvo). Izdelava sladoleda je bila v petdesetih letih ročna in tudi po led se je moralo hoditi v klavnico. V 60. letih je bila delavnica že opremljena z italijanskim strojem, ki je sladoledno maso mešal in jo hkrati zamrzoval. Brane se spominja, da ga je oče pošiljal po komete Na okope k Nikoli in kako je pomagal pri ročnem izdelovanju bonbonov različnih oblik in velikosti. Izdelovalec kometov Na okopih je bil Nikola Miskovski, ki se je od leta 1965 ukvarjal iz- Sladoledni pult v slaščičarni Pri Kosti v poznih šestdesetih (fotografh jo hrani B, Mihajlovič), ključno s peko kometov in oblat. Delavnice, ki je stala tam, kjer je sedaj prizidek glasbene šole, ni več, spominja pa se je mnogo Celja- nov. Majhno okence je bilo vedno priprto. Iz odprtine so prihajale mamljive vonjave, pomešane s šumenjem stroja za pečenje kometov. SI>ARDNEVI t-onudba vetja 8.8.'06 v trgovinah SPAR in megamarketih INTERSPAR o«, do prodaje zalog!" —J.---------------1----^" min so izračunani po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,640 SIT. Št. 62 - 8. avgust 2006 18 iOiiVALCI Iz Kozja v Italijo r - Folklorno mednarodno združenje C.I.O.F.F. je tudi letos objavilo razpis za sodelovanje na festivalu, ki ga je organizirala pokrajina Aosta v ItaUji. V Umetniškem društvu Folklorna skupina Kozje smo se prijavili bili izbrani izmed številnih folklornih skupin v Sloveniji. Gostovali smo od 27. do 30. julija. Že v pomladnih mesecih so se začele priprave na potovanje. Potrebno je bilo pripraviti program za celovečerne nastope, pripraviti in izuriti plesalce, urediti narodne noše, pridobiti sponzorje za prostovoljne prispevke [gostitelji pokrijejo gostovanje, prevoz pa je v lastni režiji, kar je veliko finančno breme za skupino), najti ustreznega prevoznika in še marši-kaj. Aosta je pokrajina v nedotaknjeni naravi bogatega planinskega severa, pod Mont Blanccm. Vse folklorne skupine v tej dohni so gostile po eno skupino drugih narodov, zadnji dan pa so se vse predstavile na skupnem festivalu. Gostje smo bili folklorne skupine iz Francije. Sicilije, Avstrije in Slovenije. Dve domači folklorni skupini sta bili iz Aoste, ena iz mesta La Sale in ena iz Bergana. Vsak večer je imela folklorna skupina koncert v drugem kraju, seveda skupaj z domačo sku- cert, tokrat pin. Našo skupino je gostila folklorna skupina iz La Saie. Prvi večer smo imeli koncert v mestu Morgex. Koncert je bil na prostem, zbralo se je precej domačinov. Predstavili smo belokranjske ter štajerske in kozjanske plese. Drugi dan so nas dopoldan zapeljali v adrenalinski park Par-co Aventura Mont Blanc. Zvečer pa smo imeli spet kon- j La Sale. Predstavili smo progra prvi večer. Gledalci so nas prisrčno sprejeli in poželi smo velik aplavz. Za zaključek smo celo zaplesali skupaj z domačo folklorno sku- V soboto dopoldai popeljali na veličast( Blanc. Z gondolo povzpeli do višine 3461 trov in doživeli nekaj iz. nih trenutkov in lepot. Moi Nagradni raziskovalni tabori Nagradni raziskovalni tabori so namenjeni učencem OŠ Vojnik, ki so bili najuspešnejši v raziskovalnih nalogah, in tistim, ki so si udeležbo zagotovili s pridnim delom med šolskim letom in z uspehi na različnih tekmovanjih. Na taborih, zasluženih z raziskovalno dejavnostjo, so so- delovali Andrej in Marko Marguč ter Uroš Jurgec (na sliki) na modelarskem taboru ter Barbara Jošt in Ana Poklic na biološko-kemičnem raziskovalnem taboru. Na modelarskem taboni so izdelali vsak svoje modele letal. Doživeli so mnogo zanimive^, zvedeli veliko novih stvari in bili vsekakor raziskovalni. Končal se je že tudi tabor v Piranu, kjer sta sodelovala najuspešnejša učenca glede na tekmovanja, in sicer Jure Črepinšek in Marko Marguč. Raziskovali so rastlinski svet na slovenski obali od Pirana do Fiese, se potapljali, proučevali plimovanje in valovanje, raziskovali biba-vični pas in f lišne obale v Stru-njanu, obiskali soEne v Stru-njanu in Sečovljah, naredili poročilne plakate, jih razstavili in, seveda, vsak dan so se kopali. Na tabore jim bo ostal zelo lep spomin, zato so hvaležni vsem, ki so jim omogočili sodelovanje. MTLENA JURGEC višini okrog 2170 m je urejen botanični vrt z gorskim cvetjem in zdravilnimi rastlinami vsega sveta. Ogledali smo si ludi znamenito smučarsko središče v Cour-mayeurju, ki je vedno polno turistov. Popoldanska sobota pa je bila zelo naporna, a vesela in družabna. Najprej je bila veličastna povorka vseh folklornih skupin po mestu Aosta, sledil pa je zaključni festival v središči mesta pod šotorom, kjer se jezbra-lo več kot petsto gledalcev in je trajal cele tri ure. Po koncertu so nas pogostili z njihovimi tradicionalmmi jedrni in izbranim rdečim vinom, ki ga v tej deželi ne manjka. Družili smo se še z dragimi skupinami, navezovali stike, kolikor nam je pač omogočalo znanje jezika (angleško govori malo Italijanov). V poziiih oziroma zgodnjih jutranjih urah smo se poslovili od gostiteljev. Težko se je bilo zahvaliti z besedami za vso gostoljubje, upamo pa. da jim bomo tudi mi v naši Sloveniji, ki smo jo častno zastopali, drugo leto pričarali prav lako nepozabna doživetja. SLAVICA BLAŽIČ AFGANISTAN MALO DRUGAČE Letite za Kabul? Pot nazaj je bila videti kot Indiana Jones in njegov «pomagaj si sam« sistem. Menda letala štiri dni ne bodo letela- Mogoče pa eno celo bo? Kdaj? Ne vemo. Kam? Tudi Prijavim se na let s transportnim letalom ob 11.20. Ko krainljavaz nekim Italijanom, ugotoviva, da na listi za let sicer sem, kaže pa, da letala ne bo. V daljavi zajedam nemški transporter, s katerega razlagajo palete. Stopiva do pilota m beseda da besedo. Da zdajle sicer leti na jug, lahko pa -če se mi ljubi - vskočim, on pa me bo mimogrede in malce za šalo odložil v Kabulu. Pa vrtam naprej. Ja, pravi, lahko do Kahula, potem pa jaz šibam v Uzbekistan. In. glej ga vraga, do Uzbekistana moram priti tudi jaz! Eeem ... me zategneš raje do gor? In sem že sedel v njegovi pilotski kabini, mn dihal za vrat in ga nasploh celo pot spraševal neumnosti- 0 tem, da me v Uzbekista-nu pričaka carinica (ženski caiinik?) s popolnoma zlatimi zobmi in obuta v japon-ke čez nogavice, pa raje ne bom zgubljal besed, Köln -drugič V Kohiu sem bil prehitro in sem tam obtičal za kakšne tri. štiri dni. preden sem letel domov, Stopicljamvimi-formi in s 30 kg opreme po mestu, mimo izveskov hotelov, kjer že neonska luč stane več kot moja plača. Vse je zasedeno. Če pa ni, ^e pa za cene, ki jih trboveljski pro-letarec pač ni vajen in se jih tudi ne mish navaditi. Nato v daljavi zagledam umazano pročelje. Hotel Davos, Četrt zvezdice. Ki je odpadla s pročelja. Notri umazan šank in dva prepha lo-kalca, za šankom pa sumljivo temnopolt možakar z velikim vampom in mastno grivo, Ne vem. kam bi ga dal. Kakšen Indij ec. Albanec, vsekakor pa tip, ki ga ni dobro Piše: GREGOR .lAZBEC srečati v temni ulici. Tip je očitno šef «hotela«, na pult odvrže ključ, sumljivo pregleda vsebino moje denarnice, ko odštevam stanarino, in vmes prdne. Soba mala, z duhom po omenjenem šefu. Poster z golo artistko, rumena školjka firme Ideal Standard in počen umivalnik luxus. Skratka, lep, urejen hotel, ki se ga bom z veseljem spominjal na stara leta. Ko sem se zleknil v spalko, sem razmišljal, kako mi bo izginila oprema. Samo oči moram zapreti, pa bo nahrbtnik izhlapel v oblaku dima? Si neprebojni jopič in čelado privežem na nogo? Pogoltnem denarnico ali si dokumente stlačim v kakšno od- Vojaškega psihologa 20. MTB Iz Celja Gregorja Jazbeca smo že predstavili in objavili tudi eno od njegovih številnih satir. Tokrat objavljamo nekaj anekdot, ki jih je zapisal po majskem obisku vojakov celjskega bataljona v Afganistanu. In sedaj preobrat. Ne, da je mene skrbelo, kaj me bo doletelo, ampak je bila prava paianoja na drugi strani, pri šefu. Kadarkoli sem prišel mimo njegovega sanka, me je možakar panično lovil in spraševal, če sem gost tega hotela. Če lahko prosim pokažem kij uč, da bo miren, da nisem kak vlomilec. In če tega ni delal on. me je kontroliral njegov prepiti sin. In njegova temnopolta gazela. In njena snaha. In če bi ostal dan dlje, bi začel moj kriminalni obraz skrbeti še tista dva pijančka z začetka zgodbe. S splavom do Laškega Konjeniški vikend so 9. julija popestrili člani Karate kluba Vrh nad Laškim, ki so se tudi letos popeljali po reki Savinji z najizvirnej-šim plovilom, velikim kar 20 kvadratnih metrov. Na poti. ki je od Celja trajala skoraj štiri ure. se jim je zaradi plitke Savinje zgodilo kar nekaj nevšečnosti. A nanje se niso ozirali, saj je bila 14-članska posadka odločena, da pride do cilja in to jim je tudi uspelo. V laškem jih je pričakala množica ljudi, ki ih je nagradila z ROBERT KNEZ P?? 8ft"' -risi ^NASVETI 19 Pegasta mušnica Čokata mušnica Mušnice Med mušnicami najdemo zelo užitne in cenjene vrste in na drugi strani tudi smrtno strujjene. Med njimi so tudi izredno iepe - rdeča mušnica - ki so pravi okras narave. Prav zato me zaboli, ko velikokrat najdem uničena celotna rastišča te lepe gobe. ki je očitno nekateri ne marajo, vzrok mi ni znan. Omenjena strupena mušnica zelo rada raste v družbi užitnih in pri Slovencih tako cenjenih jurč-kov. Včasih to velja, včasih pa tudi ne. Med mušnice sodita tudi užitna čokata in precej strupena pegasta (panterjeva) mušnica. Na prvi pogled sta si precej podobni, a ko ju bolje pogledamo, kaj kmalu ugotovimo nekaj zelo značilnih razlik. Seveda teh ne moremo osvojiti čez noč, zato se še vedno zgodi, da pride do zamenjave, posledica pa je zastrupitev. Ničkolikokrat sem že iz košar ljubiteljskih gobarjev zmetala pegaste mušnice, za katere so bili prepričani, da so čokate. Nekoč je neka moja mlada znanka prinesla polno košaro samih pegastih mušnic, za katere je mislila, da so bisernice ali kaj podobnega. Nisem vedela, ali naj se nasmejem aH razjočem. Če pomislim, da bi lahko te gobe pojedla, mi postane slabo. Na srečo in ker se je šele učila, je gobe prinesla pokazat in rešili smo to skrajno »strupeno« situacijo. Izguba spomina Fegasta (panterjeva) mušnica - Amanita paiitheri- na ima v mladosti klobuček pol krožne oblike, medtem ko se odrasel ravno razpre (včasih tudi zaviha navzgor) in doseže premer tudi do 12 centimetrov. Je sivkasto rjave barve, na temenu običajno malo temnejši in ne preveč mesnat. Pokrit je z drobnimi, bra davi častimi, precej ostrimi in enakomerno razporejenimi krpicami (pikami), kar je ostanek parcialnega veluma (ovoja). Kožica klobuka je v vlažnem vremenu svetleča in lepljiva. Rob klobuka je tipično na-rebran, kar je tudi ena od značilnosti, po kateri gobo lažje določimo. Lističi so beli, prccej gosti in široki. Ne dr-/.ijosebeta. Bet je do 15 centimetrov visok, bele barve, valjaste oblike in glodek. V mladosti je poln, nato postane votel. V dnišču je precej odebeljen, vendar nima tiste tipične ovojnice kot na pri- Braici sprašujejo, mi odgovarjamo lani sem se poškodovol no delovnem meslu in sicer lako, da sem potegnil delovno ploščo iz delovnega stroja, pn tem po se je vokumsko no lo ploščo prijela tudi drjgo, ki je imelo 25 kg In mi [e podla na nogo. Zaradi tega sem se zdravil cco 1 mesec, poškodovol pa sem si palec desne noge, ki je bil podplut, otečen in boleč. Zanima me, oli sem upravičen do kakršne koli odškodnine, kakšna je višina le-te ler kakšne so posledice delodajalca in mene kot delavca, če zo h levom odškodnino. Ježe, Žale« Spošlovanil Glede na zgoraj navedeno ste vsekakor uprovičeni do odškodnine a naslova splošne civilne odgovornosti delodajalca. V kolikor imo podjetje le-to zavarovono pri zovorovolnici, je zo izplačilo odškodnine odgovorna zavorovolnice In NE delodajo lec. Iz razloga, ker je dolžno zgvarovolnica povrniti nastolo nematerialno škodo, delovec s strani delodajalco ne sme bili drugače obrovnavan kot pred nezgodo. Višina odškodnine za takšne poškodbe se giblje od 200.000 do 600.000 to larjev. 080 13 14 ralce mer zelena mušnica, te se ovojnica drži beta in nekakšne obročke. Na je belo in gladko zast (obroček). Meso je be brez posebnega vonja. Okus je sladkoben, vendar gobe sami ne smemo okušati. Raste od julija do oktobra v iglastih gozdovih in pogosto tudi na travnikih pred gozdovi v družbi še nekaterih mušnic, na primer bisernic. Je zelo pogosta goba in zelo rada raste v večjih skupinah. Pegasta mušnica je strupena, vsebuje precej več mu-skarina kot rdeča. Strupi vplivajo predvsem na živčni sistem, zato pravimo, da je psi-hoakiivna. Simptomi zastrupitve se pojavijo že po 30 do 60 minutah: pospešen srčni utrip, razširjene zenice in prebavne motnje, ki so lahko različno močne ali jih sploh nt. Pojavijo se psihične motnje v obliki halucinacij, zmedenosti in nemira, ki se menjavajo z zaspanostjo, lahko nastopijo tudi krči in nezavest. Običaj no bolnik popolnoma izgubi spomin in se po izboljšanju ničesar ne spominja. Največkrat znaki ginejo v 2 do 10 i sno od količine s ga zaužih. So p; s pegasto mušnico je od zastrupitev V zadnjem času se je precej povečala uporaba halu-cinogenih gob, predvsem rdeče mušnice. O delovanju in občutkih po zaužitju je napisanih precej študij, namenjenih predvsem uživalcem drog. Avtorji menijo, da je uživanje teh gob dokaj nenevarno, saj delovanje po nekaj urah preneha in menda rah, odvi-iipa.kismo zastrupitve mnogo tež-z rdeče ne pušča posledic. Vendar vsi strupi v omenjenih gobah še niso raziskani in zato tudi ne moremo vedeti, kakšne posledice pustijo po dolgotrajnem uživanju. In ker imamo na voljo še mnogo drugih, užitnih vrst gob, pustimo omenjene mušnice, naj krasijo naše gozdove. Samo za izkušene čokata mušnica - Amanita spissa je precej podobna pegasti mušnlci in je zato njena precej pogosta zamenjava. Klobuček je v mladosti prav tako polkrožne oblike, odrasel pa skoraj raven in s premerom tudi do 15 centimetrov. Je sivkasto rjavkaste barve in precej mesnat. Pokrit je s sivimi, precej velikimi in neenakomernimi krpicami (ostanek ovoja). Obrobje klobuka je gladko, nikoli narebrano kot pri pegasti mušnid. Lističi so beli, gosti, precej široki in neenakomerno dolgi. Bet je do 12 centimetrov visok in bele barve. Je valjaste oblike, precej debel, poln in v dnišču le nekoliko odebeljen. Ovojnica je prižeta na bet in je zato videti kot nekakšni obročki (podobno kot pri pegasti mu-šnici). Na betu ima belo in narebrano zastiralce. Meso je belo, čvrsto, brez posebnega vonja in sladkobnega okusa. Raste od junija do oktobra najraje v iglastih gozdovih, na kislih tleh, najdemo jo tudi vmešanem gozdu. Goba je precej pogosta in užitna. Ker ima zelo dober okus, o pozi /alci : ni)o. Zaradi podobnosti obeh gob le potrebna posebna previdnost pri nabiranju. Zato nabirajmo čokate mušnice le, če jih zelo dobro poznamo. Iz izkušenj namreč vem, da se v košarah gobarjev poleg čokatihkaj rade znajdejo tudi strupene pegaste mušnice. Sama sem čokato mušnico sicer 7.Q illje časa poznala, vendar je nisem nabirala še celih 5 let. dokler je nisem res dobro spoznala. Zamenjav med različnimi vrstami mušnic in mušnicami ter drugimi rodovi je še kar nekaj in nekatere so celo zelo nevarne. A o tem bomo pisaU v naslednjih prispevkih. ANA IVANOVIČ ROŽICE IN ČAJČKI Pripravki iz borovnic Zdravilne lastnosti slasmih temnomodrih jagod, ki krasijo majhne gozdne grmičke, smo spoznali že prejšnji teden, danes pa se bomo posvetili njihovim pripravkom. Borovnice {Vaccinium myr-lilhis) so med drugim odlično razkužilo za sečila in sredstvo za pospeševanje izločanja seča. Pri vnetju debelega črevesa je zelo priporočljivo borovničevo vino. Pravo, rezko borovmčevo vino je najboljše proti kolltisu, pa tudi proti vsem akutnim in kroničnim želodčnim in črevesnim boleznim, kakor tudi proti prebavnim motnjam, pri pomanjkanju teka in oslabelosti, ki izvirajo iz njih. Prebavne motnje, nastale zaradi vretja in gnitja v Črevesju, se z borovničevim vinom hitro pozdravijo. Borovničevo vino je najboljše naravno zdravilo pro- Piše: PAVLA KLINER ne v obliki sladkega borovničevega likerja. Borovničevo žganje pa pripravimo tako, da 4 prgišča jagod nama- i tedni lita lešte 1 bole/ žavam zato, ker vsrkava in odvaja vse razpadne produkte in strupene snovi v črevesju. Ugodno vpliva tudi na gibanje črevesja in če ga uživamo v majhnih količinah {po žličkah), toda redno, zvišuje odpornost proti želodčnim in črevesnim boleznim. To nadvse čislano vino pa pripravimo tako, da 10 dni namakamo borovničeve jagode v rdečem vinu. Francoski fitoterapevt Maurice Messe-gue pa za pripravo borovničevega vina svetuje malce drugačen recept: v malo vode četrt ure kuhamo dve prgišči na zraku posušenih jagod, dodamo pol litra rdečega vina in pustimo še 5 minut na rahlem ognju. Spijemo pa ga lahko 2 kozarčka na dan. Zdravilec Sebastian Kneipp je pri rahlih driskah priporočal posušene borovnice, v hujših primerih pomaga zelo učinkovito borovničevo žganje. Zlasti starejšim, ki trpijo za kroničnimi driskami ah zaprtjem svetujejo zelo 7;merno uživanje borovničevega žganja, nikakor seveda čega žganja. Jemljemo po kapljicah zoper že omenjene driske in zaprtje. Presni borovničev sok je eno izmed najboljših in naj-naravnejših sredstev za izpiranje in grgranje in zdravi katar v grlu, afte, vnetje dlesni, angino. Ta sok tudi odpravlja zoprni smrad iz ust, ki ga srečujemo pri kadilcih. Pravijo, da če ga kadilec pije redno in če ne kadi cigaret kar drugo za dnjgo, zbuja celo odporpro-ti kajenju. Čim dlje traja ta kura, tem bolj narašča odpor. V ta namen je treba jemati čisto majhne požirke večkrat na dan, preden pa sok požremo, ga je treba dalj časa zadrževati v ustih. Ce v enakih pre-sledkili pijemo sok ali pa redno (vsake 3 ure) jemo sveže borovnice skozi več dni, izginejo lažje prebavne motnje in težave zaradi hemeroidov, pa tudi zoprni smrad blata. Borovničev sinip iz zgoščenega borovničevega soka in medu ljudsko zdravilstvo priporoča za krepitev pljuč in pri bronhitisu. Večkrat dnevno je treba vzeti po 1 žlico sirupa. To domače zdravilo je odlično tudi pri kronični neješčno-sti in telesni oslabelosti. Vidno si po rednem jemanju sirupa opomorejo šibki otroci. Pa šeborovničevprevretek." na liter vode damo 4 prgišča svežih jagod, spijemo do 3 skodehce na dan, pri infekcijah prebavil pa lahko tudi do 6 skodelic. 20 Itil ISCEMO TOPEL DOM dolgočasje Priznajte, zagotovo že tarnate, kako je dolgčas v dež-ji3. Pa brez potrebe. Za vas iinanio prijetno rešitev ... Posvojite najboljšega prijatelja ali prijateljico. Stoodstotno prežene dolgčas tako v deževnem kot sončnem vremenu, /raven poskrbi za vašo rekreacijo, in kar je najpomembne-jp - vaših skrivnosti ne izda nikomur. »Rezervirajte nas! Pokličite zavetišče Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na številko 03/749-06-00 ali 749-06-02.« Zdravilna zelišča, čaji in cajne mešanice mmmnmmim -maloprodajna cena 2.700 sit (11,27 EUR) -za naročnike Novega tednika 1.000 sit {4,18 KUR) -z naročilnico 2.400 sit (10,02 EURl VL.\GANJE. SHRANJEVANJK IN ZAMRZOV.^N.IF ŽU il -maloprodajna cena 2.300 sit (9.60 EUR) -za naročnike Novega tednika 950 sit (3,97 EUR) -z naročilnico 1.900 sit (7,93 EUR) ZDRAVILNA ZELIŠČA, ČAJI IN ČAJNE MEŠANICE -maloprodajna cena 2.700 sit (11,27 EUR) -za naročnike Novega tednika 1.000 sit (4,18 EUR) -z naročilnico 2.400 sit (10,02 EUR) Vse knjige iz serije Kuharske bukve lahko kupite tudi v poslovalnicah Sitra v Žalcu in Šentjurju ter v pisarni Rdečega križa v Laškem. V založbi NT&RC jc izSla nova knjiga iz zbirke Kuharske bukve. Namenjena je zdravilnim zeliščem, čajem in čajnim mešanicam, torej posega na področje, ki je med ijudmi vse bolj priljubljeno, saj v skrbi za zdravje vedno bolj posegajo po naravnih zdravilih. Knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice predstavlja vse značilnosti tako imenovane fitoterapije - zdravljenja z zdravilnimi zelišči - ter pouči, kako nabirati in pripraviti zelišča za uporabo. V poglavju, opremljenem z ris- Naročilnica «smciio POSAIKICHIH KNJIG («pišili šHiila izndov, izvodov knjige Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzouanje živil po ceni 1.900 sit |7,93 EUR)za izvodiplus poštnina). . izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 2.400 sit (10,02 EUR) za izvod (pljs poštnina). «JBOCIIO KOMPLETOV BJIS loaiaiilE polja prid iilino kombinacijo) nepreklicno naročam komplet knjig 1+2+3 po ceni 4.900 sit (20,45 EUR) (plus poštnina) nepreklicno naročam komplet knjig 1+2 po ceni 3.400 sit (14,19 EUR) (plus poSlnina) jZI nepreklicno namčam komplet knjig 1+3 po ceni 3.800 sit 15,86 EUR) (plus poštnina) |[1J nepreklicno naročam komplet knjig 2+3 po ceni 3.500 sit 114,61 EUR) (plus poštnina) Podpis NT&RC d.o.fl., Prešernova 19, 3000 Celjs banii ali s lotografijami, predstavlja 71 zdravilnih fasdin, njihova rastišča, delovanje in uporabnost. Sledi poglavje o stnipenih rastlinali, medtem ko je drugi poudai-ek namenjen lajšanju težav s čaji pri najrazličnej.ših težavah ali boleznih. V poglavju Domača lekarna iz Zelenega vala so zbrani recepti in nasveti poslušalcev oddaje Zeleni val, ki je že dolga leta v rednem spoj'edu Radia Celje. Avtorji besedil so magister farmacije Boris Jagodič, znani kardiolog prim. .lanez Ta-sič, dr. med., in Mateja Pod-jed, ki je zbrala nasvete poslušalcev Zelenega vala. Knjiga ima 224 strani, zaključuje pa jo 16-stranska priloga barvnih fotografij zdravilnih rastlin in barvnih risb ter prerezov strupenih rastlin. V prodaji je po 2.700 tolarjev, z naročilnico Novega tednika in TV-Okru (po povzetju) stane 2.4Ü0 tolarjev (plus poštnina), naročnike Novega tednika pa bo ta stala vsega 1.000 tolarjev Naprodaj sta tudi uspešnici Kuharske bukve slovenskih gospodinj (2.700 tolarjev -za naročnike 1.000 tolarjev) in Kuharske bukve - vlaganje in zamrzovalno živil (2,700 tolarjev, za naročnike 950 tolarjev). v itiü JHItU OGLASi« INFORMACIJE 21 tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. EHOSOBNOstanovanjevCeljuprodDni.Tele-foii031 554-275,pol7.uri. 4683 HATbrovo 1,616 v, letnik 1997, znebi dodolne opreme, prodam. Ceno po do-govoru-Telefon 031 872-495. CITROEH EX 1,1 iirst, letnik 1994, rdeč, prodom. Telefon 031 270-766, {03) 574I-J18. Š887 GOlFIlidiesel, letnik 1997, prodom, (eno po dogovoru. Telefon 041 371459. OSEBNI ovto Lüdo nivo 1,7 i, v dobrem stonju, letnik 1996, zelene borve, nove HIŠO, M mitnici, v Šentjunu, prodom. Več infonnoqe dobite po telefonu 041914-528- 4783 V ŠENTRUPERTU nad laškim prodom posest s staro hišo in gospodarskim poslopjem, no lepi, sončni legi, velikost približno 10.000 m'. Telefon 031 566-231, po 17. uri. 4829 STANOVAMlEvCeliu, Cesto ne grod 62 in bilo v Lembergu pri Novi Cerkvi, prodom. Telefon 051331-877. 4850 VOKOLICIŠmoria pri Jelsal. prodamo parcelo, velikost 9 arov, sončna lego, zazidljiva,dostopureien-Telefon 040 743- IMATE težave z odvečnim, rablienim pohištvom, belo tehniko in ostalo stano-Telefon04141W12. TRAKTOR TV 523, dobro oti ran {en, letnik 1988,prodam 20 420.000 SIT.Telefon 041 831-261. Š885 CISTERNO, 1200 1 in troktor TV, kupim. Telefon 041 870-510. 4822 PRODAM ENOSOBHO stanovanje v Žalcu prodam. Telefon (03) 5716-684. 4782 ENOSOBKO stonovonje, 38 m', prodom. Teiefon 031 576-650. 485s IDELFIN NUDIMO POSOJILA na osnovi OD ali pokojnine 03 492 59 se, 031862140 HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednilia 150 tolarjev {€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (6 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki imajo tudi pravica do trah bre čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih naku I J'V/'1 *'"'' 2006 I, do ene k petek 48 b ^ S prilogo TV-OKNO! rvnih strani televizijskega sporeda psti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA KraL Datum rojstva: Nepreklicno naročam tilovi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d,0.0. bo podatke uporabljal sa p.dpis:_ za potrebe naročniške službe Novega tednika trosed itd. prodam. Telefon 041 490- resenkupec.Telefon041 866-933. n TKISOBNO slanovonje oli manjšo hišo v Laškem kupim. Telefon 041 213-563. ODDAM NOVO dvosobno stonovonje v Celju, 1. nod- r8,opremlje- DOBRO ohronjene poliie zo trgovino pro-dom.Telefon 031449-062. 4894 RABUENO peč no drva Kuppersbusch kv-pim. Telefon 041317-481, V PKfVATNI hiši oddam sobo z balkonom, poseben vhod, kopalnico, opremljenoin tokojv»ljivo.Telefon031 470-979. 4795 APARTMA, za 4 do 6 eseb, v Borborigi, oddBm.Telefon031 662-644. Ž46i STANOVAMJE, Celje, Novo vos, oddom. Telefon 04162M07 4903 je v mirnem delu mesto. Telefon 031 PRODAM BUKOVA metrsko divo prodom. Telefon (03)5741-318. Š887 DRVA zo kurjovo, debelo sekono, zo centiol-nope(,iirodom.Telefon041 932-160. IN OSTALA DELA PO KO^KURE^ČNIH, PROMOCklSlOH CENAH. INF. PE GRADNJE, SUN64. D.O.O.. IPAVČEVA22,CEUE GSM 051-363-986 BOJLER, 1201, no SOI Takrat, ko se hado lastovke vrnile, bom jaz že dolgo, dolgo spal; nekje bom sanjal daleč, daleč stran o vsem. kar imel sem rad in rad še drngim sem dajal. ZAHVALA Zapustil nas je naš ljubi mož, ati, ata, brat, svak in stric STANISLAV ŠTOR iz Laške vasi nad Štorami 31 (20.7.1944-22.7.2006) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga z iiami pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Hvala za izkazano sožalje, topel stisk roke, prijazno izrečeno ali napisano tolažUno besedo ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna hvala osebju oddelka EIT celjske bolnišnice. Hvala tudi vsem sorodnikom za ganljive besede slovesa, pevcem za odpele žalostinke, bratrancu Tonetu za odigrano Tišino in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: žena Jožica, sin Peter s Timijem in hčerka Bronja z družino PRODAM mŠIČE, «180 do 120 kg, prodom. Telefon 041 708-154. D BIKCA,težkegal40kgintelicosimentalko, pašno, staro 10 mesetev, prodam. Telefon 051815^26. 4832 TELIČKO simentolko, storo 3 mesece, pro-doin.Telefon 573(W41, L924 BURSKE kodira, somte in somi(e, prodom. Telefon (03) 5739-381,041 345-958. 8REJ0 kozo prodom. Telefon 5777-173, 051606-903. 4852 DVE telid simentfliki, težki 250 in 270 kg, v okolici Vojnika, prodom. Telefon 041 969-954. 4353 MUUlO krovo po izbiri prodom. Ceno po dogovoni. Telefon (03) 5814029,041 930-924. 4864 PRAŠIČE, 30 do 40 kg, domočo hrano, prodamo. Telefon S824048. 4897 PRAŠIČE, od 20 do SO kg, prodom. Telefon {03)5823439. L929 TEllČKO simentolko, teiko 300 kg, prodam. Telefon (03) 5733^75. L930 TEIIČO simentolko, brejo in dve telid zo pleme, stori U mesecev, prodom. Telefon (03 ) 5799-064, (03 ) 74B-9037 KMETIJSKI PRODAM HlIVSKI gnoj, večjo količino in 2001 vino, ugodno prodom.Telefon 031 839-805. 4830 DOMAČO slivovko prodom. Ceno po dogovoru. Telefon (Ö3) S77U76, 031 703-771, po 20. uri. 4813 KORUZO v stroku prodom. Telefon 5718-749, zvečer. Ž460 1 /2 ha koruze zo siložo prodam. Telefon 5772-288, FroncGrobelnik, Novo Cerkev. 4901 MUN za sadje, nov in plinske jeklenke ZO gospodinjsH prodom. Telefon 041 81M99. 4899 KHl IGE in delovne zvezkezosrednjoinvišjo šolo prodom, telefon 041 429-243, po BON zoNnevnopotovanje,Španijo,Francijo, ugodno prodom. Telefon 5461-615. RABUENDVD-rekorder s fiord diskom kupim. FrenkUratnik, Polzela 66. 2462 ZENITHA posredovoinico Zouponje posreduje zo vso storostno obdobjo, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319,031 505495. Leopold Ore-šnik s. p., Dolenja vos 85, Prebold, n NUDIMO pošteno delo 20 pošteno plačilo. Demon s. p., Porizlje 145 o, Broslovče, telefon |03) 7050-800, 040 431- ZAPOSUMOslikopleskone in gradbene de-lovce zo Rnolno gradbeno delo. Infor-mocije: PE Gtodnje, Sun64 d. o. o., IpovcV va22,Celje,telefonOSI 363-986. n ZAPOSÜMO vozi^, C, E kotegonlo, zo prevoze poSk7i«nii.Telefoi041 639-S33.JažeFojdH gaip,,ÖrKinjavas48,PetnMe. 4720 PARKfTARNAJagerd.o.o.,Pfosenišb14, Šentjur zo posli sorterko v proizvodnji porketo. Informacije po telefonu 041 654430 oli osebno od 8. do 10. oli od 16.do18.ure. ZAPOSUMO voznika C, Ekotegorije, prevozi po Sloveniji z vlačilcem. Telefon 041 943-733. Avtoprevozništvo Martin Rožonc s. p., Okrog 20,3232 Ponikva. 4831 IŠČEM delo: čiščenje, pomoč starejšim tn bolnim, no kmetiji, no vhu itd. Telefon 031479-884. 487i PIZZERIATourus, Miran Kajna s.p. iz Levco zaposli picopekozizkušnjami. Telefon 031 714-990. ŠIViUJA, somostojno, dobi delo. Šiviljstvo Cvetka Obrez s. p., Jovomik 28 o. Štore, telefon 041 362-039. 4908 PIZZERIATourus,Miran Ksjtno s. p.. Leveč 40, Petrovče zoposli picopeko z izkuš-njami.Telefon031 714-990. r, vloge pošljite no naslov: Vilkograd d.O. o.,Zlateče pri Šentjurju 8 n, 3230 Šentjur, informacije po telefonu (03) 746- IŠČEMO pošteno žensko zo pomočv gospodinjstvu stnrajšflmii moškemu Telfifnn 031 483-231. 4788 VmJU sedlužiupino prijcJni. ljudi. Dtuajose, plešejo, skrotko, imajosedabro.Vobimle,da se pm pridnjüvo in obnovivc znanje plesa. Bodi resen, urejen, star od 55 do 60 let. KoraiiBvelja.Pokliö041234185. 4904 FINOMEHANIKADOBR.\JC MARJAN s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, CiSM: 041Ö64-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA j programi Canon, Minolta, DeLa Row^ Olympia,... Tj: stroji za štetje denaija_ , «^talo... jo,sstDjQlom in tušem, prodam. Telefon (03)5740-264. 4836 l£S, javor, zomnuvolno omaro, pralni stroj in staro slamoreznico, pradom. Telefon 031 888-862. 4363 ŠTAJERSKI VAL 22 PWRZAJIELA Prosta ddovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlmoJije. Zaradi pomanjiainja prostora niso objavljena ysa. Prav tako zarasli preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje Ln morebitne druge zahteve)..Vsi navedem in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// s.gov.i ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da s iavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec gradbeni delavec, zidar; do 26.8.2006; Gradnje Žveplan d-o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Delavec brez poklica kuhar III; do 11. 8. 2006; Terme Dobrna d.d., Dobrna 50. 3204 Dobrna. Osnovnošolska izobrazba gradbeni delavec; do 2Ö. zvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) betoner, strojnik, izdela- e pri ob- čih, skrb za red skladi [skih skladi h; C „MedlogZ Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) ulica 4, 3000 Ce- proizvodnja sladoleda in slaščic; do 21. 8. 2006; Median d.o.o., Razlagova ulica 3. 3000 Celje. Mizar mizar širokega profila; do 11. 8. 2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42, 3000 Celje; prodaja pohištva, izmere in svetovanje; do 6. 9. 2006; Tripex d.o.o,, Bežigrajska ce-sia 7, 3000 Celje. Kljačavničar delo v proizvodnji, rezanje, brušenje, pastanje, sestava kovinskih izdelkov, dclovCelju;doll.8,2006; Trenkwalder d.o.o.. Le- Slrojnik monter vodovodnih in plinskih napeljav; do 26. 8. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Elektromonter vzdrževalec električar; do 11. 8. 2006; Metro d.d. Ce-Ije, Uva 8. 3000 Celje. Frizer slovenska frizerska veriga Mitja zaposli ambiciozne fri-zerjevsalonuPlanetTuš Celje. delo je izredno raznoh-ko; do 15. 8. 2006; Mitja Strojnik gradbene mehanizacije 2006:^"Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Asfalter asfalter; do 26. 8. 2006; Marmat d.o.o., Proizvodnia surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 15. 8. 2006; Farkaš Matjaž s.p.. Prevozništvo Farkaš. Dobrna 3, 3204 Dobrna; voznik kamiona; do 26. 8. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik kamiona; do 26. 8. 2006; Marmat d.o.o., Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore; voznik C in E kategorije za prevoze po Sloveniji in tujini; do 19. 8. 2006; Valentina Hvaleč s.p.. Železarska cesta 2. 3220 Štore. Prodajalec komercialist skladiščnik; do 15. 8. 2006; Magma poslovna darila d.o.o., Gaji 32a, 3000 Celje; prodajalec v tehnični trgovini v Celju; do 11. 8. 2006; Trenkwalder d.o.o.. Leskoš-kova 9 e. 1000 Ljubljana; prodaja bele tehnike, aku-stiice in gospodinjskih aparatov; do 16. 8. 2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7, priprava in prodaja keba-pa; do8.8.2006;SalijiIbraim s.p., Pekama in slaščičarna Buco, Ulica Dušana Kvedra 20. 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba prodajalec, prodaja raznovrstnega materiala (gradbeno blago, tehnično blago), svetovanje in pomoč strankam pri nakupu blaga in delo na blagajni; do 8. 8. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova tüica.4, 3000 Celje. Strojni tehnik upravljalec zahtevnejšega stroja, upravljanje su-oja, delo na gradbiščih; do 15, 8. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Elektrotehnik serviser dvigal, monter dvigal; do 15. 8. 2006; DVG d.o.o. Trzin, Spruha 7, 1236 Trzin; upravnik zgradb; do 18. 8. 2006; Okrožno sodišče v Ce- Gradbeni tehni gradbeni delovo ; Žvepi leroja Lacka oddelkovodja za gradbeni material v trgovini v Celju, razporejanje dela, skrb za naročila in aktivno prodajo ter nadomeščanje vodje trgovine v primeru odsotnosti; do 15. 8. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje; delovodja gradbeništva; do 26. 8. 2006; Marmal d.o.o.. Proizvodnja surovm. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Komercialni tehnik komercialist, trženje oglasnega prostora za področje 03; do 11. 8. 2006; Založba Miklošič d.o.o.. Partizanska cesta 3, 2000 Maribor. kanje novih strank, raziskava tržišča, sooblikovanje prodajnih cen, terensko delo; do 3000 Ce- vodja programa za gospodarska vozila, aktivno trženje, delo na terenu, pridobivanje novih strank, servisiranje obstoječih, vodenje ljudi, kontrola nad izvajanjem nalog in ostala dela; do 15. 8. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova nova ulica 9, 1000 Ljublja- strojnik gradbene mehanizacije, lahko tudi brez izkušenj; do 8. 8.2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško; gradbeni delavec za dela pri nizkih gradnjah; do 8. 8. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško; zidar ali tesar za dela pri nizkih gradnjah; do 8. 8. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško; voznika kiper kamiona; do 8. 8. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laš- Gos tinski tehnik \'i: sokošolski sodelavec asi- Srednja poklicn a izobraz- žba pijače in hrane, sten t za kvantitativne meto- ba pripra va hitro pripravljenih de v logistiki; do 9. 8. 2006; nastavitev stroj; 1 za obde- jedi, c lel. mesto v Celju, Lin- Uni\ ^erza v Mariboru, Fakul- lavo stiropora, voz hartoA ^a 5 (Faraon); vloge na teta za logistiko. Mariborska nasloi /: Integros d.o.o.. Lin- cest a 2, 3000 Celje; va, prenašanje ir 1 zlaganje harto^ ?a 5, 3000 Celje ali po vi: sokošolski sodelavec asi- končnih izdelkov na paleto; faxu: t za tehnologijo v logi- do 8. 8. 2006; Tirr 2006; Integros d.o.o.. Pod- stiki ; do 9. 8. 2006; Univer- ko. Spodnja Rečic. a 77,"3270 jetjezanizkegradnjeir beni inženiring. Prose 46, 3230 Šentjur; terenski komercialis peševanje prociaje, dele renu, pridobivanje strank; do 15. 8. 2006; power d.o.o,, Podružni Ije, Stanetova ulic , 300[ Ekonomski tehnik trgovski potnik, trženjeiz-delkov na terenu, pridobivanje novih strank, poprodaj-ne aktivnosti, servisiranje obstoječih; do 15.8. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Ce- ulic , 300( Celje Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 12. 8. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržiče-va ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba zavarovahil zastopnik, svetovalec prodaje za sklepanje zavarovanj, delo v Celju; do 11. 8. 2006; Grawe d.d.. Poslovna enota Ljubljana, Ko-menskega 4,1000 Ljubljana. Inž. strojništva vodja projektov, delo s področja strojnih inštalacij, sodelovanje pri planiranju in pripravi izvedb gradbenih ob-jekto\', delo po poslovniku vodenja. spremljanje in termin-sko vodenje projektov, delo na terenu, dobro poznavanje avtocada; do 11.8.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor; vodenje proizvodnje, načrtovanje in organizacija proizvodnje, spremljanje in potrjevanje terminskega plana, koordinacija z delavci in z ostalimi oddelki v podjetju, urejanje proizvodne doka- za v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Mariborska cesta 2, 3000 Celje; visokošolski sodelavec asistent .za tehniko v logistiki; do9.8.2006; UniverzavMa-riboru, Fakulteta za logistiko, Mariborska cesta 2,3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist sodelavec v komerciah, komuniciranje z dobavitelji, komercialna dela, obdelovanje evropskega trga, pripravljenost na potovanja; do 15. 8. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celj e, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; visokošolski sodelavec asistent za ekonomiko v logistiki; do 9. 8. 2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Mariborska cesta 2, 3000 Celje. Dipl. ekonomist (vs) sodelavec v prodaji, delo v Celju; do 18. 8. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoš-kiva 9 e, 1000 Ljubljana. Dipl. upravni organizator (vs) referent III v izvajanju, vodenje postopka za uveljavljanje pravic, opravljanje dragih del v ok\1ra dejavnosti, pripravnik; do 11. 8. 2006; Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. Profesor angleščine visokošolski sodelavec učitelj tujega jezika pri predmetu tuj jezik v logistiki I-ll za angleški in/ali nemški jezik; do9. 8. 2006; Univerza vMa-riboru, Fakulteta za logistiko, Mariborska cesu 2,3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (vs) izvajanje zdravstvene ne- Splošna bolnišnica Ce- d.o.o„Leskoškova9e, 1000 Ljubljana. Ekonomist za komercialno dejavnost sodelavec v prodaji, delo v prodaji, sodelovanje s tujimi in domačimi partnerji, ostala dela s področja prodaje; do 15. 8. 2006; Manpower d.o.o.,Podražnica Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje; samostojni komercialist, prodaja trgovskega blaga, is-- Št. 62-8. Profesor za mntematično naravoslovne predmete redu )odaljšano lahko prit UPRAVNA ENOTA LAŠKO Osnovnošolska izobrazba odnašalec v steklarni, od- vseh blagovnih skupin ročne in polavtomatske predelave steklene talilne peči za popuščanje napetosti, del. 8,2006; Adeccoh.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Trdi- t, del, mesto v Slo-:onjicah; vloge na -onkwalder d.o.o., 17, 2000 Maribor do 18. 8. 2006; Gimnazijsh /alni do 11. 8- 2006; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske Toplice. Profesor angleščine poučevanje angleškega in nemškega jezika; do 15. 8. 2006; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica čistilec; do 2. 9. 2006; Nivalis d.0.0.. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji, delo v večji proizvodnji, sestavljanje raznih kovinski polizdelkov ali dodelava končnOi izdelkov; do 9.8.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik kombiniranega vozila; do 15. 8. 2006; Šamu Josip s.p.. Nove Loke 5,3330 Magister farmacije farmacevt receptar; do 23. 8. 2006; Lekarna Mozirje, Hribernikova ulica 4, 3330 Mozirje. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Avtomehanik mehanik kmetijske ali gradbene mehanizacije; do 6. 9. 2006; Klas d.o.o., Tepa-nje 71, 3210 Slovenske Ko- ličar gradbene in kmetijske mehanizacije; do 6. 9. 2006; Klas d.o.o., Tepanje 71, Srednja poklicna izobraz- voznik v mednarodnem jrevozu; do 11. 8. 2006; Pa-/e\ Grm s.p., Križevec 66. i206 Stranice. Strojni tehnik komercialist za prodajo le-inoobdelovalnih strojev; do !6. 8. 2006; Wravor d.o.o., kraiiice 27, 3206 Stranice. stopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 12. 8. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3. 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba učitelj vožnje, učitelj predpisov CPP; do 8. 8.2006; Vi-dečnik trgovina in storitve d.o.o, Siov, Bistrica. Zupančičeva ulica 29, 2310 Slovenska Bistrica. Dipl. ekonomist (vs) prodajni asistent, kontak-tiranje s kupci, pisanje ponudb, računov, vodenje pregledov, izdelava poročil; do 2. 9. 2006; Baumuller Dra-vinja d.o.o.. Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI «UU Osnovnošolska izobrazba varjenje kovinskih cevi pri izdelavi prebojev in druga varilska dela, vzdrževanje strojev, naprav in orodij za varjenje; do 11. 8. 2006; Vilko-grad d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šent- voznik tovornjaka in dni-gili vozil za prevoz blaga, vzdrževanje vozil, nadomeščanje drugih delavcev; do 11. 8. 2006; Vilkogi-ad d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur; pomoč pri gradbenih delih; do 8. 8. 2006; Zidoprof d.o.o.. Ulica Dušana Kvedra 20, 3230 Šentjur. Pek pek kraha in peciva; do 8. 8. 2006; Saliji Ibraim s.p., Pekama in slaščičarna Buco, Ulica Dušana Kvedra 20,3230 Šentjur. Kljačavničar strojna in ročna dela pn izdelavi transformatorjev, razna ročna popravila; do 17. 8. 2006; Tovornik Edvin s.p.. Industrijska elektronika, Stopče 12, 3231 Grobelno, Strojni mehanik vzdrževalec stro ževalna montažna in servis dela; do 19. 8. 2006; Tajfi Planina d.o.o.. Planina t Sevnici 41, 3225 Planina ] 'zdr- Elektroinštalater strojna in ročna dela pri izdelavi transformatorjev, razna ročna popravila; do 17. 8. 2006; Tovornik Edvin s.p.. Industrijska elektronika, Stopče 12, 3231 Grobelno. Keramik polaganje keramičnih ploščic; do 18.8.2006; Pesan Bojan s.p.. Sončni žarek, Uhca skladateljev Ipavcev46,3230 Voznik avtomehanik upravljalec cestno transportne mehanizacije in voznik v mednarodnem cestnem transportu; do 30. 8. 2006; Trgošped d.o.o. Šentjur, Vo-druž 2, 3230 Šentjur. NOl TEDNI ^BOBZAPELA 23 priprava in pre s.p., Pekarna iii Buco, Ulica Duš 20. 3230 Šentjui Srednja poklic pomoč pri mc ia keba-I i Ibraim Bdger d.o 3252 P sten. stropov; do 8. 8. 2006; Vodeb Renato s.p., Monting notranja zaključna dela. Ulica 1. Celjske čete 27, 3230 Šentjur; monter gradbenih elementov; do 8, 8. 2006; Vodeb Renato s.p., Monting notranja zaključna dela. Ulica I. Celjske čete 27, 3230 Šentjur. Strojni tehnik upravljanje gradbenih strojev; do 11. 8. 2006; Vil-kogradd.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8. 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 12. 8. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana._ UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRt JELŠAH Pomožni delavec pomoč pri kleparskih in krovskih delih pločevinastih kritin; do 10. 8. 2006; Polaj-žer Jože s.p., Kleparstvo Po-lajžer. Sv. Florijan 77, 3250 Rogaška Slatina; pomoč v strežbi; do 15. 8. 2006; Sand trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o., Vo-narje 33a, 3253 Pristava pri Mestinju. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) monterska dela, upravljanje z orodji in stroji, delo v skupini; do 15. 8. 2006; MOS servis d.o.o., Kidričeva ulica 30,3250 Rogaška Slatina. Avtoklepar avtokieparska in avtoličar-ska dela; do 17.8.2006; Cver-lin Vlado s.p., Avtokiepars-tvo, Stranje 25, 3240 Šmarje pri Jelšah; avtoklepar; do 10. 8. 2006; Žgajner-Zis d.o.o.Ro-ga.ška Slatina, Zgornje Nego-nje 36, 3250 Rogaška Slati- Avtomehanik avtomehanik; do 10. 8. 2006; Zgajner-2is d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Nego-nje 36, 3250 Rogaška Slati- nega kamna, polaganje kamna; do 2. 9. 2006; Lorber Karel s.p.. Rog. Slaüna tesars- pod Bočem 1, 3250 Rogaška ■ornega vlečn ............. kuhar picopek, samostojna Kvedra no pripravljanje jedi in peka pic; do 8. 8. 2006; Pepelnak a izobraz- Beno s.p., Kozje 50 a, 3260 Natakar strežba pijač; do 11. 8. 2006; Blatnik Ciri! s.p., Gostišče Ciril, Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek; natakar, streženjehranein točenje raznih pijač in napitkov; do 8. 8. 2006; Pepelnak Beno s.p.. Kozje 50 a, 3260 Srednja poklicna izobraz- nega pohištva; do 12. 8. 2006; E2S mali, Emilijan Samec s.p.. Male Rodne 9,3250 Rogaška Slatina; skladiščnik; do 11.8.2006; Mediacor d.o.o. Šmarje pri Jelšah, Obrtniška ulica 9, 3240 Šmarje pri Jelšah. Lesarski tehnik mizar; do 11. 8. 2006; Fin-gar d.o.o.. Tržaški hrib 11, ] Rogaška £ tesar, monter strešnih koi strukcij; do 15. 8. 2006; Ve-grad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Zidar zidar; do 15. 8. 2006; Ve-grad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Prodajalec prodajalec; do 11. 8. 2006; Eurograf d.o.o., Štrbenkova cesta 6, 3320 Velenje; prodajalec na BS; do 9. 8. 2006; Posredništvo Romana Ograjšek s.p., BS Velenje Gorenje, Partizanska 15 a. 3320 prodaja darilnih in dekorativnih artiklov ter pohištva; do 11.8.2006;Sun64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Ce-Ije. Strojni tehnik vodenje skupine krovsko kleparskih del; do 15. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje; krovsko kleparska dela; do 15. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Ve- ga v 3; Ge- UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica čistilec; do 8. 8.2006; Her-naus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; čistilec; do 30.8.2006; Bernaus d.o.o.. Kopališka cesta 2. 3320 Velenje; pomožna dela v gradbeništvu; do 18. 8. 2006; Prima, Ramiz Ponjavič s.p., Plešivec 76, 3325 Šoštanj; montaža na terenu; do 2. 9. 2006; Sedovnik Ladislav s.p., Lipje 36, 3320 Vele- pomožni delavec, manj zahtevno montira, kablira in priklaplja po elektro dokumentaciji, opravlja manj zahtevna dela pri elektromonta-ži; do 15. 8. 2006; Tajnšek Adiss.p., Podgora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki; kuhar III; do 11. 8. 2006; Terme Dobrna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Monter električnega omrežja monter, montira, kablira in priklaplja po elektro dokumentaciji, opravlja dopolnilna dela pri elektromonta-ži; do 15. 8. 2006; Tajnšek Adis s.p., Podgora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki, Ključavničar krovsko kleparska dela; do 15. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Avtomehanik melianik, vulkanlzer, del. vaviopralmci;do26.8.2006; Vrčkovnik Rudolf - Prevoz potnikov s kombijem, servis avtogum, Florjan 289, 3325 Šoštanj, Keramik keramičarji; do 15.8.2006; Vegrad d.d. Velenje. Stari trg 35. 3320 Velenje, UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica pomožni delavec v skladišču; do 11.8.2006; Viba d.o.o. Petro o Celje Peirovče. Pomožni delavec brušenje odlitkov; do 12. 8. 2006; Musa Mustafa s.p., Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec, Snažilka čistilka; do 10. 8. 2006; Panhygia d.o.o.. Čiščenje in trgovina. Breg pri PolzeU 133, 3313 Polzela. Osnovnošolska izobrazba odnašalec v steklarni, odnašanje steklenih izdelkov vseh blagovnih skupin ročne in polavtomatske predelave steklene talilne peči za luščai lel. niku; do 2006; Adecco h.r., Kadrov-co svetovanje d.o.o., Trdi-Dva idica 9, 1000 Ljublja- moč r I pakirnega 2006; Aero a področju tnih siste-i; do 15. 8. Ekonomski tehnik knjigovodsko kadrovski referent: do 21. 8, 2006; Erico Velenje, Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Gimnazijski maturant stopnik, iskanje morebitnih 7,avarovancev zapremoženj- nja, območje Velenja; do 12. 8. 2006; Generali zavarovalnica d-d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. elektrotehnike za industrijsko eLteh. programer krmilnih naprav v industriji; do 19. 8. 2006; Nakov & Nakov elektro storitve, Peter Nakov s.p., Jenkova cesta 31, 3320 Velenje. Inž. računalništva razvojnik 1 na področju razvoja varnostnih sistemov za omrežja; do 15. 8. 2006; Trendnet d.o.o,, Šlandrova cesta 6, 3320 Velenje. Inž. prometa za cestni pro- vodja tehničnih i Šempeter, Tovarniška 23, 3311 Šempeter v S. oddelku barvanja, lakiranja; do 8. 8. 2006; Novem car interior design d.o.o., Lož-nica pri Žalcu 53, 3310 Ža- ročna in strojna dela na oddelku barvanja lesa; do 8. 8. 2006; Novem car interior de-sign d,0,0.. Ložnica pri Žalcu 53, 3310 Žalec; ročna in strojna dela na oddelku poliranja; do 8.8.2006; Novem car interior design d.o.o., Ložnica pri Žalcu 53, 3310 Žalec. Oblikovalec keramičnih izdelkov retušer II; do 15. 8. 2006; Kili d.o.o, Liboje, Kasaze 34. 3301 Petrovče, Upravljalec lahke gradbene mehanizacije strojnik lahke gradbene mehanizacije; do 15.8.2006; Klcpar-krovec pomoč pri krovsko kleparskih delih; do 8,8,2006; Janko Deželak s.p., Rakovije33, 3314 Braslovče. Elektrikar energetik elektroinštalacijska dela na objektih in napravah; do 8. 8. 2006; Energa d.o.o. Žalec. Gotovlje 62, 3310 Žalec. retušer I, obrezovanje in re-tuširanje zahtevnejših surovih keramičnih izdelkov; do 15. 8.2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče; oblikovalec 1, oblikovanje na avtomatu; do 15. 8,2006; Kili d,0.0. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 15. 8.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; prevoz blaga v mednarodnem prometu, predvsem zahodna Evropa; do 26.8.2006; Lesnika Ljudmila s.p.,Avto-prevozništvo in organizacija prevozov. Breg pri Polzeh 32, 3313 Polzela. Prodajalec prodajalec; do 18. 8. 2006; Metronic - komet d.o.o. Trbovlje, Trg svobode 20, 1420 Trbovlje; prodajalka; do 18, 8. 2006; Metronic - komet d,o.o. Trbovlje, Trg svobode 20, 1420 Trbovlje. Natakar strežba pijače in napitkov; do 9. 8.2006; Igiz d.o.o., Do-briša vas 73a, 3301 Petrovče. Strojni tehnik tehnični zastopnik za prodajo; do 15. 8. 2006; Dolin-šek-S d.o.o., Šempeter, Vrt-na ulica 9. 3311 Šempeter v Savinjski dolini; žgalec, upravlja peči za žganje keramičnih izdelkov - moški; do 15. 8. 2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. ^VODNIK 7.00-20.00 Športno igriSče _ Šentjur __ Ustvarjalne delavnice poatniškiživžav 7.O0-2L00 Kotalkališče Velenje Družabne ^re in glasba 7.0Ü-20.Ü0 Špor ŽeiUjur Otroške družabr patiiniškiživžav 17.00-21,00 Kotalkališče Velenje 17,00-21.00 Kotalkališče Velenje Družabne igre in glasba 20,00 Velenjski grad_ Tinkara Kovač: aQsüCno tiastopala tudi Denis Scher (bas kitara} in Peter De-kleva (akustična kitara) Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 15.8.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Ce- Zdravstveni tehnik Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 45, 3310 Žalec. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 12. 8. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. gradbeništva vodja gradbišča; do 15, 8. 2006; Alea group d.o.o. Ce-Slavni trg 12, 3000 Ce- Velenje d,o,o„ Koroška cesta 64, 3320 Velenje, Univ. dipl. kemik samostojni analitik Vll/1; do 17. 8, 2006; Erico Velenje, Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Univ. dipl. pravnik pravna dela; do 11.8.2006; Vegrad d,d. Velenje, Stari trg 35. 3320 Velenje. Profesor angleščine učitelj angleškega jezika; do 15. 8- 2006; Osnovna šola Livada Velenje, Efenkova cesta 60, 3320 Velenje, Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še d Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko ; priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudÜ po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. N \B1..JEM K SODELOVANJU! PCKliet)eNT&RCd.o.a. Direktor: Srečko Šiot Pudjelieopravljačasupisno-zalažiiiško. radijsko in agencij s ko-tržno dejavnost Naslov; Prešernova 19,3000 Celie, telefon (03) 42 25190, fax: (03) S4 41032, Novi tednik izhaja v.«k torek in petek, cena torkovega izvoda je ISO (€0,631, petkovega pa 300 tolarjev (€1,26] . Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek, Mesečna naročnina je 1,700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40,800 tolarjev (€170,26). Številka Iransakdjskega računa: 06000 NOVI T Odgüwrna uredni' ainejčič. Urednik fotografi II urednik: Franio BoEadi Iniški prelo RADIO Odgovo Telefon (031 49 n kadiu Celje ' agencijske st I in vodia Agencije: Vesna Le-odja: Franček Pungerčič. rabar. Zlatko Bubinac, Petra KlenovSek, Alenka Zapušek, jič. Organiz Propaganda: Vovk Skerl, viKior Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 ITO Fta: (03)54 41 032. (03)S4 4.3 511 Sprejem oglasov po elekt, pošti: agendjatPnt-rc, 24 fi liill Ana Macur iz Podčetrtka, kije izjemno čila, je v 102 Iptu življenj i. Na steni za njo je zanimiv rodovnik IVIacurjevih s stev.ln.....Ll^grafjami. Čila v 102. leto življenja v Obsotelju odmeva 101. rojstni dan Ane Macur iz Prelaskega, ki živi zadnja leta pri hčeri v Podčetrtku. Slavljenka je v 102. letu življenja izjemno čila. "Kar pogovorita se,« je dejala ob mojom obisku njena hči Ana, češ da ne bo motila pogovora za časopis, Slavljenka je tako hitrih misli in tako dobrega spomina, da hčerina pomoč res ni bila potrebna. Povedala je, da so za rojstni dan pripravili družinsko praznovanje, osebne čestitke so se vrstile kar dva dni, saj so prihajali sorodniki, prijatelji, žnpnik, patronažna sestra, predstavnika društva izgnancev... Tako živahno kot za okroglo obletnico, njeno lansko 100-letnico, seveda ni bilo. Takrat je bilo v gasilskem domu v Polju ob Sotli veliko praznovanje, kjer se je zbralo nič manj kot sedemdeset ljudi. »Zdravje ini še vedno kar dobro služi, brez zdravil in pcjzornega zdravnika dr. Božička seveda ne gre,« pripoveduje o preteklem leiu življenja. Ima težave z nizkim pritiskom, včasih tudi potoži, da ima kakšne bolečine. «Gospod župnik mi zato reče, da če ne bi bila toliko stara, me tudi ne bi bolelo.« Tudi tropska vročina letošnjega poletja je ni izmučila, ob popoldnevih niti ni počivala. »Veliko sem morala delati v hudi vročini, na zeinlii,« se spominja nekdanja kmečka gospodinja. N[eno življenje je bilo nasploh težko. Živela je na zahtevni kmetiji, kjer je morala v časih, ko vodovodov še niso imeli, nosili vodo iz doline v brenti. Podobno ]<.ol številne druge takrame kmečke gospodinje. Da o medvojnem, štiriletnem izgnanstvu v Nemčiji ne govorimo. Nacisti so ji vzeli dom m imet]'e ter jo skupaj z možem in s uemi hčerami izselili v tujo deželo, kjer so morali težko delati. «Najprej smo bili obupani, pozneje smo dobili upanje, da bo vojne kmalu konec.« V izgnanstvu se je Ani Macur rodil še četrti ouok, sin Tone, ki ji je zdaj skupaj s hčerjo Ano v veliko pomoč. Po vrnitvi v Prelasko pa ni bilo pravega veselja, saj so našli domačijo porušeno, zato so morali preživeti dve leti pri sosedu. Materi štirih otrok jc danes v veselje tudi pet vnukov in šest prav-nukov, ki so do nje pozorni. Na zidu manjšega bloka v Podčetrtku, kjer slavljenka zdaj živi, je celo uokvirjen zanimiv rodovnik Macurje-vih s številnimi fotografijami vsega slavijenkinega potomstva. Sicer pa ji ni dolgčas. S hčerjo in z dobro sosedo Jožico so veliko skupaj ter se pogovarjajo tako o starih kot novih časih. Takšnih tem seveda ne zmanjka. BRANE JERANKO Zlat dan, s presenečenji obdan Zakonca Jožefa in lx4^£ Biderman z Brodnic sta 18. junija praznouala daU^JOTrtto. čgnav sta si zvestobo obljubUa 1. aprila 1956, sta s ponovno zaobljubo po 50 letih ovrgla star sloves te^iažnro^ dne; >i To je bil dan, poln prijetnih pr^enečerg, za katera so poskrbeli njuoiotrod; Za začetek so ju na njunem . domu na Brodnicali presenetili čisto pravi muzikan-ti, ansambel Dori in duo Pepelnjak, na Selah pod Lisco pa ju je pričakala Še šranga z obloženo mizo sredi (»ste m s transparentom z napisom Dobrodo^: -la, datoporočenca. Po tem ko sta pozdravila vse povabljence. se je izza BezgcR^rkove hiše ^IiSa račnica mladih muzikantov. za njimi pa ... konjska Tiprega z okrašenim zapravljivHcom v spomin na sWe čaise! Ta ju je popeljala do cerkve na Razborju, kjer sta, obdana s toplino in spoštovanjem, potrdila svojo ljubezen. Pri popoldanskem slavju sta ju ob spremlja-.vi prijetnih glasov šmikla\^kih pevcev presenetila še •Mki župan in matičar. ~ v Zlatoporočencema njuni otroci, trije vnuki in prav-nucka želiio čim več tako srečnih dni, kakršen je bil na dan riate poroke. In da bi ju spremljal mir in zdravje. Ljubezen na kolesu čeprav sta doma iz sosednjih vasi, se Darja Kokot z Vrha in Domen Kokot iz Senovice pri Šmarju nista poznala. Pred petimi leti sta se srečala na zabavi pri skupnem prijatelju in takrat se je začela pisati zanimiva zgodba ljubezni, ki sta jo s poroko okronala v soboto, 1. julija. Pomladni večeri so postajah iz dneva v dan bolj zanimivi, ko sta s prijatelji, kasneje pa večkrat sama, kolesarila po okohci njunih krajev. Skupaj z naravo, ki se je prebujala, je vzklila tudi njuna ljubezen. Na začetku sta jo zaradi študija vzdrževala na daljavo, se počasi spoznavala, kasneje pa vedno več časa preživljala skupaj. Lani. na obletnico njune Ijiibcz-ni, je Domen med kolesarjenjem po njunih poteh presenetil Darjo z zaročnim prstanom na istem kraju, kjer ji je pred leti izpovedal ljubezen, Tako so se začele priprave na poroko, ki je bila zanju najlepši dan v življenju. Nevesto so večer pred poroko presenetili pevci in se poslovili od njenega samskega stanu. Ženin, ki je zadnji večer prespal doma, se je na dan poroke v spremstvu svalov odpravil po nevesto. Tu pa ga je čakalo presenečenje. Najprej ga je pričakal gospodar, ki je pred liišniiTiivrati»klepa] koso«. Na- to je najprej namesto neveste dobil staro gospo, kasneje noseče dekle in na koncu še mlado gospodično. Ker ni bil z fiobeno zadovoljen in je pravilno odgovoril na zastavljeno vprašanje, se je na pragu končno prikazala prava nevesta. Nevestine neporočene prijateljice in sorodnice so jima pot, po kateri sta odšla k obredu, potrosile s cvetovi vrtnic. Svatje so postavili »špalir«, da bo njuna zveza trdna in cvetoča. Na matičnem uradu v Šmarju ju je poročil ženinov sosed. Poročni obred se je nadaljeval v cerkvi Marije Vne-bovzete v Šmarju pri Jelšah, kjer sta pred oltar ob poročni koračnici stopila v spremstvu ženino-vc mame in nevestinega očeta ter dveh družic, ki sta nosili prstane in cvetje. Slovesnost se je nadaljevala v hotelu Zonta v Šentjurju, kjer je ženm s sabljo odprl pe-nino, kar je bil znak za začetek zabave. Tam so se vrstila presenečenja do zgodnjih jutranjih ur z glasbo odličnega tria Tim. Mlada mož in žena sta bila na svoj sanjski dan sproščena in iz oči je sijala le ljubezen, ki sta jo delila s sorodniki in prijatelji. Dom sta si uredila pri Daiji, nepozabne medene tedne pa preživela v Makarski. MK ;a sta so do cerkve popeljala ' da tudi vašo poroka aU visok» obletni«) poroke zabeležimo na straneÄ Novt^ tednöca, ßas pokličite (4225-I64J a«nam pišite (Novitednik. Prešernova 19,30a0CeI|e>.