286. številka._Ljobljana, v četrtek 15. decembra._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
i"Nl» dan isimSi nedelj« in praanike, ter velja po poftti prejeman aa avstro-ogerske dežele sa vee leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., sa «etrt leta 4 gld., sa jedon
•esec i gld. 40 ki. — Za Ljubljano brea polivanja na dom aa vee leto 18 gld., ca fletrt leta 8 gld. 80 kr., ea jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10t.kr,
na mesec, po 80 kr. sa četrt leta. — Za tuj* dež p le toliko vefl, kolikor poltnina snaia. . Za*osnanMa platoje se od oatiristopne petit-vrate po rt kr., će se otnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ae se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je na Kongresnem trgu it. 12. Opravnistvn caj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oananila, t.j. vse administrativne stvari.
V Ij|u Iti Jani, 15. decembra.
V „Slovenci" se z znano ošabnostjo šalijo z našega lista, češ, da smo, pišoč o državnozborskem glasovanji glede dispozicijskega fonda, postali nedosledni in da smo že tako daleč zagazili, da so nam sedaj kanonik K lun in dragi državni poslanci, ki ž njim prisegajo na bedarije nRimskega Katolika", vzor pravih slovenskih politikov.
Mi se mladim duhovnikom, ki imajo sedaj Ljubljanskega „Slovenca" v svojih rokah, nasproti opravičevati nočemo, ker dobro vemo, da ti gospodje ne morejo umeti, kako je mogoče, da bi bil slo-vensk dnevnik neodvisen na zgoraj in spodaj ! Ti ljudje bi z jezikom lizali proti vsakemu trnu, samo da bi jim namignila tista znana roka, ki Bedaj ogenj sovraštva in prepira neti po naši kronovini! Naš list pa je, hvala Bogu, še vedno neodvisen, in kadar je treba, neodvisen na zgoraj in spodaj. Nikdar ni bil podložen slovenskim državnim poslancem in tudi v prihodnje ne bode. Pametni slovenski državni poslanci — kolikor jih je — kaj tacega niti ne zahtevajo. Svobodo svojega mnenja si bode naš list vedno ohranil in to tudi nasproti našim državnim poslancem. Grajal jih je, in jih še bode, kadar se bode nam videlo, da so prepopustljivi, ali pa še celo preboječi. Ravno sedaj imajo slovenski poslanci priliko izkazati se, ko morajo priti v razgovor prežalostne razmere naših koroških bratov ! Te zadeve so take, da nad njimi nikakor ne smejo zaspati naši državni poslanci. Do vrha je priki-pela krivica, in odpravila se ne bode, če se sprožiti dve interpelaciji, na koji grof Taaffe morda ne bode odgovoril, kakor na primer grof Schou-bom še do sedaj ni odgovoril na isto interpelacijo radi znanih, kričečih jezikovnih razmer, vladajočih dandanes pri našem deželnem sodišču v Ljubljani.
Mi hočemo od slučaja do slučaja presojati delovanje ne samo naših državnih poslancev, temveč sploh vseh naši krvi sorodnih poslancev. Da bi v načelnem nasprotstvu stali s slovenskimi poslanci — kolikor je pametnih glav mej njimi —
LISTEK.
Kristus v gostih pri kmetu.
(PoveBt N. S. Leskova; poslovenil T.) (Daljo in konec.)
Približalo se ju Rojstvo Kristovu. Zima je bila ljuta. Timotej pride k meni Sveti veter in reče:
.Ljubi brat, jutri dočakam Gospoda!"
Takim besedam nisem odgovarjal že davno ne, le vprašal sem ga:
„Kako uverjenje imaš o tem?"
„Toliko, da sem sedaj odmolil: ,oj pridi, Gospod!4, kar se mi strese vsa duša v meni in v njej zatrobi prav s trobo: ,oj pridem kmalu 1' Jutri je Njegovo sveto Rojstvu — me li ue poBeti Ou ta dan? Pridi k meni z vsemi sorodniki, moja duša trepeče s strahom."
Jaz mu rečem :
„TimoSa, ti veš, da jaz ne morem soditi o tem in ne pričakujem videti Gospoda, ker sem grešen človek, — no, ti si naš, — mi pridemo k tebi. Ako pa pričakuješ istinitu tako velikega gosta, ne vabi svojih prijateljev, pripravi Njemu prijetno tovarištvo.
„Umeiu," odgovarja, „tu<li pošljem takoj svoje poale in sina svojega, da obhodijo sela in zvabijo
k temu ne čutimo potrebe in sosebno sedaj ne, ko se zlivajo motni valovi prvega katoliškega shoda po vsem Slovenskem, in ko čutimo živo potrebo, da se zjedini vse slovensko razumništvo — in to v prvi vrsti v ti vojvodini — v odpor proti radikalstvu „Rimskega Katolika". V teh časih bila bi velika napaka, če bi zagazili v krivico, da bi na svojih državnih poslancih ne hvalili, kar je hvale vrednega. Posebno pa jih bodemo hvalili takrat, če nam bodo v koroških zadevah pokazali nekaj tiste energije in recimo brez ovinkov, nekaj tiste brezobzirnosti, s kojo se posebno Mladočehi velikokrat odlikujejo. Nasprotno se pa tudi od nas zahtevati ne more, da bi časih ne zapisali kake besedice proti Mladočehom. Prepametna politična stranka smo, da bi kaj druzega za se zahtevali ter se hoteli opasati z mečem politične nezmotljivosti.
V tem oziru gojimo pred vsem željo, da naj slovanski poslanci kolikor mogoče skupno in jedino delujejo v parlamentu. Ta jedinost tiči dandanes še visoko v oblakih, ali naše mnenje je bilo nekdaj in je danes še, da so vsi slovanski poslanci zavezani delovati ter se jedni druge podpirati v to, da bi končno Slovani vender-le zbrali se v mogočno in odločujočo skupino v naši državni zbornici. Jednega nasprotnika imamo vsi, in prvi namen je, k zemlji podreti tega nasprotnika!
Z veseljem smo zadnje čase opažali, kako so tičali levičarji v tesni ulici, v kojo so bili zagazili. Tam so tičali in mi smo iih radi gledali v tisti ozki luknji! Po našem mnenji slovenski narod nima hujšega nasprotnika, nego je strupena nemška levica. Ta židovska stranka ne vživa mej nami najmanjših simpatij, in naravno je, da nismo imeli niti trohice usmiljenja ž njo, ko je s svojim ministrom grofom Kuenburgom trepetala v pasti, v kojo se je bila ujela. Z dalje smo opažali tragi-komedijo v parlamentu in na nas napravljala je diskusija o dispo-zicijskem fondu jedino ta utis, da se tu ne gre za druzega, nego za to, kako bi se ogla-dila levičarjem steza, da bi mogli zopet do zraka.
vse pregnance, kateri so v potrebi in bedi. Ako javi Gospod čudovito milost in me poseti, našel bode vse po zapovedi.
Meni ni ugajala niti ta beseda njegova.
„Timotej," rečem mu, „kdo more urediti vse po zapovedi? Prvega ne umeš, drugo pozabiš, tretjega ne moreš izpolniti. Sicer pa, ako vse tako silno „trubi" v duši tvoji, bodi tako, kakor se ti kaže. Ako Gospod pride, izpopolnil bode vse, kar bode pogrešal, in ako ti pozabiš, česar Mu treba, privedel bode sam, kar bi nedostajalo.
Sveti dan prišla je k njemu vsa naša družina, malo pozno že, kakor hudiju ubičajnu povabljenci k obedu. Vabil je tako, da bode čakal vseh. Velike sobe njegove so se napolnile z raznimi našimi pregnanci sibirskimi. — Možaki in Žene in otroci, VBakega stanu in iz raznih krajev, — Rusi in Poljaki in čuhonske vere. Timotej je zbral vse bedne poBeljence, kateri si Še niso uredili svojega gospo darstva po svojem prihodu. Mize so bile velike, pogrnjene s prti in vsem, česar treba. Služabniki letajo in razstavljajo kvas in čaše in piroge. Na dvoru se je že mračilo, a pričakovati ni bilo nikogar več: vsi posli so se vrnili domov, a gusti niso mogli od nikoder več priti, ker je medlo tako, kakor bi bil sudnji dan.
Ne oziraje se na principe in načela, ki z di-spozicijskim fondom ničesar opraviti niso imela, menili smo pri tacih razmerah, da so naši državni poslanci v tem slučaji pravo zadeli, da so glasovali za vlado, in občutek smo imeli, da bi čvrsti Mladočehi ne bili zatajili svoje preteklosti, če bi se v takih slučajih ne udeležili v takem številu glasovanja, da bi zamogla potem levica dospeti do hrupne premage. Samo to nadejo za bodočnost in ničesar druzega nismo hoteli izraziti v svojem zadnjem članku, in to svoje mnenje mogli smo tem lažje izraziti, ker se je — kakor je notorično —i tudi mej Mladočehi samimi izražalo. Pri dotičnem glasovanji nismo se ozirali na vlado, ki glasovanja za zaupanje itak ni smatrala, temveč ozirali smo se jedino le na nemško levico, koji bi bili iz srca privoščili, da bi bila že pri tisti priliki sijajno propadla.
V zlo pa se nam take želje ne smejo šteti, ker gre sedaj za to, da se k zemlji podere ravno tista levica, koji 8e je malo mesecev poprej naša kronovina kakor nekaka koncesija obetala.
Ni pri ti, niti pri drugi priliki se pa nismo hoteli spuščati v lastne zadeve Mladočehov, o kojih soditi so sami poklicani. Najsimpatičnejša slovanska stranka so nam in lepše dobe bi ne mogli doživeti, nego bi bila ona, v koji bi se razmere tako zasukale, da bi Mladočehi in vsi slovenski in slovanski državni poslanci združeno mogli delovati proti — združeni nemški levici, ki je najgladnejši sovrag našega slovenskega naroda.
Politični razpleti.
Not*rjtuje 49«*£t^le.
V Ljubljani, 15. decembra. Državni zbor. Danes ima državni zbor zadnjo sejo pred božičnimi prazniki.   Dnevni red tej seji je zelo obsežen, ker je  poleg  budgetnega  provizorija rešiti še nekatere  druge važue predloge.   Po božičnih praz-
Ali le ni in ga ni gosta, — kateri bi bil najdražji izmej v«eh.
Že je trebalo nnžgati luči in sesti za mizo, ker postalo je kar temno, a mi vsi čakamo v temi ob jedinem malem svitu od svetilke pred podobami.
Timotej je hodil in sedel in bil vidno v težki vznemirjenosti. Vse njegovo upanje je šlo po vodi, — sedaj je bilo že očituo, da ne bode „velikega gosta".
Prošla je še minuta, iu Timotej vzdihne, pogleda na me tužno in reče:
„No, brat mili, jaz vidim, da, ali ugaja Gospodu pustiti me v zasmeb, ali pa imaš ti prav, da nisem uuiel zbrati vseh, katerih treba za Njegov vzprejem Bodi o vsem volja Božja, molimo in sedimo za mizo.
Rečem mu :
„Začni moliti !"
Ou jame glusno moliti pred podobo: „Oče nsš, kateri si v nebesih/ in potem: .Kristus se rodi, slavite, Kristus iz nebes, pripravite se, Kristus na zemlji . .
Jedva izgovori te besede, kar udari nenadoma nekaj zunaj na steno, da se je vse streslo, a hipoma prošumi šum po širokem domu in nakrat se odprejo vrata v sobo sama.
Vsi ljudje, kolikor jih je bilo tu, popadali ao v nepopisnem stranu v kot, a le najsmeleji upali
ni k ih se anide državni zbor zopet dne 8. januvarja. Gospodska zbornica ima v sredo zadajo sejo pred Božičem, da reši nekatere nujne predloge. O božičnih počitnicah dognala in končala se bodo pogajanja vlade s češkimi veleposestniki glede češkega ministra-rojaka in tudi imenovanje se bo najbrž v tej dobi zvršilo, tako da bo vlada po Božiču mogla že predstaviti novega ministra. — Tudi govorice o imenovanji grofa Wurmbranda se vzdržujejo navzlic energičnemu dementiraniu levičarjev.
Jezikovno vprašanje.
Pri razpravi o proračunu pravosodnega mini-sterstva unela se je v budgetuem odseku živahna debata o jezikovnem vprašanju. Češki veleposestnik grof Palfiv interpeliral je pravosodnega ministra grofa Schonborna, na katero stališče se je postavil glede* ustauovitve okrožnih sodišč v Slanem in v Trutu ovu, ker je nova sodišča UBtanovljati te s privoljenjem dež. zbora, katerega privoljenja pa vlada Se ni prosila. Minister grof Schonborn odgovoril je tako zavito, da iz njegovih besed ni moči ničesar ukrepati. Rekel je le, da je vlada bila vezana postaviti dotične številke v proračun, da je pripravljena na slučaj deželno zborskega privoljenja. Ta nejasni odgovor je prouzroči 1, da je poBl dr. lini I w i c h vprašal ministra in zahteval točnega in nedvoumnega odgovora: ali misli vlada ustanoviti imenovani okrožni sodišči tudi v slučaji, ko bi deželni zbor češki sploh ne dal ni kakega odgovora na vladno zahtevunje ali pa negativen odgovor. Minister grof Schonborn izjavil je na to, da mu na to vprašanje sedaj še ni mogoče precizno odgovoriti. Posl. dr. Herold je izjavil, da v principu nima uiladočeška stranka nič zoper to, če se ustanovljajo na Češkem nova sodišča, kar je dr. Hallvvicb z zadoščenjem vzel na zoanje. Grof P i ninski je izrekel nasvet, naj se jezikovno vprašanje reši posebnim zakonom, a ker ga nt izrecno stavil, ni vlada ničesar odgovorila. — Tudi vprašanje, ali naj se beležijo v zapisnik nenemški govori, prišlo je v posvetovanje. Poslanec Meznik je namreč poročal o resoluciji posl. grofa Kounica o tej stvari in se v principu izrekel zanj, a zbornični predsednik dr. Smol ka uprl se je temu nasvetu tako odločno, da je bilo spoznati, kako žive so njegove antipatije zoper češke poslance. Stari gospod je tudi telesno že precej onemogel, tako da bi bilo pač najbolje, ako se umakne. Posl. Steinrvenderje nasvetoval, naj ae preko Kouničeve resolucije prestopi na dnevni red, a odsek ni vzprejel tega predloga, ampak odkazal resoluciio opravilnemu odseku, da o njej poroča zbornici.
Češke razmere.
Deželni šolski svet in sicer češki oddelek, bavil se je v zadnji seji z ukrepom nemškega odseka o ustanovitvi nemških meščanskih šol v popolnoma čeških mesti h Plznu in Vinohradi. Štirje člani dež. Šolskega sveta protestovali so zoper ta ukrep, češ, da spada ustanavljenje minoritetnih šol v plenum zbornice, in da se dotična določba tiče samo ljudskih šol, ne pa meščanska. Dež. Šolskega sveta češki oddelek odobril je na to ukrep nemškega oddelka, a zastopnika dež. odbora in Praške občine oglasila sta minoritetni predlog, kar bo v deželnem zboru brez dvoma prouzročilo zanimivo debato. — Dež zbor češki sešel se bode koj po Božiču, najbrž dne 27. t. m., a le za nekoliko sej. — Kakor naznanjajo „Nar. Liaty", obljubili so Čehi v Nove ■ Jičinu, da bodo pri nadomestni državnozbor-ski v o 1 i t v i namestu posl. Nedelle glasovali za klerikalnega kandidata grofa Stollberga, ker se ie ta zavezal v vseli narodnih vprašanjih podpirati Cehe.
so si gledati k vratom. Mej vrati na pragu pa je stal star, prestar starček, ves v slabih capah, trese se, in, da bi bo ne zgrudil, drži se z obema rokama za nadjiražj , izza njega pa, iz veže, kjer je bilo temno, sveti ueopisna rdečkasta svetloba, nad ramenom starčkovim pa plava v sobo kakor sneg bela roka, a v njej podolgasta, glinasta goreča svetilnica, tako, kakor je pisano v govoru Nikodemovem . . . veter bobni z viharjem, a ognja ne ugasi ... In ta ogenj sveti starcu v obličje in na roko, na roki se vidi zarasla stara zareza, — od mraza pa je bil ves bel.
Uvidevši ga, zakliče Timotej:
„Gospod, vidim in vaprejemljem ga v Tvojem imenu, a Ti sam ne hodi k meni: jaz sem hudoben in grešen človek." Po teh besedah priklone se z obličjem do tal. In ž njim padel sem na zemljo tudi jaz radosti, da ga je prosunilo sedaj s krščansko pokornostjo in zaklical sem glasno vsem:
.Kristus je mej nami I"
ln vsi bo odgovorili:
„Ameu," to se pravi „res je".
*
Tu so prinesli luč, — jaz in Timotej se vzdig ueva s tal,  a že  ni videti več bele roke, — ostal je jedino le starček.
Timotej vstane, prime ga za obe roki ter ga posadi na prvo mesto.   I u kdo je bil ta starček,
Valed tega kompromisa je izvolitev grofa Stollberga zagotovljena.
Viiaiaje države.
Francoska kriza. Finančni minister Rouvier, izredno spreten državnik, je moral odstopiti, ker je kompromitiran v panamski aferi. Opravičeval se je sicer pred zbornico, a nihče ni verjel njegovim trditvam. Na Ruuvierovo mesto je stopil Tir ar d, a tudi ta ne bo mogel pomagati, kajti valovi javne razburjenosti pluskajo s tako silo ob korumpirani parlament, da se jim ni moči ustavljati. Celo predsednik republike Garnot misli odstopiti, kajti če pade sedanja vlada, potem je le Con stana sposoben ustvariti novo ministerstvo, drug nihče. Coustans in Carnot pa sta si tako velika nasprotnika, da se bo moral Garnot umakniti, predno bi Constans nastopil vlado. Pač žalostne razmere za tako odlično, veliko in mogočno državo!
Nemški državni zbor. Generalna debata o vojaški predlogi še ni končana. Doslej izrekli so se skoro vsi zastopniki posamnih strank odločno zoper vladno namero. Zlasti znamenita sta bila govora vodje narodnih liberalcev Beningsena in socijalistov Bebela. Beni ng sen je povdarjal, da troški ne bodo znašali 56, ampak nad 70 milijonov mark ua leto, da take svote ne more dovoliti nobena stranka, pač pa zahtevajo vse stranke, da se zakonito določi dveletno službovanje. Izrekel je, da je stranka njegova voljna, dovoliti vladi, kar res potrebuje, a ničesar več. Vse predloge ne more dovoliti noben državni zbor, vlada naj torej skuša porazumeti se s poslanci. — Bebel je izpovedal, da zmatra aneksijo Atzacije in Lotaringije za pravo nesrečo in za uzrok velikih vojaških bremen. Upiral se je sploh sedanji vojaški organizaciji in posebe novi predlogi ter rekel, da gleda narod s strahom v bodočnost, ne ker se boji vojne, ampak gospodarskega propada. — Odgovarjal je Gaprivi, a splošno se sodi, da bo vlada razpustila državni zbor, ker večine za vojaško predlogo nikakor ni dobiti.
Dopisi.
Z Vrhnike, 13. decembra. [Izv. dop] (Veselica ženske podružnice sv. Cirila in Metoda.) Vsled ustanovitve ženske podružnice sv. Cirila in Metoda za naš trg in okolico, ki se je, kakor je bilo že poročano, vršila pred nekoliko tedni, začelo se je v našem prijetnem trgu nekako veselo gibanje v svrhu, da bo priredi v korist vrle naše šolske družbe veselica. In res se je marljivemu odburu posrečilo pridobiti za sodelovanje požrtvovalne moči obojega spola, katere se že pridno vadijo in pripravljajo potrebno, da sa veselica, katera je določena na dan 17. t. m., tudi kolikor toliko sijajno in uspešno obnese. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, podružnični odbor z vsemi močmi dejanski podpirati. Povoljni uspeh veselice odvisen je od mnogobrojne udeležitve od strani naših sosedov, vrlih Ljubljančanov, Logača-nov in Borovničanov, katere tudi upamo na dan veselico v večjem številu pozdraviti. V prihodnjih dneh razposlala se bodo vabila in srčno veselilo nas bode, ako se domoljubno občinstvo prijazno odzove, tir skrbnemu odboru s svojim pohodom trud poplača.
morda uganete vi sami, — to je bil sovražnik Timotejev, — striic, kateri mu je provzročil vso bedo. V kratkih besedah je povedal, da je ob vse, ob družino in imetje, da že davno išče svojega vnuka, da bi ga prosil odpuščanja. Hrepenel je po tem in bal se gueva Timotejevega, a v tem meteži zaguzil je s poti in zmrzuje čakal le še smrti.
„No, tiakrat," pravi, „obsijal me je neki ne-poznanec in rekel: ,idi, ogrej sena Mojem mestu in jej iz Moje posode/ prijel me je za obe roki in — tu sem, sam ne znam od kod."
In Timotej je odgovoril:
„Strijc, jaz pozuam tvojega spremljevalca: to je Gospod, kateri pravi: „ Ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti, ako je žejen, daj mu piti." Sedi pri meni na prvem mestu, jej in pij v slavo Njemu, in bodi v mojem domu svobodno do konca živenja."
Od Lega časa ostal je starček res pri Timoteji in umirajo ga je blagoslovil, Timotej pa je postal v svojem srcu miren za vselej.
Tako se je naučil kmet napraviti v srci svojem jasli za rojenega Krista na zemlji, ln tudi vsako srce more biti takimi jaslicami, ako spolnjuje zapoved : Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kateri vas žalijo." Kristus pride v to srce, kakor v okrašeno sobo in si napravi tam bivališče.
„Oj, pridi, Gospod, oj, pridi kmalu!"
Pri tej priliki naj nam bode dovoljeno, narodnim damam izreči prisrčno zahvalo za ustanovitev ženske podružnice. Ob jednem pristavili bi Željo, da naj krepko in vstrajno nadaljujejo pričeto delo, ne zmeneč se as negalantno in smešno napadanje nekega osamljenega, sicer pa dobro snanega »Armenskega*.
de jedenkrat na veselo svidenje pri prvi veselici Vrhniške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda!
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V LJubljani, 13. decembra.
(DaUe.)
Obč. svet. Prose nc pravi, daje z veseljem pozdravil naučne uprave ukrep, sezidati novo gimnazijalno poslopje, zato se mu z<le besede podžupana Pe-tričiča preostre. Novo poslopje bode gotovo v korist šolski mladini in tako podjetje treba je kolikor moči podpirati. Nasvetuje se del Jalenovega posestva, veuder ne kaže ponujati učni upravi ta svet, kajti tam je nakopičeno že dosti šol in s« lahno imenuje to predmestje že šolsko predmestje, ki pa ima po plinovi tovarni okužen zrak. Bolje bi bilo začeti doguvarjanje s posestnikom Caukerjeve hiše na prostoru starih Igriških ulic. Ta svet naj bi se prepustil učni upravi za zgradbo novega gimnazijalnega poslopja v last proti temu, da učna uprava da mestu v porabo licejaluo poslopje. Za vladu nima licejalno poslopje velike vrednosti, za mesto pa.
Obč. svet. Ivan Hribar izjavi, da mora še bolj kot podžupan Petri čič ožigosati postopanje vlade napram mestni občini Ljubljanski, kajti vlada zahteva, aku hoče za svoje namene kaj zidati v mestu, vse stavbene prostore le zastonj. To je vse drugo postopanje, kakor ga vlada prakticira v Gradcu ali Mariboru, denarno dosti bolj petičnih mestih kot Ljubljana. Vender, pravi govornik Hribar, da bode glasoval za odsekove predloge in to s tega ozira, da slovenska učeča se deca že pride v boljše učilne prostore, drugi razlog pa mu je ta, da se podpirajo po novi gradnji naši obrtniki in da se mesto lepša. Zatorej naj se odstopi, kakor to združeni odseki predlagajo, stavbeni prostor, če kateri učni upravi ugaja, za stavbo gimnazijalnega poslopja brezplačno. Obe gimnaziji pa nikakor ne gre nastaniti v jednem in istem poslopju in kam bi bilo namestiti licejalno biblioteko? Naučni minister je odposlanstvu mesta Ljubljanskega rekel, da nikakor ne bi mogel pritrditi, da se zida poslopje, kjer bi bili obe gimnaziji Ljubljanski vkupe nastanjeni, ker se mu to iz ući Inih uzrokov nikakor ne vidi primerno. Kar se tiče predloga obč. svet. Prosenca, da bi se ponudilo Cenkerjevo posestvo, mora se govornik temu odločno protiviti. V prvo bilo bi isto posestvo šele kupiti, sedaj se pa še ne ve, ali se dobi za primerno ceno, dočim so druga stavb šča mestu na razpolaganje. Gosp. Prosenc želi, uaj učna uprava, prepusti mestu licejalno poslopje; kam pa 88 naj namesti potem licejalna biblioteka? To bi bila jako sitna pogodba; mesto moralo bi le vzdrževati licejalno poslopje, koristi pa bi bile za isto tako rečeno neznatne. Predlogu obč. svet. dr. viteza Bleivreisa govornik pritrdi. Težko je res z ozirom na ne žalostne a vender tesne denarne razmere našega mesta glasovati za brezplačni odstop stavbišča za gradnjo gimnazije, a storil bode tako, ker upa, da bode vlada današnji sklep občinskega sveta tudi uvaževala, ku pride ravno sedaj pereče vprašanje prodaje vojaškega oskrbovališča in vojaške bolnice do končne rešitve in v tem slučaju stavila primerne, izvrši|ive zahteve. Ako občinski zastop vladi v vsakem slučaji ugodi, kadar za njene koristi kaj zahteva, potem je pač pričakovati iu to opravičeno, da tudi vlada kaj stori za razvitek našega stolnega mesta in to stori prav lahko, ako nam vojaško oskrbo val išče in vojaško bolnico na Dunajski e h s t i za dobro ceno, katera se ji je ponudila, proda.  (Dobro! Dibro!)
Obč. svet. vitez Zitterer opozarja na jako žalostno stauje prostorov, v katerih je nastanjena licejalna knjižnica v dosedanjih prostorih gimnazijalnega poslopja. Prostori bo vlažni in tam nakopičene knjige in spisi — neprecenljive vreduosti — so tako rekoč izročeni propadu v najbližjem času, ker manjka potrebu h prostorov. V žalostnem stanu je bralna soba licejalne biblioteke, ki nikakor ne zadošča niti za dijake, kaj Šele za druge izobražene ljudi. Na to naj bi se učno ministerstvo o priliki, ko mu odgovarja magistrat na dopis zaradi prostora za gradnjo, tudi opozorilo, da skrbi, da se vender jedenkrat premesti licejalna biblioteka v druge, pripravnejše prostore, morda v novo poslopje gimnazije, katero boče zidati učna uprava.
Obč. svet. S ve tek pravi, da se postavlja na praktično stališče in zatorej pritrjuje predlogom združenih odsekov, da se to brezplačno ponudi vladi, kar se že ima; s tem nebo mesto tako oškodovano, kakor če bi šele novo Btavbišče kupovalo.
Vzprejme se konec debate, na kar še opomni podžupan Petričić, da niso mestne finančne razmere take, da bi pri stavbah bilo mOči podpirati vlado. Zemljišča pa bode mesto samo potrebovalo, ker svoj čas bodo zidalo višjo dekliško šolo. Vlada bode zidala novo gimnazijalno poslopje, če dobi stavbišče brezplačno ali ne, ker je zidati mora.
bori do
Obč. čvet. Kune izjavi, da predlog g. P rose n c a ni niti pomisleka vreden, a to ne izvira iz animozitete, da ga je on stavil. Ako se vzprejme Prosenčev predlog, bi bo vsa stvar zavlekla, to pa nikakor ni v interesu obrtništva, katero dela potre buje; torej bode glasoval za predloge zJruŽeuih odsekov.
Pri glasovanji se v z prej m o združenih odsekov predlogi, isto tako resotuciia obČinszega svetnika dr. vitez B1eiweis-TrsteniŠkega, dočim se prej odklonita nasveta podžupana V. Petričića in obč. svet. Prosenea. Pri glasovanji zaradi prostorov naglasa obč. svet. Hribar, da je mesto zaradi prostora pri Knafdlnovi ulici se za nekaj časa vezano, ker je je obljubilo telovadnemu društvu „Sokolu" v Ljubljani. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Župan v Še nt Joštu in § 19. tiskovnega zakona.) Dne 15. oktobra 1892. priobčili smo Članek z napisom „udanostne izjave". Pisali smo o teh izjavah med drugim tako-le: „Ta stvar je vredna pomisleka. Do sedaj korakajo na čelu takim proteatujočim občinam Smledniska, Želi-meljska, Št. Joška, Št. Jurska, Sorska in Poljanska občina in menda še nekaj druzih manjših. Vsa čast vrlim kmetovalcem, sedečim v zastopih teh občin, a mi po vsej pravici dvomimo, da bi tem možem njih obilni poljedelski opravki dopuščali toliko časa, da bi bili zamogli pazno spremljati tok naše domače politike. Do Št. Jošta in Sorice menda, izvzemši farovžev in šol, nista prodrla niti „Slovenec" niti „Slovenski Narod" in vrh tega tamošnjim domačinom vsakdanje skrbi in slaba letina izvestno ne pripuščajo, da bi se globlje utopili v analizo katoliškega shoda resolucij. Izpostavljeni so tedaj v tem pogledu kolikor toliko informaciji od strani predlagatelja take udanostne izjave in da je ta informacija navadno jako netočna in pristranska, to svedoči nam vsebina teh izjav." Kakor je videti, zapisane so v teb besedah farno naše misli, gole naše refleksije, o kakem dejanskem prigodku se ne govori. Ne bili bi verovali, da bi komu prišlo na misel na podlagi § 19. popravljati zgorajšnja naša premišljevanja. Ali gospod Janez Dolinar, župan v Šent Joštu nad Vrhniko, je v tem oziru prekosil vse juriste ter nam dne 12. grudna t. 1. doposlal popravek, ki prej kot ne ni vzrasel na zelniku njegovih muŽgan iu ki v nekaterih oddelkih tako-le slove: „res je tudi, da tukajšnji preč. g. župnik omenjene „Udanostne izjave" ni ▼idil popred kot tiskano v predalih „Slovenca". Ni res, da bi se nič ne zanimali za analizo katoliškega shoda resolucij. Res pa je, da se je več Šeutjoškib mož udeležilo „katoliškega shoda; ter da pri obilnih poljedelskih opravkih pazno spremljamo tok domače politike" Torej v Št. Joštu nad Vrhniko se zanimajo za aualizo katoliškega shoda resolucij iu pazno spremljajo tok domače politike! Sedaj pa že vidimo, da se bode morala 11. šola z Vrhnike k sv. Joštu prenesti. V drugem pa naj župan Janez v vednost vzeti blagovoli, da popravka ne vzprejmemo!
— (Res poBtalicae.) „Sloveočevi" članki, priobčeni pod tem zaglavjem, stekli so si laskavo priznanje Graške „Tagespošte", katera jih vestno ekscerpira, brezdvomuo v namen, da bi izvedeli zanje tudi tisti krogi, kateri sicer ne čitajo „Slovenca". Čestitamo „Slovencu" na tem soglašanji z razupito „Tagespošto" ; mi je zmatramo novim dokazom za opravičenost našega stališča v tej stvari, zakaj tam, kjer stoji „Tagespošta" ne more stati pošten slovenski list. — Similis sunili gaudet.
— (Deželno gledališče v Ljubljani.) Danes v četrtek 15. decembra je koncert „ Glasbene Matice". Začetek točno ob 8. uri. — Prihodnja slovenska predstava bode v nedeljo, dne 18. t. m.
— (Duhovske spremembe vLjubljan-ski škofiji.) Premeščeni so: g. K Tekste r, kapelau iz Studenca za kurata v Podvelb pri Vipavi; kapelani: g. J. Wruss iz Tržiča v Studenec, gosp. A. Antončič iz Dovjega v Tržič in g. M. Ker in iz Fare pri Kostelu v Črnomelj.
— (Vreme.) Ledena skorja, ki se je bila otajala vsled južnega vremena poslednjih dnij in vodeni mehki sneg, ki je zapadel, zmrznila sta danes ponoči, tako, da je opasno hoditi po polzkih ulicah. Mestni magistrat dal je pota, kar jih je v njegovem področji, po.mti z drobnim peskom. Nadejati se je, da se bode ostro pazilo na to, da tudi
hišni gospodarji store svojo dolžnost in da se bodo brezozirno kaznovali taki, ki tega ne bi storili.
— (Iz narodnih društev) Šišenska Čitalnica ima svoj redni občni zbor dne 26. decembra (sv. Štefana dan) ob 2. uri popolndne v društveni sobi z običajnim vsporedom. Po občnem zboru bode skupni shod v gostilni k „Matjanu" v Zgor. Šiško, kjer se bode konstituiral odbor podružuice „sv. Cirila in Metoda" — Telovadno društvo „Celjski Sokol" ima v soboto, dne" 17. decembra t. I. ob 8. uri zvečer letošnje občno zborovanje. Dnevni red običajni. Ker se bode razgo-varjalo gotovo o sokolski maškeradi in o večjih izletih v I. 1893, se vabijo vsi izvršujoči iu podpirajoči člani, da se mnogoštevilno ndeleže. — Drugi „jour-fixe" Slov. čitalnice v Trstu, ki se je dvakrat odložil (zaradi koncerta Oodrička itd.) bode gotovo v soboto dne 17. t. ra. Mej drugimi točkami (petjem in Bviranjem na citre) predaval bode g. prof. dr. Glaser o Simonu Gregorčiču Brez dvoma bode ta zabavni večer  prav  dobro obiskan.
— (Zdravstveno stanje na Dolenjskem.) V raznih vaseh Metliškega okraja zbolelo je posledaji čas 22 otrok za Skarlatieo in davico, izmej katerih so trije umrli. V črnomaljskem okraji pa je zbolelo v Dobravi 23 osob za legarjem, umrle so 3 osobe, ozdravele 4
— (Iz življenja „u z ornega" šolskega ravnatelja.) Is Celja piše se uara: Zadnja številka Mariborske „Stidsteierische Post" prinesla je odlomek životopisa Celjskega ravnatelja P. Končnika, katerega so tako silno hvalili in slavili kot uzor nepristranskega šolnika na mestnem jubileju. Jaz hočem te životopisne črtice po pol m ti samo z dvema malenkostima, katere sem našel mej svojimi zapiski, da olajšam na ta način delo prihodnjemu biografu zasluženega moža. Bilo je, če se ne motim 1. 1884 , ko surovo napade neki Nemec slovenskega dijaka na javnem mestu, ker je s svojimi prijatelji slovensko govoril. Slovenski dijaki bo radi tega napada pritožijo pri ravnatelju in ga prosijo pomoči. Ravnatelj je na to odgovoril dijaku, kateri ga je o tem informiral, mej sledečim tudi te besede: „Finden Sie nicbt, dass es als eine Provocation aufgefdBSt werden kanu dass sie (slov. djaki) auf der Gasse slovenisch sprechen". — Nekaj let pozneje poklical je ravnatelj jednega usmošolca v pisarno ter ga oštel, ker se razgovarja v gostilni s prijatelji slovensko; rekel mu je: „Sie gehen immer zum ,Weissen Ochsen' und sprechen dort ofitentativ nur slovenisch. Die Guste halten sich dartiber auf. Was wiirden Sie sagen, wenn in einem Gasthause z w e i chinesiseh zu rede u anfiengen?" — „Ich hatte nichts dage gen", mu na to odgovori dijak. — „Sie sind nicht masBgebend", nadaljuje ravnatelj, ■jetst sind Sie noch nicbts und vverden noch lange nicbts sein, und vveuu Sie etwas sein vverden, dann konnen Sie sich innerhalb der biirgerlichen Gesetze be-wegen, jetzt uiiissen Sie sich aber verhalten, \ve ich will." Mi nismo dozdaj vedeli, da je tudi kine-ščina na Štajerskem drugi deželni jezik, in to mora biti tako, ker je učeni ravnatelj stavi v isto vrsto s slovenščino. Tudi to nam ni bilo znano, da se ne kreUinu v okviru državljanskega zakouika, če govorimo slovenski v Celjski gostilni. Vse to je razkril še le Celjski ravnatelj, ta uzor in idejal nepristranskega moža. „ 1'/ memiuisse juvat".
— (O našem rojaku, podobarju, Alojziju Prog ar ju.) ki je razstavil nekoliko svojih del v Celovci, nahajamo celo v „ Freie Stimmeu" nastopno laskavo oceno: Poleg prof. Walda je — vsaj za veliko občiustvo — neki „homo novus" na polji plastične umetnosti razumel obrniti nase splošno pozornost in vzbuditi več nego običajno zanimanje za svoja dela. To je podobar Alojzij Progar — ki je Šele nedavno razstavil večji oltar, rezljati iz lesa, delo, ki je pač kazalo veliko marljivost izdelovalca, ki pa ni dalo spoznati naravni talent, ki gotovo tiči v tem kiparju. Ta pot presenetil nas je goBp. Progar z nekaterimi študijami in sobami iz gipsa. Jrdna teb študij predočuje tožečega „Hioba". Kip je res umetuiško zasnovan in z anatomiško gotovostjo izdelan. NajboI|ši komad tega razstavljale* pa je ženska soha, ki ni videti posneta po naravi, nego utegne biti delana po italijanskih uzorcih. Ta soha sama že kaže velik talent, kajti oua je dokaz, da umetnik razume, udahniti podobam svojim rezko življenje.
— (Nadvojvoda Fran Ferdinand d" Eite) prišel je včeraj zvečer proti 9. uri v Trst.
Odtod pričel bode svoje že naznanjeno potovanje okolu sveta, katero bode trajalo nad jedno leto. Do Trsta spremili so nadvojvodo roditelji in nekateri sorodniki. Vozili so se v dveh salonskih vagonih, katera sta bila priklopljena brzovlaku, ki se je skozi Ljubljano peljal zvečer ob l/2Q uri. Na peronu Ljubljanskem bilo je mnogo občinstva Iz Trsta odpeljal se je na i vojvodu danes  popoludne ob 2 uri.
— (Boj na vseh straneh.) Tudi proti Tržaški „Edinosti" začeli so nekateri dubuvniki očiten boj. Tako se poroča, da je minulo nedeljo g. dekau Tomajski na Krasu z lece svaril svoje verne poslušalce, naj se nikar ue naročajo na „Edinost", ker ta list je brez ve rak Gotovo g dekan tako s posvečenega mesta dela reklamo za novi list Mahuičevih pristašev, o katerem smo poročali nedavno. Koliko bode trpela narodna stvar vsled tacih fanatičnih napadov, to je gospodi iz Mahničevega tabora deveta briga. Žalostno je le videti, kako se ta rak razjeda čim dalje po naši slovenski domovini. Kdaj bode že konec temu bratomornemu počenjanju ?
Kazne vesti.
* (Novo podobo cesarjevo) bode izgo-tovil za češko akademiio v Pragi češki slikar prof. Fran Zenišek in sicer je cesar blagovolil Že dvakrat sedeti slikarju Slika preddtavl|ala bode vladarja v življenjski velikosti v ornatu reda zlatega runa. Na desni bode mala miza, um kateri leže krona iu žezlo iu zavita ustanovua listina, na katero k*že vladar z desno roko, v levi roki pa ima baret. Glava obrnjena je v trićotrt profi'a proti levi strani.
* (Vitez Schraerling) bivši predsednik najvišjega sodišča, je, kakor poroča „Mmtags Revue" nevarno zbolel in je njegovo stanje opasnu.
* (Lakota v Dalmaciji.) V nekaterih krajih v Dalmaciji je vsled slabe letnje veliko po-maujkanie in utegne nastati lakota, ako država ne bode pomagalu izdatop. Najbdja pomoč bednemu prebivalstvu bi bila, če bi se takoj začela graditi cesta iz Ivi upe v Gračuc, pri kateri zgradbi bi ljudje dobili zaslužka.
* (Železniški vlaki v snegu.) Pri snežnih zametih zsdnjib dni obtičalo je več vlakov v suegu. Mrfj Keoskemetom in Bako na Ogerskem obtičali so trije vlaki in so morali potovalci po trideset do štirideset ur ostati v vagonih, ker ni bilo mogoče peš |»riti do bližnjih vasi. Še le potem prišlo te kakih 30 sani do vlakov ter so odpeljali nekatere potnike. Nekateri vagoni hu bili tako zameteni, da ui biio mogoče priti do njih
* (Volkovi v Italiji.) Minuli teden napadli bo v Brigo Marittima pri Ventitmglii ob laško-francoski meji pri belem dnevu volkovi gručo igra-jočih se otrok in so raztrgali štiri dekleta, hčerke vaškega pastirja, pred očmi njihovega očeta.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 16. decembra. V si nočni seji bud-getnega odseka razpravljal se proračun pravosodnega ministerstva. Posl. Šuklje opozoril je ministra na pomembni pojav, d;i je jelo nedostajati za slovensko uradovunje sposobnega naraštaja. Slovenci niso imovit narod in dolgo čakanje na adjutiiin je uzrok, da se mlajši slovenski pravniki ne posvetijo sodni karijeri. Način, kateri in se sedaj dokazuje jezikovna osposobljenost, je povsem nezadosten Prosilci za mesta v slovenskih krajih naj bodo primorani napravljati praktične izkušnje deloma v slovenskem jeziku. V nekem slučaju uložila je slovenska stranka po svojem zastopniku slovensko tožbo in tudi nasprotna stranka branila se je v slovenskem jeziku, navzlic temu pa je dotični okrajni sodnik obravnaval nemški in izdal sodbo v nemškem jeziku. Govornik pro-testoval zoper to, da bi bilo samovoljnosti sodnih organov prepuščeno, ali je slovenske tožbe slovenski reševati in tirja!, da se to točno določi.
Dunaj 15. decembra. V parlamentarnih krogih se govori, da je grof Taaffe, z ozirom na rezke pritožbe protiseinitskih poslancev, ukazal izročiti sodišču vse akte glede zavarovalne družbe „Avstrijski PhdnixB.
Sofija 15. decembra. „Agence Balca-niquett konstatuje, da se je javno mnenje, začetkoma nasprotno nameravani premembi ustave, popoluoma izpremenilo ter da zmatra sedaj preinembo ustave kot potrebno za konsolidacijo dinastije iu ohranitev miru. S tem, da se premeni člen 38 ustave, se Kobur/anu olajša že-nitev. Splošno se sodi, da se bo v kratkem razglasil projekt o Koburžatiovi žeuitvi.
„LJBBIJAJSKI ITOr
•tojl
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
IjOtvrljiae utrečke 14. decembra.
V Pragi:       31,     42,     2,     71, 60.
Tlljc. :
14. decembra, Pri ftimiiAi: Glas, Baler, Rukel, Šcholz, Blayer, Kaisor x Dunaja. — Božič ir. Maribora. — Ivanković, Be-lasch iz Brna. — Jillek, Mtlnzer iz Prage. — Vile/, pl. Steinberg iz Gradca. — Kransse iz Trsta. — Novak iz Ribnice.
Pri Momi: Bregar, Bontadi, Santin, Sonnenfeld, Blach, Goldman, Schinid z Dunaja. — Blasmik iz Domžal. — Šarabon iz Ljubljano. — Msnhart, Kavčič* lz Gradca.
— Demberger iz Tržiča.
Pri j!■*<><-m   kolodvora t Ilovaki iz Radolfovega.
— Bron iz Gorice. — Gartner.|z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
I	Ča* o putovanja	Stanje harometrn v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri ua v mu.
14. dec.	7. zjutraj ti. popoi. 9. zvečer	738*2 um. 740 9 ram. 742'5 mm.	0 6° C 2 6° C 0 1» C	si. zah. si. sev. si. vzh.	obl. d. ias. jasno	3 70 m ■nega.
Srednja tmnperitura 1*1°, ett 2 1° nad norujalom. dne 15 decembra t. 1.
včeraj
Pnpirna renta.....gld.    97 65
Srebrna renta.....„      97 35
Pilata renta......,     115 95
5°/0 marčna renta ... „ 10055 Akcije narodne banke . . , 979-— Kreditne akcije   ....     ,     314*—
London.......,     120"—
Srebro........
Napol........„
C. kr. cekini......
Nemfike marke .... , 4 državne srečke iz ]. 1854 . Državne srečke is 1. 1864 . . Ogerska zlata renta 47,. . . . Ogerska papirna renta !V „ . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . . Zemlj. obč. avstr. 4'„ zlati zaat
Kreditne srečke......
Rudolfove tsrt>čke......
Akcije auglo-avstr. banke .    . . Tramway-dru*t. veli. 17o rM. a. v
957
r>-68
59 — 250 gld. 100 ■
10O gld.
listi . 10O gld. 10 „ 120 .
danes
gld. 97 75
, 97 30
■ ne-io
„ 10050
„ 981—
, 31470
. 120-05
957 5-68 59-— gld. 50 ki
141
188 113 100 128 118 194 24 148 240
60 45 75 50
50
MAG GI
UJirk^M   Kalio 1 a
- —--za j u lic
pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva se v steklenicah po 46 kr. v lekarni „Prl .ti arij i ronmifnj" (i.udovi l& ttroetMchel). (1099)
Zahvala.
Vsem dragim prijateljem, znancem in sorodnikom izrekamo za mnoge dokaze sočutja prilikom smrti našega ljubljenega brata, oziroma strijca in svaka, gospoda
Vinka Klemenc-a
svojo najprisrčnejSo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za darovane krasne vence in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1892.
(1350)
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, dolle nam v Lukovico povodom smrti nafiega dragega, nepozabnega očeta, odnosno deda, tasta in svaka, gospoda
Antona Viditz«a
c. kr. davkarskega kontrolorja v p.
za mnoge krasne vence, za izkazano sadnjo čact
od gg. uradnikov c. kr. davkarije in c. kr. okrajnega sodišča na Brdu, potem slavne požarne brambe in gg. pevcev, kakor tudi sa mnogobrojno udeležbo pri sprevodu in v Ljubljani darovane krasne vence izrekajo najprisrčnejlo zalivalo
(1351) žalujoči ostali.
V Lukovici, dne 14. decembra 1892.
Službe išče komptoirist
54 let star, oženjen, slovenskega in nemškega jezika veid, z lepo pisavo; služboval je tudi več let v odvetnilkih in notarskih pisarnah. Spričevala na razpolago. — Natančneje se poizve pri upravniitvu tega lista. (1344—2)
Pri
Karolu Till-u
S-špitalslsTe imlioe Nter. IO.
Velika zaloga
VHell
JU (1024-19;
šolskih potrebščin
po predpisu gg. učiteljev in profesorjev.
Naznanilo.
Vsi gospodje, kateri so prejeli od rajnega gospoda Komela pl. Sočebrana, c kr. majorja v p., od njega »pisane vojaške knjige, se uljudno prosijo, naj pošljejo kupnino ali pa neprodane knjiga nje govi gospe* udovi Idi Komal pl. Sočebran kot dedinji (Graz, Grazbachgasse it. 40), sicer bodo sodno tlrjani. (1839-2)
Emilija Nasko
izprašana babica
rojena zdravnikova hči 0265—9)
«^gospodske ulice št. 10, H nstr.^ r
Na najnovejši in najboljši način X umetno (228—76) J
»obe tu zobovf * l
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- T vauja In vse  sobne opernalje« — odstranuje X ittbne bolečlu« s usmrtenjem živca J
zobozdravnik A. Paichel, X
poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jovi hiii, I. nadstr. J
Gostilno
v Ljubljani ali bližnji okolici želi izvrstna kuharica in gostiloićarka
v najem ali pa na račun prevzeti.
Položi ge tudi, če treba, kavcija. Ponudbe a pogoji naj se upravništvu »Slovenskega Naroda" poslati racijo. (1845—2)
y—•••••••••••••••••••••••■asn«sj|>
Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodiaečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. 60 kr., male steklenice po 35 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 3Vi klg. malinenega sirupa poStne teže po 10 klg., po 20 klg., po 40 klg. Stkl. za poBkuaujo zastonj in franko.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
r Ljubljani, Dunajska cesta.
i nanj a natutiila me $»r*»ti §»a*>zeijw sttote? ročno ixrtr.iu.ieji>.
Gospodu lekarju GIASB. PICOOLI-ju
v I-^jiJ.l>ljaiii.
Po uspehih kemične   preiskave   imenovati je Vaš malino v sirup Izbornim.
C. in kr. kemično-fizijologiško poskuševališće v Korneuburgu pri Dunaji
doe 21. decembra 1891.
Ravnatelj:
(«0—5) Profesor dr. L. Roesler.
V zakup eventuelno na račun se odda
■ii«'si(i-Nku In froNtiliif earnki« obrt v vasi Vode, občine TrI»ov«*l|-nU«>. v iako dobrem kraji, v irediSCi rudnika, in sicer od 1. jitimvor ju I HIKi. I. zafenJ', iu le takim, ki ho hm že pteje bavili a to obrt|o ali so v. i i k i v tej stroki. — ]HcNUrl|ia obstoji iz jako dobre mesnice, urejenega zdvjgavnega mostu, svinjske kuhinje, hleva in zraven spadajoče dobre preka-jevalnice. — CdONdlma v pritličji obstoji iz točilnice, velike sohe za goste iu posebne sobe, prostrane kuhinjo in jedilne shramb;*, točilne kleti, jako dobre vinske kleti in ledenice. — VI. iiimInI rop jI sta 2 veliki Bobi in 3 nuuhne sobe za tujce, vse h celo opravo. — K t*-mu pride še kegljišče in pravica uporabe vrta. — Več se izve" pri lastniku gospodu PranM ^ollstlk-Ta., poHL'htmku v Vodali, občina Trbovl|e. (I2i>9—6)
Skladni koledar Dijaški koledar C tenski koledar cena 60 kr.        JJ   cena 60 kr.       JJ   oena 25 kr.
Dobivajo so
v „Narodni Tiskarni" in pri knjiirotržclli.
Limb-ova esenca
najboljša tekočina za umivanje konj
utrja Uonjc in delo mudite njih ude iu kite; tnOei jo jo rabiti tudi za drUgO živino, ki jo l»oluw na udllt. Ako so ji primeša za polovico vode, uioftt fu )<- rabiti tudi l|u«li>ui , kadar imajo bolfčltie v Url/i ali v udili. (1310—5) Steklenica stane 85 kr. Štiri steklenice pošljem poštnine prosto. Pristno ho to zdravilo dobiva samu pri meni.
J. Zenottl, lekar v Škof j i Loki.
S
0
a
»o
aH
3
rt U
boil6na
vm- Za gospode: -^m
Kožuhovi sacco, menčikovi, zimske suknje, obleke, ponoćne suknje, zavratniki itd.
wm~ Za dečke in otroke: ~wr
Obleke, kostumi, menčikovi.
**r~ Za gospć in gospice: ~mm
Plišni jaqueti,  zgornje suknje, gledališčni plašči, mufi, boa, čepice itd.
»■r Za deklice: ^ma
Drsalne jopice in plašči.
Vse tO (1321—4)
v vsaki velikosti in po najnižjih cenah!
GRIČARJI & ME JAČI
(preje 1^<L. 2fr9-u.mo.xi.vi.') v IJiiIiIJmiiI, (Slonove ulice nt. II,
S)
•i
9
Izdajatelj ta odgovora! urednik: Josip N o 11 i.
lastnina is tisk .Narodne Tiskarne*.