Ljubljana, sreda, 1. julija 1953
/72532
PROl B I ARO VSEH OEZEL, ZDRUŽITE SEI
Leto XVIII.
Stev. 167
DIREKTOh »BORBE« VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN B L A G O J E V 1 C
UREJA UREDNIŠKI ODBOR •
List izhaja vsak dan razen Detka — Cena 10 dinarjev
H
m: ‘' t j
w
GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
»LJUDSKA PRAVIC A« USTANOVLJENA ». OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT It-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD 1. JUNIJA 1933 IZHAJA KOT »BORBA. ZA SLOVENIJO
V. REDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPSClNE LRS KONČANO
Spreleti sta zakon o odpraui viničarskih razmeri) ter zakon o spremembah in dopolnitoah zakona o gozdooih
Ljudska skupščina je imenovala tri nove člane Izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije
Ljubljana, 30. junija.
Danes dopoldne se je nadaljevalo 5. redno zasedanje Ljudske skupščine LRS. Na predlog ljudskega poslanca tov. Martina Greifa je skupščina razveljavila sklep, ki ga je sprejela na predlog mandatno-imunitetnega odbora, da se odvzame imuniteta poslancu tov. Francu Češnovarju zaradi uvedbe kazenskega postopka. Sklep je skupščina razveljavila zato, ker mandatno-imunitetni odbor ni zadostno obrazložil svojega predloga.
Nato se je nadaljevala razprava o predlogu zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij. Ljudski poslanec Štefan Jona je razložil ekonomsko in socialno nujnost novega zakona. Med drugim je omenil, da znaša povprečni mesečni viničarski zaslužek kakih 950 dinarjev, če ne upoštevamo deputata, medtem ko kmetijski delavci v socialističnem sektorju zaslužijo po štirikrat več.
Poslanec Ivan Bratko je prikazal viničarski problem v Halozah. Med drugim je dejal, da veljajo Haloze za reven kraj, vendar pa so zelo dobičkanosne za mnoge gospodarje, zelo borne pa za viničarje. Hči haloškega viničarja in ljudska poslanka Angela Sredinšek je v razpravi poudarila, da z veseljem glasuje za predloženi zakon, ki osvobaja tudi njenega očeta. Zadnja sta posegla v razpravo o viničarskih razmerjih ljudska poslanca Mirko Remec, ki je orisal razmere briških kolonov, ter Edo Zorko. Po razpravi je Ljudska skupščina soglasno sprejela predloženi zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij.
Nato je poročevalec zakonodajnega odbora tov. Ivan Štucin prebral poročilo Zakonodajnega odbora k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih.
ZARADI PREPlCLEGA PRIRASTKA LETNO 12 MILIJARD DINARJEV ŠKODE
Predlog za spremembe in dopolnitve zakona o gozdovih je podrobno utemeljil član Izvršnega sveta LR Slovenije tov. Viktor Avbelj. Med drugim je poudaril, da je osnovni namen tega zakonskega ukrepa, preprečiti še nadaljnje uničevanje gozdnega gospodarstva. Dejal je, da je vseh gozdnih površin v Sloveniji 875 tisoč 561 ha ali 43% celokupne površine Slovenije. 35% gozda spada v splošno ljudsko premoženje, 65% pa v privatno last. Medtem ko je normalna zaloga lesa na 1 ha gozda 250 m5, je pri nas v privatnem gozdu povprečno samo 86 m’, v državnem pa 135 m3 lesa. Zaradi te izčrpanosti je letni prirastek na 1 ha le 2,20 m3, v normalnih razmerah pa bi moral biti vsaj 5 m’ lesa. Ze ta izpad v prirastku zmanjšuje dohodek za pribliifco 12 milijard dinarjev letno. V Sloveniji je okrog 31.000 ha go-ljav in 189.000 ha grmišč. Površino 200.000 ha pokrivajo stel-niški gozdovi, ki imajo na ha le še pičlih 40% lesne zaloge. Skoraj polovica slovenskih gozdov spada torej med tako imenovani pasivni gozdni sklad, od katerega odpada večina na privatni sektor.
NAŠE GOZDOVE ZE DESETLETJA PREHUDO IZSEKUJEMO
Tu in tam se slišijo trditve, da smo slabe gozdne razmere zakrivili predvsem s preobilno sečnjo v povojnih letih. Takšne trditve so neosnovane in netočne Slovenski gozdovi se namreč pretirano izkoriščajo že desetletja. Ze leta 1919 je znašala zaloga lesa ravno zaradi pretirane sečnje v preteklosti le še 68% normalnih zalog, do leta 1939 se je zaloga znižala že na 56%, med vojno pa na 52%, tako da smo po vojni prejeli zelo borno gozdno dediščino. Samo kmečka gospodarstva potrebujejo toliko lesa, da bi morali posegati v gozd-
no glavnico, da bi krili njihove potrebe. Lokalne potrebe znašajo letno 2,800.000 m3, medtem ko znaša celoletni gozdni prirastek komaj 2 milijona m3 lesa. Vsako kmečko gospodinjstvo porabi povprečno letno 11,4 m3 drv, medtem ko porabijo v Avstriji trikrat mani, v drugih državah pa še manj lesa za te namene.
Tov. Viktor Avbelj je nadalje prikazal, da smo bili prisiljeni povečati sečnjo lesa, zlasti po napadu Kominforma, vendar smo že od leta 1951 začeli sečnjo občutno omejevati, razen tega pa smo se lotili ukrepov, kakor so izdajanje sečnih dovoljenj, uvedba gozdnega sklada za obnovo gozdov, pogozdovanje in podobno. Toda tudi letošnja sečnja je še vedno za kakih 100% preobilna, zlasti še, ker v nedržavnem sektorju ne spoštujejo ukrepov. Samo v I. četrtletju letos je bilo v privatnih gozdovih posekanega 54% za letošnji posek določenega lesa, kar otežkoča izpolnjevanje nalog, ki jih gozdarstvu nakazuje desetletni orientacijski plan, po katerem moramo v letu 1961 izenačiti posek s prirastkom. Zato J. člen predlaganega zakona govori o tem, da so vsi gozdovi v Sloveniji zaradi splošnega pomena, ne glede na lastnika, namenjeni splošnim koristim ljudske skupnosti in so zato pod posebno skrbjo in nadzorstvom države.
Za tov. Viktorjem Avbljem so se oglasili k besedi še ljudski poslanci Matevž Hace, Pavle Zaucer, Franc Skok, Ivan Kurinčič, Jaka Avšič in Ivan Šiftar, ki so izjavljali, da bodo glasovali za zakonski predlog. Nekateri ljudski poslanci, med njimi tudi Matevž Hace so hkrati opozorili, da predstavlja zmanjšana sečnja lesa za nekatere primorske kraje poseben problem, zato so predlagali, naj se v okviru finančnih možnosti začno v teh krajih nekatera javna dela ter gradnja manjših obratov. Tov. Matevž Hace je nadalje priporočil, naj bi za zemljišča, ki se pogozdujejo, lastniki ne plačevali
davka, prav tako pa naj bi se oprostilo plačevanja gozdne takse kmete, ki sekajo les izključno za obnovo svojih domov. Po razpravi je Ljudska skupščina soglasno sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih.
TOV. FRANCE KIMOVEC, JANEZ VIPOTNIK IN BORIS KOCIJANČIČ - NOVI ČLANI IZVRŠNEGA SVETA LRS
Podpredsednik Izvršnega sveta LRS in ljudski poslanec tovariš Marijan Brecelj je nato v imenu skupine ljudskih poslancev in Izvršnega sveta LRS predlagal izvolitev treh novih članov Izvršnega sveta. Svoj predlog je podprl z utemeljitvijo, da se je zaradi osnovanja dveh novih odborov v Izvršnem svetu — Odbora za proračun in Odbora za ljudsko oblast in družbeno upravljanje — zelo povečal obseg dela Izvršnega sveta. Za nove člane Izvršnega sveta je tovariš Marijan Brecelj predlagal dosedanjega sekretarja Sveta za kulturo in prosveto tovarišaFranca Kimovca, dosedanjega sekretarja Sveta za gospodarstvo tovariša Janeza Vipotnika in dosedanjega šefa kabineta predsednika Izvršnega sveta, tovariša Borisa Kocijančiča. Skupščina je predlagane tovariše soglasno izvolila za nove člane Izvršnega sveta-Tov. France Kimovec bo opravljal v Izvršnem svetu posle člana Odbora za kulturo in prosveto predvsem na področju šolstva. Janez Vipotnik bo član Odbora za gospodarstvo, medtem ko bo tov. Boris Kocijančič prevzel posle sekretarja Izvršnega sveta namesto tov. Zorana Poliča, ki je predviden za predsednika Odbora za proračunska vprašanja.
Skupščina je nato potrdila uredbe, ki sta jih izdala Izvršni svet in bivša vlada LRS v času med 4. in 5. rednim zasedanjem.
Ljudska skupščina je začasno preložila razpravo in sklepanje o predlogu zakona o vodno-go-spodarskih skladih na eno pri-
Problemi nezadostno razvitih držav
na zasedanju Ekonomsko-sociainega sveta OZN
Ženeva, 30. junija. (Reuter) Danes se bo tu začelo 16. zasedanje ekonomsko socialnega sveta. Na dnevnem redu je 60 vprašanj. Sodijo da Svet do konca sedanjega zasedanja ne bo mogel proučiti niti polovico vprašanj. Zato pričakujejo, da bo Svet na svojih prvih sejah obravnaval preložitev enega dela dnevnega reda na prihodnje zasedanje, da bi lahko podrobneje raziskali vsaj glavna vprašanja.
Med pomembnejšimi vprašanji sedanjega zasedanja je gospodar-
Sklepi plenuma Centralnega odbora sindikata komunalnih delavcev
Skoplje, 30. junija. — Danes je v Skoplju končal delo VIII. plenum Centralnega odbora sindikata delavcev in nameščencev komunalnih podjetij in ustanov Jugoslavije. Po plodni razpravi so obravnavali finančno stanje po organizacijah in sprejeli sklepe o nadaljnjem delu sindikata komunalnih podjetij in ustanov o izboljšanju higiensko-tehnične in zdravstvene zaščite.
V sklepih so priporočili sindikalnim organizacijam, naj skrbe za uveljavljanje zakonitih predpisov o higiensko-tehnični zaščiti. Sindikati se morajo truditi, da bi bili zagotovljeni potrebni krediti ter da bi se uporabili izključno v ta namen, balje priporoča plenum sindikalnim organizacijam, naj volijo delavske inšpektorje, ki bodo nadzorovali uveljavljanje ukrepov za higiensko-tehnično zaščito dela.	B.	E,
ski razvoj nezadostno razvitih držav, povečanje svetovne proizvodnje, tehnična pomoč in razna socialna vprašanja. Na zasedanju so predstavniki 18 držav članic gospodarsko - socialnega sveta: Argentine, Avstralije, Velike Britanije, Belgije, Cube, Egipta, Francije, Indije, Filipinov, Poljske, Švedske, Turčije, ZDA, Kuo-mintanške vlade, ZSSR, Urugvaja, Venezuele in Jugoslavije.
Uvoz žita v Jugoslavijo
Reka, 30. jun. (Tanjug). — la mesec je Jugoslavija uvozila nad
100.000 ton pšenice, ki jo je naša država dobila kot pomoč, deloma pa kupila v ZDA. Razen tega je prispelo tudi okrog 3000 ton ovsa.
V maju in juniju je 32 britanskih ladij pripeljalo skupno
240.000 ton žita, v glavnem pšenico. V prvem polletju smo uvozili največ pšenice v maju, ko je imela reška luka tudi največji promet. Kljub temu so žito hitro iztovorili in razposlali po državi.
Pričakujejo, da bo prispelo prihodnji mesec iz ZDA še okrog
100.000 ton žita.
Trgovinski sporazum med FLRJ in Burmo
Beograd, 30. junija (Tanjug). Včeraj je bil v Rangunu pod- i
5isan trgovinski sporazum med ugoslavijo in Burmo. Sporazum je že stopil v veljavo in določa poglobitev medsebojne trgovinske izmenjave med obema državama,	1
hodnjih zasedanj. (Včeraj smo pomotoma poročali, da je Ljudska skupščina preložila razpravo o predlogu za spremembe in dopolnitve zakona o gozdovih). To odložitev je ljudski poslanec tov. Zoran Polič kot zastopnik Izvršnega sveta utemeljil s tem, da je treba zakon pripraviti ne le po načelni, ampak tudi po finančni plati, saj bo vodno gospodarstvo zahtevalo letno blizu milijarde 150.000 000 dinarjev letno. Ker pa se pripravljajo novi finančni ukrepi v okviru novega gospodarskega sistema, ki bodo uredili tudi vprašanja raznih skladov, je primernejše, če se razprava in sklepanje o zakonu o vodnogospodarskih skladih preloži na eno izmed prihodnjih zasedanj Ljudske skupščine.
S tem je Ljudska skupščina LRS končala svoje V. redno zasedanje.
X
Bujno južno rastlinstvo daje slovitemu obmorskemu letovišču Dubrovniku poseben mik
PRED WASHINGTONSKO KONFERENCO
Preidgra k predigri na Bermudih
(Od stalnega dopisnika »Borbe«)
London, 30. junija. — Navzlic utrujenosti zaradi dolžnosti, ki tih je opravljal kot predsednik vlade in kot minister za zunanje zadeve, je Churchill ostal zvest svoj; vztrajnosti, ki je prešla že v pregovor. Na odločno zahtevo zdravnikov je moral za nekaj časa odložiti delo, vendar s kmetijskega posestva v Chartwellu še vedno podpira pobudo za sestanek štirih. Konferenco na Bermudih, ki je bila dvakrat odložena zaradi Francozov, so sedaj odložili na pobudo tistega, ki jo je najbolj zagovarjal. Churchill ni hotel oslabiti volje svojega partnerja onkraj Oceana do razgovorov o namenu sestanka. Treba je bilo najti sredstvo, ki bi obdržalo v napetosti vzdušje pričakovanja sestanka štirih velikih. Tako so Bermudi, ki naj bi bili uvod ali predigra k morebitnim razgovorom z ZSSR, tudi sami dobili uverturo — Washing-ton, ki naj bo priprava za Ber-mude in ki naj ohrani kontinuiteto začete akcije, kateri preti nevarnost, da se bo izjalovila in živela samo v časopisnih komentarjih.
Na vvashingtonski sestanek bo odpotoval Bidault, gostitelj pa bo Dulles. Foreign Office, kjer je bilo že nekajkrat opaziti nestrpnost zaradi tega, ker Francija ni imela zunanjega ministra, se je znašel sam v položaju, da ga poišče. Eden — čeprav je v Ameriki — po hudi operaciji ne bo mogel sodelovati pri razgovorih svojih kolegov. Churchill, ki trenutno nadomestuje Edena, niti sam ne opravlja svojih rednih dolžnosti. Da se položaj še bolj zaplete, je njegov namestnik Eden, ki seveda ne more prevzeti dolžnosti predsednika vlade iz enakih razlogov, ker tudi sam ne opravlja svojih dolžnosti. Tako je bil imenovan markiz Salisbury, ki bo nadomestoval Edena.
Washingtonska konferenca, ki so ji že dali vzdevek »mali Bermudi«, ni bila mišljena kot nadomestilo za »velike«. To je sestanek zunaj.ih ministrov, ki bodo razčistili nujna vprašanja in olajšali delo svojim predsednikom, ko se bodo ti končno le sestali (če se bodo sestali) na neki ameriški vojni ladji blizu bermudskih otokov.
V Londonu menijo, da zunanji ministri ne bodo razpravljali o sestanku z vodilno osebnostjo ZSSR. To je še nadalje ostalo v pristojnosti njihov šefov, ki bodo o tem razpravljali, ko se bo gospod Churchill lahko pridružil svojima zahodnima partnerjema. Domnevajo, da bodo Dulles, Bidault in Salisbur v Washingtonu obravnavali naslednja vprašanja:
Daljni vzhod: ker je možnost, da bi lahko prišlo med washing-tonskim sestankom do premirja na Koreji, domnevajo, da bodo
ministri poskušali vskladiti svo-
ie stališče o številnih vprašanjih, :i bi se pojavila v Aziji po premirju. Gotovo bo »kitajsko vprašanje« osrednje; na njem se bodo najbolj pokazala nasprotja med ameriškim in angleškim stališčem. Dejansko bo pravzaprav boj med Cangkajškom, ki ga bo zastopal Dulles in med Mao Ce Tungom, ki ga bo branil markiz Salisbury.
Evropa: nedavni nemiri v Berlinu, v Vzhodni Nemčiji in na Češkoslovaškem so nekoliko vplivali na sklep o sklicanju tega sestanka zunanjih ministrov, ki bodo poskušali najti prave vzroke za sovjetsko miroljubno ofenzivo in ocenili ukrepe, s katerimi bi moskovske oblastnike prisilili, da pokažejo pravo barvo.
Dulles in markiz Salisbury bosta imela priložnost pokazati enotnost ameriškega in britanskega stališča. Bidaulta bosta poskušala prepričati o nujnosti čimprejšnje ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
Srednji vzhod: Dulles bo prav
gotovo poskušal spraviti na dnevni red sueško vprašanje, tega pa Britanci ne žele. »Daily Tele-graph« ne skriva bojazni, da bi Dulles mogel po svoji srednje-vzhodni turneji predlagati rešitev, ki bi lahko zadovoljila generala Nagiba.
Seveda so ta »dnevni red« sestavili v londonskih redakcijah na temelju verjetnih predpostavk. Lahko bi dodali še tisto, kar ne bo prišlo na dnevni red ivashing-tonskega sestanka: morebitni sestanek štirih. To pa ne izključuje verjetnosti, da se bodo ministri pogovarjali o možnostih ali potrebi takega sestanka, seveda pa bo to ostalo rezervirano za Ber-mude, pravzaprav za Churchilla, ki noče nikomur dovoliti, da bi v njegovi odsotnosti odločal o njegovi zamisli, za katero se trudi z vso državniško avtoriteto.
Gotovo je, poudarjajo v Londonu, da je to vredno izkušenega advokata Churchillovega formata, ki bo edini mogel braniti pred nasprotniki tako izvirno in tako smelo zamisel.	B.	Pešič
Pariz: Datum wa?jtmfciisk@ga sestanka še ni določen
(Od stalnega dopisnika »Borbe«)
Pariz, 30. junija. — Veleposlanik ZDA v Parizu Dillon je danes dopoldne obiskal francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta in ga v imenu svoje vlade uradno povabil, naj se udeleži bližnje konference zunanjih ministrov treh zahodnih velesil. V nasprotju s prvimi poročili, ki so sinoči in danes krožila v Parizu in po katerih bi bila ta neuradna konferenca ministrov treh zahodnih velesil 16. in 17. julija, se je pokazalo, da datum ni povsem točen. Ker dan tega sestanka še ni določen, so sedaj med Parizom, Londonom in Washingtonom„raz-govori o dokončni določitvi datuma.
Kakor se je zvedelo, je Francija z odobravanjem sprejela sklicanje konference To je tudi sicer razvidno iz več ali manj uradnega sporočila, ki pravi, da »francoska vlada, ki je dala pobudo za razgovore s svoje strani, močno želi, da bi se ti razgovori brž ko mogoče začeli.«
Toda če pazljivo preS'remo ta nesporni uradni komunike, lahko ugotovimo, da je vest o sestanku zunanjih ministrov treh zahodnih velesil povzročila v prvih trenutkih v Parizu določeno vznemirjenost. Tako je v komunikeju iz uradnih krogov med drugim rečeno, da je »bila v Washingtonu ob javljena vest o morebitnem potovanju lorda Salisburyja v Wa-shington ter da francoska vlada še ni sporočila svojega stališča
pri tem vprašanju. — Francoski vladi zares ni potrebno dajati svojega mišljenja o obisku britanskega ministra v ZDA.« Takoj za tem je v poročilu rečeno, da londonska poročila opozarjajo, da ne gre za potovanje lorda Salisburvja v Washington, marveč za trojno konferenco med Veliko Britanijo, Francijo in ZDA.	M. V.
Dulles o sestanku štirih
IVashington, 30. junija. — Ameriški zunanji minister John Foster Dulles je izjavil danes na tiskovni konferenci, da se bo začela preliminarna konferenca ministrov zahodnih velesil v Washingtonu okrog 10. julija.
Na njej bodo predvsem obravnavali odnos do sovjetske vlade v prid upostavljanja enotne Nemčije. »Položaj v Nemčiji po neredih v sovjetski coni,« je dejal Dulles, »je glavni razlog, ki opravičuje sklicanje te preliminarne konference, glede na to, da je bila bermudska konferenca odložena«.
Islandske volitve
Kopenhagen, 30. junija (AFP). Na predvčerajšnjih parlamentarnih volitvah na Islandu so se okrepile stranke dosedanje vladne koalicije, zmanjšalo pa se je število poslancev komunistične stranke in socialnodemokratske stranke.
Na seji Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS
so lili imenovani razni odbori in
Ljubljana, 30. junija. Na današnji seji Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS so bili na osnovi odloka o začasni določitvi delovnega področja odborov in komisij ter o organizaciji administracije Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS ustanovljeni odbori in komisije, ki so sestavljeni takole:
Koordinacijski odbor sestavljajo predsednik, podpredsednika, predsedniki odborov in sekretar. Odbor za notranjo politiko: predsednik:	Boris Kraigher,
člani: Jože Borštnar, Albert Jakopič, Vlado Krivic, Janez Vipotnik.
Odbor za gospodarstvo: predsednik: Ivan Maček, člani: Viktor Avbelj, Janez Hribar, Stane Kavčič, Zoran Polič, France Popit, Janez Vipotnik.
Oabor za proračunska vprašanja: ,
predsednik: Zoran Polič, člani: Tone Fajfar, Franc Kimovec, Janez Vipotnik.
Odbor za kulturno-prosvetna vprašanja:
predsednik: Boris Ziherl, člani: Franc Kimovec, Boris Kraigher, Vlado Majhen, Ivan Regent, Josip Vidmar.
Odbor za socialno in zdravstveno politiko:
predsednik: Stane Kavčič, člani: Tomo Brejc, Tone Fajfar, dr. Jože Potrč, Vida Tomšič.
Odbor za vprašanja ljudske oblasti in družbenega upravljanja:
predsednik: Marijan Brecelj, člani:	Boris Kraigher, France
Popit, Jože Rus, Vida Tomšič. Komisija za pomilostitve: predsednik: Ivan Regent, člana: Janez Hribar, Jože Rus.
Komisija za administrativne zadeve:
III.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je glede na izvolitev novih članov Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS izdal odlok, da se razrešijo:
1. Janez Vipotnik dolžnosti državnega sekretarja za gospodarstvo;
2. Franc Kimovec dolžnosti sekretarja Sveta za prosveto in kulturo;
komisije
3. Janko Smole dolžnosti direktorja Republiškega zavoda za gospodarsko planiranje.
IV.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je imenoval:
1. za državnega sekretarja za gospodarstvo ing. Marijana Tepino;
2. za direktorja Republiškega zavoda za gospodarsko planiranje Jožeta Ingoliča.
Delegacija turških letalcev je prispela v našo državo
Bpograd, 30. junija. Sinoči je prispela v našo državo delegacija turške letalske organizacije, v kateri so g. Sefki Jarman, podpredsednik velike narodne skupščine in podpredsednik turške letalske organizacije, Rifat Ečten, član vodstva te organizacije in Sinasi Kavlak, predavatelj letalske šole. V naši državi so gostje Letalske zveze Jugoslavije. V razgovoru z novinarji je g. Sefki Jarman izjavil, da je njihov obisk prvi stik z neko tujo letalsko organizacijo. Razgovarjali se bodo o sodelovanju letalskih organizacij obeh držav.
Poroštvo za solidnost podjetij
Kdo bo paravnal dolgove ljubljanskega podjetja »Modna konfekcija«? Upniki bremene MLO in Narodno banko — Potrebni so novi predpisi o konkurzu
Ljubljana, 30. junija.
V Trgovinski zbornici SJovenije je bila včeraj pred republiškim Arbitražnim svetom ustna obravnava s predstavniki 30 podjetij, ki nastopajo kot upniki proti nedavno bankrotiranemu ljubljanskemu podjetju »Modna konfekcija«. Slo je za to, da bi se ta podjetja medsebojno nekako sporazumela, da bi pri kon-kurznem podjetju vsaj delno krila svoje terjatve, ne pa da bi 6e zgodilo — kakor določajo veljavni predpisi — da bi upniki, ki se prvi prijavijo, krili svoje terjatve v celoti, ostali pa naj bi se obrisali pod nosom.
Med obravnavo pa so je pokazalo, da predstavniki oškodovanih podjetij v takšen način konkurznega postopka sploh ne privolijo. V socialistični deželi mora nekdo odgovarjati za dolgove bankrotnega podjetja, so govorili.
Med vsemi je najbolj jasno izrazil to misel predstavnik Mariborske tekstilne tovarne. Predvsem je napadel predstavnika MLO, ki je zanikal odgovornost odbora za kon-
prerls.: Tone Fajfar, člani: Vik- kurz, češ da bi vmešavanje ali kom
'	.11.	n	Tl	1	'	V	T>_• j. l _ ____1 • „1,1 — „ + :	A	r.
tor Avbelj, Zoran Polič, Boris Kocijančič.
Personalna komisija:
predsednik:	Marijan Brecelj,
člana:	Franc	Kimovec, Vida
T omšič.
Komisija za računsko kontrolo:
predsednik: Jože Rus, člana: Viktor Avbelj, Tomo Brejc.
II.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je izvolil za svojega sekretarja Borisa Kocijančiča.
trola organov ljudske oblasti nad delom podjetij pomenilo kršitev načela delavskega samoupravljanja.
»Če je tako,« je rekel predstavnik mariborske tovarne, »tedaj MLO Ljubljane nima več legitimacije za kakršnokoli ingerenco v gospodarskem življenju, nima več pravice imnovati direktorje podjetij, ne pritrditi zaključni bilanci, pa tudi ne podjetja ustanavljati ali ukinjati.
Nadaljnja obravnava je pokazala, da so izgube »Modne konfekcije« v glavnem nastajale lani in da je MLO to vedel, pa vendar ni ničesar storil,
da bi se stanje zboljšalo, morda s sanacijo podjetja ali kako drugače. Namesto tega so se kratko in malo odločili za likvidacijo, seveda na škodo ostalih kolektivov.
Zanimivo mnenje je bilo izraženo tudi v družbeni vlogi, ki jo dobe upniška podjetja, če napove njihov dolžnik konkurz. Na obravnavi so poudarjali, da če se postavimo na stališče, da državni organ ali Narodna banka nista odgovorna za konkurz, predvsem upniki dobe pravico odločati o nadaljnjem obstoju prezadolženega podjetja. Zato so sklep MLO o likvidaciji zelo ostro kritizirali, češ da bi lahko upniki sanirali stanje svojega dolžnika in tako vsaj pozneje kdaj prišli do svojih terjatev. Zdaj pa je prepozno, saj sklep o prisilni upravi in likvidaciji, tudi če bi ga naknadno umaknili, podjetju nikoli več ne bi mogel vrniti dobrega imena.
Ostro so kritizirali tudi ravnanje Narodne banke v tem primeru. Ko je bil napovedan konkurz, je Narodna banka prva prijavile terjatve, in ne gledo na ostale upnike vztrajala na celotnem znesku. Prav Narodno banko, tako so poudarili na obravnavi, pa zadene znaten del odgovornosti za to, da je lahko »Modna konfekcija« nad leto dni razsipno poslovala.
Delovni kolektiv tega podjetja je na primer lani štiri mesece prejemal plačo, čeprav sploh ničesar niso proizvajali. Nastane tudi vprašanje, kako da bančna družbena evidenca že prej ni pokazala, da je »Modna konfekcija nerentabilno podjetje, ker je bil finančni polom že dalj časa na vidiku? Zdaj, ko je treba prevzeti izgubo zaradi prezadolženosti tega
Z združenimi močmi!
Sindikati in terenski odbori bi morali člane bolj seznaniti z mestnim posojilom
Zanimanje za vpis ljudskega posolila proti koncu meseca nikakor ni manjše; nasprotno, kolikor lahko povedo številke, vidimo, da število podpisnikov posojila in prodanih obveznic iz dneva v dan narašča. Prav točnega pregleda sicer še ni, lahko pa vsaj v glavnem vidimo, kdo je bolj in kdo manj pohvale vreden. Člani sindikalnih podružnic trgovskih podjetij so se doslej obvezali za 1 milijon 237.000 din posojila. Vplačali pa so že četrt milijona dinarjev. Tudi ljubljanski kovinarji niso na zadnjem mestu. Skupno so podpisali za 3 milijone 935.000 din posojila, od česar so 2 milijona že vplačali. Seveda pa Je k tej visoki številki predvsem pripomogel kolektiv Litostroja, kjer so kovinarji podpisali za 1,874.000 din
posojila. Gradbeni delavci so sklenili vplačati 1,700.000 din posojila. Najboljši med njimi je kolektiv Megrad. Člani sindikalnih podružnic državnih administrativnih ustanov so doslej podpisali 1,298.000 din.
Zanimivo je, da so za posojilo največ-prispevali manjši in manj bogati kolektivi kot podjetja in prav tako bolj vpisujejo posamezno taki ljudje, ki ne živijo v najboljših razmerah. Na primer člani kolektiva Daj-dam so vplačali doslej 119.500 din, čeprav je vsega skupaj samo 65 uslužbencev. Uslužbenci in delavci restavracije Delavski dom so vplačali 60.000 din in članice sindikalne podružnice restavracije zdravstveno sanitarne oficirske šole so podpisale 58.000 din. Nobena manj kot 1000, nekatere pa celo do
sredstva *a gradnjo StoMMOtij ut icd, nalto
V* v1
I cfvMM1
: f i ■ C, k d C1 Q ii i. ! | G £ G C G 3 :
, J' « I I
S o o o a ■> 00
r
4000 din. Tovariši, ki zbirajo podatke o vpisu mestnega posojila, vedo prav dosti povedati, kako velika razlika Je med vpisom pri sindikalnih podružnicah, kjer so posojilo živo agitirali in ga pojasnjevali in med vpisom po podružnicah, kjer se za posojilo ni nihče zmenil.
Tudi po terenskih odborih SZDL so v Ljubljani doslej malo mislili na nujnost posojila. Okrog pet terenov sploh še ni dvignilo obveznic pri Mestni hranilnici, drugod so Jih dvignili, pa Jih prodajajo samo v pisarnah, ne da bi kar koli storili, da bi članom SZDL pojasnjevali, kako Je od nas odvisen uspeh posojila in razvoj mesta. Človek kar težko razume, da so na Cankarjevem terenu in Resljevem prodali samo po 20 obveznic. To so veliki tereni in ob večjem prizadevanju bi bil gotovo uspeh drugačen. Prav tako šibki so nekateri tereni ob robu mesta. V občini Polje so na primer dvignili tisoč obveznic, prodali pa Jih menda niso še nič. In tudi v Vevčah, kjer so pred nedavnim delili dobiček, ni sindikat dosti mislil na posojilo.
Za bodoči mesec bo treba te pomanjkljivosti nadomestiti z bolj živim zanimanjem za vpis posojila. Zelo značilno Je naprreč to, da se ljudje večkrat oglašajo pri Mestni hranilnici in sprašujejo, kje bi dobili obveznice. Precejšen promet je tudi pri bankah. Samo banka 602 Je prodala 8833 obveznic, druge pa tudi precej. To prav lepo pove, da se ljudje zanimajo za posojilo, da pa organizacija prodaje obveznic ni preveč priročna.
Pred kongresom Ljudske mladine Srbije
Beograd, 29. junija Na današnjem posvetovanju predsedstva CK Ljudske mladine Srbije ter predsednikov okrajnih in mestnih komitejev, so govorili o pripravah na kongres Ljudske mladine Srbije, ki bo konec leta v Beogradu. Značaj kongresa bo predvsem delovni. Poročila bodo obsegala najvažnejša vprašanja iz življenja mladinske organizacije v Srbiji
podjetja, nastopa banka kot prioritetni upnik, ki si je zagotovil povračilo dolga, vtem ko ostala podjetja brez sleherne krivde trpe škodo.
Zvedeli smo, da je republiška Arbitraža danes izdala odlok, ki ga je morala izdati, če naj se drži veljavnih predpisov; priznala je prvenstveno pravico do terjatev tistim podjetjem, ki so se prijavila vsaj en dan pred ostalimi. To so Narodna banka. Mariborska tekstilna tovarna in Agrotekstil. Ostali upniki od svojih terjatev, ki znašajo po približni cenitvi kakih osem milijonov, od svojih terjatev ne dobe niti pare.
Težko se je strinjati s takšnim predpisom, ki pravzaprav zadene nedolžne, favorizira pa tiste, ki se po golem naključju znajdejo v položaju, da prvi zvedo za dolžnikov bankrot. Najmanj pravično pa je, da je to skoraj vedno Narodna banka, ki hi zaradi svoje vloge v gospodarskem življenju morala prevzeti glavni del odgovornosti za to, da je sploh dovolila, da kako podjetje pride v nečasten položaj, da ne more izpolniti svojih obveznosti do drugih delovnih kolektivov.
Sieer pa tudi predpis, nasproten sedanjemu (namreč, da bi nezadostna aktiva bankrotnega podjetja razdelili med upnike po alikvotnih delih) ne bi bil mnogo pravičnejši. V tem primeru bi morala namreč vsa upniška podjetja brez sleherne krivde trpeti delno zgubo. Tu so potrebni povsem načelni predpisi, ki bodo odpravili najbolj izrazite elemente buržoaznega prava na tem področju ter jasneje določili gmotno in moralno odgovornost za konkurz. V mnenjih, izraženih na včerajšnji obravnavi v Trgovinski zbornici Slovenije, kjer so to odgovornost pripisali krajevni skupnosti in Narodni banki, je mnogo upravičenosti. V socialističnem gospodarstvu je namreč glavno, da preprečimo, da bi kak kolektiv sploh prišel v položaj, da gre v konkurz.
" -—'
Ali je vaše podjetje že ustanovni ali vsaj podporni član Prešernove družbe?
Tudi v vsaki knjigarni se lahko vpišete v članstvo Prešernove družbe
Za prosto izvrševanje odvetniškega poklica
Tov. urednik!
Edini namen tega članka je, sprožiti javno razpravo o advokaturi, ker je njeno stanje zares takšno, da je treba to vprašanje resno proučiti, predvsem pa nove predpise, ki bi omogočili čim večjemu številu mladih pravnikov, da bi se posvetili temu poklicu .Odvetniški poklic je spričo sedanjih razmer ostal tako rekoč brez podmladka.
Ena glavnih ovir za dotok mladih pravnikov v advokaturo je nedvomno čl. 4 zakona o advokaturi, ki govori o pogojih za pridobitev pravice do izvrševanja odvetniškega poklica. Po določbah tega člena zahtevajo od mladega pravnika, ki se odloči za advokaturo, triletni pripravniški staž, da si pridobi pravico do advokatskega izpita. Ta člen zasluži ostro kritiko z načelnega in praktičnega stališča (kažejo se celo težnje, da bi staž zvišali).
Edino stvarno opravičilo tega člena bi bilo, da so hoteli z njim zagotoviti boljši advokatski kader. Toda v sedanjih razmerah takšno stališče ni koristno. Omejitve te vrste v buržoaznih zakonodajah lahko imajo svoje opravičilo (med drugim, da se onemogoči zakon izigrati), vendar pa ima v nekaterih deželah, kjer je pravna zavest zelo razvita, vsak pravnik po končanih študijah pravico do advokatskega poklica.
Merilo pri tem tudi ne bi smeli biti strokovni izpiti s področja državne uprave in višina staža. Kakšne predpise bo izdala administracija za pridobitev določenega zvanja, je izključno njena stvar. Mi moramo upoštevati dejstvo, da je advokatura poklic sui generis in da niti izpiti, niti višina pripravniškega staža ne morejo ustvariti dobrega advokata. Tudi prejudicirati stvari v tem smislu ipso faeto torej ne bi prineslo zaželene rešitve, kajti kakovost advokatov je navsezadnje v marsičem odvisna od kakovosti kadra, ki prihaja s fakultet, od strogosti izpitnih komisij pri opravljanju advokatskega izpita kakor tudi od kakovosti sodniškega kadra.
Nerazumljivo je, zakaj pravnik po končani fakulteti ne more opravljati poklica, ki si je zanj pridobil potrebno izobrazbo. Zakaj lahko na pr. zdravnik ali inženir takoj po končanih študijah izvršujeta svoj poklic, čeprav gre v teh primerih za dva poklica, ki sta neprimerno manj podvržena družbeni kontroli in kontroli sploh, kakor pravniški, zlasti pa advokatski poklic. Advokati tudi niso ne edini, ne najodločilnejši činitelj na področju pravosodja, čeprav ni dvoma, da je njihovo delo delikatno.
Na drugi strani že zadevamo na dejstvo, da čedalje večji dotok fakultetno izobraženih ljudi, zlasti pravnikov in ekonomistov, zahteva, da dobro premislimo, kako jih, bomo mogli vključiti v javno življenje. Potrebam podjetij po pravniških kadrih je v
glavnem zadoščeno, kar dokazuje čedalje več primerov, da se pravniki v podjetjih odločijo za advokatski poklic. Nadaljnji razvoj lahko ta proces samo okrepi. Isto velja tudi za državno upravo, katere potrebe bodo kmalu zadovoljene, če še niso.
Kot glavno področje mladih pravnikov ostaneta torej pravosodje in advokatura. Ker tudi pravosodje iz razumljivih razlogov ne more sprejeti vsega novega pravniškega kadra, misli večina na advokaturo.
Nastane vprašanje, kako naj mladim ljudem omogočimo pot v advokaturo? Nekateri stari advokati bodisi iz objektivnih razlogov, kar v našem primeru ni važno, neradi sprejemajo pripravnike. Na drugi strani pa neurejeno vprašanje gmotne preskrbe advokatskih pripravnikov (kar zasluži posebno analizo) često spravi mlade pravnike v položaj, da se lote tudi takšnih poslov, ki niso v nobeni zvezi s pravno izobrazbo, in šele ko imajo priložnost, kar se često zgodi prepozno, pridejo v poklic, ki so se zanj izobrazili. Zato je razumljivo, da je bila povprečna starost advokatskih pripravnikov, vsaj na področju Advokatske zbornice v Beogradu, še pred letom dni 39 let. V teh letih seveda človek ni več tako gibčen in za delo vnet kakor je bil, ko je končal študije. Advokatura kot poklic utrpi tako občutno škodo, saj se često spremeni v brezobzirno tekmovanje za. čim hitrejšo gmotno preskrbo. Advokatski pripravnik mora pri advokatu često delati za malenkostno nagrado ali pa celo brezplačno, in zato je razumljivo, da hoče čimprej priti do primernega zaslužka.
S tem vprašanjem je tesno povezano tudi vprašanje prostorov za advokatske pisarne. Vsaj za zdaj naš položaj še ni takšen, da bi kadre načrtno razporejali. In če smo načrtno razporejanje kadrov opustili na vseh področjih državne uprave in za vse poklice, je nerazumljivo, zakaj bi to pravico dali Advokatski zbornici. To je nerazumljivo tembolj, ker je tako rekoč neizvedljivo dobiti pisarniške prostore zunaj advokatovega bivališča, zlasti za mlade advokate, na katere se v glavnem ta določba nanaša. To je nepremostljiva ovira, kajti mladi advokati morajo v novem okolju navezati stike, še važnejše pa je, da si ne morejo priskrbeti niti najosnovnejšega inventarja za svoj poklic.
Iz vsega tega sledi, da je nujno potrebno, da dobimo z nouirn zakonom o advokaturi takšne predpise, ki bodo med drugim omogočili: prvič prosto izvrševanje advokatskega poklica, vsaj pred okrajnimi sodišči, da si bodo mladi advokati pridobili potrebno prakso in da jim bo eksistenca omogočena, in drugič, določiti minimalni staž enega leta, v katerem bo dovoljeno opraviti strokovni izpit, ter določiti maksimalni staž, denimo tri leta, v katerem mora kandidat opraviti strokovni izpit
Milorad Simovič, advokatski pripravnik
DNEVNA KRONIKA
Skupina naših študentov in mladih učiteljev odpotovala v Anglijo
Beograd, 30. junija (Tanjug). Skupina 17 študentov in mladih učiteljev je davi odpotovala iz Beograda v Anglijo, kjer bodo ostali mesec dni na mednarodnem mladinskem sestanku. Na tem sestanku bodo poleg jugoslovanskih študentov in učiteljev sodelovali tudi študentje in učitelji iz Zahodne Nemčije, Francije, Anglije in skandinavskih dežel. Pogovorili se bodo o raznih prosvetnih in zdravstvenih vprašanjih ter o problemih prehrane.
Jugoslovansko mladino je na ta mednarodni mladinski sestanek povabila mladinska organizacija iz Wallesa. Potovanje je organiziral Centralni odbor Združenja učiteljev in Združenja profesorjev in predavateljev Jugoslavije.
Francoski študentje veterine v Jugoslaviji
Beograd, 1. julija
Skupina francoskih študentov veterine iz Toulouse« bo v spremstvu svojih profesorjev prispela 3. julija v Beograd, kjer se bo mudila dva dni. Francoski štu-
dentje si bodo ogledali Veterinarsko fakulteto, izdelavo serumov v Zemunu, veterinarsko ambulanto v Mladenovcu ter klinike in druge ustanove, da bi se seznanili s strokovnim, znanstvenim in terenskim delom naših veterinarjev. Obiskali bodo tudi kmetijsko posestvo »12. maj« v okolici Zemuna, da bi proučili organizacijo in novi način dela v našem kmetijstvu. Ta obisk bo nedvomno pripomogel k utrditvi prijateljstva med francoskimi in našimi študenti veterine.
Taki seminarji bi bili tudi pri nas koristni
Beograd, 30. junija.
Na pobudo Glavnega odbora SZDL Srbije so začeli v Srbiji prirejati seminarje, na knterih udeleženci proučujejo uredbo o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug in zakon o kmetijskem zemljiškem skladu. Ponekod niso čakali na napotke od zgoraj, marveč so storili to takoj, ko so bili objavljeni novi predpisi. V | večini okrajev predavajo meščani, le izjemoma pošlje Glavni odbor SZLD v razne kraje predavatelje, da odgovarjajo ljudem na vprašanja, ki jim niso jasna. Ljudje se zelo zanimajo za te i seminarje. V sjeniškem okraju so 1 jih priredili 14 in obiskovalo jih
tMESTNO POiOl/Li
Vse naročnike obveščamo, da so današnji številki priložene položnice ter jih prosimo, da se jih poslužijo. Mesečna naročnina znaša 250 din.
Uprava »Ljudske pravice — Borbe«
je nad 1200 prebivalcev. Tu^so najprej v okrajnem odboru SZDL priredili predavanje za odbornike iz vaških organizacij, le-ti pa so potem ljudem pojasnjevali nove predpise s področja kmetijstva.
Pouk v 4. razredu Šole pehotnih oficirjev končan
Beograd, 1. julija
Na Banjici pri Beogradu so včeraj svečano proslavili zaključek šolanja 4. razreda slušateljev Šole pehotnih oficirjev, v kateri so se šolali politični voditelji JLA. Šola je dosegla povprečno prav dober uspeh.
Proslave se je udeležil tudi podtajnik Državnega tajništva za narodno obrambo generalni podpolkovnik Otmar Kreačič. Z ukazom načelnika personalne uprave JLA sta bila razglašena za Titova gojenca major Vlajko Jelinčič in kapetan I. klase Marko Trbovič. Njuni imeni bosta vklesani v častno ploščo Titovih gojencev.
Generalni podpolkovnik Otmar Kreačič je v svojem govoru poudaril, da bodo gojenci z znanjem, ki so si ga pridobili v šoli, obogatili enote in ustanove JLA. Potem je govoril o tem, da v zadnjih petih letih, odkar je izšla zloglasna resolucija IB, še nikoli ni bila naša država močnejša in v boljšem položaju kakor zdaj. Zlasti v letošnjem letu se je pokazalo, da je storilo naše vodstvo prav, ko se je uprlo sovjetski agresiji in Stalinovi politiki. Hkrati se je pokazalo, kako važen je bil ta odpor za razvoj socialistične misli na svetu.
KOREJSKI PROBLEM
Je Robertsonovo poslanstvo propadlo?
V Seulu se vztrajno sestajajo — Sprememba v južnokorejski vladi —
Mnenje »New York Timesa« — Incident v ujetniškem taborišču
Seul, 30. junija (UP). Posebni odposlanec predsednika ZDA Robertson se je danes ponovno sestal z južnokorejskim predsednikom Sing Man Rijem. Po sestanku, ki je trajal 55 minut, je Robertson izjavil, da »je še nekaj nerazčiščenih vprašanj«. Pristavil je tudi, da poskuša z južnokorejskim predsednikom doseči rešitev, sprejemljivo za obe vladi. Naslednji sestanek med Robertsonom in Sing Man Rijem bo jutri.
Južnokorejski predstavniki trde, da Robertson noče pristati na pogojni rok za sklicanje politične konference o Koreji. Južno-ko,rejski predstavnik, ki je prisostvoval razgovorom med Robertsonom in Sing Man Rijem, je izjavil, da je pri teh razgovorih južnokorejski predsednik zahteval, naj sprejmejo enega izmed njegovih alternativnih načrtov kot pogoj za sklenitev premirja na Koreji. Zahteval je, naj se tuje čete umaknejo in naj se sklene pakt z ZDA ali pa naj omejijo delo politične konference na 90 dni in sklenejo pakt z ZDA
Robertson je izjavil, da ZDA načelno soglašajo z rokom politične konference, toda ne morejo prevzeti obveznosti, ker ne želijo, da bi se vojna na Koreji obnovila, če konferenca ne bo imela uspeha, kot meni Sing Man Ri. Južnokorejski predstavnik je izjavil, da ameriška delegacija izvaja »znaten pritisk« na Sing Man Rija, toda čeprav je v ne^ katerih manjših vprašanjih ponudil določene koncesije, je ven dar ostal na svojem osnovnem stališču.
Južnokorejski minister obram be Šing Te Jung je davi podal ostavko iz »osebnih vzrokov«. Njegova ostavka potrjuje, da so govorice o nesoglasju v južnokorejski vladi resnične. V Združenem poveljstvu sodijo, da je Sing Te Jung podal ostavko, ker nasprotuje Sing Man Rijevemu mnenju, da bo južnokorejska armada po podpisu premirja lahko
eventuelno sama nadaljevala voj- f V Washingtonu poudarjajo, da no. Baje namerava Sing Man Ri j sedanji razgovori med Sing Man zamenjati ministra notranjih za- Rijem in Robertsonom obravna-dev, načelnik generalštaba južno- j vajo predvsem bodočnost Koreje, korejske armade Sun Jup Paik j Na teh sestankih je Sing Man Ri je pa baje »prišel v nemilost«. Za : zahteval, naj ZDA zagotove, da novega ministra obrambe je bil j ne bodo sprejele sporazuma, ki imenovan dosedanji vodja po- ne bi vseboval združenja Koreje
morskih operacij viceadmiral Son Von Jil.
V Washingtonu pravijo, da je predsednik ZDA Eisenhower predlagal južnokorejskemu predsedniku načrt o skupni politiki
Normalizacija v Berlinu?
Bonn, 30. junija (Tanjug). — Iz Zahodnega Berlina poročajo, da so danes dovolili prehod čez sektorsko mejo v Vzhodni Berlin tudi ostalim prebivalcem Zahodnega Berlina, ne pa samo delavcem, ki so zaposleni v Vzhodnem Berlinu. Vzhodnonemška policija je začela izdajati prepustnice na treh mejnih prelazih.
Podobna dovoljenja so uvedli tudi za prebivalce Vzhodnega Berlina, ki žele oditi v Zahodni Betrlin. Novi ukrep, ki so ga vzhodnonemške oblasti izdale povsem nepričakovano, razlagajo kot nov korak k normalizaciji življenja v Berlinu.
I
Sing Man Ri
in umika kitajskih čet. Robertson je rekel, da si bodo ZDA prizadevale, da bi bila politična konferenca o Koreji uspešna, toda da glede njenega zaključka ne morejo sprejeti nobenih obvez. Sing Man Ri je izrazil bojazen, da na politični konferenci ne bodo česa posebnega dosegli in da se bo Koreja vrnila na položaj, na katerem je bila pred vojno
Kakor poroča dopisnik »New York Times«, je poslanstvo Ei-senhowerjevega odposlanca Robertsona pri južnokorejski vladi doživelo neuspeh. Skrivnostnega ključa niso našli — piše omenjeni časnik — in ničesar pomembnejšega niso dosegli. »Južnokorejskemu predsedniku mora biti jasno — zaključuje New York Times — da ZDA ne bodo popustile in se odrekle podpisu premirja. Zavedati se mora, da bodo posledice hude, zlasti če bo Južna Koreja prekršila sporazum o premirju, potem ko ga bodo Združeni narodi že sprejeli.«
»SINDIKALNA VOJNA« V ZDA
(Od stalnega dopisnika »Borbe«)
Nem York, junija.
V pravilnih časovnih presledkih se pogajajo predstavniki dveh največjih ameriških sindikalnih organizacij — Ameriške federacije dela (AFL) in Kongresa industrijskih organizacij (CIO). Pogajajo se o tem, da bi bilo dobro medsebojno vojno končati. Zgodi se, da sežejo pogajanja še naprej, da se tako ali drugače dotaknejo tudi takšnega vprašanja, kakor da je treba politiko teh dveh sindikalnih organizacij vskladiti, da bi bila potrebna skupna akcija, da bi bila koristna združitev v enotno delavsko zvezo sindikatov itd.
Včasih takšna pogajanja ne rode nobenega uspeha in jih kratkomalo prekinejo. Pogosteje pa se končajo z deklaracijami o »doseženem uspehu«, o »upostav-ljenem temelju za nadaljnji napredek« in podobno. Ne v prvem, ne v drugem primeru pa v stikih med tema dvema organizacijama še ni bilo nobenih sprememb. Njuna tako imenovana »sindikalna vojna« se je kratko in malo nadaljevala.
Iz pogovora s sindikalnimi funkcionarji o njihovih zadevah, in sicer tako z višjimi, centralnimi, kakor tudi s krajevnimi, dobi človek vtis, da menijo, da je boj proti konkurenčnemu sindikatu tako rekoč njihova glavna
Danes je Združeno poveljstvo v Koreji. Načrt bi predložili OZN sporočilo, da so našli v ujetni-po podpisu premirja. Predsednik škem taborišču na otoku Koje Eisenhower je poudaril, da bo ubita dva severnokorejska vojna i naloga. Vodstvo sindikata tekstil-po podpisu premirja poslal v Ko- ujetnika. Incident se je dogodil, j cev AFL je n. pr. koncentriralo rejo svojega posebnega poslani- ko je manjša grupa severno- i vse svoje sile na razbijanje sindi-ka, ki bi z južnokorejskim pred- korejskih ujetnikov napadla štiri, kata tekstilcev CIO. Za to je sednikom izdelal ta načrt.	j	neoborožene ameriške vojake. ' žrtvovalo mnogo denarja. Clana-
TRZASKA KRONIKA
Velesejem izkoriščajo za šovinistične izbruhe
Trst, 29. junija. Ze petič po voj- sejma že lani z zanimanjem ogle-ni je Trst odprl velesejem. V teh dali razstavljene predmete in ob-junijskih in julijskih dneh trža- čudovali ureditev jugoslovanskih ški trgovci in gospodarstveniki razstavnih prostorov, je pozornost po dolgem gospodarskem omaho- j občinstva letos še večja. Splošno vanju vse leto in po uvozno-iz- j mnenje je, da je kolektivna raz-voznih omejitvah znova navezu- | stava jugoslovanskih podjetij gle-jejo tesnejše stike z vsem svetom; de na ureditev še boljša kot lani, in ši prizadevajo razširiti blagov- ! razstava jugoslovanskega lesa in
no izmenjavo Trsta.
JUGOSLOVANSKI IZDELKI VZBUJAJO SPLOSNO POZORNOST Pred stavbo »Palača narodov« vihra na visokem drogu jugoslovanska zastava. Kakor lani je tudi letos v delu te palače kolektivna razstava jugoslovanskih podjetij. Narodne vezenine, usnje, usnjeni izdelki, rude, elektroma-terial, kemikalije, pijače, zdra-
lesnih izdelkov, ki je v posebnem paviljonu, pa da je odlična.
IREDENTISTI SO ORGANIZIRALI V TRSTU »POLITIČNI« SEJEM
Letos ne kažejo poti proti velesejmu italijanske zastave, ki so bile lani izobešene na kilometer daleč v glavni prehodni ulici, pa tudi tržaških ni. Kakor da se drže pregovora »oko za oko, zob za
vilne zeli in razni drugi izdelki zob«. Lani so namreč sneli trža-so razstavljeni, prvič pa sodeluje j ško zastavo s stavbe občinskega pri kolektivni razstavi jugoslo-, sveta, ker je demokrščanski žu-vanskih podjetij tudi naš Lito- pan Bartoli dejal, »da ne bo vi-
stroj.
Čeprav so si obiskovalci vele-
DANES PO SVETU
S papeškim blagoslovom
Nedavno so člani katoliškega škofovskega zbora na Madžarskem ponovno poslali svojim vernikom pastirska pisma. To pot so pozvali vernike, naj »marljivo in vestno opravljajo žetev in mlačev, ker vestno opravljanje kmetijskih del ne zagotavlja samo kruha prebivalstvu, mameč prispeva tudi k splošni stvari miru«.
Pastirska
pisma podobne vse-
bega izpolnjevanja odkupnih ob-
hrala na tej stavbi tržaška zastava, dokler ne bo mogla biti ob njej tudi italijanska trobojnica.«
Namesto italijanskih zastav pa so iredentisti letos organizirali »politični« pohod na Trst. Kar neverjetno se zdi, koliko raznih italijanskih organizacij je priredilo prav te dni v Trstu kongrese, konference in sestanke, kot da je
nežnosti m opominjat madžarske , Trst središče Italije. Organizirali kmete na pastirska pisma kato- j so mladinski festival, kongres troskih, škofov. Pri tem je posebno | govir.skih zbornic, italijanskih poudarjal tisti del, ki pise, da je t mest, kongres italijanskih peda-izpolnjevanje odkupnih obvezno- j gogov, pedagoško razstavo, kon sti o splosno korist madžarskemu ljudstvu in miru.
Po aktivni udeležbi o predoo-
dokazati tujcem, ki so prišli na velesejem, da je »Trst srce Italije.«
Zastopnikom krajevnih, vojaških in polvojaških organizacij iz Trsta in Italije je župan Bartoli znova razložil italijanske zahteve po Istri, Trstu in jugoslovanski coni STO.
V Trst je prišlo te dni — tako piše iredentistični tisk — tudi nekaj italijanskih generalov, ki so podelili zastave organizacijam bivših borcev, ki so bili med vojno v vrstah fašističnih armad.
Tako so italijanski iredentisti spet izkoristili letošnji tržaški velesejem za propagando italijanskih aneksionističnih zahtev.
M. Petrinič
rina, ki jo plačujejo delavci, gre večidel za vojno proti CIO tekstilcev. V tej »vojni« niso glede sredstev nič kaj izbirčni. Primer tega sindikata pa ni osamljen.
Med posameznimi sindikati prve in druge zveze se bije pravi konkurenčni, ali bolje rečeno, boj za zaslužek. Sindikalni voditelji vidijo v svojem sindikatu nekakšno »molzno kravo«, svoje poslovno podjetje, in vse svoje delo grade na načelu, da je treba »svoj sindikat« razširiti na račun konkurenčnega, svoje podjetje na račun konkurenčnega. Morda se kaže to v najostrejši obliki na ameriškem Jugu, kjer velika večina delavcev še ni organizirana. S stališča koristi ameriškega delavskega gibanja ne more biti niti najmanjšega dvoma, da je organiziranje delavcev juga glavna naloga teh sindikalnih organizacij. Človek bi seveda pričakoval, da bosta začeli obe glavni ameriški sindikalni zvezi, AFL in CIO, skupno vskladeno akcijo za organiziranje delavcev na Jugu. O tem so na obeh straneh tudi že mnogo govorili. Toda vse besede o potrebi vskladene akcije nobene resnične akcije še niso rodile. Vskladenega sodelovanja še ni. Še več, koristi sindikalne birokracije povzročajo, da v praksi uveljavljajo povsem drugačno politiko. Govore o potrebi skupne akcije, toda na terenu, na Jugu, je stvar čisto drugačna.
Glavna dejavnost AFL ali CIO na Jugu so prepiri o tem, komu bodo pripadli delavci Juga, AFL ali CIO. Dogajajo se naravnost neverjetne stvari. Cesto sindikat AFL razbije komaj ustanovljeno organizacijo CIO in nasprotno. Kar se je enemu sindikatu z velikimi napori posrečilo, to se pravi, da vzlic srditemu odporu in-dustrijcev in krajevnih oblasti organizira delavce kakega podjetja, to konkurenčni sindikat čez noč razbije. Česar ne morejo storiti industrijci in krajevne oblasti, to stori konkurenčni sindikat ali konkurenčna sindikalna zveza. Ta tako imenovana »sindikalna vojna« je glavni vzrok, da delavci ameriškega Juga še niso organizirani.
Voditelji obeh sindikalnih zvez so se v minulih tednih spet pogajali. Nedavno je bilo objavljeno tudi skupno sporočilo obeh predsednikov Munija in Rootera, da je bil dosežen sporazum o potrebi sklenitve premirja. Oba sta poudarila, da »vojna« med po-
sameznimi sindikati ameriškemu sindikalnemu gibanju samo škoduje.
Predsednika AFL in CIO se strinjata v tem, da bi bilo treba dosedanjo prakso razbijanja konkurenčnih sindikatov preprečiti. Zavezala sta se, da bosta v tem smislu pripravila predlog za svoja izvršilna odbora, ki naj bi se sestala čez nekaj mesecev. Dogovor o premirju naj bi podpisali na dve leti.
Delavci in nameščenci velike ne\vvorške blagovnice »Hearns« so organizirani v sindikatu CIO. Nedavno so začeli stavkati. Stvar je dobro napredovala. Že je kazalo, da bodo dosegli uspeh. Delodajalci so že začeli popuščati in na vidiku je bila nova pogodba. Tedaj pa je posegel vmes konkurenčni sindikat AFL. ki je vso stvar zavozil. Zahteval je, naj bi v veleblagovnici ustanovili organizacijo AFL, in posrečilo se mu je pridobiti nekaj nameščencev, ki so podpisali prošnjo, da nočejo več biti včlanjeni v CIO, marveč v AFL. In ker je prišla ta poteza v trenutku, ko je CIO vodil stavko, je to delodajalcem omogočilo, da nove pogodbe niso podpisali in da so stavko razbili. Ker sta namreč na temelju omenjene prošnje in zahteve AFL nastala v tem podjetju tako rekoč dva sindikata, so se delodajalci, naslonjeni na določbe Taft-Hart-leyjevega zakona postavili na stališče, da ne vedo, kateri izmed obeh sindikatov zastopa delavce, in da torej ne vedo, s katerim naj podpišejo pogodbo. Tako so stavko zlomili. Delavci in nameščenci omenjene veleblagovnice nis ničesar dosegli. Za to se morajo zahvaliti 'sindikalni birokraciji.
To se je zgodilo po sporočilu predsednikov AFL in CIO, po sklenjenem premirju in po odgovoru omenjenega sindikata AFL, da se strinja s tem, naj »sindikalna vojna« takoj preneha. In takšnih primerov je mnogo.
Jože Smole
Novi avstrijski poslanik v FLR Jugoslaviji
Dunaj, 30. junija (Tanjug). — Na Dunaju so uradno potrdili vesti, da je bil za novega poslanika v Jugoslaviji imenovan dosedanji svetnik avstrijskega poslaništva v Parizu dr. Walter Wodak. Dosedanji poslanik dr. Karl Braunias bo prevzel mesto načelnika pravnega oddelka avstrijskega zunanjega ministrstva.
NAJNOVEJŠA ZADEVA PETRA KARADJORDJEVIČA PRED PARIŠKIM SODIŠČEM
Obdolžen zaradi uporabe čeka brez kritja
(Od stalnega dopisnika »Borbe«)
Pariz, 30. junija. Na seznamu | Lani je podpisal Peter Kara-ndstavljenih kraljev sta dve džordževič enemu svojih števil-imeni na »častnem mestu«, to nih upnikov Aizenu ček za 10 ti
sta egiptovski Faruk in Peter Karadžordževič. Zdi se, kakor, da tekmujeta v dajanju gradiva za »kroniko škandalov« v zahodnem tisku. Res je, da Faruk trenutno še vedno tolče vse rekorde, toda niti Peter Karadžordževič ne zaostaja mnogo za njim: javni spori z materjo zaradi denarja, vstop v reklamno službo
gres italijanskih znanstvenikov, (pri neki ameriški tvrdki, znana ki proučujejo raka in kongres or- j vohunska zadeva »Sotilli«, kopi-ganizacije tabornikov. Posamezni j ca potovanj v Španijo, kjer si lilni ^	agitaciji	zrežim	sedaj	udeleženci teh kongresov in se-j izposoja denar od Franka — to
madžarski	katoliški škofje	še \ stankov nosijo v gumbnicah itali- j bi bili samo nekateri izmed zna-
Položaj v Kambcdži
Pariz, 30. junija. (Reuter) Po vesteh iz Indokine je vojska v Kambodži zasedla vladna poslopja v glavnem mestu. Francoski vladni predstavniki v Parizu menijo, da doslej še niso ničesar podrobnejšega zvedeli o kakih posebnih dogodkih v Kambodžži.
Potrjeno pa je, da je francoska vojska privedla nove sile v Kambodžo. Več sto kamionov je pripeljalo francoske vojake v glavno mesto, na bližnjem letališču pa so razporedili precej topov, ki imajo uperjene cevi na prestolnico. V Parizu tudi trde, da je v prestolnici mirno, boje se pa, da bi kamboški kralj in njegova vlada »razburkali« proti-francosko razpoloženje«.
Z VSEH STRANI SVETA
nadalje	sodelujejo z Rakoszyjem ! janske zastavice,	prirejajo	po- |	nih	škandalov, ki	se	jim	je vče-
bine — o njih posebej poudar-	in	ga	podpirajo pri odkupni j zdravne	govore, govore	o	»itali- i	raj	pridružila	še	najnovejša za-
jajo, da je »izpolnjevanje od-	kampanji.	K.	V.	I janskem	Trstu«	in	si	prizadevajo !	deva	pred	pariškim	sodiščem.
kupnih obveznosti prva državljanska dolžnost in da je odkup koristen za ose madžarsko ljudstvo« — so poslali med prvimi Kovacz Szandor, škof iz Szom-batellyja, škofijski kanonik Kovacz Vincze, šekesfehervarijski škof Lajosz Szvoj in pečujski škof Virag Ferenz.
V splošni odkupni kampanji madžarska propaganda že intenzivno uporablja ta najnovejša >žetvenoodkupna« pastirska pisma. Radio Košut h je 28. junija kritiziral županije Szopron, Sa-bolcz, Bacz in Haidu zaradi sla-
FRANCIJA
Sporočilo degolističnega gibanja
Pariz, 30. jun. (Tanjug) Vodstvo degolističnega gibanja je sporočilo, da je članom gibanja ki so vstopili v sedanjo vlado, avtomatično odvzeto članstvo. Vodstvo gibanja sodi, da v sedanjem režimu ne more sprejeti odgovornosti pred narodom.
Nedavna De Gaullova odločitev prepoveduje prejšnji degolistični parlamentarni skupini uporabljanje imena »Gibanje združevanja francoskega ljudstva« in je zato izpreme-nila ime v Zvezo republikanske socialne akcije. Tedaj so njenim članom dovolili, da v narodni skupščini glasujejo po svojem prepričanju.
Težave KPF
Pariz, 30. jun. (Tanjug) Današnji »Figaro« posnema po kominformov-skem listu »Humanite«. da je sekretar KPF Jacque Duolos na sestanku politične komisije CK napadel več voditeljev pokrajinskih in krajevnih organizacij KPF, zlasti pa tiste v Nizi in Marseillu. Duclos meni. da so napake zagrešili funkcionarji KPF zaradi nezadostne ideološke izobrazbe in se zato niso znašli pri izpolnjevanju direktive CK o enotni akciji s socialisti, kar v zadnjem času KPF močno propagira. Duclos je napadel partijska vodstva in	o&ital bi-
rokratizem.
»Figaro« hkrati opozarja na ponoven padec članstva KPF in omenja značilen primer v pariški tovarni »Renaulte, kjer jo zaposlenih nad
36.000 delavcev. V tej tovarni je bilo lani 7868, zdaj pa le še 5666 članov KP Francije
ZDA
Razprava o pomoči tujini
Washlngton, 30. jun. (UP) Včeraj so v ameriškem senatu začeli razpravljati o osnutku zakona za kolektivno varnost v letu 1953, s katerim naj bi ZDA odobrile pomoč vladam 53 držav. Po tem programu bi med drugim' nudili pomoč japonski za izvedbo omejene oborožitve. Sodijo da je za pomoč Japonski namenjenih 200 milijonov dolarjev. Predstavniški dom je že sprejel podoben zakonski predlog.
Edenovo zdravje se zboljšuje
Boston, 30. jun. (AFP) Britanski minister zunanjih zadev Anthony Eden je zapustil bolnišnico v Bostonu in odpotoval v New Port na Is-landu, kjer bo nekaj časa ostal. Bivanje v New Portu je prva etapa Edenovega okrevanja po operaciji.
IRAN
Sovjetska dejavnost
Teheran, 30. jun. AFP sporoča, da je odpoklicanjo sovjetskega veleposlanika Sadčikova iz Teherana pomemben pa tudi zagoneten dogodek. Zdi se. da je sovjetska diplomacija končala s politiko čakanja in začela podvzemti pomembne ukrepe v Iranu. Sadčikov, ki se je pred nedavnim vrnil iz Moskve, je predsedniku vla
britanska diplomacija, ti v Iranu zelo oprezno ravna prepustila Mo-sadiku prosto pot. v upanju, da se bo v očeh amerikancev kompromitiral zaradi stikov z Moskvo.
JAPONSKA
Jošida se je zahvalil Filipinom za aretacijo vojnih zločincev
Tokio, 30. jun. (UP) Predsednik
japonske vlade Jošida je danes v senatu izjavil, da se vlada in japonsko ljudstvo zahvaljujeta Filipinom za amnestijo japonskih vodnih zločiin-cev. S tem v zvezi je funkcionar japonskega ministrstva zunanjih zadev izjavil, da Japonska ne bo več šte-dila pri plačevanju odškodnine Filipinom in. upa da bodo pospešili pogajanja o reparacijah.
Gospodarsko pomoč zahtevajo
Tokio, 30. jun. (AFP) Japonska vlada je uradno zahtevala, naj ZDA privolijo v japonsko-ameriška pogajanja o ameriški gospodarski pomoči Japonski. To zahtevo je davi sporočilo japonsko ministrstvo zunanjih zadev v Tokiju.
Švicarska misija v Tokiu
Tokio, 30. jun. (AFP) V Tokio je z letalom dospela švicarska delegacija. ki bo član mednarodne komisije
soč dolarjev- Cek se je glasil na znano newyorško banko Chaise-bank. Ko je Aizen prišel v to newyorško banko, so mu odgovorili, da za ček ni kritja in da denarja ne morejo izplačati. Aizen je protestiral, administrativni postopek je trajal okrog leto dni. Končno je sodišče odločilo, da ima Aizen pravico zapleniti predmete v stanovanju Petra Ka-radžordževiča v Parizu.
Prejšnji mesec so sodni izvrševalci odšli v Petrovo stanovanje, ki je v razkošni palači Ave-nue Georges V. blizu Champs Elysees. Peter Karadžordževič je bil takrat v Španiji, tako da sodni eksekutorji niso našli bogve-kaj: tri obleke in dvanajst parov čevljev. Zato pa je bila garderoba njegove žene Aleksandre znatno .bogatejša. Sodni izvrševalci so vzeli s seboj izmed njenih stvari tri dragocene krznene plašče, 22 parov čevljev, 28 oblek, 2 površnika, 2 srajci, 10 predpasnikov, nekaj kovčkov iz krokodilje kože, radijski aparat, 6tensko uro iz marmorja itd.
Seveda vse to ni bilo dovolj za 10.000 dolarjev, ki bi jih bilo treba plačati. Zato so ljudje od sodnije hoteli zapleniti tudi Petrov Cadillac, a ga niso mogli vzeti s seboj, ker so zvedeli, da mu ga je posodil princ Ali Kan. Petrova
de Mosadiku podal mnogo predlogov, ' za	nadzorstvo nad	vojnimi	ujetniki,
katerih skupni cilj je izpodbijanje V	Tokio je	dospela	skupina	20 članov
ameriškega vpliva v Iranu. Mosadi- I te	misije.	Vsa misija bo	štela 50
kov odgovor ni znan. Sodijo, da je članov.
žena Aleksandra je skušala posredovati pri oblasteh, a so ji odgovorili, da je Peter Karadžordževič privatna oseba in da zato ne morejo preprečiti zaplembe. Tako je zadeva končno prišla pred sodišče. Petrova žena je namreč zahtevala, naj ji vrnejo njeno osebno lastnino. Med obema zagovornikoma se je razvnela včeraj pravcata bitka.
Odvetnik Petrove žene je poskušal dokazati, da sta Peter in Aleksandra, ki sta se poročila v Londonu leta 1944, sklenila ta zakon brez posebne pogodbe in da velja torej za njiju po angleških zakonih »režim ločene lastnine«, se pravi, da je vsak izmed njiju lastnik svojih stvari. Advokat je dokazoval, da zaradi Petrovih dolgov upniki ne morejo zapleniti Aleksandrine garderobe. Upnikov advokat pa je dokazoval nasprotno, bil je celo zelo milosten: »Nikakor nočemo njenemu veličanstvu odvzeti srajc in predpasnikov, toda kožuhe, radijski aparat in stensko uro bomo prav gotovo obdržali.« Razprava se ni končala. Predsednik sodišča Aus-set si je vzel 24 ur za razmišl janje. Danes ali jutri bo odločil.
Reporterji kriminalnih rubrik v pariških listih so v glavnem zadovoljni. Dovolj bo gradiva tudi za jutrišnjo številko. Bralci imajo radi takšne stvari. Sicer pa to dokazujejo tudi naslovi v da-dašnjih pariških listih: »Vrnite mi srajce in kožuhe — prosi kraljica Aleksandra.« M. Vitorovič
NJEN PETI ROJSTNI DAN
Karikatura: Milan Maver
lz u č e ra / š n / e aruge izdate
Bližnja konferenca
zahodnih sil naj zadela začasno vrzel v skupni politiki glede korejskega, nemškega in drugih evropskih
vprašanj
IVashington, 29. junija (Tanjug) Vladni predstavnik za tisk Haggerty je aaues izjavil na sestanku z novinarji, da se bodo zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije nemara sestali samo le neuradno in da še ni določena službena konferenca treh ministrov, ki bi nadomestila odloženo bermudsko konferenco. Potemtakem sodijo, da napovedana konferenca zunanjih ministrov ne bo sprejela nikakršnih pomembnejših sklepov.
W ashington, 29. jun. (AFP) — lz poluradnih virov se je izvedelo, da se bo konferenca zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanija in Francije začela 11. ali 17. julija. Konferenca bo v "VVashingtonu. Vršilec dolžnosti britanskega zunanjega ministra Salisbury bo prispel 15. julija v Washington.
London, 29. jun. (Tanjug) Odložitev bermudske konference je bil danes glavni predmet zanimanja britanskih političnih komentatorjev. Na eni strani splošno ugotavljajo veliki mednarodni vpliv Winstona Churchilla in se zanimajo za njegovo zdravje, medtem ko na drugi strani preučujejo morebitne posledice odgoditve konference na Bermudih, pri čemer se vprašujejo, ali bo v enem ali dveh mesecih položaj zanjo ugodnejši. Znano je, v kolikšni meri je britanska vlada vztrajala pri tem, da so se odločili za Ber-mude, ne glede na krizo v Fran-
Razvoj dogodkov v sedaj dveh najbolj občutljivih področjih — v Nemčiji in v Južni Koreji, bi utegnil, kakor tukaj poudarjajo, ubrati drugo pot. Sodijo, da se kancelar Adenauer čuti najbolj prizadetega zaradi te odgoditve. Pripraviti mora kampanjo za septembrske volitve, ker ne ve, kaj nameravajo storiti Sovjeti, in tudi ne, kakšen bo rezultat razgovorov zahodnih velesil na konferenci, za katero še ne vedo, kdaj se bo začela. De Gasperi prav tako potrebuje močno podporo Zahoda spričo notranjih težav in ne ravno neomajne moči krščanske demokracije v Italiji.
Ugotovitev, da je Moskva vzra-doščena, ker konferenca na Bermudih ne bo sklicana, kakor je
sovjetska vlada od vsega začetka proti bermudskim razgovorom in sedaj v nadaljevanju svoje mirovne ofenzive izkorišča navidezni razkol med Veliko Britanijo in ZDA. Časnik poudarja, da bi bilo zelo prav, ko bi se zahodni državniki na Bermudih dejansko sestali, še preden bi nastala resnična nesoglasja med ZDA in Veliko Britanijo, oziroma še preden bi nove poteze Sovjetov utegnile dejansko privesti do takih nesoglasij. K sreči, pravi na koncu »Manchester Guardian«, so odnošaji med Veliko Britanijo in ZDA prav sedaj boljši kot pred mesecem dni
Zdravstveno stanje Koče Popoviča
Beograd, 29. jun. (Tanjug) — Zdravstveno stanje državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, ki se zdravi v vojaški medicinski akademiji JLA, se je izboljšalo.
 ___________________________    Spričo	tega	je	pričakovati,	da
bik napovedano, v prvih dneh ju- j bo državni sekretar v kratkem za-lija, vzbuja precejšnjo nemirnost, j pustil kliniko in se bo zdravil do-»Manchester Guardian« opozarja i ma. — Dr. Rado Jovanovič, prof. v današnjem uvodniku, da je bila ^ generalmajor.
Sovjetska policija v ČSR
V Vzhodni Nemčiji korak nazaj: Semjonov bo moral vrhovno oblast deliti z vojsko
Berlin, 29. jun. (UP) V dobro poučenih krogih se je izvedelo, da so poslali iz Sovjetske zveze divizijo varnostnih organov na Češkoslovaško, da bi preprečila de-mostracije in morebitne nerede v deželi. Ta divizija sovjetske policije je dospela konec preteklega
cijL Po britanskem naziranju je j tedna v okolico Plzna. V Plznu so precej nagli razvoj mednarodnih ! delavci pred dvema tednoma raz-dogodkov terjal odločilne sklepe I dejali mestno zbornico. Sovjetska o skupni politiki zahodnih velesil. | zveza že nekaj let ni imela svojih
Kamboška vojska pripravljena
na odpor proti francoskim vojaškim »zastraševalnim ukrepom«
Phorn Pen, 29. jun. (Tanjug). — UP poroča, da so oddelki kam-boške vojske vkorakali v prestolnico Kambodže ter zastražili vse centralne urade. Ta ukrep je bil izdan zato, da francoske oborožene sile ne bi napravile kakršnega koli nepredvidenega koraka za »pomiritev Kambodže in njenega kralja Sahanuka«. Člani vlade so zahtevali orožje, da bi ga uporabili ob morebitnem odkritem spopadu med kamboškimi in francoskimi četami.
Francosko vrhovno poveljstvo v Indokini je poslalo prejšnji teden v Kambodžo več bataljonov kolonialne pehote in mornarice, da bi zaščitili življenje francoskih državljanov in njih pre-
moženje, »če bi se francosko kamboška kriza spremenila v odprto vojno«.
Doslej še ni nikakršnih poročil o kakšnih incidentih, toda francoski krogi z zaskrbljenostjo pričakujejo sklepe nove francoske vlade.
Pariz, 29. jun. (Reuter) — Zunanji minister Kambodže Sam Sary je poslal predsedniku francoske republike Vincentu Auriolu pismo, v katerem ga opozarja na resni položaj v Kambodži. V pismu je poudaril, da utegnejo »zastraševalni ukrepi« francoskih oboroženih sil v tej deželi imeti resne posledice. Utegnilo bi priti celo do spopadov med francoskimi in kamboškimi četami.
KRIZA FINSKE VLADE
Helsinki, 29. Jun. (UP). Predsednik
tinske vlade In prvak agrarne stranke Uro Kekonen je podal ostavko predsedniku republike Paaslklvlju. Paasikivi Je ostavko sprejel In Je začel danes popoldne razgovore z voditelji strank o sestavi nove vlade. Kekonen je predlagal predsedniku republike, na) zaupa mandat za sestavo vlade socialnodemokratski stranki.
Prezident Paasikivi Je popoldne dejansko ponudil mandat za sestavo vlade prvaku finskih socialistov Fa-gorolu, ki pa ga ni notel sprejeti.
Spor, ki Je nastal med obema dosedanjima koalicijskima strankama glede ukrepov, s katerimi naj se za-1 jezi sedanja gospodarska kriza, ni I zgolj gospodarskega značaja. Agrarci res zahtevajo vrsto gospodarskih ukrepov, da bi predvsem spet povečali izvoz lesa, ki Je začel v zadnjem času pojemati, kar je glavni vzrok gospodarskih težav na Finskem, socialisti pa so zahtevali razpust parla-
Ureditev diplomatskih odnošajev
MED VVASHINGTONOM, LONDONOM, PARIZOM IN BONNOM
London, 29. jun (Reuter) -Ameriška in angleška vlada sta danes dosedanjima visokima ko-misarjema v Zahodni Nemčiji podelili položaj poslanikov Francoski visoki komisar Poneet iina ta položaj že nekaj časa Hkrati je zahodnonemška vlada svoja dosedanja diplomatska predstavnika v vVashingtonu in I,ondonu imenovala za nemška poslaniku Poslanstveni status pa bo za posamezna poslaništva urejen ko bo stopila v veljavo bonnska kon vencija.
EDEN ZAPUSTIL BOLNIŠNICO
Boston, 29 junija iaFP) Britanski zunanji mtnlstei Anihony Eden le zapustil bostonsko bolnišnico Zdravniki, ki so ga zdi »vili sodijo da bo v kratkem popolnoma kreval od bolezni ki ga le m ar ra prisilila, da je začasno opustil vodstvo angleške zu nanje politike
KOŠARKA
COMO : CRVENA ZVEZDA 41 : 30 (22 : 10)
Como, 29 lun 'Tanjug) Na veli kem košarkarskem turnirju v Comu ki Je bil dane« končan, le v finalu Como premagal .Crveno zvezdo« z rezultatom 41:30 (22:10).
menta ln nove volitve, lz katerih naj bi izšla vlada, ki bi laže Izvedla asa-nacijo finskega gospodarstva.
NAS PEVSKI USPEH V ITALIJI
Beograd, 29 Jun. (Tanjug). Iz Arez-za poročajo, da sl je moški pevski zbor .Vladimir Nazor« lz Zagreba pribori) v mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arezzu prvo in drugo mesto, ki ju deli s španskim pevskim zborom iz San Sebastlana. Tekmovanja se je udeležilo 67 pevskih zborov lz raznih držav, med njimi tudi mešani pevski zbor »Bratstvo-Jedinstvo« iz Zagreba pod vodstvom Davorina Hauptfelda. Ta naš mešani pevski zbor Je v prvi skupini mešanih zborov dosegel tretje mesto, v skupini narodnih pesmi pa četrto.
vojaških sil na Češkoslovaškem, če se izvzamejo inštruktorji in častniki za zvezo.
V trogih, ki so blizu sovjetskemu poveljstvu v Nemčiji, se je prav tako izvedelo, da je po delavskih demonstracijah v sovjetski coni Nemčije Sovjetska zveza spremenila svoj prvotni načrt o prenosu pravnih funkcij od vojaških na civilne oblasti. Sovjetske vojaške oblasti bodo sedaj delile z visoko komisijo vrhovno oblast nad Vzhodno Nemčijo. Poučeni krogi poudarjajo, da so sovjetske oblasti zaradi resnega položaja v Vzhodni Nemčiji za nekaj časa opustile militarizacijo Vzhodne Nemčije, ker ne morejo zaupati niti vzhodnonemškim vojaškim silam. Sovjetske čete in vzhodnonemške policijske sile so razvrščene sedaj po vsej Vzhodni Nemčiji in imajo nalog, zatreti še zadnje ostanke vstaje nemških delavcev.
MILICA BE2I
IZ VZHODNE NEMČIJE
Berlin, 29. junija (AFP). Pretekli teden je pribežalo Iz Vzhodne Nemčije v zahodni Berlin 167 policistov, med njimi 8 komisarjev.
De Gasperi spet sestavlja vlado
Rim, 29. jun. (Tanjug) — Predsednik republike Einaudi je začel danes popoldne po ostavki vlade, ki jo je davi podal De Gasperi, posvetovanja o sestavi nove vlade. Predsednik republike je najprej sprejel nekdanjega predsednika republike De Nicolo, zatem pa predsednika skupščine in senata Gronchija in Merzagoro, predsednika bivših ustavodajnih skupščin Saragata in Jaracinija in naposled voditelje parlamentarnih skupin. Po teh formalnih posvetovanjih je zaupal Einaudi mandat za sestavo nove vlade znova De Gasperiju. Sodijo, da bo vladna kriza trajala kakšnih 15 dni. ker De Gasperi pri izbiri novih ministrov ne bo imel lahek posel glede na močno strujo v vladni stranki, ki zahteva predvsem zamenjavo ljudi v vladi. De Gasperi bo moral te zahteve npo števati
Komunalne skrbi u IVIariboru
PRVI V ATENAH
Kapetan Lenert ni zadovoljen z 10 zmagami in 184 točkami nasproti grškim 150 in turškim 121
Maribor, to pomembno industrijsko središče, so med vojno 66-krat naskočili britanski in ameriški bombniki, ki so zmetali na mesto blizu 12.000 bomb. Uničili ali poškodovali so razen industrije kakih 48% vseh stanovanj v mestu, ki so že pred vojno zadoščala komaj za kakih 45.000 prebivalcev.
Te številke povedo, v kako hudih komunalnih skrbeh se je Maribor znašel ob osvoboditvi. Razvijajoča se industrija pa je
bolnišnica namreč ni vsemu kos, ker sega področje, od koder sprejema bolnike, od Save do severne meje. Bolniško poslopje tudi ni bilo ustrezno, enotno grajeno, ampak so ga nekako krpali kakor so nanesle trenutne potrebe ali še točnejše, kakor so dopuščala vedno preborna sredstva. Začasno se je bolnišnica nekoliko razbremenila, ker so pljučni oddelek pred nedavnim preselili na Pohorje. Nujno pa kaže zgraditi vsaj kiruški oddelek, če že ne
»Franc Leskošek«, ki je šolsko poslopje skoraj zazidala medse, ter bo zato treba misliti na novo, za katero je tovarna svile že prispevala 1,000 000 dinarjev. Na Teznem namerava ML O, brž ko bo mogoče, graditi še gimnazijsko poslopje Razen teh računa še z gradnjami osnovnošolskih poslopij na Pobrežju in v Krčevini.
Seveda ima Maribor skrbi tudi z drugimi komunalnimi problemi. Vodovod so, recimo, zgradili leta 1901, ko je živelo v Mariboru
1 ,
■RHi
*
Pogled na Maribor, središče slovenske industrijske dejavnosti, v ospredju dravski most, ki je bil porušen 1942 in po osvoboditvi nanovo zgrajen.
vlekla k sebi nove in nove delov- celotne bolnišnice, kar pa ni lah-
(Od posebnega dopisnika »Borbe«) Atene, 29 jun Kakoi so pričakovali. je atenska revija jugoslovanske, turške In grške lahkoatletike presegla vse športne okvire po prisrčnosti lahkoatletov ln po odkritih simpatijah publike do vseh tekmovalcev se Je ta troboj spremenil v močno manifestacijo prijateljstva med tremi državami Prisotnost kralja Pavla, njegove soproge ln članov grške vlade so dali temu troboju še večji pomen
Naša reprezentanca se vrača Iz Aten z lovorjevlm vencem, vendar pa ne s tako prepričljivo zmago, kakor smo prtčakovall Zvezni kapetan Lenert je pričakoval, da bodo naši tekmovalci dosegli skoraj vsa prva mesta, priborili pa so si Jih 10.
Rezultati so bili naslednji:
400 m zapreke:	1. Smirniopis (G)
54,2, 2. Cipčič (Jug.) 55,6,	3 Kosmos
(G) 55,7
200 m: Petrakls (G) 22.6, Jovančič iJl 22,7, Pecelj (J) 22,7
Maraton: Škrinjar (J) 3:09.45,5, Ei-turan (T) 3:13,40. Dervenis (G) 3:15.27.
3000 m steeple-chase. Segedin (J) 9:17,7, Štritof (J)	9:279, Erhan (T)
9:31,5
800 m: Kočak (T) 1.53,9, Tepastas (G) I 54.4 Hočevar (Ji 1:55.6
Kopje Dangublč iJl 61:98 Stankovič (J) 58 27 Papgeorglum iG) 57,18 Skok s palico Evstahladls (G) 4:10 Rubanlst (G) 4,10 Mllakov (J) 3,90 10 000 m: Džoskul (T) 31:45,5, Jovanovič (J) 3156,8 Stefanovič (J) 32:19,14 Troskok: Radovanovič (J) 14,58, Sa Ketarakls (G' 14,55 Dodos (G) 14.44 4 X 400 m: Grčija .1:28,0, Jugoslavija 3:29,0, Turčija 3:42,8.
Disk: Jataganas (G) 49,0, Krivokapič (J) 48,65, Krnjajič (J) 46,78.
Po zaključku tekmovanja Je kralj Pavel razdelil pokale ln diplome voditeljem vseh treh reprezentanc
V skupnem plasmanu Je Jugoslavija zmagala s 184 točkami druga Je bila Grčija s 150. tretja Turčija s 121 točkami
Ker Je veljalo to ‘ekmovanje tudi kot tekmovanje med posameznimi reprezentancami, so se tekme zaključile tudi v naslednjih razmerjih: Jugoslavija -Grčija 120 ■ 100, Jugoslavija -Turčija 142—79 ln Grčija—Turčija 120 : 101 točki Mirko Stamenkovtč
II. kolo jubilejnega šahovskega turnirja
Ljubljana, 29 junija V današnjem 11 kolu Je bila v 29 potez) zaključena z remijem partija Kočevar : Gu zel Mojstei Preinfalk je zmagal v 30 potezi proti Izvekov Zmago Je zabeležil tud) Germek v partiji proti Levačiču Grosek ln Pire pa sta lemlzl rala Gabrovšek se Je vdal Inž Vidmarju V prekinjeni partiji Vavpetič -Šiška Ima zadnji šanse za zmago Partija Stkošek : Kržišnik ob času poročanja še traja Po II kolu vodi Germek z 2 točkama pred Inž Vidmarjem, Grosekom ln Pircem 1 ln pol točk«.
)
ne moči. Zato je postajala stanovanjska kriza še hujša V zadnjih osmih letih pa je mesto že zgradilo 1294 stanovanj. Stanovanjska stiska je zato sicer rahlo od-jenjala, bogvedi kako pa le ni popustila. Mariborsko prebivalstvo se je namreč pomnožilo že na 76.000 ljudi. Zato leži v stanovanjskem uradu že blizu 3500 nerešenih prošenj. Podjetja so se razširjala, vendar niso hkrati mislila na stanovanja in druge komunalne potrebe, ML O pa ni zmogel vsega sam. V zadnjem času pa se vendarle da opaziti, da so se nad stvarjo zamislile tudi tovarne, ki pomagajo ML O s sredstvi, razen tega pa tudi same grade stanovanja.
Pred kratkim so na nekaterih sestankih obravnavali obratne nezgode, ki se pogosto dogajajo
lea stvar, saj se ML O v zadregi za sredstva precej praska za ušesi.
Tudi s šolskimi poslopji je križ. Tezenski šoli se je n pr zgodilo celo to, da se je znašla sredi poslopij metalne tovarne
vsega skupaj 9000 ljudi. Sedanji vodovod bi zadoščal komaj za potrebe kakih 30.000 prebivalcev, pri vsem tem pa je treba računati, da porabi tretjino vode industrija, ki bi si morala napeljati lastno industrijsko vodo, a se zato doslej še ni mnogo zmenila.
Polovičarska propaganda ni na mostu
Ko je bilo lani v glavnem urejeno mestno središče Ljubljane, je javnost z zadovoljstvom pozdravila tudi postavitev velikega stenskega reliefa Ljubljane na pritlični stavnici poleg palače nekdanje zavarovalne banke »Slavijo«, kjer posluje prodajalna bivše Piskarjeve pekarne. S tem reliefom je bil po6rečeno ustvarjen lepši izgled tega okolja, obenem pa je bila tujcem dana vsaj splošna, temeljna orientacija po našj prestolnici Relief je bil leto« na novo prebarvan in pre*
Z ato SO nekateri delavci začeli pleskan. vsa važnejša javna poslopja prihajati na ML O, kjer so začeli ustanove, ceste in ulice. trgi. sporne V»r „ -T,.,, r,r(nriY,4/jfi	m	in	niki» prometne zveze in druge po
odbornike priganjati, naj MLO membnejše naprave pa so bile ozna sezida novo bolnišnico. Sedanja čene s posebnimi napisi in raznobarv
Sle že slišali, kaj bo o nedeljo	o Rožni dolini?
Pred 55 leti so lopate ln krampi , dl za rožnodolsko svatbo v narodnih oznanili rojstvo delavske naselbine nošah z obhodom po Rožni dolini ln Rožna dolina. Delavcem ln delavkam Viču ter z razhodom na slavnostnem Tobačne tovarno so se pridružili že- j prostoru, kjer bo nadaljevanje svat-lezničurjl ln poštarji. Rožnodolski pionirji so se spoprijeli z zemljo ln so postavili v prijazni dolini pod Rož-nlkom svoje lične domačije. Pred 50 leti pa so ustanovili Rožnodolcl svoje Olepševalno društvo, ki je postalo v tem delavskem naselju žarišče kulturnih in družabnih, pa tudi socialnih prizadevanj; podporni sklad nudi še danes pomoč rožnodolskim družinam v primeru smrti Tako praznuje to društvo, ki je zbr.ilo okoli sebe vse prebivalce Rožne doline, svojo 5fl-letnieo v okviru I. ljubljanskega festivala.
Seveda kažejo spominske svečanosti vse značilnosti tega vabljivega obrobnega ljubljanskega naselja. Na predvečer slavnostne nedelje, t. J. v soboto 4. julija, bodo Rožnodolcl počastili svoje najstarejše ln zaslužne Člane Zatem bo ob 20. url kulturna prireditev na prostem z nastopom solistov Rožnodolcev, folklorne skupine ter pevskega zbora Tobačne tovarne in viške AFŽ. Rožna dolina bo zažarela v večerni Iluminaciji.
Glavne proslavne svečanosti bodo v nedeljo, dne 5. Julija. Po spominskih govorih ob osmih dopoldne bo slavnostni začetek IX rožnodolskega sejma, ki ho Izraz vseh značilnosti rožnodolskega življenja Na sejmu bodo prodajali leseno robo, spominčke, razglednice Rožne doline Itd Razen tega bo obsegal sejem tud! čebelarsko razstavo s prodalo medu In medenih Izdelkov ter točenjem medice fclvo zanimanje Je tn-
Kolektivni dopust Litostrojjcev
Ljubljana, 30. junija Jutri, 1. julija, bodo nastopili delavci Litostroja kolektivni dopust. Od 1. do 15. julija bodo na dopustu delavci obdelovalnih obratov in montaže, od 15. julija do 1. avgusta pa bodo odšli na dopust delavci iz metalurških obratov. Velik del delavcev si je s pomočjo sindikalne organizacije zagotovil prostor v hotelih ob Jadranski obali ali v krajih Gorenjake. kjer bodo preživeli dopust. V tovarni bodo ta Čas izkoristili za remont in čiščenje.
K. M.
benega programa Ta točka bo poživljala stare poročne narodne šege In navade Seveda bo sodelovala na rožnodolskih festivalnih slavnostih tudi mladina Rožnodolski pionirji In cicibani se bodo preizkusili v raznih spretnosth. Ljudsko rajanje bo zaključilo proslav ni program ob 55-letnici Rožne doline in 50-letnlcl njenega Olepševalnega ln turističnega društva, ki predstavlja začetek turizma v Ljubljani.
Tako bo prispevala tudi Rožna dolina » svojimi prireditvami k čim pestrejšemu sporedu številnih pro-gramnih točk I. ljubljanskega festivala.
nimi tolmačenji. Kot ustanovitelj j® na reliefu podpisano podjetje *Jugo-reklam«.
Kakor je treba po eni strani pohvaliti trud ln stremljenje navedenega podjetja, moramo po drugi strani ostro kritizirati površuost »n netočnost pri izdelavi napisov in tolmačenj. Navedemo naj ie nekaj najbolj grobih uapak in nepravilnosti: Maastrova ulica se na reliefu začenja že pri pri Ilirski ulici, dejansko pa šele nad Taborom; Holzapflova ulica je označena kot Holzaplova, Prisojna ulica kot Prosojna, Petkovškovo nabrežje je Petkovškova ulica, Robbov vodnjak je Robov llvau Robb Nazorjeva ulica ima v oklepaju staro ime (Frančiškanska-Prešernova?), kar nikoli ni bila itd Marijin steber na Levstikovem trgu ie izpisan kot steber, dočim vsi ostali spomeniki nosijo le ime posvečenca, na primer (Miklošičev, Valvazorjev itd., ne veš pa kaj je. ali spomenik ali dom ali kaj? Tudi manjka označba kraja in imena vseh novih spomenikov iz naše dobe in naše borbe. Vse ostale ulice so sploh brez imen, kar menda ne bi bilo težko izvesti Nekdanja Škofja ulica nosi Qa reliefu še danes svoje drugo ime FUguerjeva, dusj je bila Ž© lani preimenovana v Franca Rf>* mana ulico in nosi tako spomin na enega naših naj večji h borcev za svobodo in narodnega heroja, geueral-lajtnanta tovariša Staneta.
Relief v sedanji obliki in izvedbi ne služi nobenemu tujcu v korist. Ljubljani pa ne v čast in ponos Prepričani smo, da je v našem mestu dovolj sposobnih ljudi, ki bi bili zmožni odstraniti neštete napake in pomanjkljivosti ter ustvariti res nekaj koristnega m lepega iz sedanjega skrpucala Napis« »n označbe na reliefu pa bi bilo treba vsekakor izdelati in pritrditi tako da jih ne bi mogli razni ponočni zlikovca trgat.j in uničevati, kar se je dogajalo doslej
V. V.
Prodaja
na kredit v Ljubljani
V Ljubljani je prodaja blaga na Kredit najbolj živahna v vsej Sloveniji. Od cedokupne količne blaga, ki ie bilo v prvem tromesečju letošnje-
fa leta v Sloveniji prodanega na redit, katerega so nudila trgovska podjetja je bila skoraj polovica blaga prodanega v Ljubljani. (99 mili jonov 673.000 din od skupnih 211 mili jonov 960.000 din.) In tudi za Ljub Ijano velja, da je bila vrednost bla ga prodanega na kredit v prvih treh mesecih letošnjega leta skoraj še en krat večja kot vrednost blaga prodanega na kredit v Šestih mesecih lanskega leta Tako so trgovska pod jetja v Ljubljani prodala lani na kredit, za 55.484 000 din blaga, v letošnjem prvem tromesečju pa za 99 milijonov	673.000	din	Samo	v marcu
je znašala vrednost na kredit proda nega blaga 44.778.000 din! V aprilu in maju je kupovanje na kredit nekoliko padlo in je v maju vrednost na kredit prodanega blaga znašala samo še 20.213 000 din. V prvih petih mesecih pa ie bilo prodanega na Kre dit pri trgovskih podjetjih skupno za 153 820 din blaga Odstotek že pla čanega blaga se je v posameznih mesecih gibal različno Januarja na primer je vnašal odstotek že plačanega blaga samo 27,4 %, aprila, ko se	ie kupovanje	na	kredit	zmanjša
lo	pa se	le dvignil	na 44 •/•
Gornji podatki pa veljajo samo za	kredit	ki so	ga	nudila	trgovska
podjetja sama Znano pa Je da le mogoče kupovati blago tudi na kredit. ki ga nudijo banke. Nekatere
vrste predmetov višjih cen (n. pr. radio aparate), pa je mogoče kupovati sploh samo na bančni kredit. Ob upoštevanju prodaje na kredit trgovskih podjetij in na kredit bank je znašal 31 maja celokupni dolg iz potrošniških posojil v Ljubljani 229 milijonov 717.000 dinl Od tega je znašala višina dolga pri trgovskih podjetjih 130.486 000 din. pri bankah pa 99.291 000 din od tega samo pri Mestni hranilnici v Ljubljani 80 milijonov 689 (KK) din
Ce upoštevamo, da Je ob letošnjem popisu imela Ljubljana 138.489 stalnih prebiva1 cev. potem odpade na vsakega prebivalca Ljubljane povprečno 1659 din dolga na račun potrošniškega kredita. Ce pa upoštevamo samo zaposlene, odpade na vsakega zaposlenega v Ljubljani nad 3000 din dolga. Dejansko pa je v petih mesecih letošnjega leta izkoristilo možnost kupovanja na kredit, v Ljubljani 11.603 ljudi, od tega 2876 pri Mestni hranilnici
Zanimivo je katere vrste blaga so potrošniki največ kupovali na kredit Po podatkih za prve tri mesece letošnjega leta so potrošniki Ljubljane najemali kredit predvsem za kupovanje tekstilnih izdelkov 86.7 •/• od celokupnega najetega kredit« so potrošniki Ljubljane porabili za nakup tekstilnih izdelkov; 9.1 % kredita so porabili zn nakup usnjenih in gumijastih Izdelkov: 2.2% za nakup kovinskih izdelkov 1 •/• za nakup elektrotehničnega materiala in 0.6 •/« za nakup kemičnih izdelkov R.
SREDA, 1. JULIJA 1953
WALT DISNEY
kakršnega doslej nismo poznali
Pariz, junija.
»To je iivljenje« je naslov serije Osmih Disneyevih filmov, ki so iide-na popolnoma dokumentaren na
Sin.
•Trije kavalirji« so pomenili naše prvo srečanje z novim Disneyem. V tem filmu je napravil čudno spojino: T istem prizoru, v istem kadru je »družil svoje stare junake risanega filma in žive igralce. Tu se je Disney Prvič oddaljil od izključno risanega filma. Vse to zvoni zelo čudno. Človek, ki mu je bil film sprva samo sredstvo, da bi pokazal svoje risarsko znanje, odstranjuje iz svojih filmov risbe! (Ne sicer dokončno, vendar je gotovo, da je postal zdaj risani film samo eden izmed podr lij njegovega ustvarjanja).
Serija »To je življenje« hoče prikazati, kako pravi sam Disney na začetku enega izmed teh filmov »Vodne Ptice«, življenje z enega izmed možnih vidikov. Pri snemanju te zanimive vrste filmov je Disneyu pomagalo 25 snemalcev. Večidel so snemali n« 16 mm traku, vse pa v barvi.
»Vodne ptice«, film iz te serije, ki sem ga imel priliko videti, je dolg kot normalen kratkometražni dokumentarni film. Marsikaj vas v njem začudi in zmede. Ce je Disney hotel gledati na življenje z enega izmed možnih vidikov, je moglo tudi občinstvo opaziti nov vidik v samem Dis-neyevem ustvarjanju.
V »Vodnih pticah« je marsikaj lepega, izrednega. Disney vas navduši s svojo domiselnostjo ter z bogastvom odlično odbranih podrobnosti, toda v celoti je ta film pod ravnijo tistega, kar smo bili navajeni pričakovati od njega. Je odličen dokumentarni film, ni pa film, ki bi ga dolgo pomnili.
Nova snov je zastavila nova vprašanja. Disney jih je skušal rešiti na
:	ZADNJA	DE	SICHINA
FILMA
Vittorio De Sica spada med najbolj znane in najboljše italijanske režiserje. Nekaj njegovih filmov smo videli, kakor na primer »Čudež v Milanu«, »CistaJlci čevljev« in »Tatovi koles«. Nedavno Pa je končal dva filma. »Postaja Termini« in »Srečni časi«.	.	,.	.
Film »Srečni časi« je sestavljen iz šestih delov, šestih kratkih, filmsko obdelanih zgodb. V end je prikazal vesele doživljaje nekega Napolitamoa, v drugi prepire dveh kmetov zaradi gnoja Itd. Film »Postaja Termini« kaže omahovanje žene med možem in drugim moškim. V glavnih vlogah nastopata Jennyfer Jones in Montgo-mery Clift.
Newyorški časniki objavljajo članke svojih pariških dopisnikov, ki pišejo o premierah De Sichinih filmov, »Srečni časa«, in »Postaja Termini« v Franciji. Skoraj vsi ugotavljajo, da je čutiti v posameznih delih filma »Srečni časi« izvirno obdelavo, da pa film kot celota priča, da so režiserju De Sichi potrebni boljši scenariji. V »Postaji Termini« dejanje, zasti pa dialogi, v katerih je slišati ameriški naglas glavnih igralcev, odvračajo pozornost gledalcev od režije. V glavnem se kritiki strinjajo, da ta dva filma ne moreta mnogo prispevati k De Sichinemu umetniškemu ugledu.
NOV FILM »DOKTOR M.«
Podjetje »Avala film« končuje priprave za snemanje novega umetniškega filma »Doktor M»«. Scenarij je naipdsal filmski režiser fcika Mitrovič, ki bo film tudi režiral.
Zgodba obravnava nekatere dogodke na Kosovu in v Metohiji takoj po osvoboditvi pozimi leta 1944. Takrat so v posameznih okrajih razsajale epidemije, balisti (albanski fašisti) pa so skušali ovira-ti ljudsko oblast pri uvajanju zaščitnih ukrepov.
(Pismo iz Pariza)
star način in kjer koli je to storil, je spretnež in obrtnik potisnil umetnika v stran.
Oglejmo si nekaj značilnih primerov: film opisuje življenje vseh mogočih vrst vodnih ptic, pelikanov, raznih štorkelj, kljunačev, galebov itd. Manjka mu določene dramske organizacije. Film temelji na navezanih nadrobnostih. Kadar so lle-te izrazito dokumentarne, izvirne, potem sama vsebina osvaja s svojo življenjskostjo in poezijo. Tudi kadar je Dis-ney metode risanega filma (uporabo glasbe in stilizacijo gibov) preprosto prenesel v dokumentarni film, se zabavamo nekaj hipov, toda nikakršno resnejše doživetje nas ne prevzame. Tako je n. pr. eden izmed mnogih Disneyevih snemalcev posnel, kako se mali pelikan zvali. To je več kakor dobro. To drhtenje golih ptičkov, njihovi negotovi, nerodni koraki, vztrajno strmenje, ko iščejo hrano in končno njahov prvi let in lov nas neposredno prevzamejo zaradi Disneyeve-ga smisla za točnost in izrazito opazovanje: v tem je nekaj temeljnih življenjskih reendc. Toda Čim je hotel Disney to živo in resnično snov režijsko obdelati na temelju sadov svo-
jega dosedanjega dela pri risanem filmu, zgubi film »Vodne ptioe« prepričljivost in tone v meglo prazne in nemotivirane igre ter abstrakcije (tako spreminjajo ptice po taktu Lizsto-ve glasbe in jazza na Disneyevi montažni mizi ritem in smer svojega gibanja). Zanimiv je v celoti teh novih vprašanj tudi tale pojav, sicer zelo naraven, čeprav ga Disney ni hotel sprejeti: risani film, ki že sam po sebi pomeni neko omejitev, dovoljuje in vsdiljuje stilizacijo v režiji. Toda ista način obdelave, isto »raea-nje«, kakor pravimo, vnešen v strogo dokumentarno snov, zgubi svojo vrednost in se kaže kot osamljena in ne primerna atrakcija sredi prepričljivega dokumentarnega gradiva. »Vodne ptice« nam omogočajo, da si ogledamo vsebino, ki jo je hotel Disney s kalupov risanega filma prenesti v dokumentarni film. Očitno je prav na tem primeru, kako Disney obdeluje svoje risane filme. To je zanimivo, toda bolj kot pojav.
Vsekakor smo se srečali z novim Disneyem, ali bolje, Disney se srečuje z zanj novim žanrom.
Aleksander Petrovič
Katere filme bomo gledali v tretjem četrtletju
Otroški film »Piinktchen In An-toan« po romanu Ericha Kastnerja snema neko dunajsko podjetje v koprodukciji z nekim podjetjem iz Munch en a. Doslej so Avstrijci posneli po romanih tega pisatelja že dva filma: »Emil in detektivi« ter »Dottchen«. Sredi marca letošnjega leta so razpisali v Avstriji in Nemčiji natečaj za glavne igrice v filmu »Piinktchen in Antoan«. Prijavilo se je nad 5500 otrok, ki so v svojih pismih razlagali, kaj bi želela igrati in kako si zamišljajo glavne junake Kastnerjeve-ga romana. Na poskusnih snemanjih so izmed 160 otrok odbrali nekaj dečkov in deklic, ki bodo nastopili v naslovnih vlogah. Film bo režiral Thomas Engel.
..TRAMVAJ POŽELENJE“
Dejali so mi, naj sprva stopim i lastnikov sužnjev, posestnikov velikih v tramvaj, imenovan »Poželenje«, plantaž, poosebljenih v Blanche. Če-
nakar naj prestopim v drugega, ki se imenuje »Pokopališče«, in ž njim bom, pravijo, priapel do »Elizejskih poljan«.
S temi besedami, pnflnimi simbolizma, se začenja »Tramvaj Poželenje«. Neznanec v mornarski uniformi kaže mladi ženi, kje naj najdejo sestrino stanovanje; le-ta hoče pri njej najti zavetišče pred svetom, ki je ne razume ali katerega ona ne more razumeti »n hoče pobegniti pred samo seboj. Ta- mlada žena, Blanche Diboir, je izgubila sposobnost stvarnega razsojanja, dodga leta je živela v neprestanem apopadn med svetom, kakršnega je videla v evoji doinišljljd, i« gvetom okrog sebe. V takšnem bolestnem duševnem stanju, na meji blaznosti, pride T okolje ,kl je popolnoma različno od sanj, s katerimi se je vedno slepila. Preprostim ljudem, ot*defcm od napornega dela in življenja, med katere i© Blanche prišla, *e zde njene zgodbe in razpoloženje, polne prividov, čudnih teženj in sa-
sto povzroča tudi pri »Yankeejih«, starih prebivalcih in priseljencih, prikazanih v oseba Stanleya, Ameri-kanca poljskega porekla, zelo hude motnje.
Ta spopad se nadaljuje še dandanes in \Villiams ga prikazuje v vsej njegovi resnosti, razlaga ga v skoro vsiljivem psihološkem in aramatskem konfliktu, zanemarja pri tem družbeno ozadje ki ga očrta samo v nesrečnem primeru Blanche Diboir. V tem je nedvomno tudi velika pomanjkljivost filma. To pomanjkanje stvarne družbene utemeljitve dramatičnega konflikta je v dobršni meri vzrok morbidne	simbolično® ti v
»Tramvaju«. Toda	omenjena pomanj-
kljivost ni edini vzrok, kajti v Wil-liamsovem ustvarjanju so očitni elementi nove šole,	tako imenovanih
»ameriških dekadentov«, ki se ukvarjajo z do skrajnosti rafinirano nervozo propadle aristokracije z Juga.
Kakorkoli že,	Williams je v
»Tramvaju« krenil po čudni poti,
n j urjenja, tuje in nerazumljive. Tu je Tennessee Willlara6, pisec drame in scenarija »Tramvaj Poželenje« postavil nasproti dva pola ameriške družbene stvarnosti.
Tp je stori] na način, težko razumljiv gledalcu, ki ne pozna velikih
spustil se je na področja simbolizma, morbidnosti, neresničnosti, divjih gonov in strasti, mistike... O tem priča, tudi njegova najnovejša drama »Camino Real«, o kateri večina kritikov sedi, da je WiHiams pri zlorabi simbolov zašel v slepo ulico. Ob
   —  ---------------------------------------        „iepo	______
anahronizmov y naporih posameznih činstvo je hladno sprejelo to njegovo
ljudi, izvirajočih iz junaških aristo-	',~1-	1--'	--	J-*‘—---------»-
kratsikih družin, niti brutalne živ-
ljenjske sile potomcev, priseljencev z raznih Stranj zemeljske oble. Ta stalni večkratni in vedno spremenljivi spopad dveh nazorov, dveh svetov, ki je tragičen za pravnuke nekdanjih
najnovejše delo, ki je doživelo popoln neuspeh, če je avtor »Tramvaja« vzel
za motto svojega dela željo svoje junakinje Blanche: »Nočem realizma. Hočem magijo,« potem so njegovi časti loj našli dober odgovor v izjavi druge junakinje, Stelle, ki je odgovo-
rila Blanche: »Nočem te poslušata, dokler si morbidna.«
Elia Kazan je znan kot ede<n najbolj nadarjenih ameriških režiserjev mlajšega rodu. Njegovi flilmi, ki smo jih videli — »Bumerang«, »Preplah na ulicah« in zlasti »Viva Zapata« — nedvomno pričajo o veliki umetniški sili in izvirnosti tega filmskega ustvarjalca. V njh je čutiti nov, nešablon-ski, nestandardni filmeki prijem.
Ko je režiral »Tramvaj«, je bil Kazan v ugodnem položaju, saj je že leta 1947 režiral to delo v nekem bro-adwayskem gledališču. Avtor in re-^ žiser sta stala pred dilemo.- ali naj adaptirata dramo na osnovi načel modernega filmskega gledališča, kakor so to storili pri filmu »Smrt trgovskega potnika« ali pa naj spreme-menita dramsko osnovo.
Pri snemanj* sta Williams In Kar-zam opustila okvir drame, vendar sta njeno notranjo zgradbo tako spremenila, da se je ftinnsko' popolnoma uveljavila. Rafinirani »veliki plani«, v katerih sta iwaaUa vso poitragič-nost polblazne Blanche, filmska rešitev »razkrivanja^ pri njenem srečanju z Mitchelotn vsekakor pomeni obogatitev timskega jezika. Snemalec je dovršeno pričaral vzdušje te drame: mešanico grobe stvarnosti in meglene domišljije, duhovitosti in grobih strasti, lepote in grdobe, obupa, razočaranja, omamljenosti in nasilja.
V filmu igra odličen igralski kvartet: Viviajn Leigh, Marlon Bran-do, Karal Malden (naš rojak Mladen Sekulovič) in Kini Hun ter.
Film spremlja odlična glasba Ale-ka Norta. melodiozna, pa spet enolična, otožna in končno pretresljiva.
»Tramvaj Poželenje« se je uvrstil med najpomembnejše tako imenovano dramske filme«.
Ljubomir Radičevič 1
y poletnih mesecih julij—september je potrebno večje število premiernih filmov za kritje večje potrebe, ker začne delovati mnogo letnih kinematografov. Tudi privlačnost posameznih filmov se mora stopnjevati, da privabi tisto število gledalcev. ki je potrebno, da se krijejo stroški izposojnine in režije. V cilju razbijanja monopola, ki ga je doslej imelo v naši državi podjetje »Jugo-slavi ja«-fiim. so začela posamezna republiška podjetja za razdeljevanje filmov tudi samostojno sklepati pogodbe za posamezne filme. Od/lej bo v naših programih tudi vrsta takih filmov, s čemer se bo obogatil spored po Itevilu in kakovosti — to slednje sicer ni povsem zanesljivo, ker se bo zgodilo, da bodo nekatera podjetja sicer v želji po boljšem plasmaju filmov v posameznih republikah posegla po plaži, ki pa ima več odjemalcev kot kvalitetno delo, ki ni zgrajeno na tistih elementih, kakršni privlačijo povprečno publiko. Sledeči pregled filmov tretjega četrtletja kaže, da je izbira dobra in ni vmes preveč plaže, četudi seveda brez te za sedaj ne gre. Kvalitetno pomembni filmi so temu primerno tudi dragi, a naša kinematografska mreža je še preredka, da bi dohodki mogli kriti izdatke za take filme, katerih cena j© pogosto za naše razmere nedosegljiva. Sledeči pregled ne predstavlja vrstnega reda predvajanj, ampak seznam filmov, ki so ž© odkupljeni za naše kinematografe. Kot bo videti, izvira večina iz Amerike, precej manj iz Anglije in posamezni iz ostalih dežel.
»Dolgo pomni« (Long Memory) je psihološki film o čoveku ki je bil obsojen po krivici in ga tare sla po maščevanju; »Abbot In Costello srečata nevidnega človeka« je zabavni film; »Mreža« (The Net) je napet film o reaktivnih letalih in špijona-ži; »Pet prstov« z vsebino na temo »Operacija Cicero« o špionaži in ponarejenih funtih podkupnine; »Mac-cao« je pustolov8ko-4špionažnd film; »Vendetta« o krvni os veti na Kor-siki; »Ob meji« (Along the Great Di-vide) je indijanerica; »Amerikanec v Parlzn« je zanimiv glasbeni film na istoimensko glasbo ameriškega komponista Gershwina; »Borec« (Figh-tor) je mehiški film; »Cyrano de Bergerae« je francosko-amerišika verzija istoimenske gledališke heroične komedije Edmonda Rostanda; »Obupni trenutek«; »K vragu s slavo!« je italijanska komedija; »Rawhide« je ameriška kovbojka; »Moč orožja« je ameriški vojno-psihološki film; »Pojdi k vragu!« je ameriški vojaški film; »Skrivnostna ulica« je ameriška kriminalka; »Soledadln šal« je mehiški kriminalno-psibološki film; »Rdečelaska in kovboj«; »Plesala je eno samo poletje« j© norveški film. ki je lani dobil visoko filmsko od-
la . ..« je italijanski glasbeni film ■ priljubljenim komikom Totojem; »Fanfare ljubezni« je avstrijski glasbeni film; »Ivanhoe« po znanem zgodovinskem junaškem romanu Walterja Scotta, ki ga imamo tudi v slovenščini (pievedel Vladimir Levstik) je izvrsten ameriški film v barvah; »Zdravica Nenr Orleanu« je velik glasbeni film v barvah z Marijem Lanzo, ki smo ga občudovali v filmu »Veliki Caruso«; nato dva kriminalna filma »Dvoboj v noči« in »Skrivnost Konviškega jezera«, dalje »Trinajsto pismo« z igralko Bette Davis; še en kriminalni pustolovski film »Zgodba Las Vegas« z Rito Hay-worth. angleški letalski »Ni poti na nebu« in komedija »To je moj fant«.
To so filmi, ki bodo krožili po vsej državi. Pridružijo pa se jim filmi, ki so jih odkupila posamezna podjetja za razdeljevanje filmov in jih bodo skušala plasirati prav tako, toda na svoj račun, v ostale republike. Tako je Hrvatska odkupila dva italijanska filma »Ni miru med oljkami« in psihološki film »Moj sin profesor«; Srbija so je pogodila za western »Točno opoldne (High Noon). ki je bil nagrajen; Makedonija je odkupila izredno zanimiv športni film o znanih črnskih košarkarjih »Harlem Globetrotters«; Črna gora bo posojala zanimiv in zabaven film »Oženil sem se s čarovnico«, ki smo ga lani videli v kinoteki; Bosna pa že omenjeni film »Plesala je eno samo poletje«, vendar so pogajanja zanj š© v teku, ker je odkupnina visoka, a Slovenija že omenjeni letalski film »Mreža« in kovbojko »Rdečelaska In kovboj«.
Mimo tu naštetih pa bodo tekom poletja še sledeče premiere: »Kapitan Horatio Hornblower«, pustolovski pomorski film v barvah; »Pi-nocchio«. znana italijanska risana pravljica o Storžkovih dogodivščinah; »V gozdu« (Rashomon), japonski film. ki je dobil nagrado v Benetkah in v Punti del Este; »Zadeva Par&dlne«, psihološka drama, ki se odigra v teku sodne razprave; »Car-rie«, psihološka ljubavna drama z Laurenceom Olivierom v glavni vlogi; »Preko Missourlja«, tipična bizarna ameirikan&ka indijanerica z Clarkom Gablom in končno »Pavla«, nekakšna sentimentalna drama.
Od dosedanjih filmov sta leto« imela najboljši obisk filma »Knjiga o džungli« (54.800) in »Veliki Car ruso« (53.999) ki sta nudila res mnogo užitka, a značilno je na drugi strani, da so imeli kvalitetni filmi, ki jih po vrednotah lahko postavimo v isto vrsto, č© ne više. slab, razmeroma zelo slab obisk, kot n. pr. »Encore« (5502), »Trio« in »Prepovedane igre«. Statistika in analiza kažeta, da s© okus naše publike v primeri s predvojnim časom ni dosti spremenil. Prevladuje zanimanje za romantične, ljubezenske, kovbojske
likovanje Oskarja; »Kapitan Kldd« i in revijalno-glasbene filme v ospredje zanimiv ameriški pustolovski in je pa se počasi uvrščajo* kvalitetni gusarski film; »FIgaro qua Flgaro, filmi s psihološko vsebino.
„C A R EI E“
Večini ljudi ugajajo ljubezenske zgod- | pozna. Kljub starostni razliki mu Carrie be s srečnim koncem. Ta življenjski vrača ljubezen. Za Georga, razmeroma optimizem je položen r človeško bit in imovitega človeka, se pa začne material-vse. kar mu nasprotuje, ga navdaja z no propadanje. V nekaj letib mu mo-neugodjem. Vendar pa utegne zadovoljiti rala njegove družbene sredine onemogoči tudi tragičen zaključek zgodbe, če so eksistenčne pogoje, ki bi mu dali mož-zant dam dovolj tehtni, občerazumljivi „ost, da bi ustregel željam ljubice, zato razlogi. In film »Carrie« P° romanu slednjič zgubi Še njo Carrie ima pred ameriškega pisatelja Theodorja Dreiserja, seboj še vse življenje. Postane priznana imenovan po mladi lepotici, je eden te umetnica, a George medtem že tava po vrste-	dnu Zanemarjen in lačen, brez beliča,
George Hurstvvood, starejši, oženjen občuti le še nagon po samoohranitvi, človek z družino, se zaljubi v lepotico, Mostovi med njim. razpadlim človekom, ki je komaj vzbrstela in življenja še ne in dehtečo mladostjo njegove Carrie so
KRATKE FILMSKE VESTI
Po vesteh iz Zagreba najnovejši drugače bavi z izdelovanjem pouč hrvaški film »Sinji galeb« (po pove
sti Toneta Seliškarja »Bratovščina Sinjega galeba« in v scenarijski obdelavi Josipa Bankoviča in Branka Bauerja) ni to, kar so pričakovali. Omenjajo predvsem slabo igro in slab jezik scenarija. Ugotavljajo pa, da je kljub temu dober, nepreten-ciozen mladinski film.
Berlinski festival se je končal z zmago nemškega filma. Veliko nagrado je dobil film »Nachts auf den Strassen« s Hildegardo Kneff in Hansom Albersom. Za najboljši inozemski film so proglasili »Don Ca-milla« Juliena Duviviera.
Po ukinitvi podjetja za izdelovanje risanih filmov »Duga« je to nalogo prevzelo podjetje »Zora«, ki se
podrti. Kakor ie konec teman, ga vendar gledalec, četudi pretresen, sprejme kot najboljši izhod iz slepe ulice, ki je vanjo privedel človeka usodni zaplet okoliščin njegovega življenja
Režiser William Wyler je znan moj-
 ^	_^ u _________________ ster. O tem priča tudi ta film Včasi
nihT šolskih filmov. V najskromnejših imamo pa vendar vtis, da v njem rutina razmerah so začeli z delom in kma- duši umetniški navdih, in da nas nekaj lu bomo lahko gledali njihov prvi prizorov ne ogreje. V sklepnih prizorih proizvod »Rdečo kapico« ki je po pa z vso silo občutimo dragoceno utri-mnenju zagrebškega tiska popolnoma panje umetnosti Zaradi teh in še neuspela.	j	katerih drugih takih prizorov nam filna
>Anilroclus m lev« le prva era z ti ,(iSi da ,mo re, doživeli tragedijo Bernarda Shawa, ki so jo filmali v i Hollywoodu. Rezultat je melanholi- j c,0'eka- >
čen triumf hollywoodskega spektakla ■	* glavni vlogi nastopa mojster, sir
in razkazovanja nad Shavvovo sati- i Laurence Olivier Njegovega vrhunskega ro in stilom. V ospredje je potisnje- j »Hamleta« se še živo spominjamo. Veliki na drugače stranska epizoda ljubezni umetnik nas prepriča, čeprav si na nino-Lavinije in Rimljana. Duhovito ooe- j gjh mestih pomaga le z znanjem in ru-n.iuje ta film ameriški tednik »Ti- i tino. 2iva in neposredna je Jenny me«, ki pravi: »Ta ekranizacija Sha- jonnes: odigrala nam je že glavno vlogo
C i ’ fllmu .Madame Bovary«. Film .Car-8Po btudi (fhawa ™rKli levom« Oixynija.	“<«<"•«* 'ud‘	sMnlca.
na producent« in publiko).	I	E- A.
iipniiiiiiiiiiini0n«Bi«iiiiiHtiiiniiigiginiini(iin^iiii|||^iniiiiiy|fliiii||j|iiiiiiii|||||0i(ii||||]|iiii^|^||yg||inii||jg|iiiii|||g{iniiii^ «iu«Ugg|ORiiiiiiffliiiiiiiiiiiHi[iHBniiiiitgiiiiiiiiiiiBiitiiiiiiiiiiuflViiitiiinigniiBsiigiMBiiiiiifii	»miiiiiimii^
Kulturne beležke
Filmski proizvajalci bodo zahtevali obvezno prikazovanje domačih filmov
Sarajevo, 29. junija Na nedavnem zasedanju upravnega odbora filmskih proizvajalcev Jugoslavije v Sarajevu so sklenili, da bodo pristojnim organom predlagali, naj uvedejo obvezno prikazovanje domačih filmov v vseh kinematografih v državi. Zahtevali bodo ukinitev taks za domače filme, kar bo proizvajalcem prineslo več dobička, filmskim podjetjem pa naj zmanjšajo dotacijo za filme.
Naši filmi se v tujini ne morejo prav uveljaviti zaradi naših težav pri materialni opremi filmov, ne pa zaradi morebitne slabe kvalitete domače filmske proizvodnje. Na evropskih tržiščih je veliko zanimanje za izmenjavo in nakup naših filmov. Le zaradi težkega gmotnega položaja proizvajalcev (nabavljanje filmskega traku za devize desetkrat podraži vsako filmsko kopijo). Pogoji za oddajo naših domačih filmov niso sprejemljivi za tuje kupce.
Upravni odbor meni, da je snemanje tujih filmskih ekip in proizvajalcev, pa tudi turistov po vsej naši državi zelo resen pro-
blem. To je izkoriščanje naših naravnih lepot, folklore in podobno. Filmska industrija bo zahtevala zaščito tudi na tem področju. Ne gre le za kulturnopolitične, temveč tudi za gospodarske koristi. Naše naravne lepote morajo izkoriščati predvsem domača filmska podjetja, deloma v koprodukciji s tujimi podjetji. Mnogo tujih ekip ali posamezniki na različne načine dosežejo odobritev ali pa vsaj tiho privolitev za tako delo. Nekatere ustanove ali organi tujcem ne le izdajajo dovoljenja za razna snemanja, temveč jih podpirajo tudi gmotno Včasih se zgodi, da tujci nato predstavljajo lepote naše dežele kot eksotiko »divjega Balkana«. Upravni odbor je podrobno proučil tudi vprašanje morebitne koncentracije filmske proizvodnje.
Repertoar beograjskega Narodnega gledališča za prihodnjo sezono
Tudi v prihodnji sezoni bomo uprizorili nekaj del velikih klasikov, sicer pa čimveč sodobnega repertoarja. Med njimi bomo izbrali poglobljena realistična dela trajnejše vTed-noati. »Naša Drama ne bo zavozila
v abstraktnost. Nimamo namena prikazovati kakšnih dramskih ekshibicij,« je rekel upravnik beograjskega Narodnega gledališča Milan Bogdanovič med razgovorom s sodelavcem »Borbe«. V prihodnji sezoni bo beograjsko gledališko občinstvo videlo Nušičev »Svet«, eno njegovih najpomembnejših komedij. Od domačih del bodo pripravili Milutina Bojiča »Uroševo ženitev«, ki realistično in z velikim občutkom za scenski am-bient obravnava zgodovinski motiv. Kasneje bodo uprizorili eno novejših sodobnih domačih dram hrvat-skega ali slovenskega avtorja, kar pa še ni dokončno določeno.
Svetovno klasično dramatiko bo zastopal Shakespearejev »Beneški trgovec«. Ob koncu sezone bodo začeli pripravljati tudi Shakespeareje-vega »Julija Cezarja«, ki ga bodo uprizorili šele v začetku naslednje sezone. Mogoče bodo še kaj spremenili, toda v glavnem je že določeno, da bodo od sodobnih tujih del uprizorili komedijo »Zasanjana punčka« ameriškega književnika Elmerja Ri-cea, delo francoskega dramatika Ar-manda Salacrouja »Nasmejmo se« ter psihološko-družb eno dramo angleškega pisatelja Terencea Rattigana »Globoko sinje morje«.
Nato je Milan Bogdanovič govoril o opernem repertoarju in baletu Narodnega gledališča. Poudaril je, da imajo tu več težav, zlasti tehničnih (nabavljanje partitur in podobno).
V opernem repertoarju prihodnje sezone so »Sončni zahod« Stevana Hrističa, Mozartov »Don Juan«, Richarda Straiussa »Kavalir z rožo«, De Faglievo »Kratko življenje« in bržkone Verdijev »Don Carles« in Massenetova »Manon«. Ce ne bo gmotnih težav, bo Opera uprizorila »Alberta Harringa« angleškega komponista Britten a. Balet bo izvajal De Faglijev balet »Ljubezen čarovnice« in pripravil dva baletna večera. Na enem bodo izvajali Krešimir-ja Baranoviča »Krog s kredo« in »Imbrek z nosom«. Na drugem pa bodo občinstvu predstavili Logarjevo »Zlato ribo« in Rimskega Korza-kova »Španski capriccio«.
Volitve na beograjski univerzi in visokih šolah
izvolili dekane in prodekane
Na koncu šolskega leta so na beograjski univerzi, tehnični visoki šoli in medicinski visoki šoli izvolili predstavnike fakultetnih oblasti. — V soboto so izvolili rektorje in prorektorje, v ponedeljek pa dekane in prodekane.
Za rektorja beograjske unizerve je bil izvoljen dr. Vukič Ničovič, redni profesor pril doslovno - matematične fakultete, za prorektorja pa dr. Ste-van Nikolič, redni profesor agronomske fakultete, ter dr. Mihajlo Vučkovič, izredni profesor ekonomske fakultete. Na tehniški visoki šoli Je bil Izvoljen za rektorja dr. Milan Lu-
kovič, redni profesor geološke fakultete, za prorektorja pa DJordje Lazarevič, redni profesor gradbene fakultete, in ing. Vladislav Jovanovič, redni profesor elektrotehnične fakultete. Na medicinski visoki šoli je postal rektor dr. Branko Sljivič, redni profesor medicinske fakultete, prorektorja pa sta dr. Momčilo Mokranjac, redni profesor farmacevtske fakultete, in dr. Vojislav Stojanovič, izredni profesor medicinske fakultete.
Mednarodna baletna šola
Split, 29. junija.
Te dni Je v Kaštel Kambelovcu pri Splitu začela poslovati »Mednarodna baletka šola« baletnih mojstrov Ane Roje in Oskara HarmoŠa. Pouk bo trajal 2 do 6 let. V Kaštel Kam-belovec so že prispeli najboljši učenci Legvartove baletne šole iz Londona, kjer sta Ana Roje in Oskar Harmoš poučevala baletno umetnost.
Zvedeli smo, da bosta Ana Roje in Harmoš prevzela baletno sekcijo splitskega Narodnega gledališča, baje pa bo ustanovljena tudi širša baletna šola za več učencev.	N.	K.
Prvi festival v Pulju
Pod pokroviteljstvom člana Izvršnega sveta Hrvatske Anko Berue se bo 4. julija začel prvj puljski festival. Ta največja kulturna prireditev po osvoboditvi Pulja bo trajala 10 dni. Nastopila bo opera Hrvatskega na.rodnega gledališča z 10 najbolj znanimi operami domačih in tujih skladateljev ter s koncertom. Med festivalom bo v mestu tudi več razstav: naša Istra v stoletjih, arheološko etnografska razstava, razstava srednjeveškega slikarstva, filatelistična razstava, razstava hrvatskega kiparstva itd. Nastopile bodo tudi folklorne skupine Istre.
Literarni večeri v Bosni in Hercegovini
V počastitev dneva vstajo BiH bo skupina bosensko-hercegovskih književnikov od petka 3. julija prirejala književne večere v Jajcu, Banja Luki, Pnjedoru, Bosanskem Novem, Bosanski Krupi, Cazinu, Bibaču in Drvaru.
Te večere organizirajo ljudske univerze teh mest, stroške pa sta pr^ vzeli sarajevski podjetji »Svetlost« in »Seljačka knjiga«. Predstavniki teh podjetij se bodo hkrati 6 književniki zanimali za potrebe bralcev v teh krajih. Na književnih večerih bodo brali svoja dela Matko Markovič, Isak Samokovlija, Ahmid Hromadžič, Hamid Dizdar in drugi.
Delavske univerze v Makedoniji
V Gosti votu so odprli delavskf univerzo, ki jo bodo obiskovali graditelji hidroelektrarne Mavrovo. Delavske univerze ustanavljajo tudi v Strumioi. Zletovu in drugih industrijskih krajih.
*
Mednarodna konferenca za glasbeno vzgojo, ki jo je organiziral UNESCO, je v Bruxellesu od 29. junija do 9. julija. Iz Jugoslavije so se je udeležili prof. Truda Reich-Grbec (Zagreb), prof. dr. Dragotin Cvetko (Ljubljana) in prof. Miodrag Vasiljevič (Beograd). V dneh od 15. do 20. juliia pa bo mednarodni mu-zikološki kongres v Bambergu, kamor je bil iz naše države povabljen prof. dr. D. Cvetko.
£
OB BREGOVIH VIPAVE
Zadružniki rigolajo in razširjajo breskove nasade
Med Biljami in Mirnom se leno vije reka Vipava, ki je zaradi obilega dežja precej narasla. Južno se dvigajo nizki griči in prehajajo v nekoliko višji goriški kras. Na severu pa se razprostira sicer majhno, toda rodovitno polje. Ondan me je zanesla pot na to ravan, kjer ima njive tudi kmečka delovna zadruga iz Bilj. Pred leti je zadruga pridelala na neki posebno dobro obdelani parceli 57 stotov pšenice na hektar. To me je vzpodbudilo, da sem se ustavil pri biljskih zadružnikih, ki so ravno želi rž. Zadružniki menijo, da je je okoli 25 stotov na hektar.
Šel sem dalje. Na njivi je z enim samim volom oral zadružnik, drugi pa so iz pravkar zarezane brazde pobirali mlad krompir, ki je na gosto kukal iz zemlje. Zadružnik, pri katerem sem se ustavil, je zajel polno
pobočje očistili in doslej preorali štiri hektare. Posadili so že prve trte. Jeseni bodo preorali še štiri hektare. V prihodnjih letih bo tod že zorelo grozdje. Zadružniki računajo, da bo spočetka dajala trta nad 80 stotov grozdja na hektar.
Z zadružnikom sva zopet sedla v čoln in se odpeljala po Vipavi. Izza obalnega grmovja sem zagledal lepo vilo z nizkim stolpičem, ob vili pa čudovit vrt, posejan z najrazličnejšim živo-pisanim cvetjem. Zadružnik mi je pojasnil, da ima tu sedež seme-nogojna postaja. Bivši KLO Bilje je že pred leti nameraval preurediti to vilo v hotel. Toda takrat jo je okraj uporabljal za razne tečaje. Sedaj pa jo uporablja semenogojna postaja. Res ni oporekati, da je prostor, ograjen z visokim zidom, sončen in ob vodi, kot nalašč za semenar-
mmmm&
• gričih je nešteto parcel in parce-. lic zasebnih kmetov in nekme-! tov. Eh, ko bi tod gospodarila zadruga, bi divja robida morala i kmalu odstopiti prostor žlahtni ‘ bresvi in trti. Toda, kdo bi vskla-j dil zahteve in želje majhnih po-| sestnikov! Zadrugi ne dajo zem-: lje v zakup, sami je pa tudi ne morejo z golimi rokami spremeniti, izravnati vzpetine in napolniti kotanje. Tako se robida in akacija šopirita kar naprej. Morda se bo našel kdo, ki bo znal kmete združiti vsaj v okviru splošne kmetijske zadruge.
V Bukovici sem si ogledal zadružni dom, ki ga zida kmečka delovna zadruga skoraj samo s svojim denarjem. Sedaj ga že pokrivajo. V kletnih prostorih ima odkupno podjetje Sadje že sedaj skladišče, najemnino je plačalo kar za pet let naprej. Tako so Bukovčani dobili denar, s katerim bodo lahko nadaljevali zidavo. V domu je velika dvorana z odrom, širokim 14 m, globokim 10 in visokim več kot 12 metrov. Na takem odru bo mogoče urediti najzahtevnejšo scenerijo. Bukovčani s ponosom govore, da dvorane ne grade samo zase, temveč da bo lahko služila vsej bližnji okolici. Upajo celo, da jih bo ob otvoritvi doma obiskala ljubljanska Drama ali Opera. Menda ne bom zgrešil, če trdim, da take dvorane in takega odra nimajo še nikjer na Primorskem. Vsekakor je treba priznati, da so se Bukovčani znašli.
Joško Humar
Vipavska dolina — v ozadju pogled na Dobravlje
prgišče debelega in zdravega krompirja. Obraz mu je žarel od zadovoljstva. To je zgodnji krompir; najbolj rani je bil precej drag, potem se je pocenil na 40 dinarjev, sedaj pa kar na 18 din za kilogram. »Kako pa kaže pozen krompir?« — »Ce bo po sreči, ga bo okoli 180 stotov na hektar.«
Z zadružnikom sem se odpeljal v Vipavo pogledat nov nasad. Še lani je ob južnem obronku nizkega griča rasla akacija in robidovje. Z buldožerjem so
Nesreča ne počiva
Sin kmeta Anton Mrvar, Draščevo št. 5, je pri obiranju češenj padel z drevesa. Zlomil si je obe roki in pretresel možgane.
*
Delavca Rudolfa Hudoroviča, Višnja gora, je udaril brat s sekiro po glavi. Ima zlom lobanje In druge hude poškodbe po glavi.
Ruža Robič, nameščenka, Hrvatskl » 4, je padla z motorja. Ima zlom-ino desno roko in poškodovani nogi.
•
Kmet Jože Gunde, TomlšelJ 18, je l napaden v gostilni. Ima hudo po-odovan prsni koš.
*
Dveletni hčerki delavca Zdenki Jlenc, Litijska 52, le na pokopali-u padel nagrobni spomenik na levo igo in ji jo zlomil.
no. Toda semenogojna postaja menda res ne potrebuje razkošno zidane vile. Morda bi v njej lahko uredili primerne prostore za letoviščarje, če bi semenogojna postaja dobila primerno gospodarsko poslopje. Topla voda za kopanje, ribarjenje v Vipavi ter čudovita ubranost okolice bi privabila marsikaterega delovnega človeka, ki želi prebiti dopust daleč od mestnega hrupa.
Komaj sem bil mimo zadnje hiše v Biljah, mi je pogled obstal na širnem breskovem nasadu bukovske delovne zadruge. Še pred leti je bila tu neobdelana zemlja, na gosto posuta z lužami. Pa so prišli bukovski zadružniki z buldožerjem, napolnili jame z zemljo, skopali odtočne kanale in uredili nasad. Danes rasto in obilno rode na površini 8 hektarov mlade žlahtne breskve. Bu-kovški zadružniki računajo, da bo letošnja letina dobra, da bodo dobili najmanj 30.000 kg namiznega sadja.
Bukovčani so tudi letos povečali nasade. Med Volčjo drago in Šempetrom so iztrebili akacijev gozd in na površini treh hektarov nasadili mlade breskve. Med Biljami, Bukovico, Vrtojbo in Šempetrom je še veliko nizkih gričev, primernih za nasade. Obrasli so večinoma z akacijo in robidovjem, le tu in tam se skriva kak vinogradič. Na teh
Trboveljčani zidajo in popravljajo
Ljudski odbor mestne občine Trbovlje je sklenil, da bo uvedel različne takse, sicer bo moral nekatera javna dela opustiti, ker mu bo zmanjkalo denarja. Uvedli bodo 5 % takso na alkoholne pijače, takso na motorna vozila, 1 dinar na vstopnice za kino, takso na veselice in druge.
Delo na cesti dobro napreduje. Predvideno je, da jo bodo za sedaj popravili do gostilne Dreo. Tudi vodovod urejajo. V šoli na Vodah so popravili zgornje nadstropje, v počitnicah bodo popravili še ostalo. Pripravljajo načrt za zidavo štirirazredne šole, v Bevškem za otroke iz Zasavja in Bevškega. Potrebno bi bilo, da bi vsi, ki jim je do te šole, kakorkoli pomagali, da bi jo lahko kmalu pričeli zidati. Razen tega ima LO MO v načrtu še marsikaj, tako na primer gradnjo ceste od gostilne Dreo do kolodvora in regulacijo potoka Trboveljščice.
B. V.
Litijski dijaki - kulturni aktivisti
Litijska nižja gimnazija je povojna pridobitev. Pred drugo svetovno vojno ni bilo v vsem obširnem kraju Ljubljana okolica, ki je med največjimi okraji v Sloveniji in pred vrati glavnega mesta republike, prav nobene gimnazije, zdaj pa jih je že 19. S tem so se gimnazije močno približale našemu podeželskemu mladincu in mladinki. Litijsko gimnazijo obiskujejo tudi dijaki iz hribovskih vasi, od koder prihajajo v šolo peš ali z vlakom. Pešačijo dnevno dijaki iz Javorja nad Litijo, Štange, Vač L dr. krajev, ki so po dve uri hoda oddaljeni. Z vlaki pa prihajajo Kresničani, Jevničani, iz Ribč in Kresniškega vrha, s Save in Renk, pa iz doline Pas jeka, in celo iz Tep in Konjšce, pa Time in Selc pod Sv. goro. Razveseljivo je dejstvo, da je večina najbolj oddaljenih dijakov po uspehih med najboljšimi.
V tem šolskem letu je bilo na gimnaziji 9 razredov, v njih
Prvo zadružno hranilnico so ustanovili v Kranju
V nedeljo dopoldne so v Kranju ustanovili prvo zadružno hranilnico v Sloveniji. Delegate, ki so se zbrali iz vseh okoliških zadrug, so izvolili v upravni in nadzorni odbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Jože Avči-nimer, Ciril Bizjak, Stanko Dolžan, Mirko Jančar, Tone Satner, Janez Prem, Janko Kokalj in Dušan Roblek kot upravnik hranilnice.
Nato so sprejeli pravila in naročili upravnemu odboru naj izdela osnutek za pravilnik, ki bo določal odnose hranilnice do hranilnih odsekov posameznih zadrug. Namen hranilnice je, zbirati hranilne vloge, ki jih imajo zadruge v Kranju in okolici nad 20 milijonov. Z zbranim denarjem bi lahko nakupovali traktorje ali gradili večje zgradbe,
50 LET PESNICE VIDE TAUFERJEVE
Oni dan je praznovala 50 letnico rojstva pesnica Vida Tauferjeve, ki je zasavska rojakinja, iz Zagorja, iz kraja, ki je dal tudi pesnika Mileta Klopčiča in Vipotnika. Mladost je preživela v domačem kraju in dobila tam tudi prvo šolsko znanje. Vleklo jo je v učiteljski stan. Po maturi je učiteljevala najprej v domačem kraju, zatem v Stični na Dolenjskem in nazadnje v Ljublja-
Jeseniški železarji bodo presegli polletni plan
Jeseniški železarji bodo dosegli in najbrž celo presegli polletni plan, vsaj v nekaterih obratih. Celotna železarna bo dosegla 103,8 % proizvodnje. Izboljšali so tudi kakovost sivega in belega surovega železa in pocenili ta osnovni artikel proizvodnje.
Stroji in vse naprave v valjarnah so že izrabljene in zastarele, tako da vzdrževalne skupine komaj utegnejo popraviti vse okvare, kaj šele, da bi zbolj-ševali razne naprave. Posebno težavno pa je glede dvižnih miz in glede nove delovne sile, ki je v valjarni primanjkuje. Predelovalni obrati se selijo v nove objekte, kjer že nemoteno obratujejo posamezni stroji in peči. Jeseniška železarna izdeluje elektrode. 2e letos bodo lahko poslali razen žebljev, cevi in pohištvenih vzmeti na zunanji trg tudi elektrode. Velik uspeh Železarne je tudi v tem, da so zelo znižali število reklamacij. Letos jih je bilo le 43 in še izmed teh le 38 upravičenih.	U.
ni. Pesnikovati je začela že v dijaških letih, v raznih revijah; njene izbrane pesnitve pa so izšle tudi v posebnih pesniških zbirkah: Veje v vetru (leta 1938), Križev pot (malo pred drugo svetovno vojno). Leta 1950 pa pri SKZ »Izbrani listi«.
Univerzitetna profesorica Marja Borštnikova jo je v svojem »Pregledu slovenskega slovstva«, ki je izšel po osvoboditvi, takole: prikazala in ocenila: »Vida Tauferjeva je usmerjena bolj v osebno erotiko kakor v kozmičnost religije in je edina med pesnicami svojega časa, ki najde čist izraz in svojevrsten, rahel poetičen, realnosti odmaknjen svet. Pesnica se zadnje čase skuša vživeti v novo dobo in zajema v svoj slog sodobno tematiko.«
Pesnitve Vide Tauferjeve najdemo v različnih sodobnih revijah, ob sodelovanju Lili Novy pa je napisala tudi uspelo mladinsko igrico »Mojca in živali«.
Ob življenjskem jubileju želimo ugledni slovenski kulturni delavki obilo trdnega zdravja in pričakujemo od nje še mnogo stvaritev.	—jž—
ki jim doslej posamezne zadruge niso bile kos. Ob ustanovitvi zadružne hranilnice mislijo zadružniki tudi na to, da bi se v njej zbirali vsi zadružni fondi in dobroimetja, ki so jih odslej odvajali v Narodno banko. Tako bi hranilnica začela upravljati tudi mnoge posle, ki jih je doslej za Zadružno zvezo upravljala Narodna banka.
V celjskih tovarnah, podjetjih in ustanovah je zaposlenih skupaj 11 tisoč 100 Celjanov; iamed tega 9670 delavcev in 1420 nameščencev. — Po spolu; 8020 moških in 3080 žensk. Po kvalifikacijah so razvrščeni takole: visokokvalificiranih je 223 moških in 3 ženske, kvalificiranih je 2583 moških in 560 žensk, polkvali-ficiranih je 1897 moških in 1141 žensk, nekvalificiranih je 2492 moških in 777 žensk. V industriji je zaposlenih 5591, v gradbeništvu 2241, v trgovini 833. v obrtništvu 696, v prometu 690, v komunali 382, v gozdarstvu 280. v gostinstvu 156, v kmetijstvu 75 in 150 v družbenih organizacijah in ustanovah.
Tovarna usnja KONUS v Slovenskih Konjicah je imela že lastno trgovino v Beogradu. Zdaj bo tovarna odprla lokal tudi v Novem Sadu, kasneje pa računajo, da bodo svojo mrežo razširiti še na razne druge kraje v naši državi. L. V.
Kmetijska zadruga Trate je izvedla v nedeljo 28. junija 1953 tekmo koscev in grabljic, ki se je je udeležilo nad 500 vaščanov kot gledalcev. Tekmovalcem so razdelil za 25. tisoč dinarjev nagrad iz fonda zadruge 'za pospeševanje kmetijstva. Zadruga Trate se namreč trudi, da bi pospešila kmetijstvo in izboljšala živinorejo.
pa 145 dijakov in 180 dijakinj, skupaj 325. Solo je izdelalo tri četrtine dijakov. Ta odstotek se bo v jeseni, po opravljenih ponavljalnih izpitih še dvignil. Ponavljalne izpite ima 31 dijakov in 32 dijakinj, skupaj 63. Letos so zapustili zavod absolventi e dveh četrtih razredov in sicer 21 dijakov in 33 dijakinj, skupaj 54. Nekaj teh dijakov bo nadaljevalo študij na ljubljanskih gimnazijah, na učiteljišču ali drugih šolah, ostali pa bodo odšli v praktične poklice.
Litijski dijaki so se med letom udejstvovali tudi na kulturno prosvetnem področju. Nastopali so kot recitatorji in deklamatorji pri raznih šolskih proslavah in prireditvah množičnih organizacij. Dramatski krožek se je imenitno postavil z Golievo »Sneguljčico«. Na zavodu je 80 članski mladinski pevski zbor, ki je pomagal na raznih prireditvah v domačem kraju, ob koncu šolskega leta pa je tudi samostojno nastopil. Ob tej priložnosti so izročili mladim pevcem denarne nagrade, člani Zveze borcev in sekcija žena ter litijska »Svoboda«. Sklad bo omogočil mladim pevcem nekaj izletov po naši domovini, da spoznajo nove kraje. Prav zadnje dneve so bili mladi litijski pevci povabljeni v studio Radia Ljubljane, kjer so jih posneli na magnetofonski trak. Mladi Litijani imajo pisan, lepo naštudiran program. V počastitev domačina skladatelja Petra Jereba so se naučili tudi nekaj Jerebovih skladb, tako »O kresu«, »Pelin rožo« itd. Litijski mladinci so peli tudi na pionirskem festivalu okraja Ljubljana bi? koncu šolskega leta v Črnučah in so se uvrstili med najboljše gimnazijske zbore v okraju. Litijski dijaki pa se udejstvujejo tudi drugod, pri fizkultur-nem društvu Partizan, ki je sestavil iz njih posebno skupino košarkarjev itd. Da so dobri risarji, je dokazala v nedeljo 28. junija lepo uspela risarska razstava. Litijani pričakujejo, da nam bo iz vrst sedanjih dijakov zrastel nov kader prosvetnih aktivistov.	—ž—
Na odru v Slovenskih Konjicah so
ta teden gostovali igralci iz Slovenske Bistrice z igro »Laznik«, ki jo je režiral tov. Milan Vidic. Pokazali so, da premorejo Bistričani dober igralski kader. Z zelo dobrim obiskom Konjičanov pa je gostovanje tudi doseglo svoj cilj. Prepričani pa smo. da bodo slej ali prej tudi konjiški igralci, ki so v zadnjih mesecih postali zelo aktivni, lahko pripravili kakšno večjo igro ter z njo šli gostovat v bližnje kraje.	L.	V.
V VOJNIKU BO 5. JULIJA PRVO TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC, ŽANJIC IN ORAČEV. To obsežno tekmovanje bo priredila Kmetijska zadrnga v Vojniku pod pokroviteljstvom Okrajne zadružne zveze. V košnji se bodo pomerili posamezni kosci z ročnimi kosami, kosci z ročnimi motornimi kosilnicami, kosci z vprežnimi kosilnicami ter kosci s traktorji vseh znamk. Pomeril« se bodo tudi žanjiee in orači s konjsko vprego in traktorji. Za najboljše so pripravljene denarne nagrade v znesku nad 156.000 din.	F.	K.
C JAz '■& '	r	i+Jii .t	-N	««««&	t/bi
Dva in trideset delavk tovarne perila »TOPER« v Celju je v nedeljo i uspešno opravilo prve izpite iz ekonomske vzgoje. Večina mladih | deklet je opravila izpite z odličnim uspehom. Sindikalna podružnica j je nagradila tečajnice z zabavo na vrtu »Union«. — Novih tečajev | v poletnih mesecih ne bo, vendar pa bo sindikalna podružnica skrbela za redna predavanja o naših novih zakonih in uredbah. V jeseni bodo organizirali nove tečaje, ki jih bodo obiskovale vse delavke, I	ki	še	niso	opravile	izpitov	iz ekonomske vzgoje.
PHIIJPPH OPPkNHtJM I
..... MMK4 PREVARA
»Pridobili ste si tudi hrabrost od tistega dne, ko ste pobegnili iz Anglije. Ali ste to noč prespali v svoji hiši?«
»Kje neki naj bi spal, če ne v svoji hiši? Ce hočete vedeti, sem spal tudi v svoji spalnici, posledica tega pa je bila,« je pripomnil Dominey in nekoliko nagnil glavo, da bi pokazal prasko na vratu, »povsem nepomembna.«
»To je samo vaša sreča,« je menil zdravnik. »Niste imeli pravice prestopiti praga svoje hiše, dokler se ne bi posvetovali z menoj. Po vsem tem, kar se je zgodilo, nimate pravice, da bi sami stopili pred svojo ženo.«
»Zdi se mi, da mi dajete povelja v mojih domačih zadevah,« je pripomnil Dominey.
»To je zato, ker mi je vaša zadeva znana,« se je glasil osoren odgovor.
Ne da bi ga zdravnik povabil, je Dominey sedel na stol.
»Vi nikoli niste bili moj prijatelj, doktor,* je rekel. »Dovolite mi predlagati, da omejiva najin pogovor na čisto poklicno zadevo.«
»Nikoli nisem bil vaš prijatelj,« se je glasil odgovor, »zato, ker vas že od nekdaj poznam kot zelo sebičnega človeka; zato, ker ste bili oženjeni z najslajšo ženo na svetu, pa se niste odpovedali nobeni grdi razvadi; zato. ker ste jo pognali v blaznost, ko ste se privlekli domov s krvjo drugega človeka na rokah, potlej pa ste ostali na tujem deset let, namesto da bi bili napeli vse sile, da bi popravili njej storjeno zlo.«
»To je nekam pristransko servirana zgodba,« je pripomnil Do-miney. »Ponavljam svoj predlog, da bi najin pogovor omejila na poklicna vprašanja.«
»To je moja hiša,« je odgovoril stari zdravnik, »in vi ste prišli k meni. Govoril bom samo tisto, kar hočem, če pa vam to ni po volji, lahko greste. Da ne gre za gospo Domineyjevo, ne bi prestopili tega praga.«
»Kaj ne bi mogli njej na ljubo pozabiti, da me tako sovražite?« je predlagal Do-miney pomirljivo.
»K vam sem prišel samo z enim ciljem: želim, da bi me poučili, kako bi mogla skupaj delati za zboljšanje zdravja moje žene.«
»O sodelovanju med nama ne more biti govora.«
»Torej odklanjate pomoč?«
»Moja pomoč ne bo dosti koristila. Za njeno telesno stanje sem storil vse, kar sem mogel. Gospa je popolnoma zdrava žena. Vse drugo pa je odvisno od vas, in samo od vas. Jaz od vsega tega ne pričakujem mnogo.«
i
T\
»Od mene?« je ponovil Dominey nekoliko zbegano.
»Zvestoba,« je mrmral zdravnik,* je druga narava vseh dobrih žen. Gospa Damineyjeva je dobra žena in ni izjema v pravilu. Njeni možgani trpe zato, ker je njeno srce bolno od ljubezni. Ce bi mogla verovati v vaše kesanje in preobrazbo, če je možno, da ji ponudite kakršnokoli odškodnino za minulost, ne morem reči, kako dober uspeh bi lahko dosegli. Ljudje pravijo, da ste zdaj bogati, čeprav se zdi, če človek pomisli, kako leni in sebični ste bili, zelo čudno. Sem lahko pripeljete najboljše specialiste. Pomagati ne bodo mogli, vašo vest pa lahko ozdravijo, če jim boste plačali nekaj sto gvinej.«
»Ali bi se hoteli z njimi posvetovati?« je vprašal Dominey zaskrbljeno. »Povejte mi, koga naj pokličem?«
»Moji dnevi so minili,« se je glasil kratek odgovor. »Nobenega izmed njih ne bi hotel srečati. Jaz nisem več zdravnik. Postal sem kmet. H gospe Domineyjevi hodim kot stari prijatelj.«
»Svetujte mi,« je prosil Dominey. »Ali bo kaj pomagalo, če pokličem specialiste?«
»Za zdaj ne more sploh nič pomagati.«
»Kaj naj storim s tisto strašno ženo, z gospo Uthankovo?«
»To je del vaše naloge, če ste jo res pripravljeni sprejeti. Ona stoji med vašo ženo in soncem.«
»Cemu ste jo torej držali tam vsa ta leta?« je vprašal Do-miney.
»Prvič zato, ker ni bilo nikogar, da bi jo zamenjal,« je odgovoril zdravnik, »drugič pa zato, ker je gospa Domineyjeva v prepričanju, da ste ubili njenega sina. prišla na fantastično misel, da ji morate nuditi kot nekakšno zadoščenje svoj dom in pokroviteljstvo.«
VSEGA PO MALEM ZA VSE
Dragocena	kov
hi jo pridobivajo v večjih količinah samo v ZDA
Nekaterim kemikom in raziskovalcem ni bilo prav, ko so začeli ■■•Judje po svetu govoriti o dragoceni kovini cirkoniju. Ta kovina Je znana že iz druge svetovne vojne, ko so po Goringovem naročilu delali z njo poskuse. Nemčija pa med vojno ni imela ne
MALI
LEKSIKON
Vprašanj a :
Koliko časopisnega papirja na leto izdelajo papirnice in kolikšna je njegova poraba na svetu?
Ali je električni tok nizke napetosti življenju nevaren?
Kateri znani danski filozof je napisal delo »Ali -ali?«
Koliko ton rib vzredimo na leto v naših velikih umetnih ribnikih?
Kolikšna je toplotna energija sonca?
O d g o v o ri :
Po podatkih Združenih narodov znaša zdaj letna proizvodnja časopisnega papirja 9,500.000 ton.
Po
prascvanje po njem pa nenehoma narašča in zato niti ta velika količina ne krije več vseh potreb. 2e leta 1960 naj bi znašale potrebe kakih 15 milijonov ton. Leta 1913, pred prvo svetovno vojno, so izdelale papirnice na vsem svetu 5,250.000 ton časopisnega papirja, v letih 1935 in 1939 pa je znašala povprečna svetovna proizvodnja 7,500.000. Največ časopisnega papirja izdelajo v Kanadi in skandinavskih deželah. Nanje odpade kakih 80 odstotkov celotne količine izvozu namenjenega papirja.
*
Električni tok je ne glede na napetost, razen minimalnega pod 50 voltov, nevaren življenju, če ne ravnamo z njim previdno. Večkrat ljudje mislijo, da so poškodbe in smrt od električnega toka odvisne izključno od njegove napetosti. V resnici pa ni tako. Marsikaj je odvisno od človeka. Nesreča se pripeti laže, če je telo na mestu dotika vlažno, koža tenka, tla pa dober prevodnik elektrike. Za električni tok so zlasti občutljivi ljudje z boleznimi srca in živčevja. Pri ljudeh, ki delajo z električnim tokom in ki so zmeraj pripravljeni, da jih udari, so posledice navadno milejše.
#
Znani danski filozof Seren Kir-
kegard (1813—1855) je zgradil svoj reakcionarno-fideistični nauk, ki ga je med drugim razložil v delu: »Ali - ali?« (1843) kot nasprotje Heglovi idealistični dialektiki. V nasprotju s Heglovim naukom o absolutnosti (idejo, svetovnim duhom) z razvojem katere se protislovja medsebojno edino tuai izravnavajo, so Kirkegardovo izhodišče posamezne eksistence (posameznega človeka) kot edine realnosti. Kirkegard je menil, da lahko med protislovji samo izbiramo in da se ie treba odločiti za eno izmed njih. Kirkegard velja za enega izmed predhodnikov sodobnega eksistencializma.
•
Velikih umetnih ribnikov imamo pri nas osem in vsi so na področju Hrvatske in Srbije. Najvažnejši so ribniki, kjer goje kar-pe. Vsako leto nalove iz teh ribnikov 10 do 12 tisoč ton rib.
Sonce ima na površini temperaturo kakih 6000 stopinj C, v notranjosti pa kakih 22 milijonov stopinj. Sonce ima velikanske količine toplote, ki jo nenehoma izžareva. Zemlja dobiva samo dve milijoninki te energije, pa tudi to je ogrdmna količina. V enem letu bi sončni žarki lahko raztopili 35 m debel leden oklep, če bi pokrival Zemljo, ali segreli za eno stopinjo Celzija vsa morja s prostornino 1 370,000.000 kubikov. Ce bi bil okrog Sonca 14 ra debel leden oklep, bi se stopil v eni minuti.
denarja, ne možnosti, da bi pridobivala čisti cirkonij v zadostnih količinah. Pač pa so to storile ZDA.
Holandski profesor Anton von Arkel je leta 1940 pred Nemci zbežal v ZDA, kjer je kmalu našel ljudi, da je lahko začel pridobivati cirkonij. Dokazal je, da nahajamo to kovino v obliki raznih spojin na zemlji malone tako pogosto kakor kositer, wolfram, nikelj in baker. Težava je bila samo v pridobivanju čiste kovine. Po vojni so lahko pridobivali na teden samo en kilogram cir-konija, stroški pa so znašali več tisoč dolarjev. Kmalu so znanstveniki spoznali, kako dragocena in važna je ta kovina. In ko je nekega dne celo ameriška komisija za atomsko energijo izjavila, da brez cirkonija ne more več delati poizkusov, so ZDA investirale v pridobivanje te kovine milijone in milijone dolarjev.
2e nekaj gramov cirkonija lahko napravi veliko škodo. Ko je neka velika filadelfijska tvrdka, ki je proizvajala cirkonij v prahu, nekoč razposlala na vse strani majhne vzorce te kovine, so bila industrijska podjetja, ki so jih prejela, zelo neprijetno presenečena. Že čez eno uro je poštna direkcija telefonirala in vprašala: »Ali vi razpošiljate vzorce te kovine? Nujno vas prosimo, da razpošiljanje takoj ustavite!« Ko so iz pisarne tvrdke vprašali, kaj se je zgodilo, so jim s pošte odgovorili, da jim je razneslo že četrti strojček za pritiskanje pe-
čatov. Cirkonij ima mnogo presenetljivih lastnosti. Cist, strjen je idealen proizvod za atomske peči, ker je za atomsko izžarevanje popolnoma neobčutljiv. Takšne lastnosti niso ugotovili še pri nobeni kovini. Cist je tudi popolnoma zavarovan pred vročino in kislinami. V prahu ga za zdaj še ne morejo pridobivati -povsem čistega, razen tega pa je nevaren.
Znanstveniki pravijo, da je cirkonij kovina našega stoletja. Gori lažje in z večjo vročino, kakor magnezij v prahu, iz katerega izdelujejo v zvezi z drugimi tva-rivi vžigalne bombe. Za izstrelke ga še ne morejo uporabljati, ker se kot prašek zelo rad sam vname. Neki mogotec oboroževalne industrije je na mizi pozabil kocko cirkonija. Cez nekaj dni je nastal požar in vse pohištvo je zgorelo. Cirkonij vsrkava v brezzračnem prostoru vse pline. Zato ga uporabljajo za elektronske cevi, za radarske naprave ter za radijske in televizijske aparate. V kirurgiji izpodriva srebro kot kostna proteza. Naravnost nenadomestljiv je za umetne dele lobanje po možganskih operacijah.
Večino cirkonija, ki ga pridobivajo za zdaj samo v ZDA, porablja ameriška oboroževalna industrija. Kot rudnino so ga našli v Severni in Južni Ameriki, Indiji in Avstraliji. O njegovih ležiščih pa strogo molče. V Rusiji cirkonija baje še ne pridobivajo. Američani so tega tembolj veseli,
KITAJCI TIBET SAMO IZKORIŠČAJO
Za njegov gospodarski in kulturni napredek pa se sploh ne zmenijo
Zlajto, uran in letalska oporišča vdorom Kitajcev nihče ni mogel
so privabila Mao Ce Tungove čete v Changrilo. Kitajcem in njihovim sovjetskim svetovalcem je mnogo bolj pri srcu izkoriščanje uranove in zlate rude v Tibetu, kakor pa skrbeti za napredek te dežele, ki ji pravijo »Streha Azije«. Kitajske čete so vkorakale v Tibet pred dvema letoma in pol in že od takrait nastopajo Kitajci tam kot kolonizatorji. Sredi lanskega leta je prispela v glavno mesto Tibeta Lhaso skupina sovjetskih vojaških svetovalcev. Z
izkoriščati naravnih bogastev Ti beta, ker so se temu dosledno in odločno upirali menihi. Zdaj pa Kitajci izvažajo iz te dežele čedalje več zlata in urana. Nekaj ga gre v Peking, nekaj pa tudi Moskvo.
Manjša letališča za srednje bombnike grade v Tibetu v loku, da bi bil omogočen z letali dostop do vsakega dela Azije od Burme do Bližnjega vzhoda. Letališče pri Lhasi so zgradili takoj po vkorakanju kitajskih čet, pozneje pa
7. i-
ker atomskih podmornic in letal j zlasti mnogo v severnem delu Ti-brez cirkonija sploh ne bi mogli | beta, ki meji na pokrajino Sin-izdelovati.	Ikiang	ali kitajski Turkesitan. Preti
Potovanj? nekdaj in zdaj
Zdaj si težko mislimo, kakšne težave so morali nekoč premagovati potujoči ljudje
Stanovanjska hiša Dalaj Lame
njimi so prišli rudniški izvedenci so ga znatno razširili. Lhasa je in inženirji, da bi pospešili pri- oddaljena od Mandalayja v Bur-dobivanje urana in zgradili letalska oporišča. Urana in zlata je
Potujejo ljudje že od nekdaj radi. Veselja do potovanja, ki se večkrat izprevrže v strast, si niti
Fsihologi še ne znajo razlagati, rav temu veselju ali strasti je treba pripisati vsa velika odkritja, ki 60 spremenila lice zemlje. Nemir, ki se zdaj pa zdaj oglasi človeku v krvi, je v starih časih napotil cele narode, da so se selili, in ta nemir še zdaj živi v slehernem človeku.
Človek naših dni si težko misli, kakšne težave so morali ljudje premagovati, ko so potovali. Sedanja prometna sredstva so v najboljšem primeru stara komaj sto let. Kako pa so ljudje potovali prej? Najudobnejši način potovanja so poznali stari Kitajci. Potovali so na nosilnicah. Na gugajočih in večkrat menjajočih se ramenih -so prepotovali zelo daleč. Nosilnic na Kitajskem ni manjkalo, in če se je mogotcem kam mudilo, so hitro imeli pri rokah reveže, da so jih na ramah nosili.
Več sto let so imeli ljudje za potovanje na razpolago samo tri možnosti: bodi peš, bodi na konju ali pa z vozom. Največkrat so seveda potovali peš. \ sak način potovanja pa je bil združen
Prvi Orient-ekspres
Znani mednarodni vlak Orient-Express je začel voziti pred 70 leti. Prvikrat je vozil 1. junija 1883 na progi Pariz—Niš. Kmalu je vozil tudi do Istambula. V začetku je imel ta vlak samo prvi razred, pozneje pa je dobil zaradi konkurence nekaterih drugih vlakov še drugi in tretji razred.
z nevšečnostmi Cest malone sploh ni bilo, vsaj ne v našem pomenu besede. Isto velja za mostove čez reke. Kogar ni bilo strah, je prenočeval kar na prostem, saj so bile krčme in vasi daleč narazen. Poštne kočije so pomenile velik napredek in dolgo so bile edino vozilo, s katerim so ljudje potovali iz kraja v kraj. Seveda po so si takšno potovanje lahko privoščili le bogati ljudje.
Veselje do potovanja je sicer staro, toda največkrat so ljudje potovali po trgovskih opravkih,
Goreča reka
iiiipi
■ ■ •. :
p.'	■«	!	M
. ..
Na neki reki v Ameriki sta nenadno trčili skupaj dve ladijski cisterni. Prva je drugo prerezala čez pol in se vnela. Na srečo je bila druga prazna. Letalski bencin iz prve se je razlil po vodi in gorel, tako da so imeli gledalci vtis, da gori reka. Nesreča je zahtevala tudi človeški žrtvi.
ne za razvedrilo. Potovati pa je bilo nevarno in marsikaterega trgovca je vzela noč. Prva potovanja za razvedrilo so si privoščili knezi evropskih dvorov. V 16. in 17. stoletju so poitovali samo s kočijami ali pa na konjih. Reveži so morali v tistih časih ostati doma. Mnogi vse življenje niso prišli do bližnjega kraja, kaj šele v tujo deželo. Ko je Galigna-ni v začetku 19. stoletja v Parizu organiziral »družabno potovanje okoli sveta«, je vzbudiil ta poskus splošno zanimanje. Potem pa so začeli prometna sredstva izpopolnjevati. Prišle so železnice in moderne ceste, za njim pa avto in letalo. Potovanje je postalo užitek. Zdaj ljudje potujejo razen po opravkih tudi za razvedrilo, da spoznavajo svet in ljudi. Toda še mnogo bolj, kakor v starih časih, je potovanje zdaj predvsem vprašanje denarja in ne več podjetnosti.
Razvila se je cela industrija, ki se ukvarja s postrežbo in preskrbo potujočih ljudi. Povsod so pripravljeni hoteli in krčme. Po želji in zmogljivosti žepa lahko človek potuje z luksuznim vlakom ali s potniškim letalom, da mu z daljavo in časom sploh ni. več treba računati. Za pot, ki 60 jo ljudje v starih časih prepotovali v tednih ali mesecih, potrebuje človek samo nekaj ur. Naravnih lepot ni več treba iskati. Zdaj tako rekoč same pridejo k človeku. V začetku našega stoletja je potovalo 88 % vseh l judi po opravkih, zdaj pa jih skoraj že polovica potuje za zabavo. In vtem ko je bilo potovanje še pred dobrimi 20 leti stvar posameznikov, prevladujejo zdaj že skupinska, družabna potovanja.
mi v zračni črti kakih 600 milj. Drugo veliko letališče pri Shigatse, zahodno od Lhase, je oddaljeno od Kalkuite 450 milj. Ta zračna proga drži 6icer čez visoke gore, toda letala na reaktivni pogon najlaže letajo zelo visoko. Ves lok obsega najmanj pet letališč. Tretje veliko letališče je na skrajnem zahodu pri Chashiiampi in obvlada Pakistan ter dele Bližnjega vzhoda. O številu letal in njihovih posadk svetovna javnost seveda ničesar ne ve. Komu so namenjena, je očitno, saj nobenemu generalu niti na misel ne bi prišlo da bi Tibet bombardiral. Razen tega pa 60 na razpolago preprostejša pota, po katerih lahko dosežejo cilje na Kitajskem in v Rusiji, ne da bi jim bilo treba leteti čez Himalajo. Kitajci 6e niso niti potrudili, da bi svoje nakane v Tibetu prikrili Tibet ima dva milijona nomadskih prebivalcev in je zdaj popolnoma v kitajskih rokah. Dalajlama in vsa okrog njega zbrana tibetska duhovščina je pod strogim nadzorstvom. Vse je pod kitajskim vplivom. Tibetska delegacija v rekingu je pravzaprav skupina talcev v rokah kitajske vlade. Prizadevanje vrhovnega kitajskega poveljnika v Lhasi Čang Čing Vuja, da bi upostavil tibetanski ljudski svet, nekakšno sovjetsko vlado na kitajskih tleh, se ni obneslo. Neuspeh je treba delno pripisati odporu prebivalstva, delno pa slabim prometnim zvezam. Tibetu vladajo Kitajci neposredno iz Pekinga. Sovjetski vpliv v tej deželi pa je čedalje večji.
V Tibetu je samo 10.000 kitajskih vojakov, toda odpor Tibetancev je omejen samo na 7 ali 8 razkropljenih, slabo organiziranih in še slabše oboroženih partizanskih odredov. Prebivalci Tibeta so revni, razen tega pa razsajajo med njimi spolne bolezni. Vojaškega orožja nikoli niso imeli. Kakih 2000 kitajskih vojakov je razmeščenih vzdolž meje proti Bhutanu in Nepalu, ostali pa so v Lhasi ali na letališčih. Tibetancem kitajska okupacija ni prinesla posebnih sprememb. Še zmeraj jim vladajo menihi, še zmeraj žive svoje na pol nomadsko, bedno življenje. Nobene socialne reforme še niso dočakali. Vse je ostalo le pri obljubah. Nobenega gospodarskega napredka ni nikjer videti. Pač pa tibetanska naravna bogastva že odtekajo v tujino v korist sovjetskih kolonizatorjev.
Srečka v grobu
Francoska nacionalna loterija je praznovala oni dan 20-letnico in francoski tisk je objavil nekaj zanimivosti iz poslovanja te ustanove. Od ustanovitve je izplačala na 104 milijone srečk 138 milijard frankov. S primerjanjem števila dobitkov so prišli do sklepa, da so bile srečke s števili 111 in 777 najsrečnejše.
Neka francoska družina je imela doma srečko, ki je zadela glavni dobitek in premijo. Nihče pa je ni mogel najti. Najmlajši član družine se je naposled spomnil, da jo je videl pri dedu, toda deda so bili tri dni prej pokopali. Uprava pokopališča je dovolila, da so ga odkopali, in res 60 v njegovem žepu našli srečko.
Udomačen morski pes
Kakor za mnoge druge kraje ob morski obali je tudi za otoke Fidži v Južnem morju morski pes velika nadloga. Nekateri morski psi so posebno veliki in nevarni. Ljudje niso varni pred njimi niti ob obali, kaj šele na odprtem morju. Večkrat se je že zgodilo, da se je morski pes zaletel tja do ustja manjših rek. Morski psi niso le močni in urni, marveč tudi zelo gibčni.
Prebivalci otoka Bao v tem otočju se nekoč opazili 6 m dolgega morskega psa, pred katerim so vsi drugi bežali. Vsak večer so mu metali odpadke hrane. Morski pes se je kmalu privadil rednemu večernemu obroku, ki mu je dišal bolj kakor katerikoli plen v morju. Da bi drugi morski psi ne odjedali hrane, jih neusmiljeno preganja iz zaliva. Domačini imajo od tega tudi korist, saj lahko odrasli in otroci plavajo po zalivu, kamor si ne upa nobena večja nevarna morska žival. Tako so velikega morskega psa z vsakodnevnimi obroki hrane nekako udomačili, da jim ni več nevaren.
»Ali mislite, da sta prijateljici?« je vprašal Dominey.
»Med njima ni niti trohice prijateljstva,« je odgovoril zdravnik osorno, »razen da je gospa Domineyjeva tako ljubezniva in nežne narave.«
Zdravnik je iznenada obmolknil. Prsti njegovega obiskovalca so prijeli zarezano grlo.
»To je druga stvar,« je nadaljeval hitro. »To je tisto občutljivo mesto, ki je ostalo v njenih možganih. Ce me vprašate, je tega kriva gospa Unthankova. Ce premislim,« je nadaljeval, »Domi-neyjevi nikoli niso bili strahopetci. Ce se vam je povrnil pogum, odstranite gospo Unthankovo in spite pri vratih, odprtih na stežaj. Ce bo minila vsaj ena noč, da gospa Domineyjeva ne bi prišla v vašo sobo z nožei v roki, bo te manije vsekakor rešena. Ali si upate to storiti?«
Domineyjevo obotavljanje je bilo očitno in očitna je bila tudi njegova zbeganost.
»In vendar se bojite!« mu je rekel zdravnik posmehljivo.
»Toda ne na način, kakor mislite vi,« je odgovoril njegov obiskovalec. »Moja žena mi je že obljubila, da ne bo več poskušala mi vzeti življenje.«
»Ce je tako, jo pa lahko ozdravite, če le hočete,« je dejal zdravnik. »Ce to storite, boste imeli najboljšega življenskega druga, kar jih je človek kdaj imel. Morate pa zavreči misel o hiši v mestu, konjskih dirkah in jahti, misel na lov na jerebe na Škotskem in vse podobne stvari, na katere ste najbrž mislili Nekaj časa morate svoji ženi brezpogojno posvetiti vsak trenutek svojega življenja.«
Dominey se je nelagodno premaknil na stolu.
»V prihodnjih nekaj mesecih mi to ne bo mogoče,« je rekel.
»Ne bo mogoče!«
Zdravnik je ponovil te besede, kot da jih valja po ustih z nekakšnim zaničevanjem.
»Saj nisem več brezposeln, kakor sem bil,« je pojasnil Domi-ney namrščenega čela. »Zdaj človek ne more služiti denarja, ne da bi imel odgovornosti. V prihodnjih nekaj mesecih moram izplačati vse hipoteke na posestvo.«
»Kako boste preživljali čas, je vaša stvar, ne pa moja,« je zagodrnjal zdravnik. »Vse, kar pravim o tem, je, da je ozdravljenje vaše žene, če bo sploh kdaj prišlo do njega, v vaših rokah. Zdaj pa stopite bliže, na svetlo pred oknom. Rad bi vas videl.«
Dominey je skomignil z rameni in ga ubogal. Sonca ni bilo, bele svetlobe pa je bilo dovolj. Pokazala je lepe sive lase v njegovih rdečkasto rujavih laseh in nekaj sivih kocin v njegovih kratko pristriženih brkih, ni pa mogla najti nobenega slabega mesta v njegovih očeh s čvrstim pogledom, v njegovih utrjenih moških potezah na obrazu in tudi ne na nekoliko napetih ustnicah. Stari zdravnik je znova vzel svojo škatlico z ribolovnimi muhami in pokimal z glavo proti vratom.
»Vi ste pravo čudo,« je dejal, »jaz pa čudes nimam rad. Te dni pridem pogledat gospo Domineyjevo.«
12.
Domine#' je preživel zelo mirno popoldne. Ljudem, ki jih je tisti dan srečal, se je zdel popolnoma zadovoljen. Z advokatom Manganom, ki mu je pravil razne zabavne neumnosti, in z njegovim zastopnikom Johnsonom, ki je užival v pogovoru z njegovimi zaupniki, se je vse popoldne sprehajal po vasi. Domov so prišli pozno, toda Dominey, čeprav je kazalo, ko da živi v drugem svetu,
ZA DOBRO VOLJO
— Danes začnemo varčevati! Glej, za to veliko omleto sem porabila le polovico toliko testa kakor navadno.
ni pozabil na gostoljubnost. Najbrž sta Johnson in upravnik posestva Lees prvikrat v življenju prisostvovala odpiranju steklenice šampanjca. Johnson je dvignil čašo in požrl sline.
»Ne napijem vam, gospod Dominey,« je dejal, »samo v svojem imenu. Mislim tudi na vaše zaupnike. Le-tem se je godilo ta čas, ko vas ni bilo doma, dokaj slabo in dobro so se držali. Zato dvigam čašo z željo, da bi vas v teh krajih čimvečkrat videli.«
Hitro so čaše izpraznili in spet napolnili.
»Domnevam, da veste, gospod Dominey,« je pripomnil zastopnik, da vas bodo tista popravila in drugo, kar ste danes obljubili storiti, veljala deset do petnajst tisoč funtov.«
Dominey je prikimal z glavo.
»Preden nocoj ležem k počitku,« je dejal, »pošljem ček za dvajset tisoč funtov na tekoči račun tega posestva, odprt v vaši banki v Wallesu. Denar že leži v banki, pripravljen prav v ta namen in — vi ga lahko takoj dvignete.«
Pol ure pozneje sta zastopnik in upravnik sedela zavaljena v avtomobilu z velikanskima cigarama v ustih in z ugodno toplino v žilah. Zdelo se jima je, da sta bila v deželi sanj.
»To je pravo čudo,« je menil Lees.
»Kakor roman,« je zamrmral Johnson, ki je bral romane. »Glejte, še nekdo prihaja v Dominey Hull,« je pripomnil in pokazal na avto, vozeč mimo njiju.
»To gospod v avtomobilu je videti zadovoljen,« je pripomnil Lees.
Avto je zavozil skozi vrata Dominey Hulla in se ustavil pred hišo. »Gospod, ki je bil videti zadovoljen«, je izstopil. Bil je Sea-man. Odšel je v hišo z majhnim kovčkom v roki in se mimogrede opravičil.
PRED REPUBLIŠKIM PRVENSTVOM V TENISU
Več kandidatov za naslov prvaka
Pričakujejo rekordno število tekmovalcev
Y.
Letos je prizorišče republiškega
wvenstvia v tenisu zopet Ljubljana, ljubitelji teniške igre bodo imeli
vi m gradom.
KDO NASTOPA V POSAMEZNIH DISCIPLINAH
Letošnje prvenstvo Slovenije je zopet odprto, to se pravi, da labko usnjem nastopijo prav vsi slovenski igralci in igralke. Zaradi tega računajo organizatorji z rekordno udeležbo. Najštevilneje bodo nedvomno zastopani domačini, pa tudi mariborski »Branik« je prijavil močno ekipo (okrog 50 tekmovalcev). Tekmovanje bodo izvedli v 9 disciplinah:	člani,
članice, starejši mladinci, mladinke in starejši člani posamezno ter člani v dvoje, člani in članice in mladinci v dvoje. Novost je uvedba kategorije starejših mladincev, v kameri imajo pravico nastopa tekmovalci od 18 do 21 let.
FAVORITI IN NJIHOVI NAJRESNEJŠI TEKMECI
Ker je republiško prvenstvo žal edini turnir, na katerem nastopa jo vsi najboljši slovenski tekmovalci, so re-
VRSTNI RED LANSKEGA REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA:
Člani 1. Razboršek, 2. Slana; članice: l. ing. Maire, 2. Zaman ja; mladinci: 1. Ogrin, 2. Bergant; mladinke; 1. Vin-terhalter, 2. Lovrec. Pari — člani: 1. Razboršek-Čebular, 2. Žerovec-Urbanc; članice: 1. Za-manja-Trop, 2. ing. Maire-Šnuderl; mladinci:	1. Ogrin-
Pucihar, 2. Bergant - Ralca; mladinke: 1. Vinterhalter-Lo-vrec, 2. Klinar-Voglar.
Pri članih bo večkratni prvak Slovenije in branilec naslova Razboršek pred težavno nalogo. V tem letu so ostali slovenski člani, predvsem mlajši, toliko napredovali, da sedaj o kakšni večji kvalitetni razliki med prvo slovensko deseterico ne moremo govoriti. Odločila bo torej ali večja mtd.na in tehnika; Razborška ali _ pa polet in borbenost njegovih mlajših tekmecev, izmed katerih je treba predvsem omeniti Čebularja, Ogrina, Suharja, Zerovca, Vlasaka in Horvata. Možna pa so tudi presenečenja mariborskih igralcev Slane, Albaneža in ing. Podlesnika.
Prd članicah ima največ izgledov lanska mladinska državna prvakinja Mariborčanka Vrnterhal ter jeva, ki bo na slovenskem teniškem »prestolu« morda že letos zamenjala ing. Mairo-vo, Zamanjevo, Čopovo in Voglarje-vo. Z zanimanjem pričakujemo nastop vrste mlajših članic iz Maribora na čedu z Močnikovo in Tropovo.
Pri starejših mladincih bo bržkone ostra borba med Mariborčani Vlasa-kom, Bergantom, Horvatom in Ratajem ter Ljubljančanoma Ogrinom in Škuljem. Tudi pri mladincih igralci Branika z nadarjenim in požrtvovalnim Lovrecem kažejo, da imajo več možnosti za osvojitev prvega mesta kot Ljubljančani, katerih najboljši predstavniki v tej kategoriji je nedvomno mali Pucihar.
Zmagovalko v konkurenci mladink je skoraj nemogoče predvideti. Tu nastopajo namreč popolnoma nove tekmovalke. Mogoče bo zmagala ena izmed naslednjih tekmovalk: Reber-
škova, Planinškova (obe Branik) ali Voglarjeva (Ljubljana). Ker še niso znane tekmovalke za igre dvojic, v teh kategorijah ne moremo dajati nobenih prognoz.
Ali bo Razboršku uspelo ohraniti naslov slovenskega prvaka?
KOŠARKA
Grška reprezentanca v Beograda
Gostje veliki optimisti
(Od posebnega dopisnika »Borbe«)
zultati doseženi na tem prvenstvu odločilne važnosti pri sestavljanju vsakoletnih lestvic. To seveda na eni strani poveča čar prvenstva, na drugi strani pa tekmovalci zaradi velike nervoze in odgovornosti ne prikažejo tako kakovostne igre, kot bi jo sicer mogli.
Atene, 30. junija. Nocoj je odpotovala iz Aten v Beograd grška košarkarska reprezentanca, ki bo 5. julija tekmovala v Beogradu z jugoslovansko reprezentanco.
Grški košarkarji so odpotovali v precej optimističnem razpoloženju. Igralci, pa tudi vodstvo so prepričani, da bo njihovo moštvo zmagalo. Pred odhodom smo se pogovarjali s pred-
REMI NA STADIONU
ODRED : MUNCHE M 1860 0:0
Odred: Arsič, Brginc, Piskar, 2um-bar, Lesjak, Osrečki, Belcer, Toplak, Brezar, Klanšičar, Hacler.
»Miinchen 1860«: Strass, Weskamp, Hassenstadt, Kanuer, Sommer, Gep-hardt, Zausinger, Mondschein, Scher-fer, Ling, Baumgartner.
Sodnik: Janežič iz Ljubljane.
Prvih 15 minut igre je kazalo, da se bo Odredu uspelo revanžirati za poraz z 1:0, ki so ga doživeli v Ljubljani proti istemu nasprotniku. Vendar so igrali dobro samo do nasprotnikovih 16 m, tam pa zrelih priložnosti niso znali izkoristiti.
Do vodstva bi jim kmalu pripomogel Weskamp, ki je nespretno vrnil
GRKI ČESTITAJO ZMAGOVALCEM
Vsi današnji atenski časniki zelo obširno pišejo o zaključku atletskega troboja med Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo, kot. o naj večjem športnem dogodku. Športni dnevnik »Atletiki iho* piše, da atletski troboj, s kate-
fA
Sarčevič je dosegel nov državni rekord v metu krogle (16.10 m) na troboju v Atenah. Trener Petkovič ga objema in se veseli z njim.
rim so slovesno obnovili predvojno belkaniado, spada v zgodovino atletike.
»Ivatinerini« piše, da so vendarle lahko zadovoljni z uspehom grških lahkoatletov, kajti Grki so bili pred vojno prvi na Balkanu.
»Vima« poudarja, da so trojne atletske igre vzbudile veliko zanimanje vse javnosti Čeprav so si Grki zagotovili osem prvih mest, Čestitajo zmagovalcem. Najsrečnejši med vsemi .je vsekakor Jugoslovan Radovanovič, ki je dvakrat zmagal nad močnimi nasprotniki.
»Etnikos Kirikis«, ugotavlja, da je 40.000 gledalcev navdušeno ploskalo zmagovalcu tega tekmovanja, na glede na narodnost. Grki so dosegli pomemben uspeh, ker so Jugoslovani in Turki po vojni v atletiki zelo napredovali.
»Embros« poudarja, da sta od tujih atletov nomjavila najboljši vtis Jugoslovana Ceraj in Šarčevič ter Turki Onel, Kočak in Djaskul.
žogo lastnemu vratarju, tako da jo je ta komaj odbil v kot. Na nasprotni strani pa bi isto kmalu uspelo Lesjaku, ki je nenadoma z nekaj metrov streljal v lastna vrata in je Arsič le s težavo ubranil. Najlepši strel v prvem polčasu je poslal na vrata gostov krilec Žumbar z 11 metrov, žoga pa je za las preletela desni zgornji kot. Značilno za prvi polčas je bilo, da so največ udarcev na vrata poslali krilci pri Odredu, gostje pa so streljali z večjih razdalij.
V drugem polčasu so prevzeli pobudo gostje in so večkrat nevarno prodrli pred Odredova vrata, Vendar tudi oni niso imeli dobrega realizatorja v napadu, pač pa jim bi do vodstva kmalu zopet pripomogel nesporazum domače obrambe, tako da je moral požrtvovalni Berginc reševati na gol črti. Odred je igral v drugem polčasu raztrgano, kar je posledica slabše igre krilske vrste. Namesto obeh stranskih krilcev, sta namreč stopila v igro Pelicon in Petrovič, ki sta slabše izpolnjevala svojo nalogo, kot njihova predhodnika. Šele nekaj minut pred koncem so se Odredovi napadalci prebudili in ustvarili pred Strassovim golom naj razburljivejšo gnečo vse igre. Prosti strel iz desne strani je vratar odbil, nakar so Odredovi napadalci nekajkrat brezuspešno streljali z glavami, žoga pa ni našla poti v mrežo.
Če pregledamo vso igro, ne moremo biti zadovoljni z Odredovo današnjo igro, ki nam daje malo upanja na uspešen rezultat v Osijeku, kjer igra Odred v nedeljo drugo kvalifikacijsko tekmo. Gledalci so nezadovoljni z igro že mnogo pred koncem zapuščali igrišče. Sodnik Janežič je d<^bro opravil svojo nalogo.
KRATKE VESTI
Buenos Aires, 30. junija. Zadnja, 18. partija dvoboja Reshewsky ; Naj-dorf ie bila prekinjena po 41. potezi. Ne glede na njen izid je Re8hewsky zmagal, ker vodi z 9,5 : 7,5.
*
Komisija mednarodne nogometne federacije za sestavo evropske reprezentance, ki bo 21. oktobra nastopila v Londonu proti Angliji, je določila, da bo 30. septembra prva trening tekma evropskih igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo moštva. Trenirali bodo v nekem mestu na Nizozemskem.
Bob Mathias gre k filmu
Eden izmed najboljših športnikov vseh časov lahkoatlet Bob Mathias, se bo umaknil iz športne arene in se posvetil filmu. Mathias je zmagal v desetoboju na dveh zadnzih olimpia-dah. V Helsinkih je doseg«-] nov svetovni rekord.
SLABA IGRA BEOGRAJSKIH RIVALOV V KOŠARKI
Crvena zvezda : Partizan 69:59
Crvena zvezda je zasluženo zmagala. Igrala je zrelo in točno. Najboljši igralec je bil Godjič, ki Je dosegel 25 košev. Moštvo Partizana je napravilo mnogo napak pri podajanju in metih na koš. Crvena zvezda si je s to zmago zagotovila prvo mesto v prvem delu tekmovanja vzhodne cone, medtem ko se bosta za drugo mesto borili moštvi BSK in Partizana.
sednikom grške košarkarske federacije g. Siliadisom.
IGRALCI SO V DOBRI FORMI
»Ali ste imeli posebne priprave za to tekmo?«
»Beograjsko tekmo smo vzeli zelo resno,« je rekel g. Siliadis. »2e pred mesecem dni smo zbrali vse kandidate na skupni trening v Atenah. Po teh pripravah smo izbrali moštvo 13 igralcev.
»Kdo so najboljši igralci v reprezentanci?«
»Težko je izbrati dvoje ali troje najboljših. Več igralcev je enakovrednih. Odločil bi se za Stefanidisa, Robanisa in Maniasa. Menim, da so oni stebri državnega moštva.«
OPTIMIZEM PREVLADUJE
»Kakšna je vaša prognoza?«
»Prepričan sem v zmago grške reprezentance. Naša reprezentanca zaradi finančnih težav nima v letošnjem letu mnogo tekem. Toda če ocenjujem formo igralcev po tistem, kar so pokazali na treningu, lahko pričakujemo v Beogradu uspeh.«
»Toda jugoslovanski košarkarji so dosegli v zadnjem času nekaj pomembnih zmag.«
»Rezultati so nam znani,« je odgovoril g. Siliadis, »toda ne smemo pozabiti, da smo enkrat že premagali jugoslovansko reprezentanco, in sicer lani. Zakaj ne bi uspeli tudi zdaj?«
»Ali je moč vašega moštva v napadu ali v obrambi?«
»To boste videli v Beogradu. Zaenkrat to še skrivamo.«
TURNIR PRVAKOV
Grški prvak »Panelinios« bo po tekmi reprezentance ostal v Jugoslaviji na krajši turneji. Udeležil se bo turnirja prvakov, ki bo v Beogradu od 8. do 12. julija. Na tem turnirju bodo nastopili »Crvena zvezda«, turški prvak »Galata Saraj« in organizator »Partizan«. Po turnirju bo »Panelinios« igral z BSK-om v Beogradu, bržkone pa tudi v Novem Sadu ter Skoplju.
Zanimivo je, da g. Siliadis, čeprav je prepričan v zmago grške reprezentance, noče povedati, kako bo uspel »Panelinios« na turnirju prvakov.
Grški košarkarji bodo prispeli v Beograd v sredo zvečer.	M.	S.
DNEVNE NOVICE
PRODAJAMO
LOKOMOTIVE
serije 116 za normalni tir, s pritiskom osi 14.5 tone. Stroje za zapiranje zabojev. Plašče za generator 3 3m, Pločevinaste cevi & 800 mm, dolžine 42 m. Pločevinaste cevi <3 800 milimetrov, v kosih po 15 metrov. Tračnice za industrijski tir. Pločevinaste rezervoarje <3 2,8 m, dolžine 7 m, z enim dnom. Pločevinaste rezervoarje & 2,7 m, dolž. 3.7 m, z enim dnom. Elektromotorje »Sever« z 9,5 KWH z 950 obrati v minuti. Elektromotorje »Brovvnbovere« z 1,1, 1,2, 5,8 in 0,37 KWH z 950. 680 in 1420 obrati v min. Elektromotorje AEG z 3,8 in 2,2 KWH z 2850 in 1430 obrati v minuti Interesenti naj se oglašajo
osebno ali pismeno na:
INDUSTRIJO STEKLA PANČEVO
Na podlagi člena 184 in 185 Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem zbor volivcev v 14. volilni enoti dne 2. julija 1953 ob 19.30 v dvorani Ljudske prosvete (bivša zadružna dvorana), Partizanska cesta štev. 6, z naslednjim dnevnim redom: 1. Vzdrževanje stanovanjskega fonda in ureditev neposredne okolice hiš, 2. samoupravljanje v prosveti.
Nov delovni čas pri poštah. Obveščamo vse poštne koristnike, da bodo od 1. julija t. 1. do 30. septembra poslovale pošte ob delavnikih od 7. do 12. in od 17. do 19. ure. Pošte z daljšim delovnim časom v telefonski in telegrafski službi obdržijo za ti dve službi dosedanji delovni čas.
Predprodaja vstopnic za festivalne prireditve. Predprodaja vstopnic se je že pričela v Operi pri dnevni blagajni, za oba koncerta Slovenske filharmonije pa v koncertni poslovalnici. — Festivalni odbor Ljubljana.
Vlom Je hotel zabrisati s požigom.
Pri kmetu Mirku Vogrinu v Rožen-grundu pri Zg. Ščavnici je bilo vlomljeno v stanovanje, iz katerega je vlomilec odnesel 40.000 din, nato pa nastežaj odprl okna in vrata ter zažgal volno v omari. V kratkem se je ogenj razširil tudi na ostali del stanovanja, na srečo pa so bližnji sosedje opazili požar in ga pogasili. Zločincu so že za petami.
DANES IN JUTRI
GLEDALIŠČA
DRAMA
Sreda, 1. julija ob 20: Hodge: »Dež in vihar«. Javna predstava Akademije za igralsko umetnost. Izven.
OPERA
Sreda, 1. julija ob 20: Foerster: »Gorenjski slavček«. Izven in za podeželje. (Gostovanje R. Francla.) Četrtek, 2. julija ob 19.30: Gounod: »Faust«. Premiera. Izven. (Gostovanje Jožeta Gostiča.)
Uprava SNG prosi vse tiste abonente, ki niso še dokončno poravnali svojih plačilnih obveznosti, da to storijo do 4. julija 1953, da se tako izognejo stroškom, ki so v zvezi z izterjavo.
KINO
KINO »UNION«: Amer. barvni film »Rudniki kralja Salomona«. Tednik: Filmske novosti št. 26. Predstavi ob IB in 20.
KINO »KOMUNA«: Amer. film »Festival Ch. Chaplina«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20.
KINO »SLOGA«: Ameriški film »Ros-seana Mc Coy«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20.
KINO »SOCA«: Ameriški film »Festival Ch. Chaplina«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja stopnic v vseh štirih kinematografih od 17. ure dalje.
LETNI KINO »TIVOLI«: Angl. film »Hitrejši od zvoka«. Tednik. Predstava ob 20.30.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški barvni film »Rudniki kralja Salomona«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave.
KINO »ŠIŠKA«: Avstrij. film »Očarljivi goljuf«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje.
KINO »TRIGLAV«: Amer. film »Rapsodija otožnosti«. Brez tednika. — Predstavi, ob 17.30 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
CELJE »UNION«: Amer. barvni film »Veliki Caruso«.
CELJE »DOM«: Angleški film »Noro srce«.
BLED: Francoski film »Mesečnik Bonifacij«.
KAMNIK: Ameriški film »Viva Zapata«.
ZADOBROVA: Ameriški film »Njeno maščevanje«.
VEVČE: Amer. film »Winchester 73«. DOMŽALE: Ameriški film »Viva Zapata«.
RADOVLJICA: Slovenski film »Svet na Kajžarju«.
RADIO
DROBNI OGLASI
1450 KOSOV BAKRENEGA OGLJA za kinoprojektorje, dimenzije K 8 in D 6, znamke SOLA EFEKT prodamo. Pojasnila daje Dom vazdu-hoplovstva, Zemun.	10292	1-1
Kupimo nov ali dobro ohranjen
Kompresor za zrak
4 do 6 atrri, 300 do 500 m3 na uro. Ponudbe poslati STEKLARNI V HRASTNIKU
Vremensko poročilo
hidrometeorološke službe LRS
Stanje dne 30. Junija ob 7. uri: Od
jugozahoda imamo ponoven dotoK vlažnega zraka, ki bo povzročal zopet nevihtne padavine v popoldanskem času.
V Sloveniji je bilo danes dopoldne menjajoče oblačno vreme.
V Ljubljani je znašal danes zjutraj ob 7. uri zračni pritisk 735,9 mm, rahlo pada, temperatura zraka 19,0, včerajšnja maksimalna temperatura 26,3°, relativna vlaga 83 °/o, oblačnost 1 desetina, vidnost 8 km.
Napoved za torek 1. julija: Menjajoče oblačno vreme z rahlo jutranjo meglo po kotlinah. Podnevi predvsem v popoldanskem času krajevne nevihte. Temperatura brez bistvene spremembe.
Naše naročnike v Kranju in Ptuju
obveščamo, da bodo od danes naprej dobivali »Ljudsko pravico -Borbo« na dom po raznašalcih.
Vse naročnike LJUDSKE PRAVICE-BORBE v ŠKOFJI LOKI obveščamo, da bodo s 4. julijem prejemali naš list po raznašalcu in ne več po pošti.
Dnevni spored za sredo, 1. julija:
5.00—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — ponovitev — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda —
7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Mali koncert lahke glasbe — 12.30 Napoved časa, poročila in objava dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Z obiskov pri pionirjih — 13.15 Zbori in solisti pojo slovenske narodne pesmi — 13.50 Kulturni pregled — Mariborski in Dunajski kongres bibliotekarjev — 14.00 Orkestralni odlomki iz oper — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Koncert violinista Srečka Dražila, pri klavirju Dana Hubadova — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18.00 Igrajo veliki in mali zabavni orkestri — 18.30 Zunanjepolitični feljton — 18.40 Samospevi B. Ipavca in Antona Forsterja — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik 20.00 W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester v d-molu KV 466 — 20.30 Radijska igra — T. Williams: Steklena menažerija — 21.30 Drobne skladbe velikih mojstrov — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Za razvedrilo in ples! — 22.55—23.00 Lahko noč! —
23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
RADIO KOPER Sreda, 1. julija 1953: 13.45 Lahka glasba in objave — 14.30 Partizanski dnevnik —	14.40 Melodije, ki jih
dobro poznate — 17.30 Po dalmatinski obali v nnarodni pesmi — 18.15 Promenadni koncert — 20.00 G. Donizzetti: »Ljubavm napoj« II. dejanje — 21.00 S knjižne police:	Glaser Janko
»Pesmi« — 21.30 Nočni koncert: J. S. Bach — 22.00 Iz tanga v sambo: spored plesne glasbe.
MARIBORSKE VESTI
DEŽURNA LEKARNA
Sreda, 1. julija: Lekarna »Center«, Gosposka ulica 12.
KINO
PARTIZAN: Italijanski film »Jutri bo prepozno«.
UDARNIK: Ameriški film »Odločitev pred zoro«.
STUDENCI: Ameriški film »Rebecca«. POBREŽJE: Angleški film »Rdeči Čeveljčki«.
GLEDALIŠČE
Sreda, 1. julija: Zaprto.
RADIO MARIBOR
12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 17.00—17.30 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Si-koška — 17 30—17.40 Poslušajte domača poročila —	17.40—48.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 18.00 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
NAROČNIKI »LJUDSKE PRAVICE - BOISE« zavarovani od 1. junija 1953 dalje
Kot smo poročali, je uprava »Ljudske pravice - Borbe« podpisala z DOZ zavarovalno pogodbo (polico}, na osnovi katere so vsi naročniki našega lista od 1. junija dalje zavarovani proti posledicam telesnih poškodb, in sicer:
a) za primer smrti zaradi nezgode na 40.000 din;
b) za primer trajne nesposobnosti za delo na 80.000 din:
c) za primer delne invalidnosti na toliko odstotkov od 80.000 din, kolikor znaša zdravniško ugotovljena stopnja delne, toda trajne nezmožnosti za delo.
Kdo je upravičen do tega zavarovanja?
t. Nezgodno zavarovanje velja za vse tiste naročnike, ki so vpisani v kartoteko naših naročnikov in redno plačujejo naročnino. Za redno plačevanje velja, če je naročnina za tekoči mesec poravnana najkasneje do 15. v mesecu. V primeru nezgode v času od 1. do 15. v mesecu je za izplačilo zavarovalnine merodajna ugotovitev, da je naročnik poravnal naročnino za pretekli mesec. Ce pa je nastal nezgodni primer v času od 16. do zadnjega v mesecu, je naročnik upravičen na izplačilo zavarovalnine le tedaj, če je poravnal naročnino do 15. v mesecu, ko se je nezgoda pripetila.
2. Če je naročnik lista podjetje, ustanova, organizacija itd., velja zavarovanje le tedaj, če je naročnik predhodno pismeno sporočil ime in priimek, poklic in bivališče tiste osebe, za katero naj zavarovanje velja. Podjetja, ustanove itd. imajo pravico prijaviti toliko oseb za zavarovanje, na kolikor izvodov lista so naročeni.
3. Za vse dosedunje naročnike se prične zavarovanje t. junija ob 24. uri, za vsakega oovega naročnika pa ob 24. uri tistega dne, ko je bi) vpisan v kartoteko naročnikov, oziroma ko je bilo njegovo plačilo naročnine knjiženo v blagajniški dnevnik pri upravi časopisa; pri zunanjih novih naročnikih se prične jamstvo ob 24. uri tistega dne. ko je vplačal naročnino na pošti po nakaznici ali poštni položnici
Kako prijavljamo nezgodne primere?
O nastali nezgodi mora zavarovanec (naš naročnik) obvestiti upravo lista najpozneje v 15 dneh po nezgodi. Ce prijava ni storjena niti v enem letu od dne nezgode, izgubi zavarovanec pravico do odškodnine.
Prijava nezgodnega primera mora vsebovati vse potrebne podatke, zlasti one o kraju in času nezgode, opis dogodka in vrsto nezgode, ime in izvid zdravnikp o telesni poškodbi.'Zavarovanec je dolžan, da takoj po nezgodi ukrene vse potrebno za zdravljenje.
Kdo je lahko koristnik zavarovanja?
V primeru smrti zaradi nezgode prejme zavarovalnino, če kdo ne želi drugače, zavarovančev zakonec (mož ali žena); če tega ni. zavarovančevi otroci; če teli ni, njegovi starši, in če tudi teh ni, zavarovančevi zakoniti dediči.
Zavarovalnino za primer trajne nezmožnosti za delo prejema zavarovanec sam.
V katerih primerih se izplača nezgodno zavarovanje?
Za nezgodo se šteje vsak nenaden dogodek, ki ni odvisen od zavarovančeve volje in učinkuje v glavnem od zunaj m naglo na zavarovančevi) telo ter ima za posledico njegovo smrt ali pa trajno dosmrtno, oziroma delno prehodno nezmožnost za delo lako na primer:
povozitev, karambol. udar električnega toka ali strele padec, ranitev z orožjem, udar ali ugriz živali, kačji pik, zastrupijenje s hrano ali kakim drugim kemičnim strupom, utopitev v vodi, zadušitev s plinom ali paro, opekline od ognja in tekočin, izpahi in zvinitve. kile itd.
Iz jamstva so izvzete le nezgode pri vožnji z letali in zračnimi prevoznimi sredstvi, nezgode pri avto. moto, kolesarskih in konjskih dirkah, nezgode pri gorskem plezanju z vrvjo, pri smučarskih skokih, boksu, pri igranja nogometa in pri hokeju.
Državni zavarovalni zavod izplača zavarovancu ali koristniku zavarovalno vsoto ali njen del v petnajstih dneh potem, ko je ugotovljena njegova obveznost. Ce ni mogoče takoj po nezgodi ugotoviti končne stopnje trajne dela-nezmožnosti, plača Državni zavarovalni zavod zavarovancu — kolikor le ta želi — del zavarovalne vsote, ki ustreza minimalni stopnji delanezmožnosti. kot akontacijo.
Premije za nezgodno zavarovanje vplačuje uprava lista za vse naročnike pri dosedanji višini naročnine.
V ostulem pa velja Pravilnik za nezgodna zavarovanju pri Državnem zavarovalnem zavodu.
List izdaje OumpVsno založniške podjetje »Borba* « Beogradu Kardeljeva ul 81, telefon 24-001 * Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeve ul 6/111. tel 28-261 do 28-264 • Odgovorni urednik -i.pjdske pravice • Borbe* Ivan Šinkovec * Oprava; Ljubljana. Kopitarjeva ulica 2. telefon 23-281 do 23 264 Telefon za naročnino In oglase 21-030 • Mesečna naročnina za oašo državo 250 din za tujino
500 din. * Cekovn) račun pri NB S011-T-19 Poštni preda) 42. * Tiska Tiskarne »Ljudske pravice«. • Poštnine plačana v gotovini