Številka 350
TRST, v soboto 21. decembra 1907
Tečaj XXXII
IZHAJA VSAEI DAN
u2i ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične številke se prodajajo po 3 nvS., (6 stotink) ▼ h ir ocih toV akarrah v Tr?-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju; £>t. Petru, težani. Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornhergu, Solkanu itd.
l'£N'E OGLASOV pe računajo po vrEtah (Široke 73 mm, visoke 'J1, mm); za trgo\inske in obrtne oglase po 20 Btotink ; za osmrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov i>© 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrtta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — ()gla.<e sprejema „Icseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
dinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 1» K —, na naročbe brez doposlane naročnine, ee uprara ne ozira.
Naiočma la leielisKo izdaiie .Edinosti' stane: celoletno K-V20, pol leta 2-GO Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraukovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo hita, UREDNIŠTVO : nI. Giorfio Galattl 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odeovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarra konaorcij* lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti
Poštno-hranllnični račun 3t. $41'6"»2.
Telefon itev. 1157 =====
Narodna delavska organizacija
-v Tre tu -
vabi vljudno na
velik javen shod
ki se bo vršil
jutri, 22. dec. ob 10. uri dopol.
v veliki dvorani ,,Narod. doma'1.
DNEVNI RED :
1.	Ravno minoii štrajk težakov.
2.	Pedraženje živil.
BRZOJAVNE VESTI.
Dvoboj Wekerle Polonjf*.
KUDIM PEŠ T A 20. Po včerajšnji zbornični seji sta se Bprla ministerski predsednik in bivši minister ic posl. Polvnyi. Dr. We-kerle je poslal Polonyi-ju svoje priče in to državnega tajnika 'Prana Polgarja in velikega župana peštanskc županije Julija Gulnerja. Folonyi naznači canes svoje pričs. Dvoboj se bo najbrž vršil na pištole.
Štrajk premogarjev.
LONDON 20 „Lloydova agentura" poroča [iz Port Saida, da so tamkaj pričeli štrajkati premcgarji. Strajk se Širi, vsled česar se prehod paraikov zakasnuje.
Potres.
RIM 20. Ob 6 V« zjutraj ao čutili v Braz-zanu in Feruzzanu potres. Ob ll1, uripred-poludne so čutili potres v Sieni. Škode ni bilo. —	_
GROZNA EKSPLOZIJA V PALERMU.
43 mrtvih, lOO ranjenih.
PALERMO 20. Sinoči okolu 5 in pol ure je eksp'ozirala zaloga smodnika in dinamita Ajella v ulici Lazzarini. Vsa hiša na tri nadstropja ee je zrušila, a vsled eksplozije se ie streslo vse mesto. Sipe ca oknih so bile razbite en kil. na okrog. Panikaje bila grozna. Velikanska množica ljudi je prišla na mesto nesreče, kjer so pričeli reševati ljudi izpod razvalin. Na pcrnr.č so prišli tudi vojaki in gasilci. Dvesto kočij se je postavilo na razpolago za prevažanje ranjencev. Eksplozija se je dogodila baje vsled neprevidnosti osebja.
PALERMO 20. Požar je uničil hišo v kateri se je nahajala trgovina „ Apelles" in bližnjo tovarniško poslopje. Gasilci so lokalizirali ogenj, ki je pretil bližnjim zgradam. Vso noč so pod razvalinami iskali ponesrečene osobe. Doslej so izvlekli 17 mrtvih in 81 ranjenih. V razdejani hiši, kjer se ie dogodila eksplozija, so bile štiri gostilne, v katerih je bila množica izseljencev, ki so se povrnili iz Amerike in bili na potu v svojo domovino.
PALERMO 20. Izpod razvalin zaloge smodnika Aielle, razdejane vsled eksplozije, eo doslej izvlekli 43 mrtvih in 100 ranjenih.
PALERMO 20. Eksplozijo prepisujejo okolnosti, da se je poleg prodajalnice Aiello nahajala tovarna, v kateri so izdelovali ume-talne ognje. Sodi se, da se je eksplozija dogodila v tej tovarn: ter nadaljevala v proda
jalnici Ajello. Dva hotela sta popolnoma razdejana. Hudo poškodovanih je tudi več sosednih prodajalnic.
Imenovanje i Uičiča pfesorjem
v centralom semenišču v 6oricL
To je dogodek, ki zahteva veče pozornosti. Včeraj smo spregovorili nekoliko o tem imenovanju na podlagi informacij ki smo jih prejeli od povsem verodostojne strani. V nekako spopolnilo karakteristike sedanjega gospoda profesoija moralke Ujčiča in njegovega imenovanja na to mesto naj posnememo tu, kar je že pred nekoliko dnevi pisal puljski „Omnibua" e tem gospodu. Ta list je namreč pisal pod naslovom „Par jesnih besed"' :
„Pisec teh vrstic je zelo obziren, ko j« govora a duhovnikih, a to zato, ker je veren katolik in dobro ve, kako mnogi, opazovaje nevredno življenje nekaterih duhovnikov, po krivih sklepih prihajajo do zanemarievanja vere in njenih moralnih obvez. Ali, kadar stvar prehaja gotove meje, bi bilo molčanje zločin in poslušati se mora glas sv. Avguština, ki veli, da, ako resnica dela pohujšanje, se mora storiti pohujšanje in povedati resnico. V ta namen se je že večkrat navalilo na nevredne duhovnike — to pravo rak-rano katoliške cerkve —, od katerih so neka-terniki. žalibog, postavljeni tudi na odlična mesta v naši Istri. Da se v tem ni šlo daleč, priča nam glasilo „Slovenske ljudske stranke" v Ljubljani „Slovenec", kije pred nekoliko časa ostro napal te nevredne svečenike. — Danes se moramo pobaviti z velečastitim g. Ujčićem, suplentom v goriškem semenišču. Ta človek je rodom Hrvat, ali pa tudi po čutstvovanju ?'! Izrazil se je bil večkrat, da je zastonj boriti se v Istri, kajti ta dežela da tako in tako postane italijanska. In o našem listu se je izrazil g. Ujčić, da je slab list ! Ali bi hotel morda g. UjČić, da postanemo odpadniki in samoubijalci ? ! Tega ne doživi nikdar. Za danes toliko, v potrebi več. Škandal !M
Prav pravi „Omnibus" ! Skandal je to, ako naobražen sin Istre, porojen v srcu pokrajine, tam na pazinskem polju, kjer je živel notri med našim zlravim in poštenim narodom, ki je dal življenje tudi njemu, g. UjČiću: kjer je mogel na lastne oči gledati obupne napore, mučeniško trpljenje, gigantsko borbo tega naroda za svojo ohranitev; ako človek, ki kakor naobraženec mora vedeti, da ta narod tvori veliko večino prebivalstva v deželi in da ima torej vso pravico ne le do življenja, ampak do popolne jednakopravnosti z drugorodno manjšino, — ako že ne do prvenstva, na vsaki način pa do popolne svobode in neoviranega samosvojega življenja — ako tak človek, pravimo, tako brezsrčno in brezčutno govori o usodi svoje lastne domovine in o — po njegovem mnenju — pogubi svojega lastnega naroda, svoje krvi.
In tak mož je imenovan profesorjem v semenišču v Gorici, vzgojevateljem prihodnjih svečenikov, katerih del bo imel živeti in vzgajati narod tudi v isti naši Istri, in delovati med i3tim našim narodom, katerima prorokuje novi gospod profesor ledenomrzlim srcem narodno pogubo. V tem momentu vidimo mi težo imenovanja g. Ujčiča procesorjem v centralnem semenišču v Gorici. Žalostna je perspektiva, ki nam jo odpira to imenovanje.
Ako uvažujemo, kako važna je pozicija,! Podpredsednikom je bil izvoljen vit. Maki jo zavzemlje duhovnik med našim naro- iejski, potem so bih izvoljeni uradi m stalne dom, kako uvaževana je vsaka njegova be- komisije, seda, kako mu je dana možnost, da stori; Med ulogami mnogo dobrega ali pa tudi mnogo Blabega, j vsprej me kolikega pomena je torej za vas vprašanje :
POD T. ISTEK
Crtica iz nemško-francoske vojne. Guy de Maupassant.
Velik možak z mogočno brado, ki je ritensko sedel na stolu in kadil veliko porcelanasto pipo, ju je vprašal v gladki francoščini : „No, gospoda, ali sta imela srečo na lovu ?*
Tedaj je položil eden vojakov Častniku pred noge z ribami napolnjeno mrežo, ki jo je bil ^skrbno vzel seboj. Prus se je smehljal : -Aha, vidim, imela sta srečo. A meni se gre tukaj za druge stvari... Poslušajta me dobro in nič se ne bojta."
rV mojih očeh sta dva vohuna, poslana, tla bi mene opazovala. Vjel sem vaju in vaja pustim ustreliti. Delala sta le, kakor bi lovila ribe, hotela sta prikriti s tem svojo pravo namero. Pala sta mi v roke, toliko huje za vaju ; vojna je vojna."
„Ker pa sta prišla skozi predstraže. sta gotovo dobila parolo za vrnitev. Povejta mi jo — in naj se zgodi milost pred pravico!*
Prijatelja sta stala drug poleg drugega bleda kakor zid, roke so se jima nekoliko tresle, a ostala sta nema.
Častnik je pričel zopet: „Nihče ne bo zvedel o tem. Lahko gresta mirno domov. Poneseta pkrivnost nekoč seboj v grob. Ako se pa branita, morata umreti, in to takoj. Izvolita."
Nepremično sta stala, s stisnjenimi ustnami.
Prus je ostal miren in pokazal z roko na reko : „Pomislita: v petih minutah bodeta ležala na dnu vode. V petih minutah! Saj imata vendar kaj svojcev ?"
Mont-Valerien je grmel še vedno.
Ribiča sta stala nema. Častnik je ukazal nekaj v svojem materinem jeziku. Potem se je usedel na drug stol, da bi ne bil tako blizu zraven jetnikov; in dvanajst mož se je postavilo na dvajset korakov pred njima, puško, ob nogi.
Častnik je rekel : „Dam vama še eno minuto časa."
Potem se je naenkrat vzdignil, se približal Francozoma, vzel gospoda Črneta pod pazduho, ga peljal na stran in dejal tiho : „Hitro, parola ? Vaš tovariš ne bo zvedel
kaki duhovniki prihajajo v našo Istro, med narod, ki v svojem mučeniškem položenju toliko krvavo potrebuje dobrega sveta in povzdigajoče vspodbuje, — potem se moramo žalostjo vprašati, kakovi bodo duhovniki v narodnem pogledu, ki bodo prihajali iz g. Ujčiea šole ? Kakor je njemu že danes srce ledeno in brezobčutno za usodo našega naroda, kakor cn že danes označa list, ki se pošteno bori za ohranitev eksistence naroda, kakor slab list, tako bodo tudi bodoči svečeniki, ki jim g. Ujčič vcepi svoja nazira-nja, ali bolje rečeno, svoj indiferentizem do stremljenj naroda, smatrali narodno borbo in narodno snovanje za nekaj, kar je ne po trebno in morda celo škodljivo za — izveli čanje duš.
Imenovanje g. Ujčiča vzgojevateljem bodočih svečenikov za našo Istro, moramo torej občutiti kakor afront proti narodnemu gibanju, proti osamosveščanju naroda proti tiranom in nasilnikom, ki so ga doslej tiščali gospodarski sužnosti in duševni temi !
In kakor govore naše informacije, je bilo Ujčičevo imenovanje usiljeno iz Trsta. Zadel nas je torej zopet — nemški udarec! _
Avstrijska posl. zbornica.
(Brzojavno poročilo.)
Dunaj 20. Zbornica je nadaljevala razpravo o praračunskem provizoriju in prvem čitanju državnega proračuna za leto 1908. — Posl. dr. Drtina je obžaloval, da ni vlada doslej ničesar storila, da si pridobi zaupanje Čehov. Posl. Miihlweis se je baui s hebskim je2ikovnim vprašanjim, odgovoril mu je pravosodni minister dr. Klein. — Posl. Bugatto je očital finančni upravi akopuštvo, izrazil je željo, naj bi vlada kaj storila glede pelagre (v Furlaniji). Bavil se je tudi z vseučilišenim vprašanjem in rekel, da se morajo Italijani zavzemati za vstanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Vlada naj le prepusti Italijanom skrb, da se pogode s Slovenci. Zahteval je tudi, da se stavi v proračun postavko za vzgojevanje akademičnih učiteljev z italijanskim učnim jezikom. Naglašal je, da nima Goriška niti ene italijanske srednje šole. Tudi italijansko prebivalstvo v Dalmaciji mora zahtevati vsaj nekoliko ljudskih šol. Proračunska debata se mora dovršiti danes, ker bo pa govorilo še več govornikov, utegne seja trajati do jutra.	_
OTVORITEV DELEGACIJ.
(Brzojavno poročilo).
Dunaj 20. Danes ob 10 in pol dopo-ludne se je avstrijska delegacija sestala na prvo plenarno sejo. Navzoči so bili minister za unanje stvari baron Aehrenthal, skupni ministri in ministerski predsednik baron Beck. Minister Aehrental je naprosil barona Chlu-meckega, naj prevzame predsedstvo. Clilu-mecky je pozdravil člene delegacije, otvoril sejo in predlagal, naj si delegacija izvoli predsednika. Predsednikom je bil na to izvoljen dr. pl. F u c h s, ki se je zahvalil za izvolitev in izrazil veselje, da je cesar ozdravil. Omenil je tudi njegovo šestdesetletnico vladanja in pozval na trikratni „živio", čemur se je delegacija odzvala.
se nahaja poročilo, da cesar delegacijo jutri opoludne in da* jej bo predložena rdeča knjiga o reformni akciji v Macedoniji, potem predlog de1. Dober-nigga, da se izvoli odbor glede spremembe poslovnika, nadalje interpelacija del. Vukovića tičoča se vprašanja o izseljevanju ter interpelacija del. Šusteršiča o kršenju berolinske pogodbe od strani Črnogore.
Minister za unanje stvari baron Aehrenthal je predložil skupni proračun ter je obrazložil, da je potreben tromesečen provizorij, ker ne dostaje časa, da se o predlogah pravočasno razpravlja. — Del. Dobernigg je utemeljeval svoj predlog glede spremembe poslovnika s tem, da bodo delegacije, ki so bile že tolikokrat proglašene mrtvima, obstojale še dragih deset let. Kdor pozna poslovnik, pritrdi, da se mora spremeniti. Predlog je bil vsprejet, nato je bila seja ob 11. uri zaključena. Prihodnja seja jutri zvečer.
Skupni proračun.
DUNAJ 20. Skupni proračun, ki je bil predložen danes delegacijam, pokazuje skupni strošek 386,923.102 K. Od tega odpade : na ministerstvo za unanje stvari 13.266.567 k (578,023 več nego lani). Na vojno 298,431.653 K (7,271.607 več hCgO lani), izredne potrebščine: 13,378.729 K (374.025 K manje). Potem takem znaša skupna potrebščina za vojsko 311,810.382 K K (6,892.581 K več nego lani).
Na vojno mornarico : redne potrebščine : 53,523.110 K, (K 10,673.000 več nego lani); izredne potrebščine 3.476.890 (927.Q00 več nego lani). Skupni stroški za vojno mornarico znašajo torej 57 mil. (11,600.000 več nego lani).
Na skupno ministerstvo za fi n a n c e 4,518.367 K (162.589 K več nego lani). Izredni stroški za poveljstva in čete v Bosni in Hercegovini 7,788.000 K (205.000 več nego lani.)
Carinski prihod je proračunan na 145,521.400 K. Odbivši stroške za režijo v znesku 7,100.000 K in one za upravo Bosne in Hercegovine v znesku K 1,428.571, ostane Čistega prihoda 136,992.829 K.
Vojna uprava zahteva nadalje 15 mil. K za nabavo novih topov in K 6,360.000 kakor naknadni kredit za izredne stroške leta 1907. —
Minister za unanje stvari zahteva 105 00U K za stroške avstroogrske delegacije na haaški mirovni konferenci in 28.800 K za plačo častnikom prideljenim macedonskimu reformnemu orožništvu.
Delegatje v Trstu in v Puli.
DUNAJ 20. Govori se, da nameravajo vsi delegatje tekom delegacijskega zasedanja potovati v Pulo in sicer 20. januarja 1908. Najprej se delegatje podajo v Trst, kjer obiščejo ladijedelnice in pristaniška dela, potem se pa na vojni ladiji odpeljejo v Pulo, kjer ostanejo dva dni.
OGRSKA ZBORNICA.
Budimpešta 20. Ko je v početku seje prišel dr. Wekerle v dvorano, so mu poslanci priredili ovacijo. Hrvatje niso pri tem sodelovali. Zbornica je nadaljevala razpravo o kvotni predlogi. Sedem hrvatskih poslancev je utemeljevalo svoje sklepne predloge. Govorili so povsem na kratko. Na tozadevni predlog, bo zbornica glasovala jutri, da se preide v
o tem ničesar ; delal bom, smilite."
kakor da se mi
Gospod Črne je molčal.
Tedaj je potegnil Prus gospoda Divjaka na stran in ga vprašal isto.
Gospod Divjak ni dal odgovora.
Potem sta stala zopet ramo ob rami.
In častnik je dal z ostrim glasom povelje.
Vojaki so vzdignili puške.
Tedaj je pal pogled gospoda Črneta slučajno na mrežo, ki je ležala le malo korakov pred njim v travi.
Žarek solnca se je uprl v živo kopico rib, da so se lesketale. In slabost je obšla gospoda Črneta. Kakor se je premagoval, vendar so mu solze zalile oči.
Zajecljal je : „Z Bogom gospod Divjak.*"
Gospod Divjak je odgovoril: „Z Bogom, gospod Črne."
In drgetaj e od nog do glave, sta si stisnila roko.
Častnik je zaklical: „Ogenj !"
Dvanajstero strelov je počilo kakor en sam. Gospod Divjak je pal takoj na obraz. Gospod Črne, ki je bil večji, je omahnil, se zavrtel in padel preko svojega tovariša, z obrazom proti nebu, dočim je vrel curek krvi iz njegove suknje, ki je bila na prsih vsa razstreljena.
Nemec je dal zopet ukaz.
Njegovi ljudje so se razkropili in se vrnili z vrvmi in kamni, katere so privezali mrtvecema na noge; potem so ju vlekli k vodi.
Mont-Valerien, ki je bil zdaj zavit v gost dim, je grmel brez prestanka.
Dva vojaka sta prijela gospoda Črneta za glavo in za noge; dva druga gospoda Divjaka. Zagugali s»o trupli parkrat krepko sem in tja in potem ju vrgli vun; zletela sta v loku in se pokoncu potopila v reko, ker so kamni potegnili noge naprej dol.
Voda je brizgnila kvišku, grgrala in se zapenila ter se pomirila, dočim so čisto majhni valčki polzeli na breg.
Malo krvi je plavalo na površju.
Častnik, ki je kazal še vedno dobrovo-ljen obraz, je dejal polglasno: „To bodo ribe vesele."
In naenkrat je pal njegov pogled ua mrežo z ribami, ki je ležala pred njim v travi. Pobral jo je, si jo pogledal, se smehljal in zaklical: „Viljem !"
Vojak z belim predpasnikom je pritekel. In Prus je velel, vrgši mu ribe, ki sta jih nalovila ustreljenca : „Speci mi jih, pa takoj, dokler so še žive. To bo večerji ca 1"
Potem je zapalil zopet svojo pipo.
(Konec.)
Stran II
»EDINOST« St. 350
V Trstu, dne 21. decembru i £17
specijelno debato o kvotni predlogi. Nato je sledila razprava o nagodbenih predlogih — in sicer o zakonskem načrtu o pogodbi, tičoči se trgovinskih in prometnih odnošajev z Avstrijo. Posl. Šurmin in Lorkovie sta v hrvatskem jeziku govorila proti predlogi, nakar je bila razprava prekinjena.
.Ministerski predsednik dr. AVekerle je predlagal, naj se z ozirom na poslance, ki bodo kakor členi delegacije jutri na Dunaju, vrsi prihodnja seja v nedeljo predpoludne. Predlog je bil vspreiet in seja zaključena.
DOGODKI V RUSIJI.
Ruski trgovinski minister umrl.
Iz Petrograda poročajo, da je v četrtek zvečer nenadoma umrl trgovinski minister Filozofov, ko je bil na predstavi v gledališču.
Drobne politične vesti.
Lueger — tajni svetnik. — Z Dunaja javljajo, da bo dunajski župan dr. Lueger imenovan tajnikom svetnikom, čim zvrši razprava o nagodbenih predlogah.
Tirolski deželni zbor. Kakor javljajo iz Iuomosta, bo ta deželni zbor raz-puščen še ta mesec. Nove volitve se bodo vršile bržkone meseca lebruarija in novi deželni zbor bo potem sklican meseca marca. Sedaj še ni možno predvidjati, kako stališče da zavzamejo trentinski poslanci v novi zbornici in bodo li hoteli zmanjšati svoje zaLter?.	_
Dnevne vesti.
Državn poslanec dr. Ryb£i je izročil
v petek justičnemu ministru spomenico glede potni;t.žen;a kcnceptnih uradniških mest na t r ž š k i h sodiščih. Spomenico so podpisi, i tudi Spinčić, Mandić in Spadaro.
v četrtek in petek se je rečeni poslanec vde:«.ž-l posvetovanja nekaterih poslancev s trgovinskim ministrom o g i b a u i u poštnih uslužbencev. (Komunike izdan o tem i < s vi tovanju. piioUiino jutri.)
Dr. RybaP je bil tudi pri mim-tru deželne bia'nbe radi poskušenega samomora nek* ga v<yjaku. v Trstu. Spremil g »" jo predsednic brambnega ^ris ka po>l. Pogačnik. MinNtru je dr. RyLar razložil slučaj in ga prosii. n ti j napi osi vojnega ministra, da se da o stani informirati. S Pogačnikom sta povdarjala. da nam ni do škandala in da radi tega dr. Rvhar tudi ne vloži interpelacije, temveč da mu je le da tega, da se stvar objektivno preišče, in če se pokaže. <la so njegove imormacije resnične, naj se z dotičnim revežem, ki so ga sedaj že zaprli, pravično postopa. (Dotičnik je namreč bolehen, a polkovni zdravnik ga noče superarbitrirati. V obupu hotel se je vstreliti. Proti vojaku, ki je slučajno zraven prišel in je sproženje pubke preprečil, se je revež v obupu zoper-stavil in zato so ga zaprli). Minister je obljubil, da hoče v tej stvari intervenirati.
Anton Foerster odlikovan. Papež Pij X. je podelil kapelniku stolne cerkve v Ljubljani. prof. Antonu Foerster ju. vi težki križ reda sv. Silvestra v priznanje njegovih zaslug na cerkvenoglasbenem polju.
Novi c. kr. deželni šolski nadzornik. Kakor znano se mi vedno držimo liberalnega principa, da bodi vsakomur — in tudi c. kr. uradniku — dana popolna svoboda zasebnega polit enega mišljenja.
Tega principa bi se radi držali tudi glede naših načelujočih državnih uradnikov. Ali, kar je preveč, je preveč. Ko vidimo, da se na važna mesta pri nas z zistematično doslednostjo postavljajo le Nemci in če je le možno schoaererijan-ke barve, potem mora nehati naša obzirnost nasproti posamičnim osebam glede njih političnega mišljenja. Pustiti hočemo na strani tista fakta, ki se le pripovedujejo o nemško-radikalnem mišljenju bivšega profesorja na gimnaziji v Trstu, g. dr. Perschiuka, ko je interpretiral kulturno zgodovino & posebno pikrostjo proti Francozom in drugo. Ali kričeče dejstvo, da je bil ta dr. Ptrschinka — ali, kakor je zaznamovan v krstni knjigi: Prinka iz Češko — svojedobno, pred par leti, ustanovitelj in predsednik — Siidmarke v Trstu. On, pedagog, c. kr. profesor in češke krvi, se ni ženiral biti predsednikom tako politično agresivnega in proti avtohtenemu slovenskemu prebivalstvu naperjenega društva, ki zasleduje prav iste razlastilne cilje, po katerih stremi sedaj pruska vlada in nad katerim se zgraža ves kulturni svet !
Za Swido prihaja Prinka, a mi prihajamo z dežja pod kap !
Še nekaj : ta slučaj nas zopet uči, kako dobro se izplačuje priromanim profesorjem, ki ne poznajo ljudstva, kamo-li njegovega jezika in značaja, ako v Trstu politično nastopajo.
„Društvo slovenskih profesorjev".
Glavna skupščina „Dr. slovenskih profesorov" bo v nedeljo, dne 22. dec. ob 10. uri dopoludne v mali dvorani „Narodnega ooma" v Ljubljani. Dnevni red: Nagovor predsedništva. Volitrv predsednika in dveh odbornikov namestnikov. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in poročilo preglednikov. Poročilo o šolskih knjigah. Resolucija o slovenskem srednjem šolstvu. Predlog o snovanju strokovnih odsekov. Matura. Slučajnosti. — Prejšnjega dne v soboto bo v gledališču prvič uprizorjeva satira »Pohujšanje v dolini šentilorijanski«. V nedeljo zvečer ob 9. uri bo prijateljski sestanek v hotela „Ilirija".
Seja mestnega sveta se ni včeraj vršila radi nesklepčnosti.
C. kr. vojna mornarica. Iz Pule poročajo, da je eskadra dospela v Fazanski pristan in da ostane tamkaj dlje časa. Nova vojna ladija „Nadvojvoda Ferdinand Maks" bo stavljena v službo dne 1. januarja in bo imela 730 mož posadke. Radi pomanjkanja moštva se druge ladije stavi izven službe in sicer bojno ladijo „Babenberg" in križarja tretjega razreda „Aspern", ki stopita z novim letom v reservo. Z bojno ladijo „Nadvojvoda Ferdinand Maks" bo štela vojna mornarica tri bojne ladije po 10.000 tonelat, namreč še ladiii „Nadvojvoda Karol" in „Nadvojvoda Friderik". Nove bojne ladije po 14.000 tonelat bodo bržkone dogotovljene do 1. 1911.
Občni zbor „Dijaškega podpornega društva" v Trstu se je vršil v soboto dne 14. t. m. v gerenjah rest. prostorih hotela Balkan. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. dr. Ljud. C i k o v i <?, s pozdravom na zborovalce in povdarjajoč prevažen pomen, ki ga ima to dobrodelno društvo za našo slov. mladino v Trstu.
O društvenem delovanju je poročal tajnik Miroslav P r e t n e r. Iz poročila posnem-ljemo, da število dijakov na srednjih šolah od leta do leta narašča in s tem tudi število prosilcev. Društvo je razdeljevalo podpore dijakom za stanarino, obleko, knjige, šolnino itd. Vzdrževalo je tudi „Dijaško kuhinjo'* in podporno knjižnico šolskih knjig za srednje šole. Skupno je prejelo podpore v minolem šolskem letu 87 dijakov srednjih šol a razun tega še tudi večje število visokošolcev. „ Dijaško podp. društvo" je priskočilo pa na pomoč tudi onim dijakom tržaške okolice, ki obiskujejo državni gimnazij v Pazinu.
Hvaležnostjo se spomnja društvo tudi onih, ki soje toli plemenito podpirali, daje zamoglo pomagati vedno večjemu številu prosilcev. Med temi je prva „Tržaška posojilnica in hranilnica", dalje „Edinost", ki je vedno drage volje odpirala predala ter vspodbujala občinstvo, da naj se tudi tega društva spo-j minja, a koncem zahvaljuje odbor tudi vse one. ki 60 na ta ali oni način pobirali prispevke in podpirali društvo.
Konečno se obrača poročilo do rodo-ljubja našega naroda, proseč ga, da naj ne zabi te naše borne a pridne slovenske mladine, temuč jo podpira, da bo zamcgla tudi ona nekoč stopiti na branik za pravice našega naroda.
Tajnikovo poročilo je bilo jednoglasno in z odobravanjem sprejeto, na kar je poročal blagajnik g. dr. Jos. A b r a m o društvenem premoženju. Tudi to poročilo je bilo jednoglasno Bprejeto.
Na to se je vršila volitev odbora in je bil na predlog g. dra. Otok. Rjbara voljen enoglasno ves dosedanji odbor, ki se je konstituiral za upravno leto 1907—1908 sledeče : Predsednik dr. Ljud. Ciković, njega namestnik Fran Guštin, tajnik Miroslav Pretner, blagajnik dr. Josip Abram in odbornik dr. Josip AViIfan. Namestnika Ivan Bandel in dr. Ivan Merhar. pregledovalci računov dr. Gustav Gregorin, Gracijan Stepančič in Ivan Kokalj.
Volitvi so sledeli še razni predlogi, nakar se je g. Ot. Rybai- v imenu navzočih kakor tudi nenavzočih zborovalcev toplo zahvalil odboru za njega trud ni vestno delovanje v nadeji, da bo tudi nadalje deloval vspešno v koiist naše slov. mladine in s tem za napredek našega naroda. Tej zahvali odzval se je predsednik ter zagotovil zborovalce. da bo novi odbor tudi v bodoče zastavljal vse svoje moči v prid naši slov. mladini, na kar je zborovanje zaključil.
Mi pa želimo, da bi se to prekoristno in dobrodelno društvo tudi nadalje krepko raz vijalo, kar mu pa bo možno le tedaj ako je bomo vsi skupaj podpirali.
Zatorej na pomoč bornim, a pridnim slov. dijakom ! __
Po štrajku težakov.
Poraz „generalov".
Kakor še le po sklepanju miru se prikazujejo v svoji grozoti vsi vzroki katastrofalne vojske, tako se je sedaj po sramotni kapitulaciji socialističnih generalov obelodanila vsa notranja trhlost tukajšnje socialistične stranke, ki je uprizorila ravno končani Štrajk s tako lahkomišljenostjo, da je groza.
N. D. O. in mi smo takoj od začetka tega pogubonosnega boja trdili, da je isti ob danih razmerah blazno početje, da prinese le neizmerno škodo delavstvu in trgovin5, katera škoda ne bo v nikakem razmerju s tem, kar se utegne priboriti.
In dogodki 60 nam dali prav. Socialistični voditelji sami so uvideli kmalu svojo zločinsko nepremišljenost in boječ se še gro-znejših posldeic, so klečeplazili za mir, ki naj maskira njihov popolni poraz.
Hoteli so se udati za vsako ceno in sklenili so mir, ki je vsakemu razsodnemu človeku prava
i	kapitulacija.
Pogoji kompromisa, ki se je sklenil med delodajalci in štrajkujočimi težaki vsled intervencije gg. namestnika in župana, so navedeni v sledečem komunikeju, izdanem toliko se strani Zveze delodajalcev, kolikor analogno se strani Organizacije transportnih delavcev na Dunaju:
„Vodstvo zveze delodajalcev povabljeno, da pretresle nove predloge, ki so bili danes (t Četrtek) stavljeni v imenu centrale zveze
transportnih delavcev na Dunaju se strani Njegove Jasnosti gospoda namestnika in presvetlega župana, izrazilo je, da je pripravljeno dovoliti težakom, ki so nastavljeni v trgovskih podjetjih, povišek mezde v sledeči meri:
v stroki poljedelskih pridelkov od K 4.80 na K 5 ;
v spedicijski stroki od K 4.50 na K 4.70 ;
v drugih trgovskih strokah od K 4 na K 4.20.
Dovolilo je nadalje zmanjšanje ur dela od 10 na 9 in pol, s tem pa, da prve pol ure, v popolnitev sedanjih 10 ur. se bode odškodovalo le z 20 vinarji.
Ostanejo v veljavi vse druge razmere dela in tržne navade, ki se tičejo razmerja med delodajalci in težaki, ter one druge koncesije, ki so bile že dovoljene pred štrajkom glede legitimacijskih listov.
Vodstvo je pripravljeno sklepati pod temi pogoji analogno pogodbo za dobo treh let". —
Uspeh štrajka je torej sledeči :
Mezda se poviša za 20 v.; čas dela se zmanjša za pol ure, z omejitvijo pa da se bode plačevalo v slučaju izvenurnega dela za te pol ure odškodnina le 20 v. Proti temu pa ne smejo težaki tekom treh let prirediti nikakega mezdnega gibanja. — Vse druge razmere, kakor tudi vprašanje legitimacijskih listkov, ostanejo tako kakor pred štrajkom.
Je umevno samo ob sebi, da se mi veselimo s težaki radi teh sicer malenkostnih pridobitev, ali mi vemo iz gotovega vira, da bi se brez tega pogubonosnega štrajka doseglo mirnim potom veliko več brez nikake žrtve in brez sramotnega pogoja triletnega prisilnega miru.
Socijalistični voditelji seveda so hrepeneli le po politični zmsgi, jim ni bilo do interesov „krumirjev", ki so jih spremili žandarmi v težakov, ki so jih le izbrali za svojo žrtev. N. D. O. Ni treba niti povedati, da je to Ako bi oni res imeli srce za te uboge trpine, debela laž. bi bili bolje preudariii položaj, pred vsem pa S takim postopanjem ne zaslužujejo ti bi se bili obrnili tudi do onih težakov, ki se ljudje uiti onega usmiljenja, ki je instiktirno ne nahajajo v njihovem taboiu, marveč so! čutimo z premagancem.
Ni tu nam treba odbijati obrekova»ie krumirstva. Sedaj ko vemo, da N. 0, 0. iaa \eč organiziranih težakov nego sama socija-listična stranka, je pač odveč ponavljati vrne tehtne razloge, zakaj se niso organizirani slovenski delavci pridružili štrajku. Omenjamo le, da je sodrug Serbo. ko je natvezal svojim težakom o dozdevnem rešenju vprašanja legitimacijskih listkov, omenil, da so iste naperjeni proti Slovencem, ki so tujci v Trstu.
Najbolj infamno laž pa sta povedala so-druga Schwertzl in Pagnini, ko sta hotela smešiti zastopnike N, D. O., češ da 60 se vsilili v pogajanja z namestnikom, ali da so morali ostati z dolgim nosom pred durmi, ker sta ona odklonila vsako občevanje z njimi.
G. Schwertzl, ki ne pozna ni razmer, ni oseb, bi bil lahko bolj previden ; infamno je pa od Pagninija, da je dopustil in potrdil to nesramno obrekovanje, ki je ob enem fanfa-ronada, tem bolj smešna za one, ki so moledovali za m ;r.
Da bi čakali zastopniki N. D. O. preil durmi med pogovorom g. namestnika s soci-jahstičnimi voditelji iu da so morali potem oditi z dolgim nosom, je slagano od ko«ca do kraja.
Res je namreč: Gospod dr. Josip Ma#-did je šel v četrtek h g. namestniku radi raznih opravil in ga pri tem tudi spomnil mx spomenico, vloženo pred 14 dnevi si- strani slovenskih težakov. Potem je takoj odšel.
Ko je bil dr. M a n d i č pri namestniku, ni bilo tam nikake; h zastopnika štrajkovcev; tem raanj pa jo morda čakal na kak pogovor z i3timi.
Vse drugo je infamna laž.
Nekam bolj nedolžna je laž „Lavora-tora;< — nedolžna ker prenaivna — da je predvčerajšnjim prišlo v Trst 50 slovenskih
vpisani v N. D. O. Združenimi močmi pa in ob ugodnem položaju bi se bilo zmagalo. Seveda socialističnim bogovom se je zdelo pod častjo obravnavati s slovenskimi delavci, ker so jih smntrah za (juantite negligeable. ki naj se varuje upirati se socialističnemu terorizmu. Niso pa ti novodobni apostoii svobode pomislili, da N. D. O. ima ravno tako pravico samoodločevanja, kakor jo ima soci-jalistična organizacija.
Sedaj pa je kaznovana prevzetnost teh bogov, ki so morali klečeplaziti pred političnimi nasprotniki, da jim pomagajo iz zagate.
Najbolj pa ilustrira izdajstvo, ki so ga socijalistični voditelji zagrešili na težakih, govor samega socijalista Schwertzla.
Socijalietična kritika o socijalističkih voditeljih.
Sodrug S c h w e r t z 1, zastopnik centrale zveze transportnih delavcev na Dunaju, ki je bil prišel zadnje dni v Trst nadome-stovat ponesrečenega „generala" Pagninija,
Krvi dan po štrajku.
Včeraj, prvi dan po štrajku, je bilo opaziti gruče težakov pred skladišči raznih tvrdk, ki jih navadno naiemljajo v večem številu. Tako pred skladišči tvrdke Parisi in pred uradi tvrdke ..Adriatica". Nekteri teh revežev so tarnali : „Do danes smo štrajkali, ker so tako hoteli socijalisti, danes in bogve še koliko časa — štrajkamo pa. ker tako hočejo gospodarji. Marsikteri delo-dajalcec si je namreč tekom štrajka poskrbel druge težake, vsled česar bo marsikak štraj-kovec ostal brez kruha. Eden teh revežev nam je dejal : „Včeraj nisem hotel delati. dan3s pa me gospodar ni hotel na delo.
Poleg teh je pa tudi še par tacih, ki še štrajkajo iz trme. Trije štrajkovci so bili najeti včeraj v jutro »a delo k neki tvrdki. Prišedši na delo, so pa tam našli na delu, tri težake, ki so delali tudi za časa štrajka. In štrajkovci so izjaviii delodajalcu : ..Ali odslovite one tri, ali pa gremo mi !" — »Pa
se je izrazil o štrajku na predvčerajšnjem' pojdite vi!" — jim je odvrnil delodajalec —
„teh gotovo ne odslovim!" — In ti briie trmasti štrajkovci so res šli.
javnem shodu v delavskem domu tako-le
„Kar se je pridobilo, ni bogve kaj, ali treba pomisliti, da so se morali težaki boriti
° morilcu Kočijaža no Opčinim.
nes nisem vam povedal resnice, da ne kva- Na zahtevo sodne oblasti, je predsed-rim štrajka, ali sedaj vam jo moram pove-1 ništvo tukajšnje mestne bolnišnice tej oblasti dati. Ko sem prišel v Trst, da vodim štraik dostavilo zapisnik vseh 20 do 30 letnih urno-in sem izvedel o zahtevah težakov, misiil bolnih, ki so bili tekom zadnjih dveh let od-sem, da imam opraviti z jako močno organi-• puščeni iz opazovalnice umobolnih. Obenem zaciio ; drugače si nisem mogel tolmačiti, da je pridjalo preds. mestne bolnišnice temu zase je stavilo take zahtevke, kakoršni so bili pisniku klinični historijat vseh umobolnih, ki
ti, ki ste jih stavili, izmed katerih se je nahajal celo zahtevek po 9 urnem delu, dočim na Dunaju delajo transportni delavci še 14
so v tem zapisniku, namreč spis o naravi, početku in razvoju bolezni vsakega posamičnika. Sodna oblast je bila zahtevala, da jej pred-
ur na dan, vkljub vsem svojim močnim orga- 1 sedništvo bolnišnice dostavi tudi slike vseli nizacijam. Da zahtevajo 0 ur dela, morajo umobolnih, katerih starost bi bila vsaj pri-torej — sem si mislil — biti tukajšnji težaki j bližno starosti morilca pokojnega Lovrenca jako močnejše organizirani nego na Dunaju. Vidav. A tej zahtevi sodne oblasti ni moglo Mesto tega, ko sem prašal informacije, sem1 predsedništvo mestne bolnišnice vstreči. ker izvedel, da od približno oOOO (?) štrajkovcev se ne fotografira nobenega, ki je zaprtvopa-je bilo le 200 organiziranih, in od teh bi zovalnico umobolnih, kakor tudi ne nobenega imelo le 65 pravico do podpore med štraj- onih, ki so v norišnici, kom. Ko sem to izvedel, sem izjavil prijate-	* * *
ljem, da Štrajk je bil samomor Po tem Glede notice, ki smo jo mi prinesli vče-takem je bil boj nemogoč. Treba pač kaj; • (eđe govorice da je bil morilec v ne_ dražega za štrajk Potrebna je pred vsem deljo zvečer te ko je izvršil umor disciplinirana, večali manj splošna organi- pri sv. ivaQUj S3 nam razne osebe zatrdile,
zac,.l& •	. _ . . .A., , . .	da je to res verjetneje, kakor pa, da je bil
Ta uničujoča autoknhka potrjuje pac ob uri in pol poluaoči še v Orleku.
vse, ker smo mi vedno naglasali proti temu Razumljivo je samo ob sebi, da je bila prva štrajku. Mimogrede rečeno, je sodrug Schwertzl morilče?a akrb kršenem zločinu, da pride govoril nemški m Pagnimjev laški prevod je v najkrajšem ča,u kar najdalje možno od
bil seveda ad usum delphini. Uboga masa ! Današnji „Lavoratore" o tem delu govora tudi pridno molči. Ravnotako molči tudi o onem odstavku govora sodruga Serbo, ki je pravil : „Moramo se zahvaliti intervenciji župana in namestnika, ako se je težakom mesto poraza posrečilo priboriti poboljške, ki niso nikaka zmaga".
Torej po socijalistični logiki ni poraza le radi intervencije omenjenih f u t k c i j o n a r j e v. Če to ni ravno naj-
mesta, kjer je bil izvršil zločin. In bil je popolnoma lahko že ob 7. uri in pol zvečer, če ne že prej, pri sv. Ivanu. Ni res namreč, da je morilec umoril pokojnega Lovrenca še-leob 5. uri in pol, kak »r trdijo nekateri. Pomisli naj se, da sta gospa D/nges in pa nesrečna vdova še v nedeljo zvečer izjavili, da je Lovrenc oddrdral s koleseljnom izpred hiše ob 4. uri in pol popoludne. A na morilčevo vprašanje, koliko časa da bo rabil do Sežane, je bil Lovrenc dejal: ,.33 minut!'' Od Opčin do
večji poraz za socijalistične generale, potem j gežane je tQ^0 6 km poti, a Lovrenc pa res ne vemo, kaj pomenja pravzaprav! yi(hiV je bu umorjen 2 km takraj Sežane,
poraz.	torej na dve tretjini poti. Rabil bi bil torei
Basne lan .generalov .	dye ^^ .asaj tQrej 22 minut Pa denim(S
Te dni je bila na socijalistični strani da jih je rabil celih 30 in torej je morilec laž v cvetu. Posebno so govorniki na shodih izvršil svoj zločin ob 5. uri, če ne še prej. kar tekmovali v laganju in zasramovanja slo- In dve uri, a najkasneje dve uri in pol po-venskih delavcev. Ob enem pa bo razkrinkali zneje, je bil — kakor rečeno — popolnoma popolnoma svojo mržnjo do vsega, kar je lahko pri sr. Ivanu, kajti zločinec, ki je umo-slovenskega.	1 ril človeka, ie gotovo ni obotavljal mej potjo.
V Trstu dne 21. decembra 1566
Nikakor pa ni verjetno, da je ostal celih 9 ur in pol v kraju, ki je komaj 20 minut daleč
od tam, kjer je izvršil svoj zločin !
* *
Mnogi nas vprašujejo, v katerem jeziku da je morilec govoril s pokojnim Lovrencom Vidar, ko ga je bil najel za vožnjo. In res smo v dosedanjih poročilih o tem zločinu pozabili to povedati. No, morilec pokojnega Lovrenca je se svojo žrtvijo govoril tržaški italijanski dijalekt in sicer kakor je govoril v tem dralektu se svojo žrtvijo morilec pokojnega Mohoroviča.
Tržaška mala kronika.
X Zopet roparski napad v Barkov-
Ijah 13-letni zidar Albert Tauč^r stanuje v Barko vi j ah, a dela v svobodni luki. PrecUi-nočnjim je pa — kakor se to pripeti v svobodni luki večkrat — moral delati preko ure. Vračal se je z dda domov že po 11. uri po noči. Ko je prišel — bila je ura 11. in pol — do _zaviaka" na takozvanem „Franklovem", so hkratu stopili predenj trije lopovi iu ga lebi nič, meni nič — podrli na tla. D/a njih sta ga. ležečega na tleh pretepala in nabijala s pestmi, a tretji ma je vzel iz žepa denar, katerega je bilo kakih 10 kron. Na to so ga pustili in pobegnili. Albert Taučer se ie ves pobit komaj pobral in šel domov. Včeraj v ■jutro pa ni mogel v sled bolečin niti vstati: moral je ostati v postelji.
X Je-li res nedolžen ? Mornar Djjmo Belamarič je dal predvčerajšnjim popoludne aretovati 37-letnega Antona N., češ, da mu je ta vkradel novčarko, v kateri je bilo 76 kron. ko sta predsinočnjim skupaj večerjala in pila v neki beznici v ulici di Crosada. Na poiici-i so pri aretovanem našli 180 kron denarja, a aretovani trdi, da je ta denar njegov in taji najodločneje, da bi bil on okradi-1 Belamariča.
X Tatica v cerkvi. 44-letni mornar Ternej Fornasaro, stanujoči v zagati sv. Sil-vest-a št. 1, je prravil včeraj na policiji, da ie njegovi 6-letni hčerki Valeriji neka neznana ženska v cerkvi pri Jezuvitih ukradla uhane vredne 6 kron. Deklica trdi, da je tatica reki.i : ..Pojdi sem, inala, ti dam &!a?čic !*
Neznan tat je 23 letni lahkoživki Kakimi Slovakar. stanujoči v ulici delle B.c ii r.e s>t. 41, vkradel zlato ovratno verižico. vredno 120 kron.
Smešnloa. sodnik: Vi trdite torej, da -te b::i pijani, ko ste vzeli seboj i/ gostilne tujo suknjo. — Obtoženec: Seveda, sicer bi bil vzel
katero boljo.
Koledar ln vreme. — Danes: Tomaž apostol. — Jutri : IV. adventna nedelja. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne	Cels. — Vreme včeraj : oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: — Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Zasedanje porotnega sodišča. Zopet tatinska družba pred porotniki.
Kakor smo že včeraj povedali, so vsi štirje toženci tajili, da bi bili krivi zločinov, radi kdterih so toženi. Edini Stradiot je priznal. da se je vdeležil tatvine pri slaninarju Mirku Rubmcich-u in v zalogi oglja vdove Linassi. A glavni izvrševalec teh tatvin da je bil vedno le Merkalj : dočim je on, Stradiot, ostal na cesti pred prodajalnico slaninarja Rubincich-a, odnosno pred zalogo oglja vdove Liia^si. je šel Merkalj notri krast. Glede tatvine v stanovanju zakonskih Costanzo, je Stradiot pridna!, d i jo je izvršil sam, a glede poskusi tatvine na škodo tvrdke Terpin — kjer je n egova krivda najbolj dokazana, ker je bil takorekoč zasačen na delu — je pa tajil najodločneje.
— Toženec Merkalj je pa tajil glede vseh tatua- in ravno tako je tajil tudi toženec Toot. Toženka Katarina Malnis je izjavila, da je vzela od Stradiotp one predmete zato, da bi jih dala ceniti, a da ni vedela, da so vkradeni.
V	predvčerajšnji avdijenci je bilo zaslišanih 14 obtoževalnih prič. A glavna priča, Artur Trevisan. ki bi bil imel biti zaslišan, ker ]e videl z okna svojega stanovanja, ko so toženci odpirali vrata pri tvrdki Terpin, ta je bil že pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da s-j grozno boji in je prosil, naj bi se ga ne stavilo vpričo tožencev. Ker je bil pa vzlic tej prošnji seveda pozvan na razpravo, je odšel i i Trsta in sporočil sodišču, da ne more prki na razpravo, ker je na potovanju po opravilih.
A ko je bil kakor priča zaslišan okra deni Maksimilijan Costanzo, tedaj je toženec ■ Stradiot vstal in izjavil, da ^hoče vse izpovedati !"' In povedal je. da se je vdeležil tudi tatvine v prodajalnici tvrdke Kramer & Schvvarz glede tatvine v stanovanju zakonskih Co3tanzo.! ;.e popravil svojo prejšnjo izjavo — bil je rekel, da jo je izvršil sam — da je bil tudi pri t~j tatvini Merkalj glavni izvršitelj, Merkalj da je bil šel v stanovanje krast, dočim je on čakal na ulici.
V	včerajšnji avdijenci je bilo najprej zaslišanjih. 5 prič v obrambo. Na to je sodni dvor formuliral vprašanja porotnikom. Vprašanj je 15 in predolgo bi bilo. ko bi hoteli navajati vsako posebej. Povemo le, da jih je za viacega po šest glede Stradiota in Mer-kalja (poskus tatvine pri tvrdki Terpin, tatvina Linassi, tatvina Rubincich, tatvina Costanzo, tatvina Kramer & Schwarz in pa prijava krivega imena na policiji, ko sta bila sretovana ; dve vprašanji glede Tonta (poskus
►KDIKOST« stev 350
Stran HI
; tatvine Terpin in tatvin*. Honsel) in eno glede Katarine Malnis (sokrivda na tatvini).
Glede poskusa tatvine pri tvrdki Terpin. so porotniki vprašanje zanikali za vse 3 to-j žence z 10 ne in 2 da. Glede vseh ostalih tatvin so soglasno spoznali krivim Stradiota, : a Merkalia za tatvino Krammer & Schvvarz soglasno krivim, dočim so na 03tala vprašanja v njegovem oziru zanikali s 3 ne in 9 da. Zanikali so soglasno glede Tonta tatvino Costanzo, a glede Katarine Malnis so zanikali njeno sokrivdo z 9 ne in 3 da.
Sodiše je pa obsodilo Stradiota na 6 let, a Merkalj a na 4 leta trde ječe, poostrene s postom vsaki drugi mesec, dočim ie Tonta in Katarino Malnis oprostilo obtožbe.
Društvene vesti.
Plesni odsek ..Tržaškega Sokola" naznanja, da priredi dane3 v soboto ob 9. uri zvečer drugi plesni renček. Vstopnina : členi 80 \ stot., gospice 50 stot. in nečleni H K 1*20. Kdor ni dobil pomotoma vabila naj, se smatra tem potom povabljenim. Na zdar ! V nedeljo 22. t. m. ob 3. un popoludne bo sestanek vseli tukajšnjih slovenskih obitelji na ..božićnici", ki jo priredi Ciril-Metodijeva ženska podružnica v veliki dvorani „Narodnega doma". Ni ga prizora bolj ganljivega, nego je videti malo tri- do šestletno deco, kako nevstrašeno nastopa in pravilno v lepi slovenščini pravi svojo deklamacijo ali prizorček. Vabljeni ste vsi! Pridite gotovo, da s tem pripomorete do čim lepšega vspeba naši stvari !
Eventualne darove je pošiljati v ul. Far-neto št. 18, II n. Zavod sv, Nikolaja.
..Božićnica" svetoivanskega otroškega vrtca bo v sredo 25. t. m. Opozarjanii že sedaj nase rodoljubne Svetoivančane, <Vi na-polne — kakor vedno — našo prostrano dvorano v ..Narodnem domu".
TijMin^ Peter M iss^
ulica Uincenzo Belimi 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste
■——55^—— in po jako nizkih cenah ---- ------------ -
Slacičičarna JOSIP WEBER
Trst — ulica Carlo Ghega štev. 4 — Trst
Sprejme naročila za vsakovrstne pril;ke. kakor žen:tovanja, krste itd. itd.
Velika izbera ziajfinejega mandorlata.
sprejme se poslae posiljatve. - =
B
# L i
Pekarna in sladčičarna
VINKO SKERK, Trst ulica flcquedoffo 15
in franco. Dezertna vina t butiljkmh in raznovi-tn^ liker-. Velik-	prH^-to* za toženo drevo po nizki e<>. i.
Podružniča ulica Miramar št. 9	Svoji k svojim !
8L liuihi—I-iibjm i	- " —ni—rng-rrwrrr^"'
Pekarna Jčsip Vatovec
alita SetU fontane št, 334, '/rs-. |
s prodajo slafičic. — Vsafc čas svež irol!
POSTREŽBA NA DOM.
Moke iz prvih ogrskih mlinov.
Dezertni prepečcnci. i
Naše gledališče.
R e p e r t o i r e do koncem leta je sledeči : Jutri ,,T r h I i a o na praznik sv. Štefana repriza „C v r č e k", ia-injo nedeljo v letu ne bo predstave. Na novega ieta dan pa se uprizori čarobna igra „S n e g u 1 č i c a". — Na jutrišnji predstavi naš režišer g. Ve-rovšek ne nastopi, ker gostuje nocoj v Ljubljani v % novi Cankarjevi igri „Pohujšanje v dolini Sentf\orjanskiu in radi tega ni mogel prevzeti vloge v ..Trhlem domu".
Darovi.
Za božićnico otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu je nabral gos>p. Lazar Ivan med Bvojimi prijatelji K 14.23.
G. Ivan Buion nabral je v isti namen K 15.90.
Družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani je poslala tvrdka A. & C. Ska-berne v Ljubljani od prodaje družbinega platna prispevek za leto 1907 K 200.
Tvrdka Fran Koilmann v Ljubljani je poslala od prodaje družbiirh cilindrov prispevek za leto 1907 v znesku 258 K 52 stot in iz njegovega nabiralnika 10 K : skupaj 26S K 52 stot.
Lastnik „Glas Naroda** g. Fran Sakser, Ncvv Jork je poslal nabrani znesek K 85.
Nar. delav. organizacija
ki je napovedan na čelu lista, je izredne važnosti. Na eni strani je ustvaril konec štraika nov položaj, ker je dokazal moč j dosedaj zamčevanega slovenskega delavstva. : na drugi strani pa sili neznosna draginja k odločni akciji. S tema dvema vprašanjema se bo bavil shod in se je zato nadejati velikanske vdeležbe.
Vesti iz Goriške.
x Obletnica obešenega Oberdanka.
Iz Vidma se nam poroča, da so tam v petek zvečer slavili v telov. Gbletnico smrti irredentar-skega zarotnika Guglielina Oberdank. katerega so, kakor je znano, 20. decembra 1882 zjutraj v Trstu obesili, ker je kanil umoriti cesarja. Počaščenje .„zadnega mučenika italijanske neodvisnosti", („ultimo martire deiritalica indipendenza", se glasi na povabilu) so provzročili dijaki pod pokroviteljstvom ~So-ciet;< degli Reduci delle patrie battagiie". Slavnostni govor, iz katerega se ne more priobčiti niti odlomka, je imel advokat Giunnio Bruzzesi iz Rima, sin garibaldinskega polkovnika Giacinto Bruzzesi. Kakšen je bil ta govor, si torei lahko vsak misli. Oberdank je bil nezakonski sin dekle iz Sempasa ; ona živi sedaj v Milanu na stroške vseh irrc-dtnto%skih društev. Slavja se je vdeležilo tudi več tokrajuih ne-odrešencev, posebno iz Trsta in Gorice ter obmejnih krajev. Irredente pa vendar le ni več ! —
•ifja>ill iu}sud ifaurjiBfs]
08-C °P 08-I P°
5[T3fuo5i 'o9-S 08 P° uinH OM vonu
GIUSEPPE TREV?SA^
Trst, ul. Molin a vento 3
SPECUALITKTA testenin n Colonjisk.h tort«!in garantirano iz tiae moki in jajc. sprejemat umočila ter poJilja brezfil»č!:o 7 vsaki del mesta.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. J. Čermak in g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13. ti. r.adst.
Tovarna pohištva
ulica della ŠK 46 ZALOGA: Piazza Rosarfo št I
Kataiogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
Skladišče vin - likerjev
A. RENNER di LUIG!
Prodaja na debelo in drobno.
Trst, ulica Belvedere St. 40
SPECIJALITETA
Crema iu Rozolija, Veiioiito lip Toriio
Neprekosljivi Amaro d' Istria. Istrski in furlanski tropinovec. ogrski slivo - ec, RUM JAMAICA
DireKtna ayažanja. — Zastopniško in zaloga
maraške cherrv lkjvor
(Maraska Whisky Distillerv Established 1S67) Posebni popusti preprodajalcem.
Fifli I Hii Gii Aiiip
TRST, ul. Cassa di Rlsparmio št 8.
Veliko
in
TELEFON št. 1587.
skladišče
9 e si a =j
ijskih
turških
Parobrodna družba
\\\\\\\>
Severno-nemški Lloyd- Bremen
: (NORDDEUTSCHER LjIJOVD — BREMEN)
Fiedne parobrodne crte Iz Bremena v No« York. Baltimore, Galveston, Buenos Aires,
kakor tudi po pristaniščih južne Azije, — Avstralije itd. itd.	~
Parobrodi nemškega severnega Lloyda :
178 velikanskih brzih parnikov. 7. dvema ri-jakoma za transoceanske vožnje, od katertk 30 s 15 000 ton.; 1 i velikih parobrodov za prevažanje blapra ; '1 velika parnika za rež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje p* evropskih morjih . 11 velikih najmodernejih par nikov v delu: 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 44-0 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom.
ki preplovejo ocean v 5-6 dneh.
SS" 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra.
Za informacije in pojasnila obrniti se na
Glavni zastopnik u Trsta
Piazza Giuseppina I.
emerueBz^ F. STUMPE
■	_J ===== TELEFON štev. 20-68.
Stran IV
»F.P TS OST. štev. 350
V Trstu, 21. decembru
76? zzz. skšt?, r&ss Cm Ti^SmS,

iLi I$AM.JhL4LP
Mlad trg. p močnik
le/ d co uetla Mura 13 do 15 let Naslov tove	vvv\V/
Ibte 56 jWm oddelek Edinosti.	10 ' ' ?	/
Fran
m^o narnanja vsem avojim cenjenim II «.,<1 gcBtoai. da je odprl GOSTILNO tx G1RALDJ, Piazza deli* Ogpidale, vogal Piela štev 1.	io2'J I
„Goriški deželni zbor [letos ne mere kiti več sklican iz vzroka, ker je novi volilni ... ,
red že objavljen. Vlada ca pa tudi ne ra;- {»jačega jezika, „ .. , J .J	, v.	, ISaalov pnve »Ins. oddflek Ed nosti".
pusti, ker Djegova poslovna doba preteče itak
benec meseca. Zbora trrej ni, deže'ni proračun ni dovoljen, famoznega § 14. tudi nimamo, •oriiko stopi torej z 1. januvarjem v stanje „ex Iex". Take razmere so pa za deželno upravo nečastne in ekonomičnim intfresim dežele škodljive, teleti je torej, da bi se nove volitve razpisale čim :prej; čakali pa bemo «a nje gotovo najmanje še tri mesece in sicer •dino le zato, ker morati [slovenska in italijansko klerikalna stranka volilce prej še dobro } po njih zistemu dresirati, ker drugače jima pojde po vodi njih up, da zmagata, izvzemši
Y*Ieposestvo. rja vsej črti,	®
Iz Sežane. Pravijo, da najbolj čed j nostna žena je ona, o kateri se v javnosti > rajmanje govori ; ako velja ta izrek tudi o posamičnih krajih, potem bi bil za našo Se-;*g žm o to lep poklon.	; si
No, pa časi se menjajo, in gotovi ljudje © __
že bkrbe za to, da bo tudi iz Sežane počasi -
več hvaležcega gradiva za javnost.	Zc!5T2 tU
Za sedaj bi bila skromna novica ta, da ;
vešč slov« nsVega	CenPOi+rs Rt Raeeo nasledniki Jaboka nemškega in itn- ua^Oa Klemene — Trst,
':Ce.	januvarja.	ull<a San Antonio I. Trgov'na ma ni fakturnega blaga
1652	in malih predmetov ter sukna za ženske obleke
Svoji k svojim !
Naznanjam da sein odprl
P. X. slavnemu občin-"vu
Usaka ekonomična drožina
nakupi
+ .O L L A" +
pri* nun kakor najbolja iu nepreV-oelji-va rreta vseh gumijevih higijeničuih prclmetoT iu rihjih uie! urjer
— DVcLETNA garancija —
M. Gal — CrsVtCorso4.
PoSiljattr-T 10 gl<l. 3, 4. 5. Dela'nioa paspv,'ki nih p.-sov, ela»tič-K-h nogovlc. ob<ez, ravnedrzajev, ber-Ctlj in bttfet. JrijstOPji cd gl.S-SO naprej. Toplomeri zj vracioo K 2, nav. SC —"oO.
TH
v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18
Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev.
Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva.
sn
v Sežani imamo „Marijino družbo"1, ki nam }• je ustanovil sedanji gospod kapelan. Mi »imamo proti družbi kakor taki in proti nje-semu ustanovitelju prav nič. Če kedo čuti, da je to dolžan svoji vesti, mi mu ne bra-Bimo ; ob enem pa smo popolnoma prepri-
!50»iaft?]l vijia špirita ip |$firj(y
ir raz; t odaja ns d._L.oio in tirofcno
TRST. — JAKOB PESHAUC — TRST
V i K r- 31' A c q n e Stv. (j;aSf?c!l fsffe r»s;raJrt. Vf i k i?1, or friECCBkegn gamp*r.'ca.	de**>rtQ!L
itjjjFtBkib in av^ro-ograkih a in. Bordeaua, Bcr pi.rder itrsHh vin, Moftells in Chiant?. — Bum, 1 c rjak, xu7ni\ žganja ter {.osebni pristni trop;novec,
ajtv. \ 8#ka naročba ?e takoj	Raz
pošiljH ee po povzetju — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
ZELEZNATO VINO
lekarn s rja
Gabrijela :: Piccoli
v LJUBLJANI
c. in k. dvorni zalagatelj in papežev zalagatelj
izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lahno prebavljanje pospesuje, priporočijo o je posebuo slabotnim, na pomanjkanja krvi trpečim in tudi nervoznim osebam biedečnlm In slabotnim
otzokom Prodaja se v Trstu v lekarnah :
„CREVATO' ulica Poste 9 in „LEITENBURG" Trg San Giovanni.
dr f.
ZALOGA POHIŠTVA TOVARN
čani. da uiti eden ud ni pristopil v to družbo • ^^ kVev^vITk ~~ Izdtlkri' VT8te' doSli if iz notranjega nagiba, ampak prav vsi vsled pridne agitacije. Tudi smo popolnoma uver-je«i, da nima gospod ustanovitelj nikacib »labih namenov s to ustanovitvijo. Mlad človek je, polen idealov, misleč, da obrne svet kar črez noč za sabo. Milimo pa tudi, da sc ne varamo, ako trdimo, da niti gospod kapelan ni ustanovil tega nedolžnega žen-1 »kega društva iz lastnega nagiba, ampak, da -U BHgJjaj	zgoraj" — ne da bi
ir&ji čitatelj mislil, da iz nebes samih ! — ; zatorej bo bolje rečeno: „migljaj od Trsta gori*'. To je le naše skromno mnenje, a mi- | si i m o, da pravo.
No ali na?, navdaja bojazen, da nasto- ■ »ijo tu na Primorskem sčasoma take, ali j vsaj slične razmere, kakoršne vladajo sedaj v sosednji Kranjski. Vidimo namreč, da se zgrinjajo tudi nad Primorsko črni oblaki domačega, bratomornega prepira, ki žuga uničiti za mnogo let vsak korak napredka slo-veetkega življa na Primorskem. Za take namene ni boljšega sredstva, nego je društveno organizirana in versko fanatizirana nerazsodna ljudska masa.
Do sedaj smo se ponašali primorski Slovani z rodoljubno in bogoljubno duhovščino, ; ki je mnogo storila za povzdigo svojega na- j rnda. Kedor pa povzdiga sedaj svoje cči ne-; koliko črez dimnike sosednjih streh in po- j gleda okoli po deželi, spozna kmalu, da | postajajo ti častitljivi narodovi stebri v črnih i suknjah vedno redkejši, in da jih nadomeščajo pečasi mlajše čile, pa tudi v drugem duhu vzgojene moči; liudje, ki so po rodu še! Slovenci, po dejanju pa ne več. Ta apel naj j torej velja našemu ljudstvu, da vidi v ozadju 1 verskih, nabožnih družeb politični smoter. ] Vse to gibanje in nervozno o r g a« , n i z i r a n j e vernikov od strani: ai 1 a j s e duhovščine je samo indirektna priprava za prihodnje politične boje. *
Vesti iz kranjske.
Samomor na pokopališču. Na ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu se je v sredo ustrelil neki elegantno oblečen mož, I imenom dr. Oto Brumler iz Gradca, star 66 let. Samomorilec je zapustil pismo, v katerem je povedal, da je rojen 1. 1841 in da se je ustrelil radi neozdravljive bolezni. V tem pismu je tudi prosil, naj se o njegovi smrti obvesti dr. Neumaveija v Gradcu in nekega geaerala v Berolinu.
Vesti iz koroške.
Iz Malnica. Odlikovani so bili na predlog železniškega ministerstva dne 18. t. m.: državni podinspektor Inhoff z zlatim križem s krono; nadzornik dela v predoru skozi Ture Štetan Pintarelli s srebrnim križem s krono in usmiljena sestra v bolnišnici z Eli-zabetino medaljo. Čestitamo vsem.
Vreme je sedaj tukaj zopet ugodno. Ako-ravno je minoli teden snežilo in je razsajal vjhar, vendar ni občutiti velikega mraza. ,
Kakor 6e sliši, hočejo slovenski delavci nt gradbi predora ustanoviti slovensko čitalnico. To je srečna misel. Poživljamo Slovence, naj vsakdo pripomore, da se ta misel uresniči. Saj potrebujemo naobrazbe in le koristno bo, ako bemo vedeli, kaj se godi po svetu, izlasti pa med našim narodom slo venskim. —
5 Umetni
fotograf icni atelje
pri ev. Jakobu
ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST.
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost (lokalov,porcelanaste,plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsatatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in Jib Izvriujt sa dona «11 zunaj mesta.
Sostilno u ulic! taetfi 3
ter bom točil
izvrstna vipavska in druga vina
Priporočam se za obilno udeležbo
Leopold Škerbic.

VIh Ifnnčflirv zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lju-
111* nupnvu bljam je zapisovaJ okrevajoćim in rnalo-krvnim vedno z najboljšim vspeLom želsznatO vino lekarnarja Ploooli-ja ▼ Ljabijanl.
Za Božične praznike
naj ne zamudi nikdo ol»Uk.sti
prodajalnico jestvin, kolonij, blaga, delikatos. kakor tudi vina in likerjev
ML Dali' Oste, Trst
ulica Beiivenuto Cel listi Ar. 1
TELEFON št. 20.63.
Ob tej priliki preskrbljena bo 3 ^resičjimi noj-mi ; (napolnjenimi z mesom), in KoSekini, ColT.ijsko mortadello, štarjehkimi gnjati, troviškimi mestni klobascmi in MANOORLATOM v vetki izbori
SEST* Postrežba na dom.
Poštno pošiljatve v vsako deželo.
LOBENZO BRUNA
■U ^ rtOFĆO)* c" k'*' okrajni zdravnik v Ljubljani, je ur.	AUŽIjtr v slučajih bledice in pri okrevajočih
otrocih i najboljšim vspehom uporabljal Seleznato vino lekarnarja Piccoll-Ja v Ljubljani
Itn V EfipIlAV Štabni zdravnik v Gorici zapisoval je Ul. L. runjer osebam, ki so že delj časa bile nervozne železn&to vino lekarnarja Piocoll-Ja v Ljubljani in
sicer vedno z najboljšim vspehom.
B TRST,
B;
9.
rOlAO(( praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel UTISCI je z želez na tim vinom lekarnarja Piccoli-ja v Ljub J Jani izvrs-tne vspehe.
Mh	primarij v bolnišnici usmiljenih
Ul. UeiriMCeSCM bratov v lvandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z vspehom železnatega vina lekarnarja Piccoll-ja v LJubljani zelo zadovoljen.
^///////////////// a/ y/
naročila se točno izurše proti povzetju
.tđrske za druge
v Gorici-Solkan
^ TRSTvWDEIREn0Rll(R05flR10)
- -	PALflČflMfl&ENZI
PoeRuiNltt:5PUET. REKA TELEFCN f» 1631
m
PflLncnn^PEhZi
TetEFTN n 1631 :
ulica S. Anastasio
Telefon it. 1432
| Skladišče drr za ogenj, lesa za polje, g	oglje iz drvi in COKE
: Hidravlični cement, anffležke opek
kate rik ne pokvari ogenj in druge vrate mat^r al* za zgradbe, kakor tanke opeke, gaAeno apno n.f.
I VELIKA IZBEEA
g j	vsakovrstnega
I manifoKturnežs Mm
in izdelanega blaga za ženske
proti plačilu
na mesečne obroke
Katz, Trst ulita lladonnina $tu. 11,
Successori Antonio lalusa
CENTRALA:	PODRUŽNICA :
Ui. Lazzaretto vecohio 15 Ul Gelai 1
Velika skladišča vina
Mr ko in dalmatii-sko vino. domače oljf /g«nje :: :: dezertna vina, šampanjec :: ::
Prosto ca dom. ___Skladišča > oddaji.
m
m
OBRTNO IN KONSUMNO DRUŠTVO SV. IVAN (pri ccrkvi)
= registrovana zadruga z t mejenim poroštvom — javlja slavnemu občinstvu, da je svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sS^jis.
Ima na razpolago veliko dvorano v pritlifiju, najmodernejši pivski jalon ter tri ■obe rezervirane za krate poroka i* drufltvana at stanke
Toči iofflače m. i sirsko črno, telo fimh toSIci teran in refo it v tateOkat.
Za obilni obisk se priporoča NAČEL3TVO.
-i- Giuiio Mtem -b!
TRST,
ulica Giosue
:: TELEFON
Carducci
štev. 813
štev 23
Kirurgi čno oiodje, ortopedieni aparati. Jlodercl, umetne roke in uogo,
klici pasi, elastični pa^i iu nogo t i ce. elcktroterapevtifue priprave, aparati /a inhalacijo.
SKTiAĐIŠČC potrebščin za kirurgična zdravljenja. Potrebiolne iz £um«J« neprodlrnegr«. :::::::: blaga. ::::::::
Na
itd.
Gospodarsko društvo Jrftela" na VrM
priporoča slavnemu občinstvo dobro urejeno
m- gostilno
ulica dello Scoglio štev. 794.
razpolago ima tudi veliko dvorano, igre za kroglje Toči se domače istrsko Črno in belo vino. Kratki teran prve vrate. DomaČa kuhinja. Za mnogobrojen obiak se priporoča ODBOR
PEKARNA in
SLADČiČARNA
Dominik Milanič, Trst
- ulica della Guardia štev. 24 =
Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji.
Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\
ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2,
k tovarna cevi in prešanih plošč, k
Xe boji se konkarenee.
fllbert Faber
Zaloga gozdn.ih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zahi^inje
hrastovih in bukovih drv
prirejenih za peč
angležkrga in inozennpkfga s*et!e^a premog.-i biezplinovih briketov iz drvnega oelja : „BOULES" v veliki jajČji obliki) za vsako kurjavo. — /ar;0i (ko-mad'nv mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in likan e.
Naroebe, kl se izvrše točno, je nasloviti na
tovarniško pisarno :
Trst — Via della Tesa št. 22
ali na naročilno pisarno v Tretu pri tvrdki
GIOV. ANGELI, ul. Vinc. Bellini št. I f
(nasproti cerkvi novega Sv. Antona'.
Prodajolna jestvin
r Sveže blago. — Poštena
Ulica !ndu6tria 653 (vcflal ul. Vespuci) TRST cena.