LETO I. (VOL. I.) NOVEMBER, 1909 ŠTEV. (No J 9 Izdaja Družba Sv. Rafaela v New Yorfcu, Published by St. Raphaels Society of New York, J35 E. 2nd Street Pozor, Rojaki! Še ena .številka in — prvi letnik našega lista "AVE MARIA" je končan! Hvaležni smo za to milost ljubemu Bogu in presveti Devici, kateri v čast je bilo posvečeno to delovanje. Hvaležni smo tudi blagim rojakom, ki si nas tako vspešno podpirali! Veliko smo dosegli prvo leto, veliko več, kot smo pričakovali. Ze po zunanji obliki, kako lep napredek imamo zaznamovati! V revni oblekici je list zagledal beli dan. Suknjiča mu niti zašita ni bila. Popir je bil slab. Tisek ne čeden. Da, skoraj sram ga je bilo reveža pokazati se med rojaki. Pa ga danes poglete, kako krepek dečko je že: Lepa suknjiča, lepo pristrižena in zašita, lep popir, čeden tisek. res, vsakdo ga mora biti vesel, ko ga vidi! Z najlepšimi upi in nadami pa že pripravlja mo drugi letnik. Glede smeri, bo hodil v prihodnje popolnoma po tej poti, kot do sedaj. Vendar je pa njegova srčna želja, da bi se malo zredil, vsaj še za 8 strani, tako, da bi prihajal na 16 straneh, t. j. na celi poli. Tudi ima že veliko zalogo krasnih umotvorov slikarske cerkvene umetnosti, katere bi rad pokazal in prinesel svojim naročnikom vsaki mesec vsaj po eno. To je njegova srčna želja, in nobena reč bi ga bolj ne zveselila, kakor ta, ako bi mogel to svojo željo tudi izpolniti. Vendar pa to ni samo od njega odvisno. Glavno besedo imate pri tem le vi, dragi naročniki, ki mu dajete hrane za obstanek v obliki naročnine. Ko bi mogli do januarja vsaj tako daleč pripeljati, da bi se pomnožilo število njegovih naročnikov nad 1000 — pa je želja uresničena! Tisočak? — kajpa je to pri tolikem številu, kolikor nas je? Nič! Vsak izmed sedanjih naših naročnikov naj bi nam pridobil vsaj po enega novega naročnika, pa bi bilo število veliko nad tisočak. In vsak po enega novega naročnika — ali bi to bilo nemogoče storiti? Kaj misliš dragi rojak, da bi bilo to za te res nemogoče? Glej, tvoj sosed, tvoj prijatelj, kako rad ga bo bral, še hvaležen ti bo, da si ga opozoril na tako lep list. Ali se boš morda bal ali sramoval delovati za tako plemenito stvar? Kaj pa hoče "Ave Maria?" Ali ne dobro, srečo naših ljubljenih rojakov in sicer srečo ne samo za par let, ampak tudi večno v nebesih? Ali ni dolžnost nas vseh za to skrbeti? "Ljubi svojega bljižnjega kakor sam sebe!" In to ljubezen, pravi katekizem, pokažemo najprej s tem, da mu pomagamo do večnega zveličanja. Ali toraj ni zadeva, za katero deluje list "Ave Maria" tvoja lastna zadeva, zadeva nas vseh? Poglej nasprotnike vere in poštenja! Koliko ti store za svojo stvar! Koliko žrtvujejo za razširjanje njih pogubnih mislij, njih krivih nazorov! Ne zdi se jim škoda ne denarja, ne časa, ne besedi. Vsaka prilika jim je dobrodošla, da razširjajo to, kar mislijo. Poglej, kako pomagači satanovi pridno razširjajo slabe liste, kako premeteno znajo loviti naročnike! O, ko bi katoličani vsaj polovico tega navdušenja imeli in te požrtvovalnosti! Božja stvar je naša stvar; in zanjo mora dandanes vsak v boj, za njo mora vsak veren katolik žrtvovati. Naši očetje so se borili, so prelivali svojo kri, da so nam odkupili in ohranili sv. vero, ker jim je bilo to največje bogastvo za njih potomce. Bomo li mi malomarno ta zaklad si pustili uropati? Če se sovražniki za slabo reč toliko trudijo, zakaj bi se mi ne za dobro! Zatoraj vsi na delo za pošteno berilo, za pošteno časnikarstvo! Zlasti list "Ave Maria" mora postati last celega slovenskega ljudstva v novi domovini! Vsak rojak, vsaka družina mora biti njegov naročnik! To naj bo geslo vseh naših naročnikov. Zlasti velja to za naselbine, kjer ni slovenskega duhovnika. Kaj ne, rojak, da boš šel tudi ti na delo. In sicer pojdi takoj! Se ta mesec se mora poni nožiti naše število! Župnijam, društvom in zastopnikom ga damo veliko ceneje, ako ga naroče vsaj po 12 iztisov skupaj p, o d enim zavitkom. Posameznikom damo lepe nagrade, ako nam nabero vsaj G novih naročnikov in nam pošljejo naročnino naprej. Posamezne številke prodajamo po 5c. V vsaki naselbini želimo dobiti vernega moža za zastopnika, ki bi pobiral naročnino in deloval za list. Za novo leto smo pripravili krasen darček, ki ga bomo razposlali vsem dosedanjim naročnikom, ako nam ostanejo zvesti in tudi vsem novim, ki se bodo sedaj oglasili! Izne-nadeni in veseli bodo tega daru, o tem smo prepričani! Pokazati hočemo, da nam ni za materjelen dobiček. Ako se nam list poplača, kolikor nas stane, trud zanj še radi zastonj zvršimo, pa smo veseli. Nam je le za moralen vspeh! Blagor ljudstva, pravo versko prepričanje, zvestoba do svete edino zveličavne kat. cerkve, pošteno in krščansko življenje med našim milini slovenskim ljudstvom, to je kar želimo, to je, za kar delujemo, to je dobiček, katerega iščemo. Na delo toraj, rojaki, vsi na delo in sicer takoj! Xe poslušajmo obrekovavcev in sovražnikov svete vere in cerkve, ne glejmo na njih krik. Vse za sveto vero in narod! Zapomni si, dragi braved, do srede decembra moraš poslati na upravništvo vsaj enega novega naročnika, objednem pa lahko že tudi svojo naročnino za naprej poravnaš. "Ave Maria. ' List na Veji, Pred poldnevom... Komaj slišno tam kostanji šepetajo in na kronah mladoletnih zlati žarki se igrajo. S šibke veje v gosti senci list uvel na zemljo gleda, le na nit je še obešen, grob že koplje'smrt mu bleda. S. Elizabeta. Pevčki mimo frfotajo, trese se, vsak dih ga gane in skrivnostno zatrepeče, če kristalna rosa kane Tebi so trenutki šteti.. .. oster dih — življenje strto; sapice se poigrajo in grobišče je odprto. Pa začujem gostolenje, kos zapoje v živi meji: "Pomiluj usodo svojo, tudi ti si — list na veji." U V O Kako, Veličastno je Kraljestvo ...!" Mi verujemo tudi v občestvo svetnikov. Sveta cerkev ima svojo nezmerno družino razdeljeno v tri dele. Mi na zemlji smo njeni otroci. Toda naš delež je trpljenje, je gorje, je boj. S solzo se rodimo na svet, solza nas kot zvesta spremljevavka spremlja skozi celo življenje korak za korakom, dokler se s solzo v očesu ne poslovimo zopet od tega sveta pri odhodu v večnost. Popotniki smo, ki hitimo proti večni svoji domovini, proti nebesom, kjer nas pričakuje dobri Oče in Stvarnik. Vojščaki smo, ki se moramo vojskovati z raznimi sovražniki, ki nam hočejo, ugrabiti naše kraljestvo m nas spraviti na napačno pot — na pot pogubljenja. Zato se imenujemo mi "vojskujoča cerkev." Toda ne moremo vsi v očetovo hišo, v nebesa takoj po smrti. Bog je neskončno popolno Bitje. Zato ne more k njemu nič nepopolnega. Ako se je kdo ločil iz sveta, ko šc ni plačal svojega dolga pri Bogu, ko še ni bil očiščen, mora iti še v kraj očiščevanja, da se očisti in da plača dolg do zadnjega- vinarja — v vice. V nezmernem trpljenju rfo^hi1 cffcfij? duše. Zato imenujemo ta del /dfužin? sv. cerkve — trpeča cerkev. < ' 7 »5 Tretja njena družina so pa zveličani v nebesih. Ti so pa že zmagali, so že ovenčani s krono slave in zmage pri Bogu. In to je zmagoslavna cerkev. In te svete zmagoslavne cerkve v ncbesili se spominja sv. cerkev vsako leto 1. novembra — na praznik vseh svetnikov. V njenih obilnih težavah in skrbeh za nas svoje vojskujoče se otroke, ki smo še v vedni nevarnosti, da na zajdemo na napačna pota, v njenih bojih za le svoje otroke, najde sv. cerkev obilno tolažbe v zmagoslavni cerkvi. Milijone in milijone ima že osrečene tam gori na božjem Srcu v večni slavi! Milijonom in milijonom je že pomagala s svojimi nauki in s svojimi zakramenti do nezmerne slave/ časti in sreče. In na ta dan nas vabi naj se iz svojega boja in trpljenja na zemlji ozremo tudi mi tja gori k njim, se poveselimo sreče, katero vživajo pri večnem Očetu. Ž njmi vred naj zahvaljujemo dobrega Boga, da je revne svoje stvari tako nezmerno osrečil za celo večnost. V svojih stiskah naj bi se mi tem svojim bratom in sestram pripročili, da prosijo za nas ter nam s svojo priprošnjo pomagajo, da tudi mi srečno dospemo za njmi v to nezmerno slavo. Ta dan nas hoče sveta cerkev ohrabriti k stanovitnosti in srčnosti. Pri pogledu na nezmerno plačilo, katero naš čaka pri Bogu, za vstrajni boj, za zmago, naj se naše srce ojunači, navda 3. novim pogumom za boj za sveta nebesa. Glej, človeško srce — nam govori — glej neštevilne množice svetih mučcncev, ki so dali svojo kri, svoje življenje, da so si priborili to večno -slavo! Glej neštete trume svetih spo-kornikov! Zabredli so v grehe po svoji človeški slabosti. Toda o pravem času še so spoznali nevarnost in v ostri pokori so popravili storjene hudobije in se večno zveličali. Glej neštete trume svetih devic in -mladeuičev, ki so z hudimi boji ohranili si svojo nedolžnost in svojo čistost. Glej, kako nezmerno je sedaj njih plačilo za te boje! Glej neštete trume sv. navdušenih duhovnikov in oznanjevavcev svetega evangelija, ki so v obilnem trpljenju, preganjanju, zasramovanju oznanjevali vernikom nauke zveličanja, čednosti, pot proti večni domovini. Glej kako nezmerno je sedaj njiTi plačilo! Kaj je, kar so pretrpeli in storili, proti tolikemu plačilu! Glej neštete trume svetih mater, ki so se zavedle svojih težkih svetili dolžnosti, katere so prevzele s častjo mate- rinstva in jih v, obilnih solzah, v obilnih težavah, v obilnem potrpljenju vestno vršile, kako nezmerno je njih plačilo sedaj! Glej številne trume svetih očetov, sv. mož, ki so se vsikdar zavedli svoje naloge kot družinski očetje, kot gospodarji, kot katoliški možje in jih tudi vestno vršili! Večno je njih plačilo! Da, človeško srce, glej vse te trume, glej vso to slavo, glej vso to čast! In vse to tudi tebe čaka, je tudi zate vstvarjeno. Tudi zate je tam že pripravljen prostorček, da ga zasedeš in deliš to slavo. Pogum! Vse te nezmerne trume so bili nekdaj tudi slabotni ljudje, so bili tudi v telesu s popačeno, slabotno človeško naravo, k hudemu nagnjeno voljo, kakor je tvoja, so bili skušnjavam podvrženi, kakor ti! Pa vendar so vse zmagali in dosegli krono slave in zmage! Če je bilo mogoče tem in tolikim, zakaj bi ne bilo mogoče tudi tebi! Ne, nebesa morajo biti tudi moja! To mara biti tvoj sklep. O težave, le pridite, kolikor hočete! Gospod, tukaj žgi, tukaj reži, da le v večnosti prizaneseš! O solza, le hodi z mano, saj si oznanjevalka plačila, večnega plačila pri mojem Bogu! O pozdravljeni, križi, ki me srečujete, katere mi je naložil Gospod, objamem vas, ker ste mi kažipot proti mojemu Očetu in zastava večne slave! O, v resnici! Kako nič je vse posvetno, ako mislimo na nebesa! Kaj bi imeli sveti mučenci sedaj, ako bi bili poslušali oblastnike in odpadli od vere, darovali malikom in si rešili tako življenje! Tako pa, o, blagor jim, stokrat blagor! Kaj ima sedaj cesar Neron pri vsem svojem bogastvu, pri vsej svoji časti, pri vsi svoji mogočnosti? Kaj ima od vsega svojega mesenega vživanja, v katerem se je valjal ! Stotisočc je dal poklati za sv. vero! In kje je sedaj on? kje so ti tisočeri? Kdo se blagru je! Kdo blagoslavlja svoje delovanje? Ali me naj toraj to malenkostno posvetno veselje, vživanje strasti, vživanje mesenosti in kar je še igrač posvetnega veselja, res premoti, da bom z;( nje dal večno slavo? Za nekaj trenutkqv, za par let naj se osrečim, zato pa naj se večno naredim nesrečnega? Ne! Nebesa morajo biti tudi moja! "O kako veličastno je kraljestvo, kjer se s Kristusom radujejo vsi sveti!" in v to kraljestvo hočem priti tudi jaz, naj me stane kolikor hoče. Dragi bravec, kajne, to je najin sklep, pri pogledu neštetih, presrečnih trum v večnosti! " Pomagajte !" "Usmilite se me, usmilite sc me, vsaj vi, prijatelji moji, ker roka Gospodova me je zadela," te besede trpina J oba kliče sv. cerkev 2. novembra in cel mesec november kot obupni klic trpečih njenih otrok iz vic. Umrli so sicer v milosti božji, brez smrtnega greha, toda niso pa še popravili dolga s pokoro, niso še doslužili časnih kazni za grehe. Neskončni pravici strogega Sodnika še niso plačale do zadnjega vinarja, zato morajo v kraj pravice, v kraj očiščevanja — v vice, dokler ne bo yse poravnano in zadoščeno. Toda ta kraj je strašen, kraj nezmernega trpljenja in muk, kraj hrepenenja po večnem Bogu. In same duše si ne morejo ničesar več pomagati. Čas milosti, ljubezni in usmiljenja je s smrtjo potekel. Tu je kraj same stroge pravice, ki vlada z vso strogostjo in težo. Vendar te trpeče duše so po občestvu svetnikov še vedno člani in otroci sv. cerkve. Zato jim pa moremo pomagati samo mi, za katere še velja usmiljenje, še velja ljubezen' božja. Bo odoustkih, po molitvah, po spokornih delih, po delih usmiljenja moremo tem sirotam pomagati iz tega strašnega kraja. Zato nas mati sv. cerkev opominja in vabi naj sc često, da vsaki dan, spomnimo teh trpinov in da storimo kaj za olajšanje njih muk in za njih rešitev. Zlasti pa je resen njen klic na dan Vernih duš in celi november. "Usmili se nas, usmili sc nas!" "Pomagajte nam vi, ki še morete." Morda, dragi čitatelj, je ta klic tudi tebi! Tvoja ranjka mati, dobri oče potrebujeta pomoči. V vicah zadostujeta za svoje pregreške. Morda ti kličeta "Usmili se naju, usmili se naju, vsaj ti, najino dete!" Morda je to klic tvojega prijatelja, brata, sorodnika, dobrotnika! "Usmili se me, usmili sc me vsaj ti, dragi brat, — dragi prijatelj — ker r^ika Gospodova me je težko zadela." Ne preslišimo teh obupnih klicov! Pomagajmo, ko nam je vendar na tako lahek način mogoče pomagati! Udeležujmo se sv. odpustkov! Darujmo zanje sv. obhajila! Pojdimo k sv. maši! Molimo zanje sv. rožni ve nec! Dajmo v bogaime! i. t. d. Morda danes leto, prijatelj, boš ti že enako klical in enako prosil pomoči iz kraja strašnega trpljenja: "Usmilite se me, usmilite se me, vsaj vi, prijatelji moji, ker roka Gospodova me je zadela!" In kako boš hrepenel po pomoči! Kako boš hvaležen, ako se te bo kdo usmilili in kaj storil za tvojo rešitev. "O, Ko Bi ....!" "O, ko bi bil drugače živel!" "O, ko bi bil poslušal glas svoje vesti!" "O, ko bi bil služil svojemu Bogu!" "O, ko bi se bil one priložnosti bolj skrbno ognil!" "O, ko bi ne imel onega znanja!" "O, ko bi bolj pridno poslušal besedo božjo!" "O, ko bi se bil po grelni vsaj enkrat skesano spovedal!" "O, ko bi.. .!" "O, ko bi!" To je klic nesrečnih pogubljenih v peklu. Toda, sirote, — prepozno je -— za vekomaj prepozno! — Človek, ti si še živ! Za te so še vsi "O, ko bi" mogoči! Misliš čakati, da tudi tebi postaneio nemogoči? — Kakor ti drago! Zbiraj sam! Letošnji Pastirski List Ljubljanskega Škofa v Dr. A. B. Jegliča. (Nadaljevanje.) 6. Še nekaj ugovorov. Rad bi že sklenil, toda omeniti moram še nekaj ugovorov, s katerimi slobodomiselci katoliško cerkev grde. Vedno proslavljajo meniha Savonarola, duhovnika Husa in taje sv. Janeza Nepomuka. Naj Vam prav na kratko razložim, kaj je res. 1. Savonarola je bil dominikanec in od leta 1401. v Florenci pridigar. Bil je posebno goreč In pravega redovniškega življenja. V pridigah je bičal tedanjo razuzdanost v Florenci, po Italiji in v Rimu, tudi papežu Aleksandru VI. ni prizanescl. Podal se je v politično življenje, spodbil je oblast Medicejccv, vpeljal demokra cijo in se zvezal s francoskim kraljem. Izpo-četka na pravem potu, si je začel domišljati, da je od Boga poslan prerok in je marsikaj prihodnjega napovedal. Toda, ker je bil preoster, ker se je z Francozi zvezal in sc njegova prerokovanja niso izpolnila, je začel veljavo izgubljati. • L. 1495. ga papež Aleksadner VI. povabi v Rim na odgovor radi tega, ker se je ponašal v božjim razpdenjem. Savonarola se izgovarja, da je slaboten in da ima preveč sovražnikov in ne gre. Papež mu prepove pridigovanje. On uboga nekoliko časa; toda 1. 1496. začne zopet pridigovati. V teh pridigah je gromel posebno zoper grehe v Rimu. Papež Aleksander ostane do njega potrpežljiv. Ker je Savonarola nov dominikanski red zasnoval, mu papež pod cerkvenimi kaznimi zapove, da naj se s starim redom zopet združi. Savonarola ne uboga, ampak še hujše govori zoper Rim. Papež-ga 1. 1497. iz cerkve izobči. Prenapeti domini-kanec proglasi v listu, pisanem vsemu krščanstvu, da je izobčenje neveljavno. Nekoliko časa opusti duhovna opravila, vendar pa se jih še istega leta zopet poprime in začne na to delovati, naj bi se skilcal cerkveni zbor, ki bi papeža odstavil. Radi njega so nastali-v Florenci 1. 1398 hudi nemiri. Vlada zapre Savonarolo in še dva dominikanca, ter prosi papeža, naj dopusti, da jih sodi. Papež bi bil rad zadevo v Rimu obravnal, toda v Florenci so sodbo pričeli. Savonarola so sodili njegovi politični sovražniki, ter obsodili njega in oba tovariša na vislice in potem mrtve na grmado. Sodba se je izvršila 23. majnika 1498. To je zgodovina dominikanca Savonarola. Cerkev ni kriva, da je bil sežgan. Naj mimogrede omenim, da je bil papež Aleksander VI. res strasten in grešen mož, lahko rečem, da je bil najslabši od vseh papežev. Ko je bil star 25 let, ga je stric papež Kalikst 111. imenoval kardinalom; mlad in bogat je živel razuzdano; tudi kot papež je ostal strastno poželjiv; umrl je pa 1503. ves spokorjen in skesan. Vladal je jako spretno in dobro. V njegovih višjepastirskih določbah ne najdemo nobene zmote: le škoda, da je z osebnim življenjem omadeževal prestol sv. Petra. Še bolj se cerkvi očita Hus, ki je bil kot krivoverec sežgan (i. julija 1115. Zaradi tega se katoliška cerkev močno grdi. Čujte kratko zgodovino Husovo. Hus je bil duhovnik v Pragi. Učil je na vseučelišču, kjer je bil večkrat rektor ali prvi ravnatelj. Od 1. 1403. je bil tudi pridigar v betlehemski kapeli. Živel je strogo; bil je pa jako domišljav in oblasten. Čital je knjige Wiklefa, angleškega krivoverca in se navzel krivih naukov. Leta 1407. je začel krive nauke v pridigah zagovarjati in širiti. Trdil je n. pr. "da udje katoliške cerkve so le izvoljenci božji; ti so za nebesa odločeni in se pogubiti ne morejo, cerkvene kazni in izobčenje jim ne more škodovati; so pa mnogi ljudje odločeni za pekel, li ne morejo biti nikoli zveličani." Kaj ne, grozni nauki! Dalje je trdil, "da sveti Peter ni bil nikoli glavar sv. cerkve in da je papež svojo oblast od cesarja dobil; vsak škof, duhovnik in kralj ali vladar izgubi vso oblast in ne more ničesar zapovedovati, ako je v smrtnem grehu." Sami vidite, da so to grozne zmote, ki upor v cerkvi in državi naravnost zago valjajo in utemeljujejo. Zavoljo teh in drugih krivih naukov je bil izobčen iz cerkve. Ni se podvrgel, marveč se prizival na občni cerkveni zbor. Ker le ni miroval in je tako daleč zabredel, da je papeža imenoval antikrista, ga je papež Ivan XXIII. zopet izobčil. Hus je ugovarjal in se prizival na Kristusa. Radi njega so nastali veliki nemiri v Pragi in drugod. Leta 1414. je bil v Konštancu v Švici cerkven zbor. Tje pokličejo Husa na odgovor in zagovor. Trdil je, da noče biti krivoverec in čemu iz sv. pisma dokažejo kak kriv nauk, naj ga le kot krivoverca sežgo. Dokazovalo se mu je mnogo krivih naukov, ki so se nahajali v njegovih spisih; toda on se ni dal podučiti. Zalo so ga škofje proglasili kot trdovratnega krivoverca, vzeli so mu vse duhovske časti in ga izročili svetni oblasti. Onega časa je bilo krivoverstvo državen zločin, kakor je uboj ali zarota ali izdajstvo. Ako je kdo izdal cesarja, je bil s smrtjo kaznovan, ako pa kdo izda samega Hoga, ali ni to še večji zločin? Radi tega so po takrat veljavnih državnih postavah trdovratne krivoverce obsojevali na grmado. Cerkev je sodila, kdo je trdovraten krivoverec, izročila državi in ta ga je ukazala sežgati. Po teh postavah so sežgali tudi Husa, o katerem se mora trditi, da je s čudovito trdovratnostjo na grmadi smrti čakal. To je kratka zgodovina krivovernega in trdovratnega Husa. Sedaj pa sodite sami, ali niso cerkvene oblasti popolnoma pravilno po stopale? Slovenske Šolske Sestre v Ameriki! Lepo tiho in mirno delujeta v složni ljubezni dva brata-naroda v Kansas City, Kans. za medsebojni blagor telesni in dušni. Obema narodoma načeljujeta dva vzorna moža-svečenika: Rev. J. Kompare Slovencem in Rev. M. Krmpotič Hrvatom. V kratkem času ste se obe narodnosti krepko razvili v bujno sveteči župniji. Sedaj so dobili iz stare domovine še štiri slovenske in hrvatske učiteljice, da prevzamejo vzgojo in pouk mladine. 19. septembra so mil g. knezoškof Mariborski opravili v kapelici šolskih sester v Mariboru sv. mašo, -po kateri so podelili sveti blagoslov 4 sestram za srečno pot v Ameriko. To so bile s. Bonaven-tura Kunst, s. Klotilda Strnad, s. Avrelija Plankar in s. Pulcherija Zovko. Takoj drugi dan so odšle na pot. V New York so prišle 6. oktobra s parnikom "President Grant." Takoj na ladiji v pristanišču jib je v imenu družbe sv. Rafaela sprejel in pozdravil č. P. K. Zakrajšek in jim voščil prisrčni "dobro došle v novi domovini." Ker jili je ,agent v Ljubljani speljal, da so se sirote vozile v tretjem razredu, morale so še na Ellis Island in bi morale takoj isti dan zopet na pot v daljni Kansas City. Prizadevanju Rafaelove družbe se je pa posrečilo izposlovati, da so jim dali posebno dovoljenje, ter so smele iz otoka v New York, kjer jih je č. g. Nageleisen v Leo llaus-u gostoljubno sprejel in pogostil. Pod vodstvom g. Jakopiča in nje gove gospe so si ogledale znamenitosti mesta, obiskale so farno šolo sv. Nikolaja, akademijo če. ss. Dominikank na drugi ulici in potem pokrepčane odšle na pot do cilja. Družba sv. Rafaela jim je tudi izposlovala, da so se vozile dalje ne v izseljeniškem tretjem razredu, ampak v 1. kar jim je gotovo olajšalo dolgo potovanje. Ko bi se bile sestre preje obrnile na družbo sv. Rafaela za svet in za pomoč, bi jim bila družba prihranila mnogo neprilik, mnogo lepše uredila potovanje, zlasti bi jim pa mogla kot redovnicam izposlovati polovično vožnjo do Kansas City, kar bi pri 4 sestrah pomenilo že nad $50.00. Seveda so č. ss. z veseljem pretrpele vse nepilike, tudi poniževanje, ko so se morale na Nemškem voziti v živinskih vozovih, ter vse to darovale kot prvi dar njihovega misijonskega življenja v Ameriki Onem, ki jih je poklical v Ameriko. V Kansas City seveda so jih z veseljem in častjo sprejeli ter jim izročili v vzgojo sloven sko in hrvatsko mladino. Tudi mi tem potem č. sestre prav srčno pozdravljamo ter jim želimo obilnega blagoslova in obilno vstrajnosti pri njih trudapolni nalogi, katero so prevzele. Dobri Bog naj obilno blagoslovi njih delovanje za korist neumrjočih duš in blagor naše mladine v Ameriki. Naj bi njihova setev v srca otrok obro dila obilnega sadu krščanskih čednosti in krščanskega življenja. Rojakom v Kansas City pa častitamo na tako krasnih vspehih in na tako krasnem napredku v verskem in narodnem življenju. Družba Rafaela. ____ w I. LETNO OBČNO ZBOROVANJE DRUŽBE SV. RAFAELA V NEW YORKU! Z veseljem in zadoščenjem poročamo danes svojim dragim družbenikom in članom, kakor tudi slovenski javnosti o krasnem praznovanju I. letnega občnega zbora naše prekoristne in prepotrebne družbe sv. Rafaela. "Teško leto je bilo to, teško leto začetka in poskušnje. Večkrat nam je pojemalo srce in pojenjaval pogum! Vendar zaupali smo na Boga in, hvala Bogu, šlo je! Prvo leto imamo za seboj! In danes stojimo trdneje, kakor smo stali ob začetku, ko so nas vsi listi pozdravljali." Tako je otvoril slavnostno zborovanje družbe t. č. popredsednik družbe. in rts, ves dan so je zvršil pod tem utiskom. Radovedni smo bili že za dopoldne, kako se bo izvršilo skupno sv. obhajilo in služba božja. Vendar, kako lepo je bilo videti pristopiti k mizi Gospodovi celo vrsto odbornikov in mož in za njmi lepo število družbenic in članic. Delila sta sv. obhajilo oba duhovnika cerkve sv. Nikolaja. Pri sv. maši je bilo navzočih jako veliko družbenikov, tudi od daleč. Ponosna je družba lahko na ta svoj vspeh. Slovenske može dobiti za skupno sveto obhajilo, ni ravno tako lahko; in še morda najodličnejše iz med njih. Lepo se je izvršilo tudi popoldansko zborovanje. V lepo okrašeni družbeni sobi se je sešlo dosti lepo število družbenikov. Podpresednik g. A 11 t. S tu c in je otvoril zborovanje z molitvijo in prisrčno pozdravil vse navzoče. Nato predlaga, da naj se brzojavno pozdravi družbenega pokrovitelja mil. g. škofa Trobca in zadržanega predsednika č. g. .los. Tomšiča. Sprejeto z navdušenjem. Zapisnikar, G. A 111 o 11 P o d g o r 11 i k, prebere krasno sestavljen zapisnik ustanovitvene seje lanskega leta in zapisnik zadnje odborove seje. Oba zapisnika se vzameta zo dobrovanjem in pohvalo na znanje. Fin. tajnik g. A 1. Češ a r e k, poda natanjčno poročilo o družbenih dohodkih in stroških celega leta. Iz tega poročila je razvidno, da je imela družba prvo leto: Dohodkov $1033.35, izdatkov pa $758.32 v blagajni ima toraj $275.03. Lepo pregledno poročilo finan. tajnika, nje govi krasno in marljivo sestavljeni zapisniki dohodkov in stroškov, kakor tudi zapisniki dobrotnikov, družbenikov in članov, ter njegovo požrtvovalno delo za družbo, je blagemu gospodu izzvalo burno odobravanje in pohvalo vseh družbenikov. Blagajnik g. V. V a v p o t i č je potrdil račune g. fin, tajnika, da ima res toliko v blagajni. Račune bodo do prihodnje seje pregledali nadzorniki in o njih pri prihodnji odbo-rovi seji poročali. Tajnik, č. o. K a z i m i r Za k r a j š e k, po roča o razvoju družbe od začetka do danes. Marsikaj je že sporočal pri prvem čcrtrtletnem zborovanju, kar je natisnjeno v "Ave Maria" štev. 3. Njegovo sporočilo je bilo silno zanimivo in prav žal nam je, da ga ne moremo priobčiti v celoti v malem našem listu. Iz njegovega poročila se razvidi, da ima družba sedaj i>H dobrotnikov, 13 društev. 159 družbenikov, in 313 članov. — Družba se je pridno gibala celo leto, kolikor je bilo pač mogoče. Poglavitna njena naloga to prvo leto je bila notranja ureditev družbe, zasnovanje prave podlage in prave smeri, po kateri naj hodi in. vsaj deloma razširjanje med rojaki po Ameriki. Odbor se je počasi spopolnjeval, kakor so zahtevale potrebe in razmere. Seje so bile najprej vsaki mesec dvakrat, pozneje vsaki mesec enkrat. Večkrat so se sešli pododbori. Družben odbor je skušal razplesti potrebne zveze z raznimi Rafaelovimi družbami po sve-tu. Iskal je zastopnikov po raznih mestih v Evropi in po raznih pristaniščih, ki bi se zavzemali za varovance Družbe in jim pomagali v stiskah in nezgodah. Družbena glavna pravila so počasi točko za točko premišljevali in spopolnjevali. K temu so jim silno veliko pomagali nasprotniki, katerim Družba ne more biti dovolj hvaležna za njih usluge. Družbeni zastopniki po raznih krajih v Ameriki so ji krepko pomagali. Pohvalno so bili omenieni zastopniki za Cleveland, g. 1 v a n Lah, v Ely, Minn, in g. J. J. P e s h e 1. Za Forest City, I'a. g. L. Z a v e r 1 ki so pridno delovali vsak po svoji moči za družbo. Družba jim je izrekla zahvalo in priznanje. Glede nasprotstev proti družbi in njenim uradnikom, omenja, da so bila v veliko korist družbe. Družba je danes preskušana v ognju preganjanja. Vsako podjetje, da drži, mora biti preskušano. Družba je to poskušnjo, hvala Bogu, do sedaj dobro prestala in upamo, da če še kaj pride, da bo enako junaško šla naprej. Večjih in hujših nasprotnikov in hujših napadov morda sploh ne more več biti, ka koršne je prestala. Družba je pisala celo leto 2203 pisem v zadevah družbe in izseljencev. Zanimivo je, da jih je bilo samo v oktobru 192 in jih je spre jela 98. Na Ellis Islandu je posredovala celo leto v 4