tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 18.OKTOBER 2012 / ŠTEVILKA 979, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA /.CENA: 1,20 EUR
979
>"7 896 1 2 "44 06 7 1
Adrija
NALOŽBENO SREBRO
www.adrija-ag com
e: adrifaag@gmail.com	m: 040 639 385
C9 srnobil
ihko	Pr\v/oi nolzai lonona
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
PRODAJALEC
Razvajajo po domače
RESTAVRACIJA Banera-lzola
05/ 641 41 05 030 239 790
V imenu demokracije: Združimo se!
Žal mi je, ampak, nočem biti vladar. To ni zame. Ne želim vladati ali si podrejati kogarkoli. Vsem bi rad pomagal, če je to le mogoče: Židom, poganom, črncem, belcem, saj vsi želimo pomagati drug drugemu. Ljudje smo narejeni tako.
Ljudje želimo živeti v medsebojni sreči in ne v trpljenju. Ne želimo sovražiti in prezirati drug drugega. Na tem svetu je dovolj prostora za vse. Dobra mati zemlja je bogata in lahko poskrbi za vsakega od nas. Življenje bi moralo biti prečudovito in svobodno, a kaj, ko smo zgrešili pravo pot. Pohlep je zastrupil človeško dušo in obkrožil svet s sovraštvom. Napeljal nas je na trpljenje in celo prelivanje krvi.
Postali smo hitri, a smo se zaprli sami vase. Stroji, ki naj bi prinašali izobilje so nas pahnili v pomanjkanje. Vse znanje, ki smo ga pridobili je iz nas naredilo cinike, postali smo grobi in neprijazni. Preveč mislimo, a premalo občutimo.
Bolj kot stroje potrebujemo človečnost. Bolj kot superinteligenco potrebujemo prijaznost in nežnost. Brez teh vrednosti bo naše življenje polno nasilja in vse bo izgubljeno. Letala in radio so nas zbližali in kličejo k univerzalnemu bratstvu in enakosti med ljudmi. In zdaj, ko moj glas seže do milijonov ljudi po vsem svetu, milijonov obupanih mož, žena in otrok, vsem, ki me slišijo, povem: Ne obupujte. Vsa ta beda je le minljiv pohlep, je zagrenjenost ljudi, ki se bojijo človeškega napredka in sovraštvo ljudi, ki se zavedajo konca. Tudi diktatorji namreč umirajo in moč, ki so jo vzeli ljudem, se bo vrnila ljudem. In vse dokler ljudje umirajo, svoboda ne bo izginila.
In zato, v imenu demokracije, izkoristimo to moč. Združimo se! Gremo v boj za novi svet, za dostojen svet, ki bo človeku dal možnost da dela, ki bo vsem dal prihodnost in hkrati varnost v starejših letih. Z obljubami, da nam bodo dali vse to, so diktatorji prišli na oblast. A so lagali. Diktatorji osvobajajo sebe in iz nas delajo sužnje. Zato moramo v boj za uresničitev njihovih obljub. Moramo v boj za svoboden svet, svet brez nacionalnih mej, proti pohlepu, sovraštvu in nestrpnosti. Gremo v boj za svet razuma, za svet v katerem bosta znanost in napredek prinašala blagor in veselje vsem ljudem.
V imenu demokracije: Združimo se!
Charlie Chaplin v svojem filmu Veliki diktator (1940)
WWW.NAKUPI.NET
□ BANKA KOPER
MANDRAC ZE 5 LET NE POZNA PODRAŽITEV
Za 29 Eur postanite naš naročnik in izkoristite številne ugodnosti, od IZOkartice do brezplačnih storitev.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Čebelica Maja
Nisem čebelica zato pa sem Maja. in naj se pazi ta, ki mi zdajle nagaja, ker sem ga slišala pet, in je bilo za umret, ker mu toni bežijo, in je dikcija adijo, ritem mu beži in mu lega ne leži.
Za kazen pa, namesto graje: mu svetujem: vaje, vaje, vaje.
$

otaottt
*«<m :t
— K
S v
1967 -1993
Knjiga in koncert
Ponatis knjige Faraoni 1967 -1992, ki smo ga pripravili ob 45 letnici ustanovitve te legendarne izolske skupine je pospremilo še eno zanimivo odkritje. Med starimi avdio kasetami smo namreč našli tudi posnetek koncerta, ki smo ga ob 25 letnici skupine pripravili na svetilniku. Posnetek zdaj pregledujemo in ga bomo dodali knjigi. Gre, seveda za dokumentarne glasbene posnetke z zanimivimi napovedmi in pogovori. Knjigo in CD lahko naročite na teh: 040 211 434.
M X VII It V( 2
Četrtek, 18, oktober 2012, št. 979
Stran za ogrevanje----------------------------------------------------------------
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend "doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
NIČ NE BO OD AMERIKE
Zvonec na vhodnih vratih zvoni brez prestanka. Na Pensylvannia Ave-nue 1600, Washington D.C. je panika. Barack pije kavo, Michel opreza skozi ključavnico in pravi: »Ne bom odprla. Nek neznan suh in plešast tip je. Bogsigavedi, kaj hoče. Saj veš, da smo brez denarja, ker si vsega zapravil za to posrano predsedniško kampanjo.« Baracku se je zataknila kava v grlu, med kašljanjem pa je vseeno zaukazal: »Odpri! Lahko, da se je kakšen sponzor našemil v berača, klošarja, potepuha, saj veš, da sem predsednik vseh Američanov. Vsaj enkrat naredi to kar ti povem.« Michele odklene vrata in povabi močnega moškega v kuhinjo. Ponudi mu kavo, Barack skoči na noge, in ga objame: »Pa kje si, prijatelj? Kaj pa delaš?«
»Prodajam vrednostne papirje, ne vem točno kakšne - obveznice, delnice, investicije, skratka, državo rešujem. Če se spomniš je ta država v Evropi, predsedovala je Evropski uniji, zdaj pa je v težavah, kot cela EU in smo jo, jaz in moja vlada spremenili v obveznice, delnice, kaj pa jaz vem v kaj. Pomembno je da državne obveznice, delnice, nekaj takšnega, moramo prodati, da dobimo denar, da rešimo državo.«
»Ja, ja, zdaj se spomnim. Na, spij kavo in se malo ogrej. Zdaj se spomnim. Ti si predsednik vlade te države in eden najbolj znanih Evropejcev, posebej med sodniki, ki ti sodijo v vsaj treh državah EU. Pa tudi med največjimi demokrati si, saj sem bral, da si dobil nagrado za inovacije v demokraciji, ameriško nagrado, ki ni ameriška, od ameriške organizacije, ki ni ameriška, ampak je poštnonabiralniška. Pozanimal sem se, ker sem jaz dobil samo Nobelovo nagrado za mir, tvoje pa ne. Sicer pa, povej mi, kaj prodajaš?«
»To kar je ostalo od države smo spremeniuli v papirni denar. Veš, imamo samo tri tone zlate podlage za denar, za razliko od Srbov, ki ga imajo enajst ton, pa imajo nas Slovence za bogate. V resnici pa, poglej kaj moramo početi. Zdaj ko smo ostanke države obvezali v obveznice, prodajamo jo v paketu, najboljšem ponudniku. Pa sem pomislil na tebe in tvojo državo, vi ste še zmeraj velesila. Prodamo vse Ameriki in postanemo Amerika.«
»E moj ubogi prijatelj, veš da so mi šele včeraj iz Fort Knoxa sporočili, da smo najbolj zadolžena država na svetu in da nas Kitajci kadarkoli lahko kupijo z gotovino. Če ne bi bile zdaj predsedniške volitve bi tudi jaz Ameriko spremenil v obveznice ali delnice in jo prodal najboljšem ponudniku, Kitajcem, Japoncem, komurkoli pač. Za keš. In postanemo isti kot vi.«
»Jebenti, Barack, pa kaj mi svetuješ?«
»Ali začni prodajati Biblijo, to še zmeraj gre v med, ali pojdi na Kitajsko. Oni imajo dovolj keša, da nas lahko kupijo skupaj, v enem kosu. Ali pa, kar je še najlažje, greš na sodišče in upaš, da te zaprejo. Tam je vse zastonj, rešen si teh skrbi za državo in ti ni treba prodajati delnic, obveznic ali karkoli že imaš. Lahko izbereš zapor na Finskem ali v Avstriji, pa tudi na Dobu ni slabo. Tam menda že imajo predsedniški apartman. Saj ne bi bil prvi. Poglej Izraelce, ki to priložnost velikokrat izkoriščajo, tudi če nimajo predsedniških apartmajev v njihovem zaporu. Tako je to, prijatelj, znajti se je treba.«
Oljk dve tretjini manj
Suša je najprej oklestila vinarje, zdaj pa še oljkarje, Morda razmišljanje o namakalnih sistemih vendarle ne bi bilo odveč.
Tradicionalne Županove oljke, ki je tudi letos o tvorila sezono nabiranja oljk, se letos niso udeležili le župani treh obalnih občin, temveč tudi župan Buj Edi Andreašič, izolska poslanka Lejla Hercegovac in predsednik države Danilo Turk. Z nekaj pomoči so nabrali 35 kilogramov oljk.
Folklornemu in simboličnemu nabiranju je nato sledila slavnostna tiskovna konferenca, saj je dogodek izkoristilo tudi Društvo oljkarjev slovenske Istre (DOSI) za proslavo svoje 20. obletnice. Na tiskovni konferenci je Milena Miklavčič Bučar, predsednica sveta za oljkarstvo povedala, da se bo treba spopasti s sušo tako z namakanjem, kot s filtriranjem in s tem bi lahko preprečili nihanje kakovosti olja, ki pa menda ne bo slabše, kot je to bilo lani. Skrb vzbuja predvsem dejstvo, da je na tržišču še vedno večina oljčnega olja iz tujine, nekaj le-tega pa sploh ne ustreza pogojem za kakovst.
Nova predsednica Dosi-ja Mirjana Klodič je kot glavno nalogo omenila potrebo po povezovanju oljkarjev s ponudniki turističnih storitev ter seveda gostincev, omenila pa je tudi, da že potekajo priprave na ustanovitev “ekološke” sekcije združenja. Vi-Ijanka Vesel, vodja poskusnega
centra, pa je povedala, da se je število oljčnikov v zadnjih dvajsetih letih potrojilo, iz prvotnih 650 hektarjev, do sedanjih 1850. A tako kot vinarje, je tudi oljkarje letos prizadela posebej huda suša, še pred tem pa pozeba, zaradi česar pričakujejo le tretjino povprečnega pridelka.
Obiranje oljk letos predvidevajo za konec oktobra, začetek novembra, vsekakor pa tisti, ki imajo večje nasade, bi morali začeti nekoliko prej, saj zaključek obiranja sredi decembra nikakor ni priporočljiv.
Ob priložnosti je župan Igor Kolenc omenil, da si na Občini prizadevajo, da bi pripravili študijo o lokalnih vodnih virih, ki so aktivni tudi ob suši, kot je recimo Rikorvo, ter da je razmišljanje o namakalnih sistemih nujno. Ob tem je omenil, da bi morali oljkarji razmisliti o celotnem izkoristku oljčnega drevesa, ne samo o oljčnem olju. “Vsekakor pa lahko povem, da se naši oljkarji nimajo kaj sramovati, saj je njihov izdelek na vrhunskem nivoju’’, je še povedal Kolenc.
Za konec naj omenimo, da je ob priložnosti Sašo Dravinec predstavil avtorsko delo, zgodovino slovenskega oljkarstva in omenil, da bi bilo na to temo treba še veliko raziskati in zapisati. Oljkarstvo je na slovenski Istri v razcvetu	am
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
mob.: 041/703-927

Redaiji in inšpektorji se združujejo
V četrtek, 25. oktobra, se bo na 15. redni seji sestal izolski občinski svet. Občinski svetniki bodo poslušali in se pogovarjali o nekaterih zanimivih predlogih občinske uprave in župana, prav zares pa bodo odločali o že pripravljenih spremembah prostorsko ureditvenih pogojev za obrtno - stanovanjsko cono in o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata in redarstva treh obalnih občin.
Prav slednje je gotovo ena pomembnejših odločitev, ki ni zgolj upravna ampak tudi politična. Gre namreč za prvo tovrstno obliko povezovanja občinskih služb v skupni organ. Seveda že obstajajo nekatere službe, ki delujejo na celotnem območju treh istrskih občin, vendar so le te v pristojnosti države ali ministrstev, skupno upravljanje imajo tudi nekatere javne službe, ki so nastale še v času „Obale“ oziroma Skupščine obalne skupnosti, ki je bila v sedemdesetih in osemdesetih letih nekakšna mini predhodnica bodočih pokrajin.
Medobčinski redarji in inšpektorji
Medobčinsko povezovanje različnih služb, ki opravljajo v različnih občinah enaka opravila, se zdi že na prvi pogled logično. Sploh v času ko govorimo o racionalizaciji državne in tudi občinskih uprav je predlog vreden podpore, vendar pa se zdi, da to združevanje ne sledi izključno temu cilju. Zelo mogoče je, da se o ustanovitvi medobčinskega redarstva in inšpektorata sploh ne bi pogovarjali, če ne bi bilo Zakona o financiranju občin iz leta 2005, ki je določil, da se občinam, ki organizirajo skupno opravljanje posameznih nalog občinske uprave, v tekočem letu zagotavlja dotacija iz sredstev državnega proračuna v višini 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov za ta namen. V začetku leta 2005 je bilo 12 skupnih občinskih uprav in vanje vključenih 60 občin. Konec leta 2011 pa je bilo ustanovljenih že 49 skupnih občinskih uprav in vanje vključenih 187 posameznih občin.
A previdnost ne bo odveč, saj je zakon, zelo verjetno, sledil želji po finančni pomoči tistim malim občinam, ki same niso imele denarja za organizacijo redarstva in inšpekcije. Te so z ustanovitvijo skupne službe za povrh dobile še polovico denarja od države.
Ni namreč prav veliko primerov, kjer bi službe združevale „nor-malno velike" slovenske občine. Toda, vsako slabo je tudi za nekaj dobro in prav dejstvo, da so sofinanciranje skupnih služb najbolj potrebovale male občine severovzhodne Slovenije bo morda zagotovilo, da sedanja vlada še nekaj časa ne bo razmišljala o ukinitvi tega subvencioniranja občinskih nalog. V nasprotnem bi se nam namreč ponovila zgodba s subvencionirano ceno elektrike iz sončnih elektrarn.
Iz predloga odloka, ki prihaja v prvo branje, izhaja, da bo sedež medobčinske inšpekcije in redarstva v Mestni občini Koper, vendar bodo službe v praksi nameščene tam kjer so že zdaj, tudi delovale bodo, razen v izjemnih razmerah, na območju svoje občine, prav tako bodo plačane globe prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen ali katere predpis je bil kršen.
Tudi predvideni stroški ob tej novi organizaciji so ocenjeni na višino sedanje porabe sredstev za te namene v vseh treh občinah ustanoviteljicah. Sredstva za delo skupne uprave in druga materialna sredstva zagotavljajo občine ustanoviteljice v razmerju: Mestna Občina Koper 50%, Občina Izola 25% in Občina Piran 25%. Prihranek za občine dejansko predstavlja dotacija iz sredstev državnega proračuna v višini 50% stroškov teh služb v prejšnjem letu.
Ambulante v Kortah še ne bo
Občinski svet je pred časom zado-žil vodstvo Zdravstvenega doma Izola, naj naredi analizo možnosti za organizacijo ambulante v izolskem zaledju. Predlagatelji so opozarjali na dejstvo, da je povezanost zaledja z mestom slaba, pri uporabi javnih prevoznih sredstev pa skopraj nemogoča. Zato bi bila organiziranost ambulante, najverjetneje v Kortah, velika pridobitev za zalednje izolske občine.
V Zdravstvenem domu so takšno analizo pripravili in postregli s podatkom, da je oskrba prebivalstva z zdravniškim osebjem na slovenski ravni, vključno s podeželjem, poleg tega Korte ne izpolnjujejo kriterijev za pridobitev podeželske ambulante (ooddaljenost, težka dostopnost itd.) predvsem pa si država, ob vsej krizi, ne more privoščiti širjenja zdravstvene mreže. Po njihovem mnenju je smiselno počakati na sprejetje zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer se bo na novo oblikovala tudi mreža javne zdravstvene službe.
Do sprejetja novega zakona oz. oblikovanja nove mreže javne zdravstvene službe Ministrstvo za zdravje ne bo izdalo soglasij za širitev mreže.
Tudi sicer, nadaljnje geografsko razprševanje mreže, razen v primerih ko je to nedvomno v prid dostopnosti prebivalstva ni smiselno. Za zagon ambulante bi potrebovali okrog 135.000 Burov.
Čitalnica ni kar tako
Občinski svet je na aprilski seji zadolžil Mestno knjižnico Izola, da pripravi predlog projekta za odprtje čitalnice v starem mestnem jedru Izole (npr. v Verdijevi ulici oz. na drugi primerni lokaciji).
Glede na trenutno prostorsko situacijo izolske knjižnice, ki se nahaja v zgradbi livadskega vrtca in kjer v obstoječih prostorih ni mogoče zagotavljati vseh programov knjižnice je občinski svet naročil izdelavo projekta mestne čitalnice, ki so ji dodali prostor za medgeneracijsko druženje. Projekt mestne čitalnice v centru Izole predstavlja nadstandard oziroma razširitev le dela knjižnične dejavnosti. V knjižnici ugotavljajo, da bo čitalnica obogatila program za prebivalce kraja in turiste, v razreševanje prostorske problematike knjižnice pa bistveno ne bo posegla.
Kvalitetna izvedba čitalnice pomeni, da je treba upoštevati precejšnja dodatna finančna sredstva za novo oblikovano knjižnično ponudbo in programe, tako za prostor, gradivo, kader in materialne stroške. V mestni knjižnico so ugotovili, da bi za normalno obratovanje čitalnice potrebovali dva redno zaposlena knjižničarja, dva študenta in pogodbene delavce za čiščenja, vzdrževanje opreme ipd. Za delo, opremo in ostalo bi letno potrebovali dodatnih malo več kot 220 tisoč Burov. V stroške ni zajeta priprava gradbenih načrtov niti gradbena dela, stroški komunikacij in povezav. Čitalnica s prostorom za medgeneracijsko druženje bo namenje-
na prebivalcem kraja kot tudi domačim in tujim turistom, prostor za medgeneracijsko druženje pa bo, glede na projekcije staranja prebivalstva, tudi zelo pomemben. Računalniška oprema bo obiskovalcem mestne čitalnice zagotavljala dostop do e-virov tako za periodični tisk kot tudi vseh drugih informacij na medmrežju. Obisk čitalnice mora biti brezplačen, vendar je registracija zaradi obiska in izposoje obvezna in potrebna, tako preko članstva in članske izkaznice.
Skratka, glede na trenutno stanje financ v državi in občini ter visoke knjižničarske standarde bomo morali na čitalnico v mestu še malo počakati.
Vedno manj obrtna cona
Izolske občinske svetnike čaka tudi odločanje o spreminjanju prostorsko ureditvenih pogojev za del območja obrtno stanovanjske cone v Izoli, ki ga lahko opazujete na desni strani med vožnjo proti Kortam. Gre za del že pozidanega zemljišča, kjer so upravna enota, center za socialno delo, notar, zobna ambulanta, prodajni center papirne galanterije in pisarniške opreme, manjši poslovni prostori z dopolnilnim stanovanjskim programom in predvsem del nepozidanega zemljišča med Cestama 3 in 4 ter ob Cestah 5 in 6.
Dejansko se bo tako zaključila pozidava območja obrtne cone v Izoli in, ker se obravnavano območje nahaja ob obalni hitri cesti in Kajuhovi ulici bo z realizacijo predvidenih sprememb dokončno formiran tudi rob naselja.
V predlogu so zapisali, da območje, tudi s predlaganimi spremembami, ostaja namenjeno poslovnim dejavnostim ter stanovanjem, saj je predvidena gradnja poslovnih objektov, stanovanjsko poslovnih objektov in samo stanovanjskih objektov.
Tako je bilo že doslej in rezultati so Izolanom dobro znani, saj se je obrtna cona v velikem delu spremenila v stanovanjsko. Zato zdaj predlagatelj zapiše, da so predlagane spremembe nastale kot posledica spremenjenih razmer in potreb na področju malega gospodarstva, zlasti poslovnih dejavnosti. Na ta način se menda išče ravnotežje med realnimi potrebami po poslovnih in nastanitvenih programih ob sočasnem zagotavljanju kar najvišjih bivanjskih standardov in z njimi povezano infrastrukturo. Spremembe uvajajo nekoliko bolj zgoščeno pozidavo in spremenjen koncept urejanja in zagotavljanja potrebnih parkirišč (ki se pri večjih objektih praviloma izvedejo v kletnih etažah). Prostorska zasnova ohranja zastavljeno prometno mrežo, predlagane pa so manjše spremembe v smislu dodatnih priključkov na Kajuhovo cesto, kar bo izboljšalo dostopnost območja.
ur
Gradbena Izola
Pismo Janezu Janši
Osebno se nisva spoznala, jaz pa sem dokaj pozorno spremljal tvojo pot, in imel sem neko posebno mnenje o tebi, ki ga ne bi mogel opredeliti kot negativno. Tikam te, ker smo se nekoč tikali skoraj vsi, drugače nismo bili dovolj »revolucionarni«.
Opazil pa sem, da si se počasi osebnostno spreminjal. Po svoji prostodušno st i in premalo znanja iz psihologije, sem si rekel: »Škoda fanta, ker je vztrajen kot le malokdo«. V mislih sem ti pisal že nevem kolikokrat, pa sem si vedno premislil, ker toliko te le poznam, da tebi še pomembni, razumni ljudje ne pomenijo tisto, kar bi ti morali pomeniti, kaj šele en star komunist, ki ga bo kmalu pobralo. Vedno si se boril proti nekomu, nečemu, toda to na tebe še ni odločilno vplivalo.
Bral sem tvoje knjige in moram ti iskreno povedati, da je Spomenka tvoje boje in težave zelo dobro zadela. Starejši kot si postajal, bolj se je poznalo, da so imeli dnevi zapora in boj za osamosvojitev, visoke funkcije, dokaj močan vpliv. Nisem si mislil, da bo šlo na slabše. V prvem tvojem mandatu sem se jezil na tebe, saj sem naivno predvideval, da boš dobro sodeloval z Borutom, ki najde komunikacijo tudi s skrajno zaguljenim človekom. Ko pa sem spoznal tvojo pravo stran in Borutovo naivnost, sem ugotovil, da je Slovenija s teboj izgubila mandat »Eldorada« in potem še mandat levice, ki je padla nepripravljena v krizo. Čisto brez potrebe si ga rušil, in ga v celotnem mandatu onemogočal, saj ta pokojninski predlog ne more biti nič boljši kot prejšnji. Skratka, hotel si postati mandatar na nedemokratični način in to ti je tudi uspelo.
Spremljal sem pot leve koalicije, ki je bila vse kaj drugega kot leva, zato meni danes levo in desno nič ne pove, bolj verjamem v solidarnost in v dve veliki skupini, morda tri, od katerih sta si dve nasprotni - bi rekel, da sta nepomirljivi, za kar ima največ zaslug RKC. Po vsej verjetnosti bo ta delitev Slovenije trajala še par let, ko bodo(mo) zadnji komunisti in domobranci zapustili ta svet. Bodo pa nastala druga nepomirljiva nasprotja - za to skrbijo neoliberalisti in skrajneži vseh barv, ne samo pri nas...
Zakaj sem se odločil za to pismo? Ti si precej mlajši, komaj poročen, morda boš imel več naraščaja in boš razmišljal, kako bo z našimi otroki, vnuki in pravnuki v prihodnosti. Jaz razmišljam že več let in njihovo prihodnost vidim zelo črno. Veš, s starostjo neke iluzije izginejo, neke nove pridejo, vendar se skoraj vsakemu, ki ma vsaj malo EQ in SQ, niti ni potreben visok IQ, pojavi tudi vprašanje lastne odgovornosti, za svojce, za druge, družbo, človeštvo ...
Si ti kaj razmišljal o odgovornosti za mlado generacijo? To bi seveda moral sedaj vprašati tudi ministra Turka, ker me je z ukrepanjem in tudi tistim famoznim pismom bralcem strahovito razočaral.
O ciljih mednarodnega kapitala in neoliberalizma, je toliko napisanega in toliko grdega storjenega, da bi slepec sprevidel. Žal niti ti, niti posadka EU tega izgleda niste sprevideli, ali pa imate od tega neke koristi oziroma se ne znate ali si ne upate tej politiki upreti. Imaš na razpolago naše dobre ekonomiste, sociologe, psihoterapevte, pravnike ... potem pa še Stiglitza, Krugmana, mnogo jih je ...
Pomeni se z njimi in obrni smer, da se te bo narod še dolgo spominjal - v dobrem. Se zavedaš, da bomo z dosedanjim delom tvojega in kvečjemu še enega podobnega mandata (ne mislim na tvojega) prišli na nivo standarda Kitajcev, Indijcev... ki pridno delajo za izkoriščevalna kapitalistična podjetja? Kako bo EU to novo, vse prej kot obljubljeno stanje prenašala, s svojo številno, preveč plačano elito in birokracijo, bolje da ne razpredam. Verjetno jih takrat ne bo več. Če tega trenda ne opazite, potem ne verjamete v vrsto pozitivnih vrednot, ki jih ni možno uvrščati samo med komunistične, temveč predstavljajo rešitev človeštva.
Moram ti povedati, rajši bi, da ti sprevidiš napake in jih popravljaš, kot da spet iščemo novega predsednika vlade in koalicijo. Je sicer žalostno, toda ne vidim možnosti, da bi Slovenijo spravila iz krize katerakoli leva ali desna opcija - popolnoma sama, temveč: najboljši iz leve, desne in strankarsko neopredeljeni - razumni, kompetentni in pošteni - v tem smislu bi bilo treba narediti rekonstrukcijo vlade.
Tebe sedaj prosim, da razmisliš o poti, po kateri nas pelješ že nekaj časa, drugi so bolj za okras. Ta pot je pot v bedo delavstva, polom EU, dolgoročno pa kaos. Vojna z mediji je tvoja velika napaka, saj bi lahko ukrepali, če obstajajo laži in neodgovorne obtožbe. Druga runda »varčevanja« in zakon o pokojninah, mislim, da ne bosta uspela, kajti ljudje so dovolj bistri, da vedo, kaj je nabijanje na lastni gol, in kaj so avtogoli. Kaj takega storijo samo tisti, ki jih dobro podplačajo.Zakaj bi ljudje morali za nekaj plačati, kar niso storili? Če padeš ti in vlada, bo še težje, tega se nedvomno dobro zavedaš. Zavedam se tudi jaz, da je to moje pismo še bolj naivno, kot sem prej napisal o Borutu, toda oprijel sem sem nekega ljudskega reka: »Za svaki slučaj«. Jaz to lahko storim, on pa takrat ni mogel na ta način sodelovati s teboj, tudi zaradi tega, ker imata oba previsok EGO, nisem pa siguren, kaj vama manjka od drugih Q-jev. To bi bilo treba vprašati B.M Boštjančiča, Žižka...
Upam, da boš spoznal, kateri so tvoji lastni problemi in katere ima Slovenija Nereševanje praviloma prinese še težje probleme.
Te pozdravljam z upanjem, da boš o tem pismu vsaj razmislil.
Marjan Miklošič, upokojenec
zT
S
NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
© [MizniSciB ainiHUxEš®
19. in 20. oktober 2012
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
Obveščamo vas, da bo 19. in 20. oktobra 2012 potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico.
STARA ZDRAVILA IN KOZMETIKA, UPORABLJENO JEDILNO OLJE, ODSLUŽENA SVETILA, RAZNE KEMIKALIJE,BARVE,LAKI,SPREJI, TOPILA IN DRUGE NEVARNE ODPADKE,
ki jih hranite doma, oddajte v POSEBNO DOSTAVNO VOZILO NA ZBIRNIH TOČKAH:
v petek, 19. oktobra 2012
od 12.00 do 14.00 Šared parkirišče nad „Lino” od 14.00 do 16.00 Malija avtobusna postaja od 16.00 do 19.00 Korte pri zadružnem domu
v soboto, 20. oktobra 2012
od 8.00 do 10.00 Veliki trg pri Ribiču od 10.00 do 12.00 Veluščkova - Partizanska ulica od 12.00 do 14.00 Ulica Proletarskih brigad, Jagodje
od 14.00 do 17.00 Ulica Oktobrske revolucije, pred blokom št. 27/a in 28/b
Telefonska številka 05/66 34 950 ali 05/66 34 936 vam je na voljo za dodatna pojasnila o akciji zbiranja nevarnih odpadkov.
Vabimo vas, da se akcije udeležite. Na ta način se bomo skupaj znebili črnih odlagališč in kopičenja odpadkov na naših domovih. S tem bomo skupaj prispevali k bolj čistemu in urejenemu okolju.
Ohranimo našo občino čisto danes
za boljši jutri.
komunala
izda - sola
V kolumni avtor izraža lastna stališča, ki so lahko ali niso enaka stališčem uredništva

Prvih 60 oskrbovanih stanovanj
Izolski občinski svetniki bodo na četrtkovi seji prav gotovo soglašali z dogovorom o gradnji oskrbovanih stanovanj in Dnevnega centra za starejše v Livadah. Izola je namreč ena redkih občin v Sloveniji, ki doslej ni imela niti enega varovanega stanovanja za starejše občane, čeprav smo, po strukturi prebivalstva, izrazito “stara občina”.
Občina Izola si že dlje časa prizadeva za ureditev Dnevnega centra za starejše občane in izgradnjo oskrbovanih stanovanj v občini Izola. Na skupno pobudo so se predstavniki Občine Izola in Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. dogovorili o možnostih sodelovanja pri gradnji Centra starejših v Izoli, ki bi vključeval Dnevni center za starejše in do 60 oskrbovanih najemnih stanovanj v enem ali dveh objektih na zemljišču med osnovno šolo Livade in južno cesto, nasproti nastajajočega Alcatraza 2. (Livade -zahod, območje C, lokacija Cl) . Nepremičninski sklad v Občini Izola nima oskrbovanih stanovanj, v lasti ima le dve namenski najemni stanovanji. Na območju Občine Izola je konec leta 2011 živelo 2.688 prebivalcev starejših od 65 let. Dve stanovanji predstavljata le 0,7 stanovanja na 1.000 starejših od 65 let, medtem ko povprečje za Slovenijo znaša 9,2 stanovanja na 1.000 prebivalcev starih 65 in več let, kar je za 13 krat več od trenutne ponudbe v Izoli. Lokacija centra je primerna zaradi predvidene gradnje doma starejših občanov v bližini in bližine storitvenih dejavnosti, Občina Izola je edini lastnik zemljišča, predvidenega za gradnjo, znan je tudi javni interes ter pripravljenost lokalnega okolja za sodelovanje.
Neprofitni blok
Nova stanovanja
Bodoča varovana stanovanja in Dnevni center starejših občanov

Prednost Nepremičninskega sklada kot investitorja teh stanovanj je, da stanovanja ostanejo v njegovi lasti, zato se ohranita status in namen oskrbovanih stanovanj. S preselitvijo starejših v oskrbovana stanovanja se podaljša obdobje samostojnosti bivanja starejših, izpraznjene nepremičnine, večinoma neprimerne za bivanje starejših, pa lahko služijo stanovanjskim potrebam mlajših generacij.	ur
Nadzorni svet Nepremičninskega sklada se je seznanil s projektom gradnje Centra starejših v Izoli in podal soglasje k izvedbi pripravljalnih del na projektu ter k podpisu dogovora o sodelovanju z Občino Izola. Nepremičninski sklad ima za gradnjo oskrbovanih stanovanj zagotovljena lastna finančna sredstva. Trenutno Nepremičninski sklad upravljanja in gospodari z več kot 3.100 lastnimi nepremičninami, od tega je lastnik 2879 t.i. namenskih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše, ki se nahajajo v 119 krajih po vsej Sloveniji, in 191 najemnih oskrbovanih stanovanj, trenutno pa v soinvestitorstvu z Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Koper zaključuje gradnjo 30 oskrbovanih stanovanj v Kopru, od katerih bo v lasti Nepremičninskega sklada 18 stanovanj.
Volitve 2012
Za reforme, spremembo volilnega sistema in za spremembo himne.
V petek, 12. oktobra, se je začela volilna kampanja za letošnje predsedniške volitve, istočasno pa je v Izoli svojo volilno konvencijo pripravil kandidat Milan Zver, oziroma stranki SDS in NSi, ki njegovo kandidaturo podpirata. V izolskem kulturnem domu se je zbralo kakšnih 300 njegovih privržencev, tako da je bila dvorana povsem polna, udeleženci konvencije pa so prišli iz vseh koncev Slovenije. Na konvenciji je Milan Zver posebej veliko govoril o krizi našega političnega sistema oziroma o neustreznem volilnem sistemu, ki z nizkim volilnim pragom pripelje veliko strank v DZ in v vlado.
Delo aktualne vlade je Zver ocenil kot dobro, kritičen pa je bil do dela in nekaterih stališč sedanjega predsednika države in protikandidata, Danila Turka ob sprejemanju nujnih reform. Zatrdil je, da je aktualni predsednik države proti slabi banki in proti državnemu holdingu, kar sedanji predsednik vztrajno zanika.
V izolskem Varstveno delovnem centru so prejšnji teden pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalcem so predstavili svoje prostore in delo, ki ga opravljajo, obiskal pa jih je tudi izolski župan s sodelavci.
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE
Sončno nabrežje 8,6310 Izola
JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV STAVBNE PRAVICE
Vse zainteresirane obveščamo, da je na spletni strani (www. izola.si) in na oglasni deski Občine Izola objavljen javni razpis za pridobitev stavbne pravice
CONCORSO PUBBLICO PER LACOUISIZIONE DEL DIRITTO Dl SUPERFICIE
Si informa il pubblico interessato che sul sito internet del Comune di Isola (www.izola.si) e sulLAlbo pretorio e stato pubblicato il bando di concorso per l’acquisizione del diritto di superficie.
Podobno oster do aktualnega predsednika je bil tudi podpredsednik SDS ter minister za infrastrukturo in prostor. Zvone Černač, ki je Tinka celo kritiziral, da ves čas s svojimi ravnanji narod deli in poglablja konflikt.
Kandidata Milana Zvera so na konvenciji v Izoli podprli tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, primorski publicist Milan Gregorič, poslanka NSi Iva Dimic in predsednik izolskega občinskega odbora SDS Nevijo Frank.
Kot zanimivost še povejmo, da je ob začetku konvencije vokalni kvartet 7 plus, ob izvedbi slovenske himne zapel tudi drugo kitico Prešernove Zdravljice [Komu narpred veselo zdravico, bratje! čmo zapet’? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!). Kandidat Milan Zver se namreč zavzema za spremembo zakona o himni na način, da bi v himno vnesli tudi drugo kitico.
Argeta ni le pašteta-------
Jih imeti 55 in jih ne čutiti
Argeta, še zadnja avtohtona pašteta, praznuje 55 let. A njen sijaj, pravi vodstvo Droge kolinske, šele prihaja. Nameravajo namreč Argeto zavihteti na prvo mesto med evropskimi paštetami, na kontinentu, kjer se nahaja tudi Francija. Tako se dela!
Pašteta kot sestavina za kosilo
Ob tej priložnosti so na Drogi kolinski izdali tudi majhno knjižico z recepti, v kateri so ponudili nekaj idej, kako lahko kreativno uporabimo pašteto tudi v drugačnih gastronomskih užitkih, in ne samo kot “boljšo stran kruha".
Kot je zapisala “piar” služba Atlantic grupe, katere del je tudi Droga kolinska d. d., letos obeležujejo 55. obletnico proizvodnje in prodaje paštete Argeta, nekdaj majhne lokalne blagovne znamke, ki je danes največji proizvajalec paštet v Evropi, saj skupna prodaja obsega več kot 10.000 ton letno. Drugače povedano, vsako sekundo si argeta pašteto namažejo štirje zemljani, pravijo.
Ob tej priložnosti so v Drogi kolinski odprli vrata proizvodnje in razložili, zakaj je Argeta tako hudo priljubljena. Enzo Smrekar, član uprave pravi, da za razliko od ostalih “sorodnih” izdelkov, Argeta ni stranski proizvod, temveč je izdelana iz kakovostnih surovin, takšnih, kot jih uporabljamo v domači kuhinji. “Velik premik na tržišču pa smo naredili, ko smo trgu ponudili tunino pašteto, s katero je Argeto kot blagovno znamko sprejel tudi mlajši nežnejši sloj", je še povedal Smrekar.
Poslovno uspešnost in kakovost Argete dokazujejo tudi številne nagrade v preteklih letih. Med njimi velja izpostaviti Superi-or Taste Award 2010 za Argeta Tunino pašteto, ki jo podeljuje iTQi, neodvisna organizacija kuharskih mojstrov in strokovnjakov za pijače, ki se posveča testiranju, nagrajevanju in promociji hrane in pijače nadpovprečnega okusa. Strokovno potrditev pa je blagovna znamka dosegla tudi na področju trženja. Argeta pa je do sedaj edina slovenska blagovna znamka, ki je prejela nagrado za komunikacijsko odličnost Euro Effie 2010.
Argeta počasi a vzstrajno osvaja evropsko tržišče. Najbolj prisotna je trenutno na območju bivše republike, a svoje “lovke” širi takorekoč povsod, od Rusije, mimo Švedske, pa vse do Španije.
Katja Glavič, vodja raziskav in razvoja poslovnega programa Delikatesni namazi, je prikazala, kako se meso kokoši loči od kosti. Nastane “pašteta", ki pa še ni Argeta. To nastane v naslednji stopnji, ob dodatku začimb in ostalih “skrivnosti”.
Gratinirani medaljoni s semeni
Za 4 osebe
Čas priprave: 45 minut
Sestavine:
jetrna pašteta Argeta 95 g 2 svinjska ribica 600 g mešana semena 100 g (lanena, bučna, sončnična) bele krušne drobtine 50 g jajce 1
nariban parmezan 50 g belo vino 0,5 dl sladka smetana 1 dl jušna osnova 1 dl timijan, sol
poper
muškatni orešček sesekljan peteršilj
Postopek:
Ribico narežemo na 1 cm debele medaljone, solimo in popramo. Pašteto stresemo v skledo, dodamo jajce, semena, parmezan, drobtine, sesekljan peteršilj in timijan. Dobro premešamo. Medaljone v ponvi na hitro opečemo na obeh straneh, preložimo v pekač in obložimo s pripravljeno semensko oblogo. Pečico vključimo samo na zgornji grelec in ventilator ter gratini-ramo pri 190 °C 10 do 15 minut. Med gratiniranjem pripravimo omako. V ponvico, kjer smo opekli medaljone, vlijemo belo vino, povremo, dodamo sladko smetano in jušno osnovo. Začinimo z belim poprom in muškatnim oreščkom ter po potrebi zgostimo s podmetom.
Nasvet: Postrežemo s špinačnimi rezanci.
AM
Argeta sicer ni izdelana izključno iz slovenskih kokoši, saj jih menda ni	Tako se napolni pločevinka Argete. Kot pravi Enzo Smrekar, Argeta ohrani
dovolj, a tudi tista, ki prihajajo iz tujine, pravijo, so “pitana” po njihovih	svojo “mazljivo" kakovost tako v hladilniku, kot tudi ob sobni temperaturi,
navodilih.	kar kaže na to, dane vsebuje maščob, kot je to sicer pri paštetah v navadi.
Pogled naprej

Prihodnost je v lastni tehnologiji
Rubrika Pogled naprej, v kateri predstavljamo Izolane, ki se oboroženi z idejo borijo proti krizi, recesiji in vsemu zlemu, se nadaljuje. Tokrat bomo predstavili podjetje Anthron Jožeta Lorbka, ki je iz "preproste" ideje pred dobrimi dvajsetimi leti prišel do nominacije za podjetnika leta 2012.
Jože Lorbek je podjetje Anthron (grško pomeni jama) ustanovil na podlagi ideje o zavori, ki bi bila enostavna za uporabo in bi omogočala varno in nadzorovano spuščanje po vrvi.
Začetki podjetja segajo leta 1989, iz garaže, dobesedno, pa so se deset let kasneje preselili v svojo proizvodno halo v industrijski coni. V teh dvaindvajsetih letih si je družinsko podjetje Anthron naredilo ime na vseh petih kontinentih in to kljub temu, da pokrivajo razmeroma ozko tržno nišo varovalne opreme. Oziroma, ravno zaradi tega.
-	Če začnemo pri koncu, kako to, da so vas nominirali za podjetnika leta?
-	Povem po pravici, še sam ne vem, kateri so bili pogoji za nominacijo. Naj poudarim, da naziv podjetnika leta ni povezan z gazelo, nagrado, ki jo dobijo podjetja, ki nenadno "eksplodirajo" na tržišču. Slutim pa, tudi glede na ostala dva nominiranca, proizvajalca magnetov in tračne žage, da so pri tem nazivu gledali predvsem na to, da je podjetje delovalo pozitivno v daljšem obdobju, s konstantno rastjo in morda je povezano tudi s tem, da izdelujemo izdelke, ki so objektivno vrhunske kakovosti in priznani po celem svetu.
-	Morda ste celo bolj priznani v svetu, kot na domačih tleh.
-	Verjetno res. Poleg proizvodnje, ki je predstavljala tretjino prihodkov, smo doma zastopali še tuje proizvode. To razmerje se je danes krepko spremenilo. Naša, lastna proizvodnja pa je skoraj v celoti namenjena izvozu. V Sloveniji prodamo le nekaj izdelkov, in to je to. V bistvu je naša trenutna strategija ta, da smo osredotočeni predvsem na razvoj, tudi po naročilu, saj se nam ježe pokazalo, da so nekateri kupci izrazili željo po izdelku, a le, če bi ga uspeli razviti. In ravno v tem vidimo eno od priložnosti. Trenutno zaključujemo dva projekta, ki bosta vsekakor potrjena.
Ob tem smo tudi organizirali razvojno ekipo, malo zato, ker več glav več ve, poleg tega pa moramo poskrbeti še za kontinuiteto, saj se bom sam počasi umaknil, zgodba pa mora naprej. Vsekakor je najbolj pomembno spremljanje novih tehnologij. In zato, da bi kakšno novo tehnologijo razvili, smo se pred kratkim preselili v nove prostore. Svojo priložnost vidimo predvsem v tem.
-	Razvoj pa verjetno zahteva nek vložek, mar ne?
-	Vsekakor, a oprema, ki jo že imamo, bo ravno tako šla v to smer. Naša prilžnost so majhne, kot sam rad pravim, butične serije, izdelki za katere velika podjetja nimajo interesa, nam pa predstavljajo odlično tržno nišo. Je pa zelo razveseljivo, da je naše podjetje v tujini pridobilo ime, kar pomeni, da na naše izdelke vedno manj 'Tepimo" tuje logotipe, saj smo se, dokler si še nismo izgradili imena, morali naslanjati na bolj znane proizvajalce. Stvari pa so se zdaj spremenile. Največji napor v zadnjih dveh letih pa je bil vložen v našo zavoro, ki smo jo osvežili, saj so se evropske norme poostrile in izdelek je bilo potrebno na novo testirati. Videli smo priložnost, da naš pionirski izdelek, ki nas že 20 let "vleče", nadgradimo. In prepričan sem, da smo razvili resnično vrhunski izdelek.
-	Gre za izdelek, zaradi katerega ste podjetje tudi ustanovili.
-	Tako je, dolgo časajebilzaščiten in jetakorekočbil naš paradni konj. Neke kopije pa so se vseeno pojavile, a niso veliko spremenile, predvsem zato, ker danes, še bolj kot včeraj, kupci cenijo, če gre za domačo, evropsko proizvodnjo.
-	Je vaša proizvodnja domača?
-	Mi izdelek najprej razvijemo v svojih prostorih, investiramo v orodja, ta orodja pa dajemo kooperantom, saj so izdelki tehnološko zelo zahtevni in zahtevajo različne tehnologije. Če bi to hoteli izdelovati sami, bi potrebovali ogromno tovarno, kar pa v našem primeru ne bi bilo smiselno, saj, kot pravim, gre za butične izdelke. Naš koncept je, da izdelek razvijemo z orodji, nato kooperanti izdelajo sestavne dele, ki jih nato v naših prostorih sestavimo in predvsem testiramo. Delamo takorekoč sproti, po naročilu in dobavni rok smo uspeli znižati na že zelo solidne tri tedne, kar je za kupce zelo zadovoljivo. Smo fleksibilni in konkurenčni, kar pomeni, da sprejmemo tudi manjša naročila, ustrežemo pa tudi naročnikovim posebnim željam. Kooperanti so večinoma iz Slovenije, pa tudi iz Italije in Madžarske. A kot sem že povedal, razvijamo tudi svojo tehnologijo, kot je recimo odlivanje aluminija, področje na katerem smo pionirji, orodja za to pa nam je pripravil sosed, orodjarstvo Antončič,
Pogled naprej
Tako smo poimenovali rubriko v kateri bomo nekaj naslednjih tednov predstavljali tiste izolske firme, podjetnike in obrtnike, ki so se pogumno soočili z gospodarsko krizo in ohranjajo raven poslovanja ali jo celo povečujejo, ohranjajo delovna mesta ali jih celo odpirajo in niso ne pesimisti ne optimisti ampak realisti s pogledom naprej.
Nekatere poznamo, vseh pa verjetno ne, zato nam bo vsak vaš namig dobrodošel. Pošljite ga na urednistvo@mandrac. si ali tel. 05 64 00 010.
takorekoč čez cesto.
Ja, lahko rečem, da je proizvodnja zelo lokalno. In to bi lahko bilo tudi sporočilo, saj sem prepričan, da bi si morali med seboj veliko več pomagati. A kakorkoli, dejstvo je, da nam je vstop v EU hudo olajšal ta del poslovanja, saj določene tehnologije v Sloveniji preprosto ni, tudi zaradi zgrešene strategije naše države ob osamosvojitvi.
-	Kako pa tržite izdelke?
-	Na tem področju smo morda nekoliko šibkejši, predvsem zaradi tega, ker nismo dovolj agresivni, kar nam pač ni v naravi. Zaradi tega smo morda premalo prisotni na našem območju, a v tujini nas dobro poznajo. Svoje zastopnike imamo takorekoč po celem svetu, naročnika pa imamo, zanimivo, tudi v Taiva-nu, kar je glede na bližino Kitajske kar nekoliko nenavadno. A izdelki iz Evrope pridobivajo na vrednosti.
AM
Stara in nova zavora. Nova se, poleg tehničnih izboljšav, lahko pohvali še z sodobnejšim oblikovanjem in ergonomskim prijemom.
IN ^
» BURGER VOSI 633-800

Esa
Zmaga na Barcolani (tudi) v Izolo
Nogomet
EPNL
Rezultati 6. kroga, 13.10.2012 Piama : Postojna 0:5 (0:3)
Renče: Škou Nagode 0:1 (0:0)
Korte Avtoplus: Košana 7:0 (6:0) Jadran PM : Kobarid 2:0 (2:0) Veterani Koper: Vipava 1:2 (1:2)
Korte Avtoplus : Košana 7:0 (6:0)
Malija, 13.10.2012 ob 16.00, gledalcev 50
Korte Avtoplus: Boškin Tadej, Čatič Alen, Brdar Alen, Kleva David, Del-giusto Valter, Reljic Goran, Maliko-vič Niki (Jačimovič Sebastijan 46’), Novak Jan (Tonejc Damjan 46’), Pucer Aleš, Pahor Rok, Nekič Josip (Pribac Patrik 46’)
Strelci: 1:0 - Nekič Josip (10’), 2:0 - Pahor Rok (20’), 3:0 - Nekič Josip (30’), 4:0 - Pucer Aleš (32’), 5:0 - Nekič Josip (42’), 6:0 - Pahor Rok (45’), 7:0 - Čatič Alen (68’)
Rokomet
Iz Ribnice s tesnim porazom
Ribnica Riko hiše - Istrabenz Plini Izola 29:27 (15:15)
Izola: Kevič, Ponikvar Tine, Jurič, Brečko, Koštric, Rončevič, Ponikvar Tomaž, Gorela 1, Špegel 2, Božič 6, Jelovčan 2, Smolnik 2, Kojič 7, Slobodnik 7, Bubnič, Dolenc
V soboto je bila na sporedu tekma 6. kroga 1. NLB Leasing lige v kateri so se naši rokometaši pomerili z domačo ekipo Ribnice. Izolo je tokrat spremljalo tudi nekaj 10 glasnih navijačev Ribarov, ki so naše fante skoraj ponesli do presenečenja, a se to na koncu ni zgodilo.
Izolani so v tekmo krenili precej medlo. Domačini so hitro povedli za tri zadetke. Naši so nato predvsem po zaslugi razpoloženega Slobodnika vzpostavili ravnotežje in v IS.minuti zaostajali 9:8. Ribnica je vodila ves prvi polčas, toda z zadetki najizkušenejših Kojiča in Božiča so jim Izolani dostojno parirali. Prav v zadnji minuti polčasa je Gorela odgovoril na zadetek Kapularja in še drugič v polčasu izenačil izid (15:15).
Drugi polčas je bil podobna slika prvega. Ponovno izredno slab začetek naših fantov, ki so igralcem iz mesta suhe robe dovolili, da se odlepijo na 18:15. Izolanom se od takrat praktično ni več uspelo vrniti v igro. Sledila je simultanka Jamnika, Skofjeločana v vrstah Ribnice, ki je zadel štirikrat zapored. Našim igra ni stekla, kot so si želeli, poleg tega pa so slabo izvajali tudi sedemmetrovke (3/6, 50%) in v zadnjih deset minut krenili z zaostankom štirih zadetkov. Zaostanek je bil enak tudi
po 58.minutah srečanja in tekma je bila odločena.
Tako izolski ekipi ni uspelo premagati vedno neugodne Ribnice, lepa priložnost za točki pa bo že to soboto, ko v Izolo prihaja izjemno motiviran SVIŠ. Novinec v ligi si prav gotovo želi preboja proti sredini lestvice, Izolani pa bi si z zmago zagotovili precej mirnejše nadaljevanje sezone.
Lestvica:
1. Gorenje Velenje 12, 2. Cimos Koper 11, 3. Celje Pivovarna Laško 9, 4. Trimo Trebnje 8, 5. Maribor Branik 8, 6. Ribnica Riko hiše 7, 7. Istrabenz Plini Izola 4, 8. Sevnica 4, 9. Jeruzalem Ormož 3, 10. Krka 3,11. SVIŠ Pekarna Grosuplje 2,12. Krško 1
Rokometašice vabijo k sodelovanju
Izolske rokometašice pretekli teden niso imele na programu nobene ligaške tekme, bodo pa prihodnji konec tedna odigrane v domači dvorani na Kraški ulici tekme v treh kategorijah in sicer:
Sobota, 20.10.2012 ob 13h Starejše deklice (1998)
ŽRK Izola : RK Zvezda Logatec Sobota, 20.10.2012 ob 14.15 Kadetinje (1996)
ŽRK Izola : RK Zvrzda Logatec Nedelja, 21.10.2012 ob lOh Mlajše deklice B (2001)
ŽRK Izola : Antrum Sežana
V okviru akcije Dan odprtih vrat izolskih športnih društev pa je ŽRK Izola preteklo soboto, 13.10. v dvorani na Kraški ulici predstavil dejavnost minirokometa za deklice v Izoli.
Mini rokomet je projekt pod okriljem Rokometne zveze Slovenije, ki se izvaja v osnovnih šolah po celi Sloveniji. Temelji na povezanosti rokometnih klubov z osnovnimi šolami in njihovimi pedagogi s končnim ciljem doseganja večjega števila v rokometno dejavnost vključenih otrok in splošno izboljšanje
kakovosti rokometnega delovanja. Na ta način se stremi k oblikovanju in krepitvi močne igralske baze, ki omogoča ustrezno in kakovostno selekcioniranje ter usmerjanje otrok v klubski rokomet.
V Izoli je mini rokomet za deklice ob dobrem sodelovanju ŽRK Izola in vodstev vseh treh v Izoli delujočih osnovnih šol organiziran že vrsto let in ga letos vodi nekdanja aktivna rokometna vratarka in Izolanka Desi Pačarič (Izolanom poznana kot Pejovič), ki se že vrsto let ukvarja s treniranjem najmlajših rokometašic. Delo v okviru Minirokometa poteka na vsaki šoli dvakrat tedensko v šolskih telovadnicah.
Vabimo vsa dekleta 1. - 3. razreda osnovnih šol, da se nam pridružijo: Glede urnika vadbe se obrnite prosim na šolski učiteljico.
Naj izkoristimo priložnost in se na tem mestu zahvalimo osebju vseh treh osnovnih šol za dobro sodelovanju v preteklosti, še posebej ravnateljicam Lenčki Prelovšek, Maji Cetin in Simoni Angelini.
Na turnirju v soboto je sodelovalo približno 35 deklet kategorije Mini-rokomet in Starejše deklice B (letnik 99), ki so gledalcem prikazale način dela, kako skozi igro spoznavajo osnovne veščine rokometa. Seveda
pa so med seboj in proti ekipi iz Kopra odigrale tudi nekaj prijateljskih tekem.
Upamo, da bo čim več nadobudnih rokometašic uživalo v preživljanju prostega časa v telovadnicah in rokometnih dvoranah z rokometno žogo v roki tudi v bodoče.____________
Namizni tenis
Matija Novel tretji
V	soboto je v Cerknici potekal 1. Odprti turnir RS za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Najbolje se je odrezal Matija Novel. Za med štiri najboljše je 3:1 premagal Rutar Bora iz Mengša, v polfinalu pa je nato 1/3 izgubil proti drugemu nosilcu Jemec Lovru iz Škofje Loke.
Na glavni turnir in sicer med 32 najboljših se je uvrstil še Martin Kocjančič. Za uvrstitev med 16 najboljših je 1:3 izgubil proti Omerzelu iz novomeške Krke. Pri dekletih se je najbolje odrezala Lea Pavlin z uvrstitvijo med osem najboljših.V četrtfinalu je bila boljša od nje kasnejša finalistka Pia Mihevc iz Logatca, ki jo je premagala 3:1. Kirn Fink je nekoliko nepričakovano izgubila v osmini finala.Za uvrstitev med osmerico najboljših jo je premagala Eva Gojkovič iz Ptuja.
Tri medalje Arrigoniju
V	nedeljo je v Ljubljani potekal 2. Odprti turnir Alpe-Adria v letošnji tekmovalni sezoni. Na turnirju smo dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev in pokazali, kar trenutno zmoremo. Jaboljši so bili pri mlajših kadetih. Tu je Michele Vigini prepričljivo osvojil prvo mesto. Takoj za njim, na drugo mesto pa se je uvrstil Matija Novel. Pri dekletih se je v tej kategoriji Lea Pavlin uvrstila med najboljših osem.
Jakob Hodžič se je najbolje odrezal med kadeti in sicer z uvrstitvijo med najboljših osem. Matej Grmek in Martin Kocjančič pa sta se uvrstila med najboljših šestnajst.
Drugo mesto je tokrat pri mladincih dosegel Erik Pavlin, med osem najboljših pa se je v tej kategoriji uvrstil Andrej Grmek.
KAPUČINO
■ES**
Jadranje
Podeljeni državni naslovi v evropi in fireballu
Ta konec tedna se je v organizaciji ŠD Piran in v sodelovanju s Fireball Slovenija ter Jadralno zvezo Slovenije v Portorožu odvijalo odprto državno prvenstvo za razrede 29er, fireball in evropa. Vetra je bilo v Piranskem zalivu malo. V petek je zato uspelo organizatorju v zelo prijetnem tekmovalnem vzdušju izpeljati samo en plov, v soboto pa v burji med 5 in 15 vozlov še štiri, kar je bilo dovolj za veljavnost državnih naslovov. Ti na žalost niso bili podeljeni v razredu 29er, saj se je regate udeležilo zgolj pet posadk, za veljavnost državnega prvenstva pa bi jih moralo biti šest.
V razredu Evropa je prvo mesto v absolutni razvrstitvi je pripadlo italijanski jadralki Giulii Ceschiutti. Na drugo mesto se je uvrstila domačinka Kaja Gosak iz ŠD Piran, ki je tako postala državna prvakinja razreda, državni podprvak in skupno tretjeuvrščeni je njen klubski kolega Gregor Volčič, bron pa je pripadel še eni jadralki iz domačega ŠD Piran, Tanji Prosenc..
Najbolj množično je bilo odprto državno prvenstvo obiskano v razredu fireball, saj se ga je udeležilo kar 27 posadk, poleg slovenskih še švicarske in češke.
Odjadrali so štiri regate. Prav švicarska ekipa Mermod/Moser je v absolutni razvrstitvi tudi slavila, naša Jaka Kralj in Andrej Markota (BD Sidro) sta bila absoultno tretja in zlata za državno razvrstitev, podprvaka Mitja Hrvatin in Željko Planinšič (JK Burja, JK Fagar) sta bila absolutno 11., bronasta v državni razvrstitvi, absolutno pa 14. Anže Flis in Benjamin Jurič (KVA Velenje).
Kar 53 najmlajših se je na optimistih pomerilo v treh plovih Memoriala Lea Molinari. Slavil je italijanski jadralec Jacopo Gandrus, drugi je bil Klemen Semelbauer (JK Pirat) in tretja Lara Poljšak iz istega kluba.
44. Barcolana Esimitu
Včeraj se je pred Trstom odvila 44. Barcolana, ki se je je letos udeležilo 1737 jadrnic, kar je najmanj v za-
dnjih 15 letih.
Vetra je bilo malo, ne več kot pet vozlov, kar je manjšim jadrnicam preprečilo prihod v cilj in regularen zaključek regate. Samo 20 jadrnic je tako prečkalo ciljno črto, med njimi kot prva Esimit Europa 2, ki je bila tudi največja jadrnica na štartu. S približno pol ure zaostanka ji je sledila Maxi Jena krmarja Mitje Ko-smine, na tretje mesto se je uvrstila madžarska jadrnica Wild Joe.
Vasilij Žbogar na mestu Esimito-vega taktika je povedal: »Čeprav je bila zmaga prijadrana z veliko prednostjo, je bila izredno, izredno težka. Bili so trenutki, ko smo morali narediti bistvene taktične odločitve in smo jih naredili prav. Do konca nismo vedeli, če bomo prišli v cilj kot prvi, saj se je tudi Maxi Jeni v prejšnjih letih zgodilo, da je tik pred ciljem izgubila skoraj 15-minntno prednost - in zato je bilo veselje na naši jadrnici toliko večje.«
O svojih načrtih, povezanih z nadaljevanjem kariere v finnu, pa:
»Zaenkrat kaže zelo dobro kar se tiče olimpijskega jadranja oziroma jadranja v razredu finn za Rio 2016, tako s strani sponzorjev kot s strani Jadralne zveze, tako da je največja verjetnost, da bom na tem nadaljeval. Seveda bom prisoten na Esimitu na regatah po Mediteranu, drugo leto pa tudi na nekaterih izven Mediterana, če in ko mi bo to omogočalo olimpijsko jadranje. Za Americas Cup imam podpisano pogodbo, ki me veže na posadko Green Com, čeprav še ne vemo, ali bomo šli na Americas Cup ali ne - me pa ta pogodba veže, da ne morem trenutno na nobeno drugo jadrnico.«
Mitja Kosmina, krmar Maxi Jene: »To je bila zelo zahtevna Barcolana, vremenske razmere so bile resnično težke, od posadke so zahtevale maksimalno koncentracijo. Mislim, da smo odpeljali pravo dirko z vrhunskim startom, naredili smo, kar se je v teh vremenskih razmerah dalo narediti, upali smo na kakšno presenečenje predvsem v drugi stranici, ko je Esimit v določenem trenutku padel v brezvetrje, mi pa smo se približevali s petimi vozli, vendar - ko je veter prišel v zaliv, seje tudi on s svojim visokim,
prečudovitim jamborjem, odpeljal, mi pa smo se morali skoncentrirati na branjenje drugega mesta. Tako da na koncu smo bili zadovoljni z drugim mestom.«____________________
Kegljanje
Izolani poraženi
V	LB ligi izolanom ne gre naj bolje.
V	3. in 4. krogu so bili dvakrat poraženi. V Novi Gorici sojih domačini v drugem delu tekme povsem porušili od izolanov se je rezultatsko upiral le Širca s 584 keglji.
Gorica : Izola 3431 : 3193 oziroma 6:2.
Posamezni rezultati 3. kroga:
3431: 3193 6 : 2 Kravos 554 : 530 Gorjup 1 : 0 Lapajne 564 : 584 Širca 0 :1 Prosen 527 : 542 Kumar 0 :1 Pintarič 628 : 527 Mars 1: 0 Bratina 583 : 520 Vovk/Pahor 1 : 0 Leban 575 : 490 Kneževič/Pavlovič 1: 0
V	4. krogu je v Izoli gostovala lanski prvoligaš ekipa Radenske, in domače porazila 3546:3365 oziroma 7:1. Pri domačih razen Kumarja s 584 p. keglji ni bilo razpoloženega igralca. Pri odličnih gostih pa sta izstopala Steržaj H. s 626 in Kuzma s 610 p. keglji.
Posamezni rezultati 4. kroga
3365:3546 1 : 7 Gorjup 567 : 610 Kuzma 0 : 1 Kumar 584 : 593 Kovačič 0 : 1 Kneževič 561: 595 Emeršič 0 :1 Košpenda 567 : 552 Marinič 1: 0 Mars 561 : 570 Borovič 0 : 1 Širca 525 : 626 Steržaj H. 0 :1
Izolska druga moška, ki nastopa v primorsko notranjski ligi je nastopi-
la v Novi Gorici in bila poražena s 3384 : 3133 oziroma 6:2. Pri domačinih je izstopal Radočaj s 607 p. keglji.
Posamezni rezultati 3.krog:
3384:3133 6:2
Miškovič 568 : 539_Pavlovič 1 : 0 Radočaj 607 : 518 Štrasner 1: 0 Ivanovič 565 :439 Potokar 1 : 0 Kravos T. 539 : 551 Cvejanov 0 :1 Marinič 554 :475 Kocjančič 1: 0 Merkelj 551: 537 Marinac 1: 0 Izolanke pa ne
Izolska dekleta so začela svoje ligaške nastope bolj uspešno. Na gostovanju na zahtevnem kegljišču v Medvodah so z dobro ekipno igro slavile s 2987:2965 oziroma 5:3. Posamezni rezultati 2.krog:
2965 : 29873 :5
Kozomernik476 : 488 Černelič Mlač 0 : 1
Šobat 554 : 529 Stegovec 1: 0 Žerovnik 453 : 486 Mlač 0 : 1 Janjič 481: 522 Gregorič 0 :1 Kršinar 521 :475 Mihelič 1: 0 Košenina 491 :487 Zotič 1 : 0
V	drugem krogu je prišla v Izolo druga ekipa Trebenj, tudi tokrat je odločala dobra igra domače ekipe, ki je pokrila slab nastop Mlačeve in njene zamenjave Beganovičeve. Rezultat 3109 : 3029 oziroma 6:2. Posamezni rezultati 3.krog:
3109 : 3029 6 : 2 Stegovec 541: 531 Kastelic 1 : 0 Stankovič 525 : 494 Mulh 1 : 0 Gregorič 544 : 523 Škafar 1 : 0 Mlač/Began. 463:429 Godnjavec 1:0 Mihelič 506 : 538 Flisar 0 : 1 Zotič 524:514 Oven 0 :1
V	naslednjem krogu zaradi repre-
zentančnih obveznosti med tednom gostijo ekipo Rudarja iz Trbovelj, dekleta pa odhajajo v goste Slavij! Štojs v Ljublano.	gg
center
za vse, ki ljubimo življenje
"Joga je univerzalen ključ, ki odpira vse
ključavnice."	ISwami Satcitanandal
Vabljeni na tečaje Hatha Joge pod
strokovnim vodenjem Mirana N\o\ka^^-----------1
in Barbare Grzetič:	r----
•	Osnovni nivo (za začetnike) \o°po«%H
•	Srednji nivo	—' '
Informacije: 041/662-463 (Barbara) ali bcenter@siol.net Nova spletna stran: www.bcenter.si
B-center • Obrtna ulica 11 • IZOLA
SMEROKAZI
Četrtek 18. oktober 2012
Kulturni dom Izola (mala dvorana) - ob 19.00
JAPONSKA,eksotična, zapletena, skrivnostna
Vabimo vas na potopisno predavanje o deželi vzhajajočega sonca. Deželo na robu planeta nam bo predstavila Mateja Mažgan. Vstopnine ni!
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00
Oživljanje istrske kulturne dediščine
O pomenu ohranjanja in oživljanja istrske arhitekturne dediščine bo spregovorila Eda Benčič Mohar iz piranske enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine, ki bo poleg kratkega dokumentarnega filma o suhogradnji ter istoimenskega priročnika, predstavila še publikacijia __________________Revitas.Vstop je prost.____________
Sobota 20.. oktober 2012
Kulturni dom Izola (mala dvorana) - ob 17.00
Goska ploska
Pripovedovanje: Špela Pahor m ljudske zgodbe za otroke. _______________Vstopnine ni!____________
Ponedeljek 22.oktober 2012
Sončna dvorana Izola - ob 17.00 uri
Otvoritev razstave del
Slikarskega in foto ex tempora, ki je potekal ob Tednu starejših občanov.
Sreda 24. oktober 2012
Manziolijeva palača - ob 18.00 Predstavitev zbirke poezij Oscarja Venturinija z naslovom
Canto la mia žita'
Zbirko bo predstavila prof. Livia de Savorgnani Zanmarchi. Igralec Lu-ciano Volpi bo prebral nekaj poezij iz zbirke. Vmesni glasbeni odmori s strani Bruna in Fiorella Jurcev.
Četrtek 25.oktober 2012
Hotel Delfin - ob 19.30
večerni klepet z
“Zanimivimi Izolani” „ H„,du D=m„
katerega gost bo Branko Simonovič, že 20 let direktor Hotela Delfin. Slovenski upokojenci imajo ta hotel, ki prav letos praznuje 30. rojstni dan, zelo radi. Tudi zaradi direktorja, ki ima z gosti pristen stik in v turizmu dela že vse življenje.
Pogovoru bo sledil nastop MoPZ Jagodje-Dobrava, Izola, pod vodstvom Mirjane Bonin.
__________Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič._
Petek 26. oktober 2012
Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6 (pri cerkvi Sv.Mavra).
DANILO JEREB
Razstava bo na ogled do 21 oktobra 2012 (petek I6.00-1S.00, sobota 10.00-12.00, nedelja 16.00-1S.00)
V ponedeljek, 22.oktobra ob 17. uri vas vabimo na Otvoritev razstave del Slikarskega in foto ex tempora, ki je potekal ob Tednu starejših občanov.
Manziolijeva palača
razstava
Enzo Hrovatin
Ne samo glasba...tudi barve
Razstava bo na ogled do 12. novembra 2012.
cao
INSUIA
GALERIJA • O Ali > RIA
et
MASAVUKINAGASE
JAPONSKI KIPAR V ISTRI
Razstava bo na ogled do 23. oktobra 2012.
Galerija Al^a / Kristanov trg 1
razstava slik
Slovensko -japonski valovi
KEIK0 MIVAZAKI VAHČIČ
Galerija Salsaverde Gramscijevtrgiizoia
razstava
"ODKRIVANJE”
Darij Gregorič - Darjo
Hotel Krka Strunjan
razstava slik
Paride Di Stefano
Kulturni dom Izola - ob 20.00
DAN D - Projekt "Tiho”.
Projekt »Tiho« se od »izštekanega« razlikuje v zelo pomembni »sestavini«: inštrumentih. Zasedba se je namreč odločila za konkretno spremembo in namesto manj varnega okolja že ustaljenih akustičnih, posega po nekonvencionalnih, za današnji čas precej eksotičnih in »odštekanih« glasbilih. Izvedbe že znanih pesmi so postale tako pristne, nezlagane in neposredne, da jih boste poslušalci lahko spoznavali čisto od blizu v njihovi najbolj »slečeni« formi.
Vstopnina: 15 EUR v preprodaji, 20 EUR na dan koncerta. Število sedežev je omejeno! Rezervacija in predprodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Tel: 05 641 84 39
Manziolijeva palača - ob 19.00
Delavnica izolske zgodovine
Nadaljujemo s srečanji z zgodovino: večeroo organiziran ob 800.obletnici prve javne šole v Izoli.
Spet se bo zgodil čudež
obveščamo vas še, da bomo 200. v Izoli ponovno obudili praznovanje Izolskega čudeža, in sicer po programu;
450. Praznik Izolskega čudeža
21.10.2012, 09:00, Carinski pomol
Mednarodna veslaška regata starodobnih plovil, predstavitev društev občine Izola, predstavili se bodo tudi: Rosa Clementina, KD Go-lidarce Čentur, skupina »Al tempo de Tartini« Piran, ob 16.00 srečanje harmonikarjev v gostilni Istra.
Mestna knjižnica Izola
•	Razstavljajo v mesecu oktobru: razstavlja društvo ANIMOV in razstava trgank ter druge ročno narejene uporabne in okrasne izdelke, varo-
•	četrtek, 18. oktober ob 19:00: Oživljanje istrske kulturne dediščine -Suhogradnja in obnova tradicionalnega istrskega naselja in hiše Suho-gradnja je ljudska ustvarjalnost, arhitektura brez arhitekta, ki se je razvila skozi dolgo zgodovino človeštva, od prazgodovine do danes. Kamniti suhi zid svojo moč in trajnost črpa iz spretnosti polaganja kamnov, tako da je vsak od njih varno učvrščen na svoje mesto. Vsak, ki se poda na potepanje po Istri lahko opazi, kako je pokrajina prepletena s kamnitimi ograjami, kažetami in kažuni, suhogradnja pa je prisotna tudi v naseljih na dvoriščih in vrtnih zidovih, podpornih škarpah, tlakih, kmetijskih stavbah ipd. O pomenu ohranjanja in oživljanja istrske arhitekturne dediščine bo spregovorila Eda Benčič Mohar iz piranske enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine, ki bo poleg kratkega dokumentarnega filma o suhogradnji ter istoimenskega priročnika, predstavila še publikaciji, ki sta izšli v okviru projekta Revitas.
•	četrtek, 25. oktober ob 19:30: večerni klepet z “Zanimivimi Izolani” v
Hotelu Delfin katerega gost bo Branko Simonovič, že 20 let direktor Hotela Delfin. Slovenski upokojenci imajo ta hotel, ki prav letos praznuje 30. rojstni dan, zelo radi. Tudi zaradi direktorja, ki ima z gosti pristen stik in v turizmu dela že vse življenje. Pogovoru bo sledil nastop MoPZ Jagodje-Dobrava, Izola, pod vodstvom Mirjane Bonin. Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič.novinarka Radia Koper-Capodistria.
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Učenje v središču je brezplačno, info. tel.št.:
(O5)6631-282.BORZA ZNANJA IZOLA info.tel.št.: 05 6631 282 ali www.borzaznanja.si
Četrtek, 18, oktober 2012, št. 979
---------------------------------------------------------------- Filmska stran
Malokateri festival šteje 40 let
Toliko let je namreč minilo od prvega Srečanja najmlajših filmskih ustvarjalcev, na katerem so pomembno vlogo odigrali mladi izolski filmarji krožka Zarja, pod mentorstvom Konija Steinbacherja. In obletnice so priložnost za srečanje in spomine.
Do prvega spogledovanja Izole in filma pa ni prišlo pred štiridesetimi leti, ob organizaciji prvega Srečaja najmlajših filmskih ustvarjalcev, ali ob odprtju Kinodvorane istega leta, temveč še nekaj let prej, leta 1966, ko so v Osnovni šoli Vojke Šmuc ustanovili filmski krožek Zarja.
V naslednjih osmih letih se je pod vodstvom mentorja Konija Steinbacherja v Izoli krožek Zarja spremenil v pravi filmski studio za animirane filme.
Posneli so kar 25 animiranih in igranih filmov, mnogi od katerih pa so žal izgubljeni. Vseeno pa je enajst filmov, ki so jih predvajali v petek, na prireditvi, ki jo je vodila novinarka Neva Zajc, dokaz, da je bila takratna produkcija na izjemno visokem nivoju. Kljub temu pa je med vsemi ustvarjalci še posebej izstopal Boris Benčič, kateremu je tudi naslovljena nagrada za najboljši animirani film na letošnjem srečanju.
M/iAimM 11
Prvi Benčič Niku Potočniku
Takrat mladi izolski filmski ustvarjalci so v letih 1966 do leta 1972 zmagali na številnih natečajih in tekmovanjih, dobili pa so tudi bronasto kolajno na Unescovem natečaju v Milanu, za kar so si od takratnega izolskega "župana" prislužili filmsko kamero.
A bili so drugačni časi. Časi, ko mladina, tudi tista naj mlajša, ni pričakovala velikih uslug in že zapakiranega darila, temveč so si večino doseženega prigarali sami. Tako so naprimer v kletnih prostorih Osnovne šole Vojke Smuč pripravili pravo kinodvorano, z zaslužki na filmskih predstavah pa so pokrivali stroške za snemanje filmov.
Povejmo še, da je prvega "Borisa Benčiča" letos dobil Niko Potočnik za duhoviti animirani film Pes in mačka.	am
Tamariske niso več presenečenje
V četrtek, 11. oktobra so v Sončni dvorani v Izoli odprli razstavo del slikarja Danila Jereba, v kulturnem programu pa se je predstavila Vokalna skupina Tamariska, ki jo vodi Andreja Štucin Cergol. Ob tokratnem nastopu jih je s harmonijami črnobelih tipk spremljal Iztok Cergol.
Vokalno skupino TAMARISKA sestavljajo pretežno učiteljice iz osnovne šole v Livadah. Leto dni nazaj so ustanovile svojo vokalno pevsko skupino, v kateri - pod vodstvom Andreje Štucin Cergol - poje 12 pevk.
Na vajah se srečujejo enkrat tedensko. Učiteljice se družijo predvsem v želji po sprostitvi in petju. Kljub temu da ne gojijo ambicij po visokih dosežkih, se s svojim repertoarjem rade predstavijo tudi širšemu občinstvu.
In zakaj ravno Tamariska? Zato, ker je to značilna mediteranska rastlina, ki je izredno prilagodljiva in trpežna, krasijo pa jo nežni cvetovi pastelnih barv. Opisane značilnosti so prednost vsakega dobrega pedagoga.
Kantavtorski gran finale
Četrtkovi kantavtorski večeri Pr'spini bodo drevi doživeli svoj letošnji zaokrožek. Organizatorji, Društvo Izolani in aktivisti Ljubljanske ulice bodo namreč pripravili nekakšno zaključno srečanje vseh nastopajočih oziroma tistih, ki radi pridejo tam naokoli.
Letos, ob prvi izvedbi kantavtorskih večerov, poimenovanih " četrtkovi večeri domačih izklopov in izvršb" je nastopilo šest izolskih kanatavtorjev in vsi ti se bodo predstavili še enkrat na posebnem zaključnem večeru, kjer ne bo nobenih nagrad niti priznanj ampak zgolj upanje, da bodo prisotni imeli lep jesenski večer in da bodo organizatorji s prostovoljnimi prispevki morda zbrali za plačilo vsaj enega ponovnega priklopa vode in elektrike.
Na Largo Pr'špini bodo prišli: Dejan Semolič, Željko Jugovič -Žeži, Enzo Hrovatin, Stevo Pahek - Nani, ter "izven konkurence" še Elvis Šahbaz, Vlado Jeremič in Mef. Če bo pravočasno končala drugi nastop pa pride tudi Marjetka Popovski.
Seveda pa dogajanja Pr'špini s tem še ni konec, saj se že decembra obeta tradicionalna “zmrzal", ki bo tudi tokrat trajala od 27. do 30. decembra in bo v teh dneh, od 18.00 do 22.00 ure ponudila zabavo in obilo dobrot za najmlaj še pa tudi priložnost za prednovoletno zabavo za njihove starše.
Delaven teden starejših občanov
Nadaljujejo se prireditve ob sicer živahnem Tednu starejših občanov, ki ga letos pripravljajo številne organizacije, ki tako ali drugače sodelujejo z občani tretje generacije. Danes bo gotovo najbolj živo v Domu upokojencev, kjer so pripravili dan odprtih vrat, že zjutraj pa se je začel pohod po izolskem zaledju. Prireditve se bodo končale v soboto na Manziolijevem trgu.
Še jutri pa se lahko navsezgodaj (ob 7.30) razgibate na plaži pri svetilniku. Letom primerne razgibalne vaje vodi Maja Lorbek.
V hotelu Delfin pa so se na svoj način razgibavali ljubitelji kart, saj so pripravili kar dva odprta turnirja in sicer prvega v taroku (fotografija), drugega pa v tradicionalni briškoli. Na oba so povabili tudi mlajše Izdane, seveda v želji, da bi bila konkurenca na čim višji ravni.

■>
NOVA PODOBA ODJEMNEGA MESTA ZA POŠTO HUOVO ASPETTO DEL PUNTO Dl RACCOLTA DIETRO LA POSTA

Odziv občanov na pravilno ločevanje odpadkov je vsako leto večji. Količine koristnih odpadkov, ki se zberejo v ekoloških otokih in na zbirnem centru niso zanemarljive. Glede na to, da se problematike pravilnega ravnanja z odpadki zaveda vedno več občanov, pričakujemo, da se bodo količine ločeno zbranih odpadkov še povečale. Največji uspeh pa je gotovo to, da občani zdaj drugače gledamo na odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, in jih takoj po nastanku ali izvoru odložimo v zabojnike, namenjene za ločeno zbiranje odpadkov.
Tako smo občanom, ki odlagajo odpadke na odjemno mesto za pošto, dali dodatno možnost pravilnega in varnega ločevanja odpadkov, saj smo 5m3 zabojnik za mešane komunalne odpadke zamenjali s 1.100-litrskimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov in z zabojniki za ostale odpadke.
Kljub večkratnem opozarjanju se še vedno dogajajo primeri, ko določene osebe ne upoštevajo organiziranega sistema ločenega zbiranja odpadkov, saj so se pred kratkim poleg mešanih komunalnih odpadkov, ki so sodili v 5m3 zabojnik, ki je bil lociran za pošto, v njem kopičili tudi odpadki, ki ne sodijo vanj, kot so vzmetnice, les, pnevmatike in velike količine gradbenega materiala. Tako ravnanje povzroča dodatne stroške izvajalcu obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, poleg tega pa se prekomerno obremenjuje okolje, v katerem živimo.
Za nadzor nad pravilnim odlaganjem odpadkov v zabojnike smo v mesecu septembru še dodatno okrepili kader na področju zbiranja in odlaganja odpadkov, kateri bo imel ključno nalogo terenskega nadzora nad pravilnim ravnanjem z odpadki. Glede na to, da se zavedamo, da je spreminjanje zakoreninjenih navad posameznikov zelo zahtevno, je osnovni namen nadzora predvsem osveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki. V kolikor se bodo nepravilna ravnanja z odpadki ponavljala, bomo zadevo predali občinskemu inšpektoratu.
Ohranimo našo občino čisto danes
Di anno in anno i cittadini sono sempre piti attenti alta corretta differenziazione dei rifiuti. Le guantita detle frazioni riciclabili raccolte nelle isole ecologiche e presso H centro dl raccolta sono tutfaitro che insignificanti. Essendo sempre piu numerosi i cittadini sensibili alla problematica della corretta gestione dei rifiuti, c’e da aspettarsi che le guantita raccolte delle singole frazioni di rifiuti continuino ad aumentare. Indubbiamente pero 1’aspetto piu importante e il maggior successo e rappresentato dal fatto che i cittadini hanno assunto un atteggiamento diverso: i rifiuti domestici vengono infatti separati gia alla fonte ovvero immediatamente dopo essere stati prodotti, e conferiti direttamente nei contenitori destinati alla raccolta differenziata.
In guesto senso ai cittadini che si servono del punto di raccolta allestito dietro la Posta e stata offerta un'ultenore possibilita per poter separare i rifiuti in modo corretto e sicuro: abbiamo infatti sostituito il contenitore di 5 m3. destinato al conferimento di rifiuti misti urbani, con dei contenitori di 1.100 litri adibiti alle singole frazioni di rifiuti e con dei contenitori per i rifiuti non riciclabili.
Nonostante i ripetuti ammonimenti, succede ancora che certi individui non rispettino il vigente sistema di raccolta differenziata dei rifiuti. Fino a poco fa, infatti, nel contenitore di 5 m3 ubicato dietro la Posta e destinato ai rifiuti misti urbani, venivano conferite anche altre tipologie di rifiuti (materassi, legno, pneumatici, grandi guantita di scarti edili). Tali comportamenti producono spese addizionali alTazienda esercente il servizio pubblico obbligatorio di trattamento dei rifiuti urbani, oltre ad inguinare eccessivamente Tambiente in cui viviamo.
Nel mese di settembre e stalo pertanto aumentato il numero dei dipendenti addetti al controllo della raccolta e del conferimento dei rifiuti. II compito pnncipale degli addetti šara innanzi tutto guello di effettuare sopralluoghi per controllare che i rifiuti vengano trattati in modo corretto. Siamo coscienti che cambiare le abitudini inveterate e un ardua impresa; ecco perche Ibbiettivo fondamentale dei controlli consistera soprattutto nel sensibihzzare la popolazione sul corretto trattamento e conferimento dei rifiuti. Se pero eventi di trattamento improprio dei rifuti dovessero npetersi, i časi saranno demandati ai servizi ispettivi comunali.
Manteniamo oggi il nostro comune pulita
%
za boljši jutri. komunata per un doumni migliore.
izda - isola
J
Četrtek, 18. oktober 2012, št. 979
------------------------------------------------------------------ Kultura
V nedeljo se bo zgodil čudež
Na včerajšnji novinarski konferenci so župan, mag. Igor Kolenc, predsednik ŠKD Istra brez meja, Egidio Krajcar, predsednik Veslaškega kluba Izola, Branko Pišlar in direktor CKŠP, Andrej Bertok predstavili nedeljske dogodke v počastitev izolskega čudeža.
Izolani so praznik izolskega čudeža kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga krajevne oblasti ukinile.
Legenda pripoveduje, da so se meščani v strahu pred genovskim ladjevjem leta 23. oktobra 1380, zatekli k molitvi v cerkev. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici, a ta jih je odpeljala daleč na odprto morje. Vrnila se je na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani razglasili 23. oktober za izolski praznik, za občinski grb pa izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu.
Lani je bilo praznovanje izolskega čudeža po 183 letih ponovno obujeno, letos pa obeležujemo okrogli 450. praznik izolskega čudeža.
»Veseli me, da bo tudi letošnji program povezan z morjem in osredotočen na veslanje ter da na ta način ohranjamo in nadgrajujemo zanimiv dogodek izolske zgodovine,« je povedal župan Kolenc. Pomen dogodka je poudaril tudi Andrej Bertok, novi direktor Centra za kulturo, šport in prireditve, Egidio Krajcar pa je predstavil program letošnjega dogodka.
Zgodilo se bo v nedeljo, z začetkom ob 10.00 uri na carinskem pomolu. »Na mednarodni veslaški regati pričakujemo okrog 160 veslačev oziroma 40 več kot lani.
Nagrajeni naši “ta mladi”
Z odprtjem osrednjih razstav in s podelitvijo priznanj se je v torek uradno začel prvi mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, poimenovan Srečanja 2012, ki ga na pobudo Klavdija Tutte organizira Likovno društvo Kranj. V okviru festivala si bo mogoče na 14 prizoriščih v Kranju ogledati dela številnih slovenskih in tujih likovnih umetnikov. Med 70 sodelujočimi umetniki je bilo tudi nekaj izolskih, od Roka Zelenka in Mire Ličen Krm-potič, do Ljuba Radovca in nekaterih mlajših akademskih slikarjev. Med slednjimi je Paride Di Stefano prejel Priznanje za kvaliteto likovnih del, Katja Smerdu (oba galerija Apeiron iz Ljubljanske ulice) pa je prejela priznanje za kvaliteto likovnih del za obetavnega mladega avtorja do 35 let.
Ob mesecu požarne varnosti
vas vabimo na dogodek
PREPREČIMO KOT GASIMO
ki bo v soboto, 20. oktobra 2012 ob 9.00 uri na Manziolijevem trgu.
Dogajanje bo potekalo
od 9. do 13. ure.
Prostovoljno gasilsko društvo Izola
v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Staro mesto
Regata bo potekala v starih veslaških čolnih in batanah od Svetilnika do carinskega pomola, v primeru močne burje pa od Simonovega zaliva do carinskega pomola.
Letošnja novost je tekmovanje ba-tan na jadra in obalno veslanje, ki po mnenju Branka Pišlarja postaja vse bolj atraktivno in priljubljeno. »Gre za veslanje ob morski obali z valovi, na katere morajo biti veslači pripravljeni,« je o obalnem veslanju povedal Pišlar in dodal da gre za
adrenalinski šport, katerega obvezni sestavni del veslaške opreme je rešilni jopič. »Obalno veslanje bo tako postalo sestavni del programa vsakoletnega dogodka izolskega čudeža, leta 2015 ali 2016 pa načrtujemo, da bi prevzeli organizacijo svetovnega prvenstva v tej disciplini,« še zaključuje Pišlar.
Poleg regate bodo nedeljski dogodek popestrile tudi stojnice s ponudbo lokalnih društev in vinarjev, v starinskih razkošnih oblekah se bodo v starodobnih avtomobilih pripeljali člani društva Rosa clementina, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi beneške noše. Na carinskem pomolu bodo tudi Golidarce, žene oblečene po starem. Popoldansko dogajanje bo v gostilni Istra, kjer bo ob 13.30 podelitev medalj zmagovalcem regate, po 16.00 uri pa vseslovensko tekmovanje harmonikarjev za pokal Istre. SZJ -Občina Izola
Zapisi iz Kajuhove
Aleksandra Krejči Bole
Na drugi strani Bazoviške zagledam dva možakarja, ki se počasi premikata. Mlajši pomaga ohranjati ravnotežje starejšemu možakarju. Oba sta pijana. Komaj hodita. Zanaša ju. Potem starejši sede na obcestni zid in pove nekaj nerazločnega drugemu.
Jaz grem svojo pot. Začnem premišljevati o alkoholu in o njegovih vernih sledilcih. Alkoholizem, bolezen, ki jo kar naprej srečujemo v našem vsakdanjem življenju. Ni dogodka, bolj ali manj pomembnega, na katerem se ne pije in streže alkohol. Od rojstva otroka, njegovega krsta, birme, rojs-tno-dnevnih zabav, uspešno končane mature, diplome, promocije v službi, poroke, ločitve do pogreba se vztrajno pije in nazdravlja. Pije se, ko je razlog za to in ko ni razloga za to. Pije se, ko si vesel, srečen, uspešen. Pije se, ko si žalosten, nesrečen in neuspešen. Pijejo mladi, stari, ženske in celo otroci. Nedavna raziskava je pokazala, da ima več kot 10 % slovenskih otrok prvo izkušnjo z alkoholom že pred vstopom v osnovno šolo.
Vemo, da ni nič narobe, če popiješ kozarec ali dva. Celo zdravniki svetujejo kozarec črnega na dan. Narobe je, če popiješ pet, šest in več kozarcev dnevno, ker te to vodi v odvisnost od alkohola, te omamne tekočine, ki ti obljublja srečne in brezbrižne trenutke, beg od krute stvarnosti, v kateri igraš svojo vlogo, s katero nisi zadovoljen in se ne znaš soočiti z njo. Če ne moreš preživeti dneva brez alkohola, postaneš alkoholik, negativno zaznamovana oseba v naši družbi, kljub promociji alkohola na skoraj »vsaki pasji zabavi«.
Takrat se začne za družino alkoholika trnova pot, zlasti za nedolžne otroke, /časih pride do takšnih stisk in duševnih bolečin, ki lahko pripeljejo^ celo lo samomora. Življenje v alkoholni družini najbolj prizadene otroke. Že od nroških let naprej doživljajo stiske in bolečine znotraj svoje družine. Iz Ineva v dan se soočajo z nezdravimi družinskimi odnosi, s psihično ali fi-lično zlorabo, kreganjem, grajanjem, obtoževanjem, nespoštovanjem moža io žene in žene do moža. Gledajo trpljenje svojih najdražjih. Že tako mladi n neizkušeni se morajo opredeljevati koga imajo raje, se postaviti za mati di očeta. Pogosto gledajo fizično nasilje in trpinčenje (po navadi) matere, ijeno prizadetost in negotovost kaj narediti, da bi zaščitila lastne otroke od igresivnega, vinjenega moža. Kako najti izhod iz težkih razmer, v katerih le družina nahaja?
Trezni ljudje si take izkušnje težko predstavljajo. Še dobro, da so v naši po-lalpski deželici tudi takšne zdrave in ljubeče družine in skupnosti. Ampak :di se mi, da se število družin, kjer vlada alkohol iz dneva v dan povečuje. Ukoholizem in druge vrste odvisnosti so se v naši družbi razmahnile, se mhotijo - saj imajo plodna tla, zlasti v sedanjih časih, ko ljudje ostajajo irez dela in osnovnih sredstev za normalno življenje, osamljeni, razočarali, zaprti vase. Ne vidijo prihodnosti, nimajo nobene pozitivne vizije, kljub vztrajnemu pridiganju nekaterih vodilnih politikov, da bo še vse dobro. Zato le nekateri raje prepuščajo alkoholni omami in počasi, ampak zanesljivo iropadajo, hirajo, uničujejo sebe in svoje najbližje.
Drugič, ko boste v kakšni družbi kjer se preveč pije, odklonite ponujeni Irugi ali tretji kozarec in prosite za vodo. Voda je vir življenja, ne alkohol. Takih, ki pijejo vodo, je veliko. Ne boste izjema. V situaciji, v kateri smo, rotrebujemo trezno glavo, pozitiven pristop do reševanja naših problemov, ikupno moč in enotnost. Še zmeraj se je po vsaki krizi življenje obrnilo na mljše. Zakaj bi bilo sedaj drugače?
(olumna je novinarska zvrst u kateri avtor izraža svoj pogled na dogajanja in j udi v skupnosti. Njegova stališča niso obvezno tudi stališča uredništva.
Srečanje generacij
RIFIUTI DOMESTICI PERICOLOSI
19 E 20 OTTOBRE 2012
Gentili cittadine e cittadini!
Vi ricordiamo che l’19 e il 20 ottobre 2012 šara organizzata a Isola la raccolta dei rifiuti domestici pericolosi per mezzo dell’apposito raccoglitore circolante.
ŠPORTAJTEZNAMI!
DNEVI ODPRTIH VRAT IZOLSKEGA ŠPORTA Program od 18. do 24.oktobra 2012
Izkoristite brezplačne športne dejavnosti in spoznajte izolski šport! Četrtek,18.10.2012
-	BALINARSKI KLUB KORTE -17.30-19.00
alinarsko igrišče Korte: Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja, pogovor s športniki, vpis novih članov
-	ŠD ADRENALINA -18.55
FITPLUS CENTER, PREMRLOVA 1: Splošna telovadba-zdrava hrbtenica
-	KLUB BORILNIH VEŠČIN KIT - 18.00-20.00
PROSTORI DRUŠTVA, Gregorčičeva ulica 21 (stara italijanska šola): Predstavitev osnov borilnih veščin-kickboxinga, tehnike ročnih in nožnih udarcev ter tehnike segrevanja in raztegovanja - za občane vseh starosti, vpisovanje novih članov
Petek, 19.10.2012
-	ŠD ADRENALINA -17.00
FITPLUS CENTER, PREMRLOVA 1: Nordijska hoja-predstavitev
MEDICINAH E COSMETICI SCADU-Tl, OHO COMMESTIBILE USATO, APPARECCHIE MEZZI PER LULUMI-NAZIONE, ARTIFICIALI IN DISUSO, VARI PRODOTTI CHIMICI, COLORI, VERNICI, SPRAV, SOLVENTI EALTRI RIFIUTI PERICOLOSI,
vi invitiamo a depositare i rifiuti pericolosi accumulati nelle vostre čase nell' apposito veicolo, nei seguenti punti di raccolta:
venerdi, 19 ottobre 2012
dalle ore 12.00 alle ore 14.00:
Šared parcheggio sopra „Lina" dalle ore 14.00 alle ore 16.00:
Malija, stazione d’ autobus
dalle ore 16.00 alle ore 19.00:
Korte presso la časa cooperativa
sabato, 20 ottobre 2012
dalle ore 8.00 alle ore 10.00:
Piazza Grande presso la trattoria Ribič
dalle ore 10.00 alle ore 12.00:
Via Velušček, Via dei Partigiani
dalle ore 12.00 alle ore 14.00:
Via Brigate Proletarie, Jagodje
dalle ore 14.00 alle ore 17.00:
Via Rivoluzine d Ottobre, parcheggio davanti al palazzo n. 27/a e n. 27/b
Per ulteriori informazioni sulINniziativa chiamare i numeri 05/66 34 950 o 05/66 34 936.
Invitiamo tutti i cittadini a prendere parte alllniziativa in puesto modo šara eliminata gualche discarica abusiva ed eviteremo che i rifiuti si accumulino nelle nostre čase. Ouesto šara il nostro contributo ad un ambiente piu pulito e piu ordinato.	g
Manteniamo oggi il nostro comune pulito I
per im domani migliore. kam^la
izda - isoia
Sobota, 20.10.2012
-	JADRALNI KLUB OLIMPIC - 11.00- 14.00
PROSTORI IKLUBA, VOLARIČEVA 9: Predstavitev jadranja in delovanja kluba, vpis novih članov
Nedelja, 21.10.2012
-	JADRALNI KLUB BURJA - 10.00
PROSTORI KLUBA (Marina): Predstavitev razredov jadrnic (optimist, laser, finn in 470). Klubski jadralci na čelu z Vasilijem Žbogarjem, Mitjo Miku-liniom in Juretom Žbogarjem, bodo predstavili klub in delovanje v njem, vpis novih članov
Ponedeljek, 22.10.2012
-	NTK ARRIGONI -17.15-18.15
TELOVADNICA ARRIGONI: Preizkus znanja in demonstracije igre namizni tenis, vpis novih članov
-	ŠD ADRENALINA -17.50
FITPLUS CENTER, PREMRLOVA 1: Vadba in masaža z veliko žogo
Sreda, 24.10.2012
-	ŽENSKI ROKOMETNI KLUB IZOLA - 14.30-17.00
ŠPORTNA DVORANA, KRAŠKA: Predstavitev rokometa, ogled treninga, vpis novih članov.
VESLAŠKI KLUB ARGO
VK ARGO Dantejeva 20 (v Marini Izola)
med tednom - 8.00 - 10.30 (čas rednih treningov) in 10.30 - 11.30 (po treningu) : DVORIŠČE, IGRIŠČE, VESLARNA, TELOVADNICA, Ogled treningov, pogovor s športniki (udeleženci svetovnih in evropskih prvenstev, mladi veslači, trenerji,...), vpis novih članov
16.00-18.30: Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, predstavitev treninga moči in vzdržljivosti, vpis novih članov Ogled treningov, pogovor s športniki (udeleženci svetovnih in evropskih prvenstev, mladi veslači, trenerji,...), vpis novih članov
Z »Drobtinicami« do 300 obrokov.
Rdeči križ Izola je letos že tretjič zapored sodeloval v mednarodni kampanji, ob Svetovnem dnevu hrane (16. oktober), »Drobtinica«, ki je potekala v soboto, 13.10.2012. Akcijo smo zaključili zelo uspešno, saj smo zbrali 789 EUR prostovoljnih prispevkov. Vsa zbrana sredstva pa bodo namenjena za malice oz tople obroke otrokom iz socialno ogroženih družin. Vsem, ki ste prispevali k dobrodelni akciji se vam iz srca zahvaljujemo.	Rdeči križ Izola
Martinovanje za člane Društva invalidov Izola
Člane Dl Izola obveščamo, da smo pričeli z vpisovanjem za martinovanj. Martinovali bomo z Dl Zagorje ob Savi na kmečkem turizmu na Krasu dne 07. 11.2012.	Predsednik Dl Franc Poropat
DU Jagodje - Dobrava
Na martinovanje v Belo Krajino
V Belo Krajino se bomo odpravili na Martinovanje, 10. novembra. Najprej si bomo ogledali Belokranjski muzej, nato Šlovenski muzej gasilstva in staro Metliko. V Rosalnicah bomo obiskali tri cerkvice, poznane kot romarska pot, v Cvibelju obiskali spomenik padlim v NOB, saj je tukaj življenje pustilo veliko Primorcev. V Šentvidu pri Stični pa bomo ob izbrani hrani in glasbi v živo okusili pravi krst mošta. Cena izleta je 45 e ur.	DU Jagodje - Dobrava
Predzadnja
KRIMINALIJE
Zbežala je
Občan je sporočil, da je našel svojo pogrešano barko.
Vlom v avtomobil
Nekdo je vlomil v parkiran osebni avto. Iz njega je ukradel tehnične predmete in oblačila. Policisti so opravili ogled, sledi kazenska ovadba.
Kdor čaka... dočaka
Pijan občan je kršil javni red in mir in je nadlegoval sosede. S kršitvijo ni hotel prenehati. Odrejeno mu je bilo pridržanje in izdan plačilni nalog.
Ostal je brez golfa
Občan je naznanil, da so sinu v Srbiji ukradli osebni avto Golf.
Našli so ga
Policisti so prijeli občana, za katerim je bila razpisana odredba privedbe v uklonilni zapor.
Ni bila Argeta
Policisti so med rednim delom mlajšemu moškemu zasegli prepovedano drogo. Sledi obdolžil-ni predlog.
Našli so jo
Na osnovi razpisane tiralice je bila prijeta občanka, ki je bila privedena v zapor na Igu.
Skrivnost izginule jakne
Nekdo je v srednji šoli vlomil v garderobno omarico in je iz nje ukradel jakno. Policisti bodo podali kazensko ovadbo.
Tudi njega so našli
Na osnovi razpisane tiralice je bil prijet moški. Priveden je bil v Novo Mesto.
Zmanjkalo ji je koles
Občanka je naznanila, da ji je nekdo v roku zadnjega meseca dni ukradel gorsko kolo Elan in žensko mestno kolo Aurora.
Bili so prepozni
Policisti so med nočnim obhodom ugotovili, da je neznani storilec vlomil v prodajni kiosk in ukradel oblačila. Obveščen lastnik, ki je policistom nudil dodatna pojasnila. Sledi kazenska ovadba.
Tudi to se krade
Nekdo je ukradel napajalni kabel barke. Lastnico je oškodoval za 250 EUR.
Ukradli so mu spomin
Občan je naznanil, da so mu ukradli osebni avto. Kasneje je bil najden. Ugotovljeno je bilo, da je lastnik pozabil, kje je parkiral.
Alkoholometer
Alkohol: 0,48 mg/l, 0,41 mg/l, 0,65 mg/l.
Uko con bučo
Tokrat rubrika Uko con bučo predstavlja pravi “bučo”, ki ga je naše budno “uko” ujelo še preden, smo se vanj dobro spotaknili.
Nevarni “bučo” se nahaja ob starem zdravstvenem domu, tako rekoč sredi sprehajalne poti.
Podnevi je sicer kar lepo viden, predvsem zahvaljujoč praktičnemu mrežastemu vzorcu, ki označuje topografijo pločnika. Ponoči pa je zgodba povsem druga. Spotik vanj bi lahko sicer postal zanimiva izolska tradicija, ali pa alternativna turistična ponudba. Kreativnih idej, kako to dolinico uporabiti, je lahko še in še, a v to se ne bomo spuščali. Raje bomo prepustili iniciativo tistim, ki so za reševanje tovrstne problematike tudi poklicani.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	3.947 m2 kmetijskega zemljišča v Luciji (Lučan) prodam. 070 872 901
-	V centru Izole, ob tržnici ugodno prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje 62m2 za 115.000 eur. tel 040 294 439
KUPIMO
Hiša, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim. tel.: 041 647400 NAJAMEMO
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
. Za daljše obdobje ODDAM manjšo garsonjero v Jagodju. 041 770 042
-	ODDAM trgovino z utečeno dejavnostjo v Izoli, tel 040 605 604
-	ODDAM trosobno opremljeno stanovanje trem študentom ali mladi družini, tel. 040 767 591 -Oddamo 2-sobno stanovanje od 1.9.do 28.6, najraje študentom Tel: 040 500 074
-	Oddam skladišče v velikosti 90m2, pritličje 041 344 280
Prodajate'kupujete nepremičnino,
strokovni osebni nepremičninski svetovalec
HUiIm, Izola
JamOpsita-Nira
Vozila in plovila
-	Prodam Nissan Almera 1.8 Avtomatik, letnik 2005, prevoženo 33.525 km, odlično ohranjen, tel 041 955 603
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Razno
-	Domač tropinovec prodam. Tel.: 041 676 541
-	Ugodno prodam 6m2 talnih ploščic. Tel.: 041 448 678
-	Manjšo zmrzovalno skrinjo s 4 predali razreda A+, ugodno prodam. 041 776 748
-	Ali lahko podarite star prenosni računalnik? Tel 070 530 781
-	Prodam nerabljeno Eminflex vzmetnico (letna in zimska stran) in letvice, dimenzije 190cmx 160 cm Tel. 041 312 940
-	Prodam nov jogi Dormeo com-pact 160x200 in dva posteljna poda 80x100 tel. 040-618 533
Delo
Nudim pomoč pri obiranju oljk in pri drugih kmetijskih opravilih. 030 638 847
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in gradbena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Nudim pomoč pri učenju angleškega in nemškega jezika. Pridem tudi na dom. Pišite na: Benko. Mohr@safe-mail.net
-	Iščem delo kuharja, kjerkoli na obali. Tel 070 530 781
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
-	Nudim gospodinjsko pomoč -likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov. tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali domov, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce. Tel.: 041 345 634
Hangarjev Oktoberfest
V soboto se je nadaljeval Hangarjev Oktoberfest. Po uvodnem koncertu Stili Out in Su-Shine so tokrat Hangarjev oder zasedli dve domači skupini. Najprej zelo izolski Stigliz, beseda, ki ne pomeni nič, lahko pa bi pomenila Svetilnik, nato pa bolj obalno obarvani Toxine. Številni prisotni, ki so raje ostali v domačem hramu, kot pa podpirali Eliota in Napete zgodbe v Trstu v okviru Barcolane, so bili nad nastopom obeh skupin navdušeni.
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Slikarski ex-tempore v izolskem domu upokojencev
V izolskem Domu upokojencev so pripravili 1. slikarski ex tempore, ki so ga poimenovali ..Slikarji z nami.“ Na ex temporu so sodelovali umetniki, ki so svoje slikarske štafelaje postavili v domskem okolju in tam ustvarjali ob velikem zanimanju stanovalcev doma, ki so lahko sproti spremljali nastajanje zanimivih slik in spoznavali različne slikarske tehnike. Slike bodo razstavili v domskih prostorih, otvoritev razstave pa bo danes, v četrtek 18. oktobra ob 10.00 uri.
Sicer pa imajo v Domu danes, v sklopu prireditev ob tednu starejših občanov, dan odprtih vrat z meddomskim turnirjem stanovalcev izolskega in koprskega doma, delavnico rezanja kostanja in posvetom skupine za samopomoč.
Maratonci so prekolesarili slovensko Istro
Četrti kolesarski maraton Po kantinah slovenske Istre, ki ga organizira Kolesarsko društvo Bičikleta iz Kort, je bil uspešno nadaljevanje predhodnih prireditev in dokaz, da je dobro delo vedno poplačano z dobro prireditvijo. Kljub nič kaj prijaznemu vremenu se je na startu zbralo blizu 100 kolesarjev, ki so se podali na vožnjo po šavrinskih cestah in na tej poti obiskali kantine oziroma vinske kleti, kjer so se lahko odžejali in spoznali njihovo ponudbo pa tudi nekatere zanimive turistične točke slovenske Istre, kot so Tonina hiša v sv. Petru, oljarna Morgan na Grintovcu, izletniška kmetija Ko-trle v Parecagu in gostilna Bujol v starem mestnem jedru. . Ob tem pa so morali prekolesariti kar 42,5 kilometrov dolgo traso z višinsko razliko 670 metrov. Kolikor nam je znano nihče ni odstopil.
Zlata dekleta Glasbene šole Koper
Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper je na 6. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Citta di Rimini osvojil zlato priznanje in drugo mesto.
Zbor je pod vodstvom Maje Cilenšek tekmoval v kategoriji mladinskih zborov in s konkurenco 35 zborov z vsega sveta dobesedno pometel. Da pa je razlog za veselje še večji, je poskrbela mentorica sama, saj je prejela nagrado za najboljšo dirigentko tekmovanja. Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper, v katerem sodelujejo tudi učenke izolske podružnice, sta na tekmovanju spremljali pianistka Sindija Šiško in oboistka Breda Hartman. Pester program, odličen nastop in 27 vrhunskih deklet je razlog za uvrstitev v "Grand Prix” tekmovanja, kar pomeni, da je med šestimi najboljšimi zbori na svetu. Dekleta se konec oktobra odpravljajo na mednarodno tekmovanje v Varšavo.