»•¥.193	_Viriti, f iredo llliiMa	___letnikXinr
hh*lM v*k dan, t»di ob ta prhkih, sjutnj. - Uredni*««: dc	g^M	M	^^	fe^Hi Posamezne itevilke v Trst« ia okolici po 10 stotink. - Oglasi se računajo *
sv FraniUka AsOfcec Ser 20, L nadatrop*. - Dopial naj se poKljaJo ured-	^^^^	■	^^ ■	^T^	Brokosti ene kolone (72 mm). - Oglas! trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL;
ri^tvu - Nefrankirana pisnu ae ne sprejemajo. fokopW se ne vrata* -	BM	■ . «	■	■AH .	V H ^^ M «*t*dce,jMbvale. poslanice ia vabila po40stot. oglasi denarnih zavodov m«
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik konmdj Ml	^^^	■ M	R	■	^ H !»*>*<*. M. oglasi po 10 siot beseda, najmanj pa L I* » Oglase sprejema
Edinosti - Tiak tiskarne Edinost - Naročnina anala na mesec L 3—, pol	^^^	H	■	m^ff	H Inseratni oddelek Edinosti. Kamčtrtiu in reklamacije se pošiljajo izključno npm/i
leta L 18 - in četo leto L 36—. - Telefon iredntltva In uprave gtev. 11-57.	■■■ M^^^	H	V ;	^^^^	Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata ▼ Trstu, uL sv. Francka As 2<X
sto dve tretjini poslancev biti Cehi, Poljaki. Ufcra-. iinci, Jugoslovani, a Nemci so imeli samo tretjino glasov. Vsaka naredba o razpisu posojil nos* pod-<prs komisije za državno kontrolo, koje član je bil Mastalka. orierjehu zastopnik češkega parlamentarnega kluba. Ne samo. da so bila posoiHa rodnim potom sklenjena, temveč so bila tudi .podpisana, in v veliki meri, od narodnih držav. Na sedanjem češkem ozemlju je bilo podpisanih 14 mUijard vojnih posojil. (O tej zasdevi in sploh o us.troj<u bivše avstro-ogrske vladavine smo že toliko pisali, da smatramo za nepotrebno, da bi sedaj to .zopet "ponavljali. Pritrjujemo (pa radi trditvi, da je to zelo komplicirano in važno vprašanje, ker gre za kožo veliko nedolžnih žrtev avstro-ogrske nasHncs-ti, ki jo ima na vesti vlada, ki ie bila vse drugo, samo tie slovanska, kar 'bo gotovo priznal tudi »Journal de Geneve*. Op. ur.).
Iz Jugoslavije.
Jugoslovanski sociialr i demokratje o reških dogcUtih.
ZAGREB, 15. (»Era Nuova«.) Zagrebška »Sloboda«, piše o reških dogodkih: Te dni se je v Reki prelivala kri. V tem ko je načelnik italijanskega odposlanstva na mirovni konferenci, Tittoni, v Parizu vodil politiko zopetnega približanja k Francoski in je vse italijansko časopisje nastopalo za misel latinskega bloka, so na Reki Italijani in Francozi ubijali drug drugega. Ti dogodki ne morejo osupniti nikogar. Moderna družba, ki se opira na trhle opore gnilega kapitalizma, je polna takih neskladnosti in kričečih protislovij. Reški dogodki imajo svoj izvor v kapitalističnem tekmovanju. Italijani skušajo pregnati Francoze z Reke, da bi si tako zagotovili madžarski in jugoslovanski trg. Te kapitalistične izkoriščevalce krepko podpirajo reški Italijani in italijanski šovinisti, ki so se posebno odlikovali v pustošenjh in pokoljih. Italijanski narod kot tak ni odgovoren za ta dejanja, ker je ves italijanski narod nasproten sedanjemu kapitalističnemu sestavu in sedaj začenja svoje revolucionarno delo.
Reka« Zader in Šibenik ne pripadejo Italiji?
RIM, 14. (»Nazione.oJ Po vesteh, ki priha-jajo iz Pariza, so bile na Clemenceaujev predlog, ki sta mu pritrdila Wilson in Lloyd Geor-ge, poslane v Reko angleške, ameriške in francoske ladje s potrebnimi posadkami za izkrcanje. Govori sef da je medzavezniška generalska komisija sklenila, da se morajo italijanske čete umekniti. in da se generalu Grazioliju odvzame poveljništvo.
Zagotavlja se tudi, da hočejo zavezniki Italiji odreči Zadar in Šibenik, ki sta vključena v londonski dogovor.
V francoskih krogih se govori, da bi moglo priti z Italijo do kakšnega sporazuma, če italijanska vlada pristane na to, da se Reka progla-ai za svobodno drŽavo. Nato bi se proglasila aneksija ozemelj, ki so določena Italiji na podlagi londonskega dogovora, če se Italija nekaterih ozemelj odreče in tako reši Francijo in Anglijo obveze, ki ste jo prevzeli v tem dogovoru.
Te vesti so naredile velik vtisk, toda Italija, ki so njene notranje razmere zagotovljene, bo znala gledati zunanje težave trezno in trdno, prepričana, da bo vlada znala iziti iz tega spora častno, kar bi se v drugih časih smatralo za izdajstvo.
14. julij t Reki.
REKA, 14. (»Nazione«.) Danes, na dan francoskega narodnega praznika, je obiskal general Grazioli s svojo soprogo v zadnjih izgredih ranjene Francoze, ki se nahajajo v bolnišnici. General se je zadržal z vsakim v prijaznem pogovoru, a gospa Graziolijeva jim je podarila cvetlice. Danes tudi ob priliki iste svečanosti, so se vršili v župni cerkvi svečani religijozni obredi. Ladje v luki so okrašene.
REKA, 14. Danes so se začela v »Casino patriottico« razpravljanja med generali, ki i-majo nalogo, da uvedejo preiskavo. Ker pa je mankal angleški general, je imelo razpravljanje samo pripravljalni značaj.
Jugoslovansko časopisje o dogodkih v zasedenem ozemlju.
REKA, 14. (»Gazzetta del Popolo«.) Belgraj-ski tiskovni urad poročat »Vse naše vojno bro-dovje je zasidrano v reški luki in je bilo doslej pod angleškim nadzorstvom. Ker se je ukrenilo, da Angleži v treh dneh zapuste Reko, prevzamejo nadzorstvo nad jugoslovanskim bro-dovjem do končnega sklepa miru Amerikanci.« Resnica je drugačna. V reškem pristanišču ni bilo razun italijanskih vojnih ladij »Dante Ali-ghieri«, »Emanuele Filiberto«, »San Marco«,
dveh torpedolovcev, ene amerikanske križar-ke, enega angleškega rušilca in enega francoskega, »Sakalave« te dni nobene druge vojne ladje. Ravno tako tudi ni resnično, da bi Angleži bili na tem, da zapuste Reko. — Belgraj-ska socijalistična »Slobodna Riječ' piše: V naših ozemljih, zasedenih po italijanskih četah, se razdeljujejo v Rimu tiskani rdeči letaki italijanske oficijelne socijalnodemokratske stranke, ki pozivajo italijansko vojaštvo, da naj zapusti naše kraje, ker so ti kraji jugoslovanski, ne pa italijanski.« In dostavlja list: »Ali ni to najboljši dokaz, da more ^Jugomavija glede svojih zahtev v veliki meri računati na italijanske socijaliste?« Vsaik komentar je nepotreben. — Slovenski list »Mariborska Straža« objavlja nesramno vest, da so vojaške o-blasti v Trstu dale tamkaj obesiti 248 slovenskih politikov in štiri slovenske žene, obsojene, da so kovali zaroto proti italijanskemu gospodstvu. Da pobijemo to neumno vest slovenskega lista, naj ugotovimo, da so vešala avstrijsko državno orodoje, ki ga Italijani ne poznajo, in da se listu pač toži po njih, ker jih ni. Vobče se teden dni sem opaža v vsem jugoslovanskem časopisju strahovit porast razširjanja kar najnesramnejših vesti o Italiji, o vojski, ki zaseda premirno črto, z eno besedo o vsem, kar je italijanskega. Značilno je, da se vsi današnji jugoslovanski listi prokleto jeze, da francoska vlada in časopisje ne pripisujete reškim dogodkom one važnosti, kakor so se nadejali, in se tožijo, da italijansko vojaštvo vkljub vsemu ostane še na Reki, če ne za drugo, da očistijo pristanišče trupel francoskih vojakov, ki je zapirajo. Na tak zloben način opisuje vse jugoslovansko časopisje reške dogodke.
Zavezniki na RekL
RIM, 14. (»Era Nuova«.) Odposlatev francoskih, angleških in amerikanskih lar','j v Reko z ukazom, da naj izkrcajo čete, tvori zaključek k spletki izzivanja neljubih dogodkov, da bi se imela pretveza za posredovanje zaveznikov in skrčenje italijanskih vojaških moči na kak bataljon. Tako se izvaja oboroženo nasilstvo po pruskem vzorcu proti samoodločbi Reke, zasužnjene kapitalizmom amerikanske plovbe.
m	Francozi se niso izkrcali.
»Era Nuova« poroča: Danes se je raznesla po Trstu vest, da so se izkrcali na Reki Fran-cozje. Danes v Trst došli časnikarji so povedali, da je v resnici hotel poveljnik francoske oklopnice »Waldeck-Rousseau« izkrcati 800 mornarjev, da pa se je uprl general Grazioli, če5 da bi izkrcanje moglo povzročiti nove neljube dogodke. Z ozirom na to je francoski poveljnik opustil izkrcanje.
Minister Lukinić odstopi?
ZAGREB, 14. »Narodna Politika« poroča, da bo svet petorice določil kraj, kjer naj bo odstopiL Preselil se bo iz Karlovca v Zagreb, kjer bo otvoril svojo odvetniško pisarno. Minister dr. Lukinić bo odstopil zaradi bolezni, vsled katere je bil tudi doma na dopustu.
Savski most pri Belgradu.
BELGRAD, 14. Z deli na savskem mostu bodo zopet pričeli in jih bodo izvedli do konca. Vsa dela bodo končana do konca tekočega meseca, nakar bo most izročen prometu.
Za zboljšanje kronske valute.
BELGRAD, 14. Tukajšnji listi pročajo, da prične Uprava fondova menjavati srbske dinarje s kronami po uradnem kurzu 300 K za 100 dinarjev, da se prepreči umetno izpremi-njanje kurza krone. Uprava fondova razpolaga z dvema milijonoma kron, zaplenjenih pri tujih bankah v Jugoslaviji. — Kakor poročajo iz Belgrada, bodo bankovci, ki se izdeluje v Pragi in Zagrebu, dobavljeni državi meseca avgusta, na kar se bo takoj izvršila izmenjava kron.
Obletnica smrti Hartviga.
Belgrad, 14. Ob petletnici smrti Hartviga, bivšega ruskega poslanika v Belgradu se je vršil v spomin na pokojnika cerkveni obred, ki se ga je udeležil metropolit Dimitrij s škofi Uparijahom, Mitrofanom, Dositijem, in veliko število duhovnikov. Obredu so prisostvovali v imenu prestolonaslednika njegov
Mirovna Konferenca.
Povrnitev nemških ujetnikov ▼ domovino.
PARIZ, 14. Dutasta. glavni konferenčni tajnik, je sporočil nemški delegaciji, da se bo vračanje nemških ujetnikov vršilo sorazmerno s prihajanjem nemških civilnih delavcev, ki bodo popravljali škodo po opustošenem ozemlju.
Zavezniki ne razpravljajo z Belo Knhnom.
PARIZ, 14. Zavezne in pridružene vlade so brzojavile Beli Kuhnu, da ne morejo razpravljati žnjim, preden ne izvrši premirnih pogojev.
Proslava zmage v Parizu.
PARIZ, 14. Velikanska množica se je včeraj zbrala pred triumfskim slavolokom, kjer je bila zgrajena grobnica v spomin vojakom, ki so padli v vojni. Ko se je Clsmenceau prikazal, mu je množica živahno vzklikala; on pa je vzkliknil: »Ni več kategorij med Francozi!«
Danes zjutraj ob 7 se je zbral Fochev generalni štab pri mailetskih vratih. Nekoliko minut pozneje je prišel mestni svet. Predsednik mestnega sveta in senski prefekt sta stopila pred Joffreja ter pozdravila njega in njegove čete. Po prisrčnih govorih so se odpeljali maršal in mestni zastopniki v kočiji proti slavoloku. Predsednik republike Poincare, ki je zapustil Elizej ob 8, je prišel na Place de 1'Etoile. Njegov prihod je ljudstvo burno pozdravljalo. Poincareja so sprejeli ministrski predsednik Clemenceau, zbornični in senator predsednik, maršala Foch in Joffre, a glasba je igrala bojne pesmi, marseljezo in Chant des Depart. Predsednik republike je zasedel prostor v sredi tribune, na kateri so se nahajali ministri, bivša predsednika republike Loubet in Tallieres ter veliko gospa v elegantnih oblekah. Na drugih tribunah so sedeli nekateri ministri, diplomatski zbor in alzaškolorenska odposlanstva. Na doljnjem kraju tribune je sedelo 140 pohabljencev. S slavoloka so se videli Avenne de la Grande Armee in Elizejske poljane, kjer je bila ogromna množica. Bil je človek pri človeku, da se ni moglo dihati.
Predsednik je položil na grobnico venec. Duport in Deschanel sta položila dva venca v imenu senata in zbornice, a nato je položil neki mornar venec v imenu mornarice, a neki drug vojak v imenu kopnene vojske. Končno so položile na grobnico vence deklice v alzaško-lorenski noši.
Na čelu čet sta jahala maršala Foch in Joffre. Šle so mimo vse zavezniške čete s svojimi zastavami. Največji vtisk je napravila Četa 1000 pohabljencev. Ljudstvo je čete burno pozdravljalo.
Prognanstvo bivšega nemškega cesarja svetovna nevarnost.
PARIZ, »Hct Volk", glasilo socialistične stranke, piše, da bi prognanstvo bivšega nemškega cesarja povzročilo svetovno nevarnost, ker bi njegovo osebo lahko izkoriščali nemški reakcijonarci, ki hočejo tvegati protirevolu-cijo.List zaključuje, da se ne strinja z buržoa-zijskimi listi, ki bi hoteli juridično dokazovati, da je izgon bivšega cesarja nemogoč, ter upa, da bo svet petorce določil kraj, kjer naj bo prebival bivši cesar.
IZ BOLGARSKE.
Italija edini prijatelj Bolgarije.
PARIZ, 14. »Journal des Debats« poroča iz Sofije, da je socijalistični minister Sakiov izjavil v nekem svojem govoru, da imajo Bolgarji ene^a samega prijatelja, Italijo, ki želi, da bi Bolgarska tvorila jez med Grško in Carigradom. Italija bi hotela tudi samostojno Macedo-nijo, da bi dobila trgovsko železniško zvezo iz Drača preko Macedonije in Bolgarske v Romunsko. Minister je pripomnil, da bo Bolgarska svojo intervencijo v vojni drago plačala ne samo z ozemljem, ampak tudi z denarjem.
IZ NEMČIJE.
BA'SEL, 14. Iz Berotina: Neko službeno poročilo VVo'fiove -agencije piše, da sta minister za javno gospodarstvo. Wissel, in državni ipootajmk istega ministrstva predložila svoji demisiji.
Agencija VVolff piše. da namerava pruska vlada proučevati posebno ustavo za Zgornjo Rezijo, če bi pr-ebivalstvo glasovalo za priklopUev k Prusiji.
Bavarska hoče biti neodvisna.
BERN, 15. Bavarski deželni sabor je odobril provizoran; osnovni ustavodajni zakon, po katerem- :e Bavarska smatra za svobodno državo, neodvisno od drugih delov nemške države. Po tem sklepu Je vb;a takoj ukazala, da vse oblasta to upoštevajo v službenih spisih.
PODLISTEK
Vsakdanja zgodbo.
Danska povesL — Prevedel M. C—5>
Odslej je zadobivala hiša g. H. polagoma vse drugačno lice. Naselili so se v njej, odstra-nivši vse nasprotne vnanjosti: poprej nepoznan mir, red in ličnost, pametno gospodarstvo, ki je bilo istotako oddaljeno od razsipanja kakor tudi od skopuharenja. Gospa, Jette in prijateljice so sicer tudi nadalje nemoteno uganjale v sobi svoje stvari — včasih se je tudi Maja živahno vdeleževala njihove delavnosti in tedaj so njihovo delo in razgovori zadobivali drugega in novega življenja — ali v določenih časih so se zbirali v salonu, kamor je Maja, po želji očeta, spravila svoj glasovir ter nad njim razobesila sliko večkrat omenjenega strica — krasno moško lice.
G. H. je ostajal odslej zvečer doma in včasih je privedel seboj tega ali onega znanca, Česar ni poprej storil nikdar. Mati, hčeri in prijateljice so se tudi polagoma vdale v novi red in uveljavljala se ni nikaka disonanca iz prejšnjega časa.
Ta sklep Je zelo važen vsled tega, ker je popolnoma nasproten ustavodajnemu načrtu, o katerem se sedaj govori v Weimar)u. Z druge strani je to očiten dokaz odpora bavarskega državnega zbora proti tendencam, ki so zmagale na weknar-ski narodni skupščini.
Predlog za sezidanje mesta, ki bo sedež Zveze narodov.
BRIDCELLES, 14. Medzavezniški odbor za zgradbo spomenika v spomin na svetovno vojno predlaga, naj bi se sezidalo mednarodno tnesito s stanovanji in vrtovi, kjer bi b?lo svetovno intelektualno središče. To mesto naj bi se sezidalo na kraju svete, bojne poti. Mesto naj bi se nevtraliziralo. ker bi tako moglo postati -definativen sedež Zveze narodov.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Težave pri prehrani Nemške Avstrije.
DUNAJ. 14. Kancelar Renner je poslal gospodarski komisiji v Parizu dolgo pismo, v katerem naglaša, da stoji s »prehrano Nemške Avstrije zopet zelo slabo. Nemšlea Avstrija je stavila vse imetje na razpolago gospodarske komisije; zato prosi nujna nova provazoriona posojila, vsaj za mesec avgust in september, ker je republiki nemogoče, da bi si z <druge strani nabavHa <posaiila za nakup živil. Ce se pošiljanje živeža ustavi, bo to povzročilo kat-astrolo.
Avgusta bo izčnpano posojilo za pol^ke pridelke in -moko, a že sedag je ustavljeno -po^ianje rib, masti, riža in kondenziranega miek-a. Ce preneha pošiljanje žita in moke, bo prebivalstvo Nemške Avstrije, posebno pa dunajsko, popolnoma izstradano. Nova ž-etev, ki pride šele čez nekaj mesecev ne bo mogla pokriti vseh potreb. Ce izbruhne glad, ki so ga <zača»sfl0 preprečile zavezniške pošilja^ve, še enkrat, bo strašnejši kot poprej ia bo onemogočil vzdrževanje socijahiega reda.
Predarfsko vprašanje.
CURIH. 15. Dunajska vlada je postela pred a rk ki vladi noto, v kateri jo vpraša, pod katerimi postoji namerava Pre<fcirlska izstopiti i® avstronemške skupine. Vprašanje bi se moralo rediti pred definitivnim mirom, da se pogajanja v St. Oermainu, že itak ra-pletena, ne zapletejo še bolj. Zveza narodov bi, kakor piše nota, ne nasprotovala pri-klopitvi Prcdarl&kega k Švici ali k južni Nemčiji. To pa bi se moralo zgoditi sporazumno z Nemško Avstrijo, ki in to dovolila v narodni skupščini.
Ententne koncesije so sprejete na Dunaja z zadoščenjem.
CURIM, 14. Dunajsko Časopisje izraža svoje zadovoljstvo radi bližnjega sprejema Nemške Avstrije v Zvezo narodov <in radi izpremembe čl. 49. Kakor znano, se radi iaprenvembe tega člena ne bodo več mogle zapleniti pravice, Jas>tnine -in deleži Avstrijcev na ozemlju ncrjonrakie države, a kar se tiče naroda, ki ima največjo prednost, obstoji za Nemško Avstrijo možnost, da defri po treh letih reciprocitet©. Kakor poročajo posebni poročevalci v Brux-ellesu. je ta sklep naredil rra nemško-avstr. delegacijo naiboljši v^isk, ker je črtanje 49 neizmerne važnosti za obstoj Nemške Avstrije.
»Neue Freie Presse« piše, da bi diktatura ali pa vtada sovjetske republike ne mogli nuditi enteivtl zadostnih jamstev za vzdržanje reda in za izvršitev mednarodnih obvez. Raziume se po načinu, kako je nota se&tavHena, da poziva ententa Nem-5ko Avstrijo, naj zahteva pripustitev k Zvezi narodov, kar je posebne vrednosti, če se upošteva nevarnost, ki grozi Avstriji od morebitnega navala ruske vojske.
»Neues Wiener Tagblatt« priznava, da je z iz-premembo čl. 49 težko breme, ki je pritiskalo Nemško Avstrijo, postalo nekoliko lažje. Po zani-rmmki, ki ga vs« ententne države kažejo za Nemško Avstrijo, se lahko upa, da ne bodo zavezniki zahtevali ničesar, kar H presegalo meje proizvajalne moči Nemške Avstrije.
»Arbeiter Zečtmrg« vidi v tej noti velik uspeh, ki se mora pripisati kanclerju Rennerni in drugim čianom delegacije. List fra glasa posebno vljuden ton, v katerem je nota pisana.
■»Neuer Tag« se -szraža v istem smislu in zahteva, naj bi ententa dovolila ustmena pogajanja, ker bi se na ta način znatno skrajšale muke, ki jih trpi država.
Tudi »Zeit< in »Volks Zedtungc ste mnenja, da se je dosegel velik vspeh.
Centralna Agencija naglaša, da je zboljšanje mirovnih pogojev v prid Avstriji delo francoskega (poslanika AHizeja.
Kdo bo plačal 36 milijard avstro-ogrskih vojnih posojil?
BERN, 14. »Journal de Geneve* piše o avsstro-ogr&kih dolgovih ter naglaša, da je najvažnejše vprašanje, če bodo narodne države, nastale na ruševinah bivše monarhije, hotele -prevzeti 36 milijard vojnih posojil, ali bo pa samo Nemška Avstrija postala dedič dolgov bivše monarhije. Praktično, pravi list, je vprašanje, ali bodo dolgovi plačani. aH <pa ne, ker sama Nemška Avstrija -bi ne mogla prevzeti teže vseh vojnih dolgov. Po irmeniu Jour-nala de Geneve so bili dolgovi rednim »potom «na»re-ieni od države in sicer, ali po državnih nareeba-h, podpisanih od ministrstva, v katerem so se nahajali zaupniki slovanskih narodov, ali po parlamentarnem sklepu državnega zbora, v karterem
Najbolj pa mi je ugajal način, kako so se uprizorile te izpremembe. Ne mislite nikar, da bi bila Majina mačeha izgubila na ugledu v hiši. Ne — nasprotno! Maja se je vedno obračala do nje v blagem, hčerskem — spoštovanju. Vsakdo je mogel milsiti, da izvaja le ukaze svoje matere in zdelo se je, da je ta zelo zadovljna žnjo.
Po želji g. H. mu je morala Maja vsak večer svirati in peti. Kak glas! Kak zvok! Kaka igra!
Nikoli ni pevala drugega, nego romance in male pesmi in se je sama spremljala na glaso-virju.
V stari francoski pesnitvi naletamo večkrat na rek: »maricr sa voix an son de la lyre« {družiti glas lire s svojim glasom).
Sedaj šele je postal jasen smisel tega reka, kajti Maja je znala tako prilagodjati svoj instrument svojemu petju, da je zvenelo, kakor da je obojno spajala najtesneja skupnost. Isto velja tudi za besedilo in melodijo, če sta pesnik in skladatelj le kolikortoliok storila svojo dolžnost. Jette je svirala veliko težavneje stvari in ji je bila lastna veliko veča spretnost, nego-li Maji. Ali, ta je igrala in pevala romance, ki so ji bile predložene, kar z lista, dočim se je Jette cele mesece vadila, čemur je bila posledica ta, da so imele sonate in arije Maje
vsikdar čar novosti, dočim so postajale Jet-tine sonate in arije premlatene in zoprne že popred, nego si jih prav čul. To vse je znala Maja igladiti s tem, da je vedno naglašala talent svoje sestre —: ne morda tako, da bi se zdelo, da smatra to kot dolžnost, marveč kakor da ji napravlja resničnega užitka. V vsem je bila naravna in resnična in je znala vsikdar pogoditi pravo.
Nisem bil nikak neizskušen mladič in moja čustva do tega dekleta so mi bila dobro poznana; nepoznana pa mi je bila strašna sila strasti. Nikdar še nisem srečal ženskega bitja, ki bi bilo odgovarjalo mojemu idealu pravega ženstva, in sem menil tndi, da kaj takega sploh ni na svetu. Nisem vedel, kaj se to pravi: Ijn-bezen v duhu in resničnosti! Vedno sem gojil tajno zaničevanje do tistih, ki niso imeli dovolj moške moči, da bi se upirali blaznosti strasti. In nikoli nisem mogel slutiti, da bi tudi zmenoj moglo priti tako daleč. V tem me je podkrepljalo čudno protislovje v moji notranjosti, ko mi je bilo včasih v tolažbo, če sem mogel v svojih mislih grajati Majo ter da sem mogel često misliti o njej, da je napeta in gosposka in da je nikdo ne more prav razumeti. In vendar je gotovo, da ni mogel biti noben človek odkrite ji, neprisiljeneji in svobod-
neji od vsake gosposke muhavosti — nego je bila Maja. A na drugi strani je bilo zopet ven-dar-le res, da ona sodba o njej ni bila brez podlage. Kajti, čeprav je Maja občevala z vsakomur z največo prostoduŠnostjo in odkritostjo, vendar je bilo vse njeno bitstvo nekako brzdano in neomajno zamolčljivo o njenih najbližih razmerah, da je res nisi mogel prav poznati.
Posebno mi je dajalo misliti vprašanje, ali je svojega bivšega zaročenca ljubila, ali ga ni ljubila, ali je žalovala, ker ga je izgubila, ali pa ni žalovala? Nekoč sem mislil, da sem že blizu rešitve te zagonetke, kajti nekega dne sem bil priča nekemu razgovoru o tem. Starši so ji namreč očitali, ker si še dopisuje s človekom, ki jo je tako hudo užalil.
»Mene da je užalil« — je izbruhnila; »ne, spoštoval me je! Ni me hotel varati, ni hotel sprejemati od mene ljubezni, ki je ni mogel vračati. Zato ga bom spoštovala in mu bora hvaležna vse življenje svoje.«
»Ne,« je vzkliknila Jette, »če bi ga bila ti ljubila, kakor jaz ljubim svojega izvoljenca (in pri tem me je poljubila), ne bi se ga mogla tako lahko odreči.«
Maja je povesila oči ter je odgovorila v vidni zadregi: »Cim bolj sem ga ljubila, tem bolj
prvi pobočnik general Pokorni, v imenu vlade ministrski podpredsednik dr. Korošec, pomočnik ministra za zunanja dela dr. Gavrilovič z načelniki vseh oddelkov, diplomatski zbor, generaliteta, hči pokojnega Hartviga, ruski poslanik Strandman, ruska kolonija in mnogobrojno meščanstvo obojega spola. Po dovršenem obredu je Metropolit Dimitrij v lepem govoru naglašal večno hvaležnost srbskega naroda, ki si jo je nepozabljeni pokojnik zaslužil s svojimi velikimi deli. Opozarjal je, da je bil pokojnikov dom vedno odprt za vse dobre čine, ki so koristili srbskemu narodu in vsemu slovanstvu. Poslednje metropolitove besede: »Večnaja pamjet!« so ponovili vsi prisotni.
Velikanska po voden j na Moravskem.
CURIH, 14. Iz Brna poročajo: Ker so se ponoči od 9. na 10. julija utrgali oblaki, je reka Morava in njeni pritoki katastrofalno narastla. Obsežne pokrajine so pod vodo. Škoda je velikanska. Voda je preplavila tudi železniške pioge, posebno med Novo vasjo in ogrskim brodom, tako da je promet na Slovaško prekinjen za dalj časa, po nekaterih vesteh za en teden, po drugih pa celo za tri tedne.
Iz Italije.
Velika večina zbornice za Nlttijevo vlado.
RIM, 14. Zbornica je nadaljevala in dovršila razipravo o izjavi vlade.
Socijalist Alodlgliaid -je rekel, da so se prejšnji govorniki omejali le na to, da so kritlkovali minulost, namesto da bi povedali, kaj naj se zgodi v bodočnosti. To ni ne iskreno, ne koristno, kajti parlament je skozi 4 Ier.a podpiral vsako vld-Jo. Resnica je ta. da tu ne 'gre za odgovornost vlade, ampak gotovih razredov režima. Izjava ministra Tittonija le bila le majhna moralna lekcija, dočim versaillski mir še ni priobčen parlamentu. Reški dogodki so le poslodica dolge vrste pogrešek, krivd, in zamud.' Vla*ia je skrivala tpred parlamentom diplomatično alocijo, ali sklopov za bodočnost ne smejo delarii le maJi sestanki voditeljev skupin, marveč se bo moralo odlečati v dvorani parlamenta. Izvestaie žurnalistlčne in kampanje — pesnikov GD'Annunzno) so delovale na zaveznike v našo škodo. Nittr mora demobilizirati čim najhitreje, dati razsežno pontiloščenje, in izdelati finančno reformo. Obžahi e. da napovedana napoved davka na premoženja, daje le-tem možnost, \Ja se odtegnejo. PozivJ-ja vlado, naj osvobodi industrijo »in poljedelstvo iz otesnitev krivične izaščite pridobivanja železnim. Opozarja, kako kzdatno so prispevale k diiscipiini aprovizac^je in konsuini po mnogih mestih proleturske organizacije. Vlada naj posveča vso pažnjo nasprotstvu med mestom In deželo, ki Jo gfavna ovira, da se ne more uresn'čltl praksa režima po sodidistlčnih načelih — sicer da pridejo krvavi spori. Opozarja na nedostaitno izobrazbo mnogih poljedelcev in zahteva, naj se -pospeši poizkus za odkup neobdelanih zemljišč od velikih posesti in njih porazdelitev med bojevnike in nebojevnike brez razlrke. Ne veruje, »da Nitti re9i to vprašanje. Nadeja se, da Že ta parlament reši vprašanje voli-lne reforme. Predvsem pa se ta zakonodajna doba ne ts>me zaključiti, ne da bi doznali uapeha preiskav glede izvoza in glede Kobarida.
Nato je govornik omenjal glasove o tujinskem vptivanju na glasovanje parlamenta in na italijansko časopisje. Hoče vedeti resnico, pa naj ta zadene kogarkoli.
Z ozirom na Roko trdi, da je Italija prešla ra vrste narodov zmagovalcev v vrsto premagancev. Italija bi se morala opreti poizkusom za dušenje komunističnih režimov v Rusiji in na Ogrskem. Nikar pa naj vlada nu nasprotuje manifestacijam dne 20. in 21. julija.
Radikalec Pavla je poživljal vlado, naj čim najhitreje izvede ukrepe, ki jih zahteva Trst za vz-postavo svojega gospodarskega življenja. Pod te/o vojaške uprave je Trst globoko potlačen. Ne sme se več odlašati z imenovanjem odločnega civilnega guvernerja s plodonosnim programom, ako nočemo, da spretnost konkurentov ne -pokvari bodočnosti Trsta. Poštna in železniška služba nis'e povoljni. Treba je programa za železniški promet, ako nočemo, da da«n odrešitve ne bo za Trst začetek gospodarskega propadarra. Vlada naj ohrani ipii življenju vse zavode, kakor so šole in stavbne zadruge, ki poslujejo na popoln način. O pravijo naj se nepriličnosti pri zamenjavi denarja. Zaključil rekŠI, naj bi tržaška vlada znala iz-vesti visoko moralen čin z modrim Tatzlikovanlem med elementi, ki po svojem čustvovanju niso pritrdili stvari Italije, In mod tistimi, ki morejo pod modrim vodstvom postati koristni za dohro mesto. Na ta način more postati odrešitev Trsta popolna.
Socijalist CasaJin! se Je zavzemal za tiste vzgoje vateljice otrok, ki so izkKučene od poborškov, dovoljenih javrrm ali državnim nameščencem, le zato, ker ne razjpolagaio s politično močjo.
Socijafcst Marangool se je izjavil proti vladi, ker ta v svoji sestavi ne daje jamstva aa dovolj rc^no finančno polttiko proti vojnim izkoriščevalcem; državnim zajedalcem in spekulantom pri Javni pre-
———— —— ■! u
sem se morala bati, da ga onesrečim.«
Sedaj je izpregovorila gospa in je menila: »Zakaj da bi ga bila onesrečila? Bil je javno zaročen s teboj; ti bi bila morala siliti ga, naj drži besedo; ti bi bila morala izpolnjevati svoje dolžnosti do njega ter gledati, da si pridobiš zopet njegovo srce, in on bi bil že postal vrl mož — na tem nisem dvomila.«
»Njegovo srce naj bi si zopet osvojila! Izpolnjevala naj bi svoje dolžnostil Ti ljubi Bog! Vse to se mi zdi nemožno ob takih okolnostih. Obljubila naj bi si bila, da bova delila med se-boi dobro in zlo. Kaj naj pomenja to? Dobre in slabe razmere? Da jih nosita oba — saj v to sta mož in žena prisiljena. Toda, dobro in slabo v višem smislu: žalostne ure, mala in neznatna veselja in želje, prizanašanje oboje-stran^m slabostim, in zlita bodita v isto vero v vse, kar je dobro in lepo — le to, se mi zdi, se imenuje zakonsko življenje. More pa biti tak zakon brez ljubezni?
Iznenada so se ji vlile solze; poljubila je roko svoji mačehi ter je rekla z blagim tihim glasom: »Odpusti mi, da govorim tako ojstro; ne morem prenašati, če moji najbliži tako ne-milosrčno govore o Henningu F. in ga tako slabo sodijo.«
(Dalje.)

hrani. Izjavil se je za uvedbo razporoke. da se
ozdravijo bolestne posledice v rodbinah fcojev-
nčkov.
Tudi r-eformist Raimondo se je izjav.] tkua i la<ii.
V svolem kratkem odgovoru je rekel NHtI, <ia se ne boji. da bi bcljševištvo prodrlo v^itaiijo. J^avIJ ee je proti »posredovanju v Rustfi in CHrrskem. Italija umakne marveč čete, ki jih iira Se ' inozemstvu. Sploh se Ital?ja ne bo umešavala v nošnje stvari drugih držav.
S tem je fc^ia razprava (zaključena in je sledilo glasovanje. Za vlado je glasovalo 257, proti 111 poslancev.
Prct vladi so glasovali strnjeno socijalni demo-fcratje. neodvisna socžja-lrtla Cabrini in Enrico ferri, Salandra, Lnzzatti, Gallen&a. trije reformisti, sploh osianki nacajonalne zveze m bivši ministri. Za vlado so glasovali Bissolati, Sacchi, vsi radi-kaki, skoraj vsi reformist-:, klerikalci, giolittijar.ci z Giottttijem na čelu in končno Boscili. Sonnino je odšel med glasovanjem iz dvorane. Vzpostavljena je gioiittijanska večina, kakor je bila pred vojno.
Zbornica in splošna stavka.
RIM. 14. Jutri se bo v zbornici razpravljal začasni proračun. Veliko poslancev, ki se boje zaustavitve vlakov .tekom splošne stav-ke, odpotuje takoj iz Rima. Verjetno je torej, da si zbornica določi štiridneven odmor, ko »Kromovi delovni red in določi seje za razpravo o volilni reiormi.
RIM, 14. Rimski prekat je vsled okrožnice ministrstva tza notranje zadeve priobčil naredbo, s katero urejuje nekatere cene, odobrene s cenikom cd 7. t. m.; narejuje se, da se ne smejo znižati cene > luksusnšm predmetom. Nadalje je preiekt ukazal, da se morajo takoj vse trpevine ogreti, ta&o da bodo jutri odprte vse trgovine, toda vrata bodo privzdignjena samo do polovice.
Crkost-avci stavkajo še vedno; tudi danes zju-traj se je vršilo zborovanje.
Turati ni izstopil iz stranke.
RIM, 14. Na vedno večji pritisk sodrifgov, da
na-j prekliče izstop iz scc i i ain ode m okra-tske parlamentarne skupine, je prosil Turati svoje tovariše, ca naj ga i-matrajo za nenavzočega v skupini za čas te zakonodajne dobe, pridržaJ pa si je, da se
končno odloči po volitvah.
Francosko-itaHjacska zveza svetuje Ita'Ui odrekanje
BOLONJA. 15. (Resto del Carlino-.) Agcnoija Štefani objavlja proglas Francosko - ka* jenske zveze v Parizu, podpisan po francoskem sem-toriu Rivetu, v katerem se svetuje Italija, nai se odreče svojim narodnostnem z^hteva-m, kakor ie morala Francoska pristati na težke popu s ti t ve v miru z Nemčijo.
nekaterih pofctjčrnh i?i mHiUričfiik <er da narod it Milanski
V Trata, 4mm 14. M^a Iflf.
Pro.'or Pupln o Bodočnosti Ju:osio?ano9.
Pup:n je profe«or na vseučilišč« v Nev-Yorku,
kjer je živo sodeloval na delu jugoslovanskih izseljencev za prc<pajdranje ideje osvoboditve Jugoslovanov v Ameriki. Pupin ^e svetoven učenjak, člov-ek velikega ugleda in odličnJh evez; more veHko koristiti Jugcelovanom tudi zato, ker popolnoma pozna ameriške in angleške razmere.
Pupin se je mudil tudi v Parizu. V razROvoiu z nekim časnikarjem je podal sledeče izjave:
Trcčmeni jugoslovanski narod je v resnici en nara~ Različen jc nekoliko radi plemenskega značaja, nekoliko pa radi delovanja raznih kulturnih vplivov, ki jim je bil podrejen. Zame so t! vplivi <ako očividno dejstvo, ča ni treba dalje razpravljali o njih. Razlike, k: obs-toje ki ki so le na korist celo-kirnosti H2rcda, todo naravnost dobrodošle in se bodo Srbi. Hrvatje :n Slovenci s svojimi posebno -ni in spesohnestmi le u&o_'no izpopolnjevali Tn-;disebojno. Oo\ek iz l-judstva v Srbiji je izvrsten gospodar :n živinorejec, lirvatje so dobri gozdarji, drvarji in poljedelci, Hcrcegovinci in notranji Dalmatinci izvrstni kamenem delavci, klcsarji in zidarji. Dalmatinec 'e pomorcc. da mu ca na para na svetu, a je pri tem poln treovskesa duha in prilagodljivosti, kakor sem že mnojrokra-t videl in deživel v Ameriki. Bosanec ima mnogo sliv, a bo tudi dober delavec v rudnikih, ki se razkrijejo v Bo-sni do velike pomembnosti. Ko se mu vrne zemlja po novi agrarni reiorm-t, se povtzdigne tudi njegova ambic.ja za poljedelstvo, tako da bo Besna v kratkem času sama pokrivala svojo potrebo na hrani.
Kar se tiče Slovencev, je v njih najznačilnejši talcrr za organizacijo. Posebno je dober mehanik in teli:.ik in bo v tej smeri svojim pretesno poljedelskim bratom dajal tistega delavca in činitelja, ko ga potrebuje in zahteva industrijalno predelavanja naših posebnih sirovin.
Vojvodina in pa Bana* naj na svojih bogatih prirodnih tleh naJalje izvršujeta svoje intenzivno pridelovanje žita, ki se t>o stalno izvažalo in bo popravljalo našo valuto.
Tako se bodo energije sile in prirojene spodobnosti dopolnjevale medsebojno v najlepši gespedarski harmoniji, ako se nam posreči, da vse te deloma še skrite sile epretno organiziramo, — kar je prva naloga naše inteligence in naših umnik o v — ustvari se država, ki bo pravi Eldorado in ki bo mogla, gospodarski močna in sigurna, vstopiti kot kulturen faktor v vrste drugih srečnejših narodov in držav, ki so ee megle nekoliko stoletij raneje svobodno razvijati in se izpopolniti.
Najvažnejša in najnujejnejša vprašanja so: ce-fin tivna določitev meja, da se bodo mogle vse sile IvAi dela notranje utrditve in ureditve valute, da nas bodo mogli prav oceniti in pc določenem gotovem merilu
V tem poslednjem vprašanju so se storile pogreške v Parizu in doma. Ali pri takem prevratu, ko f)L'.7ajo in umirajo stare države,ko eo se porodile nove drža\e in vstali zatnrli narodi: je pravo čudo. da se niso storile še večje pogreške. Ne sme se torej Taci kake zamude obupavati — kajti vse česar še ni, se izvede postopno — in tako tudi v tem vprašanju.
In moje uverjenje je, da ie za nas edina nada Amerika, in uverjen «em, *!a najdemo tam pomeni. Ko pridem v Pariz, ukrenem korake, da pridobim Ameriko za posojilo, ki naj bi z dvema tretjinama fclužilo kot z zlatom krita podlaga v al« i, a z eno tretjino kot kiedit za trgovinski promet z inozemstvom, dokler se redni uvoz in izvoz ne izenačita, aii. — kar bo še bolje in podebneje: dokler ne to izvez nadkriljeval uvoza.
Ako si prtdočamo dimenzije, navadne v Ameriki, nusilm, da bo tem skromnim željcm zadoščeno brez posebnega truda. Vseeno je, ali dobimo posojilo cd države ali od zasebnega trusta. V prvem slučaju bosta odločala kongres in senat, in tu se nadejam da se stvar izvrši kraj velikih simpatij, s katerimi spremija Amerika postanek Jugoslavije. V drugem cJučaju bodo potrebna jamstva in zastave. Tesncji stik z Američanom, ki bi prišel v deželo kot prijatelj, bi le koristil ker bi se od njega veliko na-očifi, posebno, kar se tiče trgovske organizacije. Točno bom informiral Ameriko in Anglijo o pravem položaju, o absolutni edinstvenosti naroda in o nedvomni stabilnosti države in monarhije SHS.
Domače vesii.
Podčrtuiemo še enkrat iz članka v »II Resto
čf-A Cariino« (^lej včerajšnjo »Edinost«) str . »Da bi zi.stopni.kom Itakje v Paricu uspela obrt.
Jadna* spojil
, oeoporečitffc pravica^—Vb urnoiflBo ▼ ! primernem ipmofiiu.* — fe pa naključni stavek: da ie sedaj nainuifleje, da sporočamo
narodu disciplino--— na? se strne zvesta© in
složno v pakt svobode in neodvisnosti, gospodarske m politične.«
III. seja mestnega sveta. Pri vsaka vladi je bila in bo opozicija. Te je tudi zelo koristno, ker se na ta način bistrijo pojmi, in je vsak prisiljen, da misli kaj predlaga in kaj sklepa, če že ne radi druzega, vsaj zato, da se ne osmeši. Opozicija Je torej koristna, če jc res opozicija. Pri včerajšnji III. seji mestnega sveta smo pa dobili vtisk, da gre <tu samo .za navidezno opozicijo, isamo da ljudje rečejo: »Oho! tu pa se resno dela!«
Zupan je otvorM seio in je izrazil svoje veselje na tem, da so se mestni delegatje udeležili ie tretje seje v številu (46), ki omogoča veljavno glasovanje. Na te besede je vstal Pincherle (»opoKcijona-loc«) ter iajavH, da mai je bil dnevni red te seje naznanjen .samo dve uri pred sejo, tako da ni imel časa, da b£-se resno poglciiil v ta vprašanja. Vedel je samo, da gre za neko posojilo 170 milijonov. Za -tako važen predlog ne more torej glasovati na lahko roko.
Vstane nato Brocchi, ki očita Pincherlu, da se ni udeležil ee; i.n. komisije, se ne zanima za občin, zadeve; če noče sodelovati pri skupnem delu, naj te odide; danes da se ne sklepa o novih predlogih, ker da so ti vsi predlogi, ki jih je mestni svet že davno skletriJ. »Treba je,« je zaključil Brocchi, »pripraviti polie. na katerem bodo mogli izvrševalni faktorji, ki pridejo ea nami, začeti svoje deio.«
Piocherle prigovarja to in ono, a končno se pomiri in sede: qpozicija je iz-ginHa...
In sedaj gne sklepanje lahko!
Določeno je: 50 milijonov ia tfmavski vodovod, razun tega: povečanje vodovoda v 2avlah in pro-vizorična zgradba vodnjaka v Sv. Ivanu pri Devinu za oskrbo mesta z vodo v prihodnjem poletju; 13 milijonov za zgradbo rezervne elektrarne; 2 milijona za popravo pločnika; 43 milijonov za ka-na1'zaci jo i. dr. Drugi predlogi, kakor občinsko posojilo, zgradba hiše za starce in mladino, tramvajska proga med obema prostima lukama in od-kirpitev tramvaja, so odloženi na prihodnjo sejo, ki se bo ■••ršila nocoj.
Le lmgue straalere a scuoia. Pod tem naslovom je priobčil iLavcratore« od minulega ponedeljka iz peresa Giuseppe Celenticha, dopis v katerem se sklicu«« pisec na izredno konferenco dne 27. junija v šoli v ul. delle Scoule nuove, kjer so raszpravljali
o pouku »tujih '	jezikov, nemškega in--
slovenskega!!! Pisec pa oporeka, vesti da bi se btfa predlagala uvedba slovenskega k&t učnega predmeta v svetojakobškem okrož'ju. Priznavala v koristnost učenja tujih jezikov
pri čemer se je dajala prednost nemškemu in slovenskemu jeziku — prepuščajoč uCencem izbero. Ker pa r.e bi mogli učiti obeh jezikov v isti šoli, se je predlagalo, naj se en tuji jezik	poučuje v eni, drugi v dragi
šoli.
Uvoz avstro-ogrske valute z one strani premlme črte in izmenjava po 40 %. V svrho, da se pravično •urede nekatera vprašanja, nastala vsled izmenjave valute v TTentinu in v Julrjski Benečrji, je ticgo-verno z ministrstvom državnega zaklada izdalo italijansko vrhovno poveljstvo naslednjo naredbo:
1.	Denarni zavodi v Trentinu in v J«!ij<>ki Benečiji, kateri imajo vložene njim pripadajoče blagajniške fonde pri svojih ccntraiah aLi Jilijalkah onstran premfn.'e črte. morejo zopet uvesti omenjene svote ter doseči izmenjavo po 40%, to pa Je v mejah blagajniških zalog, kakor izhajajo iz situ-acijskcga izvlečka (izvlečka o stanju) vsakega posameznega zavoda z dne 3. novembra 191S.
2.	Zneske v kronah, položene pri zasebnikih aH bankah onstran premime črte, pripadajoče zasebnikom ali zavode a, ki so prisiiojni v Trentin ali v Julijski Benečiji ter imajo istetam svoje bivališče ceiroma sedež, more se svobodno uvažati, stavljati na dispozicijo ter menjati po 40%, ako se dokaže, da so bili ti zneski položeni pri nekdanjih avstro-ogrskih zavodih pred 3. novembrom 1918. Ta dokaz more izhajati iz dokumenta izdanega od zavoda oziroma od dolžnika, iz katerega naš izhaja aktivni saldo tekočega Tačuna aii hranilne vloge dne 3. novembra 1918. Dokument mora vidiran od italijanske vojaške misije v -Inozemstvu.
Ako vsled poslovnih težkoč ah iz drugih vzrokov ne bi bilo mogoče preskrbeti si vidirania s strani italijanske vojaške misije, ali pa, ako bi bilo potrebno, da se vTšijo dolgotrajna raziskovanja v svrho, da se dokaže verodostojnost dokumentov, bo mogel kr. gubernatorait v izjemnih ter očitno nujnih slučajih dovoliti kreditnim zavodom na njihovo prošnjo, posojila v lirah v razmerju do 20*» zneska vloge v kronah in sicer 2a čas ne preko treh mesecev, ter proti zal oži t vi vlog samih.
3.	Zasebniki, kateri so pristojni v Trentin ali v Juiijsko Benečijo ter se ne&ašajo oastran dc-rearka-cijska črte, morejo — ako bivanje onstran premi me črte ni svojevoljno — svoje vloge pri zavodih, glaseče se na krone, premeniti v druge enako-veljavne vloge pri zavedu »Banca d'Italia« ter čakati na nadaljne določbe, ki jih izda vlada v pogledu izmenjave valute, to pa brez nob-enega jamstva ne s strani vlade, ne s strani banke. Vsaka vloga bo morala biti opremljena z izjavo, podpisano od vlagatelja, s kamero ta n?.znači svojo pristojnost ter spričuje na svojo častno besedo, da so poJožene krone azkl-jučno njegova last.
V nobenem izmed treh gori omenjenih slučajev se ne pripuste k izmenjavi žigosane krone.
Opozarjamo vse nase denarne zavode ter zasebnike, kateri imajo naložene zneske onstran preobrne črte na gornjo naredbo, ker izhaja iz nje, vzemši v obzir današnje k-urtze, v korist vlaga-»'.eijev kurzna razlika od 40fo.
Nujno potrebno ie, da si posamezniki kakor tudi naše hranilnice in posojilnice, posebno one, ki so imele naložene glavnice bodisi v Ljubljani, v Celju ali drugje, preskrbijo čimprej potTebne dokumente in sicer legalizirano iz»javo zavoda, pri katerem imajo naložen svoj denar, ki naj izpričuje, kako visok je bil eaido računa dne 3. novembra 1918, katero izjavo naj čado vidirati s strani v poštev prihajajoče italijanske vojaške misije.
Posebno opozarjamo r.a to, da žigosane krone niso pripu^čene k Izmenjavi po 40%, vsled česar bi se moral uvesti odgovarjajoči znesek nežigosa-nih kron.
»Ljudski oder«. Dijaška mladina priredi svoj IL glasbeno-dramatičci večer v četrtek, dne 17. 5triija, točno ob 21 v ve+iki dvorani »Narodnega doma« s sledečim sporedom: 1. Fran Gulič: »Mi«ii v delirija« — monolog s spremljevanjem klavirja in gosli; 2. G. lpavec: »O mraku« — moški zbor; 3. a) A. Seybold: Concer-tino, b) F. Schubert: Serenada, c) V. Monti: Cardaš, sologosK; 4. Simon Gregorčič: -»Človeka nikar« — deklamacija. — Odmor. — 5. Haydn: Trio — tercet; 6. Kranewi*er: »Nace« — enodejanka. poslovenil M. SkrbmSek. — Cene: Lože 10 L; sedeži v pritličju od I. do V. vrata 3 L. od VI. do X. vrst« 2 L 50 »t., od XL do XV. vrste 2 L; galerijski sedeži po 1 L 50 st; stojišča v pri-:!ičvu po 1 L, ca galeriji SO st,; dijaške vs^c-poice
90 70 st Rasprodaja se vrti vsak dan prt blagajni ▼ veži »Narodnega doma« od 9—12 dopoldne In od 15—»IS popoldne. — Ker ie čisti dobiček namenjen
Zgolj v kukurne svrhe, vabimo slavno občinstvo najvludneje, da se v obrtnem številu udeleži -tega večera in s tem «rokaže svojo hlagobotno naklonjenost do svoiega dijašftva in njega vzvišenih namenov.
Zdravstveno stanje t Trstu. V času od 5. do 12.
t. m. je mestni fizikat ugotovil 2i novih slučajev nalezljivih bolezni in sicer: davke 2, škrlatice 8 (Nova mitnica, Sv. Ivan po 2, Novo mesto, Stara mitnica, Farneto, od drugod po 1), trebušnega lesarja 7, pegastega legarja 1, driske 2, vnetja možganske mrene 1. Umrle so 3 osebe, vse v bolnišnici, 1 za Škrlatico, 1 za trebušnim legarjem in 1 za pegastim legarjem.
Meso za bolnike se bo ta teden v sredo, četrtek in petek prodajalo proti predložitvi zdravniškega izpričevala v naslednjih mesnicah: Lenarduzzi, ul. Gatteri 21; Rossi, iri. Sette fontane 34; Rizzion, Carbola zg. 10; Bent-ioi, uL CapitelH 14; Loy, ul. Garibalda 4; Petronio, al. Instituto 38. — Mesnice bodo odprte od 7 do 10'30.
Ustanovni občni zbor podružnice »ljudskega odra« pri Sv. Ivanu se ie vršil v nedeljo. 13. julija. Prijavljenih 180 članov. Matični predsednik dr. L. Cermelj pozdravi navzoče in poda besedo tajniku »Kulturnega sveta v Trst««, ki v kratkih besedah razloži pomen in namen »Ljudskega odra«. Pr-eči-tavo se podružnica gravilaj ki se sprejmejo. Pri vo&vah je bil ie voljen naslednja odbor: dr. Lj. Vadnal, predsednik; V. Trobec, Fr. Udovič, Iva Sabadinova, B. Hvala, Birca J.. Pahor K.. Valentič, dr. Krnev, odborniki; Strgar, Car*a, Kocrič D., nadzorniki.
Preaiet v pristanišču. Pripluli so včeraj: »Dar-<kin« iz Newyorka, »Zriny« iz Barija, »Lapad« iz BaVtimora, »Karlsbad« ie Port-Saida, »Venezia« iz Benetk m »Fazor« iz ISladeliiie; odplul je: »B. Bruck« v Benetke.
K gol ga Je brcnil. Kočijaž Jakob Milena, s&r 32 let, ki stanuje v ul. Sette Fontane 122, je imel včeraj nesrečen dan. PopravJjal je opremo na svojem konju, ki pa je nenadoma poskočil in ga brcnil s tako sSo, da je revež odletel z vso silo v stran in padel na tla. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki je ugotovil, da si je nesrečni kočijaž zlomil pri padcu tilnik, a konj mu je s svojo brco prebil dva rebra. Peljali	v bolnišnico.
Nesreča na deiu. Kurjač Ernest Sussak, star 20 let je včeraj padel v podpalubje parnika 556, ki se nahaja v popravi v ladjedelnici. PokKcali so edravnika rešilne postaje, ki mu je <tal prvo pomoč. Ubogi kerjač je dobil pri padcu razne poškodbe na glavi, a razun tega še živčni napad. Peljali so ga na dom v oHici Scorreria 2. — V ladjedelnici pri Sv. Mark« je padel delavec Ivan Dovanzo, -s-?ar 53 let, z nekega voza in si razbil desno koleno. Zdravrck rešilne postaje mu je dal prvo pomoč.
Prišel je pod kočijo. V ulici Carintia je prišel včeraj ped kočijo desetnik Martin Torquato, star 21 let, in dobil precej .iežke poškodbe. Na rešilni postaji so mu dali prvo pomoč.
MALI OGLASI
sa račaaajo po It stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1*—. Debel« črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
2?
VRATA, 90 za 190, okno z enim zapiralom, moč-nica >za kmetijo, mizo proda po nizki ceni Ar.ton-čič, Oberdanov trg 2.	3386
HIŠICE z vrtom, zemljišča velika in majhna se prodajo radi selitve. Cena 4—32.600 lir. Naslov pove ins. odd. Edinosti potf št. 3383.	3383
PRAŠIČKI za rejo, zelo lepi, 6 do 8 tednov stari, se prodajo. Dean, Gornja Greta 405.
GOSPOD (sam) išče kuharico. Zglasiti se: Pendi-ce di Scorcola št. 523, VHIa Emilia.	3384
IZPRAŠAN šofer, sposoben za vsako popravilo, išče takoj službo. Naslov na ins. odL Edinosti pod »Stev. 3371«.	3371
SLOVENKA, MODiSTKA se priporoča oenjenim damam v mestu in okotkn. Ulica Aitessandro Volta št. 2 V. nadstr., vrata 19.
KROJACNICA Avgust Stular «1. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. ie edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Ac<jue-dotto 33, IV. nadstr. levo.	P 711
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, nI. delle Poste št. 10. Gorica. Corso it 36 na dvorišču. P 1233
PRODA se ratfi odhoda naslednje pohištvo: Om?-ra, pisataa miza stariaske oblike, pisalna miza v obliki tremoau, priproste dolge mize, razne šipe ItdL, ulica S. Francesco d'Assisl Št. 4, IV. nad„ v dvorišč«. Readlč, slikar.	B 90
KUPUJEM cunje vsake vrste v vsaki množini po najvišjih cenah. Babič, Trst, ul. Molin grande it 20.	3376
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorlja. Naslov pove inseratai oddeiek Edinosti pod štev. B 121.	(B 121)
Književnost in ume^ost.
M. Stepančičeva: Slovensko italijanska slovnica.
Poznam italijanski jezik, ali poznam ga le površno, kakor gn pozna sploh večina tržaških Slovencev. Zato sem si rada kupila slovensko-italijanisko j slovnico,ki jo je sestavila m podala v razprodajo! ga. Marica Stepančič <Gregorič). KupHa pa sem si to knjigo, ali kakor jo ona imenuje pedučbo, tem rajši, ker poznam že njeno prejšnjo italijansko-dovensko podi>:nico, namenjeno Italijanom. Kar se tiče te, mislim, ca ne storim nič niapačnega, ker velja spisateljici lahko kot bodrilo, kar mi je Tekel neki italijanski častnik, da lažje melode za oručenje jezikov dozdaj ni še zapazil ne v ansleško-i-ts-,:;ansV:. ne v francosko-ttah'janskih slovnicah. Iz naše itaKjansko- slovenske slovnice, Ja se lahko vsak človek sam nauči jezika, in ako si vzame učitelja, se privadi jeziku še poprej Tako se je izrazil o njeni knjigi Italijan, a o tej, ki je spisana zanas Slovence, moram reci, da je ravno taka, če ne še boljša. Knjigi se vidi na prvi mah, ca ie zložena res po predpisih povoevanja in priprostega razvijanja najbolj tu>orabljenega načina.
Neki pisatelji sicer dajejo prednost onemu poučevanju, ki se prične naravnost z osrčjem slovnice, t. j. z glagolom, pa taka sestava, čeravno mogoče moderna, ipak ai za vsakogar, ker je veliko bolj zapletena.
Stepančičeve slovnice pa, če tudi 'je namenjena za srednje in meščanske šole, vzame lahko v roke učenec višjih razredov ljudske šole. Saj je ravno »besedovanje« ki je določeno za učenje na pamet, razdeljeno na posamezne skupine in v isti zvezi kakor jih safeteva nazorni nauk v fcudski šoK.
Kdor se uči iz t>e knjige in če mu manjka kak izraz, mu ni treba boriti drugega, kakor »pogledati ono poglavje, kamor spada dotična beseda, to je med »šolstvo« ali med »javne na-prave« ali med »hrano in pijačo«, ali me*i »rokodelstvo« in tako iK-prej. To bodi povedano samo tako na splošno, samo da vzbudim zanimanje ea knjigo, kakor zasluži in pri vseh oirih, ki bi -jo morda potrebovali, pa je aiso še kupih.
Le mimogrede naj omen-im, da je v knjigi sicer nekaj napak, ki so pa take. da si jih lahko vsakdo popravi brez truda. Največja hiba pri knjigi >e po mojem mnenju o-jena j>revisoka cena 5 L. AJi kakor čujem, so bili tiskovni stroški taki, da spisateljica ni mogla ravnati drugače, ako ni hotela biti na škodi. Sicer pa kdor se res hoče navaditi italijanščine pravilno in na lahek način, ne bo odlašal zavoljo oene, temveč si bo prihranil pa pri čem drugem, ki mu je mogoče manj potrebno.
Le pridno naj vsakdo seže po nji, dokler je še naprodaj v Trstu, kaiti kolikor mi je znano, jo spisateljica namerava odposla-ti kmalu preko meje.
V razprodaji ima knjigo knjigarna Stoka in Scbknpf, pa tudi vratar »Nar. doma« in gdč. Guštin v prodajalnici sveč v stranski ulici sv. Antona novega. Vse knjige pa ima v Ealogi ig. S+epan&č, ki je lastnik tvr-dke Pipan v ulici Commerciale 5. K.
Cd danes nsprei se sprelemrl? naročila za
pi na ii
za nEttbne pleSfe.
mmm m m. miti Trst
Csrsa G. Gai lcIS 8 (ex Bmtaa vcc:!!ia}.
Odhajanje in piMnJe vlakov.
Centralna postaja (Južna.) Odhodi:
0'15 D. v Belgrad m Bukarešt (čez LJubljano ia
Zaigreb).
2'— D. na Dunaj (čez Videm in Trbiž) vsak ponedeljek, sredo in petek. 5'30 O. v Tržič in Cervinjan (čez Bivio). 6*30 D. v Reko (čez St. Peter na Krasu). fi'55 H. v Benetke (čez Bivio) Tržič-Videm. K*— R. v Milan, Pariz, London in Bordeaux. fc'30 O. v Logatec (zveza z Reko). 11*— D. v Benetke (čez Bivio-Cervinjan). 14'30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14*50 O. v Logatec (čez St. Peter rca Kra>?4i). Reko. 15*15 O. v Logatec in Reko. 17'35 B. v Videm čez Gorico. 18'20 O. v Reko čez St. Peter na Krasu. 20*15 D. na Dunai čez Logatec.
Dohodi:
2*55 D. Z Dunaja (čez Trbiž in Vkiem) vsako
sredo, petek tn nedeljo. T— D. Iz Bukarešta, Belgrada (čez Ljubljano in
Zagreb). 8*25 O. Iz Logatca.
9'20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino). 9'55 O. Iz Reke (čez St. Peter na Krasu). 10*50 D. Z Dunaja (čez Logatec). 13*50 D. Iz Rima (čez Bologno, Padovo, Benetke
Cervinjan). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16*50 D. iz Benetek (čez Videm, Tržič). 18*30 O. Iz Cerviniana in Tržiča (čez Bivio). 19*15 H. Iz Benetek, Cerviniana (čez Bivio). 20'55 O. Iz Logatca (zveza z Reko). 23*— IL Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Ttž« in
Bivio). 23*20 D. Z Reke.
23*45 R. Iz Londona, Pariza, Bordectnca, Milana, Benetek.
Postaja pri Sv. Andreju. Odhodi:
5'40 O. Čer/. Herpelje v Rovinj, Kan-fanar, Pulo. 5'46 M. v Koper, Buje, Poreč. 7'30 O. čez Opčino v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo.
8'30 M. v Buje čez Koper.
12'50 O. čez Herpelie v Kanfanar, Rovinj in Pu!o. I5'30 O. čez Opčine v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo.
17*— O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj, Pil* 17*16 M. čez Koper v Bu}e.	~
Dohodi: 8*25 M. iz Buj, Kopra itd, 10*05 O. iz Pule in med post a j. 10*55 O. iz Podbrda. Gorice. Čez Opčine. 16*25 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj, Divače.
19*20 M. iz Podbrda, Gorice čez Opčine. 21.45 M. iz Poreča, Buj (čez Koper). 22*35 O. iz Fule, Herpelj, Divače itd. D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vfck. R. = Razkošni vlak. B. = Brzovlak. M. =r Mešanec.
Stoj za iv.rj] in vsueis pravi bžitš: i uzorci Seidcl & Neumann in ,Singer* Gast & Gasser
D„ , .	Tyrdla uMan.-vJ t-n I. 1878
FRAHCESCO BEBNfiR
puprtvUanja.	Trst, ul. Ca in par. le 10
Borzna poročila.
Trst, dne	15. julija 1919.
Brez poslov.
Tečaji:
Jadranska banka	250— 255
Cosulich (Austroamericana)	610— 620
Dalmatia (Parobr. dr^	310— 320
Gerclimich	1625— 1700
Lloyd	1000— 105n
L-ussino	1650— 17C0
Martinolich	-»0— 500
Navigazione Libera Tfiestina	1825— 18/o
Oceani a	500
Prenruda	670— 690
Tripcovvch	600— 615
Assionrazioni Generali	16500—16750
Rlunione Adriatica	3000— 3100
Anrpelea	465— 475
Cement Spateto	3o5— 365 Čistilnica petroleja <Raff. OM Mol) 1600— 1800
Čistilnica riža (Pilatura riso)	370— 390
Krira	»5— 365 ex
Ladjedetoca v Tržiču (Cantiere)	320— 340
Tržaški Tramway	227— 235 Tržaška tvornica otja (Oleifici Tries4.) 950— 1000
s pritličjem se proda v Herpeljah-Kozini ob glavni cesti in železnici. Hiša ima naslednje prostore: v I In II. nadstropju U sob in 2 kuhinji ; v pritličju 5 pros orov : krčma, pekarna in irlin. 3000 m3 zemljišča. Cene po dogovoru. — Naslov pove in^*. oddelek Edinosti pod štev. 121.
SLOGA UR iN ZLATAKIHE:::
B na veliko izbero se vdobi pq
& A. PO-JŽ9 v Trstu
TRG GARIBALDI (BARRlEltA) 3.
Trs?, uV;€a Geppa štev. 16.
Kos:l3 (popolno) . • L 1.80 Celsrlo......L Z —
Vedno m rez elega mrz!a KCHi?.
Cene zmerne. Postrežba točna.
ZOBOZDRAVNIK UfiKZaEbdISZ
d\ nraCEIC imi
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
InMm Iziimia za plasiranji in m\i\ zajja
MA DEBELO:
Nogavice* žepni robci, rute za na glavo, razne maje. ČesalnlkU pisemski papir, pipe, radirke, traki za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blago.
GIAC8H3 LEVI, Tr:t Ollca S. HlCOJi it 19.
angleške, ključavnice, kljači, pile, žage za železo, oro je za mizarje in mehanika itd.
z&Loaa ŽELEZNIKE
Trs5, i!, rafcio Fi!zi štsv. 17.
Dcln. g i.iv. K 30,'JJ.0>3, Rcserve K8.5J0.00« Untrsh: TSK1T
fi3 to ii Sipini) 5 - Via S. Hiral) l
Podra2ni:e: DubroVni'c, Dunaj, 'Totijr, Ljub" Ijana, McCiović, Opiti) i Sp'it. 5ibcni^ ZaJa" Ekspoztt ura: Kranj.
Obavlja vse v bmčno stroko spadijeie posle
Spra] a-na vi 03 a
na hranilne knjižice proti MJletnim obre" siim v b.m:ogirO'prometu proti J/o letnim o bre^tim. .Va odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
B«Ie v m]u vaiMsls; prsiili {hhi tbjjiita).
BlagajAa posluje od 9 do 1-1
FRANZUTT3
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Rossini štev. 12, vogai ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - izdiranje zob urez t>oie£in. Plombiranja. Umetni zooje.
Kovaška delavnica
Andrej PuriUrst,uI. Meda 6
Prevzema vsako de:o kovaške stroke Ima na proda) ve£ Štedilnikov. Prevzema naročbe po meri. — Priporoča se slav. vbiinst i.
Fl UMETNI ZOBJE R
* In brez Cel usti, zlate krone in tudi obrobkl I
VIUEMTUSCHER^K |
TRST. ul 30. oktobra (ex Caser.ua 113, 11. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
KIsova kiselina / n^laika soda bikarbonas S.2ar n:ke sva^e Rilnati škrobni klej Um
Arabski gu^ii „Kordofan" Pristno svinčeno rde^ilo Lubl. naftalin^ lu .KI.iisS Pristno ku ians lan&n) o!re Vo?i!o za če vije v lesenih
Skatljicah Kristalna »eda Modra [aha Zelena gal.ca Žveplo dvakrat tlSieno v vr liki množini pri
HOLLAHDIA GOLONIAL
drultl x a m. J. v Tr.tu
V. Pler lu gi da Palesarina 2
(vogal ul. Coron«a)
Te e on int. 24 03,