Leto LXIX. št. tt4 L)«>l)aaa, torek XI« ftifi|a mt Ccm Ms i*- iznaja vsa* jrd popoldne, isvsem*> aedetje n» pnaika. — to—M do 00 potu vrst & Oin 2, do 100 vrat A Din aJiO, od 100 do 300 vnt * Din S* većJI inearari potit rrsta Din 4.-. Popurt po togJtOOWt IIIMlIltlll davek pOOObO). — »SlOVODOkl NOTOd« relja mcooftno v Jugoslaviji Din 12.-, » UMiwmtw> Din 25-, Rokopttd m m vračajo UREDNIŠTVO IN CJPKAVN1ATVO UUBUANA. aU^flJeva atte» fttev. o. Telefon: »-22. 31-23. 81-24. S1-2S tn Sl-26 Podroiolet; MARIBOR 8troeamayerjeva 8b — NOVO MESTO, L.jubijan»ka c telefon et. 26. — CELJE;: celjsko uredništvo: Stinaamaverjeva ulica 1. telefon tet. 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon et. 190, — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica ▼ Ljubljani ti. 10.351. Španija v plamenih revolucije: španski uporniki na iimikii? Po zadnjih vesteh iz Španije izgleda, da je vlada v premoči ter da se uporniki na vsej črti umikajo — Vse radijske postaje v rokah vlade — Ultimat upornikom poteče drevi ob 9* Madrid, 21. julija. A A. Hnraf poroča: Radijska postaja v Madridu je snoči v već jezikih objavila poroc lo vlade, v katerem ngotavlja. da je vlada postala gospodar položaja in da je zatrla uporniški pokret. Mada objavlja apel na ljudstvo in vojake da nai preprečijo poskus fašistov in da na; ohnnijo ljudstvu pravice, ki si jih je priborilo. španska vlada je snoti objavila proglas 6a je bil upor v Madridu popolnoma zatrt in ća bo se preH.ile j o^adke v Viku dela Montu in v Getafu. Vladi zvesti oddelki so zaplenili uporniška letala in na njih sedaj preganjajo upornike. Milica ljudske fronte je navdušeno protlavljala zmago v Madridu Ministrski predsednik in zunanji minister sta po radiu sporočila prebivalstvu nekoliko pomirljivih vesti; zunanji minister je najrlasil. da zmaira republikanske misli ne more i7brisati zločinskega poskusa enega. deli armade. Vlada ima za seboj zaupanje ljudstva in narod naj zaupa vladi, ki bo rotila na svojem mestu, dokler ne vzpostavi mir in red Z vlado so policija, mornaric;«, letalstvo, milica ljudske fronte in pretesni del armade. kendon. 21 julija A "A DNB poroča: po vesteh ti Gibraltarja Malasa ni več v rokih upornikov amp-ik v rokah skrajnih levičarjev F^ m^hi vihrajo rdeče zastave-Kr»"nunisT7 roTM «o hfgovioc V zrak so spu *** It dva mocta\ d* hi tako preprečili prihod opornikov v Malega* Madrid. 21 mlin A A DNB poroda: Nafnmeise poročilo, ki ga je izdala vlada pravi med drugim: Položaj v Sevilji se od ure do u^e bol iša. W,*k čas je pričakovati, da se bodo uporniki prednli Isto e v S^ragosi in Valadol'nu. <**et«». ki so se predale v Alcaru. so bile pripeljane v Ma d'?d pod nadzor^tvnm milice in ljudske fronte. Uradno poročilo Paru, 21. juliia A A Havas poroda iz Madrida: Notranje ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da je vlada premagala poizkus upora v Madridu Vsi uporniki v prestolnici so se udali. \/ no-tr.iTusti poročajo, da se uporniki takisto ujaiao Med prvimi so se udali uporniki v \<>;2Šnici Vidal Varnidnn. Aretirali so pr tej priliki več sto oficiriev. Poizkus upora v madridski vojašnici Montani so zarrli v samem začetku. Poročilo pravi dalje. eJa v okolici Madrida ni nobenih upor-nskib cet. Poziv uporniškega generala vladi j Ora- 21. juliCoruca* huoo bombardirala Cadiz Mislijo, da j«3 pripeljala ladja iz Me lile tudi uporniške ćete. Mesto ee je po hudem obstreljevanju predalo upornikom. Ultimat vlade upornikom Pariz 21. julija. A A. PoTOčajo H Hen-leya* Radijska postaja v Sevili. ki je zad-lja dva dneva dajala poročila upornikov, je od snoči od 25. ure naprej začela objav-jati poročila vlade. Sevila, 21. julija. E. Radijska postaja v Sevili, je objavila snoči ob 21.30 poziv vlade, v katerem daje upornikom rok do dane« do devetih zvečer za predajo. Častaii-knm in članom civilne garde je bilo po radiju i7dano povelje, naj takoj nastopijo svojo s'užbo Barcelona, 21 julija, z. Od 21.20 gnoči naprej, je radiopostaja v Barceloni prenehala objavljati poročila o uporu. Izjavila je F.imo. da je včeraj vladal red in mir v Barceloni. Danes objavlja že poročila madridske vlade. Ubiti in ujeti generali Madrid, 21. julija. AA. Notranji miniBter je snoči v radiu objavil, da so vladne Čete za Časa borb pri Calavaneeli ubile generala Garcia dela Heranca. ki je sodeloval v upo ru 7 dne 10. avgusta 19"2. Madrid, 21. julija. AA Uradno potrjujejo vest, da &o generala Fanjula aretirali. Madrid, 21. julija. AA. General Cuerco del Jano, ki ?e je pred leti eprl z generalom Pvimo de R iverom in se izselil v Francijo a se je nedavno te-ra vrnil v Španijo, je vstopi; v stike s poveljniki upor nih čet. L'zbona. 21 julna A A Havas poroča.. Letalo, s katerim je general San Jurio odpotoval v Španijo ie padlo na tla. General San Jur'o ie mrtev, pilot Ansaldo pa je teako ranjfn. Tudi uporniki mobilizirajo Lizbona, 21. julija. A A. DNB pr>r"K;a: Radno v Sevilji je objavil, da so uporniki izdali povelje ?a splošno mobilizacijo vseH vojnih obveznika v krajih, ki so v rokah upornikov- Meja zaprta Bordeaux, 21. lulija A A (Havas) politični položaj v Španiji Je od vćerai neizpre men jen. Španski vlaki še vedno ne prihajajo v Hendv. Tudi francoski vlaki vozijo le dV» I run«, ki je skrajna točka francoske železniške proge. Vraćaio se s potniki, ki so hoteli potovih v Španijo, ki na so jim šr>an«ke oblasta «V Irunu p-epovedale irs^o-pT+i. Zeleznjška po>taja v Bordeauxu ne izda ia več vozovnic z*a !^r>qniio ker ie vhod v Španko tuicem orenovedan. Pariz, 21 julnje A A. Havas poroča: Iz H^ndeva poroča io. da je zelo malo oseb prib^žalo iz Španije in to zaradi tega. ker povsod krožijo oborožene tolpe, ki so zasedle vse ceste N:« cestah napadajo potnike, jih oropajo in jah nato pu^te do meje laflM v spremstvu s%*ojih ljudu. \'čeraj ob 15- je bila meja pni Hendevu popolnoma zaprta. Snoči so se samo španski delavci, ki delaj)o v Franciji, lahko vrnili domov v Sp^n jo. Pn obmejnem pregledu -pa jiim je bi'o rer^^no. da se danes ne bodo mogli več vrniti na delo v Francijo. Od začetka upora, pa do snoči je dela\-slkia sanda podpirala obrne ino policijo. Toda ti delavski oddelki so provi zorni in nestalni in zaito je ci^lni guverner v San Sebastianu objavil m^Hilizacijo vseh oseb v starosti od 18 do 30 let. V San Sebastianu grade barikade, da bi se ubranili upornikov, ki se bližajo rz Pan-peluna. V luki ie večje steblo španskih vojnih ladJij. V Hende\nj se ne stoši etre Ijanje in potniki ki prihajajo iz Pampelu-na. pravi'jo, da med Saragosso in Pampelu-nom nvio opazili nič posebnega. Prmtii večeru se ie slišalo streljanje, kar je znak. di so se zaćele borbe. Levičarski voditelji beže iz Španije Parii, 21. iuliia r. Veliko pozornost nbu-ja)o pestit da bere ii Španije nekateri voditelji levičarskih skupin. Med prvimi je včeraj pribeial v Francijo bivši predsednik vlade LerrouT. za njim pa i« prišel preko meje v spremstvu veejera števil« feviear-rskih poslaneev predsednik radnje Španske vlade pred izbruhom npor« f>*ares Quiro-aa. Iz te^a sklepajo, da uporniški pokret na prednje in morda levirarji ie sami računajo s svojim porazom. Kje je bivši španski kralj Alfonz? Praga, 21. julija, r. Bivši španski kralj Alfonz, ki se ie zadnje 6a«e mudil na dvorcu \Vausenbach na Poljskem kjer ie bil gost grofa Zamoiskega, je včeraj nena doma odpotovali. Cilj njegovega potovanja drže v najstrožja tajnosti. Spremlja ga grof Zamojski in njegova hčerka. Od začetka upora v Španiri je kralj Alfonz budno spremljal vse dogodke ter je neprestano bil v zvezi s svofroi zaupniki ob francosko, španski meji. Posebno se 5e zamimai za Vesti iz Barcelone in Sevilje. Bivši španski kralj Alfonz XIII. je iz-javil dopisniku »Associated Pressa«. d« se v tem rremrtfku revducionarnega pokreta v Španiji ne postavlja vprašanje borbe med monarhiistti m republikanci, za Mi pnoni monarhiji, ampak, da je v Španiji izbrub-nšl apaoseo naciooaicm poJorec, Raj pravi bivši španski prestolonaslednik >"emyork, 21. julija AA. (Reuterj Na vpTašame o dogodkih v Baaaaijj je bivši prestolonaslednik grof Cavad^nsa izjavil. da se je ob svoja porolći odnoveda-l prestolu. O svoiem očetu kralm Alfonzu XIII. pa je cfof odgovori da ie ta zapustil svoj čas Španijo samo zato. da prepreči Dteb vain i e kr\i Maroko je bil že v soboto v rokah upornikov Oran. 21 nilija AA. (Havas) Upor v španskem Maroku se ie začel že 17 t. m. in sicer v Larochu. kjer so oficir vi in vojaki naiprvo zavzeli po^no "postaio. nato pa ostala javna poslop'a- Tri tem ni ^lo brer Jcrvi in s*a padla oS-a oficirja in trije voiaVi Do IS. t. m. ziutrai je bila oblast v vsph mestih španskega Maroka v rokah vo' sk e Barcelona v plamenih Tnukuse. 21 julija. AA Havas poroda: Potniki letala, ki ie prišlo iz Casablance, «o iz'a^^1^. da so na vpč krajih opazki požar. V Madridu, v Malagi in v Alicante (Mir. V Barceloni gori veriko število , postopaj, med drugimi rudi cerkev Mairije Device. Vladna letala letajo nad meorom io so bombardirale arsenal in topniško vo-vojasraico, ki se nahaja v bližini spomenika Knš#ofa Kolirmba. Meja je zaprta w\ je pod za.9c.Tto miiice delavstva Ijudsk** fronte. Vznemirjenje v Londonu London, 31. juliia r. \T tukaišniih kr^cih so zaradi dogodkov v fipaniji zelo v skrbeh. Trije torpedm rušilci, ki bi imeli včeraj zapustiti Gibraltar in se vrniti v svoje domovinske luke, so dobili nalog, naj ostanejo do nadaljnjega v Gibraltarju v varstvo angleških državljanov. Po zadnjih poročilih iz Gibraltarja se je zateklo tjakaj mnogo beguncev iz južne Španije, ki je vsa v rokah upornikov, številni angleški in ameriški avtomobili kažejo sledove rtrelov, ki so jih bili deležni na begu iz Španije. Angleške oblasti so dobile nalog, naj ne izdajajo do nadaljnjega nikakih dovoljenj za potovanje v Španijo. Angleške ćete m vojne ladje v Gibraltarju so v strogi pripravljenosti, obmejne straže na španski meji p* so zelo ojacene. Si Vsi londonski listi posvečajo dogodkom v Španiji največjo pozornost. :Paily Tele-graph« smatra, da je ta upor obupen odpor proti komunistični diktaturi, ki je v Španiji že pred durmi. News Chronicle« pa smatra nasprotno, da je upor zadnji poskus desničarjev, da bi se s silo polastili oblasti. Po mnenju delavskega Daily He-ralda« bo izid tega boja važen ne samo za Sparijo, temveč tudi za vso ostalo Evropo. Izredno srdite in krvave borbe Ne eni ne drogi ne poznajo milosti — Mrličev je toliko, da jih morajo kar zažigati Pariz. 21. julija, z. Po vesteh, ki prihajajo o borbah v Španiji, se vidi, da se borne izredno hude in krvave. Na eni in na drugi strani gredo do skrajnosti in ne poznajo pardona. Vladne čete se poslužujejo vseh sredstev in obstreljujejo upornike s topovi in z letal. Najhujše razdeianje povzročajo bombe, ki jih mečejo z letal. Najbolj krvave borbe so se vodile v La l.mei, kjer je skoraj vse poklano. Mrličev je toliko, da jih sploh ne morejo pokopavati, marveč jih na tovornih avtomobilih vozijo ven na polja, kjer jih zažigajo. Silno krvavi so bili tudi včerajšnji boji v Madridu samem, kjer se je uprl pesadijski polk. Vladne čete, ki obstojajo po večini iz oboroženih marksistov in komunistov, so skoro vse upornike, ki so se jim naposled predali, poklale. Ped ruševinami vojašnice so našli 16 oficirjev, ki li. da bo DruAtvo narodov vsekakor zahtevalo od Poljske, naj inter venira. Kaj pa bo moglo storiti Društvo narodov v primeru, da Poljska odkloni in tfTvenoijo. kar je ?elo verjetni, vprašuj«1 list. Veliko vlosro bi mopla v tem vpraša nju i!e dfcvja strašna buna, ki ie v V«lpaivu napravila cnnooo škod*1. Buria ie vrgla v morie vl*k z 10 vagonu. Promet na rej progi j p bil usravije.n. Janezek z vadnice je umrl LJT*Wtarwi, 21. pulita- Kdo bi w rm<»W. da prežn tva v^dno ve-isel^ga. razngTanega Salm.iorv*>i2a Janezka. bi Enoumne g a fanta iz prvega vaire^ ljubljanske vadnice neizprosna srnrt. Y pome deljek ziutraj je prispelo iz Brežic, kjer je bil Jan^zp-k roi>r*. belo pnsroo orne vm*-bme .. . Dobri očka lei služ?buie na carinam i oi, kar ni mogel razurnefti. de je res. kar mu pišejo-.. Janezek je utnrl... rV greb v torek! Grenke ^o4ze so ob»lm!e očetovo bce, »a i ie Ivi .lane^f^k liubljene^ik njegovega doma, njegniv sireno dnagi otrok, ki ie š« pr^d Icrat-kim me tn po»lab v Koštamjevico po zdravnika. Da_ ^ca je nei-rprosna morilke dece tn Vsr ^akoi je mora! Janezek v bolnico v Br*»-žiice. Toda zaman! Prej nego bi mogel kdo pričakoval" je posegi* bela žena po mla dem šolarčJcu. DaW od mame in očeta. od bratca fn sestric se je moral poslovati od ri-vtienja. a komaj nrru je Kri fitopfl na prag. Da nes popokane ga pokopi j^fo. \r Brežicah, kjer je bil njegov očka prene v sfaržbi! Katko čudno r*a1c?ručje. Va žalostno pot je šla tudn matnnca, kn o smrtj m*oiega tnjW>ane1ca ni« durila ni. Brla je v Topli-e*h na DolenHkem. ko so jo pozvali v po nedelje*: v LjtnVJjano in ji potem počasi odkrfiRart «*.ra*no vea»t, Janezek je h*! fzreclno odlcrftosrčen in veder deček, v soli 90 g« nne4ri vm radi-rVvi rarred vadnuee je dovrflH s prav dobrim uspehom. GloTJoiko užaloiioenrirn vraTŠem m svojcem naše najgM>rje aožalje, Janezku pa bodi lahka zetnlfica Sorzna ooročifs. rNOZEMSKE BORZE Onih, 21. julija. Beograd 7. — , Paria 20.2325, London 15^«, New Joefc 306 375, Bruaei1 5l.«5, MOaii 2410, Madrid 41.936, Amaiterdam 20S.05. BeeHn 123.30. Dunaj 57.66. Ptifi I^jSO, l'aaiauiai 57.TO, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 21. julija 193*. Stev. 1B* Poletje v zasavskih planinah 6e C6fte ]• treba zgraditi, pa sa bo tudi Zasavje odprto tujskemu prometu Trbovlje, 19. julija. Le malo je krajev v naši ožji domovini, ki bi se mogli ponašati s tako lepo planinsko okolico, kakor jo imajo naši rudarski revirji. Trbovlje so izhodišče na najlepše planinske izletne točke v Zasavju. Zc s trboveljske postaje se vidi ena najlepših naših planin. Sv. Planina, čim pa se pripelješ na Vode, kjer se dolina bolj razširi, se ti pa nudi prekrasen razgled na vse okoliške planine, ki kakor venec obkrožajo rudarske revirje. Na severozapadu Sv. Planina, na severu Mrzlic« in Kriška planina, na jugovzhodu pa zasavski očanec Kum. V zadnjih letih se je za pozdigo turi-stikc in tujskega prometa tudi v rudarskih revirjih mnogo storilo. Priznati moramo, da ima največje zasluge za ugoden napredek planinarstva v naših krajih naša neumorno delavna podružnica SPD. šele pred leti se je ustanovila, pa lahko že s ponosom pokaže na plodove svojega žilavega delovanja. Prvo njeno delo je bilo urejevanje in markacija planinskih poti, kar je danes vzorno urejeno, tako da lahko danes tujce brez vsakega spraševanja najde pot na katerokoli planinsko postojanko. Potem so se naši vrli planinarji vrgli na gradnjo svojega doma na Mrzlici. Napravili so si načrt in proračun ter trdno odločeni šli na delo. VT pičlem poldrugem letu je dom stal in kar je glavno, danes na domu skoraj nimajo nobenega dolga, če izvzamemo stroške za gradnjo vodovoda, ki so ga lani napeljali v dom. To je pač doka/, da je Mrzlica danes obiskovana tako poleti kakor pozimi, kajti po'»ti nudi miru in oddihu potrebnim idealnega odmora, pozimi pa smučarjem najidealnejše smuške terene. Enako idealna za letoviščarje, ki si žele po trudapolnem delu svežega planinskega zraka in miru, pa je sv. Planina. Na bližnji Jelovci košati, temni smrekovi gozdovi z bujnimi mladimi nasadi, prekrasen pa je tudi razgled po celi Savinjski dolini tja do Karavank in Triglava do notranjskega Snežnika in po celi Dolenjski. Tzletniki imajo mnogo lepih izletov v bližnjo in daljno okolico Sv. Planine. Nedvomno najlepši je izlet preko Sv. Lenarta proti Cemšeniški planini, odkoder se izletnikom nudi prekrasen razgled preko vseh gornjesavinjskih planin tja do Karavank in širom cele Savinjske doline in pohorskih planin tja do Dravskega polja. Odkar je na nji zgrajen moderen planinski hotel, je postala Sv. Planina pravo planinsko okrevališče. Postala je ne le za Trboveljčana in Zagorjane ena najprijet-nejših izletnih točk, marveč se je priljubila prav vsem, ki so jo kdaj poselili. Planinski hotel nudi tako izletnikom kakor letoviščar jem vse udobje, podjetni lastnik pa namerava /graditi nad hotelom tudi še poletni bazen za kopanje, tako, da bo tudi v tem pogledu gostom ustreženo. Poleg ostalih prostorov ima hotel 21 udobno urejenih sob, veliko jedilnico, verande, balkone za soln-čenje ter mnoge naprave za razvedrilo gostov. Pa tudi v planinskem domu je dobro poskrbljeno za letoviščarje. Dom je last zagorske SPO ter ima tudi tujske sobe. Tudi v iupnišču se, odkar je Sv. Planina dobila novega župnika, vse prenavlja. Kmetje so s kulukom zgradili za župnišče lepo gospodar sko poslopje, s čemer je odstranjena izpred župni^ča stara nesnaga, ki ni delala kraju niti župnišču posebne časti. Tretja postojanka, ki nima nič manj prijateljev in oboževalcev, je Kum. Tudi ta planinska točka Zasavja je postala zadnja leta izredno živahna. Največ zasluge na tem ima nedvomno agilna hrastniška SPD, ki je že imela v načrtu gradnjo planinskega doma na Kumu, pa je to namero opustila, ker je med tem pričel graditi svoj počitniški dom prof. g. Pavlic. Velika pridobitev za Kum pa bo nova cesta, ki jo grade kmetje in delavci z Dobovca v kuluku iz Kuma do Trbovelj. V jeseni bo cesta baje do Dobovca že dogotovljena ter se bo lahko vozilo po njej s težkimi vozovi in celo z avtomobili. To je zopet dokaz, kako se naš kmet in delavec zaveda važnosti tujskega prometa, ki ne bo v prid le posameznikom, t. j. gostinskim obratom, marveč celi okolici. Tujski promet v Zasavju pa bo močno pospešen z dograditvijo banovinske ceste na eni strani iz Trbovelj preko Marija-Rcke v Savinjsko dolino, na drugi strani pa iz Trbovelj preko Bcvškega in Slačnika v Zagorje, s čimer bo odprta pot avtomobilskemu in s tem tujskemu prometu v večji meri na eni strani iz Savinjske doline, na drugi strani pa iz Ljubljane preko Zagorja v osrčje Zasavja, kjer je tujski promet doslej zaradi nerazumevanja gotovih činiteljev bil v stagnaciji. * Pred lefi je bila sicer pokrenjena akcija za gradnjo ceste iz Trbovelj na Sv. Planino, pa je stvar zopet zaspala. Želeti bi le bilo, da bi se našla sredstva, da bi se z delom čim preje pričelo, saj delavoljnih delovnih sil je sedaj v revirjih dovolj na razpolago. Kakor drugod, tako bi se tudi pri nas take investicije gotovo bogato poplačale, saj pomenijo dohodki od tujskega prometa v mnogih z naravnimi lepotami manj obdar-| jenih občinah zavidljivo lepe postavke. ček za 6000 Din v slovarčku Spretno zasnovana sleparija, ki se pa ni posrečila Ljubljani. 21- julija. Nekje v Sloveniji se je v zadnjih šestih tednih odrigrala zelo zanimiva kriminalna m deva, točno in resnično talko, kaikor jo bomo opisali. iSgodba kaže na eni sirani močen nagon nekaterih ljudi sredstva za preživljanje, oziroma za udobno življenje na vsak naoin preskrbeti si s pomočjo sleparije, na druiji strani pa velik talent glavne junakinje naše zgodbe, v katero je poleg nje in n;enega moškega, mnogo manj sprotnega pomagača. Zapletenih je še nekaj drugih, sicer stranskih todia dobro zasedenih mooi. Ce smo brali že večkrat, da v Ameriki tudi ženske načelujejo razbojniškim »tolpam, ker po svojti prebrisanosti daJoč nadikril j u jejo svoje moške tovariše, lahko tudi za našo junakinjo rečemo, da po svojih sleparskih, rafiniranih zami-slekih in sistematični, lo^ičnd izvedbi svojih načrtov, po osebni neusrrašenosti in predrzrtoerri prekaša vse kriminalne tape, kar jih je kdaj obiskalo dotični kraj. Prve duri junija se je zalasila pri nekem industrijskem podjetju mtada, elegantna, pa tudi inteligentna — saj ima srednješolsko izobrazbo — popotnica, recimo MaTička* Navezala je stike z vodstvom podjetja in prišla v pisarno, kjer je 'z čekovne knjižice ukradla -dva čeka dot-ič-nejj« podjetja. Sreča a>li nesreča j^ hotel«, d« je pozabila »nehote« v pisarni slovarček. kar je v zgodbi važna okolnost. Ko se je vrnila domov, je izpolnila oba čeka, enega na D»Ln 6-000—-, dirugege na E>*n 10.000.— ter ponaredila podpis. Oez nekaj dmi je Matrička prosila nekega delavca — recimo mu Janez, naj gre v Ljubljano, kjer naj prvi ček za Din 0-000.— vnovei, denair prinese njej. za svoje dielo pa prejme nagipado v znesku Dm 300.— ter vse potne sfcroške povrnjene. Prvi del raftntLranega načrta je bfl izvršen, ček je bilo treba samo še vnovčitl. Janez je zapet javi ponudbi mlade, sknrpa-fcione Maričlke ni doJgo upirati in je ustregel njeni željri ter se napotil v Ljubljano na čekovni urad. Vnovčenje čeka pa trni je delalo precejšnje preglavice, ker se Janez na take stvari slabo razume, pa tudi opravka še rti imel nikdar 6 taikimd kočljivimi stvarmi. Zato ni čuda, 6e je v zadregi taval po Ljubljani, ne vedoč ne kod ne kam- Ves obupan je naJetej na dva čedno oblečena ljubljanska potepuha. I>>brotnQlra sta Janeaovo zadrego oparcfta in afcflnrain pomagati trni- Janez jsma je ček izroEfl in odšla sta v Poštno lnraniftuico ter erečn© dvignila Dim 6.000.—. Vendar pa sla Ja- i nezu izročila samo Din 3.000— poiovico sta si pa prrkirzala, Janezu pa nafrveaila, da so Din 3.000.— obdržali v hranilnici kot garancijo. Ček je M vvnrtfan, a tej zdaj? Janez je na svojo Maroflko pozabil, ter mu še na misel ni prlflo, da M ji denar Taročtl. Začel je pt*p6*aei m vesefjaČrTS, kuprifl si je pa rudi faeeo. Vmes pa je tedaj zopet posegla MereSfcft. Se prej P* moramo pripo-tnfritf, da je do*H$no podjetje Marlcki. Id je tam peaflai m** flaatoe, poutatu po posti njen pozabljeni slovarček. Ko je Matička zvedela, W;ko Janez zapravlja denar, je videla, da zeva v njenem načrtu radi Janezove nezanesljivosti velika luknja ter je skušala rešiti vsaj sebe- Odšla je na bližnjo orožniško postajo ter Janeza ovadila, češ, da ji je ukradel ček, katerega je ona našla v poslanem ji slovarčku, kamor da ga je dotično podjetje pomoloma položilo. Ker od nikoder ni bilo nobene prijave o ukradenem čeku, so orožniki nekaj časa čakali. Sele ko je Poštna hranilnica dotično podjetje obvesiila uradno o dvigu gotovine, se je zadeva pojasnila. Pri zaslišanju se je Meridka izgovarjate, da je ček našla v slovarčku, katerega ji je podjetje vrnilo, krivo pa da se čuti le v toliko, v kolikor ni čeka vrnila podjetju-Sprva , je kazalo, da ima Alarička prav, toda kasneje se je izkazalo, da je Janezu pripovedovala o čeku že pet dni prej, predno je prejela slovarček in po njeni trditvi ček v njem. Tasko je njen zagovor začel občutno šepađi, ker se je dokazalo, da je ček ukradla, sleparijo s slovarčkom, pa je aranžirala kot trik, ki ji bo pomagal v njenem zagovoru. Izkazalo se je tudi, da je ukradla še en ček glaseč se na Din 10.000.—, katerega pa niso na Sli pni njej ter ga je najbrže raztrgala. Marička in Janez pa bosta imela opravka s sodiSčem. Še zadnji dve žrtvi Ljubljana, 21. julija. Spet se je zbrala včeraj ob 16. pred mrtvašnico sv. Krištofa na starem pokopališču velika množica občinstva, kakor v sredo, ko sta bili tam položeni na katafalk krsti ponesrečenih nemških potnikov dr. Horna in Annv Bru^lacherjeve. Evan^eljski pastor gr. Mibael Scfcaffer je opravil v mrtvašnici cerkvene obrede. Po" blagoslovitvi so dvignili kreto uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda z grmade fe domala ove-nelesra cvetja in vencev ter jo prenesli v stekleni poprebni voz. Na pokopaški poti se je razvil dolg, turoben žalni sprevod, v katerem so korakali sreski načelnik dr. Maršič. zastopnik Aerokluba, dr. inž. Ku-helj. zastopnik policije dr. Fakin. vojaškž delegat na letališča porotnik jr. Nežmah. za njimi pa dolga vrsta občinstva. Pogreba se je udeležila tudi evangelijska kolonija iz Ljubljane. Žalni sprevod je krenil po TvrSevi cesti ina bližnje evanjreljsko pokopališče, kjer je pastor opravil pogrebne molitve, nakar so I krsto spustili v frrob. Nad pokopališče je priletelo letalo, ki ga je pilotiral šef centra dr. Rape in na sveži grob je padel lep venec Krsto s truplom Annv Bnigiaeherjeve so snoči odpremiili na glavni kolodvor v vagon in ga priključili tovornemu vlaku, ki jo je odpeljal ponoči preko Jesenic In Parzburga do nemške meje. Krsto z zemskfmi ostanki j rjoneareoenke je spremljal na žalostni dot * uradnik pogrebnega zavoda g. tnep. Tav | ear. Od nemške meje bo vagon s krsto pri* ključen na bni vlak. Truplo pokojnica bo najbrž jutri upepeljeno ▼ monakovskem kre na to riju. Razstava socialnega skrbstva na MT Maribor, 21. julija Novost letošnjega jubilejnega »V- Mariborskega tedna« bo iirev%icem »MariborsJceg« tedna« ter te razstave na razpolago. Pole£ drugega bo nazorno prikazan razvoj naših zdravilišč, posebno pa fizikalnih zdravilišč OVZD v Ljubljani. Mariboru rn Celju. Posebno važna bo na tej rastavi slika zdravstvenega stanja v poedinih krajih, kjer je razvita industrija. Razstava socfjolnega skrbstva ho' nameščena v drugem nadstropju Cankarjeve dekliške meščanske šole in bo odprta ves čas »V. Mariborskega tedna«, t- j. od 1. do °. avgusta. Požar na Studencu Stična, 20. julija. V nenVljo zvečer okoli 11. je iTibnidvnil ojrenj v hiši posestnika Vrhovca Josipa, vuljro I.aufei. Domači po najprej alarmiral! >oso<;p. katerini WŠ je posrečilo oteti is jro-r-?če hiše. kar *e je pač dalo. Goreti je za-CeH najutH Bi p dstiešju. kjer je plamen takoj zajel sbnr.nato st»rho in se nato navrlo razširil na vso stavbo tako. da na rešitev i*te ni NH misliti. T.judjc, ki ?o kljub pozni tiri trumoma p»ihaja!i na pomoč, »o pa s Škafi polivali sos**dnja gospodarska poslopja, da bi s«.' as '/ffia. kar se jim je tudi posrečilo. S:ccr so pa t-iiKteli iz Stične in Si. Vida jrasUcjiT brizgalkami, ki so iz so-sfHlnjrsra vodnjaka črpa i vodo, nakar je bila v^aka n€v.»mo?t. da bi sp ogenj razširi! na vso vas. odstranjena. Polec: hiše je pogorelo na podstrešju tudi precej ajde in drugegn blaga, tako da trpi Vrhovec znatno Skodn. ki je krita 7. malenkostno zavarm-alnino. Kako Je po7ar nastal, še ni znano. Iz Trbovelj — Žrtev savskih vrtincev: Pred dnevi smo poročali, da postaja v sedanjih vročih dnevih Sava la naAo mladino vedno bolj privlačna ter opozarjali na nevarne vrtince v Savi, ki so terjali že mnogo smrtnih žrtev. V nedeljo je postal irtev ten. vrtincev 161etni Jože Metličar. »in rudarja iz Dobrne, ki »e je kopal s svojimi prijatelji nižje savskega mostu pri trboveljskem kolodvoru. Hotel je preplavati Savo na kraju, ki ki je videti precej mirna, pa pa je med plava nje zanesel tok nekaj metrov nižje v vrtinec ki jra je hipoma potegnil v globino. Mladina, ki se je kopa-la z nesrečnim Metli-čarjem je sicer delala poskuse, da bi ga rešila, vendar zaman, ker se ni več pokazal na površju. Ponovno svarimo mladino pred nevarnostjo savskih vrtincev, ki so med Zagorjem in Hrastnikom posebno nevarni. __ V bajer na G vidi je skočila v samomorilnem namenu v so^boto zveeer ločena žena rudarja Pirea. Nesrečne žene, ki je bila stara okrog" 28 let. niso mogli več rešiti in je utonila, preden so prihiteli reševalci. — Pirčeva se s svojim možem ni razumela, zato se je od njega ločila, zlasti ker je našla drugega prijatelja. Toda tudi s tem ni bila STečna in ko sta se včeraj popoldne vrnila iz Fo biti vsaj 24 ur prej brez brane. — Lepa gasilska prireditev. Krasna sončna nedelja je privabila na stotine ljubiteljev zdrave planinske narave Iz rudarskih revirjev k idilični Sv. Katarini pod Mrzlico, kjer je tamkajšnja gasilska četa proslavila svoj letni praznik ali krstno slavo. Prireditev je bila dobro organizirana, saj se je ta planinska Četica žilavo pripravljala za svoj praznik cele tedne, da je lahko nudila svojim prijateljem iz črnih dobin nekaj ar prijetnega užitka. Prireditev je ©tvoril starešina laške gasilske »upe g. Ouček. ki je podčrtal pomen dneva, zlasti pa je pohvalil požrtvovalno kulturno-prosvetno delovanje te najmlajše gasilske čete v župi. Da je četa to pohvalo tudi po pravici zaslužila, je dokazal poznejši nastop pevskega zbora in mladinskega zbora, ki ga vodi agilni šolski upravitelj g. Jarčec. Za tem so se vrstili rudniški gasilski zbor. gasilska godba Sv. Katarina, orkester čete Hrastnik ter oktet gasilcev is Dola. Najbolj pa je navdušil občinstvo pevski zbor delavske ga pevvkega drufctva »Zarje« iz Trbovelj, ki je pod spretnim vodstvom zborovodje g. rv>!ničarja moralo več pesmi ponoviti. Misli planinski gasilski četi k lepi prireditvi čestitamo. Begunec brez obleke O Lojsrtu iz Kraa}sk€ gore, ki se ne zanese na ženske I.juMj;\na, 21. julija. Lojie H. iz Kranjske pore, po poklku čevljar, je sedet na zaiouu klopi s svojo ljubico Marijo P., ki je nekaj let starejša od njega in pocestnica na Podkorenu. Po obtožnici ima na vesti dve tatvini, in sicer je izmaknil Mariji 8000 Din, nekemu Alojzu Koširju pa 5000 Din. Da je vzel Mariji osem jurjev, je priznal,* o Koširjevih jurjih pa nič ne ve. Za današnje ča»e neverjetna romantika je še živa tam v gorenjskem kotu. Dekleta in fantje so imajo radi, dekleta imajo doma v omari Še soranjene jurje. fantje si jih izposodijo, kadar potrebujejo kaj. Na koncu pride dekle na zatožno klop. osumljeno, daje sprejemalo fantov denar, ki ga je nekje ukradel, obenem pa MU dekle fanta, da ji je odnesel jurje. Lojze je namreč trdil, da mu je Marija dovolila, da lahko vzame njen denar, če bo kaj »nueal«. Ix>jze je vzel kar 8 jurjev. Kake tri teizposo«!ilc. To }e bilo v februarju letos. Neko nedeljo po tem dogodku so orožniki iskali Lojzeta pri Mariji. Ponoči so prišli in potrkali na okence. Lojze je skočil iz postelje In pobegnil skozi okno v spodnjih hlačah. Boljšega dokaza, da je on tat Koširjevih jurjev. orožniki niso mojrli dobiti. Sodnik: Zakaj ste bežali, če niste ukradli Koširjevih tisočakov? Lojze: Sem mislil, da me je Mi ca ovadila zaradi njenih tisočakov. Sodnik: Kako ste mo*rli kaj takega misliti, ko je bila vaša punca in ste pri njej spali. Lojrze: Gospod sodnik, jaz se ne zanesem na nobeno žensko! Mien* je Loj-zo dal na račun iz njenega d»* narja dva. tisoča.ka. nakupil si j«3 tudi nck-ij perila in prsteno lumpa 1 na Podkorenu Tn v Kranjski jrnri, tako da mu je ostalo od osmih jurjev š*> 4500 Din do trenutka, ko so pa aretirali. Mira je povedala, da ji je Lojze okradel osem jurjev, šele pot* m, ko je bila sama osumljena, da j*1 »prejela ukra doni denar, ki je i/^inil Ko>irju. kar jasen dok:«, da sra je imela ns rada. RVs je, da je Lojzetu rekla, da si lahko d*-n;»r vzame, kadar bo šel k zobozdravniku, ampak ne v»aa aaeai jurjev. Šolniki s<> sklenili, da je treba zašli iti še nekaj prič. da bo ta romantična kraja na Podkorenu do eela pojasnjena. NI VEDEL, DA SE NE SME PONAREJATI DENAR Rudar Ivan Rohilsek iz L"k pri Zagrni ju se je sodnikom predelavi] kot UlOtar, ki živi v svoji bajti in se ne hrijra >n \» svet Niti časopisov ne bere. k*r naj bi bil z» deaten dokaz, da nima stikov z življenjem Zaradi teira naj h\ mu tuli verjeli, d\ ni vede*, da se ne >me ponarejati denar. Kiju!« temu pa je imel sitttO >!;«!>•• vej»t. KobUSek* je ponaredil tmat* dvi ^.dinarska kovanca, in sicer sele gpretao kakor trdijo orožniki. Prvega j< odda! \ Kol eanovi trgovini v Orehov iei. drugega P« kmalu nato v trumini Angele Kopae v It. lakah. Tu *»o spo/nali. da je kovne'- po narejen. Kobilška je to tako presenetilo da je ^e| na/aj k Koieanu in mu ]• sam |<>ve-dal. da je lifti kovanee. ki mu pa je ,|al. ponarejen. Dva taka po&arejeaea da j*' da bil na sejma v Zagorja. Orožnikov je pri šlo na uho in v Kobilici i ko vem hlevu so za^ plenili model za ponarejanje kovancev. Sprva je KobUšek nekoliko obtacaj in m* izvijal, ko mu je branilac dr. Voduaek rekel, naj kar lepo rte prizna, ker l»o kaaeO manjša, je priznal, da je bilo natanko t.iko. kakor pravijo priče. — Nisem vede! da je ponarejanje kažnjivo, ee bi vedel, da bn t.ako hudo. bi ?.e raje fental. — Take .*e ne sm^te iznebiti. mladi So-vek. jra. je očetovsko zavrnil branilec. Za dva ponarejena kovanea je RobflM dobil leto dni stro^ejra. zapora in t dni za-poTa, Državnemu tožileu pe je kazert rdel\ prenizka in je prijavil priliv. Opereta „Študentje smo" na prostem Ljubljana. 21. julija. Ze delj časa. se opaža v narodno prosvetnem društvu »Vodnik« v Zp. SiŠki živahno delovanje brez v»akeffa velikega hrupa. In aaena ni slut.il. kakšno presenečenje nam pripravlja to marljivo društvo. 5ele pred dnevi smo zvedeli, da bo vprizorjena opereta »študentje emo« in sicer v nedeljo 26. julija na prostem v Zp. Šiški pred rojstno hišo pesnika Velentina Vodnika. Opereto * študentje smo« je apisala pa. Metka Bučarjeva, ujrlasbil pa jo je naš priznani ku-pletiM g. Danilo Bučar. Krstna predstava je bila na šentjakobskem odru In je žela popoln uspeh. Prav tako je bila z navdušenjem sprejeta po vseh večjih odrih naše banovine. Opereta sama je prepletena | duhovitimi šalami, ter odličnimi pevskimi In plesnimi ] komadi, ki so jih m%ši marljivi igralci prav dobro na&tudrali. V opereti sami nastopijo priznani igralci in pevci drStva. ki bodo po daljšem odmoru pokazali svoje ijrralske sposobnosti. Režijo je prevzel g. Ivan Jan-čič, ki se je že proslavil z režejo operet in spevoiger, kjer je pokazal svojo režisersko zmožnost, za katero je žel popolno priznanje. In to nam tudi jame t. da bo opereta dosegla svoj namen in da bodo jrledalei lahko zopet izkazali šku. Društvu je priskočil na pomoč tudi cr. Lmil Frel*h. Član baleta opernega gledališča v Ljubljani, on je z rso skrbnostjo in z svojim znanjem in energijo naStudiral vse plesne točke. Ze iz tesra lahko razvidlte, da ne društvo tudi ne straši stroškov, da bo ucodilo željam n prometne n--sreee je priš-lo tudi v Pekrah. Tam fe neki motoeikiitd trčil v kolesarja Alojaa Zem'iič;*, ki je pri padcu zadobil nevarne'notrarre pol skoe. Val ponesrečeni-j se zdravijo v man. bonski bolnici. — Ljubosumnost in n«ž ■ •. Pri Sv. Are-hu je v n<*ki gostilni navali] z odprtim nožem posestniški sin Martin Topolec na 31-■letnega posestnika Henrika Kapuna In ga 11-bodel v pnsa in trebuh. Do žalostnega dogodka je prišlo iz liubosvimja. k*»r je poškodovanec poročil Topolčevo izvoleuko. — —a— i-------- KOUEDAB Danes: Toredc. 21. iulija katoličani: Danijel. Olga, Zora. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA- Zaprto. Kl\() I DR A L: I Vsem cauča. KINO SLOGA: Med dvema ognjema KINO l/NION; Zvezdni otrleJcL KINO 8tAKA: Na lepi sinji Donavi DE2UKNE LEKARNE Dane-: Mr. Leuctek Reslieva resta 1, fta, hovec. Kongresni trg 12. Mr Nada Komota" \ ič. Tržaška cee ta. Iz Zagorja — Tombola. V nedeljo sta priredili dobrodelno tombolo Društvo za varstvo otrok in Kok> jugoslovansikih sester. Lepo vreme in bogati dobitki so bili vzrok, da jt bilo sokolsko telovadišOe napolnjeno do zadnjega kotička. Sreča je bila naklonjena res potrebnim in revnim ljudem, ki so prKli iz Hrastnika. Trbovelj in Litije. Glavni dobi tek — motorno kolo je zadel Jazbinšek Karol. rudar iz Hrastnika; drugo tombolo, modern šivalni stroj, je /adel Mehova* Ivan. delavec iz Litije; mo;ko kolo luvan rranc iz Jesenoveaa pri Z^orju; prašiča C»rosar Izidor, delavec iz Trbovelj; psiho Dolšek Franja, pletilja iz Trbovelj, blaco za moško obleko Purkart Franc, trgovec iz Bev>kcga, vrečo moke Ranziiiger Loize, trgovec s steklom iz Zagorja; ko; žimI 1 laninc Rihard. mi/ar iz Sevnice; voziček premoga Moskon Franc, vpokojenre iz Tr lic; namizni prt s pritiči Predovnik Franc, rudar iz Trbovelj; blago za žensko obleko Pečar Feliks, rudar iz Toplic; koštruna Rebolj Leopold, izpod .Sv. Gore; vo/iCek premoga Smerc Franc iz Trbovelj in blago za žensko obleko FVrnovšek Otmar iz Poto-ške vasi. Kljub lepi udeležbi tomboUke karte niso bile vse prodane, ker so igrali povečini revni ljudje s par srečkami, zato bo tudi dobiček bolj s-kromen. N'arnenjen je za prehrano, obutev in obleko revnih otrok. — Kopališče v Za$f>rk> Vroči julijski dnevi ras kaj radi opominjajo na nujno potrebo kopališča v Zagorju. 2e več let razpravlja naia javnost o tri neobhodno potrebni javni napravi. V Trbovljah ie napravila občina vzorno kopališče na svoje stroške in bo investirani denar gotovo dobila v par lenn nazaj. V Hrastniku je n* pravila Protituberkulozna Hga Vr»ti*«< Kazen, sredi kraja, ki je na ta način napravila mnogo v svojem programu začrtaneoa dela. Torej i/med rudarskih revirjev |e Zagorje edino, ki nima te nrenotrehne naprave' Korali;V Mediia I/lake ie oddaljeno Ocoro 2 uri. ni cenenih nrometnih sredstev in tako malemu čtovcVu /aprto. Sava je požrla I« toliko /rtev. da ni T>ilo tudi iz tet«a razloga nujno notrrhnn zgraditi konali*ve v Krbelču. za katerega so se pred leti že delali načrti Zgraditev bi morala na vsak način nr^v^rti on "ina. ker nnsame/na dni ^tva. ki «o nov*»"ir»i obtibožana. te^a ne zmorejo Tudi r»b"ini bi morale nri*ko'"«*i na Domo' ^M^^ti in dolgoletna želja 7\ PorianO'- Si bil* Irootftfent higijena v kra ju bi se dvignila in Žrtev, ki jih -»sbteva ne varna Sava, bi ne bilo več. Štev. »64 »SLOVENSKI NAROD«, tor*t. *1-julija 19». Stran 3 DNEVNE VESTI — Kt al ji ca Marija pokroviteljica teniškega turnirja na Bledu. Od 80. julija do 2. avgusta bo na Bledu teniški turnir, za katerega 6ta se že prijavila Punčec in Palada. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzela kraljica Marija — Iz državne fclužbe. S kraljevim ukazom na predlog prometnega ministra so postavljeni: za inšpektorja 5. skupine osrednjega skladišča materijala v Mariboru Mirko Rajh, inspektor ekonomskega oddelka v Zagrebu, za višjega kontrolorja 6. skupine osrednjega skladišča materijala v Zagrebu Franc Pagon, višji kontrolo-lor osrednjega skladišča materijala v Mariboru. _ Knjiza Vodnikove družb* nagrajena v Berlinu. Ugledna berlinska filmska diaita J >Tobis« je raiplanll v aprilu natečaj za najboljši filmski rokopis iz sodobnega novinarske ga življenja, po katerem ho v kratkom izdelala zvočni film. Z ozirom na tempo asTklsrm'iga časnikarstva je bil rok za vloži'e\ rokopisov določen na pielih "O dni. Na posebno pobu- do in i*> strokovnih smernicah g- dr. Marjana Foreterja hi Ljubljane, je pisatelj prof. Pa- v^-l Brežnflt za f l;n predelal »V©J roman »Temna zvezda*, ki |e lani izšel v VodniKO-vi dnr>b; in ga predložil ocenjevalni kom.t-L ji družbe -Tol-is: v Berlinu. Kakor poročajo te dni berlinski strokovni Usti je kot edi-ni inozemski konkurent gospod dr- Breznik za svojo »Temno svesdoc nied 2513 avtorji prejel šesto nagrado čestitamo* — Konferenca v ministrstvu za telesno vzgojo naroda- Ministrstvo za tal—no vzgojo naroda j« sklicalo za 9& in 2ti t. m. v Beogradu konferenco o zadevi sanacije športnih b. finančnih razmer v nogometnem sportu. Konferenci boeta prisostvovala po dva delegata vsakega nogometnega pod saveza ter rn> en delegat osmih vodilnih nogometnih klubov. Konferenc© bo vchUI sam minister dr. Rogic, ■KINO SLOGA, tel. »Mt Danes ob 19.15 In 21.15 premiera velenapetega, veselega filma iz življenja drznih letalcev I Vražji pilot _ >"až tujski promet in obveino vidiranie potnih listov. Naravno je. da predstavlja obvezno vidiranje potnega lista pred potovanjem v dotične države veliko oviro za tajski promet. Zato ja razumljivo, da so &k->raj vse države I večjim tujskim prometom že ukinile obvezno vidiranje potnih listov z onimi državami, iz ka'errih i nujo večji dotok turistov. V tem pogledu so groga države, nase konk uren tke kakor Italija, -Svi-ca, Avstrija, Češkoslovaška. Nemca ja itd- na polju turizma že veliko pred nami. ker je bii do sedaj ukmien vizum pri nas ta za C'e^koslovasko in Nemčijo* Za vse druge dr_ iave pa velja še vizum, ki stane normalno do S00 Hin. Za turistična potovanja (obisk naših zdravilišč, kopališč in letovišč) je naša država uvedla turistično vizo. ki stane le 10 Din. Najprej so dajala naša ia*topatta v inozemstvu to znižano v;zo le obiskovah rem onih krajev, ki dajejo po sedemdnevnem bfvanftl pravico do polovične voznii:e Tu;pkoprometna zveza (Putnik) v Mariboru je merodaine faktorje v več. predstavkah opozorila na silno škodo, katero imajo posebno manjša letoviška izpod 700 m (to je višina, katero zahteva prometno ministrstvo za priznanje klimatskega značaja visinskim fll klimatskim krajem) radi tega. ker se za o!»i«=k teh krajev zahteva normalna vizum-ska pristojbina, ki znaša povprečno toliko, kolikor rabi tujec za bivanje celega tedna pri nas. Ministrstvo za zunanje zadeve je z odtokom K. P. Br. 5056-323. ctrkular 45 l dne 25. maja 193G ugodilo tehtnim razlogom Tu.iskoprometne zveze ter odločilo, da za priznanje znižane turistične vize ni metoda. jen seznam po § 11 Železnike tarife (polovična vovnina). temveč seznam po ? Zakon u o poreskim i taksenim povlasti ram a za hotelsku industriju od 13. juta lDftO. g«, ki vsebuje na primer za dravsko banovino poleg vseh mest tudi vse manjše kraje, ki pridejo za nas v poštev. Kljub temu pa toiiio tuje}, k; prihajajo v Maribor Celje. Ptuj. Savinjsko, Logarsko, Dravsko dolino itd-, da so mnra'i plačati normalno vizumsko pristojbino ter fM> opozorili na to. da je veliko njihovih znancev, ki so nameravali priti v Slovenijo na letovišče, krenilo v Italijo in druge države, ki dajejo vizum brezplačno. Z ozirom na veliko Htođo. ki io trpi zaradi tega posebno Slovenija, upamo, da ho to oro-zorilo zadostovalo, da bodo gornji nedostat-ki odstranjeni ter da se bo vršilo poFlova-n e naših zunanjih zastopstev v smislu navodil zunanjega ministrstva, ker je že dosedai škoda, posebno za nase manjše kraje, zelo velika. .Jesenski velesejem v Ljubljani bo pod pokroviteljstvom Nj- Vet. kralja Petra TT. od 1. dn 13. soptemhra. Poleg- industrijske in obrtne razstave bo v okviru legi vele-sejma prirejena vsedržavna lesna razstava, v propagandna svrhe za večjo uporabo na-šecra lesa in njenih produktov. Ta velika razstava bo razdeljena v sledeče oddelke: Splošno. Produkcija. Uporaba drv in lesa. Različni industrijski in obrtni izdelki. Pohištvo. Dometa hišna obrt in industrija. Destilacija leta* kemija. Trgovina. V zvezi s t-n razstavo bo urejen tudi živilski vrt divjadi naših grozdov. Obsežne priprave se vr?e tudi za veliko cvetlično in zelenjadno razstavo, ki bo zavzemala osrromen razstavni paviljon in obširne prostore pred njim. Obenem bosta tam bogato zastopani tudi vrtna arhitektura in skulptura. Dalje bo ta vel esejem obsega 1 še razstavo malih živali raestave mala obrti in livirake razstavo — Dekliška počitniška kolonija SPD bo od 1 do 21 avgusta, bivala deloma v Malnarjevj koči pod Crno Prstjo. deloma ob šotorih ob Boh. jezeru. Pismene prjja-ve sprejema pisarna SPD v Ljubljani do vključno petka dne 24 julija. — Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo SML julija priredi Ruska Matica tradicionalno romanje k ruski kapelici pod Vršičem. f"Mhod h Ljubljane z izletniškim vlakom ob o., prihod v Kranjsko goro ob R.26 Ob 11. se bo v kapelici vršila služba božja za duše ruskih vojakov, katerih številni gro bovi so raztreseni po tem lepem kraju Slovenije. Ruska Matica vabi k udeležbi na tem romanju vse v Sloveniji bivajoče Ruse in svoje jugoslovenske prijatelje. __ Samo kratka ugotovitev. »Slovenski donu polni zadnje dni cele stolpce s svo-jim taioko dostojnim žolčem proti našemu listu, in ker smo odklonili polemiko z njim, je ie bolj pobesnel in s.i včeraj izposodil lastno legitimacijo, češ. da je naša. Ne bomo polemizirali z njim, ker takega načina pisanja nismo zmožni. Ugotavljamo samo. da je proglasil ta komaj 5 mesecev stari listi'"1 vse ljubljanske naročnike in čitatelje najstarejšega slovenskega dnevnika za čenče. S tem »i je dal najboljše izpričevalo svoje moralne kakovosti in nas bo samo veselilo, če bo v tem duhu tudi v bodoče zastopal v javnosti katoliški tisk. — Naša tujskoprometna propaganda na Francoskem. V Franciji, njenih kolonijah ter v vseh centrih Evrope najbolj razširjena turistična brošura »Le grand Tourisme« ima v svoji zadnji poletni številki zelo bogato opremljeno jugoslo vensko priloeo. Sprednjo stran krasi spomenik hvaležnosti Franciji, ki je bil odkrit 11. novembra tfSl v B*o~radu. Po zaslugi Tujek<»prometne Zveze v Mariboru, ki je krila iz svojega vse tozadevne stroške, so tudi kraji biva« ma rihorske oblasti, to je delokroga mariborske Zveze, v tej reviji zelo častno zastopani in so mesta Maribor, Celje in Ptuj s svojimi turističnim ih gospodarskim zaledjem zelo dobro opisani in karakterizirani. Objavljeni posnetki kopališča na Mar ilirskem otoku. Logarske doline in Pohorskega doma so zelo srečno izbrani. Revijo krasi dalje tudi karta z našim cestnim omrežjem. Brez dvoma bo tudi ta sirokupotezna propaganda pripeljala našim krajem nove goste in prijatelje, posebno iz Orienta. afriških in azijskih kolonij, katerirr slovenska zdravilišča in letovišča zaradi zdravilne moči in blage klime silno ugajajo. — Brezposelnost v naši držav*. Po poročilu Osrednega uroda za posredovanje drla je iskalo v juniju pri vs?h javnih borzah dela 21.650 moških in 4977 žensk. S preostalimi brezposelnimi iz maja je naraslo število brezposelnih na 35.373 mo, ških in 7924 žensk Ob koncu junija je bilo brezposelnih še 11.677 moških in 2323 ženak. V juniju je bila pri javnih borzah dela na razpolago zaposlitev za 1223 moških in 1237 žensk Pcdporo je dobilo 7419 brezposelnih v znesku 765 296 Din. 1. julija je bjlo prijavljenih brezposelnih 12.204 moški in 2470 žensk. — Izvoz našega hmelja v Nemčijo je zadiij» leta močno nazadoval, dočim je znašal leta 192$ le 5,981.108 kg v vred-nosti 3.372.876, je padel lani na 580.087 kg v vredneosti 17,006.469 Din Glede na to je postavila novosadska trgovska zbornica v posebni spomenici zahtevo naj se Jugoslaviji izposJuje letni kontingent za uvoz hmeija v Nemčijo in sicer 1,500000 kg, kolikor bi mojrli v sedanjih razmerah izvoziti v Nemčijo hmelja. Zavod za zunanjo trgovno je obvestil zbornico, da bo na prihodnjem zasedanju našs jugoloveneko-n rnške komisije po krenil vprašanje zasi- guranje primernega kontingenta našega hmelja v Nemčijo. — Ravnatelj beri/nskega živalskega vrta v Dalmaciji. V Splitu se mudi ravnatelj berlinskega živalskega vrta Eirnest Evvald, ki zbira kače in kuščarje, da jih odpelje v berlinski živalski vrt. — Dubrovnik poln gostov. V juniju je pesetilo Dubrovnik: 4613 letoviSČarjev, lani v juniju pa 4932. Zdaj je Dubrovnik z okolico poln letoviščarjev, tako da je težko dobiti sobo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu, Sarajevu in Skopi ju 36, v Splitu 33, v Zagrebu 30. v LJubljani 27.8, v Mariboru 27. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7ob.'J, temperatura je znašata 17.6- — U pogrešanih turistih abs. juristu Vidu Janši in njegovemu tovarišu Mladenu M!k-šiču se ni nobenih vesti. Na opozorilo centrale SPD so že predvčerajšnjim krenil! v Kamniške planine lovci, včeraj ob 16. pa ekspedicija, znani štirje bratje Erjavški. fte-sevalna ekspedicija bo preiska-la vse skalovje med Kamniškim in Kokrškim sedlom, kjer so mnoga nevarna mesta, ki lahko po-isianejo usodna še tako izvežbamm turistom. S planin ni prispela v Kamnik še nobena ve*t o usodi pogrešanih turistov. _ Cvet in sad na jablani. Prijatelj našega lista nam je prinesel z jablane g. Peč-nikarja iz št. Jakoba ob Savi lepo cvetočo vejico. Na isti jablani bodo pa kmalu zrela tudi jabolka. _ »verjetua podivjanost, V okolici Zagreba so se pojavili podivjani ponočnjaki, ki delajo škodo posestnikom. Oni dan so nekemu posestniku podavili 40 kokoši plemenite pa^me in pustili vse na dvorišču. Naj. večjo škodo pa so napravili pred dvema dnevoma lekarnarju Gajerju v Donjem Bukoveu. V vinogradu so mu izpodiagali in porezali 200 deset let starih trt. Skoda znaša blizu 40.000 Din- — Vpričo ljubice se je zastrupil. V Zagre-I tu je živela Kata Ugrinič vec let v skupnem gospodinjstvu z delavcem Vatroslavom Lau-šem, ki ga je poznala še iz otroških let. Prva leta sta se dobro razumela, pozneje pa je začel Lauš svojo ljubico zanemarjati. Kata ga je končno zapustila in vse njegove prošnje, naj se vrne k njemu niso nič pomagale. To ie Lauša tako potrlo, da se je vpričo nje zastrupil z oetovo kislino. Na listek je napisal, da gre v smrt zaradi svoje ljubi, ee. _ Orožniški narednik utonil, v nedeljo popoldne je utonil v potoku Glini pri Glini komandir orožniške stanice Mile Pofkonjak. Zapustil je šest nepreskrbljenih otrok. _ Krava s štirimi telički. V vaei Otkopi je vrgla krava Franja Sevčika Štiri toličie-Otelila se je že šestič, a petkrat je vrgla — Fotografija nage žene kot sredstvo iz. siljevanja. Zagrebška policija je aretirala slikarja Pavla Vargo, ki je dobil od neke znane dame fotografijo in napravil po klišeju več odtisov. En odtis je poslal dami s spremnim pismom, v katerem pravi, naj mu posije 1200 Din, sicer bo napravil mnoso kopij njene fotografije, kar bo pomočilo škandal. Dama je fcdla fotografirana naga. | Dama mu je ree poslala denar, toda kmalu je zahteval Varga še 600 I>in. Ko je »poznala, da gr« za izsiljevanje ga je ovadila policiji. samo no enega teleta, — Zopet dva tihotapca vbita. Na madžarski meji pri vasi Domašinec arez Prelog ata bila ubita dva tihotapca, ko sta se hotela t čolnom prepeljati če« Muro iz Madžarsko v Jugoslavijo. Bilo je v noči <>d nedelje na ponedeljek. Graničar je pozval tihotapca, naj se ustavita, y\a sta jo hotela s Čolnom popihati m graničar je oba ustrelil Truplo enega tihotapca je padlo iz Čolna v vodo. drugi tihotapec je pa obležal mrtev v čomu, ki se je ustavil na madžarski strani. V Čolnu je bilo 1£*2 kg madžarskega tobaka. V enem tihotapcu so spoznali 30-letnega Mirka Barbariča iz madžarske vasi Cemice. drugi je pa na,brž Stepan Vranovič iz vasi Do-mašinee. Iz Ljubljane —lj Tlakovanje dna v I Juhi Jan/el. Tlakovanje struge je zaključno d lo regulacije Ljubljanice v strugi sami K"> te lahko začno tlakovati strugo, so premagane največje ovire 2" nekaj nePOorv t'akuje-jo dno srtruge in bregove s karrmom ki ga. dovažajo iz Preserja. navzgor od ustja Gradašiice Zaposlenih je okrog 60 zidar_ jev, ki so posebno izvežbam za obdelovanje kamna Nekaj jih dela v kamnolomu v Pr^serju. kjer pripravljajo kamen za tlakovanje. da ga m treba več mnogo obdelovati v strugi Zaposlen1 so delno Slovenci in Hrvati iz Hrvatskega Primorja. Nekaj Slovencev je nezaposlenih in se pritožujejo, da nimajo prednosti pred zidarji iz drugih pokrajin Tlakova1 c morajo tlakovali na dan določeno površino, tn sicer tlakuje zidar okrog 65 m- Skupno tlakuj:o na dan do 100 m= Zdaj je struga tlakovana v dolžni okrog 120 m. od ustja Građaščice do gvab;čeve u'ice. odnosno do tako zvane ga Je*ka Tlakovali bodo lahko tudi pozimi, ker mraz r.e more škodevatj delu. Tlakuj-jo namreč na suho, brez malte. Da bo delo solidno, je predpisana najmanjša velikost odnosno trza kamna. 1 ;iNO UNION, tel. M-211 Danes ob 19.15 in 21.15 poslednjič JOSEPH SCHMBDT Zvezdni utrinki JUTRI: JUTRI: Lepa. šarmantna CLAUDETTE COLBEBT Poročila je svojega Sefa —lj Živahna stavbna *ezona v jujroxa-padnem d>'lu Ljubljane. Na Viču, kjer je svet dokaj cenejši, nego proti gorenjski strani, grade več hišic. Več hišic pa grade tudi tako zvanem naselju* Bonifacij«, v bližini Ma'egra grabna, kjer je na razpolago š^ veliko število parcel in kjer že zdaj steje prav lične hišice delavcev in malih obrtnikov. Tudi na Brdu so začeli zidati hišice in vse kaže, da bo zlasti Cesta na Brdo v nekaj letih zazidana od Rožne doline gori do opekarne Na gričkih so »i pa zgradili Mč.n^ domove zlasti de'avci iz tamošnjih opekarn. —UNova mala mestna oetrt ob gorenj, skem koiodvoru. Na Koslerj?vem travniku ob pivovarni Union je bilo š: pred leti nogometno igrišč?, zdaj je pa tam že cela mestna četrt. Naglo so sezdali več precej velikih stanovanjskih hiš in še vedno zidajo. Letos ao začali zidati večjo stanovanjsko hišo na vogalu Medvedove in Ruske csste, ob Celovški cesti P^ no druga stanovanjska hiša kmalu dozidana. Sredi bivšega travnika je zdaj tudi nova ulica, ki leži pravokotno k Ruski cesti. Nekaj lepih parcel je še nezazidanih, a vse kaže, da bo kmalu zazidan ves kompleks ter se bo okolica zaradi tega povsem spremenila —lj Izzivajoče divjanje motocikl/sta. SnoČi okdog- 20 si je dovoli; neki mlečaio-zobi motocikl^ po glavnih ulicah naravnost peklensko dirko Naenkrat je dirjal po šelemburgovi ulici z brzino do 90 km z odprtim razpon jačem, da so ljudje prestrašeni odskakovali na vse strani, prepričani, da gre za samomorilnega kandidata, ki pa hoče v»eti s seboj Se nekaj žrtev. Fante je menda. kakor »o informirali nekateri stražnika pred glavno po- MALI OGLASI eseda 0.50 para, đaveK Dir 3.— oeoeda 1 Din, davek s Din, preklici 4a pismene odgovore glede malin oglaaoe )e treba priložit) anamko — Popustov aa tnala aglaaa ne pri znamo Beseda 50 par. davek 8.* Dto Najmanj« aneeek 8 Din KLIŠEJE E Na iN VEČBARVNE: 5U.PE1 RA NASIP ST 2] ^—— ■ VEČJA RESTAVRACIJA z lepim vrtom in Inventarjem v *redičču Ljubljane se takoj odda Potrebna je dovoljna obratna ?lavnica. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod i Zeteni gaj< 2064 Beseda 50 par. davek 3- Din Najmanj« meec* 8 Din ŽENSKA MOč z večletno prakso, popolnoma izvežbana ta samostojno vodstvo trgovine z znanjem slov., nem-Ikega in hrvaškega jezika, stro. iepicja in vseh pisarniških del. išče službo v trgovini ali pisarni, gre tudi za blagajnica rko. Nastopi lahko takoj ali kaeneje Ponudbe na upravo lista pod »Marljiva«. 1041 Sl^UHEN^USPEH! Inseriralte V „SLOV. NAHODU" «*>, aedel na motocikel pred vhodom v kotel >Sion«, nato pa takoj odprl plin m zdivjal mimo stražnika po ulici ter dalje proti Gradišču. Baš v tistem hipu je pH-vozil tramvaj in j« naravnost Čudež, da ni prišlo zaradi pobalinske objestnosti do težke nesreče. Zaradi braine stražnik al mogel raabratj vozačeve stevUke, a so si jo k srečj zapomniti razburjeni ljudje^ ki so jo povedali stražniku. Upamo, da br z-obzirni motociklij*t ne bo ušel zasluženi kazni. Dve smrtni nesreči V Savi je včera] popoldne utonil livar Anton čarman — Z voza padla in se ubila Ljubljana, 21. julija. Včeraj popoldne *o tih kopalci na Savi spet priče t^zke nesreče, ki je terjala življenje mladega obrtnika Popoldne ee je odpeljal na Savo na Jezici 36-lelni livar Anton Carmau. zajtodeii pri tvrdkj Karel liri-bernik na Sv. Jerneja cesti, stanujoč pa v Malgajevi ulici 9. Stekel se je na produ onkraj črnuškega mostu in od.^el v vodo. pre-deu $e ;e dovolj ohladil. Popreie se je la malo pošalil z okoli sio>č;mi in se v vodi kmalu oddaljil od br^ga. Voda. ki je pri biegu zelo plitva, postane naenkrat glohokn iu deroča. Predno aa je Carman, ki Bkroaa ni znal plavati, dobro zavedel, ga je tok že lziodnesel. Prcstrait-n je zakliral na iK>m.>c, potem pa so £a že zagrnili valovi. Vrtinec M je potegnil k tlom in nesrečna irtev Save sploh ni priela vec na površje. Drugi kopalci, ki 60 takoj uganili obupni Čarmanov položaj so skoč.li v vodo in ga jeli iskati pod vodo. pa ga v globoki strogi niso mogh najti. Preiskali &o veo strugo Save pod črnuškim in železniškim mo>tuni i'\ se zaman trudili nad pol ure £ele poten je prestrašeno zavpila neka mlada kopalka v vodi blizu Stirnovega kopališča. Utopljenec se ie zapletel med nj^ne noge- Kojvalci so ga jx>tegnili na bre lete iz dokumentov, ki jih |e imel v obleki agotev -li kdo je Titopljenec. Občinski ura nemudoma pripeljal na JsficS in Sttfedil. od šmarno goro, pristojen pa v Tacem je bil izredno soliden delaveo in pvi|4 ten dru/.;;U nL<. Njegovo tragično smrt v vodi je iH*v/ro. ci! na;brž krč. • Bi bIA, -l. juliji. V nedeljo je nnjel pct>csrnik Ivan tirzin na štrekljt-vcu voznika Knšiča. da ^o Ali po >eno na Vimol nad Rečicami pri Keml-čti. St-no so šli grabit takoj po obedu in med grabljitarni ja bila t ml i SSletaa Ml i"1 cestnika Msinerica iz Screkljevca Miei Med nakladanjem sena na \<>/. M hH\ vsi razigrani posebno pa Mici Malneričeva. Na kmetih je že navada, ita s».dejo prahljiet i fanti aa voz. kadar ja aalei m Take ie bilo tudi tu Ka vozu sta mdiU aflei llal* sjarteata ta njen laraeaaec Josip Batala ni Pate V klancu so si pa konji baje aena* dtvma splašili. voz se je prevniil pod cetto in Mici Mahu-rir-«*va j--1 udarila / friavo ol> slivo. d.\ 'y bila na mestu mrtva. P.u-il.i ji je namreč lobanja. Njen zaročena« je ob nI ob cesti nezavesten in prenesli so ga v bližnjo gostilno Bakovee, kj*-r je lessi nezavesten tri ure. Potnir^on j*^ morno pn rekah in nogah pa tudi v glavi ima hud*' hoJeoine Potrebiia bi lr'la večja pfevkasaal v klan tu. kjer >p je pripetilo ie vec nesreč. Smrt no poaesrscaso HsJaerieeve so prepelji1 nn Tij^n dom. \*s^ vaa ziluje m pridnim, dobrim dekletom, sočustvuje pa tudi i njenimi težko prizadetimi »tarsL Kdo je kriv? Liubl.ana. 21. julija Opeka je padla s strehe. Ba^ v tistem trenutku je padla, da je lahko zadela človeka, ki je šel po ulici. Tako je pač padla dotična opeka s strehe, da je človeka — podrla, ^e predno so ga odnesli, se je zbrala množica pred hišo. — Vražja bajta! — Tako je zakričal prvi, a že se je drugi oglasil, da si je treba najprej streho ogledati. — Kaj, smešno, ni kriva streha, ni. Gospodar je kriv! Tedaj je Že zavreščalo med množico: — Gospodar, kajpada, gospodar! Kje je gospodar? Sem z gospodarjem — dol z gospodarjem, ven z gospodarjem. — Kdo pa je prav za prav gospodar in kakšen je ta gospodar? Kakšen? Falot je. ničvrednež je in še skopuh povrhu. Ce nima toliko, da bi si streho popravil, naj podere bajto. Na plan z gospodarjem — dol z gospodarjem! A nekdo je vseeno prevpil množico. — Poglejte, oglejte si streho. Kaj ne vidite, da ie popravljena? I, saj res, več kot polovica je novih opek na strehi. — Kdo neki je to streho popravljal? Kdo drugi kakor kak — krovec. Krovec, kajpada — krovec. Takle krovec pa . . . No vidite, to je zato. ker hoče biti dandanes vsak krovec, ki ni krovec. Poiskati je torej treba krovca. Ni kriv gospodar, kriv je krovec. Na dan s krovcem, dol s krovcem ... uuuh ... Ko je malo ponehal huronski »uuuh . . .* se je oglasil tisti k besedi, ki je zagovarjal krovca. Ni krovca na svetu, ki bi moje! čudeže delati. Takega krovca res nima svet. Naj ljudje samo malo pomislijo, na to naj pomislijo, kako je pred par dnevi divjal vihar. Drevje je ruvala nevihta, pa ne M zmikastila opeke. Naj ljudje malo pomislijo in premislijo, tudi krovec ni vsega kriv. Ljudje niso dosti premišljevali, ampak so nekateri že silno mračno gledali. Kdo je ta, ki se je nad vihar spravil, ki bi rad krovca in nemara še gospodarja zmazal! Kdo je ta? Začele so se pesti stiskati, na^lo jo je moral pobrisati tisti, ki je začel čenčati o viharju, — kako naglo. i Potem pa se je zgodilo nekaj čudnega. Da i se je namreč Še nekdo oglasil, koj nato se j je oglasil, ko so začeli ljudje pesti stiskati. takoj nato se je oglasil, ko je moral že eden bežati. Preprost možiček je hil. Prijazno je gledal in na smeh se je držal. — Ljudje božji, — Tako je začel, ne bom trdil da je gospodar kriv, ne morem pač tega trditi, dokler... — Molči, človeče. Zahtevamo temeljito, vsestransko in nepristransko preiskavo. Zahtevamo, zahtevamo. — Mož i ček pa jih je vseeno prevpil. — Prav čisto prav, ljudje božji. Zaenkrat pa, dokler nič gotovega ne vemo in ne moremo vedeti, predlagam, da — »klonemo glave... — Oho, glave naj skloncmo, oho. — Da, glave sklonimo, ker ljudje božji, kristjani smo in kot taki vemo. da ne pade niti las z glave kaj šele opeka s strehe brez Njegove volje... Če mislite, da je množica »klonila glave ! in da jo je bilo sram — se pač motite. Možička so do dobrega pretepli, da si bo zapomnil norce briti iz pametnih ljudi. Slabi kristjani so pač bili, ki gotovo niso nosili Roga v svojih srcih, ker sicer... Iz Celifa —c Kronika neare*. Ko je bil 73-letni pravž:tkar Anton Drofenik iz Tržiča pri Rogaaki Sfatini zaposlen v .soboto mlatilnem stroju, je padel tako nesrečno, da si je zlomil deano nogo. Pn kopanju v Hudinji je splezal 144etnj gimnazijec Anton Krajnar iz Trnovelj pri Celju. *jn ?odn ga oficiala pri sreskem sodišču v Celju, na hraat, pri tem pa je pad'l z drevesa m si zlomil desno roko. Na e^sti v Loki pri 2usmu je v nedeljo pos stnikov sin Franc Pilko iz Loke podrl 71-letnega občinskega delovodjo Stfana Župama \Z I>obr;ne pri Žusmu na tla. Zupane al je z'omll desno nogo. V Začr tu vri Braslov-Čah je padla 16-lt*tna ključavničar jeva hčerka Majda Cimperfikova iz Dobrrteše vasi pri §t. Petru v Si.vinjski dolini z lipe in si zlomi a desno nogo v gk žnju Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici IZ AMERIŠKE KAVARNE V zakotni kavarni v Chieairu sedita d\;i bandita in mečeta karte. Prvi pravi: Imam dva asa, Drucri pravi: Imam dva nabita revolverja. Prvi: Že dobro, potem si dobil. JaS^^BJ«BMaSwegMBgM»Ba^aaBBBi i . ■ ■ Narodna t tiskarna LJUBLJANA KNAfOJKVA 5 IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA TER SR TPOROfta [ Makulaturni papir prode vrtava „Slovenskega Naroda*, Mttt»13ž»nfli Kfiaflfova titiea *tev. $ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek. ?1. julija 193R. Ste*. 164 Umetniške prilike v nesodobni sodobnosti Brežice, 20. juiha Pr**eovor pravi; Člov«k mora tudi mimo pregovora. Včasih je pregovor potrelen. Drugič t«. Kdaj je VMgl upos u -van j a vreden, lega pa noben pregovor ne {»ove. Iz kritičnih poročil o vsakoletni že udomačeni pomladanski raz~iavi jugo .oven kiji umetnikov, katere prireia društvu prijateljev utueiTio^ti 4'veta TTmlHif v beogradtti smo že veokrat imeli priliko — po ocenjevalcih podana tozadevna mnenja — ugo.o. -ti, da obstoja pre^ejsnia diferenciacija *i>ed slovent-kini; umetninami in ostalimi ruz«Ui»-Ljenimi deli. r*redv»eni je razlika glede udeležbe preče, velika; raztresene shke, neprimerna h> deljena BDesta... Kompaktno raastavljeaa alovpn&ka dela ne bi ostala kot disciplini fina enota brez znatne vidne sile. V splošnem zapuste ulovpn^k.a ^likar^ka ti^la vtis provintialiama« katerega pa ni n\^-pore smatrati za nekaj manj vrednega, ker pomeni pri nas doma mnogo več. namreč p -plr.hitev v domačo grudo in UomaBegs. tUt veka... brez posebnih vplivov in vzor >v. Razodeva M ta provinc! ali zem predvsem t dveh -nKTch V smeri bratov Kralje\. ki gU iskaia -n laaledovarfa neko domado »o o tudi v cfrkvenih delih, kljub vzporednemu ekspresionizmu. OSatnejs veaskega lika *H raaodeva v uelih bratov V'dniarjnv, katerih novejšo razvojno fazo s no imeli priliko videti ob zadnji umetnoo'ai raastavi, k-nam jp podala posebno €i;rlj*njskd — delovno stran _ trga človeka ("p površno pogledamo, nam nudijo dela te razstave ra
  • boku z razstavo franeoske sodol.no umetnosti, je ja.-no. da detnjejo slovenska dela kljub kvalitetam skromno. Ali so pega tega — že deunuru trt-nit n&. Ah je slovenska naaetnost peoduklrvna ra d samega produciranja... in v koliko vpliva na razložene razmere — ne *pada v to poglavie. Kadi prilike le |,.-•*. *> n Ju- -f\ nosti Pol radi tudi • priiuilnueau ki n.kakor n-- more glede tipike odpo«euati, pri kate-- .n i-a navadno - ■ oi * 'i«i'».,n;e^a kud.vi. ran ia ne oStaa i \' tem si iHjinaga.to zagiebiv i umetnostna razstav« z deli kmečkih siiiuirjei i~ud: paniki slikarji, ki .-o stali pr< d pod-jbf»t*n no-iavi. ^o si pomagali z deli diletanla Rons-seaua H., katerega dela na; bi dala dovUl y*R] aigurnejsita temeljev ... Morala ao omenjeni pojav; splošnega značaja Poglej na razvoj srške umetnosti. Grška plastika ni lm^la tradicije; zunanjih vzorov ni bilo; ustvarjali so z la^tu^ ?uo iz la^tn0 srede, vedno stremeč po napredku, ki je bil p-ropnjevan do končnega uspeha, do iskanega ideala, do I^okontove skupine, ki pa k čudu nima na sebi nobenih posebnih grških znakov. . . razen povestire iz katera j« V7ii kia zamisel in tifiičnega grškega n ^u na portretih - - . ki pa nima vpliva na celoto l>elo je dozorelo preko meja ustvarjaioče. ga delokroga in prekoračilo obmoe p domo-v ne; vidno je tudi drugim in tako je last vseh. Emanr i parijo podpira predvsem objektivno Študirana okolica... pokrajina podana pod vplivom podnebja itd., torej i rez direktnega to/adevneaa hotenja. Tudi taji slikar zadene karakteristiko kraja in človeka . . lastno samo temu kraju in temu človeku . • - havnotako da domačin tue pokraiini pred. vsem lastno svoio no*o Obatnfj torej dvoje. Ali ustvarja iz spbe ali se naslania pr^d-\^em na te karakterist čne lastno-ti okoii«*e, katere podaja ak'ofv irtaro^Ino preirsoženje, bi odpadlo na vsakega 6G.000 dolarjev •Indian Office« v \\ashingtonu je izdala publikacijo, ki so v nji zelo zanimive podrobnosti o Indijancih. Na:prej je treba \edctT. tla [ndijanci ne izumirajo, kakor ^n doklej ljudje mislili, temveč se zadnia de setletja celo množe. Dočim ie bilo nkr.'S leta 1870 v Zcdin jenih državah samo r^t tiso.'- Indijancev, so jih našteli pri zadnjem liudzkem Itetju 380.000 in to 5e brez me-lancev, ki iib je tudi mnogo Število porodov pri Indijancih preseda sadnja leta coto Število porodov belok*»žccv v Ame-rit i Leni ic odpa«T-» o d:*ti iim nrirvrfn (f^feS znanji poajfavag inaif^kcgu plemena $ioue Liti le Chief na dobičku. In tako se je zgodilo, da so postali obenem s petrolejskim! magnati multimilijonarji tudi Indijanci, lastniki ■©-zervatov. In še zdaj služijo mnogi Indijanci težke milijone kot delež pri dobičku Standard Oil itd. Ti Indijanci pa ne morejo razpolagati s svojim denarjem tako. kakor bi se jim zahotelo, ker so vsi pod varuštvom »Indian Office«, ki njihov denar upravlja in vsako leto izplača, kolikor pač rabijo za preživljanje. To varuštvo utemeljuje vlada z za-pravljivostjo Indijancev, zlasti pa i njihovim nagnjenjem do alkoholizma. Nasprot-j no pa trdijo Indijanci, da bi bil že skrajni čas, da to državno varuštvo preneha :n da dobe iste pravice, kakor jih ima bela rasa. Hrepenenje po svobodi je izzvalo že cele pokrete Tako je odšla leta 1929 indiianska deputacija iz Arizone k prezidentu Hoove ru. da bi mu tolmačila želje in zahteve Indijancev. Prezident je deputacijo prijazno sprejel, ugodil ji pa ni. Leto dnšpozneje je bil vseindijanski kongres v Ocnveni, na katerem je vzbudilo splošno začudenje veliko število indijanskih intelektualcev, zdravnikov, odvetnikov, novinarjev itd. Od takrat datira enotno poli- tično vodstvo severoamenskih Indhancov na čelu z advokatom D. Emersonom, po-toTTvem indijanskega svečenika iz Yuka- t*na in čistokrvne indijanske princese Noeme. najbogatejše in baje najlepše žene Zedintenih držav. Indijanci pravijo svojemu vodji »Rdeči volk«. Vodstvo vzdržuje stalno pisarno v eni najlepših ulic New Vorka in je v prijateljskih stikih s četo vrsto članov kongresa, ki simpatizirajo Z 7,K»">flmi Indijancev Peruanski Indijanec Močno oporo ima ta pokret v tesnem sodelovanJAi z nac. pokretom v srednji in južni Ameriki, ki je pod neposrednim indijanskim vplivom. Pokret vodijo Haya de la Torre v Peru. Sandino v Nicaraguo. Plinio Salgado v Braziliji. Diego Riviera v Meh Ori m Vasconcellos v Porto Rici. Vsi ti vodje so prvotno iskali stikov s komiintsti, zadnja leta so jim pa obrnili hrbet in ustanavljajo neke vrste rdečo internacijonalo, toda z izrazito protikomuntstično tendenco. Njihov končni cilj je priboriti Indijancem samostojno vodstvo vseh poslov. Bas ta protikomunistična tendenca je vladi v Washingtonu simpatična. Razen tega si pn obeta ameriška vlada od uspeha tega pokreta utrditev svojega političnega vpliv* na srednie in južne države zapadnega kontinenta. />ato so zdaj izgledi rdečega pokreta boljši. ___________________ I S tremi sestrami je bil poročen V Manohestru ?o vstopile v sa.mo*ta.n tri sestre Helena. I>orota in Marie Lightning. stare 2«, 27 in 2P let. To bi ne bilo nič eud ne^ra. da se niso zatekle v samostan kot iočene zone enega moža. Sir BuTton je hodil pred desetimi leti v Manonestru na uni '-erzo in stanoval je pri Liffhtningovih. Ko je dovršil študije in dobil služ.bo. je moral izbirati. Tnko se kaj rado pripeti. č> stanuje študent pri rodbini, ki ima voc hčera-Skrbna mamica že obrne vse tako. da ne uide spretno nastavljenim mrežam. Rurton se ni mogel odločiti, češ, da ima vse tri enako rad. v resnici pa menda nobene ni maral. Izmota,ti se pa ni mogel in tako je mora! odločiti žreb. Oženil se je z najsta rejšo Heleno. Toda že čez nekaj mesecev ga je Helena slučajno videla v kinu. kako se tik pred njo objema z njeno sestro Do-roto. Doma je bil seveda polom in sledila je ločitev. Burtnn se je oženil z Doroto. Helena je pa ostala pri nj**m in vodila gospodinjstvo. Najmlajša sestra Marie je zahajala k njim in kmalu se je Hurton aagleda] tudi v njo. Končno so postavile sestre Burtona znova pred odločitev, češ. naj si eno izbere in zapusti z njo Manehester. Izbral si je najmlajšo Mario in se po ločitvi od TV>rote oženil z njo. Preselila sta se v liondon. toda čez tri leta sta se ločila. Marie je namreč zasačila svojega moža. z lppo igTalko. In zdaj so se vse tri sestre č svojo razočarano ljubeznijo zatekle v samostan. Najdaljše ženitovanj-sko potovanje Rekord najdaljšega zenitovan jskega potovanja pripada nesporno zdravniku dr. Harrvju Evansu rz San Francisra. Pred devetimi leti se ie oženil iz luibezni s svojo sošolko iz ljudske šole in sreča ie hoteli, da je baš nekaj mesecev pred poroko zadel na podedovano srečko precei denarja Ta ko se je lahko napotil s svoto ženico na ženitovanjsko potovanje okrog sveta, na katero se je veselil in pripravljal že dobrih 20 let. Ko sta pa prispela mlada zakonca pred tedni v Sin Franci^co. se je zdravnikovim prijateljem zdelo, da se je njegova žena na potovanja! tako zelo izpremenila, da jo ni mogoče spoz.nati. Na mnoga vprašanja te končno dr. Evans priznal, da se ie dal v Parizu ločiti od sivoie prve žene in se dru-{ gič poročil z neko Parižanko, s katero se je bil seznanil na Kitajskem. In tako Je zaključil rekordno ženitovanjsko pof^L~anie ter se vrnil domov z drugo ženo. Bisera Eleonore Duše Najboljša prijateljica slavne italijanske tragedke Eleonore Dusr. živeče v Rimu, brani kot drag spomin dva krasna zgodo vinsko važna bisera. ki ju ie nesmrtna umetnica vedno nosila kot edini okris svo jega lepega vratu. Zgodovino teh biserov — eden je modrikast, drugi pa rdečkast — je zaupala slavna umetnica samo svojim najboljšim prijateljem. Risere je dobila nekoč vojvodin ja di Palmello, poznejša portugal-saca podkraljica. kot poročno darilo od slavne Francozinje. pisatHpce Madame de Stsel. Italijanska umetnica je posetila vojvodin jo istega dne. ko je slednja izgubila svojega srna edinca in godba tolažnih besed je tako pomirila obupano mater, da ie dala slavni igralki v spomin dragocena biseru. Eleonore Duše je nosita bisera na tenki, skoraj nevidni platinasti verižici. Ko se je morala po vojni ločtti od vseh svoph draguljev, teh biserov ni prodala, ker sta p bila predrag spomin. Čeprav ji je ponujal draguljar za njn nad 300.000 Pr. Pred svojim zadniim potovanjem v Ameriko, kjer je umrla, je izročila bisera svoji najboljši prijateljici, da bi ju hranila do njenega po vratka. Bila je prepričana, da ji prinašata srečo, ker ju je bila dobila za otrte solze nesrečne matere. Najstarejše znamke Radža iz Sarawaka se mudi na potovanju v Evropi in sklenil je prodati svojo dragoceno zbirko pošinih mamk. V niegovem spremstvu je naletel ta sklep sicer na hud odpor, češ, da to ni dostojno indijskega kneza, toda radža se za protest nič ne zmeni. Vest o prodaji njegove zbirke je vzbudila veliko zanimanje med filatelisti vsega sveta, kajti to je ena največjih zbirk na svetu, saj zavzema skoraj celo knjižnico. /Sbirka šteje nad 5/) debelih knjig velikega formata, v katerih je več desettisoč znamk. Nekatere znamke v tej zbirki izvirajo iz časov prve izdaje v Angliji, torej rz januarja 1840. Sele devet let pozneje, leta 1R40, so prišle poštne znamke v rabo v Nemčiji in Franciji, kar je pocenilo pisemsko pošto za W n. Raba kuvert s poštnimi pečati pa izvira že iz leta 18VS. Težko je povedari v naprej, koliko bo prfnližoo iztržil radža za svoje znamke, gotovo na je, da se bodo bogati filatelisti kar stebri za nje m da ho dp dosegle zelo visoko ceno. Andrć Theuriet- 42 Mim Imutka Roman Kristina, zavrta še v dolg svetk>siv plašč, je stala tla pragu in se radovedno ozirala po sobi. Njen hladni pogled se ;!e ustavil na naslanjaču, kjer ie ležala z Jakobovo obleko napol zakrita men^ška kuta. izpod katere se ;e videla bela volnena čepica in rokav z rdečimi trakovi. — Tu sem. mamica, — je odgovorila, ne da bi se dala motiti v svvvih mislih. Jakob se je obrnil k n.H in takoj je opazil, da ie n>en srepi pogled tmrt v meniško kmo z rdečimi rokavi. To jra je silno razjezilo. — No. draga hčerka. — je znova povzela ne se do mati Moretova. — kai se bojiš obeti svojega brata? — Oprosti, — >e odgovorila Kristina hladno. — mislila sem. da se spodobi dati prednost Tereziji. Kristina je stoprla sramežljivo za svojo mater in svakino. ki se ie nekoliko umaknila in ne da bi se približala postelji se je sklonila, da bi jo mogel Jakob poljubiti, potem se je pa takoj zopet Ka«; si brzojav'la? Jezen in razdražen si je Jaknb prizadeval pregnati prvi nepri etin' vtis, boža! je svojo mater in stiskal Tereziji roko. — Drage moje. — je de.al končno. — oprostite mi. da vam nisem prišel naproti in da sem spal, čeprav ie solnce že visoko. — Kai -nisi dobi moe brzojavke? — je vprašala Terezija. — Ne. — :-e zamrmral v zadrezi. — Kaj si brzo javila. — Seveda, včeraj z Ivonskega kolodvora, predno smo se r>dneliale. Brzojavka ie morala priti najpozne:e opoldne .. . Ah. gle: nn. gloi. tu na mizi leži še neodprta. V/A^h je brzojavko z mize. jo odprla m prečitala na glas: »Pridemo v ponedeljek zjutraL Poljubi am Te!* — In ti je niti opazil rrsi, ko Si se vrnil? — je poizvedovala Terezija. — Ves dam me ni bilo d-f-ma. — :e odgovoril Jakob v zadregi. — Ve ne veste, da ie Lechautre v Nizzi. — ie pripomnil glasneje. Ves večer sva b^a skupaj. Vnrl sem se dokai pozno, služkinja je že spala, legel sem. ne da bi prižgal luč m ne da bi slutil, da imam na mizi tvojo brzojavko. Razume se samo P;> sebi, da bi vam prišel naproti na kolodvor. ; Terezija se je zamislila. Zdelo se i je, da je možev odgovor ni zadovolril. Jakob je brž napel.al pogovor drugam. — No, mati in Kristina, kako vama ugaia Nizza? — Dragi sinko. — ic odgovorila mati Moretova. — vsega tega ie toliko, da se mi kar v glavi vrti. OčaraV* me .ie vse. kar sem videla. Toliko cvetja povsod. toMko pomaranč, posejanih po buj- ! nem zeleniu. Tu je kakor v rau na zemlji, kai ne. Kristana? — Jaz mislim drugače o tem krasnem | kraju, kakor veste, — je odgovorila Kri- j srina zanič'jivo. — Spominam se. da je ! bil baš v raju na zemlji Adam za ped ian v greh in zato sem previdna. Jakob ie zamahnil z roko v znak. da I mu gre sestra na znvce. — Mati, — je dejal. — Terezi ia vas odvede v vašo sobo. jaz se pa ta čas oblečem in čez četrt ure bom pri vas. Dvignil se je kakor bi hotel skočrti iz postelje in prestrašena Kristina W» odvedla Terezijo ven — Požun se. Jakob. — ga :e opozo rila mati. — toda predno odidem, mi oV>voh\ da te še enkrat pokiutriro. 7,nova ga je obsula z vrofirmi poljubi. potem je pa odhitela za hčerko in smaho. Koma! so se zaprla vrata za nimi. je Jakob vstal, oblekel spodnje lr!ače ■ srdito pograbi-! nesreono memško ku o. — Vse mi gre narobe. — ie pomislil. Kristina io >e gotovo opažala na stolu. Upam. da rrKva žena ničesar ne sluti, roda bojim se. da bi zlobni Krisrinin iezik tega ne izrabil ;n ne vzbudil v Tereziji ljubosumnosti. Brž je zvil kuto. jo zavil v časopisni papir in pozvoni«! služkinti. — Odnesite to hišniku in recite mu. naj ta zavoi tako; odnese v izposojevalnico oblek na bul var.Kh Dubouchage. Cim se oblečem odhitim k Lechatrtru in ga opozorim na nevarnost, ie DO-rrtisltl. Neprijetna mu je bila zavest, da se mora_ posluževati zvijače in zatekati se k laži. Pa to še ni biV> vse. Ve^etil se je sestanka na belem Corzu misleč, da bo v odsotnost svoje žene prost. Kako si bo zdaj pomagaj iz zadrege? Pod kakšno pretvezo se bo po prihodu svoje matere izmuznil iz vse družine? Alfi pa se zaklene doma in pusti Man'o zaman čakati v kocin? Tega bi mu nikoh rte odpustila in že sama misel, da bi izgubil nieno naklonjenost, ga je tirala v obup. Še silneje nego prejšroi večer je negovo srce zahrepenelo po njL Nobena ženska ga še m btfa tako priklenila nase kakor ona in nemogoča se mu ie zdela misel, da bi se ločil od me. Ne, na sestanek poide, pa naj se zgodi karkoli. Zaziban v hrepenenje po mi je raz-mršUjal. kako bi si zagotovil Lechaurtrovo pomoč. Ta čas ie odved'a Terezi« svoio taščo v sobo, potem se .ie pa vrnila v isjsjaj in jela s svak;mo pos^ravišati prtlrago. Kristina .je vzela s kovčega obleko in periJo svoje matere, potem se ie pa spomurla na meniško kuto in kakor \c domneval Jakob, io ie zelo mikalo, da bi mog^a navezati s Terezio pogovor o n*. Curila je pri tem škodoželmo radost, da bo mogla zadeti negovo ljubečo ženo. — Terezija, ali se vam ne z& čudno, da Jakob vaše brzojavke niti opazrl ni? — Sai je vendar povedal, zakai ie ni opazil. Vrnil se je pozno domov in legel k počitku, ne da bi brzoiavko prečita?. — Bd >e moral zelo irtruien. da se mu je tako mudilo v positelio. Jaz pa misflim. da je prebil večer na maškeradi. — O tem ničesar ne vem, — je odgovorila Tereziia z drhtečim glasom, — m rada bi vedefla. kai je vas napotrto na to miseJ? Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezarsek. — Za upravo tu toseratnl del Usta. Oton Chrtatof. — Vat v LJubljani.