Št. 3. Požtno tckogj račun St. 24. V Oorlel, Mill A^^W AMk j^g-. i^H^HHHHB ^MHMBM^. «« uMMÄMtaBMM Mwt ^gu&ji '^^^^ft ^w op w* ipp" «w wRüHw SH8 ^fflpl^ vH wW WHS «HI WPHPWW wk ¦'¦¦~ Rokoplsi se ne vračajo. Ne- frankir UK pisma so nespre- jemaio. Oglasi, katere )c Utba vnaprej phičati, se lačunajo po dogovoru. Ixüal» kon*ord{ »Ooriške Straže«. Odgovorni urcd- nik: fr;Na;odna Tiskar- **« v Oorici, ulica Vet- turlti! Stev, 9. Jugoslovenf, sprejmimo aneksijo dosfojno! Ko je bila v južnih Tirolah proglaše- »a aneksija, so nam domači in tuji listi Kmljjvo popisovali, kako odločno in do- stojno je vse nemško prebivalstvo tistih krajev izražalo svojo neizmerno. globoko polest nad to skrajno krivično priklopitvi- jo Neizbrisno so se nam vtisnili v spomin pnzon, ki so se tedaj odigravali med lmdo zadetim nemškim ljustvom. Ponekod so lasko aneksijo počastili s črnimi zastava- nii, drugod so narodno zastavo ovili s čr- nun florom ter jo slovesno pokopali, z ži- yim upanjem v sreu, da se kolo sreče vrti "J da zasijejo tudi niilicvi zastavi zopet solnciii dnevi zlate svobode. Naša srca so ;>Ila, m>1:i't živega sočustvovanja s temr.c- ^Crr"n ^udstVDm' kaiti vedeii ali vsaj Mimii smo, da se večjemu aJi manjšemu u^lu tudi našega jugoslovenskega naroda °oeta enaka težka usoda. Slutili smo nc- j*eco, a na to, da bo ta nesreca tako ve- llk*\ kakor je scdaj v resnici. nismo bili »npravlieni. Nismo si mogli misliti, da bo °na Italija. ki je vsa izsia samo iz borbe '-a narodno osvobojenje, zahtcvala od ju- Jfosiovcnskeg-a naroda strašne hekatombe, »tizmcrno žrtev 600.000 Jugoslovcnov, ann ™ dru^ačc ne m°rc osvoboditi svojih *uu.ooo Itahjanov, ki so še jeeali pod av- ^irijskim jannom. In vendar je Italija to stonla. -Videli smo „kako se je Italija iz' svobojevalke nenadoma izprevrgla v noajarmljevalko iste in v mnogoeem še nujse pasme, nejzo je bila ranjka Avstrija. I udi našim krajem se zdaj obcta slo- yesna aneksija. Čeprav jjloboko sočustvu- jenso z nemškim Ijudstvom v juznih Tiro- ¦jin, se ham vendar ni treba prav nič zgle- oovati nad njim, treba se nam je samo ^•citfti v svojc 1;» s\ ojiii l>ratu\ au> a»ia uzaljene duše, posvetovati se s svoji- llli in svojih bratcv krvavečimi Ssci, ki nam bodo prav gotovo nezmotno narekovala, kaksne pcti naj ubiramo, ka- ko naj zremo novi aneksiji v obraz: s trd- JJp in odločno odklanjajočim polledom. — Noben tlačitelj nas ne more prisiliti, da bi hlinili veselje nad njegovim početjern. Naj se laški in ju^oslova.nski diploniati drug Urugemu še tako globoko klanjajo, naj se n-aü novi gospodarji z zlagano sladkimi obrazi se tako trudijo, da bi si zlasti po večjih, čisto jugoslovenskih krajih z vese- 'icami, vabili in darovi pridobili našo na- k'onjenost ter uprizorili vsaj na zunaj ko- »ikor toliko posrečeno komedijo aneksije ~~ naša srca krvavijo in bodo krvavela... *y'd ne večno! Sprejmimo novega1 gospodarja; tako, da niu izsilimo spoštovanje naše narodne bolesti, da se ne bo-drznil omalovaževati nnših narcKJnih čustev, da ne bo niti po- skusal zapletati nas v morebitne anieksij- I ske parade. Privoščimo niu tistih par malovred- tiih zijal, ki se povsod brž spečajo z »o- svoboditcljem«. Naj ima tistih par histe- ričnih hlastavk, ki so ponekod pred ra- pallskim mirom. doklcr so Se upale na Ju- goslavijo, obetale, da odstrižejo kite de- kletom, ki bi si upale plcsati z'»osvobodi- tclji«, a so se že par dni po sklepu mini same spustile v najbolj divjo »alto mos- so« s tlačiteijem. Pustimo mu tudi tfsto peščico oinahljivcev, oportunistov in niz- kotnih clementov, ki jih vsaka sapica drugam obrne. Take izmecke ima vsak zdrav Organizern, tudi naš narod. S temi izvržki naj se diči in zabava novi gospo- dar, če se mu ne gabijo. Kajti med novimi gospodarji srecujemo včasi tudi lepe, od- krite značaje, ki saini izražajo svoj očitcn gnus nad nizkotnini klečcplaztvom po no- katerih kotih novih laskiii dežel. Res da so mnogi xasi ljudje. zlasti delavci, železničarji, trgovci, državni nastavljenci, učitdji, nižji in višji uradni- ki v marsičem odvisni od novili oblastnj: kov, aJj to nilcakor ne zahteva, da bi mo- rali naši ljudje v tern odvisnem razmeriu saini sebe poniževati. Naspiotno. Ofici- jelna Italija -- kolikor opažamo in če iz- vzamemo nekaj strupenih zagrizencev fa- šistovske ba^e — nastopa vobče kolikor toliko primerno in vpoštcva dejstvo, da se naša čustva ne morejo čez noč vctr- njaški preobraziti v ukajoče navdušenje I za novo državo. Ona zahteva od nas sa- mo Io.iafn.osti in spoštovanja svoiih zako- nov. Kot država ima to pravico. In tcga ji tudi nc moremo in ne smeino odrekati. Ce bi pa kaj več zahtevala ali tudi samo žclela, naj zadene povsod na naš nepo- pustljiv odpor, naj io naše neomahljivo in vztrajno odklanjanje vedno znova o\x)~ minja, da je s svojimi aneksijami preko- . uCl^il U^rtj ::\-U,\J » iww:.^ uU.i.(V '.I..1 .-¦«/ stala večnarodna državna tvorba. da mo-, ra spoštovati narodna čustvai neitalijan- skega prebivalstva, če noče zaiti na kriva pota onega narodncga zatiranja, ki je pred. njo upropastilo prokleto Avstrijo. Zato, Jugosloveni, kvisku srca in kvišku irlave! Jugosloveni smo in Jugo- sloveni ostanemo. Na svoji zemlji smo in na svoji zemlji ostanemo. Pravic, katere branimo in s katerimi se branimo, nam ni podelila katerakoli mirovna pogodba, temveč dala nam jih je narava sama. Na- j rava nam je vcepila'v dušo globoko pre- j !)ri6anje, da tudi v Italiji ne postanemo nikoli Italijani. Narava nam narekuje, da sc izognemo vsakemu sodelovaniu pri morebitnih aneksijskih slavnostih, da spremljamo take slavnosti z dostojno ža- lostjo. Le tako bomo vredni sinovi svojega j naroda, le tako bomo vredni člani člove- i ske družbe. Ni dvoma, da si le tako izsi- ' lü^udi spoštovanje naših novih gospo- I da. Vidijo naj, da kakor oni ljubijo sviarod, ravno tako in še bolj vroCe lju.o tudi mi svoj jugoslovenski narod, boroče zato. ker ga ljubimo — z bo- les ,ato ponavljamo, da se nam v oči- glaneksije ni treba prav nič zgledovati na«emškim ljudstvom v Tirolah, dasi iznmo temu zavednemu ljudstvu sotr- i pirsvoje popolno odobravanje in soču- stvanje. Da tudi mi dostojno sprejme- J meno gradivo cd vladc. Ö ustanovitvi zadruge se obvesti ura- doma deželno finančno ravnateljstvo in zemljiško-kreditni zavod. Od dneva pristopa v zadruga ima za- druga izključno pravico potegniti preduj- me oziroma plačilo vojne odskodnine ali posiojilo in zadruga izda v imenu svojih članov. dotične pobotnice ter poskrbi^za dokaz za vsakega posameznejra zadružni- ka, da so se vsote uporabile za obnovitev. Vsi spisi, ki se tičejo ustanovitve za- druge in zadružnega poslovanja zjoblastvi in uradi kakor tudi vsi spisi, nanašajoči se 1 na dobavo gradiva, so koleka in pristojbin I prosti. Oddajne in dobavnc pogodbe pa, ki jih sklencjo zadruge za vzpostavitev in pevpravo his ali za nove gradnje v svrho uperabe vojne odškodnine, je treba kole- kovati s kolckom 4 lir, Oc delo priene pred 31. dec. 1921 in konča do 31. decem- bra 1923, drugače velja uavadna koleko- vina. To so v glavnein dodočila zakona o ustanaljanju zaclrug vojnih oskodovan- cev. ¦¦•— Pomen take zadruge }e v glavnem ta, da bode zadruga sama odlo^evala, kako in kdo bode obnovitveno delo izvrševal. Drugi vazni pomen bi zadruga imela v tem. da bi opravila vsa dela posaine-/- nih oškodovancev in bi s tem prihranila o?k-svriov;nir<»ni mnnfrnbroin-f- i>oti. sitnosti prt uradih, izgubo časa, gotove izdatke i. t. d. Po drugi strani se olajša uradom njih delo, ker bode uradnik s predsednikom ali ravnateljern globalno (skupno) razpravljal o prošnjah v zadrugi vdruženih vojnih oškcdovancev. Na ta način se iwspesi prt uradih rešitev ogromnega števila prošenj. Zadruge bodo imele dobivati stavbe- no gradivo na račun vo-jne odškodnine na- ravnost od vlade, ki namerava organizira- ti dobavo gradiva v velikem obsegu. Za- druge bodo mogle pa tudi same nakupo- vati gradivo v veliki mtiožiiiu s čemur se nabavne cene jako znižajo. Na ta način se lahko računa, da bodo zadruge pri (lo- brem vodstvu prihranile svoijim članom pri gradivu in drugače 20—30% izdatkov, kar pride oškodovancem v prid. zlasti po- gledom na tisti odstotek, ki se pri vojni odškcdnini odbije za obrabo in starost. | Vzpričo tc koristi, ki je bodo člani deležni, • nc pride v poštev oni odstotek, ki se čla- ALBIN KUŠCAR. : Bajka o zlall fašči- Temnilo se je že, ko je stopal po širo- ki cesti, ki je vezala mesto z bližnjim se- j fern Bukovjem, počasi in preudarno trgo- i vec Božič. Vsak mesec enkrat in sicer' Prvi četrtek je prehodil isto pot, toda tako fcanriSIjcn se ni vračal še nikoli proti do- ^u: Do kCiSila je bil opravil že vse svoje ttosle v mestu, nakupil si novega blaga za svojo štacuno, poslal hlapca s polnim vo- zoni domov, sam jo je pa mahni! v znano Kostilno, kjer so se zbirali po kosilu njego- vi Prijatelji in znanci z dežele in iz mesta. Pri drugem litru je menda bilo. Ne- nactno je padla pri omizju beseda: tašča. risrčno se je nasmehnil Božič, spomnivši se učinka te nedolžne besede. Nekateri so Doyesili oči, drugi so se hrupno odkašlje- v<*li, tretji so se šumno usekovali, vsi so Se Pa bali, da jim ta ali oni ne prebere skntih misli. Kmalu nato se je vnel živahen razgo- v°r o taščah. Kozarci so se izpili, kozarci so se zopet nalili, in prišel je že četrti liter "a mizo, ko je uradnik Ozebek zbral vsa ?;n«nja in jih stisnil v sledeče stavke. »Ta- s^ca je ono bitje, ki nasprotuje vedno in povsod svojemu zetu. Naj tici povod temu ^asprotovanju tudi v vzvišenih čuvstvih, Uubezni do hčere, v Ijubosumnosti, ker der>ina VSaka tašča dokaj hitr0' da morai ^ uiti prostor v hcerinem sreu s svojim ze- °*. vsak zet pa le trpi radi tega. Ne mo- ; re se nikanicr pritožiti, ne da bi z utemc- | I ljeno pritožbo zadel ob six>štlji'vost hčere ] ; do lastne matere!« Molče je poslušal Božič ves razgor vor. Šele ko je zaključil Ozebek označbo ! tašč, se je osokolil. »S temi izvajanji se i jaz za svojo osebo nikakor ne strinjam. V moji hiši ni bilo niti najmanjšega spora med taščo in menoj, dasi sem poročen že nad dvanajst let. Imam pač zlato taščo!« Bomba pred gostilno bi nc bila mogla učiniti tega, kar je učinila Božičeva zlata tašča. Sosed na levi in sosed na d'esni sta odmeknila vsak svoj stol za celo ped, po- toški župan je prevrnil svoj polni kozarec na Ozebkove hiače, nadučitelju Mavriču se je podaljšal obraz do tretjega gumba na telovniku, medtem ko je gostilničar sam kratkomalo cdstranil kozarec izpred Bo- žiča, 6eš, dovolj ga že ima, revež, šlo mu je v glavo. Ko so se gostje kolikot toliko umirili, so zavračali kar vprek te napačne in kri- ve nazore. »Ti, dragi Božič, ne poznaš še prave vrednosti zlata!« - »Kdaj si sei med futuriste?« — »Kaj, futuriste, med lazniy_- ce je sell« — »Zlata tašča, ha, ha, že v šo- lah si bil tak, vedno si hotel imeti posebno klobaso!« — »NV;, saj jo ima tudi sedaj naš slavni klobasar!« — »Ne pregreši se proti naravnim zakonom!« Vseh'ug'rvorov si BožicFrfTti zapomni- ti ni mogel. Docela je pa bil izbrisal iz svo- jega spomina razne kretnje, s katerimi je označevalo omizje duševno stanje zlator taščnika. [ Toda Božič se ni ustrašil ne bliskqv, 1 i ne groma. Neomajen je branil svojo ziato taščo. Enotni nastop njegovih protivnikov mu je bil pojeklil živce in pripravljal se je že vbiti s koščeno pestjo vsem spoštova- nja do zlate tašče. »Poslušaj, prijatelj!« se je oglasil Oze- bek. »Povem ti pravljico. Ne vein, kje sem jo že čital. Pravljica je» kakor vešt pro- izvod naroda, v njej se zrcali v posebni obliki večna in edina resnica. Resnica pa ne pozna izjem. Izjema pač potrjuje pravi- la. nc potrjuje pa resnice. Oostilničar, še en liter! Nisem vedel, da so moje hlače tako žejne!« Pri tem je oSvrknil s pomen- ljivim pogledom svojega soseda, potoškega /upana. »Sedaj pa k pravljici! ... Nekoč je živel kralj. Poklical je mini- strskega predsednika k sebi. i)Dober dan, predsednik!« «Bog daj, Veličanstvo!« »Lepo vrcme imamo.« »Ki se pa izpremeni tekom stiri in dvajsetih ur po mnenju moje tašče. katero trie že oü davi v desni nogi.« »Pošlji svoic taščo na državne stroš- kc v toplice, samo dn nam ne skvari s svojim tr^anjem vremena!« »Hitim^ da ohranirn Veličanstvu lepo vreme!« Pol ure pozneji se je že odpelja- la rreds?clr?ikc>va lasca c sveiim revmatiz mom, šestnaj^timi bkbtbnii in petimi kov- čegi v torlice. Isti večer je sklical precisednik seio rninistrskega sveta. Bil je židane volje. Še i i:reden je ugotovil sklepčnost, je pojasnii svojim tcwarisem eel dogodek. Po vrsti so prihajali drugi dan mini- stri h kralju in ga strašili s slabim vreine- notn radi revmatizma svojih taSč in po vrsti je pošiljal kralj bolehnc tašče na dr- žavne stroške v toplice. Končno je spregledal kralj namene syojih prvih in najboljših svetovalcev. Na kraljevo povelje je dognal dvorni zdrav- nik isto bolezen tudi pri kraljevi tašči, ki .je morala nato na Najvišji ukaz v toplice. Njen voz, nalozen s pet in tridesetimi škatlami in šestnajstimi kovčegi, še ni za- pustil mestnega ozidja, ko je bil «ustanovil kralj že »red odsotne tašče«, odiikovanje, ki se je takoj priljubilo državljanom, ker so se posiljale tašče radi zaslug svojih ze- tov na državne stroske v toplice. Kralja je pa od tcdaj nazivalo hvaležno ljudstvo: Dobrotljivega.« »Nc, ne, dragi Ozebek,« mu je naspro- toval užaljeni Božič, »s pravljicami se ne podkrcpljajo izjave in naziranja. za to tre- ba že drugih dokazov. Jaz ne pc-zrem svo- je besede. Moja tašča je zlata duša. Kdor ne verjame, naj pride in naj sc prepriča na lieu mesta, da sem govoril resnico. Oostil- ničar, le se en liter, da ga izpraznemo na zdravje moje zlate tašče!« Božič se je prepričal, ko je stopal proti domu in si ponavljal medpotoma ves prizor, da se mu je bil ta vtisnil globoko v spomin. (Dalje prihodnjič.) »torn odbijc od vojne oSkodnine za kritie Ikov nJCm Zadruge zdniženih stro- . Zadruge, združcne v zadružno zvezo m sj lahko napravile velike centralne za- loge stavbciiesa ffradrva in bi lahko or- gan.zirale Iastno produkcijo opeke in ap- na kakor tudi mizarskih, kovaških, klju- carskih^ kleparskih in drugih izdelkov JJezcJiu komisarijat namerava ustano- v;n centralen urad, ki bode dajal posamez- H^iT1 m njih tehničnim «* nom ozin» lVnein' tehničl]crn J" ' »Prav- Misel ustanavijanja zadrug voinih oskodovaiiccv je izborna in od nje la ko P^yemo „aiboljšfh uspehov. če se na? n^vesf' bOd° Znali miseI u! ÄCtf ICAIn,V Devhlu oheilem tu* oVo- ol. rrwca 1919 je sla na želio stoven si-jl, ! stansev deputacija na okrajni solski svU't j s pnxsnjo, naj bi se zopet otvorila v Devi- ' nu slovcnska Ijudska sola. Velik« se nam Je Obetalc, a tudi to pot jo u;i ,--<, ».« " "u zastonj. Toliko časa se ie zatesrovato naše šolsko vprašanje, da kljub večkratnim o- pominom do danes še nimamo nikakega odgovora. Pribijemo dejstvo, da je v de- vinski občini 12 slovenskih šoloobveznih otrok a laskih komaj 15. Kljub temu pa obstoja samo italijanska sola v neki (za- (hthli baraki). Vprosani, je-li to dvatisoč- ! Jetna kulturn? Rivri sindako ie prisilil slovenske stariše z orozniki. da mr;rajo poslati svojo deco v laško solo. Orozil jim je z interniranjem. Obljuboval je, da bo- j demo imc-Ii takoj, ko se popravi občinski dorn Flovensko solo, a.li to ie bila huda prevara. Občinski dorn je ken can — sole nič. V pmstorih bivse slovenske lj^dske sole deluje takozvani »>azilo«, katerega pokroviteljica je N. Visokost, vojvodinjn Aosta. Zalitevnmo od merodajne oblastl, naj veridur enkrat reši naše prošnje, naj nam da, kar nam j^re. I Naš slučaj je zopet dökaz, kako sc moraino boriti za vsako svojo najmanjšo , pravico. ; Merodajnim ciblastim povemo, da ni- ! majo pravice siliti naSe otroke v laške \ Sole in naj se sindako na fflavo postavf, j ako se hoče. Mi zahtevama zase sloven- j ske Sole. Dajte svojim 15 otrokom, ako ] hočete, celo univerzo v Devinu, pa jo sc- veda tudi sami plaeajte! Mi Slovenci pa ne bomo plačevali laskih sol zato, da .se bodo naši otrcci v njej potujčevali. Minili so časi, ko smo se bali groženj z interna- crjo. Danes svojih otrok nc bomo pošiljali v laSke potujčevalnice! Slovensk stariši smo odgovc-rni svojemu narcidu za svoje ctroke. Zato nam ne pade na urn, da bi še nadaljo prosili za svoje pravice. Danes zahtevamOn da se izpolnijo. Devinci smo in ostanemo toliko zavedni, da ne bomo pošiljali svojih c-trok v vase Sale, ker ni- srno tejja dojžni storiti. — Glas Devinc?».. — Vrtcjba. Po skoro enoletnem oživ- ljenju je naša »Slovenska Citalnica« poka- zala, da zmore tudi ona nel:aj. Klic dopis- nika v eni lanski §t. »Edinosti« ni ostal brezuspešen. Due 9. t. m. je uprizorila d.ol- gopricak'Civano narodno iffro »Domcn«, katera jc bila izvrstno pogodcrui. Ne bom na dolgo kritiziral in opisaval igre, ker se popoliroma strinjam s kritiko v zadnji štv. «Stražc«. Z igro »Domen« je pokazata naša vas, da je tudi ona pripravljena tckmovati s so- sediijimi vasmi, pa tudi lahko še več. Pripravlja se tudi obujenjc tambura- skeu'a zbcra; upain., da se nam tudi to po- sreči, zanimanja in veselja je mnogo. Mnogo usjxjha k nadaljemu deloi na narodnem polju; ne pustite se ti ! po zapeljivcilu ki vam hcčejo pod kr ' mednarodnosti iztrgati Ijubezen do e grude. V edinosti je moč- — Vrtojbci' — Spodnja Idrija. Kadar človcl- neiiKJre bodisi vsled starosti ali boi ! m nima nikogar, ki bi zänj skrbel ne • nega premoženja, ne svojeev ali \m \ Ijev, tedaj je pač največji revež na s^ i Ako še zmore, gre od hiše do hise, 6 j pa oblcži kje, zapuščen od vseh, dokle ne reši smrt njegfevega trpljcnja - n ' gokrat še neprevidenega. Takirn m cjirn revežem pornagati v duhovnem ir. Iesnem oziru, jim olajšati zadnje dn njihovega življenja je bila zivljenjska- loga ah vehkega sv. Vinceneija Pav skega. Ustanovil je razne drnžbc, v k- j nh se požrtvovalne duše trudijo-, da b> ' peceinu človeštvu pomagale ne le z br ! do, niarveč tudi z dejanjem po bolnišni*. ]- hiralmcah. norišnicah itd. Tako imamo- • di pri nas v Sp. IcTriji liiralnico na ta zvanem Marofu -- na sredi pota med I- \ [o ini Sp. Idrijo za obnemogle hira, I bolmke. zapuščene otroke. umobolnri « i 'ioY-njS dcIllJ'ejo "smiljene sestre žei ; i. 1ö9/. (idčna. Ivana Lcskovic — sc] ' usmiljena sestra Fides je podarila 3 ; svoje premcženje s hišo, gospodarskimi- \ s.opji,, zemljiščeni in vs.o opravo v ta 1- gi nainen, da postane ondi hiralnica !i bclnica. Dne 18. marca 1897 so se nai- le prve usmiljenke na Marofu, prihoiji | dan je hišo s kapelo vred bfagoslovil »- ! kojni P. Karel Heidrich. in od tedaj jev i tej nisi naslo že na stetine revežev toE- bo jn olajsavo v svojcm telesncm trpt- nju pa tudi svoj duševni pokoj. Svetoia vojna pa tudi tej nadvse čiovekoljubni i- pravl iii prizanesla. Jeseni I. 191 r je i- -?H1 N nad ik< U \ MGbiles Eöidem- | spital N.o 9. do mala vso, pregnal na n I yetrove hiralce in holnike, pobral w zivmo in napravil neizmerno škodo na i- si in posestvu. Od51e so tudi razt-n dvh v;;e sestre usmiljenke. 8. nov. 1917 je Ha , nralnica pa zopet izročena sestram usri- j 1:'cnka"i — seveda vsa opusfrösena Pa b- inaj se je z najvecjim naporom pričclo v njej vspostavljati na novo veliko delo čo- veltc-ljubnosti po navodilili sv Vinccrcia z€ se je začelo liovo optistošenje po zasd: bem vojski. Vcndar na se ie posrečilo ottl za.wxl ~ ln scdaj se zavod Prav lepo rrz- vija v Magor trpečegn-cloveštva No ?n- vodu delujc 9 usmiljemk, bolnikov je do 30 a je v zavodu prosiora za 70 bolnikrv ki Plačujejo zanje občine po 2 L 50 st na dan za vso prehrano in preskrbo in se nahaja Ki in niralci tiicii v duhovnem oziru pcpol- noma prcskrbljeni. Zato opozarjamo na ta zavod, zlasti županstva, ki imajo marsi- kdaj v svoji občini kakega reveza. katere- ga ne vedo, kako bi ga dali. da bi bilo zanj dobro preskrbljenö. Tu bo zanj najboljc preskrbljeno v vsa,kem oziru -- in čim- večje bo v njem število hiralcev in bolni- kov. tembolj bo zavod tudi usixival - v blagcr ubogih človeškili trpinov. — \z Črnič. Pödpisani sem čital v »Ooriški Straži« pozdrave naših sloven- skih mladeničcv iz daljne tujine, med kate- rimi sem našcl naslov Jušta Rijavec iz Crnič. Ootovo je ta nioj Ijubljeni brat, ka- terega pogrešam lod 1. 1915 in za katerega so se 'že brale maše zadušnice. Ako je on vjesnici Just Rijavec iz Crnič št. 44*p. d. »Srkov« prosim, naj rni čimpreje to nazna- ni potom »Ocriškc Straže« ali pa narav- ; nost na dorn. Ivan Rijavec, Crniče 44. — Iz Kanala. Ma§ Kanal je res X\x vse površnosti in zanemarjenosti. So pač tu Ijudje, ki samo tarnajo in tožijo, nikdar pa ne napravijo koraka, lei bi zagotovil kak tispeh. Petletna vojna nas je sicer marsi- česa naiičila. Polcg Pricdrichove posuse- ne zelcnjave (pravili smo ji žična o\ira) ( | smo }cd!i tudi erknjene živali. Takrat smo j peli s polno pravico: »Včasih je luštno ; b'loc;. Danes pa, dasi nismo ravno v polo- j žaju, da bi peli: »Včasih je grdo b'lo, zdaj ! pa ni več tako«, so se razmere že nekoli- ko izboljšale. Toda naj born stvaren: V Kanalu naj se postavi nepristranski rneso- gled. Ker se je v zadnjem ča-su opazilo, da se vežejo Ijudje pri aprovizaeiji s samim bognasvaruj, naj se postavita tarn dva ne- pristranska mo/a iz nižjih slojev. d;i bodo I to delo malo nadzorovali. | — Iz Tomafc. Dne 8. tm. predpoldne je preminula. v Tomaiu 75letna gospa Lu- cija vd. 2iberna, mati tuk. občespo.^rova- noga posestnika in podžupana g. Ivana Xiberna. Pogrcb se je vrsil v pondeljek 10. tm. s žalno peto mašo-zadušnico v cerkvi, za katere obnovitev se je posebnoi zrtvovala. Ob odprtem grobu je vprito mnogo- brojne zbrane množice govoril' poslednji poizdrav domači g. kaplan. Slchernemu jc bilo rosno oko, ker vemo, koga ni več med nami. Bila je sicer v väsoki starosti, ali ven- dar je svojci domačo družino zlasti otroke syojega g. sina vedno navduševala za drustveno misel tako, da Stejc tuk. pev- sko-bralno društvo iz njene drir/ina 4 Cla- ne. Ravnala se je po izreku: »Mlad človek se incra zabavati«. pa zabava x drustvu j je vse nekaj drugega kot po gostilnah in drugod. Polnoštevilni moški zbor ji je za- j pel v poslovitev na njenem dornu, v cerk- | vi in ob grobu v sree segajoče pesmi. Bila si pravit mati, bila si prava go- spodinja in bila si nam v vzgled. Tvoj duh ! naj plava nad nami in nas bodri k dobre- \ rnu. Mnogostevilni žalujoči družini naše | sožalje! — Vaščan. 1 — Iz Sv. Krlža na Vipavskem smo j prejeli dopis, podpisan: »več občiiiarjev«. Dopisnik se sklieuje na dopis, ki ga je pri- nesla »Ooriška Straža« v svoji 1. letošnji t številki, in pravi, da razgrajanje ni bilo j naperjeno proti g. župniku. Mačja godba f na Štefanovo je bila v zvezi z odhodom ! neke osebe, ki se je mudila dalje časa v Sv. Križu. Polifične vesfh — Prestolonasleilnik Aleksander v Bosnl. Regent Aleksander se je mudil v času od 7. do 11. t. m. v Bosni. Izza uje- j dinjenja je to že njegov četrti obisk bo- j sanski prestolici Sarajevu. Z njim je bila ! njegova sestra, kneginja Jelena. Tudi to pot je narod sprejel kralja nad vse pri- srčno. Dne 11. t. m. se je vrnil prestolo- [ naslednik s kneginjo zopet v Belgrad. ¦ — S se.ie jugcslovenske u?tavodajne j skupščine dne 15. t. m. se poroča, da so se i je udeležiii tudi komunistični poslanci. Na J tej seji so stavili na ministra notranjih po- | slov interpelacijo glede protikomunistič- | nih ukrepov. Ko jim je minister odgovoril, da bode postopal v podobnih slučajih še ostreje, so komunisti zopet zapustili dvo- ratic\ — Dr. Ivan Tavčar, ki je bil pri zad- njih volitvah v Jugosl. izvoljen za narod- nega poslanca. je vsled svoje visoke sta- j rosti odloži! niandat. Na njegovo mesta ' stopi prof. Jože Reisner. — PrOsIiiva aneksije bo kakor, poro- čajo italijanski listi, dne 6. februarja. Rim- sko vlado bo zastopal eden izmed mini- strov. IzvrSitev rapalske pogcdbe. V ča- sopisju se je bila raznesla vest, da je zah- tevala italijanska vlada v Belgradu, da se oclloži izvedba rapalske pogodbe do maja !. lz Rima poročajo sedaj, da se tc vesti brez vsake podlage. - Blokada Reke je z današnjim dne- vom odpravljena. Legijonarji so že zapu- stili mesto. Kolikor jili je še ostalo na Re-' ki, se pc/Stavijo pod nadzorstvo in v služ- bo vladne komisije za spreiein vojnega "^^-•"ü'Annunzio je zapustil Reko- dne 18. t. m. Podal se je v Benetke. Kam na- merava oditi iz Benetk, še ni znano. = Italiianski sccJjalisti so sklicali kongres v Livorno. Kcngres traja že par dni. Iz doscdanjega poteka se razvidi, da vlada med socijalisti nepremostljivo neso- glasje. V beju so tri struje: reformisti, edi- njaši in skrajni komunisti. 0 kongrcsu bo-' mo poročali prihodnjič. = Stavke v Rusiji prepovedane. Fran- coski listi poročajo, da so v Rusiji kljub boljševiški vladi stavke na dnevnem redu. Da se stavke omejijo, je izdala vlada cd- lok, s katcrim določa za stavkujoče kazni od enega do petih let. Poleg tega se bodö odvzele družinam izkaznice za prehrano, ako se stavkajoči ne vrnejo na delo. = Nova francoska vlada. Po odstopu prejšnje vlade je sestavil Briand novo vlado, v kateri je on ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve. = O nemirih na Irskem poročajo li- sti: 16. t m. so se vozili- policijski oddelki v avtomobilih po mestu in razganjali gru- če. Kmalu se je začelo po mestnih ulicah streljanje. Dva pc-Iicijska agenta sta bila ranjena, en carinski uradnik je bil ubit. Ljudje, ki so bili na ulicah, so začeli I>ežati na vse strani. Neimiri so pojavljajo na več krajih. Policija je vedno v boju z uporniki, ki streljajo iz zasede in niečejo bombe. iiomače vssfi. ___Ali ste plačali naro^nino za »Gorjško Stražo_i 921«? KdQr že ni naj pohlti če mu drago, da list dobl!j________^__ •+ Goriška Straža za 1. 1921 stanc: Celoletno 12 Lir, mesečno 1 Liro, za ino- zen,istvo celoletno 16 Lir, posamezne šte- vilke stanejo 20 stotink. Plačati je treba naprej! Da ne bo radi pla'cila in dopošiljanja ! lista nikakega dvoma ali nesporazuma na- znanjarno: 1) da se na naročila brez do- poslane liarocnine ne bomo ozirali. 2) da po tretji (to je današnji) številki Hsta usta- vimo pošiljatev istega vsakemu. ki bi ga ne bil še plačal. — Razmere nas silijo k temu, ako hočemo listu dobro. — Radi tre- notnega ogromnega dela pri upravi uljud- no prosimo, naj nam c. naročniki morebit- ne napake oprostijo, a ponavljajoče se na- znanijo. NaročJiina naj se pošilja samo na: Uprava Gorlške Straže, Gorica, allca Vet- turinl, 9. + Slovesna zadušnica po t škofu Aiitoim Dr. Mahniču v Stanjehi. V ponde- Ijc-k se je praznovala slovesna zadušnica za t škofa Antona Dr. Mahniča v njegovi rojstni občini v Štanjelu. Udeležba občin- stva in č. duhovščine je bila obilna. Öpo- Iudne se je zbrala vsa duhovščina in žlah- ta visokega pokoinika v njegovi rojstni hiši v Kobdilju. Na predlog veleč. g. deka- na Valcntinčiča, kurata J. Kosa in župni- ka Jos. Abrama so se prejeli v proslavo pok. skofa Dr. Mahniča ti-le sklcpi: 1. Z czirorrt na socialno in karitatev- uo delovanje škofa dr. Maliniča se napra- vi »ustanova škcfa Antofia Dr. Mahniča za slcvenske sirete« v pokrajinah, ki so sedaj pridružcne Italiji. Navzoči so takoj položili temeljni kamen podarivši 225 lir. 2. Napravi naj se kip. pokcjnega sko- fa iz belega marmorja, pa naj se položi na primerno mesto. 3. Napravi naj se spominska plošča s prrmernim napisom na njegovi roistni hiši. 4. Velečislani druženi Mahničevi pri- pcroča duhovščina, naj določi sobo, v ka- teri jc bival pokojni škof v rojstni hiši, ko je prihajal na počitnice, za zključno shram- bo reči; knjig, spisov, slik itd., kj spomi- njajo pcJiojnega velikega in svetega škofa l)r. Mahniča. Vsej velečastiti duhovščini v pokraii- nali, ki so pridružene Italiji, priporočamo, naj sprejme enodušno te sklepe, da se ne bonuo cepili in naj zbira darove za omc- njene namene ter naj jili pošilja v Oorico biagajnštvu »Slovenskega sirctišja«, Ponte lsonzo 28., ki bo skrbelo. da se vse te reaclucije uresničijo. ¦f Izjernno stanje. Olasom razglasa' generalnega civilnega komisarjata so raz- veljavljeni vsi omejevalni ukrepi odloka z dne 25. decembra-1. 1. V veljavi je samo še ! prepcved glede shodov inobhodov. Nošnja i kvskih pušk je za izključno lovsko rabo | do 15. t.m. do dneva, ko se lov zaprc, do- voljena. Cudne razmere. — Razni odloki nam pciročajo o ublažitvi jzjemnega stanja, ki je bilo uvedeno radi rcških dogodkov. To I vprašanje jc sedaj izginilo z dnevitega re- | da. Postali smo državljani Italije, razprav- I ljamo o raznih problemih, ki nam jih jc prineslo novo dr/avljanstvo, toda izjemnn stanje do danes še ni odpravljeno, kljub I temu da se imajo v kratkem vršiti volit- I ve. Kako dolgo bo to še trajalo?! I ¦ Varnostna.služba v Oorici ie zelo j ppmanjkljiva. Te dni je sei po Rastelju ne- ( ki italiianski inženir. Bilo }e okoli 10. zve- i čer. Pod oboki ga ustavita dva civilrsta in j • Čebelarsko društvo za Goriško Una v svoji zalogi še 400 kg sladkorja za wtanje čebel, ki se razdeli mcd društveni- *e po 10 L za en kg. V prvi vrsti pridejo v PoStcv tisti čebelarji, ki niso pri prejšnji nizdclitvi ničesar dobili in tisti, ki sc rre- l!1alo dobili. Sladkor se bo delil v ŠV fiji v Gorici dne 3. februarja po obcncti ;:~o- kU' Öor reflektira na dobavo. nai -o do *onea t. ni.« ustno ali pismeno zglasi pri ?0SP. Dr. Josipu Ličanu, prof, bogoslovja v Oorici, Via Orzoni 31. .....Odbor. , . -r Sežana. Okrajni šolski svet v Se- j-im razpisujc z odlokom od 4. januarja t. '•; stv. 12, več izpraznjenih mest definitiv- en učiteljev in učiteljic slovenskih ljud- S!i!" S°! in sicer: 18 šolskih voditeljev, 8 "^tcljev in 10 učiteljic. Morebitni intcrcsenti t. Goii?iKcK<-t nuj se zglasijo neinudoma osebno ali pismeno !»n »Okrajncm šolskcm svetu v Sežani«, mct dobijo vsa potrebna pojasnila. Rok /a vlaganje prošenj je določen do 31. ja- nuarja t. 1. H- Za povzdigo doinače živinoreje. ^ornisarijat za saimoupravne posle Gori- ske dežele je razposlal županstvotm okrož- "jco gled» nakupa plcrnenskih bikov. Iz ;iie posnemamo: Komisija, katcri je poverjen nakup | nlemcnjakov, bo nakupila le za skok že sposobnc, 18 do 24 mesecev stare bike ru- lave svicarske pasine. Biki se- bodo odda- JaH naročnikTm na živo težo po mesarski '^eni. Prevozne in komisijske stroške in ["azliko med pravo ceno plemenske živali 'n n.ieno mesarsko ceno pokrije deželna i iJPrava iz sredstev, ki jih je v ta namen c°volila vlada. N. pr. bik stane na lieu me- ?fa ^«000 lir. Prcvozni in komisijski stro- ski za vsakega bika znašajo 200 lir. Ako *ehta plemenjak 400 kg in znaša mesarska ce»a za kg žive teže 5 lir, se edstopi bik 2* v 400 X 5 = 2000 lir dočim založi ^ezelna uprava vso razliko med 4200 1. in i000 1., t. j. 2200 lir. Občine ali zasebniki, ki se namcrajo 15°slitžiti te ugodne prilike za nabavo po- tr^bnih čistokrvnih plemenjakov. naj se zglasijo najkasneje do 30. januarja 1921 in |\ai vplačajo obencm deželni blagajni v uorici^ Viale 24 maggio 1, na račun vsa- ^e^a naročenega plemenjaka 2000 lir. Reditelj, ki prevzame plemenjaka s ^^mi ugodnostimi, se mora obvezati, 'da W%* ]>o redil vsaj tri leta za plcmcnitcv. Za ; sll[caj pa, da bi ga hotel kateregakoli vz- i r°ka prodati pred pretekom treh let, bo ¦ ^ral o tem obvestiti deželno upravo, ki t Sl Pridržuje pravico nakupiti bika po me- *sarski ceni. + Kdo ie vze! dežnik? Kakor smo jJOročali, je padel Alojzij Makuc v terns, ^° se je vračal iz solkanske zadrugc do- l1^, v vodnjak in utonil. S seboj je imel ^ üe^nik, ki ga je nekdo mimogrede pobral, B Pa ga no^e jzrC^iti materi. Človek, ki je to ¦ storil je vse obsodbe vreden, ako ne stori W SVoJe dolžnosti. .. H- Sadjarsko in vrtnarsko društvo za jflrljski okraj, opozarja svojc člane in zani- Jaioče se obeinstvo, da se bode vršilo ^ne 24. t. m. večerno javno predavanje o drtnarstvu in naslednjega dne enaba pre- * ft^an?e ° sadjarstvu. Predaval bo urad- flk ^ež. kmetijskega urada g. Just Ušaj. trebujes, vpiši se pri zupanstvu, ali kujri trgovcu, ker brez dobička ne dela ne m ne drugi. — azumnik: — Kar govorita, ni- maprav niti ti, niti Miha! Pregovor ]>ra- vi:^ar lahko storis danes, ne odlašaj do juti in tako bi moral vsakdo gledati, da se iprej vpise in ne čaka, da mu priteče vo(v grlo. To se bode tudi gotovo zgo- dilccer zagotovili so mi v Gorici, da bo- do 'OŠtevali le naročila svojih članov in da ne bodo ozirali na naročilo nečlanov pri ipanstvih, četudi je občina vpisana kotlan. To je tudi samoobsebi umevno, kerružtvo ne more tvegati tako velikih svedenarja za 25 lir deleža. Da bi pa žu- pai7va dobila te potrebščine od dežclne upre, je izključeno, ker deželni odboi, — Ikor je meni znano -- je prepustil to dclcanje kmetijskini druStvom in zadru- ganv deželi. Pa tudi naše društvo ne mo- re dovati s takim pičlim številom članov taki kakor bi bilo želeti. Ono ne more s takunaliini dohodki izdajati svojega stro- kowga glasila, ki je toliko potrebn« nam knuom v pouk. Novi so časi in nove so zaluve! Zato moramo s časom naprej; akoomo zaostali za drugimi, boirra gotov proali. Glede onega, kar si pa ti Miha, govril, ti hočem stvar pojasniti, čeravno ven da se boš težko izpreobrnil. Velike važosti je, da naše društvo vse pošiljat- ve metnih gnojil, modre galice i. t. d. dä kenčno preiskati. Na ta način ie izklju- čen vsaka goljufija. Znano je, da vred- nos umetnih gnojil zavisi od količinc rast- lins ill redilnih snovi, ki jih vsebuje. Tako se jrodaja n. pr. superfosfat zelo različne kakivosti. Ako kupimo superfosfat, kateri oseluje 175« v vodi raztopne fosforne kis- linein stane 34 lir stot, plačamo za kg fo- sfome kisline 2 L, ako pa kupimo to gno- jilo pri kakem brezvestnem trgovcu, ali pa ?ri takemu, ki nevcdč prodaja manj- vreden supersosfot, morda samo 10 odsto- ten in plačamo 30 lir stot, plačamo za kg. vo, da kmetovalec trpi s tem občutno ško- do. Isto se dogaja z drugimi umetnimi gno- jili, modro galico in semeni. — M 1 a č n e ž: — Priznavam, da ima§ prav in da me ne bodes vedno tental, ti dam tu 25 lir in vpiši me ti ob priliki v dru- štvo. — R a z u m n i k. — Bil je zadnii čas, da si še (xllocil pristopiti k društvu. Ne razu- metn, čemu se vas mora k dobremu priga- njati. Nekatcri se boje plačati delež 25 lir, ker se boye» da jamčijo s celim svojim pre- možcnjem. To pa ni res! »Slov. kmet. dru- štvo v Gorici« se je preosnovalo v zadru- go z omejenim jamstvom in člaiii jamčijo samo z trikratnim delezem. — Drage vo- ljc te bom vpisal v društvo in želim, da ne bi ostal samo tarn vpisam, ampak da bi se tudi posluževal ugodnosti društva in ga podpiral. Zdaj pa, ko je čas, da glvm proti domu, kjer me čaka delo v hlevu, želtm, da bi se tudi prihodnje nedelje našli pri tej mizi in se pogovorili kaj koristnega iz unv nega gospoaTstva. Pa pridi tudi ti, Miha, ker me s svojim nasprotovanjem vedno izpodbujaš k besedi!« Ob a sta obljubila, da prideta gotovo in Razumnik jc odšel zadovoljen. da jc pri- dobil vsaj enega člana. Darovi. d Za »Sklad Goriške Straže«: Gosp. Jožef Budni Podkraj 24 L; — naročniki »koledarja« na Livku 55 L; — g. Fran De-> kleva Slavina 13 L; cenj, Družina Bizjak Erzelj M. 7 L; — Sežansko Brodarjcvo oniizje o priliki veselice »Solnca žar«- Hrenje pri Sežani 10 L: g. Sue Alojzij grajšč. oskrbnik Dobrovo 4 L; — g. Ku- štrin Andrcj Ponikve 5 L; g. Jeklin Jakoft Sv. Lucija 4 L; g. Baša Anton Dornberg 3 L; g. Pr. Boštjančič Orehovlje 2 L; v Soči nabrali svatje na ženitn Sterguljc 30 L; (ravno tolik»o za »Mladiko«); odbor Sloven, izobr. društva Slapu pri Vipavi zbral na svojem koncnem konstituiranju dne 14. t. m. L 20 in sicer vsak po 2 L: g-. R. Feriančič, Aog. Poljšak, Jan Pišot. Lud. Furlan, Als. Volk, Andr. Curk, Ant. Ncber- goj, Ant. Furlan. Fr. Furlan, Zorka Pišot. Gosp. Anton Močnik kancelist Tolmin 3 L* skupaj 137 L. --- Vsem srčna hvala! -U Za Božlčnico so darovali: Dr. Ličan 10 L, Dr. Hilarii Zorn 5 L, France Setničar 10 L, J.Pav- letič 10 L. Dr. GreRorčič 5 L, D. D. 50 L, Dr. Brai- Sa 20 L, Te-Te-Te 7 L, Rejec, Sv. Križ 5 L, Lojzc Pavlin, Vipava 5 L, Remc 10 L, Kristina Lcban ?> L. Pauletic Marija 10 L, Mici Pinkerle 10 L, Guzzenato Umberto 5 L, družina Sfiligoj 10 L, Je- Jinčič Josip 5 L, Rijavec Franc, župan 2 L, Winkler Olga 4 L, Winkler Zorka 3 L, Rijavec Adols 3 L, Riiavec Frančiška 5 L, Strosar Ciril 2 L, Hvala Bernard 1 L, Strosar Alojzij 5 L, Rijavec Jo/.ef 4 L, Leban Robert 1 L, Hvala Leopo! J 1 L, Hvala Viktorija 1 L, Hvala Alojzij 1 L. Strosar Edvard 1 L, Hvala Filip 1 L, Rijavec Alojzij 10 L, Persič Vladimir 10 L, Poberaj Ant. 5 L, Filip Krivic 2 L, A. Zuccato 10 L. Valentin Komel 5 L, N. N. 5 L, Zuccliiati 2 L, N. N. 2 L, Podgornik 5 L, Strukeli 5 L, Riiavec Anton 2 L, Slamič 10 L, Širok Anton 2 L, Hensa Jožei 2 L, N.N. 2 L, Stacul Antonio 1 U Cej Engelbert 1 L, Franc Vouk 2 L, Alojz Stanič 5 L, Ro/Jna Volina 5 L, Cubej Jo/.ef 1 L, Vižin An- drei, Ajževica 2 L, Velikonja Fortunat 2 L, Kralj Anton 2 L, Klav/.ar E. 5 L, Alojzij Komel 2 U Ve- likonja Jožef 1 L, Mladovan Jožef 2 L, Samokec Jožef 2 L, Komel Franc 1 L, Samokec Franc 2 L. (Dalje prihodnjič.) PODRUŽNICA Ljiiiiljansle Kreditne Bänke v Gorici, Corso Verdi „Trgovski Dom," Obr^stuJ® vtojfc& n® kn]ižice po 4 °o. fia daJjšo odpoved vezasie vloge po do^ovoru. N*kup In prodaja vsakovrstnegä tujega denarja. tfakazüä v Jugoalavtjo in inoKenistvo po dneviwm kHirzu Izvršuje vse v baiično stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uratine rare za obeinstvo 8 1li —12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne ob nedeljab in praznikih se ne nradaje. NAZNANILO. Podpisana tvrdka JOSIP KER EVANi v ßorlci i\a Stolnem tr^U Št. 9 (desno) naznanja si. obcinstvu, da je došla velika izbera šivalnih strojev: Pfeff, Orlgin^S Victoria, Rast & Gasscr, Gritzner, Fenix i, t. d.; dvokoies iz tovarne Puch, Waffenrath (orožna kolesa), H^SC^t, Stark itd.; raznih kmetijskih strojev n. pr. ; orala (plugi), sla- moreznice, vinske prese, tako tudi vseh vrst pušk in samokresov, ter posamezni j deli k vsem tem strojem. Priporoča svojo lastno delavnico in po- pravljavnico v mehanični in puskarski stroki. Za točno in pošteno postrežbo in konku- renčne cene jamči. Josip KerSevani mehanik in puškar GORICA, stolni trg 9 (desno). ZAHVALA. Ako jc moglo kaj vtolažiti našo bol vsled izgube naše ljubljene MELANIJE bili so nešteti dokazi iskrenega sočutja od strani naših sorodnikov prija- teljev in znancev. Zahvaljujemo se torej vsem, ki so spremili nam drago pokojnico na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. gg. župnikoma iz Ajdovščine in bturji, gg. sodnim in davčnim nradnikom, Ajdovskemu ju Šturskemu učiteljstvu, gospodičnam nositeljicam cvetja in bturskemu pevskemu zboru za njegovo krasno in ganljivo petje. Bog povrni vsem ! žalujoči ^. JAMŠLK> pQNlž AJDOVŠČINA, 16. prosnica 1920. zaHvala. Vsem, ki so se na koji si bodi način spomnili v bolezni in ob smrti naše pre- rano umrle, nepozabne, dobre matere, stare matere in tašče Uršule ud. Znidarčič bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Bog jim povrni stoterokrat, kar so do- brega storiii njej, aam v tolažbo. Globoko žalujoča rodbina ZNIDARČIČ Renče-Kranj, dne 15. januarja 1921. Eopišiia zveza psporiarsirili zadrug in drušfBB v Eorioi registrovana zadruga z omejeno zavezo v Öorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., «raduje rsak delavnlk od 8. do 14; stranke se sprejemajo le do poldneva. Pozor! Pozor! HiŠa popolnoma v dobrem stanu z več Ieti dobro upeljano in lepo urejeno trgovino raešanega blaga, na drobno in debelo, s prostornimi skladišči zelo pripravna tudi za vinsko zalogo, vse važne prometne točke okupirane. torej konkurenca izključena, z plodonosno mlekarno, dva tovorna auto tip Fiat 18 P in 18 BLR — za podjetnega trgovca krasna bodočnost — se proda s celim inventarjem eventudno tudi brez njega. Tvrdka PODLOGAR & PETELIN Sv. Peter na Krasn. PRODA SE iz zapuščine pok. M1HAELA ZEGA iz Kanala posesfvo V1CEHDOÜ., prej last ŠTEFANA ŽBOGAR-ja, Vi- cendol občina Kal št. 198, okraj Kanal. Kupci naj se obrnejo s ponudbami na odvetniško pisarno g. Or. Karols Podgornjk-a ˇ Gorici, Via Codelli 18, kjer dobe ludi väa zaželjena po- jasnila. iepa prilika! Proda se hiša v Via Macello St. 27. V hiši se nahaja trgovina. Pogajaoja istotam. Na prodsj je nova hiša I-; iallnom »ira delavnico ob državni česti proti Idriji pri ŽELINU, pripravna za obrt. Pojasnila daje ALOJZ1J VELIKONJA, Miake St. 254 p. Cerkno. finton Uuya mizar v Solhifl izdeluje vsa mizar ska dela ter se- jexna naročila. Na proda] je v večjgm promQti)em kiju trgatina ns äpobno in deilo ust. 1827. pren. 1911 , udobno atanovanje, leppro- storna akladiäöa, velike kleti, ugodno za isko trgovino, zaiogo pive in gostiluiako obrt. — 2ven arondirano posestvo v dobrem Htanju, lep vrt,?ro- storni hlevi in sprave. Proda se vse ekupaj ali tudi brez posestva ! 9BQ AIojz Doiicelj, St. Peter na K :: GORICA :: MONTOVA HIŠA Bogata zaloga papirja in vseh pisamiškili potrebščin. Sloven- cke leposlovne, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus) za stavbene moistre, tuši iz tovarne Günther drugi iz tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo. — Sprejemarao naročila pcčatov. Trgovma v ulice Carducci 2. G[ostilna >\ :*: pri „BELEM ZAJCÜ" . v Gorici ~..........= Shajaiišče okoličanov in mešČa- nov. Postrežba s svežimi do- rnačimi, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipavcern, bricern In s črnino. ee Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. Troovina s mlji in asnjgin na drobno in debelo z vsemi črevljarskimi potrebščinami, Sprejema se naročila in poprave. Pelikan in Beltram Zalog 103 pri Tolminu. Naproda] je hiša s peharno v Via Formica Št. 24. Natančneje ! povö Upravništvo ^Goriške Stražea. Trgovina i jntvliinl STANKO RUSTJA == se je preselila — IZ TRAVNIKA MA KORENJ. (v hišo pod „KMEČKO BANKO). ?plporoča ss oMlnston. Pri;joroca sb občinstvu. M1ZAR ~** FRAMC MARUŠK Gorica, Tržaška cesta ŠL 1. Usoja si naznaniti cenj. občinstvu v mestu in na deželi da sem na novo otvoril mi- zarsko delavnico.z vsem v to stroko spa- dajočimi deli, kakor stavbinska dela, po- hištvo, i. t. d. V zalogi ima vedno na razpolago že izgo- tovljeno pohištvo lastnega izdelka. Za delo jamči. Cene zmerne. Sprejme se izvežbana kuharica v starosti 25-40 let. Zglasiti se v pisarni odvetnika Or. Medveščeka, Corso Verdi mt. Hiša na prodaj (z vojno odškodnino), Via Aquilea St. 8. Pojasnila daje Vekoslav Benko, Do- lenja Branica p. Šmarje-Gorižko. Gosgoi'ia ISgg službe kot kuharica v restavraciji ali gostiini. Ponudbe na upravo lista. Kontorisfinja zmožna slovenskega, nemškega«in noko- liko itatijan, jezika išče primerne službe. Gre tudi y kako trgovino na deželo. Dvokolo [bicufBlj] v dobrem stanu je na prodaj ! Naslov pove uprava „GrOriSke Straže. Brata CEJ^likarja eORICA, Via Ascoll štev. 5 izvršujeta vsa slikarska dela ter se priporočata slavnemu obcinstYQ. n i ;iy