Fo5tn^:,l:бяt", Leto X, št. 29a Яагойшпа txiaäa nieeečno 25 Din. ta iin>?.enistvo -K) Din. ^шятmm Urnilništ»«: Ljubljana, Rnaflova uli-sa 5 Telefon šl 3122. 3123 3124. 3125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telet it 440. Celje: Kocenova nlica 2. Telefon iL 180. Rokopisi se ne vračaj«, _ ()slaei po tarifo. _ - Ni Ljubljana, sobota 2. februarja 1929 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Dfn UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ulic» 54. Telefou it 3122. 3123, 3124 3125 in 3126 (nseratnt oddelek: Ljubljana Prešernova ulice 4 Telefon H 2482. Podruinica Maribor: Aleksandrova ce-sta 13 Telefon St Podružnica Celje; Kocenova aliea X Telefon ži 10a Računi pri pošt ček. ta vodih: Ljubljana it 11-842. Praha čislo 78.1«Oj Wien Nr. 105.24L Ljubljana, 1. februarja. Kralj je danes podpisal ukaz o ustanovitvi vrhovnega zakonodajnega sveta. ki naj kot posvetovalni strokovni otgan ministrskega sveta, odnosno ministrskega predsednika s strokovne in pravne strani pregleduje in ocenjuje od posameznih ministrstev izde ane projekte zakonov, uredb in pravilnikov, preden bodo objavljeni. Kako bo novi vrhovni zakonodajni svet organiziran in kako bo posloval, o tem bo minister pravde v sporazumu s predsednikom vlade izde'al še poseben pravilnik. Ustanovitev zakonodajnega sveta je gotovo vr'o važna in potrebna stvar. Vlada hoče pospešeno donašati dolgo vrsto zakonov, ki iih ie mogoče na zu-nai deliti v tri velike skupine: eni naj služilo izenačenju našega zakonodaj-stva drugi nai revidirajo, reformiralo in tudi spopolnijo naše notranie pravne odnošaie. tretji bodo ustavnopravnega značaia in naj služilo v glavnem končni in definitivni novi ureditvi naše države. Obseg zakonodajnega de'a. ki si ga je naložil novi režim, je torej ogromen. n-do le takrat imeli zdrav in koristen uč:rek. ako jih zakonoda.ia'ec zna prilagoditi duhu in potrebam naroda. Pometi in vrednost parlamentarne ali drugačne javne diskusije zakonskih pro-iekto" ie v tem. rla prideio v taki raz-pra\i do besede ne simo pravniki, temveč tudi interesni zastopniki raznih stanov, zagovorniki raznih kulturnih in sociialmh struj in tudi — d^ma^ogi. ki sicer obič.imo prikažejo zakonski projekt v kaiikaturi. a ravno s tem ono-zanajo na ni°eove slabosti in vrline. Naša bivša Narodna skupščma ie bi a žal tudi v (em nog edu naislabša v Evropi ker ie diktatura režimskih šefov pretvori'a vsako stvarno debato v prazno igro z besedami in ker ie bi! že v naorei vsaV argument ohsoien na neuspeh Tip;čen nrimer. s kakšno stvarnostjo se ie skhpalo. ie ona božanska scena iz debate za proračun 1927.-2Я.. ko ie ooozicvionalni govorn'k v budže-tu prosvete dokazal večmilijonsko ra-' čtmsko noereško. ki ie hi'a za ravnotežje od'o'i'na a ie večina na zahtevo vladr odločila, da ie tako prav... Vrhovni zakonodajni svet ie neke vrste nadomestilo za Narodno skupščino. i n'egovo ustanovitvijo prehaia zakonodajo delo iz ministrski kabinetov v zborovalnico strokovniakov. Niihova beseda sicer ne bo odločilna, toda njihova ocena, njihov nasvet. n:ihova kritika bodo gotovo morale upoštevati. Seveda pa bo mogel vrhovni zakonodajni svet vršiti svojo nalogo 'e. če ne bo le korporaciia iuristov. temveč če bodo v njem zastopani tudi poznavalci soci.iainih. kulturnih in gospodarskih prilik in strui v našem narodu, a tudi posebnih razmer v poedinih pokra'inah države. Od organizacije noveea organa viade bo torej silno mnogo odvisno. Kot najnujnejše zakonodajne na'oge se označujejo na polju izenačenja in modernizacije našega zakonodajstva: dovršitev kazenskih zakonov in kazenskega postopka, državljanski zakon in civilni proces z razn'mi postranskimi zakoni, enotni prosvetni in gospodarski zakoni (obrtniški red) in mnogi drrgi. Zlasti splošni državljanski zakon je še težak problem, ker se morajo v nieiri rešiti vprašama bračnega in dednega prava, glede katerih vladajo še velika nasorotstva. ne toliko strokovnega. kolikor psihološkega značaia. V drugo skupino spadata revizija in spopolnitev že obstoječe enotne zakonodaje. Največ.io pozornost vzbu'ajo tu socijalno in gospodarsko-politični zakoni od delavskega zavarovanca poljedelskega kredita. Revizija invalidskega zakona ie že službeno postavbena na dne\ ' red. Ni dvoma, da sedanji invalidski zakon ni baš vzoren, toda po-grešno bi bilo. ako bi pri reviziji zavladalo preveč ozkogrudno sta'išče. Ravno tako ie z revizi'o ostalih socijal-nopolitičnih zakonov. Kdor hoče reševati naše gospodarstvo in našo produkcijo z redukcijo zaščite de'a in de-lavst . ta ie s'gurno na napačni poti. Kor'stna so'uciia ie tu mogoča le v smeri več.ie preciznosti in poenostavljenje aparata, zlasti v mani razvitih krajih, a istočasno v razšiijeniu osigu-rai,;a produktivnih moči. Prehod k tretji skupini tvorijo razni organizacijski problemi. Pripravlja se zakon o centralni upravi, ki nai reducira število ministrstev v zvezi z zakonom o splošni unravi in z uradniškim zakonom poenostavi in poceni naš ad-miivstrafvni anarat Zdi se nam pa oo grešno, vpeljati nekak paralelni ministrski sistem Vi bi vsako stroko državne imrave 1-oči' od ostalih. Tako je bilo zadnie dni čitati. da bo tudi v prosveti Jtojiveljalo načelo samostojnih prosvet- Ustanovitev vrhovnega zakonodajnega sveta Opravljal bo funkcije bivšega skupščinskega zakonodajnega odbora in bo posvetovalni organ ministrskega sveta Beograd. 1. februarja, p. Kralj je danes podpisa! zakon o vrhovnem zakonodajnem svetu pri ministrstvu pravde. Zakon se glasi: § 1 Kot posvetovalni organ ministrskega sveta se osnuje pri ministrstvu pravde vrhovni zakonodajni svet z nalogo, da s strokovne in pravne strani oregledava in ocenjuje načrte zakonov, uredb in pravilnikov z zakonsko močjo, izdelane v posameznih resorih. V to svrho morajo vsa min'strstva izdelane načrte poslati predsedniku ministrskega sveta, kj fih bo izročil v oceno vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Clane vrhovnega zakonodajnega sveta postavlja na predlog ministra pravde predsednik ministrskega sveta. Izmed članov vrhovnega zakonodajnega sveta bo imenovan predsednik kot stalni referent m'nistrskeea predsednika. Pravilnik o organizaciji in delu vrhovnega zakonodajnega sveta predpiše minister pravde v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. § 2. Za pripravo ln izdelavo zakon-skih načrtov, uredb in pravilnikov iz stroke ministra pravde lahko po po-trebi mmister pravde imenuje še posebno komisijo strokovnjakov, ki bo poslovala po njegovih navodilih. § 3 Nagrade za člane vrhovnega zakonodajnega sveta in komisijo strokovnjakov pri ministrstvu pravde določi minister pravde. § 4. Ta zakon stopi v veljavo z dnem. ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. Kritje milijonskega deficita v blagajni bivše Narodne skupščine Blagajniku Narodne skupščine ie bila sporočena prepoved odtujitve njegovega premoženja - Enomesečna odpoved uradnistvu Beograd, 1. februarja č. Predsednik vlade general Živkovič je v zvezi z lividacijo bivše Narodne skupščine izdal danes nared-bo. naj se uslužbencem bivše Narodne skupščine s 1. februarjem odpove služba na mesec dni v snislu § 38 pravilnika o organizaciji službe v Narodni skupščini in o skupščinskih ulužbencih. V lužbi ostane le še osobje. ki ga bo potrebovala likvidacijska komisija. Iz poučenega vira se dalje doznava. da ]e b la kvestorju in blagajniku bivše Narodne skupščine Milanu Čabriču zaradi primanj- kljaja, ki se je izkazal v blagajni Narodne skupščine v približni vsoti miliiona dinarjev. danes sporočena prepoved odtujitve njegovega imetja. Cabrič ima lepo posestvo na Varvarinu. Pri zaslišanju je prosil, naj se mu dovoli za obračunanje rok dveh mesecev. ter je izjavil svojo pripravljenost popolnoma pokriti primanjkljaj, ako bi se v resnici izkazal. Sklep o tem še ni izdan, domneva pa se. da bo izvršena prepoved odtujitve njegovega nepremičnega imetja in da mu bodo popisali vse stvari. General Milosavijevič o obnovi železnic Bivši orometni minister smatra obnovo železnic za eno glavnih nalog nove vlade — Potrebne so tri milijarde dinarjev, z delom pa naj se začne takoj Beograd. 1. februarja r. »Politika« objavlja informativen članek, ki ga ie napisal bivši minister piome'a genera Svetislav Milosavlievič Članek dokazuje, da ie mogoče spravit: v red našo železniško mrežo le z velikim1 investicijskimi gradnjami in nabavami in pravi med drugim: »Neposredno po končani svetovni voini so bili storjeni veliki napori in doseženi veliki rezultati pri obnovi porušenih železniških prog Cim pa so na popravljenih progah stekl' vlaki. ie naenkrat prenehala skrb države za napredek železniškega prometa. Danes lahko uvidi tudi nestrokovnjak, da položaj na naših železnicah ni normalen. ne reden Vsa javnost lahko opazuje, da razpo'agamo s pravim pokopališčem nepo-pravlienih strojev in vozov in da nam v istem času močno orimanikuje strojev ne samo zi pomnoženi nromet v izvozni sezoni temveč tuli za redni potniški ln tovorni promet, zlasti na ozkotirnih progah Tudi ie znano. da 'majo nekatere železniške proge docela obrab'ienp tračnice, ki so že po 40 ali celo 50 let v rabi Dalje ni nobena tajnost da imamo celo na glavnih železniških progah začasne mostove, ki iih ie treba v interesu brzine vlakov in prometne varnosti nadomestiti s stalnimi konstrukcijami Vlaki na mnogih naših progah bi mogli potem povečati svoio brzino za 50 % Na mednarodnih železniških konferencah se ie opetovano naglašalo. da bi se morala povečati brzina vožnja mednarodnih vlakov skozi našo državo Naši gospodarski krogi pa dobro vedo. kako primanjkuje našim železnicam tehtnic, tovornih in živinsk:h ramp. postai za ranžiranie. skladišč itd., kar vse povzroč- tako železnicam. kakor gospodarstvu znatno vsakdanjo škodo. Iz vsega tega sledi, da sedanje stanje železniških prog. voznega parka in potrebnih postranskih instalacij ne more zadovoljiti ne pogojem točnega in varnega prometa ne zahtevam, ki jih postavlja naše gospodarstvo. O kaki ekonomiji prometa ori nas ne more bit; govora. Jasno ie da naša sedanja železniška mreža in služba na njej ne moreta in ne smeta več ostati v sedanjem položaiju. Interesi države zahtevajo imperativno, da se popravi sedanje stanje železniške mreže, da se razširi kapaciteta glavnih prog. omisli primeren vozni park in čim prej nabavijo vse ostale potrebne instalacije. V to svrho oa so potnbni novi in znatni izdatki Treba ie najeti posebno posojilo, ki naj bi izključno frnansiralo nove gradnie in nabave za preureditev in definitivno stabilizacijo sedanie železniške mreže in njene službe. Po dosedanjih apmksimativnih računih bi rabili Drbližno 3 miliiarde Din Program se da izvršiti v roku treh do štirih 'et Ena tretjina del in nabav ie zelc. nujne narave 7 niimi ie treba pričeti že to pomlad, kar bi odgovarjalo tudi veliki socijalni ootrebi in bi mnogo delovnega ljudstva dobilo zaposlitev / П Milosavijevič izraža na koncu nado. da bo sedania vlada dela in prostih rok poklonila tem vprašaniem vso potrebno pažnio in da iih bo rešila kakor zahtevaio državni interesi in državni ugled, pa tudi v korist vsega našega gospodarstva. Novi ljudskošolski razredi Beograd. 1. februarja, r. Ministrstvo prosvete je odobrilo otvoritev novega tretjega razreda na ljudski šoli v Mekinjah pri Kamniku in 4. razreda na ljudski šoli v Ceza-njevcih pri Ljutomeru. Novi poštni direktor v Zagrebu Beograd, 1 februarja, r. Za direktorja direkcije pošle v Zagrebu je imenovan dosedanji šef odseka v poštnem ministrstvu Josip Tutek. Kongres poštnih nameščencev v Ljubljani Beograd. 1. februarja r. Prihodnji kongres poStnih nameščencev se bo vršil 12.. 13. in 14. julija 1929 v Ljubljani. Pri t&j priliki bo proslavljen tudi 10-letni jubilej ljubljanske oblastne organizacije. nih direkcij, ki bodo neposredno (torej ne več preko velikih županov) v zvezi s svojim ministrstvom, v katerem bodo zato ukinjeni tako zvani pokrajinski referati. Ti referati so se dosedaj izkazali za neobhodno potrebne in bodo še doigo potrebni, osobito ako se resno pristopi k decentralizaciji in dekoncen-traciji uprave. Izg'eda v ostalem, da se v organizaciji šolstva namerava iti preko dosedanjih šolskih načrtov, iz nekih izja'v ministra dr. Krulja je celo razvidno. da tvori vprašanje konfesijonal-nega šolstva predmet razmišljanja in da se uveljavlja močna struja za izključno državno šolo. Preko organizacijskih zakonov vodi pot k našim ustavnim problemom, katerih rešitvi bo vlada pristopila sigurno s kar največjo opreznostjo in obzirnostjo, ker bodo njene odločitve v mno- gem oziru prejudicijalnega značaja za definitivno ustavno ureditev Jugoslavije. Sem spadajo vprašanja samouprave, volilne pravice, sestave parlamenta in posebno tudi problem teritorijalne razdelitve države. Kot sigurno smemo smatrati, da bo odločitev padla za dvodomni sistem, za revizijo dosedanje volilne pravice in za decentralizacijo potom širokih, teritorijalno velikih samoupravnih edinic. Kako daleč se bo šlo, o tem manikajo danes podatki in znaki. Že iz tega kurzoričnega in povsem nepopolnega pregleda ogromenga za-koi.odajnega dela. pred katenm stoji vlada, je razvidno, kako velika in važna naloga bo poverjena vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Kakor smo že uvodoma povdarili bo vse odvisno od tega. kako bo ta korporacija sestavljena in kako bo mogla delati. Novi predsednik češkoslovaške vlade Včeraj je bila sprejeta demisija dosedanjega predsednika Švehle - Za njegovega naslednika je imenovan minister Udržal Praga, I. februarja g. V smislu sklepa zadnjega dolgotrajnega posvetovanja agrarne stranke ie podal danes predsednik čsl. vlade Antonin Svehla ostavko na svoje mesto v vladi. Predsednik republike Masaryk ie ostavko sprejel in imenoval na njegovo mesto vojnega ministra Františka U držala, člana agrarne republikanske stranke. Z ostavko zaslužnega predsednika Svehle in z nastopom novega predsednika Udržah se konča kritično stanje v vladi čsl. republik* ki ga ie povzročila dve leti trajajoča bolezen predsednika Švehle. Z definitivno zasedbo predsedniškega mesta avtomatično preneha namestništvo mons. Sramka, ki je nadomestoval predsednika za čas njegove bolezni, in čegar poslovanje je dajalo povod za večno nezadovoljstvo ostalih strank in za ljute napade opozicije. Predsednik Udržal obdrži ministrstvo narodne obrane in ga bo v tem poslu zastopa! general Podhajsky. dosedanji inšpektor čsl. oborožene sile. Predsednik Masaryk obišče v nedeljo bivšega ministrskega predsednika Šve-hlo na njegovem domu v Hostivafu. Novo imenovanje bo javljeno že v jutrišnjem uradnem listu. Drugih sprememb v vladi ne bo. (Glej članek na 2. strani!) Vojaški prevrat na Litovskem? Po vesteh iz Varšave so se o nistrskega predsed Valjava, 1. februarja gs. V Litvi je bi! danes iznenada izvršen državni prevrat. Že delj časa so obstojala huda nasprotja Ted min. predsednikom Voldemarasom in šefom general, štaba generalom Plechavitiusom na eni in med min. predsednikom in ored-sednikom republike Smetono na dru~; strani. Situaciia se ie tako poostrila, da ie šef generalnega štaba podal demisiio. Že pat dni so krožile v Kovnu vesti, da st pnprav-Ij-j vojaški upor proti diktafiri Voldeman sa, ki je ukinil ustavo in sistematični uva al diktaturo. Posebno nezadovoljstvo pa 'e obstojalo zaradi Voidemarasove zunanje politike, ki je poostrila spor s PoHsko ir. spra-vila Litvo v zelo mučen položaj. Vold&ma-ras je. ipirajoč se malo na četo sebi zvestih pristašev, še! svojo pot in se ni ozirai na množeče se pritožbe Demisiia šef:i generalnega štaba ie bila nekak signal za splo-šen upor proti Voldemarasn. \ksiitr ce.ic-ralštabnega šefa je na tihem podpiral tudi predsednik republike, ki se v zadnjem času sploh ni več udeleževal sei vlade in je Vol-demarasa vidno bojkotiral. Davi je šef generalnega štaba Plechav'iti-us odšel na čelu posebne deputacije k Vol-demarasu ter mu predložil konkretne zahteve. med rugim zopetno uvel.iavlien.ie ustave, takojšnjo likvidacijo spora s Poljsko fkirji unrli in aretirali mi-^ka Woldemarasa idpoved trgovinske pogodbe z Nemčro in ukinitev tiskovne cenzure. Pogaian.a med Voldemarasom in deputacijo so trajali dolgo časa in kakor se zatrjuje, ie Vo!ä;naras prista! na vse zahteve, ki so mu bile stav-'jene. Jedva pa je deputaera zapustila iredsedn'sko palačo, ie dal Voldemaras are tirati generaia Plechavitii.sa in vse člane "lepntacije Vest o aretaciji se ie bliskovito razširila po mestu in izzvala sološno razburjenje Ko je častniški zbor zvedel za ta korak v-^demarasa se ie iz;avi! solidarnega s šefom generalnega štaba Okrog poldneva ie vojaštvo zasedlo vsa 'avna oosl.ip. ia in obkolilo palačo ministrskega predsednika Voldemarasa. ki se ie s celokupna vlado zabarikadiral v poslopju. Uporniki so najprvo osvobodili vse častnike, ki so bili aretirani skupno s Plechavitiusom. nato pa začeli obstrelievati vladno palačo, katero hranile Voldemarasu zveste čete. Po še nepotriemh vesteh, je prišlo do hud'h in krvavih boiev. v katerih so uporniki razorožili Voldemarasovo telesno stražo, njega pa aretirali. Berlin. 1. ebruaria. Večerna izdaja »Vot-wärtsa« potrjuje vest. da ie bil Voldemaras od upornikom aretiran Tukajšnie litovsko posianištvo, pa demantira to vest in sploh vse vesti o kakršnemkoli uporu. Ostri izpadi Bavarcev proti Prusljl »Naš sovražnik je Prusija,« kliče bavarski ministrski predsednik — »Iz države hočejo naoraviti Veliko Prusijo!«, pritrjuje finančni minister •lin, 1. februarja, d. Na zborovanju ba- I linu sploh nimajo več. Tako ne more več ega koalicijskega tiska se je izrazil ba- iti dalje. Sovražnik Bavarske je Prusija. ki i ministrski predsednik dr Held ne- se hoče iz državnih sredstev obogateti. na Berlin. varskega varski ministrski predsednik navadno ostro o neuspešnih pogajanjih za ustvaritev velike vladne koalicije. V zvezi s tem ie vehementno nafiadal Prusijo. ki zahteva za izgubljene pruske državne objek te v ftleziji odškodnino 3 in pol milijarde mark. bavarske zahteve po odškodnini za podržavljenje bavarskih pošt in železnic pa odklanja kot neumestne Obe zahtevi sta bistveno različni kajti Bavarska je državi nekaj dala Prusija pa v škodo države nekaj izgubila. Pravnega čuta za kaj takega v Ber- drugi strani pa hoče ostale dežele gospodarsko uničiti Prusija hoče z brulaino brezobzirnostjo utrditi svojo premoč napram ostalim deželam. Nič manj ostro ni za njim govoril finančni minister dr Sehmelzle- Povdarja! je. da hočejo Prusi iz države uapra-viti Veliko Prusko in preko države ,*>pol-noma potlačiti Bavarsko. Očital je politiki Prusi je nesramnost, kakršne še ni bilo n» svetu. Ameriški senat za pomorsko oboroževanje Senator Reed ne zauoa prijateljskim oogodbam — Anglija, Francija, Japonska in Poljska imajo izdelane načrte za potopitev ameriškega brodovja Washington. I. februaria d V debati senata o iradnii novih ameriških križark le imel senator Reed temperamenten govor, v katerem ie zahteval. da se s-prejme dosedanji gradbeni načrt in da vlada poskrbi še za gradnjo nadaljnjih vojnih ladij Živahno ie opisoval grozeč«) nevarnost. ki preti Ameriki od izdajskega mednarodnega delavskega gibanja in zavračal vse sanjt zaneSenjaških pacifistov, ki protokujejo večni mir ob vsestranskem sklepanju prijateljskih, razsodiščnih in protivojnih pogodb Nagla.šal ie velikansko pomorsko oboroževanje Anglije. Francije. laponske in Poljske. Voini sveti vsake teh držav so izdelali skrbno sestavljene načrte za Kralj Boris potuje v Rim k zaroki Sofija, 1. fcbr. č. Kralj Boris bo prihod* nji teden v spremstvu ministrskega pred= sednika Ljcpčeva in zunanjega ministra Burova odšel na potovanje po Evropi, predvsem v Italijo, kjer je sedaj kot po-, slanik bivši vojni minister Vlkov in kjer se bo o tej priliki izvršila njegova zaroka z italijansko princezinjo Giovanno Za pr" stop italijanske princezinje Giovanne v pravoslavje je že vse pripravljeno. Pogajanja za nemško veliko vladno koalicijo Berlin, 1 febr. (be.) Sinoči so se vršila med centrumom in socijalistično stranko pogajanja o veliki vladni koaliciji, ki so pa končala brez uspeha Razjasnjenje po» potopitev ameriškega brodovja in za napad na ozemlje Zedinienih držav. Amerika se ne more zanašati na pogodbe, ko vidi. da je v zgodovini človeštva redno došlo do preloma paktov Govor senatorja Reeda je mel mogočen učinek na senat, kljub temu. da }e govornik tudi Poljsko prištel med največje pomorske sile. ki strežejo po življenju ameriškemu brodovju in samostojnosti Zed;njen:h držav Predlog bo brez dvoma sprejet Predsednik Coolidge hoče izposlo-vati čim daljši gradbeni rok. senator Hale pa je izjavil. da ne odstopi od zahteve, da se ladje zgrade čim preje. ložaja se pričakuje od razgovorov držav« nega kancelaria z za-stopniki ljudske stran« ke. Kakor poročajo poučeni krogi, bo dr« žavni predsednik Hindcnburg po poročilu državnega kancelarja osebno prevzel vse korake, da se kriza čimprcie reši m najde pripravna podlaga za ustanovitev velike koalicije. Pred odpravo porotnih sodisc v Avstriji Dunaj, 1. febr. g. Na današnji seji mi» nistrskega sveta je prejel pravosodni mi» nister dr. Slama nalog naj nemudoma iz« dele zakonski osnutek, ki naj bi nadomc* stil sedanja porotna sodišča z velikimi pri* sežniškimi sodišči (Schöffer«ericht). Ta sodišča naj bi sestavliali trije poklicni sodniki in devet prisežnikov. V zvezi s tem naj bi novi zakon uvedel tudi vse po» trebne stwemembe kazensko pravnega re» da. Neposredno ministrsko nadzorstvo nad političnim uradništvom Po vesteh beograjskih listov bodo postavljeni posebni inšpektorji, ki bodo opravljali nadzorstvo poleg velikih županov neposredno nadzorstvo, ki ga bo izvrševal on sam s pomočjo posebnih inšpektorjev nad vsem uradništvom upravno-policijskih Beograd, 1. februarja r. »Vreme« poroča: Predsednik vlade in minister notranjih del bo vršil s pomočjo svojih inšpektorjev neposredno nadzorstvo nad celokupnim upravno-policijskim uradništvom. Da dobi država uradniški kader, ki bo strokovno kvalificiran, vesten pri izvrševanju svojih dolžnosti, do skrajnosti pravičen in pravilen ter v službi in izven nje takten in ustrežljiv do državljanov, namerava g. Živkovič upe-Ijati poleg nadzorstva, ki ga vrše veliki župani nad podrejenim uradništvom, še jačje oblasti. V to svrho se zbirajo v ministrstvu notranjih del podatki, na podlagi katerih bo sestavljen ukaz o inšpektorjih. Za ta mesta bodo izbrani kandidati z večjimi sposobnostmi in s posebno jako avtoriteto. Upoštevalo se bo tudi osebe, ki se trenutno nahajajo izven državne službe, ako imajo za tak položaj potrebna pogoje. žrtev ameriškega dvoboja v Beogradu Zagoneten samomor 20-letnega fanta v hotelu Moskvi — Usodna črna krogla jetnosti za tako zvani ameriški dvoboj. Pri samomorilcu so namreč našli pismo. v katerem omenja med drugim, da Beograd. 1. februarja, p. Davi so našli v hoteiu Moskvi mrtvega v svoji sobi okrog 20 letnega mladeniča, ki se je vpisal v tujsko knjigo za Andreja šmi-d».. doma iz Bačkega Petrovca po poklicu privatni nameščenec. Včerai je prišel v Beograd, ie bi! zvečer deh časa v veseli družbi, nato Da je odšel spat. Ko zjutrai dolgo časa ni vstal, ie sobarica pogleda'a v sobo in na svoje rajvečje presenečenje opazila, da ie mrtev. Policijski zdravnik ie ugotovil, da je nastopila smrt vsled zastrupje-nja. Policija ie takoi uvedla preiskavo, da pojasni to zagonetno zadevo. Koiikor se da sklepati iz dosedanjih rezultatov preiskave, gre po vsej ver- je potegnil črno kroglo in da mora zaradi tega v smrt, ker bi ga sicer ubili drugi. V žepu njegove obleke so našli tudi poštni recepis za pismo ki ga je odposlal iz Sombora v Beograd nekemu Petroviču. Policija ie sedai na eni strani zahtevala informacij iz Sombora. da ugotovi identiteto samomorilca, na drugi strani pa si prizadeva najti omenjenega Petroviča, ki bi morda lahko dal kaka DO.iasnila. Zagonetni samomor je vzbudil v Beogradu veliko senzacijo in vsi večerni listi obširno poročajo o njem. železniški promet v Južni Srbiji je za nedoločen čas popolnoma ustavljen Silni viharji na jugu — Očiščenje železniških prog je za enkrat nemogoče — Tudi liška proga je še vedno brez prometa Zagreb, 1. februarja n. Danes ie bilo v Zagrebu lepo vreme. V Liki ie vremenski položaj še vedno neugoden Snežni viharji nanašao novi in stari sneg v zaseke železniške proge ter povzročajo nove zapreke tako. da še vedno ni militi na obnovo železniškega prometa. Viski vozijo le na onih predelih proge, kjer ni žametov Seveda je na vlakih zeio malo potnikov, кет se nihče ne upa izpostavljati raznim neprilikam. Iz Vrhovine poročajo, da je mešani vlak št. 1033. ki ie snoči ob 23 krenil iz Vrhovine v Gračac. obtičal v snegu med Gospičem in Perušičem. Še le proti jutru so ga osvobodili. Težje je bilo z vlakom št. 1011. Na mesto, kjer je obtičal, sta odpeljala dva stroja iz Vrhovine na pomoč, ki pa sta isto-tako obtičala v snegu. Delavci so imeli mnogo truda, da so oprostili ta dva stroja, kakor tudi vlak iz snega. Na sušaški progi je položaj neizpremenjen in promet ni ogrožen. Pada sicer sneg, bržkone pa zaradi tega ne bo treba prometa nstaviti. Mostar. 1. februarja п. V Hercegovini tra ia silen mraz dalje. V Mostariu in okolici je nihala tri dni strahovita burla z brzino 90 km na uro. Povzročila ie mnogo škode, zlasti na električnih vodih Nevesinie, Bile-če in Gacko so zaradi visokega snega sko- ro popolnoma odrezani od sveta. Povsod se pojavljajo tolpe volkov, ki povzročajo prebivalstvu mnogo Škode. Dubrovnik, i. ftbruarja п. V preteki? noči ie nad mestom in okolico kakor tudi nad Kotorom divjal silen vihar, ki ie povzročil mnogo škode. Vihar je razsaja! od 7 zvečer do polnoči, nakar se je pretvori! v močan veter, ki se je šele proti iutru polegel. Temperatura je znatno padla. Beograd, I. februarja p. Dočim je mraz v zapadnih delih države že znatno popustil in so pojenjali tudi snežni zamet!, prihajajo iz Južne Srbiie poročila, da tam že osmi dan neprestano sneži. Snežna burja, ki traja že več dni. je docela zasula vse železnice in ceste, tako da počiva promet v Južn! Srbiji docela Železniška uprava le več dni skušala očistiti vsai glavne proge, da bi lahko vzdrževala kolikor toliko redni promet, morala pa je delo ustaviti, ker obstoja nevarnost, da bo sneg zar-u! tudi delavce. Vojaške oblasti so stavile na razpolago močne vojaške oddelke, ki so pomagali železniškim delavcem pri čiščenju prog, vendar pa je bilo vse zaman Od včeraj dalje je ustavljen sleherni železniški promet in vsi vlaki čakajo na večjih posti iah, dokler ne nastopi južno vreme in se sneg ne stali. Kipar Rudolf Valdec umrl Zagreb, 1. februarja č. Danes ob 5.45 pop. je umrl po daljši In težki bolezni prof. Rudolf Valdec, znani kipar In pravi član ]ugo. slov. akademije znanosti in umetnosti. * Rojen je bi! 8. marca leta 1S72 v Krapint. Na>prej ie študira! na Obrtni šoli v Zagrebu kjer je vzbudil pozornost s svojim talentom Potem pa je bil na umetniških akademijah na Dunaju in v Miinchenu ter je nadaljeval svoje študije v Italiji. Rusiji in Parizu. Poldrugo leto je bival tudi v Ameriki Glavna njegova de!a so: Strossmayerjev epitafij v kripti stolne cerkve v Djakovu izredno lepa spomenika dr. Franju Račkemu in Kuku-ijeviču v arkadah zagrebškega pokopališča. nadalje spomenika Silviju Strahimiru Kranjčeviču v Sarajevu in Doslteju Obra-doviču na Kalimegdanu v Beogradu, kip našega narodnega guslarja na Columbija Uni-verzity v Newyorku ter cela vrsta portretov, plaket in raznih dekorativnih del. Pred leti je izdelal spomenik kralja Petra v Vel. Becke reku, kj je eden najbolj reprezentativnih spomenikov. Napravil je tudi spomenik kralja Petra v Bcljin1, te dni pa je pravkar dovršil spomenik Franja Bačkega. ki ga je baš včeraj odobril regulacijski odbor mestnega občinskega sveta in ki bi se imel postaviti pred poslopje jugos!ovenske akademije na Zrinjskega trgu. Izmed njegovih portretov so zlasti znači'ni porrretj kralja Petra, črnogorskega kralja Nikolaja, kralja Aleksandra in kraljice Marije. Pokojnik spada med one hrvatske umetnike, ki so bilj odlikovani takoj po prihodu kralja Petra na srbski presto!, ko so leta 1903 priredili v Beogradu razstavo «Lade». K juh vsem haran-gam med vojno, ki so büe zelo ostre, ni nikdar vrni! odlikovanja. Tedaj ie bil odlikovan z redom sv. Save III razreda, v Jugoslaviji pa je bi! odFkovan z redom Belega orla II. razreda. Imel je tudi visoki ruskj red sv. Stanis'ava II. razreda. V umetniških in književniškh krogih je zavzemal zelo ugledno mesto ter je slovel po svojem temperamentu in humorju Njegov pogreb bo v ponedeljek. Pokopan bo na Mirogoju v Zagrebu. Pegaiania z Italijo Beograd. 1. februarja р. V zunanjem ministrstvu se je vršila danes dolgotrajna kon ferenca med zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudi.iem in italiianskini poslanikom Gallijem. Konferenca je bila v zvezi z razgovori, ki se vrše med Beogradom in Rimom o ureditvi medsebojnih odnošajev po poteku prijateljskega pakta. Zunanje ministrstvo je o tem napovedalo poseben ko-tnunike, ki pa doslej še ni bi! izdan. Pr! zunanjem minis'ru se je popoldne mudi! delj časa tudi rumunski poslanik Filodor. Prve razprave pred Državnim sodiščem Beograd, 1. februarja p. Danes so prispeli semkaj vsi člani Državnega sodišča za zaščito države, ki je že začelo poslovati. Državni pravdnik dr. Urovič ie dobi! že ovadbe o nad 300 primerih kršitve zakona o zaščiti države. Tekom prihodnjega tedna se b>do vršile prve razprave. Proračun beograjske občine Beograd, 1 februarja p. Te dni je bil definitivno sestavljen proračun beograjske ob-čine, ki znaša 186 milijonov dinarjev. Prihodnji teden bo proračun predložen občinskemu svetu v nadalnje sklepanje. Zagrebški župan na potu v Beograd Zagreb, 1. febr. č Današnji «Obzor» po» roča, da je s popoldanskim vlakom odpo« toval v Beograd bivši župan dr Stiepan Srkulj, zaradi rešitve vprašanja uprave mestne občine in ostalih komunalnih pro» blemov. Odpotoval ie v sporazumu z ve» lik im županom generalom Maksimovičem, ki priporoča kot najboljšo rešitev doseda» nji občinski svet z dr. Srkulicm na čelu Dr. Srkulj potuje v Beograd tudi zaradi novega občinskega proračuna, ki še ni po» trjen in se šele proučuje v finančnem mi« nistrstvu Dr Srkulj bo posredoval v fin. ministrstvu za čim prejšnjo odobritev- pro» računa, kakor tudi za rešitev ostalih ko» munalnih vprašanj, za katere je potrebno odobrenje finančnega ministra. Statistika bank, zavarovalnic in zadrug Beograd, 1. februarja, č. I'o poročilu Zveze denarnih zavodov je bilo koncem leta 198. v naši državi 691 bank brez podružnic na delniški podlagi. V to število niso vštete Narodna banka, poštna hranilnica. Državna hipotekama banka, niti podružnice tu,i,ih bank v naši državi. Zavarvalnih družb, ki imajo sedež v naši državi, jp bilo Ifi razen tega pa je poslovalo še 6 tujih družb. Zadrug je bilo 5ГКХ), cd teh polovica kreditnih, med ostalimi pa j80 obrtniških. Tukovo državljanstvo je sporno Prage, 1. febr. d. Preiskava proti dr. Tu» ki, poslancu slovaške klerikalne stranke, ki je obtožen rovarjenja proti državi, je sko» ro zaključena. Tekom zasliševanja prič se je izkazalo, da je Tuka kot bivši profesor madžarske univerze v Bratislavi prejemal profesorsko plačo še par let po prevratu, ko je bila elizabetinska univerza že dav» no prenesena v Pečuh Prejemal je tedaj plačo od madžarske vlade in ie bi! name» ščenec tuje sovražne državne Po madžar» »kern zakonu izgube državljanstvo osebe, ki so v službi tuje države. Ker madžarski zakoni veljajo še vedno na Slovaškem, je dr. Tuka tedfli izgubil čsl državljanstvo. Preiskava »e bo vršila v tem pravcu. na« kar bo proglašeno, da ie Tuka izgubil dr. žavljanstvo čsl. republike, ako se izkaže, da so trditve prič resnične. Težave nemške vlade Vlada, ki ji načeluje socijalni demokrat Müller-Franken, ni bila nikoli prav trdna. Sestavljena je sicer iz pripadnikov petih strank, ki imajo 301 poslanca izmed 491. kolikor znaša celokupno število članov Reichstaga. Ta večina bi biia impozantna. če bi sploh obsto-ja'a. Toda stranke se doslej niso hotele vezati na kak skupni vladni program, temveč so si ohranile proste roke. Ministri zastopajo v vladi same sebe. ne pa tudi svojih strank. Da je v takih razmerah težko vladati, leži na dlani. Miil erjev kabinet životari iz dneva v dan. Kriza bi že davno izbruhnila, če bi bilo količkaj izgleda, da bi se potem po'ozaj kaj izboljšal. Tako pa si vlada pomaga z nezanesljivo večino, kakržno pač more najti v Reichstagu. Da ni vlada podala ostavke niti tedaj, ko so socijalni demokratje kot njena glavna opora in ceio sam državni kancelar z vsemi socialističnimi ministri glasovali proti kreditom za oklopno križar-ko. dočim so morali vojnega ministra reševati nemški nacijona'ci. je dovolj značiino za nesolidne razmere v nemški državni vladi. Müiler-Franken se je večkrat trudil, da bi odpravil to nezdravo stan e in postavil na noge tako zvano «vel ko koalicijo» s široko zasnovanim delovnim programom. Toda vsi dosedanji poizkusi v tej smeri so se mu izjalovili vsled prehudega nasprotstva med strankami, ki naj bi stopile v veliko koalicijo, in njihovih pretiranih zahtev. Zadnje čase se v Nemčiji zopet mnogo piše in debatira o potrebi konso i-dacijt vlade. Posebno finančni minister Hiiferding je v skrbeh za večino, ki naj sprejme njegov državni proračun za I. 1929. Ta proračun predvideva blizu pol milijarde več izdatkov kot lanski — za kolikor so se zviša'e reparacijske dajatve — in se bo dal kriti samo z novimi davki. Stranke se bo.ie prevzeti odgovornost za nova jako nepopularna bremena — pod-ažitev piva! Tako je doslej usoda Hilferdingovega budžeta Še negotova. Celo socijalni demokrati si hočejo ohraniti prostost napram lastemu ministru. Končno pa se bo vendarle morala najti večina v Reichstagu. ki bo odobrila letošnji proračun, bilo v taki obliki, kakor ga je izdelal Hiiferding. bilo v poprav'jeni izdaji, ali pa bo morala Miillerjeva vlada demisijonirati. Ostavka kabineta pa bi bila v sedanjem trenutku za Nemčijo skrajno nevšečna. ko stoji pred rešitvijo velikih problemov. zlasti reparacijskega. ki bodo morda za desetletja od očila o bodočnosti Nemčije in Evrope. In tudi. če bi vlada demisijonirala. ni nikakega izgleda za kako drugo življenja zmožno kombinacijo. Sedanji Reichstag, ki je bil izvoljen 20. maja lanskega leta. šteje 491 poslancev. Izmed teh je 153 socijalnih demokratov. 25 demokratov. 62 katoliških centru-mašev, 45 pristašev nemške ljudske stranke in 16 pripadnikov bavarske ljudske stranke. Te skupine, ki pridejo v poštev za sestavo «velike koalicije» in imajo že sedai v vladi svoje člane, štejejo skupaj 301 mandat. Od opozicije pripada 73 poslancev nemškim nacijonalcem. 54 komunistom. 23 gospodarski stranki in 40 ostalim manjšim skupinam, skupaj 190. Pri taki sestavi parlamenta ni mogoča drugačna kombinacija kot «velika koalicija». Desničarska zveza, kakršna je zdrževala zadnji dr. Marxov kabinet — nacijona'ci. klerikalci, ljudska stranka in Bavarci — spravi skupai samo 196 glasov. Ce jim prištejemo celo gospodarsko stranko, bi «meščanski koaliciji» manjkalo še 27 mandatov do absolutne večine, ki znaša 246 poslancev. Sicer je pa sploh ma'o verjetno, da bi se hoteli stresemannovci in celo klerikalci sploh še družiti z nacijonalci. ki jim sedai poveljuje fašistični ekstremist Hu-genberg. Piav tako nemožna je vlada srednjih strank in tudi weimarski koaliciji — socijalisti. katoliki.. demokrati — bi manjkalo 6 glasov do večine. Ne preostaja torei drugega kot velika koalicija ali pa razpust parlamenta. Nove volitve pa ne bi po vse.i verjetnosti prinesle nobene izpremembe. Sedanja igra bi se zopet začela. Baš zato. ker ni drugega izhoda, je ze'o verjetno, da bo ostala sedanja v'ada na krmilu še nekaj mesecev, četudi se Müll er ju navzlic najboljši volii ne posreči formalno ustanoviti velike koaiicije z enotnim delovnim programom. _ Odoust uradništva bivše Narodne skupščine Beograd. 1 februarja, р. V smislu predloga komisije ki ima izvesti likvidacijo Narodne skupščine, bo dfl dosedanjega skupščinskega uradništva dodeljen raznim ministrstvom. Vsi dnevničarji in ostali honorarni uslužbenci pa so bili z današnjim dnem odpuščeni iz službe. Beograjski svetosavski odliko» vanci pri kralju Beograd. 1. februarja, p. Opoldne je priredil kralj na dvoru kosilo dijakom beograjske univerze, ki so bili odlikovani s sve-tosavsko nagrado. Koeila so se udeležili tudi rektor dekani in nekateri profesorja univerze. Iz oficirskega zbora Beograd, 1. februarja, p. Na predlog vojnega ministrstva sta bila med drugimi upokojena brigadni general Franjo Hercelič kapetan vojnega broda Mirko Cvitkovič služ be pa sta razrešena rez oficirja Jakob Ber gnnt in Viktor Mrliak V našo vojsko sta sprejeta rez. poročnik Feliks Jordan ter peš. podporočnika Rudolf Konrad in Milan MikuS. Prihodnja številka »Jutra« izide v torek zjutraj. Nezadovoljni izvozničarji Beograd, 1. febr. p. Pred par dnevi je prometno ministrstvo znižalo ja 25 odst. prevozno tarifo za izvoz pšenice preko Ra» keka. To delno in samo na eno izvozno postajo omejeno znižanje je izzvalo neza» dovoljstvo med izvozniki, ki so zahtevali, naj bi se v svrho pospeševanja izvoza pšenice znižala prevozna tarifa za 50 odst. ob enem pa, naj bi se zabran-il uvoz ino« zemske koruze, za domač pridelek pa ce* ne maksimirale. V prometnem ministrstvu se je vršila nocoj ponovna konferenca, ki so se je udeležili minister za poljedelstvo dr. Frangeš, finančni minister dr. Švrlju« ga, guverner Narodne banke Ignjat Вај* ioni in generalni direktor državnih želez» nie ter predstavniki tigovinske zbornice v Beogadu kot zastopniki izvoznikov. O poteku in rezultatih te konference zaeu* krat še niso znane podrobnosti. Beograjski trgovci proti nedeljskemu počitku Beograd, 1. febr. p. Beograjska trgovin» ska zbornica je pokrenila akcijo v zvezi z revizijo uredbe o zapiranj" in odpira« nju trgovin in obratov, da bi se proglasila tudi nedelja in vsi prazniki za delovni dan. Zbornica se sklicuje pri tem na to. da pri» hajajo ljudje z dežele zlasti ob nedeljah in praznikih v mesta in da so trgovci za» radi tega, ker moiajo biti trgovine ob teh dneh zaprte, oškodovani. Mednarodni poljedelski kongres Beograd, Д. februarja, p. Mednarodni poljedelski kongres se bo vršil v času od 7. do 10. junija v Bukarešti. Ministrstvo za poljedelstvo ie ukrenilo vse potrebno, da bo na tem kongresu dostojno zastopana tudi naša država. Udeleženci bodo imeli na naših in rumunskih železnicah polovične vožnje. Organizacijo udeležbe je prevzelo Udruženj,e jugoslov. agronomov. Madžarski parlament se boji brezposelnih Budimpešta, 1 febr. d. Zadnja seja po« slanske zbornice se je zaključila o polno« či med viharnimi protesti socijalistov. Pred tednik vlade grof Bethlen je odredil, da seja ne sme trajati dalje, ker bi sicer pri« šlo na razgovor 34 socijalističnih interpe* lacij, ki so vladi zelo neprijetne. Galerije so bile zasedene po detektivih, ki so ime« li nalogo preprečiti morebitne demonstra» cije. Socijalistični poslanci so namreč raz« delili preko 200 vstopni - med brezposelne, da bi ti bili priče nrh interpelacijam in vladnim odgovorom. Za to priliko ie bil tudi parlament močno zastražen, zvečer pa so stražo poiačili še oddelki policije na konjih in oddelki policistov-kolesariev. Te priprave so demonstracije brezposelnih v kali zadušile Debata o interpelacijah ie bila samo odgodena in vlada je v skrbeh za potek te debate, ker ie gotovo, da bo» do socijalisti skušali izzvati demonstraci« je brezposelnih v parlamentu ali pa na uli» cah. Galantna dogodivščina pa« peskega nuncija v Madridu Madrid, 1. febr s. Na tukajšnjega pape« škega nuncija je bil sinoči izvršen tajin« stven atentat. Ko se je nuncij peljai v bli* žini Madrida na sprehod v spremstvu mla* de deklice, je naenkrat skoči! iz grmovja ob cesti moški in odda! na nuncija štiri strele. Stražniki, ki so sledili nunciju v drugem vozu, so napadalca prijeli. Pri tem je bi! en stražnik ranien. Pc vsej priliki ne gre za politično dejanje, temveč za osebno zadevo med nuncijem in napadal« cem, ki je baje sorodnik dekleta, s kate* rim se je nuncij vozil. Dogodek so v me« stu skrbno skrivali. Doznati ni bilo mogo» če niti tega. ali sta bila morda tudi nuncij ali njegova spremljevalka ranjena. Obsodba japonskih komunistov Tokio, 1. febr. (lo.) Okrajno sodišče v Osaki je obsodilo 99 članov tukajšnje ko« munistične organizacije na zaporne kazni od 2 do 10 let. Drugih 22 komunistov je pogojno oproščenih. Vsi obtoženci so bili aretirani še lansko leto meseca тзгеа. ko je policija po vseh velikih japonskih me» stih v masah aretirala komuniste. Vsi ob« sojenci so prijavili vzklic proti izrečeni ob» sodbi, nakar so zapeli revolucijonarno himno. Vremenska poročila Ljubljana, 1. februarja Mraz je danes nekoliko pojenjal. Po naročilih. ki smo jih prejeli iz raznih krajev Slovenije o stanju temperature, ie najhujši mraz vladal še vedno v Bohinju in v Št. Janžu na Dolenjskem Splošno se ie danes zjutrai temoeratura gibala od —4" C do 16° C. Bil;, je jasno in mrzlo Popoldne ie nastopilo južno in talnr vreme. Proti večeru je začelo zopet zmrzovati. Vremenska poročila navajajo sledeče stanje temperature: Bohinjska Bistrica —16° C. Kranjska gora -10° C. Jesenice -14° C. Trži,- -11° C, Kamnik —13° C. Ljubljana gl kolodvor —12е C. Celje —6я C. Brežice -7° C. Dra-vograd-Meža --8° C. Maribor e! koiodvor —4° C. Ljutomer —12е C. Kotor ba —14° C St. Janž --15° C. Novo mesto —4° C. Kočevje —7° C. Rakek —12° C. V Ljublian; je zjutrai vladala lahka megla. ki se je kmalu razpršila ter je nato nastopilo leno in iasno. popoldne zelo iuž-no in talno vreme Na strehah se ie začel sneg močno tajati ter so bili ž'r bo vi prenapolnjeni vode, ki je v curkih padala na pločnike. Mnog' krovci so imeii obilo posla s kidanjem snega s streh in s či-ščeniem žiebov Ponekod ie bilo na strehah prav kritično, ker se ie sneg začel oo-mikati nizdol. Proti večeru ie začelo naglo zmrzavati ter so bili nekateri hodniki po-Do'noma zledeneli Železniški promet na vseh progah S'o-venije ie splošno normalen Lokalni potniški vlaki imaio Drav male zamude. Večje zamude so bile registrirane pri OSü s 300 minutnimi in bregrajskem vlaku s 110 minutami. K spremembi v čsl. vladi H. — Praga, 1. februarja Današnja rešitev latentne krize je samo začasna. Kriza je nastala zaradi dolgotrajne bolezni predsednika vlade Švehle in ne preveč srečnega delovanja njegovega namestnika monsgr. Šra-meka, ki ie zasedel to mesto po strankarskem ključu. Kakor rečeno je rešitev samo začasna, kajti novi kabinet ie očividno samo izhod iz največje zadrege. Gotovo bo po tem kabinetu nastopila uradniška vlada. To se da sklepati iz tega. ker ie ostal v vladi minister Cerny. ki bi mora! biti že davno v Brnu kot deželni predsednik. Bolezen min:strskega predsednika švehle ie starejšega datuma. Še !. 1926 ie Švehla odpotoval na lečenje v inozemstvo in je izostal iz urada do pozne jeseni. Vse leto 1927 se ni vedelo, dali opusti predsednik stalno svoje mesto, na novo leto 1928 pa ie bilo njegovo zdravje že resno ogroženo. V teku svečana istega leta pa se ie njegovo stanje zboisalo toliko, da je predsednik vlade lahko 7. sušca osebno šel časti-tat predsedniku republike Masaryku k njegovemu rojstnemu dnevu, da b: na ta način pokazal v dobi politično-stran-karskih hujskanj in gonje, kako ie treba spoštovati poglavarja države in naroda. Pot na Hradčane pa ie Švehli silno škodila in morali so ga odoeljati domov v Hostivar skoro nezavestnega. Odslej ie vise! Svehla dolge mesece med živlieniem in smrtjo. Vse 1. 1928 je Svehla ostal v krogu svoje rodbine — soproge in hčere —. ki sta rmi stregli požrtvovalno ter ga držali daleč od politike. Tako se mu ie stan.ie v zadnjih mesec:h oonravilo. da že lahko sledi razvoju političnih dogodkov. Ves čas bolezni so se javljali glasovi nezadovol.istva z uradovaniem namestnika monsgr. Šramka in došlo je do nekoliko napadov, ki so hoteli zrušiti n.iega in niegovo vlado. Vsi napori pa so se razbili nad stališčem agrarne republikanske stranke, ki ni dopnščnla spremembe stanja, zato ie bil položaj monsgr. šramka trden. Agrarci so po-vdariaü. da se brez pristanka predsednika Švehle ne sme izvrš?ti n;kaka sprememba in da ie treba nočakati. da se predsednik iz lastne inicijative odloči za svojo demisiio. Letos je predsednik toliko ozdravel, da namerava odpotovati na jug. da si utrdi zdravje. Rodbina pravi, da je sicer popolnoma zdrav, da pa mora še nekoliko let ostati daleč od politike. S tem je postalo vprašanje demisije akutno in v ospredje je stopilo vprašanje njegovega naslednika. Njegova ostavka pomeni le. da se Svehla odmika iz političneea življenja le začasno. Medtem bo stal ob strani in čakal, da pride zopet njegov čas. Vendar njegov vpliv v stranki ostane neokrnjen, kajti stranka je napram njemu strogo lojalna in ne bo brez meg"1 odločila nič važ-neišega. marveč bo Šveh!i ostavlieno mesto za najvažnejše funkcije tudi v bodoče. Naslednik Švehle v predsedn:štvu vlade ie posta! Frant^šek Udržal. dosedanji minister Narodne obrane. Novi nred^ednik vlade izfnia iz siromašne kmečke obitelii v Dolnji Rovni na vzhodnem Češkem. Rojen ie bil I. 1866.. študiral je v Nemčiii zemliedelstvo. toda sosveti! se ie zgodaj politiki. Naj-nrei ie bil pristaš in poslanec mlado-češke stranke, kn na stp Kubr in Švehla osnovala agrarno stranko, ie prestopil vanjo in ie bil me poslanec v dunajskem državnem zboru. Po prevratu je bil v vseh vladah minister in se ni vmešaval v notranje spore med strankami. zato ie splošno nrilinbüen in spoštovan tud! pri Doliticn'h nasprotnikih. Mesto predsednika vlade je zasede! predvsem po želji predsednika Masa-rvka. Predsednik Udržal ohrani port-felj narodne obrane in mu je kot pomočnik prideljen general Podha;skv. miren in resen vojaški strokovnjak in delavec, ki si je med vojno stekel velike zasluge pri organizaciji čsl. dobro-voljske vojske v Rusiji. Konec honorarnih profesorjev na univerzah? Beograd. 1. februarja, r. Zaradi štednje je ministrstvo prosvete sklenilo, da na univerzah ne postavlja več honorarnih profesorjev s honorarnimi urami. Vseučiliške uprave bodo zaprosile redne profesorje in ostale nastavnike, naj sami prevzamejo potrebne honorarne ure. Finančne direkcije začele poslovati Beograd, i. februarja, p. Z današnjim dnem so pričele po vse) državi uradno poslovati novoosnovane finančne direkcije.