Poštnina plačana r gotovini. 147. V LJUBLLJANI, torek, 28. julija 1925. Posamezna številka Din 1'— LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-— Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. q Račun pri poštnem ček. uradu štev, 13,633. Sela skupščine. ZAČETEK DEBATE O PRORAČUNSKIH DVANAJSTINAH. - EKSODUS OPOZICIJE. - AFERA BIVŠEGA MINISTRA LUKINIČA. - PREDLOG ZA PODPORO ČRNOMALJSKEMU OKRAJU. Beograd, 28. julija. Včerajšnja seja narodne skupščine je pričela ob desetih dopoldne. Pred otvoritvijo plenarne seje so se sestali načelniki parlamentarnih skupin v skupščinskem predsedstvu, k posvetovanju o nadaljnjem skupščinskem delu. Vladina večina je stala na stališču, da morajo biti dvanajstine sprejete najkasneje 30. t. m. in da se morajo seje vršiti samo dopoldne. Opozicija se je temu stališču odločno protivila, ker je smatrala, da skuša vladina večina na ta način preprečiti daljšo proračunsko debato. Vlada je na to upravičeno zahtevo opozicije pristala. Za današnjo sejo je vladalo precejšnje zanimanje. Po otvoritvi je vzela skupščina na znanje obvestilo posl. Ivana Pa-lečka in dr. Gjorgja Brankoviča, ki sta kot pristaša SDS odložila svoji funkciji v skupščinskem predsedstvu. Skupščinsko predsedstvo je nadalje sporočilo zbornici, da je finančni minister predložil v odobrenje rešitev T br. 34.410 glede zmanjšanja carinskih postavk k predloženemu zakonu o splošnem carinskem tarifu. la rešitev pred-videva 4o izvoznih predmetov in se nanaša tudi 'Tla izvoz lesa. Parlamentarni odbor, ki se bavi z afe-r° bivšega ministra Lukiniča, je predložil zbornici kratko poročilo, v katerem Ugotavlja, da ne .more vsled njemu na razpolago danih spisov, sestaviti zaključnega poročila. Potrebni bi še bili dokumenti, ki se tičejo državljanstva Thurn-Taxisa. Odbor se je v svrho tega obrnil na razna oblastva. Z ozirom na vse to je odbor prosil, da se mu podaljša rok 20 dui, ki se je izkazal za prekratkega. Skupščina bo o tem sklepala na eni prihodnjih sej. Skupščina je nato odkazala v razpravo finančnemu odboru predlog poslanca g. Kulovca glede nujne pomoči od elementarnih nezgod prizadetemu prebivalstvu v črnomaljskem okraju. Nato je bil odobren 14 dnevni dopust hoslancu dr. Gregor Žerjavu in 7 dnevni Poslancu Pavloviču. Sledile so nekatere manjše zadeve, nakar je skupščinski predsednik Marko 1 rifkovič odgovarjal na vprašanje po- slanca Smodeja glede postopanja pri pogajanjih za sestavo vlade RR. Vprašanja posl. Smodeja gredo za tem, da je preds. s svojim postopanjem kršil svojo predsedniško dolžnost, kar je g. Trifkc-vič odločno zavrnil in naglasil svoj položaj v stranki. G. Smodej se z odgovorom ni zadovoljil. Nato je opozicija protestirala proti na- i činu volitev članov glavne kontrole. Via- : dina večina je ugovore opozicije zavrni- j la, nakar je predsednik odredil glaso- j vanje. Opozicija je v znak protesta zapu- i stila zborovanje. Vladna večina je s 109 ; glasovi izvolila v glavno kontrolo: za j predsednika Srečko Tesiča, za člane pa: • dr. Ante Stambuka, Simo Miloševiča, Mi- j lana Stepanoviča in Dragoljuba Trifkc- 1 viča. Nato je skupščina prešla h generalni : debati o dvanajstinah. Radikalni posla- j nec je prečital poročilo vladine večine, I demokrati, muslimani in klerikalci so oddali svoje oddvojeno mišljenje. Beograd, 28. julija. Na popoldanski seji narodne skupščine je bila otvorjena načelna diskusija o dvanajstinah. Govorili so: Voja Veljkovič, Šalih Baljič in Savo Vuletič. Voja Veljkovič je kritiko-val dvanajstine in izjavil, da bo glasoval proti. Ugotovil je, da so dvanajstine fiktivne, centralistične. Dohodki so precejšnji, še večji pa so izdatki. Deficit mora vlada kriti na drug način. Vlada se ne briga za invalide in uradnike. Odločno zahteva, da se prične štediti. Dalje je povdarjal, da mora imeti parlament pravico kontrole za trošenje bud-žeta. Šalih Baljič je govoril o zapostavljanju Bosne. Ostro protestira proti velikim davkom. Govori o trgovski in gospodarski krizi. Zahteva, da se v Bosni in Hercegovini razpišejo občinske volitve in izjavi, da bo glasoval proti dvanajstinam. Zadnji je govoril črnogorski federalist Vuletič o slabi državni upravi. Protestiral je proti zapostavljanju slavne in mučeniške Črne gore, za katero se danes nihče več ne zmeni. Izjavil je, da bo glasoval proti. Seja se danes dopoldne nadaljuje. Kot govornika sta prijavljena dr. Hohnjec in Svet. Pribičevič. govskih kreditov, je iinančni minister izjavil, da je Narodna banka izdala 31. decembra 1923 1 milijardo 528 milijonov posojil, 31. decembra I. 1924 pa 1 milijardo 494 milijonov, dne 31. junija t. 1. je izdala 1 milijardo 131 milijonov posojil. Stanje depozitov je bilo koncem leta 1923 198 milijonov, koncem 1. 1924 306 milijonov in 30. junija t. 1. pa 527 milijonov. Stanje vlog pri Narodni banki je bilo 15. julija 1.1. 592 milijonov. Finančni minister je posebno povdaril, da ima Narodna banka na razpolago vedno dovolj denarja za resne trgovske posle. Finančna politika sedanje vlade bo ostala neizpremenjena. Vlada bo skušala zadržati inflacijo in zagotoviti ravnotežje v proračunu. Vso pozornost bo posvečala vlada trgovski bilanci, da bo postala aktivna. Dinar je sedaj stabiliziran. Finančno ministrstvo bo skušalo preprečiti skakanje dinarja, ker močan porast dinarja in prav tako njegov močan padec ni ugoden za finančno politiko. Z definitivno valutno reformo ne more iti tako hitro. Treba je še počakati. Kajti ovira temu so medzavezniški dolgovi. Ta ovira-bo kmalu odstranjena. Med tem časom pa moramo skrbeti za ojačenje deviznih rezerv proti Narodni banki. Sporazum med RR bo, je dejal minister, kakor upa, ugodno vplival tudi na naše finance. Ekspoze finančnega ministra. Boograd, 28. julija. Na včerajšnji popoldanski seji skupščine je podal finančni minister ekspoze o Iinančni politiki. Lržava je na finančnem polju znatno napredovala. Finančni minister je izjavil, d« znaša deficit po njegovem računu do 190 milijonov dinarjev. Od 10 milijard 400 milijonov izdatkov, predvidenih za um 1924. je bilo potrošenih 11 milijard ■90 milijonov. Toda dohodki so bili večji. Minister nato utemeljuje, da znašajo dvanajstino 4 milijarde 101 milijon mesto 3 milijarde 368 milijonov in pravi, da so izbrisani naknadni krediti, ki se ne bodo več pojavili. Tudi državni dohodki so precej veliki. Dohodki monopola so znašali aprila meseca leta 1924. 158 milijonov, leta 1925. 197 milijonov. Tudi dohodki carine in trošarine so se znatno zvečali. Neposredni davki so narasli od 64 milijonov na 121 milijonov. Dalje je minister obširno govoril o letečih dolgovih in pobijal trditve opozicije, da znašajo ti dolgovi okrog 2 milijardi. Vsi neregulirani in neizplačani leteči dolgovi znašajo 458 milijonov in so se v zadnjih 2 letih zmanjšali za 947 milijonov. Vprašanje pokojnin invalidom in vprašanje razlike uradniških plač je ostalo nerešeno. Finančni minister ima pooblastilo, da izplača to razliko. Obstoji še dolg 453 milijonov dinarjev za razne ne-regulirane obveze, za katere so bili izdani boni z rokom enega do šest mesecev. Teh bonov je bilo do 30. junija izplačanih 120 milijonov. Vseh bonov je za 303 milijone in morajo biti izplačani koncem septembra 1925. Boni bodo porabljeni za nove železniške proge ter se bodo pretvorili v konsolidiran in stalni dolg. Nasa država dobiva vsak dan v inozemstvu vedno več kredita. Nahajamo se pred novim posojilom za investicije, za državne zgradbe in železniške potrebe, Tečaji za Blairovo posojilo kotirajo zelo dobro 88, dočim so znašali meseca januarja t. 1. 54. Minister govori nato o popravljenem kurzu in 2 in pol % obveznic, ki so napravile v inozemstvu zelo ugoden utis, kar bo omogočilo v bodoče uspešno notranje posojilo. Kar se tiče tr- Seja radikalnega kluba. Beograd, 28. julija. Za sinočnjo sejo radikalnega kluba je vladalo veliko zanimanje. Predsednik kluba Ljuba Zivko-vič je prečital Pašičevo pozdravno brzojavko. Klub je to sprejel na znanje. Nato je Živkovič imel govor o disciplini. Pri diskusiji o dvanajstinah je prvi govoril Milorad Vujič, ki je zahteval, da se štedi povsod, zlasti v ministrstvih. Zahteval je, da se čim prej donose zakon o centralni upravi in naj se ukinejo nekatera nepotrebna ministrstva. Prav v istem duhu je govoril posl. Aleksa Dodič, ki je kritikoval tudi vlado in delo ministrov. Zahteval je, da se v klubu s tajnim glasovanjem izglasuje zaupnico vsem rad. ministrom razen Pašiču. To je izzvalo senzacijo. Da do tega ne bi prišlo, je predsednik kluba otvoril diskusijo o južni Srbiji. Poslanca Bora Milovanovič in Jovan Aleksič da povdarjala, da ni nobenega dvoma o tem, da so njihovi prijatelji zahtevali, da postaneta državna podtajnika v ministrstvu agrarne reforme za južno Srbijo. Jovan Cir-kovič, ki ni kandidat, je dejal, da državnih podtajnikov za južno Srbijo sploh ni treba. Miša Trifunovič in Anton Bezijo-vič sta govorila o agrarni reformi v južni Srbiji. Na koncu je Marko Gjuričič izjavil v imenu vlade, da bo južna Srbija dobila enega državnega podtajnika, ne ve pa kedaj in kdo bo imenovan za podtajnika. Po končani seji je bila poslana Pašiču brzojavka o podtajniških kandidatih. OČITKI ST. RADIČU. Zagreb, 28. julija. Današnji »Hrvat« ostro napada Stjepana Radiča. Predba-civa mu, da zavaja široke seljačke mase in da je uporabljal seljaško ime samo, da bi pod lažnjivo firmo dosegel svoj cilj-Istočasno poroča omenjeni list, da so poslancu Jagatiču na skupščini v Sisku se-ljaki priredili burne ovacije in mu izglasovali zaupnico. ZDRAVSTVENO STANJE G. PASICA. Beograd, 28. julija. Ministrski predsednik Pašič se počuti zelo slabo. Izgle-da, da bodo nastopile komplikacije. Ni še gotovo, ali ima g. Pašič raka v želodcu. MRTVILO V POLITIČNIH KROGIH. Beograd, 28. julija. Današnja »Pravda« piše o situaciji sledeče: »V vodstvu Radičeve stranke je zmagala enodušnost, ali v volilnih okrožjih izgleda, kakor da ni enodušnosti. Te vesti se še ne potrjujejo, ali je gotovo, da bi v nasprotnem slučaju mogle nastopiti komplikacije. Pribičevič razvija večjo borbo v tisku nego v parlamentu in o tej akciji se je včeraj popoldne mnogo govorilo. Šefi c pozicije so se pričeli razgovarjati o svojem daljnjem postopanju. Včeraj so krožile najrazličnejše verzije o spajanju gotovih opozicijonalnih grup. Politični krogi govorijo o skupnem nastopu demokratov in muslimanov in o nastopu vseh sel jaških skupin. Vendar tega še ni nihče potrdil. Izgleda, da so te kombinacije izmišljene, ali pa pobožne želje pcedin-cev.< 1 Politika piše sledeče: Pasji dnevi, ! ki so nastopili, so imeli znaten upliv na • politično življenje. Ker je že končana di-; skusija o deklaraciji vlade, so politični i krogi govorili, da se bo diskusija o de-‘ klaraciji nadaljevala o priliki razprave o dvanajstinah. Včeraj je bil prvi dan razprave o dvanajstinah. Skupščinska seja je bila zelo slabo posečena. Vsi politični krogi so močno utrujeni in kažejo zelo malo zanimanja za tako važne stvari, ki so na dnevnem redu. Izrazili so željo,, da se ta stvar kot nujna hitro reši in da se nato skupščina razide na odmor. DR. MAČEK V BEOGRADU. Beograd, 28. julija. Podpredsednik razpuščene IIRSS dr. Maček je sinoči odpotoval v Zagreb. Dr. Maček je še vedno bolan. Včeraj je prišel g. Maček v skupščino, kjer se je najprej pozdravil z vašim dopisnikom, potem z Lorkovičeip, Poličem in Žaničem, ki so bili tam navzoči. Nato je odšel g. Maček v Hrv. selj. klub. Pred svojim odhodom se je razgo-varjal z g. Ljubo Zivkovičem in Maksimovičem. SITUACIJA. Boograd, 28. julija. Z včerajšnjim dnem se je v parlamentu pričela diskusija o dvanajstinah. Radi tega vlada ni imela časa za svoje seje. Od Pašiča ni nobenega poročila v pogledu državnih podtajnikov. Prav radi te zadeve se je mudil včeraj v Beogradu dr. Maček. Odno-šaji med vlado in opozicijo se menjajo v korist vlade. Opozicija se vedno bolj približuje vladi, zlasti demokrati. V sredo zvečer bodo izglasovane dvanajstine. VPRAŠANJE RUDNIŠKIH DELAVCEV NA ANGLEŠKEM. London, 28. julija. Na inicijativo prvega lorda admir. Bridgemana in sporazumno z ministrom javnih del in mornarice se je vršila konferenca delegatov lastnikov rudnikov in delavcev. Na tej konferenci je bil v načelu izdelan sporazum glede ureditve nekaterih detajlnih vprašanj. Na podlagi tega izgleda, da je štrajk, ki bi moral nastopiti 31. decembra, ukinjen. RAZMERE NA BOLGARSKEM. Caribrod, 28. julija. Bolgarski zunanji minister je dal nekemu bolgarskemu listu obširen ekspoze o situaciji. Med drugim je rekel, da ostrega nastopa beograjske vlade v pogledu vidiranja potnih listov ni smatrati tako, da bi moglo spraviti bolgarsko vlado v neugoden položaj. Kalfov pravi, da je bil spopad še bolj poostren z obtožbo beograjske vlade, da stalno prehajajo bolgarske čete na naše ozemlje. Vlada bo podvzela vse korake, da se to v prihodnje ne bo zgodilo- VlfcUJVlfc.Vf dfe»*A siX3a»«««W»*; ■ ^s»^^sraniotna kapitulacija« Radičeve stranke, je pokazal, da kmetsko ljudstvo ne teži za nikako spremembo vla-davinske oblike. * Čemu torej besnenje klerikalcev, samostojnih demokratov in ostalih malih skupinic, ki ne bodo več prišle v veljavo? Zato, ker se boje zdravega agrarnega gibanja, ki bi, v posesti kontrole in soodločbe v državni upravi, utegnilo skupno z najjačjo srbsko kmetsko stranko — t. j. z radikali — do tal spremeniti razredno, socialno in ekonomsko - politično strukturo države. To so takozvani »partijski« računi. Sporazum, sklenjen med HSS in radikali, pa ima vse drugo ozadje, kakor ga slikajo svojim vernim čitateljem »Jutroc in »Slovenec«. * V Hrvatski Zajednici vre. Toda to je dobro znamenje. V Petrinjski ulici št. 3 (tam je čitalnica Zajednice) se vsaj debatira. Pod streho ljubljanske Kazine se kaj takega ne more pripetiti. Gibčnost sicer ni lastnost takih meščanskih frakcij, kakor je Zajednica, reči pa je treba, da je njena življenska prožnost — Radič je sicer rekel, da so statisti; kamor jih postaviš, tam stoje; o naših mla-dinih bi lahko rekel: »To so sodomske figure iz soli! — večja kot pri drugih sličnih strankah v državi. Medtem pa frankovci razmišljajo o svoji žalostni politični usodi. To je ostanek preteklosti, kakor slovenski klerikalizem. Politična brezpredmetnost. Nemec bi dejal »Ge-rumpel«. Hrvatska se je srečno ubranila frankovščine in klerikalizma. Eno in drugo je bilo zanjo strup: v političnem in kulturnem oziru. Tudi Slovenija boleha na slični bolezni: politično in kulturno. Žerjav in Korošec ... Ali napočil bo dan, ko bo tudi slovenski narod spregledal! IUjrrieus Viator. Odprava potnih vizumov. Kdor mora često potovati v druge države, pozna neprilike, ki jih ima s potnimi listi in vizumi. Tako postopanje pomeni zgubo časa in povzroča nepotrebne stroške. Sicer moramo priznati, da se je v sadnjem času ▼ tem pogledu tudi pri nas marsikaj zboljšalo, vendar pa moramo pozdraviti vedno pogostejše glasove o odpravi potnih vizumov. O tem *ta že razpravljali Avstrija in Nemčija in tudi med Italijo in Avstrijo bo baje v doglednem času sklenjena tozadevna konvencija. Pričakovati je, da bodo temu vzgledu sledile tudi druge države. Vprašati pa se moramo, kje tiče razlogi, da ni moglo priti do tega po šestih letih po svetovni vojni, ko so narodi vendar že pričeli uvidevati potrebo skupnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Kot glavni argument, se navaja dotok tujih delovnih moči aa domači že itak preobloženi delovni trg. Poleg tega pa obstojajo največji finančni pomisleki, kajti dohodki od potnih vizumov niso baš tako malenkostni, in služijo deloma v ♦to, da se krijejo stroški za vzdrževanje inozemskih zastopstev. Navzlic temu pa bi bila odprava potnih vizumov silno povečala trgovinski in tujski promet in prinesla več dohodkov nego jih imajo države od potnih vizumov. Marsikdo bi rad obiskal sosednjo državo, a je preudoben, da bi stikal za potnim listom, potnim vizumom in se končno še izpostavljal nevarnosti, da ga vsled kake formalnosti vrnejo z državne meje. Glede finančnih razlogov bo pokazala bodočnost njih neupravičenost, pa tudi dotoku delavstva bi se dalo drugače odpomoči. Temu se je že itak prišlo v okom s policijskimi prijavami, ki se rigorozno izvajajo vsaj v vseh evropskih mestih. Na eni strani skušajo države zboljšati promet po vseh izkustvih modeme tehnike, na drugi pa se ne ozirajo na potnika, n. pr. trgovca, ki mora izgubljati svoj dragocen čas na obmejnih postajah. Jugoslavija se že dalj časa pogaja s svojimi sosedi radi olajšave potniškega prometa, kar pa se zavlačuje iz finančnih ozirov. Vendar se čujejo glasovi, da bo med našo državo in Italijo v kratkem sklenjen sporazum, ki prinese znatne olajšave. V tem vprašanju so zanimiva tudi izvajanja majske številke beograjske »Policije«, ki pravi med drugim, da se pričenja tudi pri nas uvidevati nesmotrenost pretiranega postopanja na obmejnih postajah. To se ne dogaja na mejah proti Švici, Franciji in Angliji. Tam je pregledovanje bolj formalnega značaja in nastopa obmejno oblastvo strožje samo, ako ima posebne razloge posvetiti kontroli z ozirom na razne osebe večjo pozornost. Bilo bi dobro, ko bi se postopalo tako tudi na naših obmejnih postajah, kajti marsikateri potnik se skuša izogniti tranzitu preko naše države in ubere drugo pot. Lani in letos so bila izdana sicer številna navodila obmejnim organom, ki pa so zadela vsled prevelike uradne gorečnosti obmejnih organov preko cilja. Važen razlog za tako strogo postopanje tiči po mnenju »Policije« v pomanjkanju točne policijske statistike, ki se ji posveča ponekod v naši državi premalo pažnje. Kolikor nam je znans, ne moremo v tem oziru ljubljanski policiji ničesar očitati. — Dobra statistika pa je važen predpogoj pri odpravi potnih vizumov. Upajmo, da prinese nastopajoča notranja konsolidacija naše države s seboj tudi to. Liška proga in tujski promet. Poleg drugega je proga Ogulin—Split važ- ( na tudi za tujski promet. Saj je Dalmacija vendar kakor nalašč ustvarjena, da se truden Evropejec iz notranjosti za par mesecev odpočije na obali zelenega Jadrana. Ze večkrat smo naglasili, da so najpogostejši in , najredkejši obiskovalci naše rivijere slovanski bratje Čehoslovaki, ki se čutijo pri nas, kakor doma. Kolikega pomena je tujski promet za naše gospodarstvo, ni treba posebej naglasiti. Radi tega bo marsikoga zanimalo, kar je napisal poobl. minister ČSR na našem dvoru gospod Jan Šeba v splitski »Nova doba« pod naslovom »Praha—Split«. Gospod minister pravi tako-le: Z otvoritvijo dolgo pričakovane liske progo je Split 'končno zvezan z vso Evropo, i Split dobiva torej zvezo s srcem Evrope, t. j. j z bratsko državo Češkoslovaško. j Pomen te zveze za promet Češkoslovaško s centrumom slovanskega Primorja je očivi-den. Obiskovalci Jadrana so morali dosedaj od nekoliko dni svojega dopusta iz domovine odbiti več dni za potovanje, ki jih je odvedlo od glavne prometne žile, ter so se morali do mesta njihovega odmora voziti z ladjo, ki ni imela vedno ugodne zveze. Od sedaj postane Split — ta idealni center Dalmacije — ki je zvezan z brzovlaki z vso srednjo Evropo razdeljevalec vsega mnoštva severnih obiskovalcev Jadrana. . . -QtJ Prometne uprave kraljevine^ SHS m CbK so imele ta posebni pomen Splita pred očmi, ter so radi tega že prej kombinirale ugodne prometne zveze, od katerih je najpomembnejša brzovlak Praga—Split. Ta brzovlak gre »kozi vsa tri glavna mesta ČSR, t. j. Prago, Brno in Bratislavo in lahko zbere vse obiskovalce Jadrana iz Češke, Moravske in Slovaške. Letos, ko je sezona že precej pozna ni mogla večina obiskovalcev Jadrana računati na novo progo, zato pa lahko s sigurnostjo računamo, da se v bodoči sezoni občuti prava korist nove zveze, ki je tem večja, ako pomislimo tudi na ostala središča Srednjo Evrope. Razume se samoobscbi, da se ne bodo ugodnosti zveze Praga—Split omejile sp”'0 na tujski promet. Prometna udobnost, ki do povečana s tem, da se uvedejo spalni vozovi, bo dovedla v Dalmacijo več uglednih osebnosti iz trgovskih krogov, ki so se držali sedaj daleč od Jadrana samo vsled prometnih težkoč. Taki obiskovalci sigurno ne bodo šli skozi Dalmacijo brez razmotrivanj in znanstev, ki bodo koristna za medsebojne zveze med Dalmacijo in ČSR na gospodarskem polju, kajti Dalmacija ima na kopnem in na morju mnogo bogastva, ki čaka samo na- podjetno iniciativo, ki ga lahko v interesu naroda, njegove zaposlenosti in ekonomskega napredita, izkoristi. Češkoslovaška država nima svojega morja in je torej povsem razumljivo, da išče oni del prebivalstva, ki potrebuje in želi, da se odpočije ob morju, v prvi vrsti slovansko morje. Ta gravitacija, posebno proti »P1” in Dubrovniku, je naravna posledica tum Marih predvojnih prijateljskih zvez, ki morf,_ jo danes in v bodočnosti prinesti čim vec plodov na vseh poljih. Ta proga naj bi bila torej pijonir nadaljnih kulturnih in gospodarskih stikov med kraljevino SHS in ČSR. Italijani in naš promet. Zanimivo je slišati mnenje naših italijanskih sosedov, ki s paznim očesom gledajo na razvoj našega prometa, ki je v nujni zvezi z odvzemanjem zaledja centralne Evrope, katerega oni tako nujno rabijo za vzdrževanje Trsta in Reke. Tržaški »Piccolo« je uvedel anketo v namenu, da se izrazijo razni kompetentni faktorji in strokovnjaki o načrtu Predilske železnice, ki naj bi imela neodvisno od železniškega sistema Jugoslavije, posebno avtonomijo. Večina se je izjavila proti načrtu, g. Oskar Ebener pa je dal zanimivo izjavo, v kateri zagovarja načrt, ki bi ga pozdravila tudi Češkoslovaška in Avstrija. Glede Jugoslavije pravi med drugim tole: »Toda treba je tudi omeniti, da se istočasno, ko se v Jugoslaviji predočuje, da se razvija blagovni promet v naši luki strokovno in hitro, v isti državi pospešuje železniški in pristaniški razvoj v namenu, da bi se pritegnilo trgovinski promet v smeri jugoslo-venskih primorskih baz. To dokazuje tudi nova liška železnica, ki ne olajšava samo notranjega tranzita, marveč ima tudi namen, da kanalizira madžarsko trgovino potom diferencialnih tarif proti Splitu.« Nadalje pravi g. Ebener, da je načrt o razvoju te mreže šele v početku in se ni treba baviti z njim danes, vendar pa je koristno j paziti na njegov sukcesivni razvoj. V dogled-! ni bodočnosti bo lahko imela Jugoslavija dobro železniško mrežo s prometom, ki bo predstavljal trgovsko nadoblast v conah, ki bi jih morala obdržati zase strategija tržaške trgovine. Sušak in Split lahko ogrožata s tarifami italijanske luke v gornjem Jadranu. Ako tega Jugoslavija še do danes ne del?, je to znak še nespornega prestiža italijanske politike nad jugoslovensko, ki mora gledati, da se nasloni na močnega zaveznika. Trgovinske pogodbe z Italijo so po njegovem mnenju ugodne za stanje tržaške trgovine. Navzlic temu se mora italijanska vlada ozirati na razne možnosti, predvsem pa si mora postaviti za svoj cilj stvoriti neko sredstvo za gospodarsko penetracijo v Srednjo Evropo, vsled česar se bo morala oprijeti načrta zgraditve predilske železnice. Politične vesti. = Progrupacija parlamenta. Politični krogi živahno komentirajo novo grupacijo, ki ima nastopiti v narodni skupščini po razpadu opoz. bloka. Po dosedanjih znakih bi bilo grupiranje sledeče: Demokrati in muslimani bodo nastopili v skupščini v posameznih vprašanjih. Zemljoradniki bodo stali ob strani, v še lojalnejši opoziciji bodo podpirali vlado zemljoradniki, zlasti pri glasovanju o zakonskih načrtih, ki bodo odgovarjali zemljoradniškemu duhu. Tretjo skupino bodo tvorili klerikalci, zajedničarji in radi-cevski disidenti. Ni še gotovo, ali bodo zajed- ničarji in radičevski disidenti ustanovili svoj parlamentarni klub. Tako razcepljena opozicija ne bo mogla po mišljenju političnih krogov ovirati vladnega dela v parlamentu. — Vprašanje državnih podtajnikov, ki bi moralo biti rešeno že prejšnji teden, bo rešeno šele po sprejetju dvanajstin (najbrže v četrtek). Kandidati za državne podtajnike ostanejo isti. — V političnih krogih so včeraj mnogo govorili o vstopu g. Puclja v vlado. Zlasti so se silno zanimali radikalni krogi, ki so motivirali svojo željo s tem, da bi bila potem sedanja vlada predstavnica celokupnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Radikalni krogi pravijo, da bo g. Puclju | podeljen portfelj takoj, ko bodo rešena ne-: katera nujna vprašanja, ki so sedaj na dnev-; nem redu. — Skupščina "bo razpuščena koncem tega meseca. Med tem časom bo vlada intenzivno delala na onih zakonskih načrtih, ki bodo prišli na dnevni red v prihodnjem skupščinskem zasedanju. Zakonske načrte o državnih tožiteljih, o ustrojstvu sodišč >n ° sodnikih bo vlada ponovno vzela v pretres radi znatnih sprememb. = Umik Rilancev. Iz Feza je prišlo službeno poročilo, da je general Maulm pregledal čete. Ugotovil je, da je razpoloženje vojaštva odlično in da je položaj povoljen. Glasom poročil zasledujejo Francozi sovražnika z veliko brzino v severovzhodni smeri. Čete so zajele precejšnje število Rifaneev in mnogo drugega plena. Francozom se je posrečilo očistiti vse ozemlje severno od Feza. Rifanci se umikajo. Na vzhodni strani so pričele francoske čete z ofenzivo. - Danski princ ranjen v Maroku. Med drugimi se udeležuje maroških bojev tudi danski princ Aage, ki služi kot stotnik v francoski tujski legiji. Te dni je bil princ lahko ranjen. = Ukrepi proti fašistovskim poslancem. Generalni tajnik fašistovske stranke je odredil nekatere disciplinarne ukrepe proti fašistovskim poslancem, ki niso dovolj respek-t i ral i strankine discipline. Prizadeti poslanci se v dobi treh mesecev ne smejo udeleževati javnega političnega življenja. - Nova fašistovska nasilja. Fašisti so raz dejali pisarne dveh bivših klerikalnih poslancev! Razbili so vso opravo spise in dokumente pa so zmetali na cesto. Tudi način S strankarskega boja. i — 17 smrtnih obsodb na Bolgarskem. Te ; dni je bilo zaključenih precej veleizdajniških procesov. V Slivnem je bilo izrečenih 10, v Hasfcovu 4 in v Berkovicah 3 smrtne obsodbe. Poleg tega čakajo na svojo končno usodo številni zločinci, ki pridejo na vrsto prihodnji mesec. - Priznanje češkoslovaško ccrkvo. Glasom »Češko Slovo« predloži vlada v jesenskem zasedanju zakonski načrt, po katerem bi bili zakoni sklenjeni v češkoslovaški cerkvi veljavni. = Angleško stališče napram nemški noti. Ancleška vlada ni sicer poslala v Pariz nobene pisane izjave, pač pa je dala mstrukci- je svojemu tamošnjemu poslaniku, da lahko nadaljuje razmotrivanja o nemški noti. Poročila pravijo, da se obe vladi strinjata predvsem v treh vprašanjih: 1. Nista pripravljeni ugoditi nemški zahtevi po spremembi t sesedenem ozemlju, 2. sta sporazumni gled* sankcij, ako bi se Nemčija protivila izvršiti svoje reparacijske dolžnosti. Dalje soglaša Chamberlain z Briandom v tem, da je v Ženevi primerno mesto za razpravo o nemški noti, ki zahteva med drugim, da bi se jo aa-enkrat oprostilo od tega, da bi morala dopu- J stiti prejiod francoskih čet preko njenega ozemlja, kakor je določeno v čl, ie. statut« Zveze narodov. Angleški zunanji minister pa ne soglaša z Briandom v tem, da bi se n« smelo v svetu Zveze narodov razpravljati o nemški posebni vojaški poziciji. Tudi s* Francija in Anglija no strinjata v vprašanju razsodniških pogodb. ~ Borba proti amerikanski moki na Polj- j skem. Vlada pripravlja zakonski predlog za ukinjenje carinskih olajšav na uvo» ameriške moke v Poljsko, s čemur bi se ta uvo* znatno zmanjšal. Za redukcijo dosedanjih olajšav se zlasti trudijo veleposestniki in veletrgovci, d oči m nabavljalne zadruge, organizacije srednjega meščanskega sloja in večina delavcev odločno protestirajo proti projektiranim meram. = Poljski optanti sc vračajo v masah i* Nemčije v Poljsko. Iz Varšave poročajo, da se je te dni vrnil na Poljsko prvi del Poljakov, ki so optirali za poljsko državljanstvo. Temu transportu bo v bodočih dveh mesecih sledilo nadaljjijih 5500 oseb, ki jih bo poljska vlada začasno nastanila v provizoričnih stanovanjih. Poljske oblasti se trudijo, da bi te vmivše se Poljake nekako zaposlile. Večino optantov se bo naselilo po obmejnih okrajih, ki so nekoč pripadali Nemčiji in iz katerih se je večina reemigrantov izselila. — Parlamentarne počitnice na Poljske«. ; Konec parlamentarnega dela v Varšavi pred poletnimi počitnicami je bil jako buren. Ob- 1 strukcija je bila kaotična. Njen cilj je bil, zavlačevanje parlamentarne debate in odložitev glasovanja za agrarno reformo. Štiri petine parlamenta je bilo proti obstrukciji -in zadnje dni je protestiralo in delalo hrup samo nekaj komunističnih in boljševiziranih ; poslancev, ki pa so jih izključili od seje in vrgli iz dvorane. Koliko je zalegla obstruk-i cija, je razvidno iz dejstva, da je bil nato | sprejet predlog o agrarni reformi z dvetret-i jinsko večino, ter da so glasovali za predlog .‘ tudi mnogoštevilni poslanci kluba, ki je prvotno najbolj protestiral. Počitnice bodo **a" ; jale dva in pol meseca. I Mestno tržno nadzorstvo ; nam je z ozirom na naš članek »Ljubljansko ; mestno tržno nadzorstvo«, ki smo ga priobčili j dne 25. t. m. poslalo sledeče pojasnilo: Določitev maksimiranih cen gostilniški ' hrani ni bilo od strani mestnega tržnega ; nadzorstva nikako površno delo, temveč je I ; povzročil« obilo »motrenega dela In rniprnT ’ ter se je zaključilo šele po dolgotrajnih pogajanjih z gostilničarji samimi. Mestno tržno nadzorstvo je najpreje pozvalo odbor gostil-i niške zadruge, da naj uvede akcijo za zniša-i nje cen hrani ter mu obenem svetovalo, da ; naj porazdeli razne gostilne v tri kategorije po zagrebškem vzorcu, ker bi bilo sicer maksimiranje cen nemogoče. Zadruga je res < sklicala sestanek vseh gostilničarjev pri na-I čelniku g. Kavčiču, kjer so določili tarifna j cene hrani in gostilničarje uvrstili v tri ka-! tegorije. Postavke, ki so jih določili gostilni-; čarji, torej tudi tisti, ki so morda dajali nekatera živila že tedaj ceneje, so bile .končno sprejete na sestanku vseh ljubljanskih go-. stilničarjev ter predložene v odobritev tržni . oblasti. Mestno tržno nadzorstvo pa vposlanih • cen ni sprejelo, ker so bile previsoke in je j zategadelj po/.vaJo vse gostilničarje I. kate-■ gorije lc ponovnemu sestanku na mestno trJ-: no nadzorstvo v svrho nadaljnih pogajanj. Na tem sestanku so se šele po dolgotrajne^ obojestranskem smotrenem razmotrivanju kalkulaciji določile cene vsakemu posameznemu jedilu I. kategorije, dasi je zadruga priobčila le nekatera glavna jedila. Po tem sporazumu šele so se določile cene za II. in III. kategorijo gostiln in sicer zopet sporazumno z zastopnikom zadruge in gostilničarjev samih. Mestno tržno nadzorstvo ni delalo 'in kalkuliralo tja v en dan, temveč je pustilo pred vso akcijo popisati cene v vseh ljubljanskih gostilnah ter so mu te služile za temelj pri določanju maksimalnih cen. Da *° bile in so razlike cen pri hrani med eno m drugo gostilno, je jasno, saj mora praviloma ravno konkurenca znižavati cene, upoštevati pa se mora pri tem, da delajo nekateri sko-ro brez režije, drugi pa zopet z veliko, in se mora jemati za reguliranje cen srednjo pot. V koliko so se znižale cene raznih ^kategorij je dobro razvidno iz povprečnih prejšnjih cen in sedanjih ter so tozadevna dokazila vsakemu na razpolago pri tržnem uradu. Da so se cene določile na minimum je dokaz ta, da so se gostilničarji pri svoji zadrugi prit«*1*' radi prenizko nastavljenih cen. Pri vsem pa je šlo za tem, da se cene maksimirajo vsem, ne pa da so jemlje v obzir le nekaj’ gostilničarjev, ki so zbog majhne režije fe doslej da-jali hrano ceneje, a cene se sedaj lahko še bolj znižajo. Da mestno tržno nadzorstvo m poimensko navedlo tudi gostiln II. in III. kategorije, je vzrok ta, da so gostilničarji sami ^ prosili, da se tega ne stori. Mestno tržno nadzorstvo je storilo vse, kar je le moglo storiti | po svojih močeh in v danih razmerah. Treba je slišati torej obe plati zvona, da se ustvari pravična sodba. . Kar se tiče cene kruha v Ljubljani m Magrebu pripominjamo, da se cene kruhu ▼ Ljubljani ravnajo vedno po eeni moke. * sedaj je pekovska zadruga vedno sama po sebi znižala ceno kruhu pri stabilnem padcu cene moke ter bo to storila tudi sedaj, kakor je dogovorjeno s tržnim nadzorstvom. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. Dnevne vesti. VEG' VLJUDNOSTI. Da se omeji število cestnih nesreč, so po »ajbolj prometnih njujorških ulicah vrisane bele črte, ki označujejo, kje sme pešec iti cez cesto. Če se dogodi, da pešec te bele črte ne upošteva, potem stopi k njemu stražnik, ga prijateljsko potreplje po rami, pokaže pravo pot čez ce3to in mu nato izroči listek, na katerem je zapisano, kako mora Pešec iti čez cesto, da se obvaruje pred nesrečo. V Berlinu, kjer so že manj uljudni, je pe-iec, ki gre nepravilno čez cesto za svoj prestopek tudi prijateljsko opozorjen, zato pa plača do 150 zlatih mark globe. Če bi bil recimo v našem Beogradu enako velik promet kakor v Ne\v Yorku in če bi pešec prekršil policijski red glede hoje čez alice, potem smemo biti gotovi, da ne bi bil niti najmanje prijateljsko opozorjen, temveč surovo nahruljen in ne bi bilo nič neverjetnega, če bi za ta prestopek prebil tudi noč ▼ beograjski glavnjači. V naši Jugoslaviji namreč uljudnost ni doma in to se opaža tudi v Sloveniji. Brez obzira na vse mimoidoče zabaše kaka kramljajoča dvojica ali trojica ves trotoar in naj bo na ulici blato še tako visoko, vsak mimoidoči mora zaradi teh brezobzirnih klepetulj stopiti s hodnika v blato. V tramvajih so redki tisti, ki narede prostor ženi. Po gostilnah redki tisti, ki ne nahrulijo natakarja, kadar deli listke občinske takse, pa čeprav vedo, da je natakar pri tem bolj nedolžen od njih samih. In kakor v življenju, tako je v uradih. Na mejni postaji je pomanjkanje uljudnosti prvi znak, da smo prišli iz Italije preko solunske luke atoji stvar še slabše. Lansko leto je pristalo v solunski luki 1728 parobrodov s 1,361.131 brutto-tonami. Znaten del blaga je pripadal našemu izvozu in uvozu. Med tem se je obrnila letos stvar nekoliko na bolje, in sicer izključno vsled privatne iniciative. Državna uprava ne stori momentano skoro ničesar sistematičnega za povzdigo naše trg. mornarice. Kakor nimamo uzakonjene baze za absolutno potrebno povečanje vojne mornarice, tako je tudi nimamo za povzdigo trgovske mornarice. In tako smo doživeli, da nas v Solunu celo bolgarska trgovska mornarica pobija. Zato je treba, da se zamujeno popravi. — Iz državne službe. Glasom »Službenih Novin« z dne 24. julija, št. 166, je pomaknjen v višjo skupino, obenem pa vpokojen šumar pri šumski upravi na Bledu Janko Hrast. — Mednarodna unija proti tuberkulozi. Te dni se vrši v Parizu kongres mednarodne unije proti tuberkulozi. Na kongresu bo zastopana tudi naša država. Delegat bo šef tuberkuloznega oddelka splošne bolnice dr. Ljuba Stojanovič. — Kruta potreba vojne. Iz Williamstowna poročajo of Politcz nato je zabodel še samega sebe trikrat v bližino srca. Kobilovičeva je zbežala, njen ljubimec pa je slekel za njo ter ji dal še par sunkov v grudi, nakar sta padla oba na tla. Nesrečni brivec je obležal na licu mesta mrtev, njegovo ljubico so pa pripeljali težko ranjeno v zagrebško bolnišnico. Pri Fran-koviču so našli revolver, s katerim je nameraval ustreliti svojo ljubico in sebe. Tragedija je povzročila v sicer mirnem Vrhovcu veliko senzacijo. — Krvava vaška drama. Čevljarski pomočnik Aleksander Gali v Požunu je menil, da ima kot najlepši fant v vasi tudi pravico do najlepšega dekleta v okolici. Deklica, hči posestnika, ki stanuje v vasi Tissavjila. Fant se ni trudil zaman za njeno ljubezen. Toda trije drugi fantje iz vasi, ki so bili prav tako zaljubljeni v brhko dekle, so se zarotili zoper tujega vsiljivca. Sklenili so, da ga spravijo s poti. Te dni ga je napadel eden od njegovih tekmecev ter mu porinil med tem, ko sta ga dva držala, lovski nož v srce. i Gali je obležal na mestu mrtev. Morilci so j bili aretirani. — Tragičon konec romantične ljuberni. j Madrid ima te dni veliko senzacijo. Bikobo- poslanea Je bil urnejši od njega — najbrž« je imel tekom »vojega parlamentarnega delovanja veš prilike za vajo v pretepanju — iztrgal je veleposestniku palico ia tok ter ga * njo prav pošteno naklestil. Mareša so prV peljali v bližnjo lekarno, hudi poslanee pa jo je moral hitro odkuriti, ker je bila nevarnost, da ga napade ogorčeno občinstvo. Pravilnik k stanovanjskem* sak o na z natančno razlago in z vzorci vseh mogočih vlog na stanovanjsko sodišče je izšel danes. Lena Din 20.—. Dobiva se ga v »aložbi »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova »lica 7-IL (pisarna Jugoslovenske Matice) ter v Matič-ni knjigarni odnosno pisarni Yerea na Kongresnem trgu v poslopju kino Matlsa. Ljubljana. ukrad^nft1^™* ,tatvina- Te dni sta bili vrednosti ' .o lovsss “■JSiS ™"9SlD‘ "p I®LCJeloC", grmov 111 ukradli okrog 300 cvetov. S tem so povzročili ljubljanski mest- rec Torquito je zaklal svojo nezvesto ljubico, j eMnm škodo 125 Din. Škoda 'sicer ni r»- Torquito je bil z deklico zaročen že od 18. i J*kai toda dejanje je pobalinsko . - ... . .... . i! K il A ni. a 1, . ajo: Te dni je predaval pred institutom ' leta. Ker je bil siromak in deklice ni mogel .j bilo, ako bi se vandali eruirnli in eksem- ililcz italijanski senator grof Cippjozo. poročiti, je postal torero, da si denar pri- j plarično kaznovali. To bi bilo tembolj do- Izjavil je med drugim sledeče: Spričo mo- služi. Tako je prišel v Argentini jo, kjer je ‘ trebno spričo dejstva, da to ni nrvi slučsi postal ljubljenec dam. Bil je buenosaireški i ljudje Plavijo, da so videli že večkrat mlad* Apolon. Njegova izredna lepota je žela tri- i deklice, ki so se vračale od kopanja s veriimi umfe. Teh triumfov pa ni prav nič izkori- ' šopki v rokah. Če se ugotovi, da so storilk« ščal. Živel je kakor svetopisemski plahi Jo- j le deklice, naj jih policija pouči, da nai sa žef. Ena od njegovih številnih oboževalk je i obrnejo, ako hočejo imeti cvetlice, na 'svoja tako hrepenela po njegovi ljubezni, da je j častilce, in da si bodo stvar zapomnile, nai —t-------------------------- „---------------- 0_ sklenila, da ga mora osvojiti a tout prix. j Jih izroči sodišču radi prestopka poškodba . r... ,_______________________ j. spodarski položaj človeštva. Vojna je kruta Ogovorila ga je ter izvedela, da gori njegovo j tuje lastnine, v slučaju pa, da so še prhali Avstrije. Skratka: povsodi manjka uljud- _ potreba. Vsak narod mora braniti svoje eksi- srce za nevesto, ki ga čaka tam nekje pri , mlade, naj svetuje njihovim Staričem, da jih UOSti sfonuno r»T*nvir»o in m/iro cVnSati /in nnnrflvi MoHri/ln Tn nit hncrafp A TUPriuankft 111 ZG- 1 nfllllžlZGjO Z lfiSkovkf). mentalnih političnih bojev nima smisla, da bi se skušalo odpraviti vojne potom kongresov, ki zahtevajo splošno ali delno razorožitev. Ako upa Zveza' narodov, da bo realizirala ideale miru, bi morala predvsem posvečati svojo pozornost mednarodnim vprašanjem ter istočasno izboljšati duševni in go nosti. stenčne pravice in mora skušati, da popravi Madridu. To pa bogate Američanke ni že- In vendar uljudnost ničesar ne velja, pri- pomanjkljivosti svojega geografičnega in niralo. Peljala se je v Španijo ter si biko- j 1 Nevarno ležišče. V nedeljo ob pol 16. orani jezo in nepotrebne nastope ter daje gospodarskega položaja. borca enostavno odkupila od svoje konku- \ 30 opazili pasanti na škarpi ob Gruberjevem narodu, ki jo pozna, dober glas in dobre pri- : _ Odprava prisilnega jopiča v Češkoslo- rentinje, ki je poslala nato toreru zaročni : kanalu spečega moškega. Ker je bila nevar- jatelje. . , j vaških blaznicah. Na Češkoslovaškem je bil prstan nazaj. Posledica je bila, da je sedel j nost, da pade v spanju v vodo in utone so Zakaj ne bi gledali na svoje dobro ime, odpravljen te dni za vse blaznice prisilni jo- ; nesrečni torero na ladjo, se pripeljal domov i poklicali stražnika. Prišlo je dvoje »očes'po- aa aj ne bi bili uljudni? pič. Uporaba prisilnega jopiča je odslej do- ter nezvesto ljubico zaklal, kakor je zaklal ! stavec, ki sta ga zbudili. Ko se je mož za- T. , . . . .. : voljena samo pri transportu bolnikov v blaz- že toliko bikov. Sedaj premišljuje o tragič- j vedel je hotel skočiti v vodo. Stražnika st« — Dobro informiran list. Nedeljsko »Ju- nico. - ' ' * - v............ iro« prinaša pod naslovom »Novi momenti — Nesreča na Donavi. V nedeljo 26. t. m. v preiskavi umora trgovca Pipana« članek, ' je trčila na Donavi blizu Beograda potniška ki je po nepotrebnem razburil javnost. Po j ladja »Strossmayer« na potu v Pančevo z naših informacijah na pristojnem mestu stvar \ vlačilci Jugoslovanskega Lloyda. Parnik že toliko bikov. Sedaj premišljuje o tragič- _________ nem^ koncu svoje romantične ljubezni za za- j ga rešila in peljala na stražnico, kjer je ~iž^ mreženim oknom. j povedal, da je mizarski pomočnik Lovrenc ter se je malo prej sprl s svojo za- ni resnična. — Naš kovani denar. Pred par dnevi so Poročali listi, da je prispel na Sušak iz Francije prvi transport jugoslovenskega kovanega denarja. Ta vest je pomotna. Ne gre za kovan denar, marveč za papirnate stodinarske aovčanice. Tudi finančna oblast je bila v zmoti, in tako se je zgodilo, da je, poslalo finančno ministrstvo na Sušak posebno komisijo za prevzetje kovanega denarja. Kakor doznavamo, prispe prvi transport jugoslovenskega denarja .na Sušak dne 5. avgusta. : Prometno ministrstvo je podvzelo vse mere, : da pride transport dne 8. avgusta v Beograd. — Sporni gozdovi. Ministrstvo š«m in rud je določilo strokovnjaško komisijo, katere naloga je, da reši najpozneje tekom prihodnjega meseca vprašanja spornih občinskih gozdov, glede katerih tečejo brezkončni pro-eesi. — Tožba občine proti erarju. V kratkem bomo imeli priliko čuti o zanimivem in ne- i vsakdanjem procesu. Celjska občina bo vlo- i žila tožbo zoper erar radi 302.000 Din, ki jili j dolguje vojaška oblast na najemnini za upo- j rabo občinskih poslopij. i — Kriminalistični muzej v Beogradu. Not- »Strossmayer« . je vozil z veliko brzino ter nerazsvetljenih vlačilcev ni mogel opaziti. Karambolaža je bila tako močna, da je bil parnik »Strossmoyer« težko poškodovan ter se je pričel potapljati. O nesreči je bil takoj obveščen brodarski sindikat, ki je poslal ponesrečencem na pomoč tri ladje. Na eno teh ladij so se ukrcali potniki »Strossmayerja«, druga je vlekla ponesrečeni parnik, tretja pa — Cigani ukradli otroka. Policijski vestnik objavlja, da so ukradli posestniku Milanu Milovanoviču v vasi Maskov (Srbija) cigani dveletno hčerko ter jo neznano kam odvedli. — Beg nevarnega vlomilca. Iz Osijeka poročajo: Iz kaznilnice v Mitroviči je pobegnil nevarni vlomilec Dragotin Reber, ki je obsojen na osem let ječe. Pojavil se je v Osijeku, kjer je izvršil dva vloma. Policijski stražniki so ga spoznali in začela se je za njim konsko polovico. Zato so ga pridržali na policiji, dokler se ni streznil. Zakaj pogledal je nekoliko pregloboko v kozarec. Ko se j« iztreznil, si je stvar premislil in dane« potiska zopet oblič in žago ter ne mi»li veS n« preselitev na drugi svet. IVovI Tarzan vlačilca. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je materijalna škoda precej velika. — Vlomilec povzročil požar. V soboto po- j dividij, je ukradel te dni posestniku Ivanu noči je vlomil neznan individij v trgovino j Jakšetu v Uršinih selih konjski komat in Petra Borote v Beogradu. Ker ni mogel pri- voz v skupni vrednosti 5000 Din. Po stvari divja gonja. Oddal je na stražnike par stre- j v. del Tarzana je ravnokar izšel; naroča m lov. nato na um ,e izmml iznred oči. , v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg lov, nato pa jim je izginil izpred oči. — Drzna tatvina. Postopač Ivan Senica, bivši hlapec, že opetovano predkaznovan in- viti električne luči, je svetil z vžigalicami. Pri tem se je užgal v trgovini se nahajajoči papir, ogenj se je razširil na druge predmete in razvil se je požar, ki je povzročil 100.000 dinarjev škode. Ko je začelo goreti, jo je vlomilec tako hitro odkuril, da ni utegnil niti vrat zapreti. — Eksplozijska nesreča na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo: V nekem kamnolomu v bližini Budimpešte se je pripetila te dni iz doslej nepojasnjenega vzroka eksplozija, pri kateri so bili štirje delavci smrtno ukradel. Odpeljal se je proti Karlovcu ter izginil brez sledu. Za nakup ranji j P2°d0Vani’ 11 pa jih * bil° lahk° ki bo pripravila ustanovitev kriminalistične- j P _ * ' umetnine Iz Clermond-Fer- ! sar*-ij,Tars i izvrševanje zločinov. Seveda se bo zbiralo j It '.S??'1, 3JI ““.Ai "I"1 tudi ostalo kriminalistično gradivo. — Inšpekcija oblastnih bolni«. Minister j za narodno zdravje je imenoval posebno ko- j misijo, ki bo potovala v notranjost države, j da pregleda oblastne bolnice ter predloži o pregledu ministrstvu podrobno poročilo. t — Nov dnevnik v Splitu. Kakor poročajo iz nplita, začne tam izhajati v kratkem tretji dnevnik pod naslovom »Jadranska pošta«. List bo informativen ter bo izhajal na 4 straneh malega formata. — Dovoljen kredit. Ministrstvo javnih del je odobrilo kredit 200.000 Din za popravo ceste Ivanjica—Cačak. — Odkup svile. Ministrstvo trgovine je pokupilo dosedaj od privatnih producentov v Vojvodini 380.000 kg svilenih kokonov. Pla- SPOMENIK MARKU MARULIČU. --------------------------------- nedeljo so odkrili v Splitu »pomenik je prišel s konjem, ki ga je najbrže tudi kje i oc®tu hrvatske književnosti Marku Maruliču. :----------rr.-i.......... ,... i Marko Marulič se je rodil 1. 1450 kot sia bogato patricijske rodbine v Splitu, študiral je najpreje v svojem rodnem mestu, poznej« pa v Padovi. Tu si je pridobil splošno izobrazbo, njegovo poznejše delovanje je tako-rekoc enciklopedistično, kajti Marulič ni bil samo pesnik, temveč tudi raziskovalec starega veka, filozof in teolog. Prva dela j* napisal v latinščini, nekatera od njih so postala svetovno slavna, ter so bila preveden* ▼ francoščino, španščino, portugalščino, italijanščino in nemščino. Leta 1510 je prevedel Marulič najstarejšo hrvatsko kroniko »Ljetopis popa Dukljanina« v latinščino. Kako se je zanimal Marulič za sodobne dogodke, dokazujejo latinski dopisi, ki jih j* umetniške in zgodovinske vrednosti. Škoda j — Erotika v izložbi. Budimpeštanska poli- pošiljal papežu Hadrijanu. V teh dopisih po-znaša več milijonov frankov. j cija je pozvala te dni trgovca z umetninami življa papeža,^da združi vse krščanske vla- — Krvavi roparski napad pri Natalineih. j Frankelja, da odstrani iz svoje izložbe več ^arje, da preženejo Turke iz Evrope. Tak Pred par dnevi smo poročali o krvavem ro- ; umotvorov slavnih madžarskih umetnikov, dokaz so tudi njegove hrvatske pesmi »Tu- parskem napadu na hišo trgovca Dimitrije- j Ker se Frankelj temu pozivu ni odzval, mu zenje grada Iljeruzolima« in »Molitva supro- viča v Natalincili (Srbija), pri katerem so ; je konfiscirala policija 5 slik. V soboto se tiva Turkom«, bile, kakor znano umorjene štiri osebe. Gla- i je zagovarjal radi te zadeve pred policijo, som časopisnih vesti so imela poizvedovanja j Obsojen je bil na 1 milijon kron globe. Sli- že pozitiven uspeh. Krvavi sledovi so vedli j ke zapadejo. V utemeljevanju sodbe se iz- komisijo iz hiše čez neko njivo v vas Mra- j vaja, da je treba priznati, da imajo slike morac, kjer je aretirala policija posestnika j umetniško vrednost, zato se jih na razstavah Tihomira Markoviča, muzikanta Ilijo Milano- j in v muzejih lahko razstavi, kajti vpoštevati viča, nekega Veselina Petroviča in nekaj dru- • je, da obiskujejo razstave in muzeje ljudje, gih kmetov. Na oblekah aretirancev so našli j ki imajo smisel za umetnost in katerim gre Vam nudi najcenejši vir JOS. ROJINA, Ljubljana. sledove krvi, pri Markoviču srajco, polno madežev krvi. Aretovani kmetje trdijo, da izvirajo sledovi krvi od krvavljenja iz nosa. I A 1 A OAtTA/1 rt .- * • ' * čalo je za to kvantiteto 15 milijonov dinarjev, ! To i® seveda Prav naiven izgovor in ni dvo-2 milijona pa je ostalo dolžno. ' ma’ * aretovanci identični z bestijalnimi Židovska konf®giouaina šola v Osijeku »atvorjena. Iz Osijeka poročajo: V soboto je prejelo mestno poglavarstvo dopis ministrstva prosvete, s katerim se odreja takojšnja Satvoritev židovske konfesionalne šole. — Vprašanje konkordata v Rumuniji. Kakor se doznava iz Bukarešte, ima konflikt med češkoslovaško vlado in Vatikanom znaten vpliv tudi na pogajanja za konkordat med Rumunij0 Vatikanom. Pogajanja so se že približevala svojemu zaključku. Te dni pa je odpotoval iz Rima v Bukarešto predstavnik iminnV1^® Panescu, ki je dosedaj vodil p0-V-hi?*’ da Poroča vladi, da so pogajanja z < anom z ozirom na nesporazum med Češkoslovaško in Vatikanom nemogoča, radi cesar so morala biti za nedoločen čas prekinjena. . r bTaša trgovska mornarica. Avstroogrska ton mn trgovskih ladij z 850 tisoč brutto-vnini l° trgovske mornarice smo dobili po • '^“..Podlagi sporazuma Trumbič-Bertoli-. m“nj kakor % in to večinoma starega materiala. Danes imamo za prekomorsko plovbo 87 par0br. s 130 tisoč brutto-tonami, za veliko obalno plovbo pa 10 parobrodov ter okrog ioo jadrnic, poleg tega imamo 22 motornih jadrnic in okrog 590 malih jadrnic s skupno brutto-tonažo 50 tisoč ton. Naša trgovska mornarica ne zadostuje niti daleč niti za oBebni promet niti za prevoz blaga. Zato vidimo po jadranskih lukah vedno vse polno tujih ladij, ki prevažajo naše potnike in naše blago. Glede uvoza dn izvoza roparji. Domneva se, da je organiziral roparski napad Tihomirjev brat, ki je bil'obsojen leta 1922 v Nišu kot obmejni ropar na 20 let ječe ter je pobegnil iz kaznilnice. Ostali člani roparske tolpe so bili najbrže samo njegovi pomagači. Preiskava je ugotovila stvari, iz katerih sledi, da ni dvoma, da aretovani ne bi bili storilci. Vse okoliščine govore zato, da so pripravili roparski napad domačini v nadi, da jih čaka v hiši trgovca velik plen. Profesor Dimitrijevič je prišel namreč te dni ob kovčeg, čigar vrednost je bila nad 50.000 Din. Vseboval pa je* samo samo za umetniško vrednost slik. Kljub temu pa policija ne more.dopustiti, da bi gledali slike ne samo ljudje, ki jim gre za umetnost, temveč tudi nedorasla mladina. Zakaj mladina vidi v svoji nezrelosti zgolj erotični moment, ki je v stanu, da pokvari mlado dušo. — Eva na gledališkem odru. Pred nekim kanadskim sodiščem se je vršil te dni zanimiv proces. V ljudskem gledališču so vpri-zorili igro, pri kateri se je predstavljal med drugim izgon Adama in Eve iz raja. Vlogo Eve je igrala znana baletka. K skušnjam je prišla oblečena, pri glavni predstavi pa je nastopila v Evinem rajskem kostumu. Figovo pero je markirala z zelenim pajčolanom. Vse prigovarjanje prestrašenega ravnatelja ni pomagalo: Eva se je sklicevala na historični dokumente in diplome, ki bo imele za pro- • in'umetniški moment ter ni hotela obleči fesorja sicer res veliko vrednost. Ker se je druge toalete. Na ukaz ravnatelja je zastor vest o dragocenem kovčku po vasi razširila, j padel in obiskovalci gledališča so dobili so domnevali lopovi, da bodo našli v hiši vstopnino nazaj. Stvar je prišla pred sodišče. Dimitrijeviča mnogo denarja. Nasprotno pa ; Tudi tam se je sklicevala baletka na histo-niso dobili takorekoč nobenega denarja. j rično resnico in umetniški moment. Kanad- Krvava tragedija na Vrhovcu. Olga Ko- j kadiji so bili v zadregi. Preložili so,_°b- bilovič, soproga fotografa v Donji Kustošiji je imebi Ijubavno razmerje z brivcem Zvoni-mirom Frankovičem. V soboto jo je povabil na sestanek v bližino nekega gozda. Sedla sta v travo in pričel jo je nagovarjati, da bi se razporočila s svojim soprogom, — češ, da se hoče razporočiti tudi on, nakar vzame njo v zakon. Olga Kobilovič se je branila. Zaljubljeni brivec jo je povabil v gozd, češ, da ima ž njo nekaj nujnega govoriti. Olgi se je zdelo to sumljivo, zato se njegovemu povabilu ni hotela odzvati. Frankovič so je razburil, planil pokonci ter dal svoji obože-vanki par sunkov z nožem v levo stran prsi, ravnavo z motivacijo, da bodo preštudirali Sv. pismo, ki naj jim pomaga iz zagate. — Ogromno množice mravelj nad Neapljem. Neapelj so napadle nenadoma ogromne množice mravelj, ki so priletele najbrže iz Afrike. Prebivalstvo je moralo zbežati z ulic ter zapreti vsa okna, ker silijo mravlje . tudi v stanovanja. j — Poslanec — pretepač. Te dni so bili ; sprehajalci ulice Victorici v Bukarešti priče j neokusne scene. Poslanec Janculescu je sre- j čal veleposestnika Mareša ter mu pripeljal po kratlftm prerekanju krepko zaušnico. Insul-tirani veleposestnik je dvignil palico, toda : Plod Mandičevega interesa za sodobne dogodke je tudi njegovo največje delo, epos »Judita«. Pesnitev je bila končana leta 1521 ter je prva hrvatska pesnitev tiskana v obliki knjige. »Judita« je prost prevod iz Sv. pisma z nekaterimi dodatki pesnika. Snov je izbral zato, ker je bilo razmerje med Babilonci in Židi podobno razmerju med Turki in Hrvati Kakor je pomagal Bog Židom, tako pomor* tudi Hrvatom. Tudi snov »Ilistorije od Suzane« je vzeta iz Sv. pisma. Delo je namenjeno nevestam. Vse Maruličeve hrvatske pesmi so mora-ličnega značaja. Marulič je tudi prevajal. Iz italijanščina je prevedel par duhovnih dram, iz latinščine pa znano delo Tomaža a Kempis »De imita-tione Christi«. Marulič je umrl v Splitu dno 5. januarja 1524. Pustolovec Strasnov nadaljuje, ŠTIRJE SREČNI LJUDJE V »KNEZOŠKOFIJ-SKI PALAČI«. - STRASNOV ZASLUŽI 110.000 KRON. Ob štirih popoldne sem odšel od dr. Franka. Nato sem odšel takoj h knezoškofu. Stari je čepel globoko zamišljen v velikem usnja-tem fotdju. Nisem ga pustil do besede. »S Frankom sem končal in sedaj bi končal tudi z Vami, Eminenca, definitivno. Sicer pa prav za prav nimam več mnogo govoriti. Kar sem mogel, sem Vam povedal. Sedaj zavisi od Vas, Eminenca, če ste pripravljeni ustvariti ustanovo za reveže.« >Pa da, prosim. Že danes dopoldne sem poklical notarja, ki koncipira listino. Toda gre za veliko denarja.« »Za božjo voljo, Eminenca, že zopet začenjate od začetka. To menda ni Vaš denar. Ze davno bi bila Vaša dolžnost, da bi storili, za kar gre.« »No, seveda,« je dejal ter se odkašljal. »Prosim, jutri zjutraj mora biti *War gotovo, kajti i opoldanskim -vlakom se odpeljem. Poglejte ta telegram.« Pomolil sem knezoškofu pod no* brzojavko, t kateri |e bilo pisano: Ministerialnemu svetniku Berger - Waldegg. Knezoškofijska palača, Zagreb. Uredite stvar takoj, njegova #k*celenea minister želi na vsak naiin z Vami jutri govoriti.« Predno sem odpotoval, sem dal zanesljivi •sebi tri brzojavke z nalogom, da 'jih odpošlje ob gotovem času. Zadnjo brzojavko sem »i rezerviral ca slučaj, da moram hitro odpotovati. »Eminenea, Vi vidite, da moram iti jutri zjutraj uopet na Dunaj, kjer imam z ministrom nujen pogovor. Dotlej mora biti basa m moj referat gotova.< >Lepo, toda ne vem .. .< »Eminenca, povedal sem Vam, da se odpeljem jutri opoldne z brzovlakom. Tudi, la bo stvar urejena, ne verujem, da bo ilo tako lahko. Če dobite koadjutorja, ali ne, je drugo vprašanje. To ni odvisno od naju. Toda, Eminenca, imate gotove zveze pri du-■ajski nuneijaturi. Saj poznam tudi jaz te ljudi; toda Vi, Eminenca, ste gotovo bolje informirani kakor jaz, na kak način je mo-foše gospode pri nuneijaturi nekoliko pregovoriti.« Knezoškof je postal ves razburjen. »Toda dragi gospod ministerijalni svetnik, kako si morete misliti kaj takega! Tega ne smem^ storiti, gospodje pri nuneijaturi so mi sovražni in me utegnejo naznaniti, da sem Vas skušal podkupiti. To mora storiti kdo drugi, saj sem rad pripravljen .. .< »Eminenca, na kak način mislite, da bi se dalo to drugače urediti?« »Prosim, gospod ministerialni svetnik, stvar imate itak Vi v roki, mogoče bi bili tako prijazni, da spravite gospode v drugo razpoloženje napram meni.« »To je kočljiva stvar. Da pa boste vedeli, da Vam hočem res pomagati, bom poskusil. Toda ne morem obljubiti, da se mi bo posrečilo. Če se mi ne posreči, Vam pošljem denar nazaj.« »Gospod ministerialni svetnik, jako Vam . bom obligiran. Toda za božjo voljo, samo, j da se ne izve o tem ničesar. »Po nepotrebnem se razburjate, Eminenca, j kaj takega se vendar ne izblebeta. Samo- j obsebi se razume, da ostane stvar med na- i ma.< Knezoškof je vstal, šel k blagajni, vzel j kuverto, ki je bila, kakor se zdi, že priprav- j Ijena, ter jo položil pred me. Hitro sem jo i vtaknil v žep. »Prosim, gospod ministerialni svetnik, ta ! vsota utegne, kakor mislim zadostovati. Če bo premalo, prosim, pišite mi, poslal bom Se.« Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 27. julija 1925. Vrednote: 7% invest. posojilo iz 1. 1921 den. 67, bi. 68; 2'A% drž. renta za vojno škodo den. 245, bi. 248; Celjska posojilnica den. 201, bi. 205; Ljubljanska kred. banka den. 225, bi. 288; Merkantilna banka den. 101, bi. 105; Prva hrvatska štedionica den. 810, bi. 820; Slavenska banka d. d., den. 67; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne den. 104, bi. 131; Trboveljska den. 345, bi. 350; Združene papirnice den. ICO, bi. 110; »Nihag« bi. 45; Stavbna družba den. 165, bi. 180; 4't% zast. listi Kranj. dež. banke den. 20; 414% kom. zadolžnice Kranj, dež. banke den. 20. Blago: Antene, fco meja, bi. 620; deske, 20, 25 in 30 mm, monte, fco meja, bi. 500; hrastove vozovne deščice, I., II., 43 mm, 2.65, 53 mm, 2.85 m, fco meja, bi. 1350; bukova drva, 1 m dolž., fco naklad, post., 4 vag., den. 19, bi. 19, zaklj. 19; pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans., bi. 400; pšenica bačka, nova, par. Ljubljana, bi. 360; oves, novi, bački, za avgust, par. Ljubljana bi. 265; koruza bačka, par. Ljubljana bi. 225; laneno seme, feo Ljubljana den. 500, bi. 545; krompir novi, fco staj. postaja bi. 78. BORZE. — Zagreb, 27. julija. Devize: 795—805, Bruselj, 261.5—266.5, Italija izplačilo 207.65 —210.05, ček 207.55—209.95, London izplač. 275.25—277.25, Newyork kabel 56.7—57.3, ček 56.5—57.1, Praga 167.62—169.62,. ček 167.5—169.5, Švica 1102.5-4110.5. — Curih, 27. julija. Beograd 9.05, Newyork 515.10, London 25.015, Pariz 24.30, Milan 18.95, Praga 15.25, Budimpešta 0.007240, Bukarešta 2.65, Sofija 3.75, l)unaj 72.50. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 12. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede do- j bave 6000 kg lanenega firneža. Dne 17. av- i gusta t 1. pri direkciji drž. železnic v Sara- i jevu glede dobave raznega železa. Dne 18. i avgusta t. 1. pri upravi drž. monopolov v 1 Beogradu glede dobave blaga za povezova- ! nje tobaka; pri direkciji drž. železnic v Za- ! grebu glede dobave tiskovin; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave osel in karborunduina ter glede dobave svedrov, pil itd. Dne 20. avgusta t. 1. pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave vrvic in spage; pri direkciji državnih železnic v Zagrebli glejle dobave orodja in strojev; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mehkega svinca; v pisarni vojnega okruga v Celju glede dobave mesa za garnizijo Celje, pri komandi mesta v Ptuju za garnizijo Ptuj in pri komandi mesta v Dravogradu za garnizijo Dolnji Dravograd, dne 21. avgusta t. 1. v pisarni vojnega okruga v Mariboru za garnizijo' Maribor in pri komandi mesta v Slovenski Bistrici za garni- j zijo Slovenska Bistrica, dne 22. avgusta t. 1. : pri intendanturi Dravske divizijske oblasti ' v Ljubljani za garnizijo Ljubljana. — Pred-metni oglasi so v pisarni zbornice za trgo- j vino, obrt in industrijo v Ljubljani interesen- j tom na vpogled. X Prodaja gumijevih odpadkov in stare j pocinkane pločevine. Ekonomsko odelenje \ direkcije državnih železnic v Ljubljani spre- j jenia do 6. avgusta t. 1. ponudbe za nakup ! gumijevih odpadkov in stare pocinkane plo- 1 čevine. Predmetni oglasi so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. X Za lesne iivosnikc. Zbornica z« trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima na razpolago naslove glavnih uvoznikov lesa t Solunu, Pireju in Kavali. X Semenj v Aradu. Naše poslanstvo v Bukarešti naznanja, da se bo vršil vzorčni ti men j 111 razstava pohištva v Aradu od 1. do 10. avgusta t. 1. Prospekt dobijo interesenti v zbornici za trgovino, obrt in industrijo t Ljubljani. To in ono. Nevarne banditinje. Pariš se je začel v marsikaterem oziru amerikanizirati. (To datira še izza časa vojne, ko so pomagali Amerikanei Francor.om v borbi zoper^ Nemce). O tem se je na neprijeten ^ način prepričal nedavno 25 letni krojač Friedberg, kateremu je pet ženskih banditov prav pošteno »masiralo grbo«. Friedberg se_ je seznanil pred kratkim z dekletom, ki je dejala, da se piše Fani Rot-mann ter da je uradnica neke zavarovalnice. Poznanstvo je jako hitro napredovalo. Ko pa je prišel krojač domov, je opazil, da mu je zmanjkala listnica z vsebino 1000 frankov. Čez nekoliko dni je srečal krojač dekleta na cesti. Zapretil ji je, da jo izroči policiji. Prosila ga je, da hoče denar vrniti. Peljala ga je v oddaljeno predmestje. Ko sta vstopila v sobo, je navalilo na krojača pet žensk, ki so mu zamašile usta, ga krepko premlatile in zaprle v klet. Zgolj slučajno se mu je posrečilo, da je pobegnil iz zapora. Policija čaka sedaj na srečen slučaj, da najde teh pet ženskih banditov. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander liaka tiskarna »Merkur« y Ljubljani. m V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Kar pokaže drugega dne merilec plina, da vodik vee ne uhaja. Cev je zamašena, in s čim drugim naj bi se to zgodilo, kakor s snegom? Torej zopet sneži. To hitro popravijo; podaljšajo cev in škodljivi vodik ima zopet prosto pot. »Če bo pa snežena plast tako debela, da cevi več ne bodo mogle skozi?« vpraša Georg v skrbeh. »Na, upam da dvajset metrov debelosti ne doseže.« »In če pridejo ljudje in jim pade slučajno v glavo, da zamaše cev?« »Cemu pa naj bi to storili?« »Da nas zaduše.« >Ne razumem vas,« meni Leonor in maje z glavo. »Kdo pa naj bi prišel na tako misel?« »Mr. Deacon.« »Deacon? Jaz vas vedno manj razumem. Kako naj pa pride ta tu sem?« »Le menim tako — če si kdo izmisli in zamaši cev, kaj potem?« »Mister Hartung, jaz vas kar več ne poznam! Ne mučite se vendar s takimi črnimi mislimi! Če se pogrezne nebo, so vsi vrabci mrtvi!« Georg se ne muči prav nič s črnimi mislimi, kar' pokaže kmalu njegova dobra volja. Stavil je bil le kar tako vprašanje. Nenadoma pa se zgane Leonor tako, da jo vsi pogledajo. Videti je, da nekaj posluša. »Ali kaj slišite, mis Leonor?« »Ne, ne slišim, ali.... gospodje ali nič ne čutite?« Nihče ne iuti ničesar. Imam občutek, kakor da se avto premika.« Pazijo, a nobeden ne more prilrditi deklici in težko je tolmačiti, kako .naj Leonor čuti, da se avlo premika. To uvidi tudi sama. Čez dve uri pa začne zopet. »Imam prav gotov občutek, da se avto prav, prav počasi giblje.« »Ali čutite kak stresljaj ?< »Ne, tega ne, ali — ali — imam tak občutek-.. .< »In prav ima, avto se je zasukal od vzhoda preti zahodu!« zakliče Adam. »Prejle, pred. približno tremi urami, ko sem pogledal na kompas, je kazala magnetna igla tu sem in zdaj kaže na tale ročaj. Da, avto se je v tem času zasukal za osem stopinj.« In pri tem ostane. Na magnetni igli vidijo, da se obrača avto s sprednjim delom proti zahodu, seveda zelo, zelo počasi. V zaprtem prostoru navidezno se vrteča magnetna igla se premika še mnogo, mnogo počasneje kakor mali kazalec na uri. Toda avtomobil se je vrtil 111 Leonor je to opazila. Saj je stara, dognana stvar, da imajo žene za gotove pojave silno lin občutek, ki je že skoraj nadnaraven, in ki ga je najti pri moškem spolu mnogo redkeje. Kako je mogoče, da se avto premika? Nakopičeni sneg se je gotovo že zledenil, pravtako tudi zemlja. Ta je bila nekoliko nagnjena. Vez med zemljo in ledeno goro se je zrahljala, gora je začela drčati in vzela avto s seboj, na ta način se je torej moglo vršiti gibanje. Toda taka domnevanja nimajo nobenega smisla. Le od vnanje strani je mogoče to pravilno presoditi. Raje se menijo o interesantnih dokazanih stvareh, Peljite koga v zaprt prostor — lahko mu še tudi zavežete oči in ga zavrtite v krogu — potem naj določi strani neba. Tega ne more. Pač pa to lahko stori sin proste narave in to tem bolj, na čim nižji stopnji človeškega razvoja je, kakor n. pr. avstralski divjak. Odvedite ga z zavezanimi očmi v prostor, ki nima oken, zavrtite ga kakor hočete, vedno vam bo z gotovostjo povedal, kje je solnčni vzhod in zahod. Angleški profesor Harvey je napravil zato svetovno potovanje itv je našel, da imajo vsi indijanski rodovi, ki žive od lova ta orientacijski čut, ki ga pa izgube, če se bavijo s poljedelstvom. Ta čut je torej najbolj razvit pri ljudeh, ki stoje najnižje, ki so najbližji živalim, kakor avstralski divjaki in potem je napravil presenetljivo iznajdbo, da je ta čut mnogokrat razvit pri ženah, pri teh pa na- sprotno od moških, tem bolj čim višjo »o duševno raz- vite. To je dognana stvar, logičnih zaključkov pa še ni moč napraviti. S takimi pripovedovanji se torej zabavajo naši potniki. »In jaz prav natanko čutim,« reče Leonor, mi se ne vrtimo le, temveč ‘se tudi pomikamo po strani naprej.« Jaz pa čutim še nekaj drugega prav natanko.* se oglasi mister Adam. »Pojte sem, gospoda!« Vsi se podajo k njemu, ki stoji poleg krmila, naj-preje počepne, nato se zopet vzravna in... >Plavaino! !< »Da, v vodi smo,« potrdi Adam in k a ker navadno zveriži obraz. Avtomobil se nagne zdaj sem zdaj tja, kakor ho- da smo mi, kulturni ljudje, izgubili gotove čute, ki jih j dijo ljudje, zdaj se zavrti, kar pokaže magnetna igla. imajo le še divjaki, ki so na najnižji stopnji. — Ne J >V kateri vodi smo?« vpraša Leoinr. morda zasledovanje in podobno, to se lahko priuči z j »V zadnjem času smo bili v bližini reke Jukon,« z vajo, temveč pomanjkanje pravih čutov, ki omogo- j odvrne Georg. čajo zaznavo. t (Dalje prihodnjič.) MALI C«ne oglasom do 20 besed Din 5 SO par. OGLASI vsaka nadaljna beseda Znanje želi mlad simpatičen gospod z istotako foepodično v svrho skupnih izletov. Ponudbe na upravo pod »Upanje«. Kontoristinja ■ večletno prakso, vešča vsah pisarniških del išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva moč«. _______________ Oglase ta v»o liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Re-ilama«, Beograd, Knez Mihajlova ulica tl, teleinn 2639. Pisarniško sobo T pritličju oddaja z avgustom Pokoj-•imkl zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Potne vizume •d strani konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Keklama«, Beograd, it. 2639. Po pošti poslani potni listi ■e takoj vidirujo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov. 5.000 Din posojila nujno iščem do 1. avgusta t. 1. proti popolni zemljeknjižni varščini in najvišjim obrestim — da plačani .zahtevo finančne prokura-lure in se rešim s tem neznosnih neprijetnosti, ki se vežejo s lo zadevo že čez pet let. — Globočnik Goik, Kranj. Motorno kolo se proda po nizki ceni. Ogleda se od 1. do 3. ure, Poljanska cesta 47. Kurja očesa j Zaičilni znak SUadiiče * lekarnah ali drogerijah narat* »0*4 is tvornlc« In glavnega »tla iladiSča* L . HiJM. lekarnar, M Kupujte samo pri JOSIP PETELINC U LJUBLJANA otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, nu|nlž|a cena na veliko In malo blizu Prešernovega spomenika ob vodi. SEZIJI 99 Opeka" prvovrstne zidake priporoča opekarna i,EMONA" D. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje. Brusil® za kose znamke MSwaiynw Ijz najbolj šega brusnega materij ala ponuja v preprodajo: FRANC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor« Jugoslavija. Ajda lepo semensko blago in inkarnat deteljo nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice J«' Izborno učinkovito sredstvo, .katero omogoči rastlini do iiTedno bujnega razvoja In vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavo|čku Din 3‘—. Razpošilja društvo: »VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. Stalna zaloga: Herzmanskj, Koraika, Adria, Bajc, UrbaniC. Kanc. lil Ul!,