Ste v, 64. Trst, v sredo 5. marca 1913 Tečaj XXXVIII. fmaaaaMEts-"- ■ *1. —•!«. ■_____■_____ga—— IZHAJA VSAK DAN hM cfc nedeljah la praznikih ah B-, ah ah t. zfstra^ Mae lier. se orodaiajo po 3 nv&. (6 stoi.) v mnogik *fcak&rnah v Trato* in okolici, Gorici, Kranju, SI. Petra, t»-&rtojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminn, Ajdtrr-fcSat, Dornbergn itd. Zastarel« Iter. po 5 nvč. (10 stoi.) 94LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T fcrokooti 1 -nUoao. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 si sem. i—fiiiirii . zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« M it mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka «adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stok beseda, naj-mmmi pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« JMlaoeti". — Plačuje se izključno le upravi ^Ediaosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. SPINOST Glasilo politiintga društva »gjflnoal* xa Primorska NAROČNINA ZNAŠA aa K, pol leta !2 K, 3 inw«e« O K ; u M» brez dopoalane naroftnine, se oprava na oatoa *tf>h|M ts«Mj« ^uiioctt i m •«!• Uto »-a«, u »•! l*ta Krti MO ▼m 4opta aaj m poftUjajo oa orednidtve Usta Nifn«h» p»n « to »preteaM)« ta rekepial ee m vrtina ftaxo£ai»o o&mam ta rekiamaetje je podati m apravo UREDNIŠTVO : e«ea Oier^e gMutn 29 (Rarmšm I«« ladajtoail la odgvv. rai urednik STEPAH ««»1114. boaaoreg Usto _ Edinost. Nutnilt Tiskan* .1 ■adroga a omejenim poroštvom v Trat* alfe Oiorgio Oalatoi tfcav JU ra(n Itev. MMSl TELPPOn It fWB Politično društvo „Edinost" sklicuje tržaške okolice za prihodnje občinske volitve za nedeljo, dne 16. marca 1913 ob 10 dopoldne ▼ „Narodnem domu" v Trstu. DNEVNI RED: Posvetovanje o predpripravah za bližajoče se občinske volitve. K obilni udeležbi vabi ODBOR. BRZOJAVNE VESTI. Pred novimi mirovnimi pogajanji. Vprašanje bodoče bolgarsko - turške meje. CARIGRAD 4. (Izv.) Listi poročafo, da |e ruski poslanik v Carigradu, pl. Giers, na predvčerajšnji konferenci z velikim vezirjem Mahmed SJket pašo predložil odgovor bolgarske vlade. Bolgarska vlada vstraja pri svojih zahtevah, katere Je precizirala že v Londonu. Po tej predlogi bi tvorila bodočo bolgarsko-turško mejo črta Midla-Rodcsto. Kakor se zatrjuje, se več velevlasti strinja s to bolgarsko predlogo, dočim je skoro izključeno, da bi velevlasti podpirale zahtevo balkanske zveze glede vojne odškodnine. CARIGRAD 4. (Izv) lz avtentičnih virov se poroča, da je veliki vezir s posredovanjem ruskega poslanika predložil Bolgarski nove mirovne predloge, po katerih naj bi šla nova bolgarsko turška me)a cd zaliva Sv. Štefana (11 km severno od Iniade), ob reki Rezvaji do izliva reke Marice. Drinopolje bi pripadlo Bolgarski pod gotovimi garanci|am. LONDON 4. (Iz/.) Bolgarska je pod gotovimi pogoji pripravljena sprejeti posredovanje velevlasti glede novih mirovnih pogajanj. Zahteve balkanske zveze po gali-polskem polotoku tuiškl krogi ne smatrajo za resno. Gotovo Je, de take zahteve tudi velevlasti ne bi podpirale. Velevlasti so odločno tudi proti vojni odškodnini, ker se boje turškega bankerota. Veleposlanika reunija o turških mirovnih pogojih. LONDON 4. (Izv) Danes se |e vršila pod predsedstvom ministra Greyja seja ve-leposlaniške reunlje, ki se ]e bavila z novo situacijo, ki je nastala vsled turške prošnje, naj prevzamajo velevlasti odločitev o mirovnem vprašanju. O rezultatih razprave varujejo diplomati najstrožjo tajnost. Vendar pa se izjavlja, da bodo velevlasti intervenirale pri balkanski zvezi v prilog miru šele potem, ko bo Turčija precizno odgovorila, v koliko namerava odnehati. Mirovni pogoji balkanske zveze dosedaj cficijalno še niso znani. Zelo dvomljivo pa Je, da bi prišlo do miru, ako bodo balkanske države vstrajale pri svo]i zahtevi glede vojne odškodnine, ki naj bi znašala dve milijardi kron. Velevlasti so se že izrekle proti vojni odškodnini in bodo na)brže tudi do konca vstrajale na svojem dosedanjem stališču. Evropa želi, da se balkanska zveza izplača samo s teritorijalnim! pridobitvami, ki Ji pripadejo po zmagoviti vojni. LONDON 4. (Izv.) Včerajšnja velepo-sianiška reunija je že imela pred seboj turško prošnjo za posredovanje. Za bazo noo vim mirovnim pogafanjem z balkanska zvezo, bo določena svoječasna kolektivna nota velevlasti. Porta dosedaj še ni stavila mirovnih pogojev. V tukajšnjih polMčnia krogih ne verujejo vestem, da bi balkansko zveza zahtevala razven Drinopulja tudi odstop mesta Galipoii. Boj za Skader. LONDON 4. (Izv.) Kralj Nikola )e poslal predsedniku vseslovanskega društva v Petr ograd u sledečo brzojavko: Z božjo pomočjo hočemo zopet združiti Skader, staro prestolnico črnogorske kraljevine, z našo domovino. Ra|še poginemo z orožjem v roki kakor da bi se vrnili v naše gore brez Skadra, ki naj bi prinesel novo življenje našemu narodu, ki je žrtvoval v dosego svojega namena pred Skadrom dosedaj že okolu 6.000 svojih najodličnejših sinov. Bolgarsko-rumunski konflikt. BUKAREŠT 4. (Izv.) Ministrski predsednik Majorescu je izdal na vse velesile memorandum o bolgarsko-rumunskem konfliktu, v katerem zagovar|a rumunske zahteve in povdarja, da je za rešitev spora neobhodno potreben odstop Sllistrije. Bolgarske izgube pred Drinopoltem. BERLIN 4. (Izv.) „Vossische Zeitung-poroča iz Skopija, da znašajo bolgarske izgube pred Drinopoijem po obnovitvi vojne 10.000 mrtvih in ranjenih. PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Nercnovih časov. Spisal Aleksander Puma*. — Prevel F. P. Neron se je dvignil ves vesel ter je dejal, da pričenja njegova vlada šele v tem frenutku in da se mora Anicetu zahvaliti za cesarstvo. Toda kljub temu se mu je zdelo potrebno varati ljudstvo o okolnostih, U so povzročile materino smrt. Poslal je takoj pismo v Rim s sporočilom, da so zalotili v njegovi sobi osvobojenca Agerina, Agrlpi-ninega zaupnika, ki ga je hotel umoriti z bodalom. Ko pa da Je izvedela, da se je njen naklep ponesrečil, se je Agripina zbala maščevanja senata in si je sama vzela življenje. Dodal je še, da mu je že dlje časa nameravala iztrgati iz rok cesarstvo in da se je že ponašala s tem, kako ji po cesarjevi smrti prisežejo zvestobo vojska, ljudstvo in senat. Izjavil Je, da so bili na njeno prizadevanje izgnani iz Rima najodlič-nejši meščani; zato Je zopet poklical iz Popolen fijasko ogrske opozicije. Volilna reforma v parlamentu. — Prihod opozicije. — Štrajk odpovedan. BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Opozicija in so-cijallstična stranka sta doživela danes popolen fijasko in sicer po lastni krivdi. Opozicija nI smatrala za potrebno, nastopiti proti vladni volilno reformni predlogi In se j* omejila samo na deklaracijo, ki nI pov-darjala niti demokratičnih principov, na katerih bi morala sloneti pravična In poštena volilna reforma. Opozicija je s svojim nemošklm postopanjem okužila tudi socljalistlčno stranko, ki se ni upala izdati parole za prlčetek generalnega štrajka, ampak je zvečer samo objavila manifest, v katerem naznanja, da se prične štrajk ob priliki proklamacije za enkrat pa je odložen z dnevnega reda. lako je danes zbornica, oziroma Lu-kacs In njegova stranka, nemoteno pričela z razpravo o volilni reformi, katero bo tudi izvedla brez vsakega odpora. Vse kaže, da so razmere na Ogrskem že tako gnile, da so se zajedle v meso in kri vseh ogrskih političnih strank brez Izjeme. Socljallstična stranka je morda na vsej polomiji najmanj kriva, ker je sama tako slaba, da brez pod pore meščanskih strank niti par dni ne bi mogla vzdržati tako ogromnih žrtevf kakor jih zahteva generalni štrajk. prognanstva prejšnja pretorja, Valerija Ka-pitona in Lienija Gabola, nadalje Kalpurnijo, zelo odlično žensko, in Julijo Kalvino, Sila-novo sestro. Dejal Je tudi in se pri tem ni izogibal najnesramnejših laži, da Je namreč poguba ladje maščevanje bogov. Sicer je moral spisati to pismo Seneka,*) kajti Ne ronu se je tako tresla roka, da ni mogel dodati niti svojega podpisa. Ko je bil opravil to delo, Je kot spreten igralec mislil najprej na to, kako bi igral vlogo globoko vžaloščenega sinu. Obrisal si je umetno rdečico, ki je še pokrivala njegova lica, razpustil si Je lase, ki so mu razmršeno padali po njegovih ramah, in je zamenjal beli in praznični plašč s črno obleko; tako Je stopil iz svoje sobe, se pokazal pretorijancem in dvorjanom, da, celo sužnjem, in se Je delal, kakor da ga Je ta udarec zelo potrl. Dejal je, da hoče še enkrat videti svojo mater; dal je pripraviti na onem mestu, kjer se Je prejšnji večer tako prisrčno po-sljavljal, čoln, se peljal ž njim čez zaliv, kjer jo je poskušal vtopiti; stopil Je na obrežje, *) Seneka je bil znan rimski modrijan telj Neronor. in ači- BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Na današn|i seji poslansse zbornice se |e pričela toliko zaželjena razprava o volilno-rtformni predlogi, za katero je vladalo tem večje zanimanje, ker Je vsa Jasnost z veliko nestrpnostjo pričakovala, kaj bo ukrenila opozicija, ki je napovedala svoj prihod v zbornico. Selo Je točno ob 10 dopoldie otvoril grof Tisza, okolu katerega se Je zbrala cela četa mlajših vladnih mamelukov. Najprej se je razpravljalo o predlogi glede zboljšanja učiteljskih plač. Ob 10 45 se |e pojavilo več poslancev Justhove stranke na zborničnih hodnikih, ki so čakali, da prične zbornica z razpravo o volilni reformi. Prišel Je tudi Franc Kossuth v spremstvu posianca Siimegi|a. Opozidjo-nalni poslanci so odločno odklonili vse in-terwkwe od strani časnikarjev. Ob 10 45 je bilo posvetovanje o učiteljski predlogi končana in predloga sprejeta. Takoj na to je prišla na dnevni red razprava o volilni predlogi. Ko je pričel govoriti poročevalec Nemeth, je nenadoma stopil v zbornico grcf Albert Apponyi, stopil k predsedniški tfibuni in se oglasil pri tajniku k besedi kot prvi govornik. Ko je poročevalec Nemeth končai svoj govor in pozval zbornico, naj sprejme predlogo, je grof Tisza pozval k besedi poslanca Apponyja. V trenotku, ko se Je dvignil grof Apponyi, so prišli vsi opozicljonalni poslanci v zbornico in zasedli prostore na levi strani. Grof Apponyi je takoj začetkom svojega govora povdarll, da se nikakor ne misli udeležiti debate o volilni predlogi, ampak samo opozoriti zbornico na ta moment v razvoju dežele. Po mnenju in na-ziranju opozicije je predloga protipostavna. Med večino in manjšino obstoja glede zborničnega poslovnega reda prece|šn]e nasprotje. — Večina prizna, da je bil dne 4. junija 1. I. kršen poslovni red, a naše stališče glede te kršitve Je diametralno nasprotno, vsled česar se nikakor ne moremo udeleževati parlamentarnega delovanja. Govornik konstatira dejstvo, da stoji vsa opozicija, to Je skoro tretjina zbornice, odločno na stališču, da je pod sedanjimi okoliščinami nemogoče sodelovati z večino. Kar se tiče volilne predloge, Je določitev 301etne starostne dobe vzbudila po vsej deželi velikansko ogorčenje. Četudi bo predloga sprejeta in sankcijonirana, ne bo to * velevažno vprašanje niti za trenotek rešeno. Celokupna opozicija prisega na tem mestu, da ne bo mirovala, ampak tudi v bodoče odločno vstrajala na tem, da se ustvari resna in pravična volilna reforma. V imenu vseh svolih poslanskih prijateljev izjavljam pri tej priliki, da se toliko časa ne bomo udeležili parlamentarnih posvetovanj, dokler ne pride poslovni red zopet do veljave. (Dolgotrajni Eljen-klici in viharno ploskanje opozicije. Grof Apponyi odide z vso opozicijo iz zbornice, ostane samo večina). Nato se je oglasil k besedi ministrski predsednik Lukacs, ki Je skušal dokazati, da Je opozicija le radi tega izostala iz zbornice, ker se strinja s postopanjem izključenih poslancev. Za vlado sicer ni prijetno, razpravljati brez opozicije, a temu nista kriva niti vlada niti večina, ker sta se trudila, omogočiti opoziciji soudeležbo. Govornik |e prepričan, da se bo opozici|a vseeno vrnila v zbornico, ne da bi bile potrebne zato nove volitve. A če se tudi to ne zgodi, mi moramo izvršiti svojo prvo kjer se Je bila izkrcala, ranjena in umirajoča, in se bližal dvorcu, ker se Je bil ravnokar doigral zadnji prizor velike žalo-igre. Nekoliko dvorjanov, med njimi Bur, Seneka in Spor, ga Je molče spremljalo in skušalo razbrati iz njegovega obraza, da so se ravnali po njem. Neron Je hlinil tako Žalost, da se Je vsem, ki so vstopili ž nJim v zunanje dvorišče, zdelo, kakor da bi bili tudi oni izgubili mater. Neron je svečano In počasi stopal po stopnicah, kakor se namreč spodobi sinu, Id se bliža poslednjikrat truplu svoje porodnice. Na hodniku pred njeno sobo je mignil spremstvu, da naj počaka tu. S seboj le vzel samo Spora, kakor da bi se bal, da bi ga utegnila pred temi možmi premagati bolest. Na pragu je za hip postal, se naslonil na steno in si pokril obraz s plaščem, kakor da hoče skrivati svoje solze, v resnici pa, ida si je otrl mrzli pot, ki se mu je cedil s {čela; nato je z naglo, odločno kretnjo od-j pri vrat in |e vstopil v mrliško sobo. j Agripina (e ležala še na postelji. Ne-,dvomno je bil morilec izbrisal z njenega i obličja sledi smrtnega boja, kajti njene po- dolžnost in rešiti volilno - reformno predlogo. Ko Je govoril še poslanec Jurl| Lukacz, je bifa debata prekinjena in seja zaključena. Prihodnja ?eja se vrši Jutri. BUDIMPEŠTA 4. (Kor.) Poslanec Karel Huszar |e naznanil predsedniku vladne večine, grofa Khuenu, da izstopa iz vladne stranke, ker nikakor ne soglaša z njenim stališčem v vprašanju volilne reforme. Dežtlnozborska volitev na Kranjskem. LJUBLJANA 4 (lev.) Pri današnji dopolnilni deželnozborskl volltvl v mestni kuriji Radovljica - Kamnik Tržič, je zmagal kandidat S L. 5. dr. Vinko Gregorič s 365 glasovi proti nar. napr. kandidatu notarju Marlnčeku, ki je dobil 200 glasov. Dosedaj je bil ta mandat v naprednih rokah. Zmaga S. L. S je bila že v naprej zagotovljena, ker je vsled spremenjenega deželnozborskega volilnega reda prišlo v to mestno kurijo okolu 200 kmečkih glasov. Poljsko-rusinska upravna pogajanja. DUNAJ 4. (Iz.) Danes so se celi dan nadaljevala poga|anja, na eni strani med posameznimi poljskimi stranke ml, na drugi med vlado in Rusini glede nadai]evan|a poljsko-rusinskih spravnih pogajanj oziroma obnovitve razprav galiŠkega volilno-reformnega odseka. Pod pritiskom Poljske Ljudske Stranke, ki je stavila poljskim konservativcem ultimatum, da mora]o do |utri zvečer akceptirati n|ene zahteve, sicer prične v najkrajšem času z bojem proti nJim in nastopi tudi proti finančnemu načrtu v parlamentu, se Je danes zvečer sestavila kompromisna formula, na katero bodo najbrže pristali tako poljski demokrati kakor Rusini. Formula, ki se tiče ekraj-nih zastopnikov, sicer vzdržuje sistem 4 ku-rij za okrajne zastope, zato pa vsebuje tudi kavtele, ki izključujejo vsako majoriziranje kmečkih zastopov od strani konservativcev. Situacija se presoja danes precej optimistično in izraža upan}e, da pride do obnovitve spravnih pogajanj. Priprave za demobilizacijo. DUNAJ 4. (Izv.) Priprave za demobl-lizacfjo so v polnem teku. Vojno ministrstvo je že odredilo vse potrebno in naročilo povelj itvora, naj izvrše vse predpriprave za demobilizacijo, ki se mora, takoj ko izide povelje, izvršiti v najkrajšem času. Tudi železnice so dobile ukaz, da poskrbe za potrebna sredstva. Razoroženje se bo izvršilo v mestih, kjer so č te oborožene in bo najprej odpuščenih 30.000 vojakov. Demobi-lizačne odredbe se ne tičejo Jugovzhodnih krajev. Nemška oboroževalna akcija — radi strahu pred slovansko premočjo. KOELN 4. (Izv.) .Koln'sche Zeltung* objavha danes, očlvidno iz Berlina insp'rl-ranl članek, ki se bavi z nameni In ciljem nemške oboroževalne akcije. List Izjavlja da ima Nemčija nalogo skrbeti za bodočnost. i Vsled velikega o/ačenja fugosloianov po balkanski vojni, se je razmerje evropskih državnih sil spremenilo v prilog Slovan-stvu, proti čemur pa se mora Nemčija dobro organizirati in pripraviti na vsak slučaj. Demonstracije na lvovskem vseučilišču. LVOV 4. (Izv.) Demonstracije na vseučilišču so se danes ponovile. Poljaki in Židi so se zopet spopadli, a izgredi niso bili tako veliki ko včeraj. —^^——— teze so se zdele mirne in pokojne, kakor da [spi. Pogrnjena je bila z edejo in videti je bilo le glavo in del prs, ki ]im je bila smrtna bledica vdihnila mrzloto mramorja. Neron se je ustavil ob koncu postelje, vedno v spremstvu Spora, čegar oči so bile še mirnejše nego gospodarjeve in ki so še z večjo brezčutnostjo radovedno zrle na truplo kakor na kip, ki se Je zvrnil s svojega podstavka. Kmalu zatem se je razjasnil morilčev obraz — vsi dvomi, vsaka bojazen je izginila. Prestol, svet, bodočnost: vse je bilo njegovo. Sedaj Je lahko vladal brez vezi, brez pritiska — saj Agripina Je bila mrtva. Ta vtisk mu je porodil čuden občutek. Ne da bi se bil zavedal svo|ega početja, Je prijel odejo, s katero je {bila pregrnjena njegova mati, in jo je pola-' goma odstranil, tako, da je videl vse truplo. Ko Je tako nekaj hipov opazoval mrtvo mater, |o je zopet pogrnil. Pri tem je baje izgovoril, kakor pravi sporočilo, besede: „Spor, nisem vedel, da je bila tako krasna." * * (Dalje.) Stran IL EDINOST" it. 64 V Trstu, due i. aa&rea 1913. Resnica o Albaniji. Comraedia — finital V resnem času |e bil naš Trst pozorišče imenitne — farse. Sa| bi se človek smejal, kakor se sme]e t gledališču, ko gleda in posluša dobro vspelo burko ali satiro. Ali ne moremo se smejati, ker — poznamo režijo! I Malce predraga |e bila ta prireditev — iz žepov avstrijskih davkoplačevalcev. To se pravi: radi trolkov za to albansko prireditev samo ne bi se Še toliko razburjali. To |e navsezadnje bagatela za veliko državo s tako sijajnimi financami, kakor Jih ima, recimo, ravno sedaj naša — avstrijska država. Kaj Je to: kakih 50 000 K za tako lepo in zabavno prireditev v Jeziku, ki ni niti književen niti kulturen?! No, tudi to trditev moramo korigirati! Saj glavni akterji so govoriti — francozki 1 In priprave za to uprizoritev se tudi niso vršile v Albaniji, ampak v Rimu in — na Dunaju. In to naj bi bila manifestacija v veliki historični balkanski drami. Prav tako kakor da bi kdo notri v grandijozno simfonijo kakega rauzikalnega velikana piskal na — okarino 1! Toda šalo nastran. Radi onih tisočakov, ki Jih Je stal tudi nas ta albanski kongres v Trstu, bi se mi ne ešofirali. Vspenja pa se nam duša v Jezi spričo tolike slepote, ki upri zarja manifestacije za politiko, ki nas Je že stala na stotine milijonov samo v vojaške svrhe, ki nam je povzročila že gospodarske škode, ki gre v milijarde, in ki bo za nas — in to je še le prav grenko — za vso bodočnost pomenjala permanentno oškodovanje, permanentno ubijanje naših gospodarskih interesov. Toda dovolj za danes, ker o blaznosti, ki se Je očitavala v govorih in pojavih na tem kongresu, hočemo izpregovoriti posebej. Za danes na) v označenje sedanjega norenja za Albanijo citiramo nekoliko resnice o tej Albaniji, ki Je prišla pri izvestnih evropskih diplomatih hkratu tako — v modo. Zajemamo iz odličnega vira. V Napolju Je izšla brošura pod naslovom „Itall|a na današnjem Balkanu". Spisal Jo je dr. C a r I o C a t a r i n i, šef italijanske ekspedicije „Rdečega križa*, ki je imela svojo bolnišnico pri Sv. Ivanu Medovanskem. Koliko ljudij v Italiji pa pozna Balkan? In koliko Jih ima le rahel pojem o Albaniji In Albancih? Mislim, da moremo vse take našteti na prste, računajoč tudi državne uradnike, ki so bili po svojih misijah prisiljeni, da so v dotiki z balkanskimi narodi. V svoji latinski površnosti sem bil iz početka tudi jaz goreč za domovino Kastriota In sem šel, da jo proučim od Eibasana do Peći, pa od Cevne do Miriditija. A že po prvih mesecih svojega proučavanja sem moral menjati mnogo pojmov in se kesati onih vrst, ki sem jih bil napisal v pariškem „Figaru" in rimski „Tribuni". Turki so uganjali v Albaniji nečuvena zverstva, a najhujši so bili vedno Arnavti sami, ki predstavljajo primitivno urejeno organizacijo, iz katere bi se morda dalo kaj napraviti le v slučaju, da bi hoteli potrositi za to — milijarde. Jaz, ki dobro poznam Albanijo, sem uverjen, d a Je samostojnost ali neodvisnost najhujša usoda, ki Jo Je mogla dohiteti. Izobraženi Albanci so bili najboljši in najzvestejši sluge otomanskega cesarstva. Oni Arnavti pa, ki so se upirali, so bili vedno podkupljeni od kake tuje države. Albani|a, kakor nam Jo predstavljajo takozvani plemiči in oni pustolovci, ki se že stoletja potikajo po Italiji in ki|imje patrijotizem vir koristi, tista Albanija ni prava Albanija, ki jo mi tako malo poznamo. Taka Albanija, kakor Je v resnici, bi bila kakor d r Ža v a v z n a t n e m obsegu virom trajne nevarnosti za mir na Balkanu. Mala kakor drug San Marino, bi mogla Albanija s prestolnico Valono še garantirati naše interese in rešiti problem ostalega prebivalstva, ki se navsezadnje ne razlikuje mnogo v temperamentu od svojih sosedov, ki bi svojo s višjo kulturo mogli vspeš-neje brzdati razuzdana plemena. Arnavti na Cevni in v okolici Zatrepča čutijo to. Sami oni so čisto zadovoljni s Črnogoro, ki jim da]a šol in cerkev, Jim pušča svobodo v njih sodjalnem življenju ter jim pomaga, da se razvijajo v smeri moderne civilizacije. Sicer pa treba tudi podčrtati, da je Črnagora skoro desetletja vedno in vedno trošila od svojih skromnih sredstev in podpirala Albance; in pripomniti |e tudi, da Je^bil S kader že od nekdaj cilj Črnogorcev, ker je bil stoletja, in stotetja srbski, nikoli pa ne središče arnavtakega življa. Slučaj je mojim mladim tovarišem na ekspediciji spravil v roke važne dokumente — jaz sem jih izročil, kamor Je bilo treba. Iz teh Je razvidno, da Je nekdo (?) v Albaniji mrzlično delal, da bi nastalo v deželi nekako n a-cijonalno gibanje. Albansko narodno „mišljenjeu in „prepričanjeu se je plačevalo z zlatimi turškimi lirami, ki pa niso bile iz — turških blagajen. Ker so mi ti dokumenti prišli v roko v raztrgani kuverti, sem mislil, da se v vojnem času ne pregrešim preveč, če malo pregledam vsebino, predno oddam pismo. Med papirji |e bilo nekaj zapečatenih pisem za uglednega Mlrdita. Odpiral jih nisem. Druga pa, itali|ansko pisana, sem čital in sem uvldel, da vsebujejo obširen načrt za vstajo onih Arnavtov, Id do tedaj niso bili presovražni Crnogorcem. Govora |e bilo tudi o nekem visokostoječem katoliškem Arnavtu in o njegovem rojaku, ki sta pozivala katoliške Arnavte, da sepridružijo turškim vojakom! Zato pa sta pričakovala 6000 zlatih turških lir____! I Posredoval nI ne Turek, ne Italijan, ne Rus. Slab uspeh početja pa so obžalovale katoliške oblasti in to zato, ker katoliško duhovstvo po večini niti s prstom ni ganilo vstaji v prilog. Odkod da so prišli denarji v Albanijo, ni znano, a dejstvo |e, da se Je vstaja proti Crnogorcem In Srbom izjalovila in da se je malo Albancev pridružilo Turkom v Skadru. Večna albanska nesloga Je razbila tudi ta poizkus". Govoreč o Evropi, ki Je proti civilizaciji na Balkanu, ker podpira Turke in brani Albanijo, sklepa dr. Catarini svojo brošuro: „Naš interes Je, da se ne pobija|o zakonite zahteve balkanskih drŽav, ki ne smejo biti oropane plodov svojih zmag Vsako drugo reševanje zadeve pa bi bilo krivično in Italija ga ne bi mogla sankcionirati s svojim orožjem. Albanci niso storili ničesar, da bi zaslužili neodvisno drŽavo. Če pa to zahteva Evropa, pa bi ne smelo biti na račun krvi onih narodov, ki so stavili na kocko vse, da bi si priborili dostojnejše življenje * * * Ko čitamo te izpovedbe odličnega italijanskega zdravnika-očividca, ki si je na licu mesta nabral podatkov za presojanje albanskega vprašanja, moramo imeti mi Avstrijci občutek, kakor da nam kdo z razbeljenim železom vrta po odprti rani ?! Dr. Catarini nam je klasična priča, da smo rabili pravo označenje, ko smo ta tržaško-albanski kongres označili za — blaznost. Vsealbanski „kongres". Včeraj Je hitro početkom seje povzel besedo član albanske vlade Meksi, ki Je izjavil, da se Albanci zopet upro, če ne dosežejo drugače svojih pravic. Delegata Toccija iz Napolja, ki Je hotel hudo kritizirati avstrijsko in italijansko diplomacijo, češ, da Albancev ne podpira, so komaj ukrotili in ga poslali iz dvorane, da se ohladi. Opoldne ob eni se Je vršil pri cesarskem namestniku princu Hohenlohe dine, h kateremu je bil povabljen ves razširjeni odbor. Popoldne Je postala seja zelo dolgočasna in mučna. Udeleženci so bili že deloma čisto apatični, odbor pa vidno utru|en. Razpravljalo se |e večinoma albansko. Ugibali so zopet o mejah Velike Albanije, napadali slovanske in grške sosede, Bolgarov niso nepovoljno omenjali, ter delali načrte in naklepe, kako bi se dalo vso Evropo prepričati o potrebi Albanije. Nekako sredi popoldanske seje se Je pa začelo nenadoma kazati,, da stoji Albanija na slabih nogah. Že med seboj se Albanci niso razumeli; predsednik je obdolžil Aibance iz Italije, da so žejzgubili ves Cut za prvotno domovino. Se večjo preglavico pa so delali odboru oni maloštevilni Kucovlahi in Rumuni, ki so bili prišli na shod, da objamejo svoje albanske brate, s katerimi „hočejo" uživati srečo in blagostanje. Voditelj in besednik teh Kucovlahov Je bil Diamandi, ki se Je tako grozeče upiral volji odbora, da je bilo vsak čas pričakovati, da bo albansko-rumunske sloge in s tem kongresa in Albanije konec. Zahteval je Diamandi, da se prizna Kucovlahom, kar Je kucovlaškega, in se Jim že seda| na kongresu zagotovi svoboden razvoj v Albaniji. Ko mu Je neki Albanec oporekal, rekoč, da Kucovlahi nikjer ne prebivajo kompaktno, kjer pa jih Je kaj, so sami nomadi, Je nastal silen vihar in Še le v zadnjem trenotku se Je posrečilo doseči sporazum v smislu, da pošljejo z albanskim tudi Kucovlahi svojega delegata v London. S tem Je bila dosežena sloga. Predsednik je nato prešel k posvetovanju, komu se naj odpošljejo brzojavke, ki bi izražale albansko zahvalo, in kako se naj redigira resolucija, ki je pa bila že napisana. Govoril Je nekaj na dolgo in široko. Žurnaliste so bili med tem tolmači popolnoma zapustili in zato so se uprli in začeli odhajati. Tu pa je odbor izprevidei težavo položaja in Je ^apel svoje sile, da si ohrani naklonjeno „javno mnenje". Žurnalisti so se spet vrnili v dvorano, kjer so Jim servirali eden sam izvod kon cepta resolucile, ki — seveda francoski — na dolgo In Široko razklada velesilam in mogotcem v Londonu, da |e za A!bani|o že skrajni čas, da se ustvari. Vsa prireditev |e bila gnusna komedija in tu bi morali biti navzoči nemški prijatelji Albancev, pa bi bili uvideli, kako se dela in kaj. Na shodu so hvalili in poveličevali Italijo in Avstrijo, na drugi strani pa po rovtarsko psovali njih diplomate. Božali so z eno roko, z drugo pa lasaii. Bilo Je vse brez smisla in smotra. Od minute do minute se Je bolj čutilo, da prireditev peša, da se bliža nemoralnemu koncu, da preti flasko. In res. Kakšen je bil konec. Nekdo je predlagal, naj se zapoje avstrijsko himno in res je tudi Intoniralo tam za steno dvoje troje gorjanskih grl: .Got t er h al te — Franz den Kaiser I9 Predsednik je s svojim odborom plaho gledal komedijantsko početje — on sam je, vsa| na videz — zelo simpatičen, pameten in izobražen mož. Še sam se Je očlvidno razočaral pri svojih ljudeh in resignirano je zamahnil z roko in se malomarno obrnil. Evropcev, Žurnalistov, se je vseh brez razlike polotila ironija, ko so čuli peti samo eno (prvo) vrsto cesarske pesmi z zastarelim besedilom o cesarju Francu. Po prvi vrsti že je improvizirani trospev utihnili Ubogi Konica I Da z Albanci ni kaj opraviti, so pač vedeli tisti, ki so volili za oredsednika mladega in energičnega moža. Najbrže Je bilo to zadnje dejanje neokusne albanske burke. Vsaj zdi se, da je tragikomedije, ki jo Je rediglral Konica, — konec. Točno poročilo o seji smo ostali Javnosti na dolgu. Mislimo, da se žnjo ne bo mnogo bavil nobeden list, kajti vsaj nam se zdi, da bi bilo sicer kongresu albanskih aventuristov, ki je brezvestno varanje oficijelne in neoff cijel ne Evrope, izkazano preveč pozornosti. Čemu niso priredili „špasa" za prvi april ? _ 0 balkanski zvezi se Je izjavil qpld kompententni srbski državnik v pogovoru z dopisnikom zagrebškega „Srbobrana" sledeče: Ljudje, ki so mogli premagati tolike spletke, zapreke in predsodke ter ustvariti kombinacijo s tako sijajnimi rezultati, bodo znali v skrbi za življenske stvarne interese svojih narodov najti tudi poti za razpravo vprašanj, ki bodo popolnoma v njihovi moči šele tedaj, ko bo sklenjen mir. Vprašanja, ako jih bo sploh, se bodo reše?ala tako, kakor zahteva splošni interes zveze, a ta ni sklenjena proti, ampak za interese vsakega poedinega zaveznika. Naglasiti treba, da Je vprašanje zveze in nje ohranitve kapitalnega interesa ne samo za nas, marveč tudi za naše močne prijatelje, ki jih v slučaju, da bi pri zaveznikih prevladale nerazsodnosti, napotijo k prijateljskemu sporazumu. Balkanski državniki bi bili najkratkovidneji ljudje, ako bi opustili zvezo iz malenkostnega egoizma. Nekateri politiki in novinarji, ki ne gledajo dalje od danes, kalijo se svojimi separatič-niml težnjami In s svojo kampanjo proti zvezi javnosti bister vid, ali moralna čvrstost, ki se je pokazala na bojnem polju pri vseh zaveznišlrih vojskah, se ne izneveri tudi v Času, ko pride na vrsto vprašanje o nadaljni spopolnitvi zveze. Balkanska zveza ni prehodno delo; že danes je tako ozko spojena z vsakim pojedinim zaveznikom ia z občnimi interesi Evrope in politike velesil, da Jednostavno ni mogoče misliti, da bi razpadla. Že danes so vezi med posamičnimi zavezniki tako utrjene, da bi se ne mogli ločiti, tudi če bi hoteli. Zato so vse intrige od zunaj in vsa notranja vznemirjenja sicer nevgodne, aH nikakor ne nevarne. Zveza je sklenjena, da donese vsakemu članu sorazmerno čim veče koristi. Na to podlago je postavljena in tako ostane tudi v bodoče. Več se danes ne more reči. _ Domače vesti. Imenovanje v policijski službi. Za okrožnega nadzornika varnostne straže v XI. činovnem razredu v Trstu je imenovan nad-poročnik 5. domobranskega pešpolka v Puli, Deodat Adulmar. Okrajna živinozdravnika, IvanSalva-dor v Tržiču in Rudolf Saxl v Kopru, sta „ad personam" pomaknjena v IX. činovnl razred državnih uradnikov. Paprlcirana blamaža „Piccola". Na Dunaju in tudi na tukajšnjem Goldonijevem trgu so se včeraj Židi silno tiščali za nosove. Kako tudi ne! Bili so zopet enkrat tako pošteno potegnjeni, da se jim je vsa |avnost smejala in to tembolj, ker tako „Neue Freie Presse", kakor njen tržaški bratec „Piccolo" vedno in vedno naglašata, kako izborno sta informirana v vseh stvareh. To Je sicer Jako lepo in hvalevredno, vendar pa Je treba paziti, da učenost ne rodi kakih preučenih izdelkov, ki vsaj pri nas za enkrat še ne morejo priti v vpoštev. .Neue Freie Presse" je priobčila včeraj sen-začno vest, da namerava vojna oprava nastaviti v raznih vojaških panogah tudi ženske in to zlasti v vojnem ministrstvu in pri vojaškem gospodarstvu. Vest Je vsekakor interesantna in tudi času primerna, vsaj dela gotovim ljudem danes žensko emancipačno gibanje velike skrbi. „Piccolo* jo je zato tudi hitro posnel. Pozabil je pa pristaviti še zadnji odstavek iz .Neue Freie Presse", da se je avstrijska vojaa uprava odločila k temu koraku zgolj radi tega, ker Je stavil v itali- janskem parlamentu že siičen predlog senator Duca Melbista Berso Thum. Ta odstavek dokazuje, da je dunajske žide nekdo strahovito potegnil. Kolikor je dosedaj znano, v I/aliji ni nobenega senatorja s Um imenom. Če si malo natančneje ogledamo ime tega odličnega italijanskega prijatelja ženskega emandpaČnega gibanja, dobimo sledeči zanimivi stavek: Du Kamel bist aber so thum (dumm). Dunajski .Neue Freie Presse" sicer konečno ni zameriti, da je bila tako potegnjena, židje na Goldonijevem trgu pa bi vendar iahko malo bolje poznali svoje prijatelje v solnčnl Italiji. Prva letošnja porotna razprava je dala „Piccolu" povod, da se Je nekolik« ponorčeval iz Slovencev, češ, toliko in tolik* svojih ljudi imate v porotniškl Usti, 25 Slovencev proti 4 Italijanom, pa se vam je le že takoj pri prvi razpravi ponesrečila slovenska razprava. Odkrito povemo, da prav radi privo-ščamo „Piccolu" to nedolžno veselje, saj je s tem pokazal edinole to, da mu ne gre pri vsej gonji proti sedanji sestavi porotnlške liste za prav nič drugega, nego za gon|o, ne pa za resno stvar. Sicer pa ima »Piccolo" zelo, zelo malo povoda, da bi se norčeval, kajti Trampušf in Ž XX Uzorci franko. XX Zobotehnik iz Nemčije Josip Konig diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu. ■■■ TRST ■■■ ulica S. Nicold št. 18, II. n. Plačila na mesečne obroke. Pristno Umsko sukno 1 odreče k 10 kron 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3'10 m dolg l odrezek 7 kron za kompl. moško obl. (suknja, telovnik, hlače) + + + b a m o + + + Odrezek za črno salonsko obleko 20 E kakor tad blago za površnike, tnriatovake lodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. pošilja po tovarniških • enah kot reelaa in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna Slegel - Imhof - Brno (Mjravsto) Vzorci gratis In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, Če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki 81 ©gel - Imhof na tovarniškem mesta so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naroČil ▼ popolnoma svežem blagu. Gramofonisti! Dospele bo krasne nove ploče, narodne slovenske pesmi, in sicer zadnje novosti. Emporio Zanetti, Trst, ul. Cavana 6. J{ans Schmidt zobotehnik TELEFON TRST št 1085. al. della Zonta št. 7. /. \ Izredna prilika! Ker Mu fcoiča zimska sezona , prodajo se z velikim popustom : Moške obleke: dolge in kratke suknje v dobroznani prodajalni izgotovljenih oblek 4lla Citta di Trieste al. Glosud Cardueci št. 40 (bivSa nI. Torrente) Alojzij Pouh slovenski urar in zlatar V TRSTU ulica del Rivo St. 26 (na trgu pri Sv. Jakobu) ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ilicl Sa francesco d^ssisi I Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. ■ailJ za hp*Jh dal« li M m bal! kaakaraaoa. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kotne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ t Trstn, t ulici San Nicold itev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. In od SV, do 6'/a pop. lfniinnvP7nira ±nton sepenšek j« J U edinft slovenska knjigoves- o'ca t Trato, nlica Oetilia It. 9. — Iedelnje vsa rnjigove&ka preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1760 Moderno železno ogreje za vUo (dveroe), vrta, tovarn, tfvarttta, pr—tora za I Huteovan katalog ito« 104 „titan IndnstrUn alpskih dežel" Krt jerjltah's SOhne - lUssenfurL Stalni zastopnik v Trstn. Podružnica tovarna v Gradcu, Goatingen Mast; podružnica tovarne Da Pt3DPiu IV/1 Frtasgaaae 29. Tel- 4144.. Stran IV. .EDINOST" St. 64. V Trstu, dne 5. marca 1913. Nar. dal. organizacija. Skupina pekovskih pomočnikov NDO. Jutri ob 9 in pol predpoldne društveni sestanek v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: Zveza jugoslovanskih pekovskih delavcev. Zidarska skupina NDO sklicuje za jutri ob 6 zvečer javen shod v društ. dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1. Položaj zidarjev. 2. Volitev prip. odbora Zveze. 3. Zidarska zadruga. Prip. odbor Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev NDO sklicuje za {utrl, dne 6. marca ob 7 30 zvečer Javen shod v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška štev. 2. Dnevni red: »Zahteve lesnih težakov glede skrajšanja delavnega časa*. Zidarska skupina NDO. Danes v sredo ob 6 zvečer prva mesečna redna odborova seja v društvenih prostorih NDO. Posredovalnica dela NDO. Centralni odbor NDO razpisuje službo pomožne uradnice. Pismene prošnje naj se blagsvolljo vložiti do 10. marca na naslov: centralni odbor NDO. — Išče se trgovinski va|enec z dežele. Pri lesnih težakih se Je začelo važno gibanje v svrho skrajšanja delovnega časa. Će Jim podjetniki ne ugode, pride do štrajka. Lesni težaki so solidarni. Boj bo vodila „Zveza jug. lesnih delavcev NDO*. Vesti iz GoriSke. Pokopali so v nedeljo v Gorici znanega krčmarja Lenardiča v Židovski ulici Mož Je ostal dober Slovenec, dasi je z malega v Gorici ter je živel večiaoma med Lahi. Pokopali so tudi krojača Ivana Pod-gornika, ki Je moral še mlad v grob; po brala ga je sušica. Njegov brat Je krojač v Ameriki. Občinske volitve v Gorici se bodo vršile kje v pomladnem času. Sedaj se vršijo predpriprave. Volitve obetajo biti živahne, kakor najbrže še niso bile nikdar. Slovenske proteste radi nezakonitih volitev v trgovsko in obrtno zbornico je položila centralna vlada ad acta. Hitro po volitvah se je je zbornica konstituirala in sedaj gospodujejo v njej zopet sami Italijani kljub vsem konstatlranim nezakonitostim in protestom od slovenske strani. Vse je tiho in mirno in primat Italijanov v deželi Je skrbno shranjen potom trgovsko obrtne zbornice. Od strani Slovencev bo treba še trdih In pretrdih bojev, da pridemo do pra vic v tej zbornici. Drugi dijaški telovadni nastop v Trgovskem domu se je sponesel prav dobro Proste vaje, oro na telovadba, nastop malih s prostimi vajami s palicami in orodno te lovadbo ; vrsta zbranih telovadcev na bradl|i, proste vaje vaditeljskega zbora, zaključna skupina, vse Je ugajalo, ker je bilo vse dobro izvedeno. Gojenje telovadbe med dijaki Je nekaj res potrebnega v mnogem ozlru in se je tako ukorenlnilo, da bo vedno še napredovalo. Čisti dobiček dobijo: Di Jaška kuhinja in revni goriški visokošolci. Kuhinja in visokošolci so res podpore po trebni. Rodoljubi, spomnite se jih večkrat! V Ogleju je umrl tamkajšnji župnik monsignor Al. Sambmo, rojen leta 1S46. Pokojni je bil italijanski podanik ter je službovat prvotno v Vtdemski provinciji, pozneje je prišel v avstrijsko Furlanijo ter dobil tudi avstrijsko državljanstvo. Plačati nista hotela v Cotlčevi gostilni v Zdravščini D. Vižintin in K. Deve tak. Pila sta in jedla pntem pa sta rekla, da ne plačata nič. Ker je bil krčmar že naveličan, jima dajati „na puf" in ker sta se surovo vedla, je poklical redarje na pomcč Redarje pa sta tolkla s pestmi. Radi tega sta bila poznana pred okrajno sodišče v Gorici, katero je prisodilo Vižintinu 2 me seca težke ječe, Devetaku pa 14 dni. Narodna Prosveta v Gorici je izpo sodila v lanskem letu 3191 knjig. V knjiž nicl Je zvezkov 1618. Največ se poslužuie|o knjižnice dijaki, pa tudi delavski sloji priha jajo po knjige. Ti slednji zlasti naj bi se knjižnice pridno posluževali. Vreme v Gorici Že dalj časa drži lepo vreme. Mrzlim dnem so sledili topli, ali na stopil je zopet mrzel veter, ostalo pa je lepe solnčno. Gorica je sedaj res zopet solnčna Gorica. Vreme, kakoršno Je, je dobro za kmetovalca. Slovensko gledališče v Gorici. Zbudil se je Sokol, izbral si dramatični odsek, ki je poiskal primerne ipralce in igralke, vršilo se je dobro pripravljanje in v nedeljo smo imeli predstavo v Trgovskem domu. Pred stavljali so burko »Svet brez mož". Uspela je in obilo občinstva Je bilo navzočega. Iz tega se vidi, da se da tudi v Gorici gojiti gledališka umetnost, .samo iniciciative treba, dela In vstra|nosti. Če se bo nada'jevalo po tej poti, se izvežbajo počasi prav dobre diletantske moči in v Gorici bomo videli lahko prav čedne predstave. Občinstvo prihrj* rado k predstavam, samo poskrbeti treba, da se mu nudi kaj primernega. Drugi mesec pridejo menda v Gorico ljubljanski igralci. Vesti iz Istre, Sv. Lucija — Piran. Na CM šoH za Istro je nastavljena upokojena učiteljica iz Goriške. Potrdilo, da Še živi, mora pa potrditi tudi župni in županijski urad Prvi pač potrju|e redno. Tudi drugi Je dosedaj od novembra sera 1. 1912. potijeval to slovensko pobotnico. Danes pa se je vprl, čeS: Pirano era italiana, come tale esiste, e rirrarra". In niso jej podpisali pobotnice, ki so |o podpisavall za prošle 4 mesece. Gospodje na municipiu v Piranu I Se že še vidimo 1 Ne bo le za skromno pobotnico ! Umerili niste svoje okolice in ne prt šteli naših ljudi. Piide čas, ko se ustrašite njihovega števila in zlezete v svoj kazino zbog — svoje nemoči I Gospodje, gospodje 1 Naše priprosto ljudstvo pravi, da norite, — vaši Iludje pravijo, da gorite 1 Le čuvajte se! Podpis na eni slovenski pobotnici na municipiju da vam grozi s poginom ?! Le dobro se za varujte 1 Pa menda ste zavarovani v Milanu — ali kje ?! Vsaj ne bo treba našim bankam vračevati odškodnine 1 Le bodite lepo med seboj! Mi pa že poiščemo zadoščena za odklonjeni podpis na slovenski pobotnici tudi na municipiju v Piranu. 91 Mali oglasi E •šče se stanovanje s rambe v bližini Borznega trga za 1. april. Ponudbe pod „Prvi april" na ina.ratni oddelek „Edinosti". _468 Niči PO z zemljiščem v Rocolu se proda po niolUd nizki ceni. Pojasnila ul Chiozza 82 47Z Išče spreten vodja za gostilno v Bazovici bo Vstop tbkoj. Mabnič, Bazovica. 477 I - IfnnrivP ^ arl kopri*5ki fantje priredio 12 l\Upri»U. plesni venček pr*o nedeljo ▼ nia n na dvoriSču g. J. Zega. 47& cesta v Italijo, »e proda dobro izplačujoče naiemn n-ko posestvo s poslopjem in 1500 stžnji zemljišča, zakajenega s trto, gostilna in obrtn list. V g Umni K 10 000, ostalo vknj ženo Ponudbe na naslov : Eitore Feilatti, ul. S. Giovanni 9. 44-1 Antona JerkiČa naslov: Trst, q'. delle Poste 10 ; Gorica, Gosposka 4444 Barkovlje-Bovedo, Fotografa □lica 7 l-vnorilo lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna UpdUlC najmoder. ej$a lasna dela. ANDKEJ 175- ROJIC, ul. Acquedoto 20. Kupujem železo, stare kovin« : Anton Oerneca Trat ul. Olmo it. 12 1730 coooooooooooooooooooooc eooooooocooooooooooooo s Š tiui vnuvuaiiiL iuivu.vl č O o ooooooooooocooooooooocc 0"300000c000c0000300000c PRIPOROČLJIUE TURDKE Krojači: rn h kl DUDU!!/ krojafiki mojster, Trst rnnn nur#*m, 0iic* oe^pa nt in. i n B:: Kabaret „Maxim" • • Ravnatelj K. Maurice. TrS», ulica Stadion Št. 10. Pri klavirju F. Leopoldi Izreden spored za maree od 1. do 15.: Filly van de B irana, kabaretna pevka. Greti Hagen, recitatorica. Olli Malmaseda Se«tri Lee iansonetka. plesni duet. Ada Roon, Paulette Ornee, Willy Schuster, mednarodni plesi. komik. Henrik Sacher, humorist. Genima D' Orient, italijanska zve:da. E»ter Ruth, recitatorica. dunajska subreta. Začetek točno ob 9. — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; II. prostor I krono. V kratkem otvoritev PATHEFO KONCERTNEGA SALONA Uvedba najnovejše iznajdbe, po kateri je mogoče slišati največje :: umetnike sedanjega časa. :: Piazza della Borsa 14 - Trst Pozor! Opoldie (n zvečer abeiemeat zel« ugedie. Izboraa ka-hinja la budjejovlške plve (ali glavebela). Zaierae ceae. Restavracija-Hotel Balkan (SKO