( 0w| jnK letnik XX V II Q1 decen’ $5+1* lilim Ò9V il?.	12
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
NOVOLETNA POSLANICA
LETO 1981 - LETO PRIZADEVANJ

S;'-? *
Leto od katerega se poslavljamo je bilo po svoji razgibanosti na gospodarskem, družbenopolitičnem in mednarodnem področju izredno pestro, polno dogajanj in prc-blemov. Krizne težave so nas bolj ali manj spremljale skozi vse leto. V leto 1981 stopamo v izredno pomembnem gospodarsko ekonomskem trenutku. Čim bolj bomo kritično in realno presojali naše letošnje delo, uspehe in neuspehe, tem bolj bomo pripravljeni na težavne naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu.
S kakšnimi težavami se bomo srečevali in kako se bomo spoprijeli z njimi.
Za odgovor smo prosili direktorja Franca Grašiča:
Napovedi gospodarskih gibanj za leto 1981 so precej pesimistične, za našo dejavnost pa bodo težji pogoji poslovanja in pridobivanja dohodka še posebej prisotni. Visoka stopnja inflacije, zniževanja realnih osebnih dohodkov ter višje cene repro-materiala bo negativno vplivalo na prodajo oziroma dohodkovno donosnost prodaje. Omejitve na področju uvoza že v letošnjem letu povzročajo motnje pri oskrbi proizvodnje z repromaterialom, v prihodnjem letu bomo morali še več izvoziti, da bo pri oskrbi proizvodnje prisotnih manj motenj. Leto 1981 bo torej leto ponovne preizkušnje nas vseh. Resnično bomo morali izkoristiti vse notranje rezerve, morali bomo biti predvsem složni pri izvrševanju nalog in premagovanju objektivnih pogojenih težav ter s kvalitetnim delom v rednem in s podaljšanim delovnim časom premagovati tiste težave, s katerimi se še srečujemo ali še pridejo v prihodnje.
Izvrševanje vseh nalog mora biti usmerjeno v nadaljnje povečanje izvoza na konvertibilno področje, kar bo mogoče doseči le z nadaljnim izboljšanjem kvalitete naših izdelkov. To je eden od glavnih ciljev opredeljenih že v planskih dokumentih za celotno srednjeročno obdobje, posebej pa velja za prvo leto tega dogajanja.
V skupnem seštevku smo z doseženim v letu 1980 zadovoljni, saj bo dosežen dohodek celo nekaj večji od planiranega. Ugoden potek proizvodnje in prodaje so razlogi za zadovoljstvo, skrb pa vzbujajo že prisotne večje motnje pri oskrbi proizvodnje v zadnjem mesecu in težave pri realizaciji izvoza, saj so vplivi recesije (gospodarskega upadanja) že prisotni. Ugotovljeno stanje še posebej zahteva hitre uk re pe na področju izboljšanja kvalitete proizvodov in to zaradi tega, ker na tem področju nismo dosegli ciljev in pa še posebej zato, ker bo v boju za obstanek na tržišču uspel proizvod boljše kvalitete.
Na področju razporejanja dohodka smo z dopolnitvami letnega poslovnega sporazuma 1980 sprejeli merila-dogovore o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in se po njih ravnali. Nismo uspeli sprejeti meril za nagrajevanje kvalitete dela, to ostaja ena prvih nalog v letu 1981.
Predvsem izvršitev nalog, katerih nismo uspeli uresničiti v letu 1980 in pa novih, opredeljenih v letnem poslovnem sporazumu 1981, je naš skupni cilj in hkrati obveza vsakega posameznika ter zato celotne delovne organizacije. Skupno vsem ciljem in nalogam je povezovanje vprašanj materialnega razvoja in ekonomske stabilizacije z uveljavljanjem samoupravnih odnosov in krepiti vlogo delavca — samoupravljal ca. Najpomembnejši cilji in naloge posameznih TOZD in DSSS, ki sestavljajo skupni cilj poslovanja delovne organizacije so v letu 1981 naslednji:
Izboljšanje kvalitete izdelkov. Ta cilj bomo dosegli s kvalitetnejšim izvrševanjem vseh nalog široko pojmovane priprave proizvodnje in skrbnejšim ter vestnejšim delom v neposredni proizvodnji, tako v pogledu organiziranja ter vodenja te, kot tudi pri neposrednem izvrševanju posameznih operacij dela.
Povečati izvoz, še posebej na konvertibilno področje, vseh proizvodov iz proizvodnega programa. Glavna izvozna prodajna pot bo prodaja preko mešanega podjetja-firme AFIS v ZRN, poleg te pa bomo intenzivno iskali še druge prodajne poti ob upoštevanju pogodbenih obveznosti do firme AFIS.
Izboljšati planiranje oziroma doseči novo kvaliteto na področju planiranja. Planiranje je in mora biti sestavni del izvrševanja vseh nalog. Korak naprej mora biti narejen na področju planiranja prodaje, nabave, v sedanjih razmerah še posebej izvoza in uvoza oziroma možnosti in potreb uvoza.
Gospodarnejše ravnanje pri porabi materiala in povzročanju stroškov. To je vsakodnevna naloga in to vsakega člana delovne skupnosti. S skrbnejšim in vestnejšim delom je mogoče še znižati stroške za enako kvaliteten proizvod, oziroma z boljšo kvaliteto zmanjšati defekt in tako znižati stroške. Interna prodajna cena za proizvode slabše kvalitete mora biti občutno nižja od cene za izdelek normalne kvalitete.
Dvig produktivnosti dela. To je mogoče doseči z, boljšim izkoristkom časa na delu ter z nadaljnjim zmanjšanjem odsotnosti dela.
Povečati prodajo na domačem trgu in ob tem znižati zaloge, oziroma pospešiti obračanje teh.
Prioriteto pri investicijah bo imela nabava strojev in opreme za zamenjavo iztrošene oziroma dopolnitve pogojene za realizacijo proizvodnega programa. Aktivno se bo delalo na pripravi investicijskega projekta »LOKA« in pričetku graditve skladišča za vnetljive materiale.
Na področju družbenega standarda bo imelo še naprej prednost reševanje stanovanjskih problemov delavcev. Za zagotovitev manjkajočih delavcev se bo v letu 1981 v skladu z že sprejeto odločitvijo pristopilo k izgradnji samskega doma. V dogovoru s skupnostjo zdravstvenega varstva in zdravstvenega doma bomo razširili dejavnost naše ambulante za zobozdravstvo ter za te potrebe investirali nakup potrebne opreme. Posebej bomo podpirali v vseh pogledih kulturno in športno — rekreacijsko dejavnost zaposlenih.
Strokovne službe in družbeno-politične organizacije bodo izdelale načrte strokovnega in družbeno-političnega usposabljanja v letu 1981, ki naj služi uresničevanju zastavljenih nalog.
Z novim letom gremo tako nasproti novim nalogam, izpolnitev bo zahtevala angažiranje vsakega posameznika in vseh skupaj. Prepričan sem, da bomo zahtevane naloge izpolnili in tako prispevali k ustalitvi našega gospodarstva, dosegli primeren dohodek in osebni dohodek.
VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI ŽELIM SREČNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO LETO 1981 ŠE POSEBEJ PA ŽELIM TESNO SODELOVANJE, SAJ BOMO LE S SKUPNIMI MOČMI KOS NOVIM VELIKIM NALOGAM.

**
c/tfaj bo Leto 1981 Leta u&pehaa, zadaaaLi&taa in a&ekne &zece,
■	^^
Leta miza in cSakUJa	**
med nacadi. OlcedniMaa ©
USNJARSKA IN USNJARSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA
DOBRI GOSPODARJI
Pred zaključkom številke smo dobili podatke o poslovanju usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije v devetih mesecih tekočega leta. Z namenom, da bi rezultate naše delovne organizacije lahko primerjali z njimi jih v zgoščeni obliki posredujemo.
Število zaposlenih se v usnjarski industriji letos ni dvignilo, v predelovalni pa za 2,4 %. Tako je bilo v usnjarski industriji zaposlenih 6,097 in v predelovalni 11.881 delavcev.
Osnovna sredstva so se povečala v usnjarski industriji za 18 % na 714.878 tisoč din in v predelovalni za 26 % na 928.107 tisoč din. Obratna sredstva pa v usnjarski industriji za 26 % na 2.584.382 tisoč din in v predelovalni kar za 53 % na 5.298.052 tisoč din, kar ni preveč razveseljivo.
Celotni prihodek, dohodek in njegova delitev izgleda takole:
	Usnj. ind. 000 din Indeks porasta	Predel, ind. 000 din	indeks porasta
Celotni prihodek	4.338.928 126	9.086.221	139
dohodek	1.416.341 133	2.261.716	146
čisti dohodek	1.019.251 134	1.665.733	146
Sredstva za oseb. doh. Stan prisp. in druga sredstva	611.390 115	1.069.029	124
skupne porabe	122.479 120	171.587	138
Ost. čistega doh. (akumulacija)	285.382 212	425.117	275
Zelo nas zanima, kako se je glede tega odrezala ostala slovenska industrija (predvsem priviligirane dejavnosti), vendar za njo podatkov še nimamo. Pred par dnevi smo prejeli le podatke o gibanju osebnih dohodkov v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani. Iz njih je razvidno, da so znašali povprečni bruto osebni dohodki gospodarstva na delavca mesečno din 12.017.-. Osebni dohodki delavcev usnjarske industrije so znašali 11.461,- din in so 4,6 % nižji od gospodarstva, delavci predelovalne industrije pa so prejeli povprečno 10.508.- din ali 12,6 % manj kot v gospodarstvu. Zaostajanje posameznih delovnih organizacij je višje ali nižje, vendar niti ena delovna organizacija usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije ni dosegla povprečja gospodarstva.
Se nekaj o izvozu. Usnjarska industrija je povečala izvoz 34 % in dosegla vrednost 1.029.427 tisoč din, predelovalna pa 71 % z vrednostjo 1.535.646 tisoč din. Pri usnjarjih je največji izvoznik Industrija usnja Vrhnika z vrednostjo 533.805 tisoč din in porastom 26 %, pri predelovalcih pa Planika Kranj z vrednostjo 600.094 tisoč din in porastom 69 %. Peko je z vrednostjo 474.191 tisoč din na tretjem mestu s porastom 59 %.
Usnjarska in usnjarsko predelovalna industrija se je vsa povojna leta razvijala sama iz sebe brez posebne družbene pomoči, vsakoletne resolucije in tudi letošnje stabilizacijske zadolžitve (katerih zaradi nje niti ne bi bilo treba), dosledno izpolnjuje, lepo se vključuje v zunanje trge, v zadnjem času predvsem na zahtevne zahodne in je vsa zadnja leta devizno aktivna. Kot taka prav gotovo zasluži več družbene pozornosti, kot jo je doslej dobivala.
Janko Rozman
TISOČ DELAVCEV SODELAVCEV
Dohodek izkazuje visok porast — v usnjarski industriji 33 % in predelovalni 46 %, kar je v precejšnji meri pripisovati visoki stopnji inflacije kot posledica devalvacije dinarja, deloma pa tudi večji produktivnosti in boljšemu gospodarjenju.
Z resolucijo o ekonomski politiki v letu 1980 je določeno, da smejo osebni dohodki naraščati 25 % počasneje, kot dohodek, akumulacija (skladi) pa hitreje, kot osebni dohodki. Udeleženci našega sporazuma so obe zahtevi lepo izpolnili, saj so se skladi povišali v usnjarski industriji 112 % (indeks 212) in v predelovalni 175 % (indeks 275), sredstva za osebne dohodke pa so narasla v usnjarski industriji 15 % in v predelovalni industriji 24 %.
V predelovalni industriji visok porast dohodka.
PRVE LASTOVKE
Naša akcija, pravzaprav tudi vaša gre »uradno« h koncu. Nismo jo nevem kako propagirali, ker smo želeli, da bi sami prispevali k popestritvi in izboljšanju obveščanja. Nabralo se je pravzaprav kar lepo število dopisnikov. Hočemo pa poudariti, da akcije ne bomo zaključili, želimo le, da se krog dopisnikov povečuje vsaj v takem številu kot letos.
V letošnji akciji so sodelovali:
Jolanda Grebenc	TOZD Trbovlje
Branko Plajbes Irena Smukovič Jožko Brumen Marjan Slabe Anton Podgoršek Matevž Jenkole Peter Rezar Ivan Zaplotnik Miloš Kaplan Milena Mali
Mračič Ivan Zvonko Gol Dejan Bučinel Janko Rozman Boris Bedenic Marko Tomazin Karel Zajc Sašo Uranjek Ivanka Horžen Janez Kališnik Bojan Rozman Milka Meglič Boris Jalovec Božidar Meglič Franc Grašič Rudi Brejc Marta Srna
DSSS DSSS
upokojeni poslovodja iz Murske Sobote DSSS DSSS
TOZD Obutev DSSS
TOZD Orodjarna DSSS DSSS
Skupina zdravljenih alkoholikov
Člani novinarskega krožka na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici
poslovalnica SISAK poslovalnica OSIJEK TOZD Obutev upokojenec TOZD Budučnost TOZD Mreža TOZD Mreža DSSS DSSS DSSS DSSS
zunanji sodelavec zunanji sodelavec DSSS DSSS
TOZD Obutev
TOZD Mreža	Urednik
INOVACIJSKA DEJAVNOST
TOKRAT DRUGAČE
Zadnji dve leti smo začeli v naši delovni organizaciji razvijati tudi vzporedno dejavnost, brizganje trdega PU, ki ima vsestransko uporabo v pohištveni industriji, elektroindustriji za športno opremo itd. V zahodnih državah je ta veja industrije že dosegla velik napredek, pri nas pa só to šele začetki in lahko trdimo, da smo doslej »pionirji« na tem področju v Jugoslaviji.
Vsa orodja za izdelavo teh artiklov izdelujemo v naši orodjarni, izdelke pa brizgamo v tozdu Poliuretan. Zaradi vedno večjega povpraševanja po tej vrsti izdelkov, so postale naše kapacitete premajhne, še posebej v tozdu Poliuretan, kjer je problematična spremljajoča oprema, nosilci za vpenjanje orodij. Teh je premalo, pa tudi njihova funkcionalnost je omejena. Zaradi tega in pa zaradi otežkočenega uvoza strojev, smo se odločili, da sami naredimo dva taka nosilca.
Nosilec, ki ga lahko imenujemo tudi stroj, je izdelan in že obratuje v tozdu Poliuretan. Ker je stroj v celoti skonstruiran in izdelan v naši delovni organizaciji, se nam zdi, da je vredno predstaviti ta stroj in njegove ustvarjalce, še posebej zato, ker je takšnih strojev in pripomočkov z domačim znanjem izdelano zelo malo, ta stroj pa je dokaz, da bi na tem području lahko naredili več.
Kot že omenjeno, služi stroj za vpenjanje orodij in brizganje tehničnih artiklov iz trdega PU, na katerem se lahko orodje namesti v vse tiste položaje, ki so z našo prakso ugotovljeni, da omogočajo brezhibne izdelke. Poleg tega stroj omogoča enostavno izmetavanje izdelkov, kar prej ni bilo mogoče brez dodatnih vpenjalnih priprav na nobenem od obstoječih nosilcev. Hod stroja in dimenzije vpenjalnih plošč omogočajo vpenjanje vseh vrst orodij, ki lahko nastopijo pri izdelavi izdelkov iz trdega PU, razen zelo velikih orodij, ki pa se bodo še naprej vpenjali na obstoječi nosilec. Pogon stroja je pnevmatski, kar omogoča enostaven priklop na obstoječo pnevmatsko mrežo in ekonomičnost delovanja.
Nosilec je skonstruiral Brane Dolčič, ki dela na delovnem mestu konstruktorja za tozd Orodjarna, pnevmatiko je konstru-
iral Peter Mali, vodja vzdrževalcev. Vsa pohvala pa gre tudi delavcem mahanične delavnice, ki so vložili veliko truda pri izdelavi nosilca.
Omeniti je treba, da je ves čas sodeloval z nasveti in izkušnjami tudi vodja tozd Orodjarna Ivan Zaplotnik. Kot zaključek je potrebno zapisati, da je mogoče na tem področju veliko narediti, če je več sodelovanja med ljudmi, ker vsak večji projekt potrebuje znanje več področij. Poleg tega pa se moramo zavedati, da marsikatera izboljšava, novost ali delovni pripomoček ni odvisna od naše volje, če se hočemo ubadati s tem in to še največkrat zaradi osebnih koristi, temveč je velikokrat to naša delovna dolžnost za kar smo plačani vsak dan 8 ur.
Sašo
OB DNEVU JI A
SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA - ORODJE MIRU
Dne 22. decembra 1941 je bila ustanovljena v Sandžaku, v mestecu Rudo I. proletarska brigada. To je rojstni dan naše Armade.
Jugoslovanska ljudska armada je udarni del naših oboroženih sil, teritorialna obramba pa je njen najbolj množičen del. Njene enote so organizirane, oborožene, izurjene in pripravljene za delovanje na vsem ozemlju države. Organizacijska oblika teritorialne obrambe omogočajo raznoliko delovanje tako na fronti kakor tudi v zaledju. To je najbolj množična oblika vključevanja širokih množic v boj in odpor.
Organiziran odpor mora biti v sleherni tovarni, naselju, skratka na vsakem koščku naše zemlje. Naši narodi ne želijo vojne, vendar živimo v surovi stvarnosti današnjega sveta. Vsa naša priza-
devanja vsa mednarodna in notranja dejavnost so usmerjeni proti politiki sile in vojne. Pripravljeni smo, da slehernega odvrnemo od agresije, da pripravljeni čakamo vojno, če pride do nje. Zato ima naš sistem splošno ljudske obrambe dvojno vlogo: odvračanje od agresije in vodenje splošne ljudske obrambne vojne, če bi ta bila vsiljena.
Naša splošna obramba je zategadelj orodja miru. 22. december zato že dolgo ni več samo praznik vojakov v enotah JLA, ampak je praznik vseh vojakov domovine, teh pa je toliko kolikor je nas vseh Jugoslovanov.
OB DNEVU JLA ČESTITAMO VSEM SODELAVCEM-VOJAKOM, STRAŽARJEM NAŠE DOMOVINE.
Dober vojak ima rad svojo puško in jo neguje.	je začela zelo zgodaj. Oskrba z gorivom je še brez zastojev.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje za delo in upravljanje je ena od bistvenih komponent, ki so narekovale preobrazbo vzgoje in izobraževanja. Gre za povezavo izobraževanja in dela ter izobraževalnih OZD z ostalim združenim delom na novih temeljih (svobodna menjava dela). V naslednjem zapisu je v grobem prikazan koncept srednje usmerjenega izobraževanja.
Usmerjeno izobraževanje se ne začne šele po končani osnovni šoli, čeprav v zadnjem času največ slišimo prav o tem izobraževanju. Sistem vzgoje in izobraževanja se začne že pri predšolskih otrocih. To je predšolska vzgoja, kot del enotnega vzgojno-izobraževalnega procesa. Vsi poznamo malo šolo. To je priprava na vstop v osnovno šolo. V mali šoli se otrok socializira, razvija se njegova osebnost. Enostavneje bi rekli, da se otroci prilagajajo delu v skupini, izenačujejo se eventuelne razlike (socialne in kulturne), oblikujejo se delovne navade, sposobnosti in nagnenja.
Osnovna šola je in bo še naprej ostala obvezna osemletka. To ne bo desetletna šola kot je bilo marsikdaj slišati. Vsebinsko se bo sicer spreminjala in dopolnjevala. Odpravljene bodo nekatere zastarele vsebine in načini, dopolnjevala pa se bo z novimi vsebinami, s posebnim poudarkom na politehnično zasnovanem izobraževanju. To pa pomeni, da bo že osnovnošolec usmerjen v tehniko in izobraževanje, tako v obveznih kot prostočasnih aktivnostih, za razliko od dosedanjega načina, ko je bil osnovnošolec prvenstveno usmerjen v izobraževanje. Politehničnost se nadaljuje tudi v srednje usmerjenem izobraževanju. Poenostavljeno lahko rečemo, da se bo sedaj srednješolec učil za delo in ne samo učil za učenje.
Srednje usmerjeno izobraževanje se začne po končanem Oßmem razredu osnovne šole. Nič več se ne ločijo učenci in dijaki.
V	srednje usmerjenem izobraževanju so vsi učenci. Nič več ni učencev v gospodarstvu (vajencev). Tudi klasičnih gimnazij, kot splošnih pripravljalnic za nadaljni študij ni več, tako kot so bile do sedaj. Lahko bi rekli, vsi učenci bodo imeli enak »startni položaj«. Strokovno temu pravimo, da bodo imeli skupne vzgojno-izobrazbene osnove/kar pomeni, da bodo v prvem letniku obravnavali enake vsebine iz področja splošnih znanj (po domače bi rekli, da bodo imeli enako težke predmete). Razlike bodo nastale pri strokovnih predmetih in praktičnem pouku. Pomembna novost usmerjenega izobraževanja je proizvodno delo. Kaj pa je sedaj to?
V drugem polletju prvega letnika bo šel vsak učenec na proizvodno delo v OZD materialne proizvodnje. Na proizvodnem delu bo deset dni, potem pa gre nazaj v šolo. Tako se bodo zvrstili od konca počitnic pa do junija vsi učenci, oziroma celotna populacija učencev prvega letnika v SRS. Ta isti učenec bo deset dnevno prakso imel tudi v drugem letniku in sicer enkrat od septembra do zimskih počitnic, kakor bo pač razpored in tako naprej tudi v naslednjem letniku.
Kako pa izgleda samo šolanje?
Učenec se vpiše v I. letnik srednje usmerjenega izobraževanja v določeno usmeritev, npr. obutveno, naravoslovno-matema-tično., itd. Usmeritev izobraževanja je zaokrožena celota, v okviru katere v skladu z nomenklaturo profilov poklicev oz. razvrstitvijo dela po vrstah in zahtevnosti uporabniki in izvajalci, to je OZD in vzgojno-izobraževalne OZD, zagotavljajo izobraževanje za vse ravni zahtevnosti dela v določeni stroki, panogi oziroma delavnosti. Torej se udeleženec usmerjenega izobraževanja pred vpisom v I. letnik odloči le o tem, na katerem področju združenega dela bi rad delal, npr. v obutveni stroki, v strojništvu itd. Na osnovi te odločitve se vpiše v ustrezno šolo npr:
—	če bi rad delal čevlje, kreiral čevlje, raziskoval in proučeval to področje dela, se vpiše v srednjo šolo obutvene usmeritve v Kranju, torej je usmeritev obutvena
—	če se odloči, da bo delal orodja, konstruiral stroje, se bo vpisal v srednjo kovinarsko strojno šolo, usmeritev je kovinarsko predelovalna.
Usmeritev sestavljajo smeri oziroma vzgojnoizobraževalni programi, ki so med seboj horizontalno in vertikalno povezani.
V	posamezni smeri je vsebina izobraževanja enaka za vse učence v določenem letniku, ne glede na to, ali se vključujejo po končanem letniku v delo ali pa nadaljujejo izobraževanje za zahtevnejša dela oz. za višjo stopnjo zahtevnosti (za tehnika, za inženirja, za dipl. inženirja). Po vsakem zaključenem letniku se učenec lahko vključi v delo in se v dobi pripravništva usposablja za delo in naloge. S tem si bo pridobil tudi poklic. Šola bo dala znanja za začetek dela, naloga OZD pa bo usposobiti kandidata za določena dela. Npr. tisti učenec, ki se bo izobraževal v kovinsko predelovalni usmeritvi in bo izbral smer oblikovalec kovin, bo po
končanem lil. letniku usmerjenega izobraževanja prišel v delovno organizacijo kot oblikovalec kovin (dosedaj je bil to strugar, rezkalec, ključavničar). V dobi pripravništva pa se bo usposobil za poklic, oz. dela in naloge strugarja, ali orodjarja, ali rezkalca itd., pač za tista dela in naloge oz. poklic, ki bo v skladu z željami, nagnjenji kandidata in potrebami OZD.
Za nekatere poklicne profile, ki so na posameznih področjih dela potrebni in ki se formirajo šele na višji in visoki šoli sta v srednje usmerjenem izobraževanju predvidena dva programa in sicer z družboslovno usmeritvijo in naravoslovno-matematično usmeritvijo (do sedaj je to izobraževalna gimnazija). Program obeh usmeritev vsebuje tudi praktična znanja, ki omogočajo učencem usposobitev za začetek določenih del in nalog (v primeru da učenec izstopi po II. letniku, III. letniku). Npr. tisti učenec, ki bi rad postal učitelj, se bo vpisal v I. letnik pedagoške usmeritve.
Sistem srednje usmerjenega izobraževanja velja tako za redne oblike izobraževanja, kot tudi za slušatelje ob delu in iz dela. V dosedanjih prizadevanjih za preobrazbo vzgoje in izobraževanja, se ponovno kaže spoznanje, da je izobraževanje dejavnik ekonomskega razvoja, osebnega in družbenega napredka, ki ima osnove v enotnem sistemu samoupravljanja in družbenega dela, v znanstvenem socializmu, to je v uresničevanje zgodovinske vloge delavskega razreda in njegove revolucionarne prakse.
Rezar Peter
SPREMLJAMO
DOGODKE
17. decembra 1920 se je začela v rudnikih trboveljske premogokopne družbe splošna stavka, v kateri je sodelovalo okrog 9640 rudarjev iz Trbovelj, Zagorja, Kočevja, Rajhenburga, Št. Janža Hrastnika, Hude Jame in Mirne. Rudarji so dosegli
30—50 odstotkov povišanje mezd.
18.	decembra 1928 je katastrofalni potres popolnoma porušil japonsko mesto Nagaoki in terjal okoli 30.000 žrtev.
20.	decembra 1909 je umrl slovenski skladatelj Benjamin Ipavec, star 80 let. Napisal je številne zborovske pesmi in samospeve, Serenado za godalni orkester, Polonezo in Fantazijo za klavir, opero Teharski plemiči in opereto Tičnik.
21.	decembra 1873 seje rodil slovenski skladatelj Josip Ipavec. Kot študent je bil zborovodja slovenskega pevskega društva Triglav v Gradcu, za katerega je tudi skladal priložnostne pesmi. Umrl je leta 1921.
22.	decembra 1941 je prva proletarska udarna brigada, ki je bila ustanovljena 21. decembra v bosanskem mestecu Rudu, izbojevala svojo prvo zmago. V spomin na ta dogodek praznujemo dan JLA.
25.	decembra 1936 so fašisti prisilili pevce ilegalnega slovenskega pevskega društva iz Gorice, da so pili strojno olje. Pevovodja Franc Bratež je zaradi zastrupitve umrl.
29.	decembra 1949 je bil v tovarni Prvoborac v Solunu pri Splitu izvoljen prvi delavski svet Jugoslavije.
5.	januarja 1921 sta bila po rapalski pogodbi priključena Italiji, Slovensko primorje in Istra.
6.	januarja 1944 je na Suhorju pri Metliki XIV. divizije začela svoj znameniti pohod na Štajersko.
6.	januarja 1929 je jugoslovanski Kralj Aleksander Kara-djordjevič razveljavil ustavo iz leta 1921, razpustil parlament in uvedel diktaturo. Razpustil je tudi občinske in oblastne samouprave, prepovedal politične stranke, sindikate in druge delavske organizacije ter razširil zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi ter poostril zakon o tisku.
9. januarja 1942 se je začela znamenita dražgoška bitka. V Dražgoše se je 31. decembra 1941 umaknil po daljših bojih okrog Poljanske doline Cankarjev bataljon z 240 borci. 9. januarja so ga napadle močne nemške policijske in vojaške sile s podporo topništva, vendar so bile 9. in 10. odbite z velikimi izgubami. Šele 11. januarja se jim je posrečilo prodreti v Dražgoše, kjer so se maščevali nad vaščani in zažgali vas. Boj pri Dražgošah je bil večji primer uspešnega boja slovenskih partizanov proti nacističnemu okupatorju.
SKUPINA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
MOJA POT DO ZDRAVLJENJA ZARADI ALKOHOLIZMA
Najprej moram povedati, da sem eden tistih, ki so že v šolskih letih stopili na pot alkoholizma. Drugače rečeno, sem že v osnovni šoli začel popivati. Bilo nas je nekaj »klincev«, ki smo se postavljali s tem, kdo bo popil več piva ali slivovke in smo celo tekmovali. Moje pitje se je seveda počasi stopnjevalo. Čutil sem vedno večjo potrebo po alkoholu, istočasno pa sem zaradi njega imel tudi vedno več težav. Osnovne šole nisem dokončal, zaposlil sem se in neopravičenih izostankov z dela je bilo vedno več, kajti zvečer in kasneje tudi ponoči sem se potepal po gostilnah, tudi pri pretepih sem bil vedno soudeležen, delal sem vedno slabše, saj sem bil neprespan in skoraj vsako jutro sem pestoval »mačka«.
Včasih sem gledal vrstnike, ki so si kupili avtomobil, ustvarjali so resne zveze z dekleti, osnovali so družine, tako ali drugače rešili stanovanjske probleme, nasmejani prihajali na delo, dobro so delali in napredovali. Spraševati sem se začel, KAJ PA JAZ ?
Vse je nazadovalo in le tisto prekleto steklenico sem videl pred seboj in čisto nič drugega, pa še zanjo zadnji teden pred izplačilom osebnih dohodkov vse pogosteje ni bilo dovolj denarja. Skoraj vsak dan sem bil vinjen. Večkrat sem poskušal začeti abstinirati sam, toda brez alkohola ni šlo. Roke so se mi vsako jutro bolj tresle, bolela me je glava, na delu je bilo vedno več težav . . . Nekega dne sem zbral pogum in se odločil za zdravljenje v Psihiatrični bolnici Begunje. Prvi dnevi so bili težki, kajti imel sem delirij. In kaj je to?
Vem, da veliko ljudi tega ne pozna, zlasti ne tisti, ki veliko pijejo in se o tem nočejo pogovarjati, oziroma še niso prišli do tja, da bi jih to zanimalo. Sam menim, da bi marsikdo kar prenehal piti, če bi videl deliranta. Do delirija lahko pride med pitjem ali pa takrat, ko človek preneha piti. Slej ko prej pa delirij doživi vsak alkoholik, če se ne odloči dovolj zgodaj za zdravljenje.
Delirij traja od dveh do treh dni ali celo več. Oblike pa so zelo različne. Delirant se ne zaveda kaj dela v tem času in se tudi ničesar ne spominja. Boji se teme, zelo se trese, pa ne da se mu tresejo samo roke, ampak vse telo. Pred očmi se kažejo različne stvari, največkrat strašne. Pogosto delirant ne more vstati iz postelje, leži in govori tako, kot da opravlja vsa dela doma, v službi .. . Če ga kaj vprašaš, sicer odgovori, toda kasneje se ne spominja, kaj je odgovoril.
Po končanem deliriju se alkoholiku tresejo roke, ne ve kaj se je z njim dogajalo. Telo ima tako izmučeno, oziroma je tako brez moči in nič ne čuti, da celo potrebo opravi kar v postelji. Zdravniki, medicinske sestre in pacienti se po deliriju z zdravljencem pogovarjajo, vendar mu ne omenjajo, kaj je bilo. Začne se pravo zdravljenje zaradi alkoholizma.
V bolnici sem sam sedel in bedel poleg deliranta in mu pomagal, kolikor se sploh lahko. Trepetal je, neprestano je vstajal in nerazločno govoril. Rekel mi je, da je moja postelja v vodi in da pod posteljo plavajo ribe. Pod stropom je opazil miško in hotela je skočiti vanj. Bal se je tega, kar je videl. Kmalu je začel govoriti kar sam s seboj. Nato je skozi vrata prišla velika žival in videl jo je zlesti pod posteljo. Hotel je nož, da jo bo zaklal, kajti lezla je proti njemu . . .
Tega, kar sem v tistem dnevu videl, ne bom nikoli pozabil in dobro si bom zapomnil, kakšne so posledice alkoholizma.
Kaj sem sam delal in videl v deliriju ne vem, kajti kolegi mi niso povedali, ker je tak dogovor. Vesel sem bil, da se mi je stanje začelo izboljševati in sem se vedno bolje počutil.
Domov sem prišel zdrav in poln novih načrtov. Ponosen sem, da mi je uspelo zbrati toliko poguma, da sem se odločil za zdravljenje in da ne pijem več.
Vedno pa se bom zavedal, kako veliko družbeno zlo je alkohol.
MALA ŠOLA MARKSIZMA
PRVA INTERNACIONALA
Konec revolucije leta 1848, nastop kontrarevolucije in fevdalne reakcije, vse to je tudi začasno onemogočilo delo »Zveze komunistov«. Nekateri člani CK so bili zaprti, drugi pa so emigrirali, zato sta Marx in Engels leta 1852 sklenila, da razpustita »Zvezo komunistov«.
Toda ne za dolgo. Ekonomska kriza leta 1857 in novi mednarodni položaj (poraz carskega samodržavja v Rusiji, borba za ukinitev suženjstva v ZDA, poljska vstaja itd} sta znova pobudila in omogočila revolucionarni polet delavskega gibanja. Na mednarodnem delavskem zborovanju v Londonu leta 1864 so na pobudo Marxa in Engelsa sklenili ustanoviti PRVO INTERNACIONALO kot novo veliko mednarodno zvezo delavcev. Program in statut zanjo je napisal Marx sam. Njena naloga in cilj pa sta bila vodenje delavcev v stavkah, boj proti tujim vplivom v delavskem gibanju ter končno povezovanje delavcev v borbi za njihovo dokončno osvoboditev.
V prvo internacionalo so se vključile najrazličnejše socialistične skupine in delavske organizacije z različnimi ideologijami: angleški Trade Unioni, nemški Iassallovci, proudhonisti in pozneje anarhisti, proti katerim sta se morala Marx in Engels neprestano boriti. Vsaka od teh struj je vnašala v Internacionalo svoj koncept.
Prva internacionala je organizirala pet kongresov. Razpuščena je bila leta 1876 v Philadelphiji. Razlog za prenehanje njenega delovanja je treba iskati v združeni borbi evropske reakcije in Bakuninovih anarhistov proti Prvi internacionali ter v neenotnosti vodstva, ki se je z notranjimi spori vse bolj odmikalo od delavskega razreda. Prva internacionala je imela veliko zgodovinsko vlogo. Povezala je ekonomsko in politično borbo delavskega razreda ter s tem pripravila podlago za ustanavljanje množičnih delavskih strank.
Vse revolucije pred letom 1871 so se sicer dogajale z udeležbo delavskega razreda, vendar so imele buržoazno-demokratični značaj. Pariška vstaja delavskega razreda pa ima značaj socialistične proletarske revolucije. Pariška komuna je bila organizirana kot nov tip države.
Pariška revolucija leta 1871 je bila rezultat družbenoekonomskih protislovij, po eni strani kot rezultat nasprotij, med vladajo-
čim fevdalnim razredom, veleburžoazijo ter delavskim razredom skupaj z drobno buržoazijo, po drugi strani pa kot rezultat nasprotij med vse bolj protidemokratično vladavino drugega cesarstva z Napoleonom III. in demokratičnimi silami. Množile so se stavke.
Da bi Napoleon III. preprečil širjenje revolucionarnega gibanja in preusmeril poglede Francozov navzven, hkrati pa zadovoljil svoje ambicije po restavraciji stare moči cesarstva, je stopil v francosko-prusko vojno (1870), ki pa se je v kratkem času končala s porazom Francije. Ko so ogorčene množice spoznale pogubno politiko drugega cesarstva^o 4. septembra 1870 oklicale republiko in hkrati organizirale Narodno gardo za obrambo Pariza pred napadom pruske vojske. To septembersko revolucijo je sabotirala začasna vlada, ki je zatrla vsak poizkus proletariata za osvojitev oblasti, hkrati pa se je udinjala zmagovalcu.
Prihodnjič: VLADA PARIŠKE KOMUNE
Poslovalnica Krško je po adaptaciji pridobila prostore v prvem nadstropju, s tem pa tudi dodatni program.
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 51 rešitev. Od tega je bilo nepravilnih 9 rešitev. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz splošnega sektorja ANICA KOLMAN.
Srečni dobitniki pa so:
80 din —KERŠIČ NEŽKA —512-4 60 din —BERTALANIČ IVAN —523 40 din —DRAGI KODER —500 20 din —ŠTEFE KAROLINA—512 20 din —ČAMER OSKAR—Trbovlje
Rešitev današnje križanke oddajte v uredništvo do 30. decembra 1980.
OGLAS
Ugodno prodam ženski smučarski komplet številka 42 in elastične smučarske hlače številka 40.
Naslov dobite v uredništvu Čevljarja.
Ob smrti mojega očeta
GOLMAJER JANEZA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem oddelka 520 za izraze sožalja in poklonjeno cvetje.
Marija Mladič
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda STANETA GRAŠIČA
se najlepše zahvaljujeva delovnemu kolektivu PEKO za darovano cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč.
Posebna hvala sodelavcem v finančnem sektorju, ERS, kontroli kvalitete, komerciali, obračunovalkam in skladišču gotovih izdelkov 529.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Lucija in Anka Grašič
ZAHVALE
Ob smrti moje drage mame
MARIJE PAPLER
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz montažnega oddelka 521 za izrečena sožalja in podarjeni venec.
Žalujoči sin Alojz Papier
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE PERČIČ
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem elektro, mehanične in mizarske delavnice, ter oddelku prirezovalnice 512 za izrečena sožalja in vso pozornost, ki ste jo izkazali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujeva dr. Kiklju za dolgoletno zdravljenje.
Viktor in Bernardka Perčič
Ob boleči izgubi moje drage mame
CECILIJE JERMAN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz šivalnice 512 linija I. za podarjeni venec in izrečena sožalja. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Slavica Jerman
Ob boleči izgubi drage mame
IVANE GROS
se zahvaljujemo delovni organizaciji PEKO in sodelavcem finančnega sektorja in laboratorija za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja in pa vsem tistim, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoča Mira in Janko Gros
LITERARNI KOTIČEK
OSTANI TATJANA!
Mrzlo zimsko jutro je in Tatjana hiti po poledenem pločniku, da bi bila čimprej na toplem. V proizvodni dvorani je Svetlo in toplo. Tatjana sede za svoj stroj in prijazno pozdravi sodelavke. Ob šestih steče tekoči trak svojo ustaljeno pot. Stroji zarohnijo, prostor se napolni s Tatjani tako znanim šumom. Tudi ona skloni glavo in se zatopi v delo. Ve, da njeno delo za strojem zahteva vso njencxzbranost, natančnost in spretnost.
Vftovarni je zaposlena že peto leto. Zaposlila se je kot kvalificirana delavka in rada dela na tem stroju. Po končanem osemurnem delavniku odhaja domov v prelepo gorsko vas. V vasi ni veliko mladih, toda nekaj jih je vseeno. Ob dolgih zimskih večerih hodi Tatjana na vaje amaterskega gledališča. Zelo srečna je tam in odigrala je že veliko vlog. In njeni sovaščani jo imajo tako radi; tako preprosto, skromno dekle je to in v mladinski organizaciji je tako uspešna. Toda Tatjana se le prijazno nasmehne in pojasni, da to z veseljem dela z mladimi.	„
Ob štirinajsti se osemurni delavnik konča tudi zanjo. Malo je utrujena in lačna, zato hitro zapusti delavno mesto. Avtobus jo bo odpeljal domov, kjer je tako srečna med svojimi domačimi. Odločila se je, ostala bo v neposredni proizvodnji, čeprav ji prijateljica Judita tako prigovarja, naj odide v mesto in nato v kako večerno šolo. Tatjani pa se zdi, da je srečna le v njeni rodni vasi, mesto pa se ji zdi tako turobno. In gozdovi, ki se razprostirajo okrog njene domačije se Tatjani zdijo prelepi in zave se, kot da ji včasih skrivnostno šepetajo, ostani drago dekle, ostani tu v naši prijetni, beli opojnosti.	Jožica
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD Obutev je za praznik republike organiziral tekmovanje v kegljanju za prehodni pokal. Tekmovalo je 13 ekip.
Rezultati tekmovanja:
L mešana ekipa 524	226 kegljev
2. ekipa mojstrov	225 kegljev
3. 524 — FERARI	217 kegljev
4. 510 I. ekipa	192 kegljev
5. 523 II. ekipa	186 kegljev
6. 529	185 kegljev
7. 522	183 kegljev
8. 520	164 kegljev
9. mešana ekipa iz več oddelkov	157 kegljev
10. 510 II. ekipa	127 kegljev
Ženske ekipe	
L 510	139 kegljev
2. kartonaža	133 kegljev
3. 522 (s tekmovalko manj)	81 kegljev
	RUDI REJC
V novoletni noči: ni vprašanje kaj in kako piti, ampak kako ostati na nogah.
PRIŠLI ODŠLI
V	TOVARNO
Mehič Said, Kostič Mehmed, Žibert Nevenka, Dizdarevič Sulejman, Radon Mitja, Toplak Boris, Kalšek Špela, Čajič Mina, Matko Nada, Stojko Natalija, Likar Branko, Kavar Janez, Grbe-nič Mira, Uzar Lili, Peič Vlado, Josef Smiljan
V	TOZD BUDUĆNOST
Dodlek Katarina, Vrbanič Ružiča, Samarija Ružiča, Ferenčak Anica, Jeren Katica, Šalač Ljuba, Košir Anica, Huzjak Ružiča, Kolarič Marina, Milak Ljubica, Kraljič Jadranka, Obad Marija, Tkalčič Ružiča, Kosec Anica, Siladi Slavica, Bregovič Ružiča, Vadjon Branka, Salamon Dragica, Balažinec Djurdjica, Tišljar Mirjana, Kruselj Marija, Simegi Marija, Blatarič Biserka, Horvat Katica, Horvatič Božo, Šarec Bariča, Vargovič Zlatko, Preksa-vec Tatjana, Bendelja Ružiča, Vargovič Zdravko, Lazar Zlatko, Ružič Stjepan, Stančin Marija, Topolko Marija, Dijanovič Silvija, Vukovič Anica, Tkalec Dragica, Kezman Djurdjica
V	MREŽO
Gor. Radgona Vogrin Anica Kragujevac I. Radenkovič Milutin
IZ TOVARNE
Zver Kati, Perko Cvetka, Meglič Slavko, Rozman Silva, Aljančič Marjan, Kurnik Ivana
IZ TOZD BUDUČNOST
Huzjak Nada, Ledinko Ljuba, Topolko Jožefina, Kovaček Krunoslava, Ivanuša Djurdjica
IZ MREŽE Celje II Ljutomer Nova Gorica Vinkovci
Lešer Vida Benkič Darinka Sanabor Jelka Radulovič Spomenka
ZAHVALE
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 521 se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za lepa darila in prisrčne besede v pozdrav.
Brejc Marija
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 511 se zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj.
Želim jim še mnogo uspehov v nadaljne in mnogo skupnega razumevanja.
Slavka Jurjevčič
NAŠI PETDESETLETNIKI
VIRNIK KRISTINA — šivanje golenic v oddelku 512 PLESNIČAR MARIJA — samostojno obračunavanje v oddelku 521
GOSAR EVA — kontroliranje polizdelkov v montažnem oddelku 521
ZAPLOTNIK VALENTINA — čiščenje golenic ali podplatov v montažnem oddelku 520
ISKRENE ČESTITKE!
VZPODBUDNI ZAČETKI
USPELO TEKMOVANJE
Modeli za prvo tekmovanje modelirjev.
je imela dokaj zahtevno nalogo izbire najboljših vzorcev, pri katerem je upoštevala:
—	izvirnost kreacije v svojstvu modne usmeritve
—	uporabnost za potrošnika in prodajnost
—	možnost tehnične izvedbe za racionalno serijsko proizvodnjo. Člani ocenjevalne komisije so menili, da je bilo za tako kakovostne modele in širok izbor premalo nagrad, zato so predlagali, da bi v prihodnje podelili po tri nagrade za vsako grupo (moški, ženski, otroški) obutve. Pri ocenjevanju naj bi sodeloval tudi zdravnik ortoped.
Odločitev ocenjevalne komisije je bila: prvo nagrado in s tem diplomo in 5.000 din prejme BOGDAN BRODAR,
drugo nagrado in s tem diplomo in 3.000 din prejme TIŠLER JOŽE,,
tretjo nagrado in s tem diplomo in 2.000 din prejme TIŠLER JOŽE.
Nagrajencem iskreno čestitamo.
Organizacijski odbor
Prvonagrajenec BOGDAN BRODAR je modeler spodnjih delov obutve. Prvič je dal svoje izdelke ocenjevati. »Prišel in zmagal« bi lahko rekli. Sicer pa kot sam skromno pravi ni nagrada samo njegova, to je sad skupnega dela modelerjev spodnjih delov in modelerjev zgornjih delov obutve. Pri kreiranju obutve vedno misli na to, kaj je všeč potrošniku, da se lepo poda nogi, predvsem pa kako se čevelj nosi.
Diplome za kreacijo in izvedbo vzorcev.
TEKSTILNI IN OBUTVENI CENTER KRANJ
ODLIKOVANJE OB JUBILEJU
Delavci in dijaki Tekstilnega in obutvenega centra Kranj so bili deležni najvišjega in najdragocenejšega priznanja. Ob zlatem jubileju — 50 letnici obstoja so dobili RED DELA Z ZLATIM VENCEM.
Pridružujemo se čestitkam z željo, da bi tudi vnaprej uspešno usposabljali naše bodoče sodelavce.
čevljar________________________________
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n.sol.o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Koš-njek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.
Da bi še popestrili in poživili našo dejavnost na področju kreiranja obutve smo odločili, da organiziramo interno tekmovanje za izbor najboljših vzorcev.
S tem smo želeli:
—	vzpodbuditi ustvarjalnost na področju kreiranja in modeliranja
—	izpopolniti znanje in vključiti mlajše sodelavce in
—	dati priznanje najboljšim posameznikom.
Kljub sorazmerno zelo kratkemu času od razpisa do ocenjevalnega dne, smo dobili v oceno 57 vzorcev za sezono jesen-zima 1981/82, ki so plod prizadevanj znanja in sodelovanja naših modelirjev.
Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali priznani strokovnjaki in poznavalci modne obutve in sicer:
Marjan Horvatič kot predsednik in člani:
Bernarda Rakovec (urednica Jane)
Daša Pelhan (modna svetovalka)
Jože Gros in Milan Jazbec
Delali smo predvsem z mislijo, da bi modeli uspeli. Še bom sodeloval, treba bo več priprav in več sodelujočih, pa bodo tudi kolekcije temu primerno uspešne. Na tekmovanju prevladujejo ženski modeli, več bo treba moških modelov, sicer pa se pozna da so ženske na tem področju bolj zahtevne. Pozdravljam odločitev, da se na tak način vzpodbuja k razmišljanju o modelih, ker če veliko razmišljaš tudi vložiš v model ves svoj trud in znanje. Modeli so pa vsi taki, da bi vsi zaslužili nagrado. Vsak je po svoje zanimiv.