Nniočnina mesečno 24 Oni. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za ino/.einstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ill
S£0VENEC
Telefoni uredništva: dnevna slnžba 205« — sočna 2996, 2994 ia 2OT0
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za in^erate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn
ШИ
Pred
slovenskim praznikom
(K otvoritvi Narodne galerije)
V četrtek, 22. junija, *e bodo slovesno odprla vrata naše Narodne galerije s kulturno zapuščino slovenskega slikarstva od 15. stol. do danes. Ker ima ta dogodek za Slovence žig seku-larnosti, se moramo in se bomo še morali ustaviti ob njem.
Misel 11a Narodno galerijo se je spočela v slovenskih kulturnih voditeljih takoj ob prebujenju jugoslovanske države. Ko so se namreč osemnajstega leta zdrobili tisočletni okovi ger-manstva nad slovenstvom, so le-ti pač upravičeno pričakovali, da sc začenja za nas narodna resesansa: mimo univerze, akademije znanosti iu umetnosti, visoke glasbene šole itd. naj bi pognala iz osrčja slovenskega naroda tudi Narodna galerija. Toda ravno pri poslednji je bilo največ težav; zakaj drobci elovenske slikarske umetnosti so bili raztreseni ne le po vseh kotih domovine, marveč tudi v mejah tujih držav: In tako ni imel celotnega prereza čez vso ustvarjalno silo naših prvih likovnih umetnikov do danes niti slovenski kulturni človek, tem manj javnost ali celo tujec. Razumljivo je torej, da si je vzela Narodna galerija prav to za nalogo, da zbere raztresene slovenske umetnine vseh časov ter jih razvrsti v posebnih prostorih kot zgodovinski in kulturni dokument slovenske upodabljajoče umetnosti od njenih začetkov do da lies.
Nimamo namena, da bi na tem mestu razvijali historijat slovenske Narodne galerije, kako je zrasla po izredno marljivem delu nekaterih naših kulturnih delavcev v današnjo višino; tu naj poudarimo le njen silen pomen za slovenski narod.
Mnogo trpkih besed je že padlo (in bo tudi šc v naprej) na račun slovenske maloštevilnosti in zgodovinske brezpomembnosti. Zakaj še zmerom triumfira zgodovina meddržavnih vojska, a zgodovina duhovnih del molči. Slovenci pa smo vprav v poslednjem svojstvu veliki. Nismo imeli svoje države, nismo imeli svojih kraljev, imeli pa smo globoko notranje življenje, ustvarjali smo kulturne vrednote eporedno s vsemi velikimi narodi. Naši likovni umetniki so ustvarjali že pred 700 leti velika dela ter z njimi plemenitiii človeštvo, tem eo eledili sloviti glasbeniki, a končno književniki, ki so nam tiskali knjige istočasno /. največjimi narodi.
A ravno v upodabljajoči umetnosti, kjer ui potrebna abeceda za izraz narodove duhovnosti, marveč seže čopič v njegovo notranjost, so slovenski možje tudi prvih dob, dasiravno so ustvarjali za tujce in v tujih šolah, vendarle ohranili narodovo dušo v svojih umotvorih. In to se je stopnjevalo skozi vsa stoletja do danes, ko žive naši umetniki sredi svojega naroda. V vseh mojstrovinah naših velikih umetnikov je • oblikovan obraz slovenskega naroda. In v tem leži naša slavna preteklost. (XI tu vodi most naše narodne skupnosti, naše duhovne sile. Slovenski kulturni voditelji so začutili to misel v 18 letih, ko so vstajali avstrijski Slovani očiščeni izpod oblasti trhle monarhije, da bo slovenski narod velik in do poslednje vasi prebujen le tedaj, če bo poznal in cenil duhovne vrednote, ki so jih ustvarili predniki. Od tod zasnova Narodne galerije, ki je čisto slovenska narodna ustanova, last našega ljudstva in nikogar drugega, ki l>o čuvala v eebi velike pretekle in sedanje dni slovenske likovne umetnosti. Ta zavod s slovensko kulturno tradicijo bo zgradil živ kontakt med narodom in umetnostjo; narod bo videl zbrano in fiksirano svojo umetnostno preteklost, svojo lastno dušo v nje najlepših dejanjih, čutil bo, da je to ustvarjal le »domače gore list«, ki je doumel življenje svoje zemlje in svojega človeka v vseh skritih odtenkih. In kakor je slovenski narod po svojem privzgojenem značaju le malodušen in dokaj preveč plah, se bo ob tako bogati svoji preteklosti prebudil v zavestnega narodnjaka in-državljana. Iz Narodne galerije bo zajemal pobude tudi znanstvenik, ki bo raziskoval našo umetnostno preteklost, prav tako sodobni umetnik, ki bo plemenito tekmoval za lo, da mu bo slika sprejeta v galerijske prostore; in končno se bo tujec, ki ima v svojem potnem programu med prvimi točkami (Kileg Narodnega muzeja tudi Narodno galerijo, otresel vseh omalovažujočih predsodkov ter premeril narodovo moč po bogatih stenah tega dostojnega hrama slovenske umetnosti.
To Narodno galerijo, ki je znamenje najvišje narodne in kulturne zavesti slehernega naroda in se zategadelj ne pojavlja v prebujajočili se, marveč v prebnjenih narodih, odpiramo Slovenci v času največje gospodarske depresije. To je pač značilno zn slovensko žilavo samobitnost, katere ni moglo zlomiti tieočletno robotstvo pod nemškim plemstvom. In vprav zdaj, ko 60 radi gospodarske stiske veliki narodi v duševni stagnaciji. nekateri celo nosijo na grmado svojo kulturo, odpiramo mi Slovenci vrnta svoje — mimo univerze najvišje institucije. Ali ni to znamenje, da nas novi čas tehnike in športa, ki izpodrivata pravo notranjo kulturo, ni podjarmil? Saj smo postavili v to novodobno vzdušje, ki hoče na mali pretrgati vee vezi z narodnimi trudicijami, Nurodno galerijo, ki bo »umetnostni vzgojitelj širokih plusti ljudstva, priča naše zgodovine in pobuda umetniku pri njega nadaljnem delu« (Slovcueka spomenica).	L. C.
Hitlerizem in katoliška cerkev
Borba nemškega poganstva proti krščanskemu križu
AHred Rosenberg, idejni vodja hitlenzina in načelni pobornik za protikrščansko nemško poganstvo
Pari«, 15. junija. (Posebno poročilo »Slovencu). V zadnji številki revije »Revue des deux Mondes^ objavlja Robert d Harcourt, ki si je pridobil velik sloves kot poznavalec nemških vprašanj, poučen članek o Hitlerjevi diktaturi z ozirom na nemške katolike. V članku je objavljenih nekaj dejstev, ki jih jc dosedaj evropsko časopisje namenonia zamolčalo, a ki mečejo luč na razvoj odnošajev med hitlerizmom in med katoliško cerkvijo v Nemčiji ravno tako, kakor v Avstriji.
Robert d Harcourt pravi, da se je katoliška cerkev v Nemčiji obnašala lojalno, da bolje ne bi mogla. Oba velika pastirska lista katoliških škofov Nemčije, prvi takoj po zmagi hitlerizma, drugi prod б dnevi, sta polna iskrenega rodoljubja in državotvornih priznanj, oba г veliko nadnaravno iskrenostjo pozivata vernike, naj služijo domovini v okviru velikih zakono\ verske svobode in verskega kulturnega delovanja. Nemški episkopat boja ni iskal, nasprotno. Ponudil je vse kulturne in
etične sile katolicizma плтети režimu, da mu slu- | njo za vzgojo duševno in telesno krepkega ljudstva in ia zgradbo samozavestne močne nomške domo. vino. Več ni mogel. Toda za to svoje konstruktivno stališče dosedaj ni žel nobeno hvaležnosti.
Pisatelj pravi, da dobiva vtis, kakor da bi hitlerizem sodelovanje katoličanov odrival kot neljubo, kakor da bi to hotel pokazati s stalnim izzivanjem v pričakovanju, da nemški katoliki izgubijo živce in :~.e spozabijo do dejanj, zaradi katerih hi jih potem v imenu državne varnosti in nacionalne revolucije lahko na odprtem po. Iju preganjal kot izdajalre domovine. Robert d Harcourt pristavlja v tem svojem članku, da se hitlerjevci naravnost trudijo, da hi prilepili katolicizmu na čelo sramoten pečat iidajaleev domovine. Toda katoliški škofje se nc pustijo izzivati in oznanjajo nemoteno tradicionalni nauk cerkve o državni oblasti, o avtoriteti, o svobodi prepričanja, o vzgoji mladine, in po. zivajo vernike, naj spoštujejo oblast, ljubijo domovino, delajo za državo in (vstanejo zvesti svoji cerkvi.
V članku je navedenih mnogo posnetkov iz hdtlerjevih časopisov in revij, pa ludi izjav narodno socialističnih veljakov, ki pričajo, kako si hitlerjevci na vse mogoče načine prizadevajo, da bi katoličane potisnili na stopnjo druge vrste državljanov. proti katerim je vsako samovoljno preganj-nje popolnoma upravičeno. A najznačilnejši med vsemi je citat, ki ga je prepisal iz »Linzer Volks-blatta« v Avstriji, v katerem je opisan sle«leč naravnost ostuden dogodek:
»V Linzu v Avstriji imajo hitlerjevci svoj generalni štab za Avstrijo. Prebivalstvo Linza je sednj že navajeno na hitler-jevsko literaturo in na razne plakate, s katerimi ti možje prelepijo vsako noč hiše linškega mesta. Toda kar se je dogodilo na Veliki petek, presega vse meje. Zvečer ob mraku so namreč zapazili nalepljen na vhod v Katoliško tiskovno društvo v Linzu
„Mesija Hitler naj stopi na mesto Mesije Kristusa"
ogromen plakat, ki ga je izpolnila slika velikanskega kljukastega križa. Samo, da je ena kljuka bila vodoravno izravnana v podobi vislic. Na teh vislicah je bil naslikan križ s podobo križanegn Odrešenika s točnim napisom, da bi ja ne bilo nobenega dvoma, INKI. Pod sliko pa se je bralo sledeče blaslemiono besedilo: »SVOJE DNI JE BIL OD ARIJSKIH RIMLJANOV KRIŽAN ČIX)VEK IZ ŽIDOVSKIH TOLP. DANES PA NAM NAŠ MESIJA HITLER DAJE POVELJE, DA OBESIMO KRISTUSA NA KLJUKASTI KRIŽ!« Nalo pa: HEIL HITLER. NAJ POGINE JUDA-KRI. STUS!« (Jnda-Kristus тсггееке!)«
Robert d Harcourt pristavlja, da to niso posamezni pojavi kakšnih obnorelih možgan, ampak da je to tipičen zgled hitlerjevske »vzgoje«, logičen zaključek hitlerjevske vere. Kajti, če pogledamo v spise idejnega vodje hitlerjevskega pokre-ta Rosetiberga, ki je glavni urednik uradnega hitlerjevskega lista »Der Volkische Beobachter«, recimo knjigo »Mitus 20 stoletja«, najdemo na 73. strani sledeče svetke na naslov katolicizma: »Čisto naravno je bilo, da se je svoje dni Tse, kar je v Rimu še imelo malo značaja, uprlo krščanstvu. Zato je tudi čisto naravno, da so je tudi germanstvo danes uprlo proti idejam, ki so prišle iz Sirije.« To torej soglaša popolnoma 1 linškim plakatom. Rimljani so križali človeka iz židovskih tolp. Germani pa ga bodo po mesiji Hitlerju obesili na kljukasti križ.
Ali je to začetek »kulturnega boja«? Nemški katoličani ga niso iskali, oni se mu izogibljejo, a bojijo se ga tudi ne. Oni imajo zavest, piše d Harcourt, da eo storili vse, da prihranijo nemškemu narodu razdejanja novega kulturnega boja, a noče se jim verjeti. Njihove izjave lojalnosti se zavračajo, zato ker hoče hitlerizem krščanstvo uničiti in išče samo vzroka, da hi planil po njem. Oni bodo čakali, domovino ljubili, državo podpirali, saj bo tudi ta preizkušnja šla mimo njih in ko se bodo valjali kljukasti križi v blatu poteptani od razjarjenega ljudstva, potem bo prišel zopet katoliški križ. ki bo branil i državo i domovino. R. M
Obe krščanski stranki - pfOc/
Berlin, 17. junija.
Velik odpor, ki ga je pokazala Avstrija proti fašistizaciji, je nemške narodne socialiste naravnost razbesni 1, ker se ga niso nadejali. Dočim so se hitlerjevci socialistov kmalu znebili, oziroma so njihov odpor zlomili 7. nepričakovano lahkoto — ker so se pač delavske mase nad socialisti razočarale — pa jim katoliški elementi, organizirani v centrumu, pa tudi konservativni protestanti, ki so posebno močni v vzhodni Prusiji, energično kljubujejo.
Bo' za protestantovsho cerkev
Zanimivo je, kako se ciljem nemškega fašizma upira tudi protestantovska cerkev. Hitlerjevoi, ki so organizirani pod imenom »nemški kristjana«, zahtevajo, naj bi se protestantska cerkev poenotila in reformirala tako, da bi vseskozi služila nemškem narodu in državi. Ogromna večina protestantov nima seveda ničesar proti nemštvu in državi, vztraja pa trdno na načelu, da cerkev sloni na evangeliju in je kot taka v službi duševnega : blagra naroda, ue pa kot sužnja države, zakaj »evangelij je ustvaril cerkev, ne pa država.« Na j podlagi tega načela so protestanti nedavno izvolili 1 za državnega škofa pastorja Bodelschwingha, proti i kateremu sedaj narodni socialisti rujejo in tako zanašajo usoden razdor v protestantsko cerkev. Poltično oi»oro pa ima konservativno protestant-stvo v neinškonacionalni stranki, radi česar sedaj fašisti skušajo to stranko, s katero so dosedaj korakali vštric, likvidirati. Torej ima hitlerjevstvo na tej fronti borbo s tradicionalnim pruskim kon-servatizmom. Na drugi strani pa mu stoji nasproti nemško kaloličanstvo, ki je nacionalne cilje hitler-jevstva sicer sprejelo, ne odstopa pa seveda od svojih tradicionalnih krščanskih načel. Kako so to hitlerjevci sprejeli, dokazuje sedaj tudi znani na-rodno-socialistični Fuhrer Kube, ki je izjavil, da morajo
vse stranke izginiti
Izjavil je ob tej priliki, da v vzhodni [Prusiji vlada proti Hitlerju zagrizeno sovraštvo in da se zato absolutno na sme trpeti, da bi na upravnih mestih vzhodne Prusije sedeli »stari reakcionarji« nemškonacionalne stranke. Čimprej izginejo ostanki strank v Nemčiji, tem bolje bo za nemško domovino. Nemogoče je. da hi še zdaj poleg Hitlerjeve volje obstojala še kakšna druga politična volja.
Tudi centrum, je dejal Kube dalje, kot stranka ne more delj obstojati. »Hitlerjeva Nemčija bo
Turisti-izletniki!
Najboljše in najcenejše se okrepčate v
LJUDSKI KU HI N31-DES E NICE
Krekot» dom
tri minute od kolodvora Večje sktipiue po predhodni prijavi znaten popust.
pripravila centrumu isto usodo, ki jo je pripravil veliki državnik Mussolini popolarcem. Mrzli in preračunajoči Briining je najnevarnejši nasprotnik narodnega socializma. Zato je treba centrum likvidirati.«
Te izjave kažejo, da Hitler v resnici namerava razpust centruma, na katerega ne bo treba dolgo čakati.
„Hujši od boVševikov"
Dunaj, 17. jun. (a) Princ Starhenbcrg je imel v Inomostu govor na tamkajšnje Heimwehrovce. V tem nagovoru je med drugim dejal: Boljševiki niso vseh 10 let, kar smo se proti njim borili, nikoli rabili tako nizkotnih metod kakor nacionalni socialisti. Toda Heiinwehr je zadosti močna, da ho zatrla hitlerjevski val.
„Mesi<a" GobbeJs
Hamburg, 17. jun. ž. Državni minister za propagando dr. Gôbbôls je imel daljši govor, v katerem je izjavil, da so voditelji socialnih demokratov, ki se nahajajo v Nemčiji, talci v rokah narodnih socialistov in da bodo odgovorni za vse ono, kar bodo njihovi pristaši storili proti Nemčiji v inozemstvu, zlasti v Pragi in v Haagu. Glede krščanskih strank je Gobbels rekel: »Pustite mrtve na
mirul Nemška nacionalistična rcvolucija še ni končana. Letos se bodo izvršile velike izpremembe, kajti vse, kar se sedaj dogaja, je samo začetek.« Gobbels je prepričan, da mora Nemčija izvršiti veliko svetovno misijo, ki ne bo ostala omejena samo na dve evropski državi.
Nemški delavec naj plača račun „nemškega preroienja"
London, 17. jun. ž. »Times« objavljajo okrožnico predsednika nemške industrijske zveze, v kateri poziva člane, da pol odstotka od delavskih plač prostovoljno pošiljajo narodno-socialistični stranki. Ker znašajo plače okoli 20 milijard letno, i bi ti dobrovoljni prispevki za novo »nemško pre-rojenje«, ki naj ga plačajo delavci, znašali okoli 100 milijonov mark letno.
Socialdemokrate vun !
Mttnclien, 17. junija Ig. Bavarsko notranje ministrstvo je odločilo, da naj socialno-demokratski občinski svetniki, okrajni in okrožni zastopniki do nadaljnega izostanejo od sej, če že sami ne odstopijo od svojih mest. da se tako ohrani mir in javna varnost in da bodo osebno varni. To odredbo utemeljuje notranje bavarsko ministrstvo 7. delovanjem socialno-demokratske skupine v Pragi in s tetn, da je nacionalno prebivalstvo izredno ogorčeno radi tega, da se pripadniki socialno-demo-j kratske stranke še nahajajo v zastopstvih občin in j občinskih zvez in da tam soodločajo o usodi nemškega naroda.
ГЂ	I	/1 f	Zapadne velesile
Bombe v Celovcu
Celovec, 17. junija, ž. Danes opoldne je eksplodirala pred biio, v kateri stanuje krščansko-so-cialni deželni svetnik Silvester Leer, bomba, napolnjena z veliko množino ekrazita. Vse šipe na oknih so popokale № se vsule na cesto. Na kraju, kjer fe bomba eksplodirala, je nastala v pločniku velika luknja. Hudo poškodovana so tudi vhodna vrata. Tudi v drugih krajih je bilo več eksplozij. Med ljudstvom vlada velika panika, ker atentatorjev ie niso mogli najti.
Hitlerievce izpuščaio!
Dunaj, 17. junija tg. Posvetovalne zliornice deželnih sodišč na Dunaju, v Gradcu in Celovcu in več drugih okrožnih sodišč so včeraj sklenile, da je treba izpustiti voditelje narodnih socialistov in njihove pristaše, ki so bili v zadnjih dneh aretirani radi veleizdoje. češ, da se je pavšalna obtožba veleizdaje izkazala kot neutemeljena. Radi raznih napadov aretirani narodni socialisti pa šc ne bodo izpuščeni, ker preiskava šp ni končana. Nemški državni poslanec Too Habieht pn je poveril posle deželnega inšpektorja krožnemu voditelju Frauen-feldu. ki je ta posel tudi že začel izvrševati.
Pariz, 17. junija, i. O včerajšnjih razgovorih avstrijskega kanclerja Dollfussa s predsednikom francoske vlade Daladierom ir francoskim zuna-m»ni ministrom Paul Boncouriem oiše današnji
»Journal«, da so francoski državniki izjavili D0II-fussu, da radi položaja, ki je nastal v srednji Evropi, nobena država »ie bo ostala ravnodušna. Pri teh razgovorih ni prišlo do končnega sklepa, ker Francija ni sama interesirana v tem vprašanju. »Journal« pristavlja, da Francija, Anglija in Italija ne bodo nikdar dopustile, da bi se Avstrija zadušila v nemškem r.erodnem socializmu. V tem oziru že obstoja načrt za koncentrično akcijo treh zapad-nih velesil, ki so podpisale pakt četvorice.
Ko se je dr. Dollfuss poslavljal iz Pariza, je dovolil »Excelsiorju« intervju o položaju Avstrije. V tem intervjuju pravi med drugim: »Obžalujem trenutno napetost med Nemčijo in Avstrijo, kor mi v Avstriji želimo samo najboljših odnošajev s svojimi nemškimi bratranci. Toda brezpogojno priznanje Avstrije kot neodvisne države na političnem in gospodarskem polju je bistveno za obnovo prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo. Čc se ni uresničil načrt za carinsko unijo, se je to zgodilo iz gospodarskih in političnih vzrokov. Cilj sedanje vlade je, varovati neodvisnost Avstrije, da bo mogla izpolniti svojo zgodovinsko nalogo potom prijateljskega sodelovanja s svojimi sosedami. Dalje je rekel dr. Dollfuss glede odnošaicv z Mad-jarsko, da so danes boljši, kakor v časih dvojne monarhije, in omenjal tudi prijateljstvo Mussolinija, v katerem ima Avstrija prijatelja izrednih talentov, nenavadnih skušenj in velikih človeških simpatij. Poudarjaj ]e končno tudi naraščajoče simD«liie Francije za potrebe Avstfijfc
,Vc podcenjujmo mladine
Strni in mladi
Začudeni strmimo sodobniki na veliko brezdno, ki u: ie naenkrat odprlo med dvema človeškima rodovoma,- vajeni sicer vseh možnih nasprotij in front, doživljamo zdaj največjo dramo sodobnega dovcilva: nasprotstvo med starejšim in mlajšim človeškim rodom. Velja sicer pravilo, da je marsikdo, ki ima staro rojstno lctnico, mlajši kakor kdo, ki sc jc rodil šele po 1. 1914 in ki jc prepričan, da sc jc svet začel šele po svetovni vojni, vendar pa ni mogoče zanikati, kako strnjeno in zase žive stari in kako strnjeno in tudi sami zase skušajo živeti mlajši. Zadnja dva, tri leta jc človeštvo celo doživelo dogodke, ki jih ni mogoče drugače označili, kakor tragičen spopad med starimi in mlajšimi. Isto, kar doživljamo mi, je človeštvo doživelo že večkrat v zgodovini, vendar se zdi, da v manjšem obsegu, lccr so bili ludi vzroki manjši, kakor pa za sedanje globoko in navidez skoraj nepremostljivo nasprotje. Vzrok, ali boljše rečeno, povod jc isti, kakor za vse sedanje krize in za vse sedanje težave: svetovna vojna.
Mir, trajen in zanesljiv, lak, kakor si ga mora želeti vsak, je najboljše zdravilo za rane. Vojna seka rane ne samo v človeško telo, temveč tudi v družbo, v človeštvo. V mirnem času je mladina sproti nadomeščala stare in nikjer, ne na duhovnem polju, ne v socialnih bojih, nc v gospodarstvu, nikjer ni nastopala mladina kot načelna nasprotnica starejšega rodu na vsej fronti, temveč vedno le kot borben naraščaj z več ali menj nasprotujočimi gesli, ižvljenjska resnica jc, da sc mladina vedno bori z starejšimi, da mladina vedno prinaša nove ideje in da stalno zahteva novih dejanj, toda vedno se je ta borba izvajala bolj na način gverilje, borbe med posameznimi starimi in posameznimi mladimi, med mladimi in starimi skupinami, nikdar pa šc ne na celi črti pa tudi v tako radikalnem idejnem nasprotju kakor sedaj, ko stari rod lc težko in skoraj nerad prepušča svoje položaje mladim in ko mladina dolži ves stari rod, da je edini kriv vse te nesreče, v katero je zašlo človeštvo s svojimi krizami, brezposelnostjo in bedo.
Svetovna vojna ni samo prevrnila ves način življenja do 1. 1914 in povzročila nove, do sedaj neznane svetovne probleme. Svetovna vojna je tudi prekinila naravno prelivanje generacij iz ene v drugo in med nje postavila ostre zareze. Eno generacijo je vojna sestradala, drugo je uničila na bojnih poljanah — te človeštvo sedai najbolj pogreša, ker so na frontah padli najboljši mladeniči, ki bi bili sedaj tudi najboljši možic —, tretjo generacijo jc prezgodaj utrudila, saj je otrok, ki jc doraščal med vojno, moral postati ves drugačen, kakor tisti, ki je doraščal v predvojnih letih, in povrhu tega je vojna oslabila še četrto generacijo, ki je skoraj izostala — lc pomislimo na strahotno nizko število porodov med vojno!
Tako smo sc sedaj naenkrat znašli v strahotnem precepu: stari rod goji nezaupanje do mladih, mladi pa še večje nezaupanje do starih, čc nc šc kaj hujšega, namreč odkrito in nič prikrivano sovraštvo, Seveda je res, da bodo mladi v kratkem zavladali svetu, trajna škoda za svet pa bi bila, če bi obveljala volja mladine, da mora propasti prav vse, kar so stari ustvarili in dognali. Predvojni rodovi so napravili mnogo, čeprav niso znali preprečiti glavnega: svetovne vojne, vendar pa bo morala zgodovina priznati, da je bila tedaj večina človeštva proti vojni, čeprav brez moči proti razvoju dogodkov. Stari rod, ki je preživel vojno, je prišel vsaj do spoznanja, kaj je vojna, in to spoznanje mu daje pravico do besede. Izkušnje starejših so vedno dosti vredne in mladina jim mora. vsaj delno verjeti. Mladina bo morala spoznati, da je bilo tudi pred 1. 1914 marsikaj dobrega ustvarjenega, in stari bodo morali priznati marsikaj dobrega po !. 1918.
Današnja ogorčena mladina, ki ne more do vpliva, ki sc žc iz samega nasprotja otresa vpliva jtarih, pa naj bo ta vpliv tudi blagodejen, la mladina, ki zaenkrat ne more do blaginje in ne do
premoženja, ne do služb in ne do moči, jc nestrpna in išče novih potov, drugačnih, kakor jih ji svetujejo stari. Pa vendar so mnoga stara pola tudi dobra. Mladina lako odklanja — po večini — načelo demokracije, ker je to vera starih, nc zaveda pa sc, da si jc stari rod s težavo priboril demokracijo, ko jc bil šc mlad, in da razni nacionalni in socialni radikalizini pomenjajo le šc poslabšanje. Prav pa ima tista mladina, ki odklanja lc formalno demokracijo in formalno svobodo ter zahleva dejanske izvedbe demokracije, to je strpnosti in priznanja življenja vsem in vsakomur. Prav ima mladina, ki trdi, da formalna svoboda ni dosli ali nič vredna, čc ni kruha, prav pa imajo tudi stari, ki trdijo, da jc nai boljši kruh slab, čc jc ogrenjen s suženjstvom pod avtokracijo in z nesvobodo.
Kljub fašizmom in radikalizmom drugih vrst, katerim ni mogoče odrekati, da predstavljajo pretežno gibanje mladine, kljub vsej vročekrvni in često tudi nespametni boievitosti novega rodu pa je treba vedeti: mladina jc danes res nosilec nečesa novega. Lc tisti stari programi, lc tista načela in dejanja starega rodu bodo obveljala, ki so bila večno etično upravičena, ki so korcninila v človeku samem. Teh tudi prihajajoča mladina ne bo mogla zanikati. Propadla pa so že skoraj lisla načela, ki so služila le za posameznike, lc posameznim skupinam, lc za relativno kratko dobo. Mladina se je na vsem svetu, v Evropi, v Ameriki, v Aziji, v deželah s formalno priznano demokracijo in v deželah fašizma in diktatur, v deželah velekapitala in v deželah pričenjajoče sc socializacije, povsod se jc mladina že odrekla tistim zmotam starega rodu, ki so privedle do sedanjega položaja sveta. Ali je torej čudno, če mladina skoraj povsod in prav povsod odklanja načela liberalnega gospodarstva in to šc celo tista mladina, ki jo je gospodarski liberalizem sam vzgojil? Mladina tukaj dela bolj instinktivno kakor raz.umsko in na podlagi teorij, ker sama na svoji koži čuti, kako jo gospodarski liberalizem, ki dovoljuje največje izkoriščanje in socialna zapostavljanja, ludi njo samo izkorišča in zapostavlja.
Nc gre tu za tisto mladino, ki hodi po Rimu ali Berlinu po cestah v kričečih uniformah in ki sc v svoji naivnosti dû izrabljati za vsako stvar, tudi za tisto, ki njej sami škoduje, gre za ves val novega rodu. Ne podcenjujmo mladine! Čeprav prihajajo kakor v vseli razburkanih časih česlo do besede glasni radikalci, vendar bodo tudi najnovejšo generacijo obvladali končno lc tisti njeni ljudje, ki ne delajo z zagrenjenostjo v srcih, ne s slepoto v dejanjih, temveč sc trudijo, da človeštvo rešijo ali da mu vsaj pomagajo. Res so najradi-kalnejši najbolj slišni, toda to so le heroldi, lc trobentači, pravi duhovni voditelji novega rodu bodo drugi, ki jih čas sicer še preglašuje, ki pa bodo vendar prodrli s svojimi novimi silami. Res doživljamo sedaj nekako vesoljno ponovitev Edi-povega kompleksa, ko sinovi pobijajo očete in mladi stare, toda lo bo splahnejo.
Tedaj sc bodo srečali listi od starih, ki sedanjih razmer niso zakrivili in ki so sc vedno borili proti njihovim vzrokom, z onimi izmed mladih, ki se pričenjajo sedaj boriti proti istim vzrokom. Iz te združitve poštenosti starih in njihovih očiščenih izkušenj 1er iz svežih idej, volje po dejanjih ter po uveljavljenju mladih bo šele naslala res nova doba človeštva. Ne bo popolna in nc bo za večno zadovoljila človeštva, vsebovala pa bo uresničitev sanj starih in volje mladih: dejansko demokracijo mesto formalne, socialno pravičnost mesto pravno zagotovljene, a neizvajane pravičnosti, resnično svobodo tekmovanja v ustvarjanju mesto privilegiranih proizvajalnih prednosti, dejansko svobodo duha mesto sedanje zavisnosti duha od materijal-nih dobrin. In morda bo to srečanje tudi za dolgo preprečilo, da bi se še kdaj pojavil med mladimi in starimi tako usoden prepad, kakor je dandanašnji.	—o—
Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarico i'idali Vas bodo za Vašo zdravo rjavo barvo. Toda pazite dobro: nikdar se 110
solnčilo z mokrim telesom, lemveč si vedno prej vdrgnite NIVEA!
Nivea krema in Nivea olje sla nenadkriljiva in nedosegljiva, ker samo Ia obojica vsebuje Eucerit.
NIVEA je poceni : Krefta Din 3.50,6—. 12'-
25'-.
Valutno premirjje
Washington, 17. jun. ž. Vesti angleškega izvora, da je dosežen sporazum med Anglijo in Ameriko za valutno premirje, so sprejeli v Washingtonu z največjo rezervo in jill že tudi demontirajo. V luogu, ki so blizu Beli hiši, izjavljajo, da lii nikomur ničesar znanega o valutnem premirju. Ameri-I ska vlada ni slavila nobenih konkretnih predlogov i in jih ludi ni prejela. Ameriška delegacija v Londonu pa sploh lii pooblaščena, da brez predhodnega sporazuma s predsednikom Združenih držav Koo-sevelfoni kaj ukrene v tej smeri. Dalje naglašajo, da ja. predsednik Roosevelt proti vsaki Stabilizaciji, ker se boji, da bi zaradi tega padle cene proizvodov in tečaji borznih papirjev. Te izjave z ameriške uradne strani so povzročile precejšnje komentarje, ker je sedaj položaj v leni vprašanju popolnoma nejasen. Vendar pa mislijo, da je demanti Bele hiše le taktična poteza, da se prepreči prevelika špekulacija z dolarjem.
London, 17. jun. (a) Nasprotujoče si vesti o izročitvi nemške spomenice londonski gospodarski konferenci so zbudile veliko pozornost na hodnikih
konferenčne palače, ker se je izvedelo, da predstavlja to besedilo samo osebno mnenje Hugen-borga, ki ga jo hotel predložili gospodarski komisiji konferenco. Baje je soudeležen tudi dr. Schacht. Nemci so to spomenico že umaknili.
Pri razgovorih o.finančnih vprašanjih so se delegati Francije, Anglije in USA sporazumeli glede besedila o valutnem premirju. Besedilo so po kablu poslali v Washington v odobritev. Odgovora pričakujejo v začetku prihodnjega ledna.
Konferenca za delo
Ženeva, 17. jun. (a) Komisija za znižanje delovnega časa je danes nadaljevala razpravo. Komisija je s 40 glasovi proti 25 sprejela izpreminje-valni predlog francoske vlade, po katerem naj bi se vprašanje o znižanju delovnega časa predložilo ne samo kot ukrep za pobijanje nezaposlenosti, temveč tudi kot sredstvo za to, da bi ludi delavci prišli do dobrot tehniškega napredka. Proti, temu predlogu jc glasovala skupina delodajalcev.
Zastoj v Irancosko-iialijanskih
pogajanjih zaradi Nemčije
Pariz, 17. jun. tg. Kakor poroča Havas iz Rima, je nastal zastoj v francosko-italijanskih pogajanjih za sporazum, ki so se začela takoj po para-i firanju pakta štirih velesil. Težkoče pa niso nastopile v pogajanjih samih, ki so bila pri zadnjem se-! stanku med Mussolinijem in francoskim poslani-; kom dc Jouvenclom zelo prisrčna in zavzela celo ; že zelo precizne oblike. Težkoče so nastale radi Nemčije, ki je zopet posegla vmes in ovirala delo. Nemčija jc bila vznemirjena in se je bala, da se nc bi pakt štirih velesil eventualno izrabil na korist iranccsko-italijanskc antante. Nemško občutljivost so povzročila pisma med Paul-Boncourjem in če-
škoslovaškim poslanikom Osuskim. Italija pa seveda poskuša vse, da pomiri Nemčijo, žc zato, da Nemčija ne bi preprečila ratifikacije pakta štirih velesil.
Radikalni poslanec Margainc, ki pripada vodstvu stranke, je, vložil v poslanski zbornici resolucijo, s katero se poživlja francoska vlada, naj začne nova pogajanja z ostalimi članicami pakta štirih velesil, da bi sc doseglo, da bi ta pakt podpisali tudi zastopniki Poljske in Male zveze. Francija mora gledati na to, da bi okrepila svoj položaj s tem, da pripusti k paktu tudi Poljsko in Malt anlanto.
proeest
Prof« 6 komunistom
Mmimrm - tortura
Odličen vzgojitelj nam piše:
Zrel biti je vse. (Kralj Lear 5, 2).
»N. N. si je s samokresom končal mlado življenje, ker ga zaradi slabega pismenega uspeha niso pripustiti k ustni maturi«. — »A. J. je padla pri zrelostnem izpitu, zato je pila lizol.« — Taka in podobna poročila vsako leto beremo ob lem času in >nikogar ni, ki bi to premislil v svojem srcu.« A če premisli, ne more popolnoma obsoditi mladeniča 18 let, ki se umori, ker je naredil napake v latinščini, francoščini, srbohrvaščini in ker ni razrešil matematičnih nalog. Res ni prav ravnal, a še mnogo blaznejša kot nesrečni kandidat je bila šola, v kateri je živel in ki ga je pognala v smrt. Blazno je bilo, da so ga bili njegovi profesorji spustili v šesto, sedmo in osmo in potem še niso vedeli, ali je zrel ali ne! Če trezno, pravično sodimo, moramo reči: Če je kaj inkvizicija, je matura. Izpit, obdan z vsemi strahotami trenotnosti in mukami nenadnosti, je potreben, da se doženc, kar vsi tvoji profesorji že več let vedo, namreč, da imaš zrelost, ki ti jo je dvanajstletno šolanje nedvomno dalo, Zakaj drugače bi te lani ne bili smeli poslati v osmo in predlanskim ne v sedmo. Ali torej velja izpit tebi, ali tvojim učiteljem?
Nič od tega, kar se zahleva pri pisnem in ustnem izpitu, ne dokazuje »zrelosti« ali »nezrelosti« za višje poklice. Nesrečnik, matematskih nalog nisi zadel? Prav zaupno li povem: Nikoli v poznejšem življenju ne bodo zahtevali, da razrešiš količkaj težko računsko nalogo! Najboljši sodnik, največji zdravnik, celo najslovitejši jezikoslovec ali bogoslovec ne potrebujejo vse svoje življenje od vse matematike drugega kot malo poštevanko in decimalni račun. Hauptmann sicer prav1: Poštevanko poznate; pa so reči še druge od poštevanke, So, a ne v življenjski matematiki! Sicer pa če pripadaš tistim devetim desetinam vseh ljudi, ki z.a matematiko niso nadarjeni, vendar ne boš lako smešen, da bi šel za matematika ali za strojnega inženjerja. Noben minister, skoro :ioben nadzornik, noben tvoj profesor, razen edinega učitelja matematike, bi ne znal narediti uiti ene tebi stavljenih nalog. Ti pa jih reši, ali pa i v i strto življenje!
A ne jezi se na svoje učitelje! Saj ne vedo kaj delajo. Vedo že, a ne morejo drugače.
Nikoli nisem slišal, da bi si bila Goethe ali Kani priboriKi zrelostno spričevalo s posebnim i/cpitom, in 7. našim Levstikom veste, kako je bilo. Nekdaj se je tresel pred zeleno mizo Otto von Bismarck. Modra komisija mu je s težkim srcem iriznala, podarila zrelost. Nekaj let kesncjc pa ie maturitelna komisija vsa začudena nezmotno spoznala, da jc kandidat Bethmann Hollweg v
vseh predmetih vzorno zrel. Tragika človeške modrosti ni slutila, da bo kdaj Bismarck železni, Hollweg pa leseni kancler! Koliko kapitalnih oslov je imelo pri maturi odliko, je splošno znana stvar tudi med nami.
Pa pravite: Vsaj spis iz materinščine izpri čuje zrelost ali nezrelost kandidatovo. Ne nc, prav nobena pisna naloga, dobra ali slaba, niti tema iz materinščine, prav nič ne dokazuje ne o «zrelosti« ne o »nezrelosti«. Poznam zdravnika, ki je rešil že nemalo bolnikov —1 pravijo, da dela čudeže — pa je bila njegova nemška zrelostna naloga »unter dem Hund«. Pa materinščina? Ali ne poznate onega govornika, ki zna mno-žicc kar očarati? Njegov maturitetni spis je bil komaj zadosten-. Zakaj? Ker jc bil nezrel? Ne, da je bil »zrel«, je izpričala prihodnjost. A da je pisal komaj zadostno, je bil morda vzrok ponesrečen izbor izpitne teme: ni godila njegovi dušev-nosti. Da bi pa bil v stilu svoje moči sfantaziral kaj drugega, za to je bil preplemenit; ergo »nezrel«. Zato jc neredek pojav, da v mrzlični živčni prenapetosti vprav dober dijak rad popolnoma odpove: njegova poštena, plemenita duša se na natezalnici ne more orientirati
Recitc kar hočete: Zrelostni izpit v mnogih primerih ni nič drugega kot vadljanje za mlado človeško življenje. Vsi izorašujoči profesorji to vedo in skoro vsak izmed njih bi bil med tem rajši »trgovec z ribami< . Le kak ciničen med njimi si misli: Naj garajo, saj smo mi tudi! Tako si teši vest nemuzična mati, ko sili prav tako nenadarjeno hčerko, da pretepava osovraženi klavir.
In končno: Koliko to stane! Ne izdam morda skrivnosti, čc povem, da posebno nadzorovanje za časa mature stane 7—8000 Din (brez privatistov); to se pravi okoli 300 Din ali po položaju ministrskega odposlanca šc več na dan, poleg redne plače. Ali ni to zlasti v dobi gospodarske krize več kot preveč? Kaj matura stane starše, ne računam. O psihičnih prelresih nc govorim. Značilno je, da so najhujše sanje celo življenje, ki mučijo j skoro vsakega intelektualca, sanje o maturi! Naj-1 večji dobrotnik človeštva za Friderikom Spec-jem, ki jc začel boj zoper telesno torluro, bo tisti, ki bo odpravil duhovno lorturo gimnazijske mature.
P. J.
ft --
Novo ime za JRKD?
Belgrad, 17. jun. 1. Velik shod JRKD, ki je bil napovedan za 2. julija v Belgradu, je sedaj zopet preložen na dan 23. julija. 20. julija pa bo v Belgrad u kongres JRKD, na katerem bodo po vesteh, ki so blizu sedanjemu vodstvu tc stranke, razpravljali o spremembi naziva te stranke, c- izvolitvi oredsednika tc stranke in nodobnem.
Belgrad, 17. junija. 1. Danes se je nadaljevala razprava pred sodiščem za zaščito države proti sedmim slovenskim komunistom. Državni tožilec je v svojem daljšem govoru naglašal, da je imelo delovanje obtožencev čisto komunistično obeležje, radi česar se torej ne more sprejeti njihova obramba, češ da jc bilo delovanje le začetnega značaja. Pri vseh obtožencih .je obstojala čislo jasna zavest o vseni, kar so delali in so se terej vsi pregrešili zoper zakon o zaščiti .javne varnosti in reda v državi. Njihova tajna ročna tiskarna je bila dobro skrila in z njo so tiskali razno komunistično literaturo. Ureditev te tajno tiskarne in ustvaritev dveh komunističnih celic, kakor tudi širjenje ilegalne literature čisto jasno karakterizira obtožence, ki so vedeli, kaj delajo. Radi tega zahteva državni tožilec, dn jih srd išče najstrožje kaznuje.
Odvetnik Miloš Pavlovič, ki zagovarja Antona Bajca in Alojza Beltraana, je v svojem krajšem govoru orisal početje 1e mladine za nezrelo, nepremišljeno, brez določenega cilja in prave zavesti. Obtoženi Baje je sodeloval pri razmnoževanju teh letakov samo zalo, da pomaga Alojziju Beltramu iz obupnega položaja. Alojzij Beltram sani pa sploh ni sodeloval pri tem delu. Početje* leli ljudi ni prijavil samo radi tega, ker je bil vmešan v zadevo njegov brat Josip.
Naslednji odvetnik Bogoljub Jovaiiovič, ki brani Josipa Beltrama in Tomaža Brejca, ie v svojem govoru poudarjal, da so bili pravi konspiratorji le komunistične akcijo Purger in neki Kerl, ki nista na zatožni klopi, ker «ta pobegnila v inozemstvo. Ona sla to mladino, ki sploh nima jasnega pojma
\
o komunizmu, zlorabila baš radi bede. v kateri so se li mladeniči nahajali.
V istem smislu je govoril tudi dr. Ivan Sta-novnik, zagovornik Franca Jegliča, za katerega pravi, da ni bil nikdar komunist. Črke je vzel iz Jugoslovanske tiskarne le radi tega, ker se mu je smilil Josip Beltram, ko je bil na cesti brez vsakih sredstev. Črke je lmlel tudi vrniti, pa so ga prehiteli dogodki. Dr. Stanovnik naproša sodišče, naj njegovega klijenta, ki je drugače hudo bolan, oprosti. V slučaju pa, da sodišče vseeno smatra, da je obtoženec kriv, naj mu odmeri najnižjo kazen.
Odvetnik Lebedev, ki zagovarja Kure ta in Me-zgeca, je plediral v svojem zagovoru za oprostitev svojih klienlov, ker nista delala komunistične propagande.
Nalo so posamezni obtoženci spregovorili še par besed v svojo zadnjo obrambo, nakar je predsednik senata dr. Bubanj sporočil, da se bo razsodba razglasila v sredo dne 21. I. m. ob 11 dopoldne.
Belgrad, 17. junija. Danes ob 10.50 jc državno sodišče za zaščito države izreklo razsodijo v procesu proti Djordju Jovanoviču in tovarišem komunistom. Sodišče za zaščito države je spoznalo krive Jovanovića Djordja. Mi-troviča Stevana in Vukoviča Rado va na ter jili obsodilo prvega nu 3 leta strogega zapora, ostala dva pa na 18 mesecev strogega zapora. Obsojencem sc vračuna prestani preiskovalni zapor. Obtožence Popoviča Konstantina, Rajkoviča Dimitrija in dr. Mnrkoviča Sinio jc sodišče oprostilo od obtožbe.
Zadnje vesti iz Nemčije
e |e	SeMeicher?
Berlin, 17. junija, tg. . Malin poroča iz Curi-ha, da se general Schleicher nahaja v Švici in da je zastopnikom listov izjavil, da se nahaja v Švcii i na dopustu samo za par dni. Nalo je orisal svoje j osebne nazore o stalnosti narodno-socialističnega ; gospodarstva v Nemčiji v tem smislu, da ne veruje : v trajnost sedanjega režima v Nemčiji. Nemška Reichswehr je ena izmed redkih korporacij, v i katero hMlerijansivo šc ni prodrlo.
Z merodajne strani se sporoča o tem spora-; zumno z generalom Schleicherjein : General ; Schleicher se slejkoprej nahaja v Neubabolsbergu i l>ri Pel zel a mu in niti ni bil v Švici, nili nima namena potovali Ija. Izjave, o katerih se piše, so popolnoma izmišljene.«
Gombos pri НШег$и
Miinehen, 17. jun. ž. Davi je semkaj prispel madjarski ministrski predsednik Gombos v posebnem letalu in takoj nadaljeval pot proti Berlinu. Ob treh se je sestal s Hitlerjem.
O potovanju madjarskega mn^sirskega predsednika Gombosa v Berlin in o njegovem sestanku s Hitlerjem izjavljajo v uradnih krogih, da se jc to potovanje žc delj časa pripravljalo in je bilo sedaj izvršeno na izrcčr.o željo Adolfa Hitlerja. Med Madjarsko in Nemčijo je treba namreč rešiti nekatera gospodarska vprašanja, ki pa so tako važna, da jih rešita lahko samo šela obeh vlad. V opozicijskih, zlasti pa v legitimističnih krogih verujejo, da je Gombos odpotoval v Berlin zato, dn prepreči za vsako ceno povratek Habsburžanov na madjarski prestol.
Dunajska vremenska napoved: Najbrže bo šc ponoči ali pa tekom nedelje prišlo hladnejše za-padno vreme, potem bo spremenljivo hladno vreme, -, prostih položajih viharni zapaUni vetrovi.
Zadnje vesti iz Avstrije
Oboroženi S. A. oddelki
koncentrirani ob avstrijski meji
Dunaj, 17. junija, tg. »Extrablatt« javlja senzacionalno vest, da pričakujejo pojasnitev o zadnjih bombnih atentatih. Z ozirom na lo, da gre za državne interese prve vrsto, Sc zaenkrat no objavljajo nobena poročila policije o rezultatu poizvedovanj proti nàrodno-socialističnim bombnim atentatorjem. Zvezni kancler dr. Dollfuss sc jo zvečer vrnil iz Pariza in so mu lakoj predložili poročilo policije.
Iz Innsbrucka javljajo, da S. A. oddelki stra-žijo bavarsko mojo napram Avstriji. Pred par dnevi so imeli celo strelno vajo ob meji, pri katerih so streljali tudi /, avstrijsko strani, vendar lire/, nabojev. Danes jc bilo izpuščenih mnogo narodnih socialistov. Njihovi pristaši so iim priredili živahno ovacije.
Belgrajske vesti
Belgrad. (7. junija. Z odlokom finančnega ministra so določeni tečaji, ki veljajo od 15. junija t. I. Na osnovi okrožnico carinskega oddelka je treba prišteti 28.5% premije tudi nn uvstrjjskc šilinge in grške drahme, pri katerih ec tn premija doslej ni prištevala.
Helgrad, 17. jun. Predsednik vlade dr. Mihui Srskic je danes oh 11 sprejel zastopnike Lige slovanskih narodnih organizacij železničarjev in broda rjev.
Belgred, 17. jun. 1. Tu se je osnoval sindikat zdravnikov kraljevine Jugoslavije. Ustanovil se je tudi začasni odbor z dr. Moačinom na čelu, ki bo vodil vse poele do prihodnjega občnega zbora.
Belgrad, 17, jun. I. Za prometnega uradnika 9. I pol. skup. jc imenovan na železniški poslaii Zalotf i Danijel Uelkia
Največji roj čebel
Metlika, 16. junija.
Ta in oni se rad pohvali s prvim, najzgodnejšim rojem čebel. Gosp. župnik na Radovici Anton Jerman se pa more ponašati z največjim rojem. Povprečno velja za jako močan tisti roj, ki ima 4 kg. Še takih ni prav veliko. Radovski gosp. župnik pa je imel te dni roj, ki je tehtal 5.33 kg. Čebel je bilo toliko, da bi jih eden precej velik kranjič niti držati ni mogel. Seveda: takole morda 200.000 živalic, čeprav niso velike, vendarle tudi nekaj prostora rabi. Roj je izšel iz »žnidaršiča« na devet okvirov. V novem panju, kamor so bili ogre-beni, jim je bilo kar takoj treba odpreti pot v gornji del, ker bi se morale v pretesnem prostoru zadušiti, čeprav so dobile normalen moderen panj.
Če je veliko muh, smemo upati, da bo tudi dosti medu. Nekateri čebelarji eo že začeli točiti in menda se precej dobro toči, kljub temu, da je vreme čebelarstvu letos malo ugodno. Seveda: ker je obilo vlage, zato je obilo zelenja in mnogo cvetja, zato pa čebelice tudi precej nabero.
Kjer so čebele dobro prezimile, tam prav dobro obetajo. Žal je letos zima vzela nekaterim če-aelarjem čez polovico panjev.
Čebelar nosi roj
V Lanišah pri Škofljici ima večji uljnak g. Ivan Bučar, vnet čebelar, ki so mu v nedeljo njegove čebelice dokazale, kako cenijo in spoštujejo svojega »mojstra«.
Zadnjo nedeljo 11. junija je g. Bučar oprezoval okrog uljnjaka. Naenkrat se je dvignil v zrak večji roj, Skrbni čebelar je brž začel pripravljati za ogrebanje čebelic. Roj se je med tem sukal tam okrog. Naenkrat je matica sedla čebelarju na roko in za njo se ga je za roko takorekoč kar oklenil ves roj. G. Bučar je skušal nekaj časa držati levo roko po konci. A kmalu je omagal in jo začel pe-
Anton Starè v Mengšu 90 letnih
V torek, dne 13. t. m. je praznoval čil in zdrav 90 letnico rojstva na svojem gradu v Mengšu g. Anton Starè, senior znane narodne rodbine Stare-tove. To izredno dolgo življenjsko dobo je preživel slavljenec razen svojih potovanj, ki jih je v prejšnjih tetih izvršil, na svojem rodnem posestvu v Mengšu, kamor se je njegov oče znameniti ekonom in podjetnik g. Mihael Starè preselil še v francoski dobi. Vsled svojega krenienitega značaja, svoje dobrohotnosti in ustrežljivosti je graščak Anton Starè visoko spoštovan v kamniškem okraju in posebno v svoji preljubljeni mengeški občini, za katero se je slavljenec v svoji moški dobi ponovno kot občinski odbornik uspešno udejstvoval. Posebno mu je bil vedno na srcu razvoj krajevnega šolstva in nič manj zaslug si ni stekel tudi za izboljšanje okrajnih in občinskih cest. Slavljenec si je pridobil tudi veliko zaslug za župno cerkev, posebno pa pri zidavi novega župnišča, ker se je stvar izvršila pod njegovim vodstvom.
Tudi kot skrbnega in vzornega gospodarja ga imajo njegovi tržani v najboljšem in hvaležnem spominu. Pogozdil je pred leti mengeški hrib. ki je bil pred 50 leti še gol in skalnat in ki nudi sedaj s svojimi lepimi nasadi Mengšanom priliko za najlepše sprehode. Slovit je tudi krasen in velik grajski vrt, ki ga do današnjega dne po njegovih intencijah oskrbuje grajski vrtnar. Občinskim siromakom je bil slavljenec vedno tudi skrben oče.^ — Na predvečer tega izrednega slavija mu je trška mengeška godba zasvirala zahvalno podoknico, mengeško pevsko društvo mu je zapelo v čast vrsto lepih narodnih popevk. Visoko spoštovanemu slavljencu g. Antonu Starètu izražamo ob njegovi devetdesetletnici iskrene častilke z željo, da mu Bog nakloni še nadalje uživati zdravemu in čilemu kakor do sedaj prihodnja leta.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ди^»
PRISTEN
halinovec
brez umetnih barvil
(ustreza zak. predpisom)
ALKO d z o. z.
Tel. 25-35 Ljubljana - Bnsnosustsha c. 13
stovati, ker je bil roj pretežak. Celo sesti je moral. Med tem je ena izmed čebelic pičila malega sinčka, ki je sedel nasproti atu. Prihiteli fotograf je posnel čebelarja v objemu ljubeznivih čebelic.
■ \ <1
Nato je g. Bučar kar lepo stresel ves roj v nastavljeni panj in roj je bil ogreben. Ves čas ni čebelarja niti ena čebelica pičila
Vrlemu čebelarju moramo k takemu dogodku res čestitatil
■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Evharistični shod v Kamniku
V	nedeljo, 25. junija bo v Kamniku evharistični ehod in sicer za sledeče župnije: Gozd, Komenda, Mekinje, Nevlje, Stranje, Tunice, Vranja peč, Kamnik z Radomljami in Šmarco iz Homške župnije. Na predvečer bo po vseh župnijah slovesno zvonjenje. Za nedeljo pa je določen naslednji spored: Ob 9 dopoldne bodo evharistični govori za posamezne stanove in sicer za može v župni cerkvi na Šutni (stolni vikar gosp. Al. Košmerlj), za fante na Malem gradu (stolni vikar gosp. Joe. Košiček), za žene v frančiškanski cerkvi (prof. gosp. dr. Jos. Jerše), za dekleta pa na Žalah (superior gosp. Al. Pohar).
Takoj po govorih se zberejo vsi verniki na Glavnem trgu pred Kamniškim domom. Nato bo prenos Najsvetejšega iz samostanske cerkve na pripravljeni oltar in sv. maša, pri kateri bodo peli združeni pevski zbori. Po sv. ma.ši bo evharistični nagovor in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Za tem bo procesija, ki bo šla po Maistrovi ulici, ob gasilnem domu in mimo Orožnove hiše skozi mesto in Šutno do Rodeta, kjer se obrne in gre nazaj do župne cerkve. Tu bo blagoslov in pesem: Povsod Boga.
V	procesiji gre vsaka župnija zase po določenem vrstnem redu. V slučaju deževja bodo vseeno govori po cerkvah in sv. maša na trgu, izostane samo procesija. V župni cerkvi v Kamniku bo na dan evharističnega shoda popoldne ob 16 molitvena ura pred Najsvetejšim in pete litanije presv. Srca Jezusovega.
Trta se ne cvete
Metlika, 16. junija.
Kadar črešnje zore, takrat trta cvete. Črešnje so se precej zakasnele, pa sedaj že vendar zore. Toda trta, ki je o Vidovem že ves vinograd opojila s svojim čudovitim cvetjem, letoe komaj ta čas cvetje obeta. Pa kakor kaže, tega cvetja ne bo prav obilo, prav obilo torej tudi grozdja ne bo. Seveda: iz vode in hlada ne raste dobro vino. Pa če prav trta ne obeta najboljšega leta, pa kljub temu od vinogradnika veliko tirja. Naprej in naprej da bi stal v vinogradu in škropil. Posebno soparno vreme je za razvoj bolezni ugodno in torej trti škodljivo. Tako se bo letos porabilo več galice ko pretekla leta.
Izletnikom, ki bi si poželeli, uživati opojnost trtnega cvetja, bo zato dana prihodnji teden ugodna prilika. Pa naj prihiti v nedeljo na žegnane na Lokvico, ki leži sredi samih vinogradov, ali pa v Slamno vas, kjer »sveti« sveti Vid. Kdor bo prav nameril svoj korak, si bo mogel privoščiti tudi črešenj.
Poplača zvestobo!
Davno že ste spoznali njegovo vrednost — Schichtovo terpentinovo milo je nenadomestljivo.
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil.
3CHICHT
TERPENTINOVO MILO
S.T.J2-5Ï
PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
Boj s hobilicami v Banatu
Vel. Kikinda, 16. junija.
Lani smo na tem mestu in približno ob tem času obširno poročali o nezaslišanem uničevanju, ki eo ga milijarde posebne vrste kobilic, tako zva-nih marokanskih kobilic, povzročale po nekaterih delih Banata.
Marokanska vrsta kobilic že od nekdaj živi v Banatu, zlasti v njegovem severnem delu na bogatih pašnikih. Do predlanskim pa se ni nikoli pokazala v večjih količinah. Letos pa je že tretje, ko so roji kobilic tako narasli, da se je treba spustiti ž njimi v borbo. Škoda, ki so jo povzročile kobilice latii v novobečejskem, velikokikindskem in novo-kanjiškem okraju samo na žitu, znaša 24.000.000 dinarjev. Škoda na pašnikih, kjer se najraje ugne-zdijo, tu ni niti vračunana.
Marokanske kobilice so srednje velikosti in imajo silno vztrajna krila. Lani se je zgodilo, da se je dvignil velikanski roj kobilic, podoben črnemu oblaku, ki je zatemnil solnce sredi belega dneva. Dolg je bil ta roj približno osem kilometrov, širok 1—2 km, debel pa 150 m. Šum, ki ga je povzročal ta oblak kobilčjega mrčesa, je na ljudi vplival po-razujoče in zdaleč bolj strašno ko črni oblaki z gromom in točo. Koliko kobilic je bilo v tem oblaku, ni mogoče izračunati. Bilo pa jih je čisto gotovo milijarde.
Da se tudi letos ne bi ponovili lanskoletni dogodki, sta kmetijsko ministrstvo in kmetijski oddelek banske uprave v Novem Sadu ukrenila potrebno. Kmetijsko ministrstvo je votiralo vsoto 500.000 dinarjev v ta namen. Prav toliko je priložila tudi banska uprava Donavske banovine. S pripravljalnim delom so začeli že lansko jesen. Najprej je bilo potrebno preiskati ogrožene kraje in na licu mesta ugotoviti v kolikem številu so kobilice v posameznih delih pustile jajčeca. Strokovnjaki-agronomi so jih po dobljenih podatkih na terenu uredili kartografsko po okrajih, obenem pa so ozemlje, ki je bilo groženo za prihodnje leto, zaznamovali z vidnimi znaki tudi na licu mesta. Izračunano je, da bi se na 3003 ha severnobanatskih pašnikov, kjer je bilo naiveč jajčec, letos zaleglo na stotine milijard kobilic.
Načrti so dozoreli čez zimo in na pomlad se je začelo z organiziranim delom v borbi proti ko-
bilicam. Po občinah so bili razglašeni spiski, koliko in kakšnih delovnih moči je potrebnih pri tem opravilu (ljudi, konj). Seveda je ljudstvo rado šlo na delo; saj je vedelo, da je vse to pripravljeno v njegovo rešitev. V banatski vasi Sajan je bil pripravljen bogat arzenal za vojne priprave proti kobilicam. Sem so spravili 100 posebnih strojev z jeklenimi krtačami, 30 aparatov za metanje ognja, 50.000 kg petroleja, 20.000 kg mekin, 10.000 kg apna, 5060 kg sladkornega soka in 2600 kg arze-novih preparatov. Tehnično vodstvo pri tej akciji je prevzel profesor belgrajske univerze dr. Mihajlo Gradojevič.
Kmetje so bili prepričani, da je letošnje neprestano deževje v mnogočemu škodovalo razvoju ko-bilčjih jajc. Ko pa je v prvi polovici maja posebna komisija z dr. Gradojevičem na čelu prišla na teren, da začne boj z golaznijo, je ugotovljeno, da so jajčeca čisto zdrava in že v razvoju. Okrog 20. maia so se že pokazale prve kobilice, ki jih je bilo v par dneh že cele roje. Z delom je bilo treba takoj začeti. Že 25. maja je bilo vse pripravljeno. Uničevali so kobilčje roje na tri načine: z mehaničnim uničevanjem kobilic z zgoraj omenjenimi stroji z jeklenimi krtačami, z metanjem plamena iz posebnih aparatov in s posebno kemikalijsko snovjo (»uranija zelenilo« imenovalo), ki jo priredijo iz arzenika in bakra. Metanje plamena je precej ri-skanten in težek posel. Prevzeli so ga tehnični oddelki vojnega ministrstva. Z delom so začeli 6. junija, povprečno od 4 zjutraj do 8 zvečer.
V stroj s krtačami vprežejo dva konja, ki ga potem vlečeta po ogroženem terenu. Dva in pol metra široka jeklena krtača pomori vse kobilice, ki pridejo pod njo. Ta način uničevanja prakticirajo predvsem na travnikih. Na njivah s pšenico seveda ni mogoč. Tu morijo kobilice na kemijski način z raznimi strupi, predvsem z zgoraj omenjenim edi-njenjem arzenika in bakra. Ogenj uničuje s posebnimi aparati, v katerih izgoreva potrolej in ki v obliki drobne pare izžareva iz bakrene cevi.
Tri tisoč ljudi že mesec dni uničuje kobilice. V par dneh bo delo končano. Potem se bodo ljudje zopet odpočili in živali prav tako. Pri delu namreč pomaga tudi 600 konj. Rezultati bodo gotovo pozitivni in verjetno je, da letos ne bo niti zdaleč onih rojev kobilic, ki so se kazali lani.
Jakob Gallus-Petelin
(Govoril pri cerkvenem koncertu v Ribnici dne
11. junija 1955 dekan Anton Skubic.)
Dne 9. junija 1892, torej ravno pred 42 leti, je priredila Glasbena Matica v Ljubljani zgodovinski koncert v proslavo enega najodličnejših naših rojakov, skladatelja Jakoba Gallusa-Pe-telina. Bilo je to ob 300 letnem spominu smrti našega odličnega mojstra Slovenca, ki ga ves glasbeni svet za Palestrinom, Willaertom in Or-landom di Lassom prišteva k najduhovitejšim in najplodnejšim glasbenikom 16. stoletja.
Tri glasbene šole so v tistem stoletju posebno slovele: nizozemska pod Orlandom di I.assom, rimska pod Palestrinom ter benečan-ska pod Willaertom. Nemška glasbena šola se tem trem sicer ni mogla slaviti kot enakovredno ob stran, dasi je imela znamenitega glasbenika Hasslerja. Na Avstrijskem pa je med vsemi domačimi glasbeniki 16. stoletja najznamenitejši mojster svoje umetnosti ravno naš dični rojak, čigar spominu je posvečen današnji cerkveni koncert, s katerim bo velezaslužnn Glasbena Matica pokazala veličino tega glasbenega talenta. Jakoba Gallusa-Petelina.
O življenju Jakoba Gallusa imamo še bolj malo izvestnih |>odatkov. Njegove skladbe so ležale do zndne dobe zaprašene po raznih arhivih in knjižnicah na Dunaju, v Berlinu, Mo-nakovem, po Češkem itd. Največ gre zasluga neumornemu raziskovalcu, letos umrlemu prof. Josipu Mantuaniju, da je zopet opozori! glasbeni svet nn malone pozabljenega skladatelja. — kakor gre ncvenliiva zasluga Glasbeni Matici, da je v veličastnih koncertih, pri katerih peva nesmrtna Gallusova dela, prikazala našemu narodu veličino Gallusovega talenta.
Kdo p« je ta Gallus, naši ožji javnosti sko-'•o neznani? K tlo. da morem in smem tudi v cerkvi eovoriti o njeni? Kaj so njegova dela,
da se morejo in smejo proizvajati tudi pri cerkvenem koncertu v niši božji?
Jakob Gallus, — po nemško se je podpisoval za Ilandla, |x> slovensko se je pisal za Petelina, — v tedanjem humanističnem času pa so odlienjaki prestavljali slovenski imena na latinski jezik, in tako je Petelin postal Gallus, — ta Gallus-Petelin je naš slovenski rojak.
Kje je Gallus-Petelin doma? Nobenega dvoma ni, da je bil rojen na Kranjskem. »Handl dietus Gallus, Carniolusc, tako se podpisuje sam. Torej Petelin — Kranjec! Istotako se podpisuje njegov brat Jurij »Georgius tlandelius Carniolus«. Že leta 1815. je izšla v Pragi knjiga »Allgemeines Kiinstler-Lexicon«, kjer se bere: »Hiindel Jakob, sicer tudi Hiinel tudi Gallus imenovan, imeniten glasbeni umetnik s Kranjskega. kjer se jc porodil leta 1550.« Torej na Kranjskem in (eta 1550 je bil rojen, in sicer dne 31. julija. Prof. Mantuani pa je dognal, da je bil rojen tukaj v Ribnici, kar trdijo tudi "";i gls
(1566—1576). strogega katolika in protireforma-torja. je bil žarišče pevske umetnosti v naših krajih.
Po pri|xiročilu opata Zeisla je prišel Gallus v samostan Zwettl na Nižjeavstrijskcm, odtam pa po priporočilu opata Rueffa v premoustrat-ski samostan Bruck pri Znoj mu. Nekaj časa je prepeval kot član dvorne opere na Dunaju, potem pa je prišel zopet v premonstratski eamo-stan Zabrdovice pri Brnu. kjer sc je seznanil z olomuškim škofom Stanislajem Pawlowskim. ki ga je leta 1580 vzel v službo kot kapelnika pri svoji stolnici v Olomucu. Tam je vodil cerkveni zbor od leta 1580 do 1586. Ker mu tam
zrak ni ugajal, ga je škof na njegovo lastno irošnjo odpustil z dekretom 26. julija (586, v taterem ga tudi imenuje »Carniolus«, in ki v
ne_mški glasbeni leksikoni. Zalo se mu danes Kistavlja spominska plošča, njegovi mladosti ne vemo podrobnosti, a
iz njegovih lastnih besedi ,se da marsikaj sklepati. Premožnih staršev ni bil. saj sam ni imel nikdar vidnega premoženja. Gotovo jc prvi pouk dobival v ribniški šoli. ki je že takrat zelo cvetela: saj je imela Ribnica /c okrog leta 1400 sedem razred no gimnazijo, ki so jo ustanovili in vodili ribniški naddijakoni. Takrat je ribniško župnijo in naddijakonijo vodil naddi-jakon Andrej Major, začetkom videti nekoliko popustljiv, pozneje pa hud nasprotnik sem pri-lajajočemu Trubarju in njecrovetnu lnteran-stvu. Lahko si domnevamo, da je on spravil mladega nadarjenega Gallusa v samostan v Stično, in odslej je hodil naš rojak samo po samostanih, kjer je poslušal ubrano petje in molitve, kar je napravilo nanj mogočen vtis in ga vzgojilo za odličnega katolika. Stiski samostan. takrat pod vodstvom ouata Janeza Zeisla
r;
njem pravi, da ga odpušča iz službe, ker da želi videti svojo domovino in svoje sorodnike, »con-sanguineorum et patriac visendae desiderio duetoc. Torej je moral tukaj imeti še svoje sorodnike. Ali je takrat res obiskal svojo domovino. nam kronisti ne povedo. Jaz bi o tem dvomil. Zakaj še istega leta 1586 je prišel skozi šlezijo v Prago, kjer je postal kantor ali zborovodja pri cerkvi sv. Jana na Bregu, in kjer je nosil tudi naslov »Kantoru przi kostele
o. Jđna na Brzehu«. Ta cerkev, v kateri je delovni naš rojak do svoje smrti, stoji šc dandanes, pa je prezidann v stanovanje, «edaj Anenska ulica št. 210. Umrl je tam die IV. Id us Jul.. to je po naše 12. julija 1591. Okoli cerkve je bilo svoje dni pokopališče, kjer so našega vele/nslnžnegn rojaka položili k večnemu počitku. V posmrtno žnlostinko pa mu je zapisal kronist:
»Hic situs Ilandeliu« modica re<juioscit in urna Piramidum dignus, eni tegat ossn lubor.
Tukaj iK>čiva Petelin v rakvi neznatni.
piramid vreden, da (eža krije njega konti.«
Dandanes seveda ni več najti groba, ki krije njegove ostanke, ker je zazidan. Vso s\o-jo ostal i no in vse pravice je Gallus zapustil svojemu bratu Juriju, ki se tudi podpisuje, kakor rečeno, kot »Georgius tlandelius Carniolus« in ki se je bil že prej za stalno naselil v Pragi.
To jc v kratkih potezah življenje našega slovenskega rojaka Riliničana, Jakoba Gallusa-Petelina. Ribniška mati ga je rodila, bratska zeml ja češko pu hrani njegove ostanke. Glasbeni genij njegov pa občuduje še danes ves glasbeni svet.
V čem je njegova veličina? V njegovih neštetih in nesmrtnih glasbenih delili. Ako si ogledamo zbirko njegovih maš —■ 16 jih jc samo v eni zbirki, ki v nji Gallus sam pravi, da so to le nekatere izbrane maše, »seleetiores quaedam missae«, — ako pregledamo njegovo zbirko »Opus musicum«, ki obsega cerkvene skladbe za vee nedelje, praznike in sopraznike celega cerkvenega leta, — ako prelistamo zbirko njegovih madrigalov ali posvetnih skladb »Harinoniarum« in »Moraliac. — |>otcm se moramo čuditi njegovi stvariteljski moči. Nič manj kot 517 njegovih del je doslej znanih, koliko pa se jih je tekom stoletij poizgubilo! Priznan zgodovinar (Mantuani) trdi: »Številka njegovih kompozicij jc tako visoka, da jc razven Orlan-da di Lasso noben glasbenik od leta 1550 do 1600 ni dosegel« Skladal je za 2 do 10. tudi zh 12. 16 in 24 glasov, ki sc često delijo na več zborov obenem.
Gallus je predvsem cerkven skladatelj ir vse njegove skladbe preveva strogo katoliški duh. Dasi je bilo takrat tudi po Avstriji mnogo pristašev protestantovskega novoverstva. je vendar oslal Gallus odličen katolik in se v njegovih delih prnv nič ne kaže Lutrov vpliv, kakor odseva v nemški glasbeni umetnosti. Vso njegova dela dihajo Itidi prnvoirji ei-rkvniiren duha. On sam v svoji Tnsiriictio ad musieos' v navodilu za glasbenike pravi: »Razvrstitev
Ljubljanske vesti:
Ai- Ш
Ljubljana, 17. junija, i
"'."asi bralci so žc obveščeni o najnovejšem kon-tliktu, lu je nastal zaradi višine nove in žc napol «ograjene palače Trgovs! c akademije, katere stavba je dosegla streho.
Danes ob 0 dopoldne se je sestala pri novi . li-adbi Trgovske akademije uradna komisija, ki jo i- sklicala bansk uprava. Komisija je imela nalogo proučili \ pr; ,anje, v koliko je nova stavba primerna z o: irom na okolico, to se pravi, v koliko kazi arhitektonski in repre; entančni vtis banske palače, ki ic zaenkrat še nekoliko nižja.
Komisiji je predsedoval banski svetnik dr. Šte-'an Sktibic v imenu banske uprave pa je komisiji prisostvoval tudi ing. Črnivec kot strokovnjak 1er drugi zastopniki. Mestno občino so zastopali stavb-:ii referent dr, Kc-Jrc, občinski svetnik tJrbcs, ing. Mušič, društvo frgovske »k n demi je predsednik Jelačin, dalje ravpr-.telj Trgovske akademije dr. Pir-jevec in ravnatelj Trgov, .e šole g. Gogaia, dalje so i-.ili navzočni: projektant novo stavbe ing. Subie in :-: tocnika podjetja Ljubljani'-.c gradbene družbe stavbenik Bricr.lj in ing. Dimnik. Navzočni pa so bili tudi aetopniki sosedov kot mejaši-
Komisija si je ogledala vso stavbo ia ugotovila, v koliko so dela žc napredovala. Zgradba je že dosegla streho in tudi v notranjosti je izpopolnitev -len z ope'.o i.i znatno napredovala, prav tako o v surovem stanju že izdelane nekatere zunanje stene. Vsa stavba je rci nekoliko višja, kakor sosednja banska palača, vendar pa banska palača nc bo prav nič zaostajala, ko bo dvignjena.
Zastopniki banske uprave ro stali striktno na -tališču, ra stavba previsoka za Gregorčičevo ulico in i',le: »c'.h.vo cesto. Dalje so naelašali, da
e»
bi trpela monumenlalnosl in dominantno.st banske palače, ter so zahtevali, da naj se odreže zgornji ^^gal četrtega nadstropja, to se pravi mansarde. ®s(i zahtevali sicer odstranitve celega četrtega nadstropja, vendar pa bi tudi odstranitev vogala bistveno spremenila vso zunanjost stavbe, ki bi potem [ omenjala le arhitektonski torzo. Zahtevi zastopnikov banske uprave se je pridružil tudi zastopnik mestne občine ing. Mušič.
Zahtevi banske Uprave pa so oporekali zastopniki društva Trgovike akademije. Opozarjali so, da imamo " Gregorčičevi ulici že višje stavbe, ki so bile grajene, ko teh pomislekov ša ni bilo. Fasada banske palače pa ne bi prav nič trpela na monumentalnosti in dominanlr.osti, ker ta fasada ni edinstvena, temveč je bilo v bivši Avstriji zgrajenih že več javnih etavb z enako stereotipno lasado. Poleg drugih razlogov, Id so jih zastopniki društva Trgovske akademije navajali, je tudi ta, da bi izvedba zahtev banske uprave delo le zadržala in stavba ne bi bila dovršena do 1. septembra. Tako so trgovski .šoli žc odDovedani njeni dosedanji prostori in na jesen r.e bo vedela kare palača Trgovske akademije ne bo dograjena.
Zastopniki društva t rgovske akademije so !• poudarjali, da dela društvo že nad 10 let po '.. . valno za zgradbo te palače in da je samo :c i, nimi sredstvi zbralo sredstva za slavbišče in ga il i rovalo državi, Društvo je spravilo ludi vso stvai v tek, tako da bo žc letos pod slreho. Poklicani činitelji pa niso dali do sedaj nobene inicijative in sedaj, ko je delo ..e v teku, delajo le nepričako-i vane ovire.
Komisija je nato sestavila protokol o ogledu. O j zadevi bo končno odločal g. ban dr, Marušič.
•3Ï « «O 23 fi л
V BUéë&m
Šc ljubiianrki film. Čemu? 1 čemu, saj jc vendar v teh pomladanskih dneh v Ljubljani toliko pisanega živzava, da ludi naša kamera marsikaj ujame, Pa moramo pristaviti, da z našo kamero hodimo samo po cest i nismo bili na velesejmu (ej, kamera, tam je loi i da bi bila premajhna!). Samo po cestah hodimo in opazujemo svoje vrle Ljubljančane in njihovo k.etanje v sončnih in deževnih dneh, njihc. o pot od sen,:aci;c do senzacije, njihovo tekanje podnevi in njihovo guganje in koleba-nie ponoči. Senzacijo napraviti v Ljubljani, veste, nič ni lažjega. Kc!iko senzacij nastane, recimo, če te snlašijo kor." Žc to dejstvo samo jc senzacija. Druga senzacija- Kr.nji dirjajo s prevrnjenim vozom. Tretja: Zadenejo ob stojnico in po blatu sc zavale pomaranče, limone, črešnje, fige in druge neštete dobrote teva sveta. Četrta: Lastnica stoj-iice ugoUvlia na prav tipičen način — dejanski itan, da spregovorimo po strokovnjaško. Peta: Konji se nekje-ustavijo, -prežejo jih in odženo, kot nriča žalostne igre osiane samo še napol polomljen voz. Tako ir.runo vsaj pet senzacij na daljavi enega kilometra, re, ne, samo sto metrov! !n povsod derejo s'ii:p?.i ljudje, vprašujejo, tolažijo, sc iinejcjo, razlivajo i-.i ':.ko naprej. In tako imenitna senzacija!
Kljub \ slove.-nosti, vzvišenosti in svetosti j pa žal morarro med take in podobne scnzacijc;. i prišteti celo — proCfcsijo sv. Rešnjega Telesa. To je ! ja menda za ljubljanski ; firbec >en boljši šiiklc«. | Žal, smo rekli; vendar tudi temu naša kamera ne more prizanesli. Kajti 95'. Ljubljančanov ne gre »k procesiji . ampak gre »procesijo gledal«. To je — po ljubljansko mišljeno — čislo razumljivo. V procesiji gredo same tercijalkc in pa tisti, ki iz takih ali takih vzrokov morajo iti. Vendar se pa ravno to splača pogledati. Lc pojdimo, kaj takega res ni videli vsak dan! Pri procesiji so otroci, ;o zastave, so lepe obleke, so cilindri, so visoki gospodje, sam ban, vojaki s puškami, ki streljajo По je nekaj bajnega,!), bogoslovi v lepih vrstah in ki znajo tako milo prepevati, potem cerkveni dostojanstveniki, sam škof in potem šc razna zastopstva 'n spet vojaki in oficirji, ja, vsemogoče jc videti, ;ega pač ni mogoče izpustiti, lo je vsako leto komaj enkrat! Da, vse vidi vrli Ljubljančan, vse, sa-jto enega nc, tistega, ki jc središče procesije — vristusa. Ko gre mimo, no, ta ali oni še poklekne, drugi pa šc tega nc. Nikomur nc pride na misel —
DMeke „hesco",
športne ?орзсе
nabavite ugodno pri tvrdki "4 ,-îTîi Sr- /Г* F H 'X 'S j
LJUBLJANA
moja pa, ktiicro soin so vodno držal, je, <la so | od cerkvenega redu, ki .sem gn vodno za najboljšega smatra!, lii.sctn nikdar oddaljil in «o , tudi nikdar no bom. — lit v-o to bodi povedano ne na mojo, ampak edinolc na nesmrtno čast in -lavo bo/jo. Valete. zdravi ostanite!.;
Zato jo tem zajemijivojše, <la je nasprotno orotcstantovski mojster Frlmrd Bodcnschatz v v o jo zbirko iFlorilegium porteuse«. izšlo leta 1618, sprejel nič manj nego 19 znamenitih Gallusovih dol. To je najboljši dokaz, kakozelo je 'iislovel veliki mojster skoro po svoji smrti, ''rnv! Saj je žo ob njegovi smrti zapisal kronist:
Ilacc tamon jtiterca solatia mortis ltitbcbis, Quod lua litit.s tnillo sil moritura <lio. To vsaj tolažbo imel boš po smrti, Slava du tvoja noben dan umrla ne bo!«
Lepote njegove glasbene umetnosti vam -z.a--adi pičlo odmerjenega časa ne moreni popiso-uti, pokazala vam jo bo velozaslužna Glasbena \fittica s svojim koncertom, ftečeni samo to: Gallus je sam svoj umetnik, ni učence nobeno tedanje glasbene šole. On strinja v svojih delili olmiko benečanske, prcmisclnost nemške, kon-rapuukt nizozemske, peetrost rimske, živahnost francoske, natančnost angleške šole, melodijo/.-no«t in ritmiko svojo. SvcCano-skrivnoeino. zajed no milo in prozorno plove ta glasba kot nio-itvo kadilo v jasne višine. Izmed mnogih zgledov takšnega gunljivo-evetega izražanja bi navedel samo skladbi »O au lu taris hostia« in »Keee. [uomodo inoritur just'is, glei. kako pravični umirat., ki jc skozi KM) let veljala za najedli, ncj.šo ekiadbo tedanje done skoro po vsej Lv-
ali vsaj prav malo je takih, ki bi prišli na lo misel, da je Kristus 13og.
Žalostno je lo, skoraj profauulično se sliši, а tajiti tega nc moremo. Žal, da je tako res, a tolaži na ; lahko dejstvo, da smo v Ljubljani in da je druged drugače. Prav gotovo jc v najmanjši gorski 1'ari procesija bolj slovesna kakor v Ljubljani, ker drugod s procesijo vsi sodelujejo in tako »firbec odpade.
Dru;',od gredo za procesijo«, v Ljubljani pa gredo procesijo gledalo — lo je vsa razlika med slovensko vasjo in tole in takole Ljubljano.
Strokovni zdravnik za ženske bolezni iu porodništvo
DR. EVAM PiNT&R
Ljubljana. Gosposvetska cesta 1-11. zopei redrr* ardnira
ord. tO.—-t t. in 5,—j. uro. v sredo 10.—11. Lu 3.—J., ure.	Telefon 31-50
Kal ho danes?
Drama: Okencca. Izven, Globoko zniž. cene. Opera: Ob 20: Pri belem konjičku . hi cn. Globoko znižane ccnc.
Kino Kcdeljcvo: Sladke skrbi«. Ob pol'». Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34.
KAJ BO JUTRI?
Drama: ,Tartuffe,. Red D. Opera; Zaprta.
Kino Kodeljevo: O'o pol 9 Sladke skrbi , Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5. in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4.
0 Vpisovanje v ljubljanske osnovne žole. V septembru, to je v začetku šolskega leta, bo vpisovanje Ie v izjemnih slučajih. Toliko v vednost staršem, da sc nc bodo zanašali na iesen, temveč vpisali otroke že sedaj.
•	Vpisovanje v vnanjo urSuIinskc narodno šelo bo 20. in 21. junija od 8 do 12 za vse razrede.
•	Na manjšinski osnovni šoli z. nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini bo vpisovanje učencev in učenk za 1. do 8. šolsko leto dne 20. in 21. junija od 11—12, Co.j-r.ova cesta 5, 1. nadstropje desno.
•	1'ršuiinska vadnica v Ljubljani. Vpisovanje /.a 1. razred, nove učenke, bo 19. in 20. junija od 8 do 12 in od 14 do 18; za 2., 3. in 4. razred pa 23. in 24. junija cd 8 do 12 in od 14 do 18. Nove učenke prineso krstni list in izpričevalo o cepljenju kcz, vse druge pa letošnje izpričevalo. Zdravniški pregled učenk, vpisanih v J. razred, bo dne 21. junija ob 10.
ropi. Га saj boste čnli izvajanje njegovih del!
Mož, ki je umrl v lepi dobi 4t let. mož, ki jc njegovo smrt obžaloval ves nnobraženi svet, mož. za katerim so plukulj prijatelji leno umetnosti, mož, čigar pesmi so so še v 17. veku skoro izključno pele po cerkvah na češkem in v šlc-/i.ji, lit mož jc v teku stoletij popolnoma izginil i/ spomina. N jegovo pesmi so utihnile in so presolile i/, prelestnih svetišč in dvoran v zaprašeno predale zadulilili arhivov in knjižnic. Kaj ruda, ee tudi njegovi rojaki lliso vedeli zanj! Tristo let po njegovi smrti pa je zaslužni pokojni profesor Mutuuni zopet odprl ta vrata in pokazal na njegova dolu umetnosti, Glasbena .Matica |ta kaže v vsej lepoti ta veliki glasbeni genij, kaže neumrljivo zasluge, ki jih min naš rojak Gallus za našo domovino, za naš narod, za cerkev, vero in umetnost.
Danes hoče njegova dela pokazati tudi njegovim ožjim rojakom Ribničanom, vsaj v muli izberi. To niso posvetno posuti, cerkvena molitev so, povita v pobožno umetnost. Današnjo petje ni svetni koncert, ampak jo pobožna prireditev. ki dvigu naša srca k Bogu. Zato so proizvaja v cerkvi, ki jc vedno prijateljica in pospeševatcljica prave umetnosti. Kot molitev naj velja današnji koncert, zato tudi točk ne odobravamo s kakim ploskanjem. Gallus je pevec slave božje, slavi l>ož.ji nuj velja tudi današnji konccrt.
Trosim Glasbeno Matico, naj zapoje v slavo Bogu, ki je dal tako moč in talente ljudem.
Bog, ki nuj mu služi tudi vsa umetnost, pa nuj bogato blagoslovi njeno umetniško stremljenje!
© Lichlenthurnov zavod. Vpisovanje v osnovno šolo učenk novink in drugih učenk bo 20 in 21. junija od 8 do 12.
0 Pevcem Ljubljane«-. V ponedeljek ob 8
zvečer pevska vaja. Nujna udeležba.
0 II. sklepna produkcija gojencev držav. koii8Crvatori.ja v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 19. t. in. ob 20 v Unioliski dvorani. Ta sklepna produkcija iniu naslov violinskega koncerta. kor izvaja celoten program absolvent visoke šolo violinist Leon Pfeifer. Pri klavirju bo spremljal g. 1'i'eiferjn gojenec klavirskega oddelka g. Gullutia. Prcdproduja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, sedeži po 3, stojišča po "i Din. Začetek ob 20 v ponedeljek ! zvečer v t nionski dvorani. Zadnja letošnja produkcija bo potem v sredo, dne 21. juniju ravnotako v IJnioneki dvohini.
Slamičcve pečenicc — to se zna bile so na scmntt: vsem povšečt in prav s tako finimi post reči JioCe S/amič gostom tudi zdnj doma!
0 Mestni socinlnopolitični urad opozarja vse učence, dijake in dijakinje, da takoj vrnejo vse izposojene knjige, katere so prejeli na posodo za šolsko leto 1932-33.
© Na kresno nedeljo 25. junija bo ob 10 v dvorani Rokodelskega doma, Konienskcga 12, občni zbor Svete vojske« s predavanjem. Predaval bo zdravnik dr. M. Ahčin. Ob 16 pn bo cerkvena prouva treznosti na Rožniku. Prijatelji iz mesta in lice, pridite v obilnem številu v Rokodelski dom . na Rožnik! — »Sveta vojska«.
..HARfE. lAWr, fiRNEŽ"
tu vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine
—	ako hočete biti res zadovoljivo postreženi —
kupujte le v trgovini.
дшвљ" y тши
Ljubljana, Gosposvetska 3 (poleg Slamiča). Tel. 2753
Pri večjem odjemu znaten popust.
<• Violinski koncert absolventa visoke šole ljubljanskega drž. konservatorija Leona Pfcifcrja bo v ponedeljek 19. junija ob 20 v unionski dvorani. G. Pfeifer je koncem letošnjega šolskega leta dovršil najvišje violinske študije, ki so možne na našem zavodu ter sc usposobil za konccrtno udejstvovanje. Ima velik topel ton, jc izredno muzika-1 len in živi skoraj izključno lc svoji violini. Izvajal bo celoten program violinskega koncerta sam ob spremljcvanju klavirja, kar oskrbi konservatorist Gallatia. PTeifcr je iz šole prof. Šlaisa, znanega odličnega našega violinskega pedagoga. Sedeži po 5, I stojišča po 3 Din so v predprodaji v Matični knji-' garni.
0 Pevski zbor Glasbene Matico. Vse člane vabimo na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek Î9. junija ob 20 v Hubadovi pevski dvorani.
—	Odbor.
(аеазиксваипз-зчкжаааинвааажиив»».®
Speci.jalistka /ti ženske bolezni in porodništvo
/»pet redno ordinira
Telefon 300S.	Gledališka ul. Г.
«»ааБавииетзаавчивапаабитиииЕввии
0 Društvo zu ustanavljanje in vzdrževanje šolskih zobnih nnibulntorijev ima svoj rodni občili zbor v sredo LM. jun. ob 6 zvečer v dvorani Okrožnega urada nu Miklošičevi cesti in p rti v vljudno vabi. <lu so udeleže zborovanja vsi. ki jim jc pri srcu zdravje otrok, posebno lia starše otrok, ki so liili v preteklem letu deli /ni z.obozdrnv 1 jeti.jii v šolskem zobnem ani-bulatoriju.
•'t Živilski trg jo postal zopet pester in živahen. Včeraj je 1 » i I ves Vodnikov trg zaseden do zadnje proste stojnice. Obilno deževje jo celo gobane ž.o izrinilo i/ zemljo. Lepe j uroke so prodajale ženske po 5 do 6 Din merico. Lisičko po 2 Din merico. Žensko /. Dolenjskega -o prinesle dolgo vrsto polnili košaric rdečih jagod, ki .iili nudijo po 6 do 7 Din liter. Borovnice, ki pa ne izgledajo So dovolj zrele, prodajajo po 3 do 4 Din liter. \so dolgo stran ob jugoslovanski knjigarni in ob semenišču so ;:avzc.lc suiiio košarice z jagodami in gobami. Kupčija jo bila prav živahna. Vuics ponujajo ženske ludi lepe šmarnice, 3 šopke za dinar. — Obilo jo na trgu tudi zelenjavo, zlasti graha in salate. Grah v stročju jc po 3—4 Din kilogram. salatne glavice so po 50 par. — Krompirju prinašajo starega tnalo na trg, nudijo ga po 1.25 Din kilogram. Novega krompirju je tudi malo. prodajajo ga po 3 Din kilogram. Na Sv. Petra nasipu je bilo 13 voz starega krompirja, ki ga kmetje prodajajo po t Din na debelo. — Na perutninskem trgu je bila ogromna množina jajc iu piščancev. Jajcu so največ po 1.23 Din par, dobijo pa so tudi po 30 par ono. Boljša, izbrana jajca pa so po 73 par. PiSčunci so od 30 do 33 Din por.
Zobozdravnik Cfr„
ordinira od danes naprej Vj8—12 ure dop. in 2—'/»6 tire pop.
0 Številne tatvine v mestu. Žena trgovskega potniku Mirni Pavlic s Strme poti 8 je prijavila tatvino dveh zlatih prstanov v vrednosti 1150 Din.
_ Zascbnici Mariji Šugmanovi na Tržaški 23 je
neznan tal odnesel iz stanovanja znesek 1642 Din, ki je bil v nezaklenjeni omari. — Strojnemu delovodji Slavku Sencgačniku iz Aškerčeve ulice je nekdo odnesel kletki z dvema kanarčkoma, vrednima 350 Din. — Vinku Rcpcžu, stražniku v pokoju, pa je nekdo odpeljal iz veže gostilne Weiss 1000 Din vredno kolo.
0 Višek brezobzirnosti kolesarja, Do skrajno mučnega dogodka je prišlo v petek popoldne na Glincah. Prednica tamkajšnjega zavetišča je poslala 11 letno Milico Štrempfcl s košarico po nekih opravkih. Ko je deklica prišla na cesto, jc pridrvel v divjem diru za njo neznan kolesar, podrl deklico in jo potegnil kakšnih 5—6 metrov za seboj. Deklica jc dobila lažje poškodbe po vsem telesu. Dogodek je videlo več oseb, ki so pričeli kričati nad kolesarjem, ta pa je hitro skočil na kolo in jo odkuril, ne da bi ga kdo mogel ustavili. Deklico so izročili v zavetišče, policija pa poizveduje za brezobzirnim kolesarjem, ki je vso nesrečo zakrivil.
0 Surovost brez primere. V bolnišnico so prepeljali 12 letnega dečka Štefana Kopača iz Novih Jarš, ki ga jc neki M. K. ponoči tako surovo pretepel, da jc deček še vedno nezavesten ter da je v skrajni nevarnosti za življenje. Dogodek preiskuje ježensko orožništvo. Kmalu za sinom Štefanom so prcpcijaii v bolnišnico tudi nicgovo mater. 43 letno
Preskrbi!e so pravočasno! Zavarujte sebe iti svoje domače pri
• - U
delavčevo ženo Antonijo Kopač. Tudi njo je nasilni M. K., ki jc vdrl ponoči v stanovanje, tako zelo pretepel, da je dobila poškodbe po vsem telesu. Vendar pa njeno stanje ni tako zelo nevarno, kakor sina Štefana.
0 Žrtev avtomobilske nesreče. V bolnišnico jc prišel 45 letni Ignac Dormiš, gostilničar v Kolodvorski ulici 24. Dormiš sc je 16. junija ponesrečil pri nclti avtomobilski nesreči v Podčetrtku na Štajerskem, kjer je dobil liudc poškodbe na j'lavi.
0 Specialno izbiro modnih hlač in puniparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
C0 Dir.-ajsko pranje svetlolikanje, Šimenc, Kolodvorska S,
IGNACIJ NAROBE, TAPETNTK, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 IPRI LEVU).
Raziskovalci sv. pisma
u
n
Poleg advenlislov se jo v zadnjih letih začela pri nas širiti še druga ameriška sekta, ki se imenuje raziskovalci sv. pismu-, po svojem pričakovanju iu napovedovanju Kristusovega prihoda in tisočletnega kraljestva adveiitistom podobno, vendar v bistvenih točkah svojega nauka od njih različno. Počelnik ji je ameriški trgovec Charles Tage i{ u s e 1 1 (1852—1916), njen sedanji voditelj pa ameriški državni pravilnik J. F. Rutherford. Sekta je •/. veliko požrtvovalnostjo ustvarila kar sijajno propagandno organizacijo, ki ima posebno jugoslovansko sekcijo s sedežem v Mariboru ( Kve-tionik ). Tu je sedaj založba knjig in brošur, ki so tiskajo v slovenskem, hrvatskem in srbskem (v ci-J rilici) jeziku, odtod se vrši tiha, pa zelo živahna i in vsiljiva propaganda. Doslej je izšlo šest knjig I in brošur v slovenščini; pet izmed njih je napisal I sedanji voditelj Rutherford: poleg leh razpečavajo slovensko sv. pismo starega in novega zakona Britanske in inozemske svetopisemske družbe.
Pravkar je izšla informativna knjižica univ. prof. dr. Andreja Snoja: Raziskovalci svetega pisma . Kdo so in kaj uče. Nova ameriška sekta na slovenskih tleh (8". 28 str. Ljubljana 1933). V prvem delu poroča pisatelj o duševnem razvoju sek-tinega početnika Russella, o njegovi zamisli bo-j žjegn zveličavnega načrta, o njegovi literarni, pro-I pngandni in orgatiizatorični delavnosti, o njegovi prikupljivi osebnosti; daljo o propagandnem delu po Russellovi smrti, o duhu sekte na jugoslovanskih tleh, o nje organizaciji in današnjem stanju. V drugem delu je dr. Snoj sestavil nauk novo sekte: v svojem nauku o Bogu zametava božjo tro-osobnost; v nauku o človeku taji neumrjočnost dušo ; čudno fantastična je eshatologija, t. j. nauk o poslednjih rečeh, o Kristusovem drugem prihodu in tisočletnem zemeljskem kraljestvu; odnos do cerkve je zelo sovražen. V kratki sklepni besedi podaja oceno nove sekte.
Nova sekta si je vzdela ime resnih raziskovalcev sv. pisma , a vprav v razlaganju sv. pisma postopa b r e -/. metode, površno in s a m o v o lj n o.
Dr. Snojeva knjižica je pisana mirno, stvarno in jasno. (Cenit v knjigarnah 4.50 Din, po pošti 50 par več.)	Dr. F. K. L.
Cerhveni vesimh
50 LETNICA CERKVE PRESV. SRCA JEZUSOVEGA V LJUBLJANI
V spomin na 50 letni jubilej posvečenja cerkve presv. Srca Jezusovega v Ljubljani se bo obhajala ob priliki praznika presv. Srca Jezusovega slovesna jubilejna tridncvnica. — Začetek v četrtek 22. junija zvečer ob pol 7 s slovesnim blagoslovom.
—	V p e t e k mi praznik presv. Srca Jezusovega cb pol -0 zjutraj pridiga, olj (i slovesna sv. maša, katero bo imel g. stolni župnik dr. Tomaž Klinar. Zvečer ob pol 8 pridiga (g. misijonar Kerec), nato slovesne pete litanije z. blagoslovom. Ta dan jo obenem običajno celodnevno češčenje Najsvetejšega.
—	V soboto ob pol 6 zjutraj pridiga, nato sveta maša z blagoslovom; zvečer ob pol 8 pridiga o zgodovini cerkve Srcu Jezusovega. — V nedeljo ob pol 8 zjutraj pridiga in pontifikalna sv. maša, ki jo bo daroval generalni vikar g. Ignacij Nadruh; ob 5 popoldne sklepni govor' (gen. vikar g. Ign. Nadruh), nato slovesne litanije in zahvalna pesem.
Slovesna sv. maša v petek ob G se bo darovala z.a vse rajne, v nedeljo ob 8 pa zu vse žive dobrotnike te cerkve.
Duhovno vaje za meščanske gospe v Llchten-thurnovom zavodu v Ljubljani se bodo radi nepredvidenih zaprek začele šele 1. julija zviečer in bodo trajale do 5. julija zjutraj. Vodili jih bodo gg. misijonarji sv. Vinccncija Pav. Prijave — ust-niene in pismene — sprejema vodstvo Lichlenthur-novega zaveda v Ljubljani, Ambrožev trg 8.
Duhovne vaje za gospodične se bodo pričele v Domu Brezmadežne 4. julija zvečer (ne 1. julija, kakor jc bilo v »Bogoljubu« pomotoma objavljeno). Končale se bodo 8. julija zjutraj; za gospe od 15. do 19. julija. Pišite na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale.
Zahvah ?.
i	l'otlpisani sem prejel od Hranilne posoli nlcc
'Moj Udih« v Ljubljani. TyrSeva cesta :il/l„ hrutiilnn posojilo, s kutorlin sem si poslovil na Hreiru pri Ptuju lasten (toni, in izrekam tem potom vodstvu zadrupre moto za h va i o zn uoliiltto in ločno poslovanje.
Zadrugi „Moj Dom" lnliUo vsak popolno -ziiiipn in jo vsem toplo priporočani.
Mnrinčič Josip, Breg pri Ptuju
Naše dijaštva
Duhovne vaje za srednješolce v Domu duhovnih vaj v Ljubljani se bodo pričele, kakor smo že vsem priglašenim sporočili, v torek 20. junija zvečer. Duhovne vaje bomo zaključili nekoliko prej, tako da sc bodo vsi udeleženci lahko udeležili ludi svojih šolskih proslav sklepa šolskega leta. Pre pozno smo namreč zvedeli za spremembo omenjene proslave, da bi mogli naše duhovne vaje preložiti na drug, primernejši čas. Pridite gotovo vsi! — L. T.
Poizvedovanj9
Zgubila sem srebrni obesek Marije Brezmadežne. Ker mi jo drag spomin ne pokojno mamo, vljudno prosim najditelja, da odda proti naerndi v upravi -Slovenca«.
Prijeta vlomilca iz domžalske
okolice
Ljubljana, 17. junija.
V domžalski okolici sc jc pred tednom dni zgodilo več nenavadnih vlomov in tatvin, Iti si jili prebivalstvo ni vedelo razlagati. Vlomilci so vdirali v hiše izključno lc oli belem dnevu in sicer najrajši dopoldne, ko ni bilo nikogar v hiši. Tako je bilo vlomljeno dne (i. junija pri Martinu Oreliku v GorjuSah, kjer so vlomilci odnesli več zlatnine in nekaj drugih predmetov v vrednosti okrog 1500 dinarjev. Dne lii. t. m. pa jo bilo vlomljeno pri Mariji Perigov v Zaborštu in odneseno zopet več zlatnine in perila v vrednosti okrog 2000 Din Zgodili pa so si: še drugi vlomi, ki so bili izvedeni na enak način.
To dni pa jo stražnik opazil na Celovški ci sti c Ljubljnni neznanega človeka, ki se mu je zdel sumljiv. V naglici je napravil pri njem preiskavo in našel v žepih na svoje začudenje mnogo zlatnine. Možakarja je seveda aretiral. Izkazalo se jo, la je fant 241etni Prane Ambrožič, doma iz liib-icga. Fant je najprej trdil, da je ta zlatnina dedi-
lœifllÉle
Rogaška SlaSina
svetovno zdravilišče in letovišče zdravi bolezni želodca, črevesja, jeter, srca, ledvic itd. Vrelci: Tempel, Styria in Donat. Sezona od 1. maja do oktobra. - Prospekti pri Putntku in zdravilišču
Kongres	kat
Kskadetmškov m starešin v
Kol je bilo sklenjeno lani v Zagrebu, bo letošnji kongres slovanskih kal. akademikov in -ln-rešin na Poljskem od 27. julija do 1. avgusta 1933.
Program kongresa določa /.a 27. julij zjutraj prihod v Čenstohovo, nato maša v Marijini kapeli 1er obisk samostana in mesta; popoldne pa odhod v Poznanj. 27. julija bo slavnostna otvoritev kongresa v Poznanju, ki mu bo sledilo delo v plenu in komisijah ludi še naslednji dan 20. julija. Glavni problem, o katerem se bo razpravljalo, je: Gospodarska kriza in slovanski katolicizem. Referi-rali bodo o posameznih straneh lega vprašanja (sedmi predavanj) zastopniki vseli v Zvezi slovanskih kat. akademikov odn. slarešin včlanjenih slovanskih narodnosti. Dne 30. julija odhod v Gnezno In Torunj, odtod pa dno 81. julija v Gdynjo, kjer se bo delo nadaljevalo in kongres zaključil.
Stroški za udeležbo še niso natanko določeni. Prvotno je naplavil pripravljalni odbor v Varšavi ■/A akademike vsoto 10, za starešine pa 15 dolarjev za hrano in stanovanje ter vožnjo od Čenstohove do Gdynje, h čemur pa treba seveda prišteti še stroške za pol cd doma do Čenstohove in za povrni ek iz Gdynje.
Kongres b.i nudil udeležencem obenem najlepšo priliko, da se seznanijo z mnogimi zanimivostmi Poljske 1er z zgodovino, kulturo in stremljenjem poljskega naroda. Kdor so želi udeležiti kongresa, naj se čimprej prijavi SKA starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5.
KDOR JE MALOKRVEN, BLED, BREZ TEKA mu dajte za okrepitev krvi »ENERGIN«. Otrokom za okrepitev 5 male, odraslim 5 velike žlice na dan. »ENEKGIN« sc dobiva v lekarnah 'A litra 55 Din
V S
uči
Dolnja Lendava, 16. junija.
V Slovenski Krajini je 32 učiteljskih mest nezasedenih. Nekaj mest jc sedaj razpisanih. V »Slovencu« ste priobčili nekaj nezasedenih učiteljskih mest ludi za Prekmurjc in sicer po Službenih No-vinah«, Ker ja pri nas madjarska narodna manjšina, je nekaj mest v lendavskem okraju razpisanih z državnim in madjarskim učnim jezikom. Tako pravi ministrstvo. Pa se je oglasil Pohod-, ki pravi, da je blaznost, če se zahteva tudi znanje ma-.ijarskega jezika Pravi, da je lo roganje v obraz vsem našim učiteljem-iiacionalistom, ki težko ča-vajo službe. Nismo proti nobenemu učitelju. Naj laetavi oblast k nam kogar hoče. Vendar dejstvo ie, da učitelj, ki ovlada oba jezika, veliko lažje in prej nauči otroke slovenskega jezika, kakor učitelj, kateremu postane slabo, če sliši madjarski govorili. Ne maramo pa učiteljev, ki so mučitelji naših otrok, pa tudi, če so še tako veliki Naciji«. Ne maramo učiteljev, ki kvarijo našo mladino, nc ttla-lamo učiteljev, radi katerih morajo otroci iskali zdravniško pomoč.
O tem naj piše »Pohod.: in naj pusti naše stare •n dobre učitelje v miru. Gospodje, malo več vere n manj pretiranega nacionalizma, in videli boste, da tudi Prekmurci niso barbari. Gospoda »Pohodo-vega< dopisnika pa svarimo, naj preneha z napadi ia Slovensko Krajino. Dobro poznamo lega gospoda. V »Pohodu« imenuje naše prekmursko narečje barbarski jezik. Če se bo ljudska nejevolja 'brnila proti njemu, potem bo zopet izgovor, da lelajo proti njemu zalo, ker je velik nacionalist, 'lvala lepa za tak nacionalizem! Čc vam pri nas nc ugaja in ne morete poslušati našega »barbarskega« jezika, na z Bogom in nikoli več na svi-ienje
ščinu, ki jo jo dobil po materi iz Snlzburga. Policija pa jo ugotovila, dn jo to prav tisla zlatnina, ki je bilu ukradena Mariji Pongov v Zaborštu. Policija jo našla tudi kovčeg. Poklicali so v Ljubljano okradenko, ki je na svoje veselje res spoznala v najdeni zlatnini njej ukradeno blago. Pri tatu pa so našli tudi neknj predmetov, ki so bili lasi Orehkovegn sina. Kani Je moral torej priznati tudi prvi vlom, povedal pa je, du gn jo napravil v družbi s 21) letnim Ivanom Plajvesoin z Golnika. Pkijvesn pa so že nekaj dni poprej aretirali šte-panjski orožniki zaradi drugih tatvin. Zlatnine, ukradeno pri Oreliku, policija ni mogla najti. Am-brožič trdi, da sla Jo deloma prodala, deloma pn zavrgla. Раб pa je rešena vsa zlatnina Pengovove in sicer 10 zlatih in 4 srebrni predmeti.
Policija jc Ambrožiča zaslišala tudi zaradi drugih tatvin v domžalski okolici. Ambrožič pa vse druge vlome in tatvine taji, čeprav so bili izvedeni v istih dnevih in na enak način, kakor ta dva, ki ju prizna.
Koncert v Radovljici
Ljubljanska pevska zveza priredi danes ob 20 v Ljudskem domu svoj konccrl s sodelovanjem radovljiškega cerkvenega pevskega in orkestralnega zbora, ki je včlanjen v ljubljanski Pevski zvezi. Na sporedu so pesmi in orkestralne točke odličnih naših skladateljev kakor Aljaž, Foerster, Premrl, Puš, Tome, Jereb, Vodopivec, Ipavec, Ocvirk. Vsi prijatelji lepe pesmi iz Radovljice in okolice iskreno vabljeni.
Slovo bolgarskih inženjerjev
Belgrad, 17, jun. 1. S snočnjim brzovlakom ob pol 12 so odpotovali iz Belgrada v svojo domovino bolgarski inženjerji, ki so se za b-nkoétne praznike udeležili kongresa Federacije slovanskih inženjer-jev v Belgradu in so po kongresu napravili izlet po vsej državi. Bolgarskim inženjerjem je včeraj popoldne priredila Liga žena za svobodo in mir v hotelu Srpski kralj, čajanko, katere se je udeležil tudi bolgarski poslanik na našem dvoru Ivanov z vsem osebjem poslaništva, dalje šef presbi-roja Gjurovič in g. Ika Novakovič, šel protokola i zunanjoga ministrstva, ter predstavniki raznih lui- j manitnrnih, kulturnih in prosvetnih društev.
-pa ne svojih!
/
Zobje izpadajo zaporedoma: kolikokrat samo zaradi zobnega kamna!
12 apnenih soli, bakterij in glivic se naredi nevarni zobni kamsn. Ce ga o pravem času ne odpravite, Vam omaja zobe. Odvrnite to nevarnost — s Sargovirr. Kalodontom! Pri nas ima samo Sargov Kalodont v sebi znanslveno priznani sulforicinov oleaî po d™ Brâunlichu, ki zobni kamen polagoma in zanesljivo odpravi. Pravilna zobna nega je tal e: po 2 x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 x na dan Sargov Kalodont!
SAR Gov
Zborovanje Zveze hranilnic
Sarajevo, 17. jun. V slavnostni dvorani tukajšnje mestne hranilnice se bo jutri 1S. I. m. vršila skupščina Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije. Obenem s leni zborovanjem se otvori ludi razstava propagandnega materijala jugoslovanskih, poljskih in češkoslovaških občinskih in mestnih hranilnic. V teku današnjega dne so prispeli v Sarajevo zastopniki banovinskih in občinskih hranilnic iz vse kraljevine. Na zborovanju bodo razpravljali o zakonu o hranilnicah, ki je že izdelan in so ga vso hranilnice že poprej dobile v proučitev. Govorili bodo tudi o potrebi ustanovitve posebnega časopisa, ki bi periodično izhajal in gojil smisel za varčevanje med prebivalstvom. Časopis bo imel nalogo vrniti prebivalstvu, posebno malemu vlagftlču, zaupanje v hranilnice, ki so edina podjetja lirez špe-kulacljskih namenov in ki edino teže za tem, da obrnejo domači kapital v komunalne svrhe.
Od leta 1813 odličen bel sifon

Proti zobnemu kamnu
Koledar
Nedelja, 18. junija (2. pobinkoštna nedelja): Marko in Marcelin.
Ponedeljek, 19. junija: Gcrvazij in Protazij.
Novi grobovi
-j- V Kačah jc družini Bicdefeld pred tremi ledni umrla 22 letna hčerka Micika. Podlegla jc zastrupljcnju krvi. V nedeljo, dne 11. junija pa je šla šc 19 lc lila Rezika za njo. Obe sta bili pred smrtjo prevideni z zakramenti za umirajoče. Svetila jima večna luč, žalujočim domačim naše iskreno sočutjel
Osebne vesli
Diplomirana sla bila 16. junija na pravni fakulteti ljubljanske univerze Turk Mirko iz Celja in Vogelnik Adolf z Dunaja.
— Spremembe v železniški službi. Premeščeni so uradniki VIII. jioložajne skupine: inž. Golob Janez, pristav, od progovne sckcije Jesenice k progovni sekciji Ljubljana glav. proga; l?{. položajiie skupine: Pretnar Jakob, tehnični uradnik, u. kurilniške izpostave Pragersko v kurilnico Maribor; X. položajiie skupine: Zupančič Josip, poinož. prometnik, Iz Save v Mirno peč; uradniška pripravnika: inž. Bartelijev Dimitrij, od gradbenega oddelka ravnateljstva T.jubljan, k progovni sekciji Jesenice: in<. Sluga Jnne.z, od gradbenega oddelka ravnateljstva Ljubljana, k progovni sekciji Novo mesto-zvaničnik t. kategorije: Jerele Jožef, prometni zvaničnik i/ Mirne peči v Škofljico; zvnničniki II. kategorije: (îodec Jernej, Sitar Jožef, dese-tarja i/, kurilu, izpostave Pragersko v kurilnico Maribor; Kokalj Frančišek, kretnik iz Domžal v Sv. Rok-I .npin jok : Dimnik Ivan, 1' Iežar Anion. Jelnikar Ivan in Višnjevar Anton, zaviraè i/. Zaloga v Ljubljano glav. kol.: imenovana sla uradnika VIII. položajiie skupine: za revizorja strojev Vičič Marija, v kurilnici Ljubljana gl kol. in /u strojnega nnd/.irntelj,i: Tumn Josip v kurilnici Ljubljana gor. kol.; nameščena sta za uradniškega pripravniku Miklič Nikolaj \ liOgntcu: zn zvnničnika II. kategorije Vilfan Janez, pri progovni sekciji Ljubljana gor. dol. proga.
Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v poveljstvo belovarskega voj. okrožja konjeniški poročnik Božidar Blažič; na službo v štab 2. planinskega polka sanitclni poročnik IV. razreda Vladimir Picclj; na službo pri rc-fercnlu inženjerskega poveljstva V. armijske oblasti inž. podporočnik Milan Poli; za vršilcu dolžno-sli upravitelja skladišča IV. oddelka voj. telin. zavoda inž. podporočnik Alojz Rauhekar; za vodnika , 5. pp. peh. podporočnik Dragoslav Feliks; za vodnika 1. divizijona 8. topn, polka topn. podporočnik Srečko Brana; za vodnika 3. čete 1. bataljona tel.
polka inž. poročnik Božidar Baucr; na službo v štab poveljstva rečne (lotile na kr. remorkeru Cer poročnik fregate Avgust Grošelj; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. hidroeskadrilc poročnik bojnega broda IL r, Franjo Flego; za vršilca dolžnosti poveljnika 25. hidroeskadrile poročnik fregate Olmar Krepcl; na službo na kr. torpiljarko T 6< poročnik korvete Branko Bielič; na službo k intcndanci pomorskega arzenala int. podpor. Franjo Martinis; za poveljnika 2. čete bclgrajskcga orožniškega polka orožniškt kapclan I. r. Ivan Srdoč in za poveljnika 1. skopske čelc vardarskega orožniškega polka orožniški major Božidar Lopašič.
Ostale vestt
—	Vzajemnost, društvo duhovnikov ljubljanske škofije ima v sredo 21. junija 1955 pop. ob pol 5 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, svoj redni letni občni zbor. —-Dnevni red: 1. dlanjo zapisnika zadnjega občnega zbora. -'. Poročilo predsednika. \ Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev letnega računa. 0. volitev odbora. 7. Volitev nadzorstva. H. Slučajnosti. -- Ako bi ta
občni /bor ob določeni uri zaradi nezadostnega
! števila navzočih članov ne bil sklepčen, se bo j 7. ozirom nn S S društvenih pravil, pol ure po-
I zneje vršil drug občni zbor, ki more veljavno i sklepati brez ozira na število navzočih članov. Odbor.
—	/eiinka realna gimnazija uršulink v- Ljubljani. Vpisovanje za sprejem v I. razred -e vrši
i dne 20. in 21. junija od S do 12 v uršulinskeni «a-mostanu. S 5 Din kolkovani prošnji naj se priloži šolski izkaz o dovršenem 4. razredu osnovne šole : 1er krstni list. Sprejemni izpit bo 23. in če treba, tudi 24. junija ob 8 zjutraj. Učenke, ki nameravajo stanovati v urSullnskem zavodu, naj se zglase pri predslojništvu, da ondi zvedo plačilne in spre-. jemne pogoje.
—	Na II. drž. realni gimnaziji v Ljiihljani (Poljane) so sprejemajo prijave z.a polaganje sprejemnega izpita v prvi razred dne 22. t. m. ob .S zjutraj. Sprejemni izpit se pa vrši 23. t. m. ob 8 zjutraj. Obenem s prijavo je treba prinesti s seboj zadnje šolsko Izpričevalo, rojstni list in kolek za 5 Din.
: Tiskovine za prijavo so na razpolago nn zavodu j samem.
Enakomerno zagorito pri solnčenju, izgubite I i Saj in izpuščaje, koža Vam postane lepa, gladka in čista, ako uporabljate originalno Niggorol olju ali kremo (Patent št. 5922). Dobiva se v vseli lekarnah In drogerijah.
Drogerija GREGORK Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Občinske zadeve iz Ribnice. Razrešeni so: župan Ivan Novak, posestnik in pek, Ribnica; njegov namestnik Malcšič Anton, posestnik, Gorenja vas; svetovalci in odborniki: Tckavcc Tomaž, posestnik v Hrovači, Škrabec Ivan, posestnik in invalid v Hrovači, Klun Franc, grajski uslužbence v Ribnici, Bolha Jože, posestnik v Gorici vasi, Drob-nič Ivan, posestnik v Gorici vasi, Petek J., posestnik v Otavicah. — Nanovo so imenovani: župan Klun Ivan, trgovec, Ribnica; županov namestnik Pcterlin Filip, trgovec, Ribnica; svetovalci in odborniki; Rudež Anton, graščak v Ribnici, Pakiž L m il, krčmar in trgovec v Ribnici, Tanko Anton, krčmar v Gorici vasi, Knavs Anton, krčmar v Ola-vicah, Jccclj Peter, trgovec in posestnik v Hrovači, PcČck Janez, posestnik v Hrovači, Drobnič Franc, posestnik in bikorcjcc v Gorenji vasi.
—	Razrešen je kol odbornik občine Mozirje trg g. Vuton I.ekše in na novo imenovan Matija škruba, gostilničar v Mozirju. Gostilničarji «e sedaj ne bodo mogli pritoževati, dn so premalo zastopani v občinskem odboru, .saj so od devetih odbornikov štirje gostilničarji.
—	Upraviteljstva osnovnih ter ravnateljstva meščanskih in srednjih sni opozarjanje, da s.' vrši v četrtek, dne 22. junija, ob 0 prenos Vidovdanske proslave, ki jo bo oddajala I. drž. realna gimnazija v Unionski dvorani v Ljubljani. Na programu, kt
obsega 17 točk. jo govor o pomenu dneva ter pov sko točke, deklamncije, dvogovori, solo /л\ čelo in igra mladinskega orkestra na orglice. Pred oddajo bo spregovoril zaključno besedo predsednik šolskega radia g. prof. Leopold Andrée.
Slavnostni kongres JOL. Dne 29. t. m. no 20.30 se bo vršil v Narodnem domu \ Ljubljani slavnostni kongres jugoelovansko-češkoslovaških iu češkoslovaško-jugoelovanskih lig, ki ee gn hod» udeležile domače in češkoslovaške lige |>od vodstvom zadevnih zve/., line 30. t. m. |o -delovni dan lig, ki jo namenjen konkretnemu delu za tesnejše sodelovanje med Jugoslavijo ln Češkoslovaško.
Dne 2. julija po osmi sv. maši
v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru
ZBOROVA NJI. FANTOVSKIH VI VR1JANSKIH
KONGREGACIJ
i/, domače in sosednih dekanij
Fantje in možje, ta dan \ Ljutomer, da se poklonimo Mariji, dobimo novega poguma /a napredek katoliškega gibanja
Katoliška akcija v Ljutomeru
Cetrtiiiska vožnja v ICrušcvac. O priliki proslave 100 letnice osvobojenja Kruševca od Turkov je dovoljena četrtinska vožnja na podlagi legitimacij, ki se dobe pri Pulnlku, Ljubljana, Gnjcva ulica.
—	Internat zn dijakinje raznih šol. — Zavod šolskih sester v Mariboru naznanja da bo imel v novem šolskem letu v svojem internatu posebne oddelke za dijakinje raznih mariborskih šol ter jim nudil poleg popolne oskrbe tudi pomoč pri študiju in nemško, ozir. francosko konverzacijo. Olvoril bo tudi 5 mesečni in celolctni tečaj za pouk v nemškem jeziku.
—	Romanje k Materi na Ptujsko goro priredi v nedeljo 25. t. m. škofijski odbor K. A. v Mariboru. Romanje jc namenjeno za fante in može iz sodnih okrajev Maribor desni in levi breg, Slov. Bistrica, Ptuj in Ormož, Udeleženci, ki pridejo z vlakom, izstopijo na postaji Sv. Lovrcnc na Dravskem polju ter sc do pol 8 zbero pri farni cerkvi Sv. Lovrenca na Drav. polju, od koder sc podajo v procesiji na Ptujsko goro. Oni udcležcnci, ki pridejo naravnost na Ptujsko goro, gredo v procesiji naproti do vznožja Ptujske gore, kjer se proccsiji priključijo. Ob pol 10 pridiga (Koletic Franc, tajnik K. A.) ter sv. maša. Po maši na pro-
«ihhhh—ih»
Največje kopališče na Jadranu. 4Чг ure vožnjo oii Zagreba vin Plase. 30 hotelov iri pensionov. Letos velike slovesnosti in znatno znižane cono. Informacije in prospekte pošilja
l.jecilisno povjerenstvo in sami boleli, ï'ëns -ltestT vlLA HU2ICA 35 sob. Vis-a-vis obala. Prospekte in pojasnila pošlje nn zahtevo uprava. Cena v predsezoni 65 — 80 Din. Pens.-Hest. TRIGLAV. Popolna ôskrbîTôd 00 — 75 Din
Koinfort.__Snažnogt.	Solidno»!
liotel lViision MIU liNlA . Vjs-u-vis kopališča in v bližini kopališkega parka. Moderno opremljene sobo. Popolna oskrba 05 — 85 Din Pcns.-Rcst. MORAVA. Dobra In mirna meščan-ska hiša. Popolna oskrba 00 — 70 Din Pcns.-Rcst. ZKLKNGAJ. Tik oh morju blizu obale. Popolna oskrba 60 — 65 Din Restavracija VINODOL. Izborila domača in dunajska kuhinja. Vsak dan svežo morsko ribo. Izvrstna domača in dalmatinska vino. Shajališče gurmanov. Prehrana 40 Din
iestany
Svetovno reUHTia-kopališće
(csr)
so je prilagodilo sedanjim razmeram ter vpeljalo pavšalne kure s 15 različnimi cenami. Tradicionalno blatno zdravljenje revme. protina. išinsa, ženskih bolezni. - 5000 s.ib, cenena prehrana, komfort. vsak dan družabne prireditve, vse vrste športain zabav Pojasnila :
Brogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5
Mariborske vesti:
Važna odločitev
sloru pred cerkvijo cerkveno zborovanje, na katerem govorita dr. J. Jeraj in dr. F. Vatovcc iz
Maribora. Ob 2 pop. kratka poslovilna pobožnost j in odhod. Zavedni možje in fantje, člani Marijinih družb in drugih cerkvenih organizacij, udeležite se romanja v velikem številu.
—	Skupina ameriških izletnikov, ki jo spremlja naš rojak iz Clevelanda, g. Avgust ; kollander, se je včeraj 17. t. m. vkrcala \ New- i vorku na francoski brzoparnik »Ile de I rance«. Ti izletniki bodo prišli v Ljubljano v nedeljo, dne 25. t. m. z jutranjim brzovlakotn z Je- ; eenic.
—	Gasilno društvo jablanške doline je po- j
staïilo lastni dom in kupilo tudi motorno bri- | 'galno. Da poplača še ostanek dolga, je v ne- I deljo 11. t. m- priredilo veselico, ki jo imela j dober uspeli. Vsem, ki so k temu pripomogli se najlepše zahvaljujemo, preti vse in Kmetijski zadrugi v Smart nem. ki je dala lepe dobitke (do 20. kom.), in še v denarju. Ker je pri tej priliki nastala neljuba pomota in zmota glede dobitkov, češ da je v zavitku bilo kamenje, kar ni bilo res. so radi tega nesporazuma prišle v javnost vesti, tla so dobitki bili slabi. Zato teiii potom resnici na ljubo javnosti pojasnju- ; jemo, da ne bi vsled tega trpel ugled zadruge j in njenega poslovodje. — Pavel Bric, pred- ; tednik. — Lavrič Anton, tajnik.
— Pri išiasu sledi na kozarec naravne >Franz-Josei«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh te- j žav, pridruži pa se navadno prijetno ugod- i je olajšanja. Zdravniški strokovni listi orne-ljajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri z.a-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro gerijah in špecerijskih trgovinah.
Maribor, 17. junija.
Po še veljavnem zakonu o družbah z omejeno zavezo je morala znašati osnovna glavnica najmanj 20.000 avstrijskih predvojnih kron; pri nas tedaj po razmerju 4:1 najmanj 5000 Din. Ustanavljale so se res družbe z omejeno zavezo tudi z osnovno glavnico 5000 Din in sodišča so tudi dovoljevala vpis lakih družb v trgovski register. Da pa se je v mnogih slučajih ta omenjena zakonska določba tudi zelo izrabljala ter je bila v očividno škodo našemu gospodarstvu, je jasno. Sedaj pa je mariborsko okrožno sodišče napravilo važen sklep, ki bo naletel v naših gospodarskih krogih gotovo na živahen odmev. Sodišče je namreč zavrnilo vpis v trgovski register neke novoustanovljene družbe z o. z. z osnovno glavnico 10.000 Din, in sicer iz razloga, da osnovna glavnica v omenjenem znesku nasprotuje
tendenci zakona o družbah z o. z. Utemeljitev mariborskega sodišča je skladna s smislom zakona, ki je z določeno glavnico 20.000 predvojnih kron zagotovil družbam z o. z. premoženjsko podlago, ki naj bi tvorila varno krit objekt za upnike. Z ozirom na tendenco zakona mora tudi sedaj osnovna glavnica vsaj prilično odgovarjati takratni vrednosti 20.000 kron. To odločbo mariborskega sodišča je potrdilo tako ljubljansko apelacijsko sodišče, kakor tudi stol sedniorice v Zagrebu. Pokazal pa je ta slučaj zopet potrebo, da se tudi v zakonu izvršijo nekatere izpremembe, da bo odgovarjal današnjim zahtevani. Za sedanje gospodarske razmere je odločba tukajšnjega sodišča principielne važnosti, ker bo omogočeno tako zavreti dostikrat lahkomiselno ustanavljanje podjetij, pri katerih je izgubilo že toliko ljudi svoje imetje.
—	Razglas. Uprava »Vzajemne pomoči« reg. pom. blagajne v Ljubljani poživlja vse one člane, ki menijo, da imajo pravico do izhlačila posmrtnine po zavarovancu, nai to radi ureditve zadeve javijo najkasneje do 1. julija t. 1. ter predlože uradni mrliški list o resnični smrti zavarovanca in zavarovalno polico. Poznejših prijav se ne bo upoštevalo. Obenem se obvešča članstvo, da se pisarna preseli '.e dni na Miklošičevo cesto 16-11. Načelstvo.
—	V Službenem listu št. 49 od 17. t. m. so objavljene Izpremembe in dopolnitve v uredbi o prometu in kontroli strupov«, dalje »Prepoved uvoza, tranzita in prometa krompirja iz Avstrije«, Objave j banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933« ! in »Uvoz krompirja v republiko Češkoslovaško«.
—	Sprejem gojencev. V službenem vojnem listu ; št. 19, na strani 847-—862, so objavljeni razpisi o sprejemu gojencev v Strokovno podčastniško šolo (bivša Brodarska podčastniška šola), dalje v Topniško podčastniško šolo v Čupriji, v Inženjersko podčastniško šolo »Kralja Petra Velikega Osvoboditelja« in v Podčastniški eskadron konjeniške šole (preje konjeniška podčastniška šola v Zemunu). Re-flektanti ne smejo biti za prvo navedeno šolo mlajši od 16 in ne starejši od 19, za ostale šole pa ne mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Ostali pogoji so razvidni iz gori navedenega službenega vojnega lista, ki je interesentom na razpolago pri pristojnem voj. okrožju in na vseh orožniških postajah.
—	K požaru na Grosupljem. Tovarna motvoza na Grosupljem nam z ozirom na netočne vesti o požaru v njeni tovarni poroča, da je pogorel samo »n oddelek tovarne za motvoz, medtem ko je ostala vrvarna nepoškodovana in obratuje dalje. Ker ima tovarna v skladiščih dovolj zaloge motvoza, katera je ostala nepoškodovana, sporoča, da bo izvršila svojim odjemalcem poleg naročila za vrvarsko blago tudi naročila za motvoz in se zato svojim odjemalcem toplo priporoča. Popolno obra-tvanje se bo obnovilo najbrže v par mesecih.
—	Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg), knjigarna, trgovina s papirjem in pisarniškimi po-
rebščinami, priporoča svojo bogato zalogo vseh predmetov, ki spadajo v knjigarniško in papirno stroko. Zato Vam Nova založba lahko ustreže ob vsaki priliki, posebno ako iščete primernih spominskih ali godovnih daril.
—	Književne novosti. Ing. Drago Mattanovich, Elektrika I, Osnove in stroji (Kosmos) vezano SO Din; Zbirka svetih obredov za ljubljansko in la-/antinsko škofijo vezano 100 Din; Dr. p. Roman To-minec, Dnevi v Bogu — knjiga misli in življenjskih nodrosti za vsak dan v letu, rdeča obr. 20 Din, data 30 Din; Silvin Sardenko, Marijine pesmi v Marijinih praznikih 7 Din; Danilo Gorinšek, Majdi-ne pesmi — pesmi za deco vezano 10 Din; dr. M. Šk^rli, Pomen trgovskega registra 4 Din; Ernest Tiran, Dušica — mladinska povest, vezano 20 Din; May Karel, Satan in Iškariot II. knjiga 2. zvezek 13 Din; Kune T., Toaleta — najnovejša strokovna knjiga za prikrojevanje damskih oblek, vezano 120 Din; .Planinski Vestnik« — jubilejna številka oh 40 letnici slov. plan. društva 12 Din; D. S. Mere:'kovskij, Léonard da Vinci, zgodovinski roman v dveh zvezkih 90 Din, vezano 120 Din; dr. Iv. Matko, Problem stigmatizacije v medicinski luči !0 Din; ing. A. Štebi, Brezposelnost in gospodarska kriza — nekaj misli za pravilno rešitev največjega zla današnjega časa 5 Din. Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
□	Češkoslovaški častniki v Mariboru. Danes popoldne pride v Maribor skupina češkoslovaških aktivnih in rezervnih častnikov v avtobusih iz Avstrije. Čehoslovaki priredijo turnejo po naši državi ter obiščejo med drugim tudi Belgrad, Zagreb in Ljubljano. Pri prestopu meje pri št. Ilju bo sprejem ekskurzije, pri prihodu v Maribor ob 17.80 pa pred hotelom Orel slovesen pozdrav. Po večerji iio družaben večer v dvorani Orla. Med udeleženci ekskurzije, ki jih je okoli 100, se nahaja veliko častnikov, ki so se borili v naših vrstah v Dobrtidži j d in na solunski fronti. Sprejema in prijateljskega večera se udeleže mariborski rezervni častniki in bojevniki polnoštevitno.
□	75 letnico rojstva obhaja te dni v krogu j svojih dragih upokojeni nadzornik kaznilniške i straže g. Matija Falatov. Jubilant je prava korenina. kljub visokemu številu križev še čil in vedrega duha. Rodom je iz Leskovca pri Krškem, služboval pa je nad -10 let v tukajšnji moški kaznilnici. V službi je bil vedno vzorno vesten, udan predpostavljenim, tovariški svojim stanovskim tovarišem. Vrlemu možu in večletnemu naročniku , našega lista želimo še mnogo let v zdravju in : veselju !
□	Olimpijski dan bo v Mariboru glasom sklepa I odbora dne 16. julija. Vršile se bodo tega dne nogometne in lahkoatletske prireditve.
□	Trg svobode — mariborski prater. V petek ! se je sestal odbor Mariborskega tedna k seji ter je i sklenil naprositi mestno občino za prepustitev Trga svobode, ki bi se v dneh Mariborskega tedna izpre- [ menil v zabavni prostor z avtodromom in sličnimi atrakcijami, ki jih pri nas še ni bilo. — Na vi tu Dijaškega doma in otroškega vrtca bi se pa osredotočili vrtnarska razstava in vinska poskušnja.
□	Maribor je inirijativen. Te dni se je vršil v Belgradu sestanek delegatov naših aeroklubov, na j katerem so bila zastopana tudi mariborska Naša krila po g. Pivki. Mariborčani so predložili konferenci poseben načrt za sodelovanje slovanskih aeroklubov na vseh področjih letalstva. Predlog mariborskih Naših kril je bil navdušeno sprejet ter bo predložen tudi poljskemu in češkoslovaškemu letalskemu klubu. V kratkem se bo najbrže že vršil tozadevni sestanek predstavnikov aeroklubov vseh treh imenovanih držav.
нвпннмвшннпншшанпввким
prav učinkovite poteze. Odločilna borba med Čehom Mrno in Romunom Angelescu se je zaradi policijske ure morala prekiniti. Ot> zaključku so bili še nekateri razburljivi prizori.
□	Led se lahko prosto razvaža. Ledarna mariborske mestne klavnice proizvaja umeten led. ki sta ga razvažali in prodajali doslej po mestu dve tvrdki. Na svoji zadnji seji pa je ravnateljstvo mestnih podjetij odpovedalo pogodbo z dosedanjimi raz-važalci ledu ter sklenilo, da se oddaja led v le-
arni vsakomur, in sicer po ceni 4 Din za blok. Razvažali in prodajati ga sinejo vsi, ki imajo tozadevno obrtno dovoljenje in higijeničnim zahtevam odgovarjajoče vozilo. Obenem se je maksimirala prodajna cena ledu v nadrobni prodaji po razvažalcih na t! Din za blok.
□	Zrušitev tribune na Teznu. Na podlagi različnih govoric, naznanja nam gradbena tvrdka Spes Ivan, mestni tesarski in zidarski mojster v Mariboru, Betnavska cesta 26, da zgoraj omenjena tvrdka ni za motorne dirke postavila tribune.
□	Zaradi slabe ocene od doma. Te dni je pobegnila od staršev 15 letna Gjukica Rosandičeva. šla je od doma zaradi slabe ocene, ki jo je dobila v meščanski šoli ob koncu leta. Baje se je napotila proti Zagrebu. Deklica je visoke postave in dobro razvita. Starši prosijo, da se sled za izginulim otrokom javi policiji.
□	Žeparica je imela smolo. Včeraj so zasačili na trgu staro znanko tukajšnje policije in sodišča Marijo Sabol iz Čakovca. Izmaknila je neki kmetici denarnico, pa je imela smolo, da so jo izdali predolgi prsti, ki so se preveč nespretno motali iz žepa. Imela je s seboj tudi pomagača, ki pa jo je pravočasno odkuril. Policija jo je oddala sodišču.
□	Na dopustu in na počitnicah čitamo Karla Maya iz Cirilove knjigarne v Mariboru.
PALACE KOTEL - Kaštel Stari
Nujmodernejša hiša na rivijeri. Neposredno na morju. - Veliki park z globoko senco. - Lastno kopališče in plaža. - Najbližje Splitu.
Hote! Lshudovac - PlllviCka jezero
Jamči za prvovrsten odpočitek. - Zahtevajte prospekte od PUTN1KA ali hotelske direkcije.
— Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih ;etrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem :rčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba .laravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje.
odvetnik v Mariboru
poroča, da se je sporazumno razdružil z dosedanjim družabnikom g. tir. V. Rapotcem ter vodi s\ojo odvetniško pisarno v dosedanjih poslovnih prostorih Aleksandrova cesta 16 dalje.
□	Vincencijeve konference mariborske. Jutri v ponedeljek, dne 19. junija ob 5 popoldne pri oo. frančiškanih seja upravnega sveta Vineeneijevih konferenc.
□	10.400 Din znašajo dobitki v gotovini pri današnji tomboli Podmladka društva Rdečega križa v Mariboru, ki se vrši danes popoldne na Trgu svobode.
□	SSK Maraton. Gimnastične vaje za dame I vsak ponedeljek in petek ob pol 7 do 8 zvečer. Za I atlete vsak torek in četrtek od 7 zvečer naprej.
□	Koncert učencev. V sredo, dne 21. t. m. ob 20 bo koncert učencev violinske virtuozinje gospe Fa-nike Brandlove v veliki unionski dvorani.
□	Proti 12 mariborskim mesarjem je bila v I petek pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava,
ki jo je vodil sodnik L. štukelj. Trije mesarji so j bili oproščeni.
□	Mariborski umetnik v ljubljanskem radiu. Radio Ljubljana predvaja nocoj ob 20 zabavno uro; nastopi mariborski gledališki umetnik Pavel Ras-
! berger.
— Pri motenjih v želodcu in črevih,
bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josei« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josel« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. »Franz - Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
□	Kino Union se preseli. V sredo se je vršila komisija banske uprave glede premestitve kina Union v Grajsko ulico. Komisija, v kateri so bili gradbeni strokovnjaki banske uprave, mariborske občine 1er konservator dr. Štele, je odobrila projekt g. Valjaka za premestitev kina v poslopje, ki ga namerava zgraditi v Grajski ulici. Vprašanje fasade novega poslopja in usode starega grajskega stolpa pa se bo obravnavalo še posebej ter bo tozadevno odločal mariborski občinski svet.
□	Izredna seja mariborskih mestnih očetov bo v ponedeljek 19. 1. m. ob običajni uri. Dnevni red obsega odobritev posojila in razpravo o nakupu mariborskega gradu, o čemer smo poročali že včeraj.
□	Hrušč in trušč se razlega od večera do večera iz unionske verande, kjer se vršijo mednarodne rokoborbe. V petek zvečer sta se najprej preizkusila črnec Toni Sayer in Rus Girilov, ki je črncu podlegel v drugem kolu. — Nemec Schwarz-bauer je premagal Jugoslovana Mileusniča, ki je, dasi novinec med profesionalk pokazai nekatere
Celje
0 Priložnostna vožnja 25. junija z izletniškim avtomobilom Celje-Ljubljana-Brezje-Bled. Za osebo 80 Din. — Prijave sprejme Baldasin ml., Ga-berje, Mariborska cesta. 24.
& Gospa Roza Kirbiš umrla. Včeraj zjutraj ob pol 9 je umrla v 47. letu starosti gospa Roza Kirbiš, žena pekovskega mojstra in industrijalca. Pokojnica je bila znana v Celju kot dobra mati in najboljša žena. Posebno težko je bodo pogrešali reveži. Brez števila otrok je imelo v njej svojo krstno in birmansko botro, kdor ni mogel drugače, se je zatekel k njej in prošnja je bila gotovo usli-šai». Pokojnico bodo jutri ob 4 v hiši žalosti, Ljubljanska cesta, slovesno blagoslovili, nato bo pa pogreb na mestno pokopališče. Naj sveti pokojnici večna luč. Žalujočim iskreno sožalje!
S! Umrli so v celjski javni bolnišnici: Kajba Martin, brezposelni privatni nameščenec, 45 let, iz Celja; Slabe Izidor, sin Žagarja, 3 leta iz Črete obč. Kokarje; Medved Pavla, žena kočarja, 25 let. Preloge pri Velenju; Mira Jošt, hči rudarja, 3 leta, ! Vrbje pri Žalcu in Gradišnik Marija, 70 let, žena : dninarja, Št. Kupert nad Laškim. Naj počivajo v ! miru.
sss Po nesreči se ustrelil s karabinko. V petek dopolcfcn so našli okrog pol 11 v Gaberju, Laslni dom 6, mrtvega 28 letnega kolarskega mojstra Cajhna Vlada. 'Cajhen je bil ves čas dobre volje in se je tik pred nesrečo pogovarjal v kuhinji s svojo materjo. Ko je šla mati čez nekaj časa za njim v sobo, ga je našla mrtvega na nizkem stolu. Okrog : stola je imel razno orodje, popravljal je namreč neko karabinko. Gotovo ni vedel, da se še nahaja 1 v cevi patrona. Naboj mu je šel skozi srce in je i bil na mestu mrtev. Naj mu sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje.
.©• Višji ustmeni tečajni izpit se je začel včeraj na celjski gimnaziji. K višjemu tečajnemu izpitu se je prijavilo 55 kandidatov in kandidatinj, ; od katerih je bilo oproščenih na podlagi pismenih izdelkov 16 kandidatov (kandidatinj). Končan je tudi že nižji tečajni izpit.
j3r Starši, ki bi radi oddali kakega otroka čez počitnice na deželo, naj se javijo pri Vincencijevi i konferenci, Cankarjeva ulica 4, vsak dan popoldne i od pol 4 dalje.
0 Pri crosscountryju na 10 m, ki se vrši danes ob 11 pri Skalni kleti, sodelujejo tudi SK Primorje iz Ljubljane in SK Maraton iz Maribora. Tekmujeta med drugim tudi g. Krevs (Primorje), državni ; rekorder in g. Grmovšek (Maraton), zato obeta biti : ta crosscountry za Celje športni dogodek prve vrste.
& Današnji nogomet. Danes se vrši ob 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena ; nogometna tekma med SK Celjem in SK Jugosla-j vi jo. Ob pol 4 bo predtekma tned rezervama SK Olimpa in SK Atletika.
Piuj
Matura na ptujski gimnaziji bo končana v lorek dne 20. t. m.
Občinska trošarina na vino. Po novem troša-rinskem zakonu se občinska trošarina na vino ni pobirala, akp jebilo dobavljeno v količinah nad 50 litrov neposredno od vinogradnika. Ker se je pa izkazalo v veliki meri zlorabljenje za tihotapstvo, krošnjarenje itd., se bo radi sklepa občinskega svela pobirala trošarina na vino ne samo pri točilcih, temveč od vsega vina, ki se konzumira v območju mesta, izvzemši vina, ki ga konzumira lastnik vinograda v svojem gospodinjstvu, oziroma za domači konzuni. Od plačila občinske trošarine je izvzeto tudi prevžitkarsko in mašno vino ter bersko vino. Da se omogoči kontrola pri pobiranju trošarine, opozarja mestno načelstvo, da je dolžan vsakdo, ki uvozi v mesto vino, lakoj prijaviti uvoženo količino finančnemu kontrolnemu oddelku.
Gasilska župa za ptujski okraj ima v nedeljo 18. t. m. ob 9 svoj letni občni zbor v gasilskem domu v Ptuju.
Tedensko službo ptujftkih gasilcev od 18. do 25. t. m. vrši druga desetina drugega voda in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Ignac Vauda. Reševalno službo pa ima šofer Herbert Schonlaub, Jurij PihJer, Josip Kmetec in Norbert Murko.
Pismo z Dravskega poîfa
Hudo je povsod; to vsi dobro vemo. S poljskimi pridelki je bilo že lansko leto slabo. Celoletna suša je malo da ne vse pokončala. Ajde jeseni sploh spravljali niso, temveč so vse skupaj razstlali živini. Niti za seme ni bilo... Z drugim zrnom je bilo za spoznanje boljše. Prodajali so pa na primer rž precej višje nego pšenico. To je mnoge kmete zavedlo, da so letos sploh opustili pšenico in sejali mnogo rži. V takšnih stvareh pa človek nikdar ne ve, kdaj se zmoti ... In tako se je zgodilo, da ie rž že sedaj poceni, po pšenici pa je veliko povpraševanje, pa jo malokdo ima. — Krompir še kolikor-toliko kaže; bil je vedno glavni pridelek Dravskega polja; toda žal se naš kmet radi sramotne njegove cene ne more prav nič opomoči. Ravno radi tega se nas kmet iz Dravskega polja ne more izkopati iz dolgov, ki ga tlačijo.
Skozi ves marec in april smo imeli »ognjeno« sezono, ki je v maju kolikortoliko prenehala, sedaj v juniju pa zopet vzplamtela. Ljudje so stražili svoje imetje, pa se je kljub temu prikradla zločinska roka ter uničila hišo in drugo . . . Mnogi so prejeli že vnaprej pisma, v katerih jim neznan zlo-čincc naznanja katastrofo. Konta.) se je vendar posrečilo najti krivca, ki pa ie le deloma priznal krivdo pri nekaterih požarih.
Pri vsem tem težak položaj našega kmeta: komaj, komaj pridela za dnevne hišne in gospodinjske potrebščine kakor sol, sladkor, vžigalice itd. Nekaj bo treba vendarle ukreniti, da se kmetov položaj učinkovito izboljša.
Trbovlje
Motenje procesije sv. R. T. Ko je šla Telovska procesija po novi cesti proli Ferenčevi kapeli in mimo pokopališča, so na igrišču, ki je v neposredni bližini, igrali nogometno tekmo. Sicer so zadnji trenutek, ko se je bližala duhovščina z Najsvetejšim, prenehali z igranjem, večino procesije, ki je šla spredaj so pa lc motili s svojim nastopom in kričanjem, brez katerega ni tekme. Športniki si marsikaj dovolijo, a tolikega pomanjkanja takta in srčne izobrazbe pa nismo pričakovali. Najodločnejše ugovarjamo proti takim žalitvam, upamo, da bo ludi občina znala napraviti red kot lastnica zemljišča.
153 dražb. Na občino je prišla nova pošilja-lev družbenih oklicev, tokrat kar 153. Že prej jih je prišlo večkrat po 50 do 80 skupaj, parkrat že tudi nad 100. toliko ko sedaj pa še ne. Vse stoii v znamenju krize.
Konjice
Hud naliv jc pridrvel pretekli petek okrog 15 nad Konjice. Ljudje se s skrbjo sprašujejo, kdaj bodo letos seno sušili, ker neprestano dežuje.
Središče ob Dravi
Spomenik v svetovni vojni padlim. Že pred
leti se je sestavil odbor za postavitev spomenika v vojni 1914—1918 padlim vojakom iz središke župnije in so se zbirali prispevki. Za nabrano vsoto bi prevzel delo g. Kocjančič iz Maribora, ki je tudi predložil načrt. Pretekli torek je določil odbor prostor za spomenik. Sta! bo ob državni cesli blizu farne cerkve v občini Obrež. Upamo, da bo spomenik žrtvam svetovne vojne že letos postavljen.
Pokopali smo v petek Karla Šalamuna, bivšega posestnika v Obrežu, ki je kljub nesrečam dočakal 72 let. Leta 1911 je na strmi cesti proti Ormožu omahnil z voza in se hudo poškodoval. Rekli so, da si je pretresel ves mozeg. Šest tednov je ležal v ormoški bolnišnici brez moči. Spravili 'so ga na kliniko v Gradec in od tam se je vrnil čez dva -noseča ozdravljen, da je lahko prijel za vsako delo. Lani mu je začel pešati vid in tudi drugače je oslabel, da je moral v postelj. Od novega leta naprej je bi! slep. Potrpežljivo je nosil tudi ta udarec, bil večkrat previden in preteklo sredo je mirno zaspal v Gospodu, da bo gledal večno Lepoto,
Šmlhel pri Nov, mesta
Meščanska šola v šniihelu pri Novem ine-
stu otvori v samostanu vsakoletno razstavo dekliških ročnih del in risb v nedeljo, dne 18. I. m. Razstava bo trajala tri dni,
Prvo sv. obhajilo. Lepo in ubrano pojo šmi-helski zvonovi, njih pesem se mehko razliva po okolici in pripravlja v dušah slavnostno razpoloženje. Tako so lepo peli v nedeljo, ko so skoro 100 otrok spremili prvikrat k sv. obhajilu. Dolga vrsta belo oblečenih deklic z zelenimi venčki v laseh, za njo vrsta fantkov s šopki na prsih, v dušah radostno pričakovanje, v očeh vesel pogum — vemo, da je praznik naš. S petjem med sv. mašo in lepimi molitvicami pred sv. obhajilom, so pripravili sprejem svojemu Prijatelju in Kralju. Lepo so peli, glasno in razločno molili in v lepem redu šli k sprejemu. Tudi zahvala in prošnja je bila iskrena molitev in pesem. Popoldne so bili vsi prvoobna-janci sprejeti v vrtec, v katerem cveto in dehle — kakor je dejal g. župnik v svojemu nagovoru — rožice v čast in veselje Mariji. Po litanijah so se zbrali prvoobhajanci s svojimi stariši v dvorani, kjer so jim učenke samostanske šole predočde zgodbo o začarani mojškri Klari, ki jo je rešil deček, dober in pogumen, ko je iskal pomoči bolnemu očetu. Slavcev zbor v kletki, pa je točno po taktirki energičnega dirigenta — menda je bila to učenka petega razreda — prepeval vrsto pesmic. Dolga je bila ta vrsta in vendar od informacije do izvajanja in zaključne pesmi lepo podana. Vsa prireditev je bila lepa, otroški praznik lepo zaključen. Bodi omenjeno še to: Pravijo, da se po obnašanju ob raznih prilikah in otroških nastopih pokaže zmožnost in delavnost v to poklicanih faktorjev. Naj bi gledali oni, ki odrekajo duhovščini in samostanskim šolam stremljenje po kulturnem napredku, kakršnih je tudi pri nas precej, nedeljsko prireditev, pa bi kmalu, če imajo kaj poštenja, spremenili svoje mnenje.
svetovnih tvrdk Zetss-lkon, lloden-stnek, Voifjttënder, Wclta, Ccrto i. t. d. i. t. d. ima vedno o zalogi
fototrgovina
jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5
I
Strahote bodoče vojne
Z bombo uničiš vsako ladjo
Za casa revolucije počiva umetnost
V časopisu »Popular Aviation« je polkovnik William Mitchell, poveljnik ameriških zračnih sil v svetovni vojni, priobčil zelo mičen članek o učinkovitosti zračnih bombnih napadov. Poveljstvo ameriške vojske na suhem in na morju se protivi Mitchellovi zahtevi, naj bi se tudi v Ameriki osnovalo posebno ministrstvo za letalstvo. Generali na suhem in na morju trdijo, da ni letalstvo za Ameriko tako velikega pomena, da bi bilo treba za to posebnega ministra; poleg vsega je uporaba letal na morju zelo problematične vrednosti.
William Mitchell je hotel nazorno pokazati, kakšno strašno silo predstavlja letalstvo tudi na morju in kako nevaren utegne postati zračni napad tudi za najmodernejše ladje, celo za podmornice. Za poizkus so mu dali na razpolago vseh vrst ladij Poveljstvo je dalo razpostaviti nekaj ladij 120 kilo-
V vojni bi lahko napadli katerokoli eskadriljo. Obrambni topovi bi nam ne mogli do živega. S posebnimi plini bi se zakrili pred ladjami in iz zraka bi jih lahko obstreljevali. Lahko trdimo, da je mogoče iz zraka potopiti vsako ladjo. Obrambnih topov se prav nič ne bojimo, ker lahko obdamo vsako ladjo z umetno meglo, tako nas z nje ne bi mogel nihče obstreljevati.
Ko smo tako sijajno izvedli poizkus in skušnjo, ki sta nam bila postavljena, je komisija vojske na suhem in na morju, ki ji je predsedoval general Pershing, morala ugotoviti, ,da morejo letala, ki operirajo, naslanjajoč se na oporišča na celini, uničiti vsako ladjo, ki jo danes ima svet in katero bo kdaj imel'.«
Z zračnim torpedom
s1relia>o 100 km daleč
120.000 let star o okostje
V bliini Mainza so te dni odkrili človeške kosti. Na podlagi zemeljskih plasti, ki so jih zakrivale, je bilo mogoče ugotoviti, koliko let je okostje staro. Plasti so bile namreč vodoravno razvrščene. Arheologi so izračunali, da je okostje staro 120.000 let. Čeljust, ki so jo odkopali pri Heidel-bergu, je seveda mngo starejša, saj prisojajo heidelberškemu človeku 500.000 do 600.000 let.
ЈЧеа crtvurrtvijo svetovne razstave v Chicagu sta dva rekordna tekača, akademika, priredila nenavadno tekmo. Vozila sta kot kulija dve obiskovalki razstave in tekmovala, kdo bo prej pretekel raz-
ialic -140 i ar do?
Parada angleškega Rdečega križa. General John Duncan nadzira četo požrtvovalnih križark.
'Molitev h sv. Bernardu
Sv. Bernard iz Clairvaux, prosimo Te z vso dušo, v čudoviti luči, kjer gledaš Njega, ki «i ga tako ljubil na zemlji, nc pozabi tistih ubogih knjigotržcev, ki so Te pred več stoletji izbrali za nebeškega zavetnika. Vedi, da njih posel postaja vedno nevarnejši za zveličanje duš. Nevede prodajajo največkrat pritajene strupe in kugonosna zdravila.
V starih časih je bilo malo zvezkov, ki so jih prepisavali ali tiskali: priden in i>otrpežljiv knjigotržec je mogel vse prebrati in je vedel, kakšno blago prodaja. In pohotnih knjig, zvod-niških knjig, umazanih knjig je bilo malo in so bile takoj spoznatne. A danes ni tako. Vsak dan vidi ubogi knjigarnar, kako mu dospe v prodajalno vesoljni potop novosti, dobrih ali brezstidnih, izvirnih ali starih, ki jih ne zdaj ne kdaj kasneje ne utegne preleteti, četudi bi za sveže strani potrošil vse ure spanja. In med temi knjigami so take, da so na prvi pogled videti nedolžne, pa so žigice sle; so videti znanstvene, pa so netivo krive vere; se zdijo mo-droslovne, pa so zasede dobremu življenju in dobri misli.
Kako se more ubogi knjigarnar zveličati? Prisiljen je prodajati z istim smehljajem Hojo za Kristusom in Caeanovo; življenja svetnikov in življenjepise slavnih dvornic; Dantejeva dela in Gidova ali Joyceova. Ali se bo nekega dne reklo, naj da odgovor za strupe, ki jih je delil, za grehe, ki jih je, čeprav le posredno, pospeševal, za zmote, ki jih je pomagal širiti? Ali se moremo za nesrečnega knjigotržca naših časov, nevednega in nevtralnega, sklicevati na ugodnost nezavestne krivde?
Poskrbi, sv. Bernard, pesnik Device, ki si iz.gnezdil nesrečnega Abelarda. za uspešno zaščito ogroženih prodajalcev knjig. Daj jim ne-zmoten čut, čudežen voh. ki jim da ločiti belino soli od beline kokaina, tako da bodo tudi mogli nekega dne tja priti, kjer ni več treba knjig za nobeno znanj»	CPapini)
metrov od obale in na te ladje je Mitchell organiziral napad z letali. Niti ni hotel najmodernejših letal, pač pa je odletel na sovražnika z letali, ki jih je ameriška vojska porabljala že med vojno v Evropi. Kljub temu so se letala sijajno obnesla. Drzni letalci so najprej napadli podmornico, ki so jo morali Nemci izročiti Ameriki v smislu mirovnih pogodb. Nekaj bomb so spustili nanjo in že se je potopila. Seveda je bila podmornica prazna, Potem so se letalci spravili z bombami na rušilca. Obmetavali so ga z bombami, ki tehtajo nad 150 kilogramov. V nekaj minutah se je nagnil in se potopil. Potem so jim odkazali za cilj nekdanjo nemško križarko »Frankfurt«. Tudi ta ni kljubovala bombam, tem\ eč je šla za drugimi pod vodo.
Kmalu nato so ameriški letalci pod poveljstvom polkovnika Mitchella izvedli napad na nekdanjo nemško oklopnico »Ostfriesland«, ki je veljala med vojno za najboljšo nemško ladjo in o kateri je šel glas, da je sploh ni mogoče potopiti. Oklopnica se je udeležila tudi slovite bitke pri Skaggeraku med Angleži in Nemci. Takrat je dvakrat nasedla na mine in dobila je več strelov najtežjega kalibra, a se je kljub temu vzdržala na površju. Pri poizkusu je bila »Ostfriesland popolnoma prazna, tudi municije ni bilo na njej in v kotlih ni bilo pare; znano je namreč, da ladja, ki dobi strel, ko ima v svojih kotlih mnogo pare, eksplodira. Takšno ladjo je mnogo lažje razstreliti kakor prazno. »Vedel sem,« piše polkovnik Mitchell, da ne bom mogel potopiti oklopnice, čeprav jo zadenem z najtežjimi bombami. Z bombami bi ne mogel prebiti njenega krova. Zato smo jo začeli od strajni obstreljevati. Nato smo spustili nanjo 750 kg težko bombo. Ta je povzročila takšno eksplozijo, da je v najkrajšem času izginila pod vodo oklopnica, ki je veljala za ne.potopljivo. Potem so nam pripeljali drugo oklopnico »Alaba-ma«. To srno začeli obdelovati z lahkimi plinskimi bombami. S takšnimi bombami zastrupiš lahko vso posadko, pa naj si bo še tako skrita ali pa na krovu. Niti plinske maske je ne rešijo. Dokazali emo tudi, da je mogoče odkriti ladjo tudi v noči. Potem smo vrgli na ladjo težje bombe. Prva je napravila razpoko, ki je bila 15 m dolga in 9 m iiiroka. V 30 sekundah je bila ladja pod vodo.
Levja mladiča.
»Oh, pozabila sem, da ima atek noge na O!«
Konec Schmelingove stave
Po 10. rundu je Američan Baer na Vankecstadionu pri Newyorku podrl na tla Nemca Schmelinga, ponos »prerojene« Nemčije. Sodnik Dovan jc prejel Američana, da bi ga popeljal v nevtralni kot na bojišču.
Polkovnik Mitchell omenja v svojem spisu še eno nič manj nevarno orožje, to je podmorski torpedo z magnetično konico, ki vleče torpedo naravnost v trebuh ladje. Takšen torpedo lahko izstreliš z razdalje 6 do 8 kilometrov. Verjetnost, da takšen strel zadene, je silno velika. Ko dospe torpedo v bližino ladje, ga magncLična konica zavleče naravnost v spodnji del ladje, ki je najbolj ranljiv. Takšne torpede lahko izstrelijo tudi letala. Letalci imajo poleg tega pod krili bombe, ki jih sprožijo s pomočjo giroskopa v trenutku, ko je letalo nad ciljem. Na tem mestu so pritrjeni tudi zračni torpedi, ki so pravzaprav nekaka letala zase. S pomočjo giroskopa daš smer zračnemu torpedu in ga lahko spustiš tudi z radijem. Zadnje tri takšne strele sem oddal 1. 1922 od Gardcn-City na Long Islandu na Trenton v državi New-Jersey, to je na razdaljo 110 kilometrov. Vsak strel je zadel.«
/H. Everest se otepa
ubogih Zemljanov
Tudi zadnja angleška ekspedicija na Mount Everest nima sreče. Zalotili so jo snežni viharji m morala se je vrniti v tabor, ki ga je postavila 6000 m visoko. Člani ekspedicije so zelo utrujeni. Peša jim srce, ki se jim je razširilo. Smytheu je bilo slabo, Shiplo-n pa je šel sam dalje in prispel na mesto, ki ga je že dosegel Harris Wagner. Dalje pa ni mogel, ker ga je oviral sneg. Nato se je vle-g-1 in spal 12 ur. Pozneje se je sam vrnil v tabor.
Temelji t	î de la Almudena v Madridu. Delo za zgradbo ene najlepših cerkva na Španskem
so morali pod revolucijonarno vlado opustiti.
, alctča sovietov<4 - Leninov spomenik
Že ua prvem kongresu sovjetske Rusije leta 1922 je bil sprejet aklep, naj se v .Moskvi zgradii palača sovjetov« Šele leta 1931 je gradbeni svet objavil pogoje natečaja za novo palačo. Tečaja so se udeležili sovjetski, nemški, francoski in ame-rišlki arhitekti. Predloženih je bilo skupno 272 načrtov. Toda gradbeni odbor ni sprejel niti enega •ramed teh. Nato je arhitekt B. .lofan' delal še eno leto na izpopolnitvi svojega načrti ki je pa bil končno sprejet.
Arhitekt Jofan je dal nasledite izjave o svojem načrtu :
»Palačo sovjetov sem zamislil kol ogromno stavbo in zaradi tega sem se trudil, da bi njeni kompoziciji dal značaj masivne javne z,gradibe. Vso palačo, ki je sestavljena iz vrste postopnih teras, tvorijo trije osnovni elementi. Na dvignjeni po-
vršini se razprostira tako zvano stila batno nadstropje, ki zavzema vhode in izhode, garedrobe in pomožne prostore. Stilabat dviga palačo iznad njene okolice. Na tem temelju so glavni prostori palače sovjetov. To je ogromna dvorana, okrogle oblike, v kateri bo prostora za 20.000 ljudi; dodana ji je knjižnica za 500.000 zvezkov, nadalje vestibuli in drugi prostori. Ta dvorana je določena za shode, velike koncerte in razne manifestacije množic. Mesta gledalcev so postavljena amfiteatralno. Predsedniško mesto je v sredi.
Tretji element je majhna dvorana, ki je spojena z veliko in v kateri bo prostora za 0000 ljudi. Določena je za kongrese sovjetov in kongrese komunistične stranke, za simfonične koncerte. gledališke predstave in sploh svečane seje. Kolikor mi je znano, pripoveduje arhitekt Jofan, bo lo največji »auditorium« v sovjetski Rusiji. Izvrstno urejen oder bo ustrezal zahtevam vsemogočih prireditev. Sedeži v dvorani eo razpostavljeni v nepopolnem polkrogu okoli osrednjeg? odra.
Glavno pročelje palače bo obrnjeno proti Kremlju. Do stilabata vodijo 80 m široke stopnice in dve strmi ulici. V palači sovjetov bosta poleg tega še dve dvorani za .300 pseb, nadalje cela vrsta kabinetov za kongrese. Gradili jo bodo v železo-betonu. Za pročelje in sploh zunanje zidove so izbrali granit ki marmor. Palača se bo vezala s Kremljem. V bližini palače ne bo smel voziti tramvaj.
Gradbeni svet je sklenil okraeiti zgornji del palače z ogromnim kipom Lenina, ki naj bi bil visok 50 do 75 m. Tako bo palača sovjetov postala Leninov spomenik. Podobne konstrukcije ne najdeš niti v starih, niti v novih arhitektonskih delih; moja ideja je popolnoma izvirna. Ne morem navesti niti enega primera arhitektonske rešitve okoli kolosalne Leniove figure. Kolos na Rodu v stari Grčiji je bil okoli 40 m visok. Spomenik svobode v New Yorku je prav toliko visok. Šele po tej primeri se nam prkiaže ogromnost I^nino-vega kipa.«
MLADI SLOVENEC

Kakor božje strelice letajo čebelice
s cveta v panj, iz panja spet brž nazaj na grm, na cvet. >Kje pa dedek naš mudi se, da nič več k nam ga ni? čudijo se. Ne vedo, da globoko pod zemljo mesec dni že dedek spi. Ni pomladi nčakal, ni...
In še Tončku je hudo: dolgčas, dolgčas zdaj mu bo. Kdo mu nadomestoval deda bo? Hej, ded je dal pravljic lepih zvrhan koš vsakomur za počen gros.
Tiho, tiho zdaj je vse pred ulnjakorn. Rožice glavice povešajo — dedka vsi pogrešajo ...
Zelena mamica in njeni služabniki
Otroci, poslušajte prečudno zgodbico, katere gotovo še nikjer in nikoli niste slišali. Zgodbico o zeleni mamici in Katarini...
Katarina je Mla žena' mladega kmeta Tomaža. Ko je nekega dne na vrtu plela, je sredi dela vstala, ee naslonila na vrtno ograjo in zastokala:
»Ovbe, kako me hrbet boli! Tn če bi bila'tako spretna in hitra pri delu, kakor je slap, ki pada e strmo skale navzdol, ne bi mogla opraviti vsega
—	toliko dela imam! Zelena mamica, zelena mamica v gozdu! Zakaj ne prideš nikoli več k nam, dn bi nam pomagala, kakor si lo storila, ko je še moja babica živela?«
Tukaj sem!« je nenadoma nekdo izprego-voril — in pred Katarino je stala, kakor da je bila zrastla iz tal. stara, prastara mamica, opirajoča se na krivo palico. Nos je imela tako velik, da ji je segal skoraj do brade, oči pa tako skrivnostne, kakor jih imajo nočne sove. ->Hi, hi. hi,« se je zasmejal a s tenkim glasom, »hI, hi, hi, pomagala ti bom! Zelena mamica še vedno rada pride k vsakomur, ki jo kliče v stiski in nadlogi. Glej, prinesla sem svojih 10 služabnikov kar s seboj. Oni ti napravijo vse, kar jim ukažeš.
Na te besede je starka razgrnila svoj plašč
—	bil vam je lo kaj čuden plašč iz zelene žabje kože — in iz njega je poskakalo deset drobnih možičkov različne velikosti. Kar koj so se spravili na delo in so se obnašali pri tem tako spretno, da Katarina od samega začudenja ni mogla izpre-govorili nobene besede.
»Hi, hi, hi,« se je znova zasmejala starka. : Kajne, kako ti znajo! Najmanjša dva debeluharja sta najmočnejša. Onaledva vitka bratca znata najbolj šivanko in pero sukati. Največja možička znata spretno vrteti kolovrat, druga dva, s prstanom, sia uporabna za vsako delo. Najmlajša možička pa svojim bratcem pomagata zmerom in povsod. Dobro si zapomni: možičkov ne smeš pustiti lenariti, da ne poetanejo trdi in okorni. Delajo najlažje po taktu vesele pesmi. — Da pa ne bodo sosedje mislili, da imaš opravka s peklenščki, naj možički izginejo v tvojih prstih in naj tam ostanejo do konca dni. Pa nikomur te skrivnosti ne razčenčajk
Koj na to je Katarina začutila v prstih nenavadno žgečkanje. Hotela se je zahvaliti zeleni mamici — ta pa je že izginila in možički prav tako. Zamišljena je Katarina nadaljevala delo in zmajala z glavo. Ali se ji je vse samo sanjalo, ka-li?
Po tem dnevu je Katarini šlo vsako delo nenavadno spretno izpod rok. Otroci so se čudili in ponosno govorili:
»Tako urnih prstov, kakor jih ima naša mama, nima nihče na svetu!«
In tudi njen mož jo je občudoval:
»Takšne pridne gospodinje je res treba z lučjo iskati! Poje kakor škrjanček, zraven pa dela za dva ...«
Tn celo sosedje, kar ni majhna reč, so jo hvalili:
:Takšna marljiva žena, kol je Katarina, je res vsaki hiši v blagoslov. Spet si je kupila novo kravo.. .<
Katarina pa se je na vse te pohvalne, besede samo skromno smehljala, kajti predobro je vedela, da se ima za vse zahvalili samo zeleni mamici in njenim desetim služabnikom ..
Zdaj pa uganite, otroci, kdo so li deseti elužabnfld-možltSki !
Materin god
»Jutri je mamin god!«
Svetlo so zažarele Micki in Metki" oči.
Nekaj prav lepega bi ji morali podariti,: je zamišljeno dejala Micka.
-»Seveda,« je prikimala Metka, »ampak kaj, ko nič ni ma va L,
Globoko sta se sklonili mladi glavi in nekaj grenkega jima je kanilo v misli... Očka zasluži tako malo, da komaj, komaj shajajo. V zadnjih dveh letih jima nobenega dinarja ni mogel podariti za hranilnik. Brez denarja pa se dandanes nič, no dobi. Še prijazne besede ne, je dejal očka ...
»Hojej, jaz sem si pa nekaj zmislila!« je zdajci planila Metka )>okoncu in veselo plosknila z rokami.
»Kaj pa? Daj, povej! je nestrpno silila vanjo Micka.
»Takole bova naredili...« ji je začela Metka e skrivnostnim glasom nn dolgo in široko razlagati ---
Zjutraj na vse zgodaj, ko jo komaj solnce pokukalo izza daljne gore, se je Metka po prstih splazila v sobo, kjer sta ležala očka in mama. Vzela je budilko z mize in jo skrila v kuhinjo, da ne bi s svojim ropotom zbudila mame ob določeni url. Potem sta si obe, Micka in Metka, zavihali rokave ter se z veliko vnemo lotili dela. Zakurili sta v štedilniku, položili nanj lonec z vodo in zmleli kavo.
Hej, ali je bila mama presenečena, ko se je zbudila in stopila v kuhinjo! Na mizi so že stale š-tiri skodelice, iz njih pa se je prijetno kadilo. Zajtrk je bil gotov ...
Tako sta Micka in Metka razveselili mamo za god. Toda lo še ni bilo vse. Ponosno jo povedala Metka, ki je bila dve leti starejša od Micke, da sta tudi za kosilo žo vse pripravili. Vsaj en dan v letu sta hoteli prihraniti mami vse delo.
»Mama, li kar lepo sedi za mizo in počivaj; danes bova midve opravili vse. Kar misli si, da si imenitna gospa in da imaš dve služkinji!« ji je dejala Metka.
In mama se je veselo nasmehnila in sedla za mizo. In je sedela tam vse dopoldne in dobrohotno opazovala, kako sta se deklici resno in vnžno eukali po kuhinji...
Ko se je opoldne vrnil očka iz službe domov in izvedel, da sta tudi kosilo skuhali Micka in Metka, je napravil široke oči. Na vso moč je pohvalil mali kuharici, čeprav kosilo ni bilo baš najboljše: juha je bila preslana, krompir prismojen, v solati je bilo olja preveč in jesiha premalo, soli pa nič ...
Po kosilu sta deklici pregovorili mamo, da si je privoščila pol uric« opoldanskega spanja. Sami pa sla medtem vse lepo pospravili po kuhinji in pomiti posodo.
Ves dan sta se Micka in Metka sukali po stanovanju, njune roke niso mirovale nili za hip. Iu ko je večerna zarja pozlatila vrhove gore, jima je bilo pri srcu lako toplo in lepo, kakor da sta podarili mami za god najdragocenejšo darilo, ki ga premore svet...
»Človek z glavo!« je odgovoril vojak in pognal konja.
Medved pa je planil zn njim in grdo rohnel.
Vojak so jo razjezil, jiotegnil sabljo in mahnil po medvedu, da je iz njega brizgnila kri.
Medved ni razumel takšne šalo in začel jo bežali.
Vojak pa je vzel puško v roke in ustrelil za njim.
Ko so je medved spet sestal s komarjem, je pripovedoval :
»Morda je človeška kri najslajša, ampak nikdar več me na njo ne zvabiš.«
»Zakaj pa ne?« se je zasmejal komar.
»Zato, ker človek ne ]>ozna šale. Komaj sem planil nanj, že je stegnil meter dolg jezik, ki je bil lako oster, dn mi je segel do kosti. Ko sem se obrnil od njega, je pljunil za menoj in mi brizgnil svetlo strelo v bok, da sem sc od bolečine opotekel. Zdaj me boli tudi pod kožo.«
Komar se je smejal nerodnemu medvedu in je malo manjkalo, da ni počil od smeha.
Učitelj: »Povej mi tri stvari, ki vsebujejo îkrob (štorko).«
Učenec: »Triie ovratniki.«
Kadar -je Metka šivala, je večkrat vtaknila šivanko med zobe.
Mamn jo je svarila:
»Nespametni otrok! Zapomni si že vendar, da je lo zelo nevarno, šivanko lahko pogoltneš — in nesreča je tuk
Metka pa si je mislila: Ah. kaj, saj nisem tako nerodna in neumna, da bi šivanko požirala.« In jo je še nadalje vtikala v usta...
Nekega dne ,je Metka spet sedela pri mizi 1n šivala novo oblekco za svojo punčko. Ko je nit potekla, jo je Metka odstrigla s škarjami in nato — kakor vedno — vtaknila šivanko med zobe.
V tem hipu je pritekel v sobo brat Jernejček in začel uganjati razne burke. Metka se mu je na ves glas zasmejala — in pogoltnila šivanko. Ostra bolečina se ji je zarezala v prsi in smrtna groza ji je napolnila srce. Začela se .je krčevito zvijati po stolu in pretresljivo kričati in jokati.
Pritekla je mama. Ko je slišala, kaj se je zgodilo, je bila vsa zbegana in pretrašena.
Jezus, Marija,« je obupno vila roke, ti nesrečni otrok! Zakaj me nisi ubogala?«
Poslala je po zdravnika. Ko je In prišel,, je povedal obupni materi, da je vsaka pomoč zaman, šivanka se je .Metki tako globoko zadrla v meso, da bi se dala samo s takojšnjo operacijo odstraniti. In res: preden so ubogo Metko pripeljali do bolnišnice v mestu, ki je bilo dve uri od vasi, je morala ncsrcčnica med strahovitimi bolečinami umreti.
Medved in komar
Medved je srečal komarja in dejal:
»Ti, komar, sedaš na sleherno živo stvar in sesaš iz nje kri. Povej mi, katera kri .je najslajša«?
»Človeška!« jo odgovoril komar.
Tedaj so je medved odločil, dn pojde za človeško krvjo. Srečal .jo dečka in ga vprašal:
»Sloj! Ali si ti človek?«
»Sele bom,« je odgovoril deček.
Kar šele bo, mi nič mar. ie zabrundal medved in odhlačnl dalje.
Srečal je berača in gu ustavil :
•Stoj! Ali si I i človek?«
»Seni že bil,« je zaknšljnl berač in se skrčil, da bi gn bilo čim manj videti.
Le krči ee,« je zamrmral medved. Kar je bilo, ni zame.
šel ,jo dalje in srečal vojaka na konju.
»Sloji Kdo si?«
Mîada greda
Ob hudi uri
»Mama, čuj, kako nebo rohni! Ali Bog se nad ljudmi jezi?«
»»Sinko, skleni roke kakor jaz, IMjllej razvedri se Mu obraz. Bog oblakom, solncu gospoduje, vetru, streli pota ukazuje... Zlobnim kaže svojo krepko pest, dobrih pa nikdar ne pečo vest. Angela poprosi, naj ti z lučko sveti, da se nad teboj kdaj kruto ne osveti!««
: Mama, molil bom k Očetu, da se pomiri in Ga lepo prosil, naj le vse mi odpusti. Dobre, mile so oči Njegove; vzljubil spet nas bo ovčice svoje. Kmalu milostno se spet nam zasmejal bo, solnca zlatega na zemljo nam poslal bo ...«
Stana Novak.
dijakinja II. razr. gimn. v Ljubljani.
Z A.......B 1 STRE _ GLAVE
Rešitev zmešnjave: VEČER
Aj, mar so zvezdice padle z neba? Vsevprek čez rosne poljane in trate plavajo lučke srebrne in zlate. Veter poredno se z njimi igra.
Aj, niso zvezdice padle z neba. Z murni sestrice kresnice svatujejo, vigred zeleno svečano praznujejo. Zbor žabjih grl vmes svečano regija.
Lep je, prelep je ta božji večer. Ves je kot pravljica, ves je kot sanja. Z zlatimi strunami v srca pozvanja: »Božji lepoti ni konca nikjer — —«
Pravilnih rešitev je bilo topot samo 10. Za nagrado .je bila izžrebana Milena S i m o n č i č, učenka II. razr. mešč. šole v Ljubljani, Gosposka ulica 10. Dobi knjigo »Mali lord«.
Zloženka
Okno — livada — noga — črešnja — igla — njiva — arnika — potok — narava — ali — enkrat — enajst — ena — coklje — solnce — cerkev
—	hrast — lovec — nos — smreka — alga — iskra
—	jarek.
Postavite tc besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da boste iz njihovih začetnih črk od zgoraj navzdol čitali začetek znane narodno pesmi.
Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
4 Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 22. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
S.....................................
507. Dragi Kotičkov striček! Prisrčno sc Ti zahvaljujem za odgovor v »Mladem Slovencu«. V pismu sem Te imenovala možička. S to besedo Te pa nisem mislila tako hudo žaliti. Mislila sem, da si že častitljiv starček, saj si dejal, da Ti je zadnji las žc zdavnaj z glave padel. Za to kruto žalitev Te zdaj prosim o-dpuščanja. Nikdar več Te ne bom imenovala »možička«, nego junaka-korenjaka, ki se je z medvedom kosal!
Ko sem brala Tvoj odgovor, mi je bilo takoj žal, da sem se ponudila za Kotičkovo teto. Nisem pričakovala, da me boš tako osramotil pred ljudmi. Bojiš se, da bi Tc spravila na beraško palico. Pa nisem tako požrešna in hudobna, kakor si predstavljaš.
Mesto Kotičkove tetke mi je prevzela druga, ki Ti je stavila skromnejše pogoje. Lahko bi pa nadomestovala Tvojo prijateljico Anico. Oklepala bi se Ti okoli vratu in prosila: »Striček, povej mi pravljico!« Zelo bom vesela, čc bom smela nado-incstovati Anico.
Da ne boš mogel reči, da obljube nisem izpolnila, Ti pošiljam skromen šopek rož in lepo pozdravljam Tebe in vse kotičkarje. — Marica M o ž c t o v a , učenka V. razreda v Ljubljani.
Draga Marica! Z zadovoljnim brundanjem vzamem na znanje Tvoje opravičilo glede prekrute žalilve in slovesno izjavljam, da si mi dala popolno zadoščenje z obljubo, da mc poslej nikoli nc boš imenovala drugače kakor junaka-korenjaka. To jc res najprimernejši naziv zame, ki sem žc neštetokrat dokazal, kaljor hraber sem, zlasli takrat, ko sem se spoprijel v ljuleni dvoboju s krvoločnim I marjem (tiskarski škrat je tega komarja takrat '■p omenil v medveda) in ga neustrašeno pognal v beg.
Oni »Kotičkovi teti«, ki mi je stavila skrom-I nejše pogoje, pa je medtem najbrž sape zmanjkalo ' ob m o i i h pogojih, kajti п, zdaj ne duha nc sluha
o njej. Bog z njo, saj mi nazadnje nobene Kotičkove tete treba nil Če sem toliko časa lahko izhajal brez nje, bom pa šc nadalje ...
Svoje male prijateljice, ki se mi je tako kruto izneverila in odšla poslušat pravljice in bajke drugam — nič več ne pogrešam. Sem kar hitro našel nadomestilo za njo: kupil sem si pri Krisperju prav tako srčkano punčko, kakor je bila ona. Razlike med Anico in to punčko prav za prav ni nobene, čc izvzamem, da jc bila prva živa in jc venomer z jezičkom migala, druga pa nc zna ne govoriti ne hoditi, ker je pač iz gumija. Pa jo imam zaradi tega še rajši, ker vem, da se ne bo nikoli naveličala poslušati pravljic in da bo ostala vse življenje pri meni. Kadar mi je dolgčas in sem žalosten, jo postavim na mizo predse in začnem kramljati z njo — in v hipu pozabim vse križe in težave tega sveta.
Kakor torej vidiš, nadomestilo za nekdanjo svojo malo prijateljico Anico že imam, zategadelj hvaležno odklanjam Tvojo ponudbo in se Ti zahvaljujem za dober namen. Vem, da boš grozno užaljena, ampak zakaj si se. pa tako pozno spomnila? Kdor prej pride, prej melje!
Za poklonjeni šopek se Ti pa moram še posebej zahvaliti. Tako lepih vrtnic še nikoli v življenju nisem dobil. Teden dni sem se naslajal nad njihovo lepoto in vonjem, potem pa so se osule — in mojega veselja jc bilo konec. »Da, da,« sem otožno zau.odroval, ko sem pobiral ovenele lističe s tal, »da, da, lakole, vidiš, dragi striček, mine kar čez noč, kar nam je milega in dragega v življenju. Da, da, takole, vidiš, dragi striček, je tudi ljubezen drobne Anice do tebe kar čez noč usahnila ...«
Zbogom in še kaj se oglasi! — Kotičkov striček.
508.	Dragi striček v kotičku! Prvič se oglašam v Tvojem kotičku. Upam, da me boš gostoljubno sprejel.
Ker Tc vsi vabijo le na koline in potice, Te povabim jaz na dobro, pristno metliško kapljico. Vem, da si po kolinah in poticah vedno žejen, zato gotovo ne zavrneš mojega povabila. Nekoč sem čital v kotičku, da Te muči hud revmatizem. Metliška črnina Ti revmatizem takoj prežene. V vinski kleti, ki je takoj zraven kolodvora, si lahko izbereš kapljico, katera Ti bo najbolj všeč. Tudi s seboj jo lahko vzameš litrček ali dva, da jo pošlješ Požgančcvemu očetu na luno. Tudi oni so gotovo zmerom žejni. Torej lc pridi v Metliko! Prepričan sem, da se boš vesel in vriskajoč vračal v svoj kotiček.
Najlepše Tc pozdravlja Jože Zorman, učenec (2) razreda v Metliki.
Dragi Jože! Ko sem Tvoje pismo do konca prebral, sem bil v prvem hipu trdno prepričan, da mi ga je poslal sam bognasvaruj iz črne jame, da bi me spravil v skušnjavo in v greh. O, pa se jaz ne dam kar takole na lepem zapeljati! Saj nisem kakor ongavi Miha Pijandura, ki bi za kozarec vina prodal dušo iz telesa in zatajil ljubo mu mater in kralja in dom ... Ne, ne, dragi moj, z vinsko kapljico Kotičkov striček res noče imeti nobenega opravka, čeprav ga ljuta žeja in suha žalost v srcu večkrat močno priganjata, naj v kozarcu potopi vse brige in skrbi. Hoho, dokler še lako trdno na obeh nogah stojimo, bomo z moškimi koraki šli mimo vseh takih skušnjav in ne bomo niti za las poškilili v stran! In — ali sploh veš, kdo sem jaz, da me vabiš na takšne grozne reči? Ponosen član družbice »mladih junakov« (abstinentov) sem, čeprav sem že kakor Metuzalem siv in star. Toliko moraš pa že vedeti, da mi, mladi junaki, vinčka nc poznamo, ker le bislro vodo piti znamo! Bi bilo kar dobro, če bi se nam pridružil šc Ti in še marsikdo drugi, ki misli, da je človek lahko židane volje samo takrat, kadar »ga« ima malo pod kapo. Kaj še! Kolikokrat se jaz vesel in vriskajoč vračam v svoj kotiček — pa ga nimam pod kapo niti toliko, kolikor ima Nacek Pacek za nohtom črnega. In ga nazadnje pod kapo tudi imeti ne morem, ker kape sploh ne nosim, nego hodim gologlav.
Lepo pozdravljeni — Kotičkov striček.
509.	Ljubi Kotičkov striček! Dolgo časa že prebirava »Mladega Slovenca« in Tvoj količek, danes sva se pa odločila, da Ti tudi midva piševa kratko pisemce.
Prej sva bila doma pri Št. Rupertu, zdaj sva pa na Ponikvah. Očka nama je umrl, ko sva bila šc majhna, jeseni pa nama jc umrla šc mamica ir potem nas je vse skupaj (pet nas je) vzel k seb stric.
Gotovo še nisi bil v naših slavnih Ponikvah? Veš, pri nas teče Temenica, ki na Ponikvah po-nikujc. Če Tc zanima, nas obišči in pokažem Ti kraj, kjer Temcnica teče pod zemljo.
Najlepše Te pozdravljata Drago in Stanko Prijatelj, učenca V. in III. razreda v Dol. Ponikvah pri Trebnjem.
Draga prijateljčka! Vidita, takole majhna in mlada sta še, pa sta že morala doživeti najhujše, kar človek more na svetu doživeti: izgubila sta očeta in mamo. Tudi mimo mene je nekoč šla vsa ta bridkost, zato vaju tembolj iskreno pomilujem in sočuvstvujem z vama. Skorajda vsi spomini na mojo mladost so v meni zabrisani, en spomin pa v meni ne bo nikoli ugasnil: spomin na uro, k>i sem še čisto majhen in nebogljen klečat ob mrtvi nami, z obrazom v dlaneh, in jokal, jokal... Saj se takrat prav za prav še sam nisem dobro zavedal, kaj in koliko sem izgubil, kakor se zdaj najbrž tudi vidva šc ne zavedata, ampak toliko mi je pa vse nekaj reklo, da me poslej ne bo imel nihče več rad ... Kadar se spomnim tiste ure, me v srcu nekaj hudo zaboli — in nobene pesmi, se mi zdi, nisem lepše napravil od one, ki sem jo tako grenko v sebi doživel:
Umrla mi je mamica. Med svečami leži, ne vidi sinka svojega, kako ob njej ihti.
Zaprte sladke so oči, molči srce ljubeče. Zašlo za vedno solnčece je moje mlade sreče---
Ampak z vama šc vendar ni tako hudo, kakor je z mnogimi drugimi, ki se po smrti očeta in matere nimajo kam zateči. Za vaju sc je zavzel dobri stric in vaju vzel k sebi in vama zdaj po svojih skromnih močeh nadomestuje očeta in mater. Potrudita se, da se J)Osta nekoč hvaležnega izkazala za vso to stričevo dobroto in ljubezen, kajli so dandanes strici, kakršen je vajin, tako redki, kakor so redki cekini v skrinji siromaka ...
V vaših slavnih Ponikvah v resnici šc nikoli nisem bil. Saj me je sram, ampak odkritosrčno priznam to. čc mc pot kdaj zanese tja, se prav gotovo oglasim ludi pri vas in takrat bosta imela v svoji sredi kar dva strička: mene, ki vama šc nič dobrega nisem storil, in njega, ki je zmerom pri vaju in skrbi za*vaju kakor za negodne rože vrtnar. Vsekakor se bom moral jaz, Kotičkov sinček. pred vajinim stričkom spoštljivo in globoko prikloniti.
Bodite mi lepo pozdravljeni vsi, zlasli pa vi-d a! - Kotičkov s t r i č e k.
VESTNIK
Zablode kapitalizma
Najmočnejši bankir sveta John Picrpont Morgan sedi na zatožni ldopi pred senatom Združenih držav. Ta proces nam dobro kaže zakulisno življenje kapitalistične Amerike, kjer do sedaj zakon, sodišče, oblast niso pomenili ničesar, a dolar -vse, Morgan je imel v svoji oblasli vse vplivne ameriške državnike in njegovi vplivi segajo tudi v Evropo. Z različnimi, ne ravno majhnimi -posojili«, je znal državnikom /.vezati roke in poslancem natakniti nagobčniki-. Energični, ljudski predsednik Roosevelt je moža razkrinkal in ga posadil kot goljufa in sleparja na zatožno klop. In kako se Morgan zagovarja? V svojem pismenem zagovoru, ki ga je predložil senatu, pravi med drugim tudi tole: »Resnično, mi smo v zadnjih petih letih mnogo zagrešili, a kdo ni zagrešil v teh usodnih letih?« Mi bi pa isto misel takole pojasnili: Zakaj bi sc od Morgana zahtevala korektnost, rned lem ko drugi varajo, goljufajo in kradejo! V teh besedah je podana morala sodobnih kapitalističnih kar-tclov in trustov, lti sc po živalsko bore med seboj za premoč in nadoblast z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi. Velegoljuf Kreuger jc dolga leta sleparil ne samo banke, industrijska podjetja, države, ampak tudi kartele in truste in tako pokazal, kako se more pod zaščito kapitala krasti leta in leta.
ŽENA IN DOM
Kako naj tedaj pričakujemo gospodarskega zboljšanja, dokler bodo kapital upravljali ljudje, katerih moralno iri duševno kvalifikacijo osvetljuje gornja Morganova izjava. Vemo, da kapitalizem propada in da v tej obliki ni več vzdržljiv. Široke ljudske množice lahko umirajo od mraza in gladu, samo da kartelisti vzdrže cene surovinam in si zavarujejo svoj profil. Zato brazilijanski producenti s kavo kurijo stroje, ameriški farmerji sežigajo bombaž, žito in zlivajo v morje potoke mleka. To j so posledice gospodarskega liberalizma in materia-! lisličnega mišljenja.
Kapitalistični sistem sicer lahko propade, a s j tem še družba, /lasti pa delavske množice, ne bodo I deležne gospodarskega blagostanja. Iz ljudi, ki vo-i dijo gospodarstvo in družbo, mora izginiti duh go-I spodarskega liberalizma, materializma in napačno j pojmovanje svobode. Izmenjati morajo principe. Tu-i di marksizem, oprt na diktaturo proletarijata in j materialistični nazor, ne nudi jamstva za srečnejše ' i zemsko življenje. Le katoliški aktivizem, oprt na ! večnih resnicah Kristusovih, ki pravično urejajo ljudsko sožitje, dajejo vsakemu posamezniku dovolj varnosti in svobode, je edini zmožen prinesti človeški družbi tudi gospodarsko blagostanje.
Tudi v Švedski organizirajo ravna deîa
Švedska vlada je predložila državnemu parlamentu izčrpen načrt za omiljenje brezposelnosti. V tem načrtu zahteva vlada od parlamenta odobritev kredita skupno za 160 milijonov švedskih kron ali okroglo 5 milijonov dinarjev v naši valuti, za izvršitev raznih javnih del. Računa se namreč, da se bo v Švedski na ta način preskrbelo delo za najmanj 90.000 delavcem. Sedanja javna dela, ki se vrše po podtarifnih mezdah, bodo v celoti izvršena. Za javna dela bodo veljale sedaj tarifne delovne pogodbe. Zakonski načrt predvideva, da morajo nova javna dela imeti obči koristen značaj. Delovni čas v celoti ne sme presegati 40 ur na teden. Nadurno delo se bo dopuščalo samo v izrednih, potrebnih slučajih, kjer bo pač celokupnosli pretila velika škoda. Pri javnih delih se bo pazilo na to, da se obstoječim podjetjem ne bo delala konkurenca, ker bi se zaradi tega zopet povečala brezposelnost. Zakonski načrt predvideva tudi razne odredbe o načinu financiranja nameravanih javnih del, kakor tudi o višini državnih dotacij.
Blagostanje v kapét, USA
O splošnem položaju Zdr. severne Amerike beremo v časopisih, da je kupna moč ameriškega delavstva danes za celih 22 milijard dolarjev manjša nego jc bila leta 1929. V USA je sedaj 19 milijonov brezposelnih in veliko milijonov delavcev, ki imajo skrajšani delovni čas ali brezplačne dopuste. Polovica ameriškega prebivalstva živi v največji bedi in pomanjkanju. Mali trgovci so navezani skoro izključno na javne podpore. Sistem javnih šol jc v mnogih državah malo manj ko uničen, ker občine zaradi zmanjšanja splošne zaposlitve ne morejo vzdrževati teh šol. Saj tudi otroci ne morejo hoditi v šolo, ker so brez potrebne obleke in čevljev. V ilustracijo moramo pripomniti tudi, da so ostali milijoni otrok po večini skrajno slabo hranjeni,
Vsaka nada na trajno zboljšanje položaja delavstva je v sedanjem gosp. sistemu tako kot drugod uničena. Veliko milijonov brezposelnih delavcev potuje iz enega kraja v drug kraj iskat dela in zaslužka.
Nove vesti
času
Kljub temu, da se kapitalizem upira skrajšanju delovnega časa, napreduje to skrajšanje vsepovsod, V ljudi prihaja prepričanje, da se more s skrajšanjem delovnega časa res mnogo storiti v borbi zoper brezposelnost in v borbi zoper splošno stisko.
V	Argentiniji, kjer sc je vlada za delavsko vprašanje kaj malo zanimala, jc bil z naredbo uveden osemurnik; za nočna dela in za dela v nezdravih obratih pa je bil uveden sedemurnik.
Tudi v Bolgariji jc bil uveden osemurnik, vendar ne za vse obrate, temveč le za težje.
Glede Japonske smo na tem mestu že omenili, da so proli skrajšanju delovnega časa tako delodajalci kakor delavci, kar nas mora zelo začuditi. Vedeti pa moramo, da jc delavska zavest na .Japonskem še zelo malo razvita in da se delavstvo še ne zaveda, kako mu kapitalizem pije kri iz živega telesa.
V	Britski Indiji je bilo lansko lelo zaposlenih 230.712 delavccv v raznih rudnikih. Od lega števila je ICJo žensk. Po indijskem rudarskem zakonu
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NCDl PO IZKEDNO UGODNIH CENAB
KNJIGOVEZA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PHEJ
K. T, D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
Žena-delavka
smejo delati rudarji 60 ur na teden; čc je delo na prostem, pa le 54 ur na teden. Pravijo, da so delodajalci v lanskem letu šc precej upoštevali to določilo — kar v Indiji sicer ni navada — in da misli indijski parlament z ozirom na rastočo brezposelnost na to, da zakoniti delovni čas še nekoliko zniža.
V	Kanadi so v pristaniščih uvedli petdnevni tednik s šesturnim dnevnim delom, lako da znaša tedensko delo le 30 ur. Na ta način je bilo mogoče zaposliti skoraj še enkrat toliko delavstva ko prej.
V	Avstriji je zado-bil 1. junija veljavo novi zakon o praznikih. Novi zakon navaja 13 praznikov, na katere jc strogo prepovedano delati. Delodajalci z zakonom niso zadovoljni. Čc se bo seveda ta zakon tako izvajal kakor pri nas § 12 zakona o zaščiti delavcev glede nedeljskega počitka, potem tovariši iz Avstrije niso mnogo pridobili.
V	Združenih državah Severne Amerike so ugotovili, da sc je dnevni čas brez zakonske ureditve v času od leta 1929 do 1932 žc znatno znižal. V letu 1929 se je gibal povprečni tedenski delovni čas med 47 in 53 urami, v letu 1932 pa sc giblje v istih industrijskih podjetjih med 27 in 44 urami. Skrajšanje delovnega časa znaša torej okoli 30^.
Značilno jc, da je bil v letošnjem letu skrajšan nočni delovni čas v pekarnah kar v treh državah, in siccr v Jugoslaviji, na Portugalskem in v Gdan-skem. Pri nas velja omejitev nočnega dela v pekarnah le za donavsko banovino. Na Portugalskem pa je med 18 zvečer in 5 zjutraj prepovedano delo v pekarnah za vso državo.
Češkoslovaško
posop&o de!a je uspelo
Kakor smo že pisali na tem mestu, je češkoslovaški parlament sprejel zakonski predlog o notranjem posojilu za javna dela. To posojilo je bilo razpisano v Češkoslovaški z namenom, da preskrbi sredstva za javna dela, s katerimi bi se zmanjšala brezposelnost. To posojilo je zelo dobro uspelo zaradi izrednega zanimanja vse češkoslovaške javnosti, doseglo je namreč okroglo 3 milijarde dinarjev v naši valuti. Zaradi dobrih uspehov se za podpisovanje tega posojila podaljšali rok. — Brez dvoma bo to posojilo zelo znatno znižalo bedo čsl. brezposelnega delavstva.
To je pa neverjetno
Tako jc vzkliknil pri neki delavski sodni razpravi navzoči sodnik, ko je delavec pripovedoval, da zasluži na mesec 200 Din. Sodniku se je zdelo, da mož pretirava. Toda delavec je dokazal, da resnično prejema le 200 Din na mesec in da zasluži nekaj več le v mesecih z izredno lepim vremenom. Je pa ta delavec zaposlen na neki žagi tam na zelenem Pohorju,
Sodnik je nato vprašal delavca, kako more s tako plačo živeti. In delavcc ni mogel drugega odgovorili kot to, da je zmignil z rameni in sc grenko nasmehnil.
Da, to je res neverjetno. Še bolj neverjetno pa je to, da trpi družba v svoji sredi take nečloveške delodajalce, ki zaradi večjega dobička iz-sesajo svojim delavcem zadnjo kapljo krvi. Zato pa ni čudno, čc sc množe zločini, atentati, nasilja in podobno. Zato tudi ni čudno, da ni ljudem nobena stvar več sveta, da ne verujejo več v pravico. Ta primer nam znova kaže, da je posebno v časih brezposelnosti ena najvažnejših socialnih določb — določilo o minimalnih plačah in brezposcl-nostno zavarovanje. Dokler ne bomo imeli teh dveh določb, toliko časa bo med našim delavstvom šc mnogo revščine in gladu,
Drobne vesli
Plače poljedelskih delavccv so zopet padle, in sicer zasluži banatski polj. delavec 8 Din na dan, a sezonski delavci iz Prekmurja bodo delali v vsej sezoni od 15. maja do 10. avgusta samo za hrano in 4.50 mtc. pšenice.
Odobren je nov statut SUZOR-a od ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje.
V	USA je brezposelnih tretjina vsega delavstva. Število vseh ameriških delavcev znaša okroglo 50 milijonov in od teh jih jc danes brez dela nad 16 milijonov.
Senat v Združenih državah je dovolil vsoto 500 milijonov dolarjev ali okroglo 25 milijard dinarjev v odpomoč brezposelnođii.
V	Nemčiji so začeli uvajali obvezno delo. Prvi letnik, ki bo vpoklican na obvezno delo, bo sestavljen iz lanlov, ki bodo 1. februarja 1934 prekoračili 19, lelo. Doba obvczr.icga dela bo trajala sest mesecev. Vprašanje ženskega obveznega dela bo urejeno s posebno uredbo.
Kakor poročajo ho s t. oktobrom t. 1. nastopilo obvezno službo v nemški državi 350.900 delavcev.
Ministrstvo za socialno politiko v Belgradu jc na podlagi zakona o delu izdelalo načrt delovnega reda za vsa industrijska podjetja. Načrl jc bil predložen industrijskim zbornicam
V	začetku maja ic bilo v češkoslovaški republiki 797.412 brezposelnih delavcev, kar ic za 80.873 mani od «taleža v mesccu marcu.
Kapitalistični duh, ki vlada današnje gospodarstvo, ni iztrgal iz družine samo očeta, da skoraj nima več časa, ki bi ga posvetil družini, ampak 'e iztrgal družini tudi mater. Nezdrave razmere so prisilile tisoče in tisoče žen, da so prsvzelc k svo jima dvema poklicema, lo je materinstvu in gospodinjstvu, še tretjega — pridobitno delo
Med zemeljskimi nalogami žene stoji nedvomno na prvem mestu materinstvo, tako da lahko rečemo, da jc najnaravnejši poklic žene zakon in kar je s tem v nujni zvezi: domače delo ali gospodinjstvo. Materinstvo in gospodinjstvo popolnoma izčrpata žensko življenjsko silo in zločin dela listi, i., danes toliko tisoč ženam naprtujc še tretji poklic, da mora kot poročena šc dalje služiti in delati kot tovarniška delavka, postrežnica, uradnica, učitcljica itd. Nikakor nočemo braniti ženam vstopa v razne poklice, ker nima vsaka žena poklica za zakonski stan, marsikatera se nc more ali pa tudi noče poročiti. Toda gotovo jc, da se mora dopustno delo za ženo ozirati na njen najbolj naraven poklic.
Vprašajmo, kako more žena, ki je po naravi slabotnejša od moža, vršiti troje del, ko sta žc materinstvo in vsa skrb z otroci ter gospodinjstvo tako težki nalogi, da potrebujeta cclega človeka? Odgovoriti moremo — kakor piše p. A. Tominec — takole: Čc pomislimo, koliko žena-mater je prisi-
ljenih, kljub temu, da imajo komaj me$cc staro dete doma, zopet v službo, tedaj moramo reči, da so matere, ki pod trojnim bremenom materinstva, gospodinjstva in izvenrodbinskega poklica ne klonejo, v resnici vsega občudovanja vtedne. Reči moramo tudi na glas; Kar se tu zahteva, presega zdaleka normalne človeške moči. Te zahteve je trajno nemogoče izpolnjevati, V resnici, kakorkoli že občudujemo in spoštujemo ženo, ki izjemoma vse tri poklice s svojo požrtvovalnostjo izvršuje, vendar nam je človeško bolj razumljivo to, kar se običajno dogaja. In to je: da za vse tri poklice manjka pravega ognja in vneme, ali pa, da sc eden ali dva poklica na ljubo tretjemu zanemarjata. In ker običajno stiska zahteva, da ee smatra pridobitni poklic za najvažnejši, zato naravno trpi pri tem materinstvo in gospodinjstvo.
Družinsko življenje, dom in domačnost se s siljenjem žene na pridobitno delo polagoma uničuje ali pa tudi povsem uniči. Leon XIII. je v imenu Cerkve spregovoril svojo besedo, sedaj pa naj še država spregovori z zakonom za one, ki Cerkve ne poslušajo. Urediti je treba vprašanje minimalnih in družinskih plač za delavcc-očete, odpraviti delo poročenih žena, zabraniti najemanje ženskih moči v obratih, ki so ženskemu organizmu nevarni, in podobno. Zakonodajalci in ljudski voditelji naj se zavedajo : poročena žena vrši v polni meri evojo življenjsko dolžnost, če oskrbuje dom in vzgaja otroke.
Spodnja obleka
Stezniki so v zadnjem času povsem izgubili svoj pomen in svojo važnost. Lahna obleka, ki se telesa nc prijema, je prav mnogo k temu pripomogla, na vsak način pa več, kakor svarila zdravnikov, ki so z zdravstvenega stališča to stvar odklanjali. Vendar je primerno, da jc vsaj nekaj spodnje obleke tako prikrojene, da telesu da neko trdnost, kar je nujna potreba tudi pri visečih oblekah.
Celotna spodnja obleka je v zadnjih letih doživela veliko izpremembo zaradi kroja oblek in zaradi ozkih in kratkih kril. Dočim jc v prejšnjih časih spodnje obleke bilo kar štiri do pet kosov, zadostuje danes sestava srajcc in hlač v enem kosu, ki jih imenujemo kombinc. Podobno sestavo imamo tudi iz moderčka in spodnjega krila. Ti pe-rilni kosi se izdelujejo iz najrazličnejših materija-lov, iz šifona, batista, pletenin in cclo svile. Prav v sedanjih časih vlada v spodnji obleki lahko rečemo nepopisen Iuksus, ki je v hudem kontrastu s splošnim obubožanjem.
Svila in čipke v vseh varijacijah se vidijo pri perilu, ki bi moralo biti res perilo, to se pravi, da bi sc moralo dati dobro prati, česar pa prav ta nežni material nc dopušča. Pod pranjem razumemo nc samo odprave umazanosti, ampak tudi dc-sinfckcijo, tega obojega pa svila in čipka prav res nc preneseta. Zato se tako perilo le nekoliko površno in v naglici opere, a nc s tistim učinkom, kakor jc za snago pa tudi za zdravje neobhodno potreben. Iz tega in iz praktičnega stališča v obče jc svetovati pri nabavi spodnjega perila izbirati lako blago, ki dopušča pranje v pravem pomenu besede. Tak matcrijal pa jc šifon, platno in trikotaža iz bombaža. Brez primerne spodnje obleke pa si tudi pravilne zgornje obleke ne moremo predstavljati.
Lasje
Pravijo, da še tako lepa obleka izgubi svoj učinek, če niso tudi lasje z enako skrbjo urejeni. V zadnjih časih je ta zahteva splošno priznana in
tovrstne trgovine in obrti danes v resnici cvete kljub visokim cenam. Povedati moramo le, da ne zadošča le, da je frizura po najnovejši modi, ampak mora prav tako pristojati ženi, ki jo nosi. Prav v tem oziru pa se pri nas zelo mnogo greši. Da bi si dala svojo glavo frizirali, kakor se to lahko zgodi z vsako lutko, ki je namenjena za izložibo, s tem naj bi sc žena na noben način ne zadovoljile. Kakor povsod, ima tudi tu ženina osebnost svoj poseben poudarek. Pravijo, da je trizvok mode; primerna frizura, klobuk in obleka. In res v«e to tvori enoto. Res pa je tudi, da današnja žena n* najde v tozadevnih obrtih pravilnega razumevanja, ker to zahteva splošno izobrazbo in potem še poklicno izobrazbo, na kateri ta poklic stoji. Prav te tri obrti: krojačica, šivilja in frizerka naj bi s« povzpeli do resnično umetniških del.
Obuvalo
Rokavice in obuvalo tudi spadajo k obleki in, čc hočemo biti temeljite, moramo priznati, da je obuvalo važnejše kot pokrivalo in rokavice. Saj človek je v'asih lahko brez klobuka, pa tudi brez rokavic, brez obuvala pa si ga prav za prav ne moremo mislili, razen v zdraviliščih in letoviščih. To dejstvo si jc v Parizu pomagalo do veljave: čevljar spada v modni konccrn.
Obuvalo mora odgovarjati drugi obleki, v barvi in obliki. Seveda pa velja tukaj, da se žena kakor pri obleki, tako tudi pri obuvalu ravna po razmerah, v katerih živi, in se ozira pri lem na letni čas, vreme in stališče, ki ga zavzema v družbi.
Visoke pete napravijo lep vtis, čc ostanejo v mejah lepote; previsoke niso lepe in tudi ne zdrave. Pri kakršnikoli abnormalnosti v nogah _ in
kdo je danes brez nje — se visoke pete nagnejo na stran in sc pokaže tako malo lepa slika, ki jo i kratka krila neusmiljeno odkrivajo. Rokavice iz-I popolnjujcjo obleko in naj v barvi odgovarjajo ob-1 leki. Za to pa je treba okusa in razumevanja.
L •> Ш ^ЧаШажанШ
a
г !	t	; fcj
m**-« ; ■,
......mm
Ш( ■/ ( i. , ' j r ; \i|
:
\ \m
ЏШ \
i1
% ;«L,
- ".j
• 'ti»
- -Jfc /
OPNE OVOSTI
V spodnjem perilu je prišlo do precejšnjega preokreta. Dočim so imele srajce in kombine-že do nedavnega ozke naramnice ter globoko izrezan prednfik in zadnjik, vidimo pri sedanjih srajcah in krilnih kombinežah po večini že naramnice, ki so rezane s srajco v enem kosu. Do te izpremembe je prišlo največ iz praktičnih ozirov, ker so ozki trakci, ki so služili za naramnice, trajali le malo časa in jih j« bilo Ireba skozi izprerainjatl. — Slika nam kaže vzorce dnevnih in nočnih srajc ter krilnih kom-binež.
' 111111
mesec Julij
se priporoča drobna knjižica
ШЛ MOLITVE
v počnsčcnjr st. ran in predragocrne krvi našega Gospoda Jez. Kristusa Cena Din 4,— ! Naroča se v Prodajalni 11. Nič man. Ljubljana
Marijine družbe, častivci presv, Zakramenta, sezile po njej!
Dijahi Novo! Mladeniči
Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor
Luč ж gora
spisal Fr.VVeiser D..1.poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din 15'—, polplatno vezani Din 22*—
Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljnhljnni

SLOVENCEV« SVETOVALEC
Nas domači zdravnik
I. G. P. Jctike kako se obvarujete? Posredni Vaši predniki so umirali zavoljo te bolezni, umrli sta Vam tudi dve sestri v najlepši dobi, eu. brat Vam boleha zaradi jetike, Vi ste še zdrav, zakar Vam priča Rentgenov izvid, a vendar Vas obhafa skrb, kako bo. Vaš kmetski poklic je najbolj primeren, da se jetike obvarujete. Kmetsko delo in pristna kmetska hrana sta kakor nalašč za takšne »ogrožence«, kakor ste Vi. Nekaj pa je, kar ogroža tudi kmete z jetiko — njihova bivališča, ki so tolikrat vlažna, zatohla in temačna, posebno njih spalnice. V takih bivališčih se koti in vzdržuje jetika. Nekoč sem v divnem gorskem kraju, kamor so si hodili dolinci zdravit bolna pljuča, govoril domačinom, ki jih je jetika precej kosila, in jim zadevo pojasnil pol šaljivo, češ, da imajo tujci tako zdravilen zrak, ker tišče domačini ves slab zrak zase v hišah, ki jih le malokdaj zračijo in soncu odpirajo. Tudi Vaš kraj slovi radi ugodnega podnebja in zdravega ozračja, menda je Vaša družinska jetika — stanovalna bolezen. — Poučnih knjižic o je-tiki imamo že več dobro in poljudno pisanih.
Isti. Pelin je krepilo za želodec, njegove »proti-jetične« lastnosti so mi čisto neznane; uporabljajo ga pač tudi proti glistam. Ne rabite ne pelina ne drugih domačih ali kupljenih sredstev brez dejanske potrebe!
A. Z. M. »Kašnjak«, podkožni mešiček, je pri Vas na nenavadnem mestu. Menim, da jc operativna odstranitev lahko izvedljiva, hkrati se dajo tudi krčme žile zmanjšati in pripraviti do pravšnih mer. Vsako drugačno zdravljenje je nezmisel-no; z operacijo odpravite tudi neutemeljeno skrb zavoljo raka.
Isti. Črno vrojeno znamenje v koži tudi majhne razsežnosti vtegne časih vendar napraviti velike sitnosti. Ven ž njim!
A. O. J. Tetovirana znamenja se dajo kaj težko spraviti iz kože, lažje rdeča (cinober), težje črna (tuš). Dogovorite se z bližnjim zdravnikom, ki Vam predpiše kakšno luščilo in opazuje učinek ter ga po potrebi ali jači ali omiljuje. Treba Vam bo precej potrpljenja, uspeh pa Vas ne bo popolno-ma zadovoljeval, ker bo bržkone nepopoln.
M. K. Lj. Bolečine v križu (če so v višini ledvic, kakor pišete, potem so v ledju) spremljajo raznovrstne bolezni, bolezni križnice same, živcev, drobja v trebuhu in medenici. Črevesno zaprtje ali napačna lega drobja delata največkrat težave te vrste. Pri bolečinah v ledju prihajajo v poštev naštete motnje, vth tega pa še ledvične okvare in »revmatizem« lednega mišičja. Če ni bolezni v drob-ju in če ne zmorete zdravljenja v toplicah, ko Vam je dosedanje zdravljenje z obsevanjem, cepljenjem in mazanjem izčrpalo sredstva, začnite si sončiti križ, ledje in hrbet po načrtu, od 3 minut polagoma za 2—3 minute na dan več, do 45 minut; sončenje naj se zaključi z oblivom ali opršenjem. Tudi gnetenje (masiranje) lednega mišičja in obližja vteg-
koristiti. Navzlic prvotnim bolečinam ne opu-'ftajte bolečih gibov, pač pa se namerno vadite v *J»h. Poročajte o stanju jeseni (sklicujoč se na ta odgovor)!
A. F. R. Vnetje rebrne mrene (tega je več vrst) je uspešno zdravi na razne načine. Priljubljena je raba toplote v kakršnikoli obliki zlasti pri bolečinah, drugim služi gorčična moka ali kakšno
kožno dražilo, ki celo napravlja mehurje; na Francoskem sein videl, da v takih primerih vžigajo kožo z žareči m železom, kakor so delali pri nas zdravniki pred sto in več leti; ponekod so ša v navadi pijavke, ki jih nastavijo na bolno mesto 12 aH še več. V mnogih primerih so poleg takih zunanjih sredstev potrebna tudi notranja. Vi dvomite o pravilnosti zdravnikove razpoznave, ker Vas je bolelo nižje kakor so rebra. Vaš dvom ni upravičen, ker človek čuti bolečine časih daleč proč od bolnega mesta. Marsikdo ima pljučnico ali vnetje rebrne mrene na desni strani, boli ga pa hudo nižje v trebuhu in časih prav na kraju slepega črevesa. Kolikokrat ima kdo bolečine v desnem plečetu zavoljo motenj v žolčniku! Če je v zdravnikovi razpoznavi morda kakšna pomota, jc po moji nemerodajni sodbi ta, da je bila pri Vas morda vneta srčna uirena, ki je na tistem kraju popolnoma zrasla z rebrno (ali pljučno) v eno; na kateri strani, pljučni ali srčni je mrena bolj vneta, je težko določiti v posamičnem primeril. Hvalite Boga, da Vam je bolezen prešla tako hitro!
F. L. P. Kostna jetika še ni prešla, če Vam teče .iz rebra-, dasi po malem. Kaj napravite, ko so Vam pošla sredstva za zasebno zdravljenje in zavoljo brezposelnosti nimate več pravice do zdravljenja v zavarovalnih ustanovah? Pravico do brezplačnega zdravljenja imate še pri občinskem (ba-novinskem) zdravniku in v javnih bolnišnicah. Morda opravite zdaj, v tej letni dobi z domačimi pripomočki. Sončite se, kakor je bilo že večkrat opisano, vtrjujte se z vodo, ležišče si napravite na odprtem prostoru. Vaša hrana bodi mleko, močnate jedi, sočivje, zelenjave in sadje. Vživajte šest tednov po eno presno jajce (ali vsaj rumenjak) na dan. Soli se varujte. Naberite si in posušite preslice in ozkolistega trpotca, ki sta dobra čaja za Vaše potrebe. Preslična zavrelica je primerna tudi za ob-kladke na bolno kost. Jeseni se lotite ribjega olja. Ob morju ni kostne jetike, pač pa mnogo pljučne. Čc imate pljuča zdrava, pojdite s svojim rokodelstvom kam tja dol na morje! Vsaj za dve letil
A. C. D. Toplota Vam ne godi, mrzloto prenašate bolje. Koliko je ljudi, ki imajo obratno poču-tenje in se zavoljo tega ne vznemirjajo. Pameten človek sc skuša vtrjevati na obe strani, da prenaša mraz m vročino brez škode in znatnih neprijetnosti. Letos še ni bilo v naših krajih občutne toplote, pač pa imamo že nekaj tednov južno vreme. »Široko«, po naše mornik, je južni veter ob Sredozemskem morju, ki vpliva zelo neugodno na občutne ljudi, nič manj len, ki je razupit v Alpah; pri nas so odkrili fenovo zvrst, dinarski fen; letošnja pomlad me prepričuje, da je res nekaj takega v savski kotlini in stranskih dolinah. Soparno vreme je znano, ko je ozračje razgreto in z vlago nasičeno in se naše telo zavoljo nezadostnih izhlapevanj ne тоте ohlajevati; pri fenu sta toplota in vlaga manj občutna kakor neka napetost v ozračju, ki »gre na živce«, poleg zračnega tlaka so bržkone magnetični oziroma električni vplivi vmes. Sredstev zoper nevšečno počutenje v takšnem vremenu ne poznamo pravih, zato se zdravim jaz, ki me tako vreme precej mori, s potrpljenjem. Ni mu hudo, kdor se maže s to »božjo mastjo«, če se zaveda, da je tem bolj zdrav, čim več zna in hoče potrpeti, — Trikrat sem Vam že letos odgovoril, prizanesite mi vsaj za tri mesece!
Pravni nasveti
Prisilna uprava. K. D. Kolikor izhaja iz vašega dopisa ni nobene ovire za uvedbo prisilne uprave proti Vam. Edina rešitev je — plačilo dolgov. Ugovore proti prisilni upravi ste mogli staviti pri sodišču, kamor ste bili itak povabljeni na zaslišanje.
Dolžnosti nezakonskega očeta. M. H. Leta 1906 ste imeli nezakonskega očeta. Mati se ni hotela z vami poročiti. Ko je bil otrok 6 let star, vas je po varuhu tožil in ste bili obsojeni da plačate 14 kron mesečne preživnine, ki je pa sploh niste nikoli plačevali. Sedaj zahteva otrokova mati ta denar za sebe. Vprašate, ali ste dolžni kaj plačati, komu, otroku ali materi in koliko? — Otroku ste bili dolžni plačevati preživnino po 14 kron na mesec, dokler se otrok ni mogel sam vzdrževati. Neplačane preživnine zastarajo v 3 letih. Če torej otrok, oziroma njegov varuh, proti vam niso vodili izvršbe za prisojeno vzdrževalnino, je ta sedaj že zastarana. — Nezakoneka mati pa lahko zahteva od vas povračilo za vse izdatke, ki jih je storila za otroka, v kolikor dokaže, da je te izdatke storila v namenu, da jih od vas svoječasno iztirja in da ste vi v tistih letih bili v stanju, te izdatke s svojimi dohodki oziroma premoženjem poravnati. Ta pravica nezakonske matere napram očetu zastara v 30 letih. — Svetujemo vam, če doslej niste ničesar prispevali, da sami od sebe pomagate sedaj ali otroku ali materi, da si olajšate svojo vest.
Prodano, a г-г plačano posestvo. A. R. Prodali ste kupcu svoje posestvo in ste se dogovorili, da ima plačati polovico kupnine o kresu, ko dobi plačano svoje prodano posestvo. O kresu vam ni plačal in ste zvedeli, da kupec sploh ni imel svojega posestva, ki ga je prodal in vas je s tem le premotil, da ste mu vi prodali svoje posestvo. Ker je kupec kot kmet zaščiten, ne morete njegovo posestvo pognati na dražbo. Ostali ste brez posestva in brez denarja. Vprašate, če lahko kupca radi prevare tožite. — Lahko prijavite celo zadevo državnemu tožilstvu. Zapisati smete samo to, кат lahko dokažete, da je resnično. Vendar dvomimo, da boste mogli dokazati kupcu, da je takrat, pri nakupu imel namen, da vam ne plača kupnine, da vas s tem goljula, ker takrat nihče ni mogel vedeti, da bo izdan zakon o zaščiti kmeta, ki je vzrok, da sedaj, kljub dobljeni civilni tožbi, ne morete posestva pognati na dražbo in s tem dobiti pokritje za svojo terjatev. — Pri posojilnici se osebno zmenile glede izplačila. Tožba je zadnje sredstvo, ki pa ludi ni zanesljivo!
Povečana slika. A. R. Po potniku iz Z, sle naročili večjo sliko, ki bi predstavljala vse družinske člane. Dali ste potniku tudi izvirne fotografije za •llko. Po povzetju vam je bila poslana slika, ki ni odgovarjala naročilu. Vrnili ste sliko; čez mesec dni ste zopet dobili isto slikn nazaj, nra» Inkn, kot ste jo vrnili, ker ni odgovarjala naročilu. Tudi ni tvrdka vrnila za vzorec poslanih fotografij. Kaj sto-
rižki državljan. Sedaj bi se rad vrnil domov. Kako bo z njegovo vojaščino? Ali bo moral kaj več služiti? Ali bo imelo njegovo ameriško državljanstvo kaj vpliva na vojaško eluibo? — Nihče ne more izstopiti iz našega državljanstva, dokler ne odsluži svojega roka v kadru, razen po odločbi predsednika ministrskega sveta. Samo s tem, da je postal ameriški državljan, še ni izgubil našega državljanstva. Treba je še prositi za odpust iz državljanstva. Kdor se odtegne službi v stalnem kadru, služi tri leta, če se zaloti do dovršenega 40. leta tarosti. Od dne, ko bi bil moral vstopiti v kader in dokler ne nastopi elužbe, se pobira od njegove imovine ali dohodkov vojnica. Ameriško državljanstvo ga teh posledic ne bo rešilo, ako je še naš državljan.
Lov brez lovske karte. V. S. Brez lovske karte ste šli s puško na lov na divje prašiče. Zakupnik lova pa je ustrelil tudi par srn. Bili ste ovadeni vas je okrajno načelstvo kaznovalo. Pritožili ste ee na bansko upravo in vprašate, če boste e pritožbo uspeli. — Nismo preroki, zato na takšno vprašanje ne moremo odgovoriti. Počakajte mirno na rešitev banske uprave.
Vzdrževalnina ločene žene. J. D. P. Žena živi ločeno od svojega moža, ki je državni upokojenec. Sodnijsko nista ločena. Ali lahko zahteva žena podporo od svojega moža,' ker se nahaja v težkem položaju. Otrok nimata. — Mož je dolžan skrbeti za dostojno preživljanje svoje žene. Te dolžnosti se šele reši, če je zakon sodnijsko ločen samo iz ženine krivde. Svetujemo Vam, da žena pri okrajnem sodišču v izvenspornem postopanju zahteva dovolitev posebnega bivališča in določitev mesečne preživnine. Morda se pri sodišču doseže sporazumna ločitev. Če ne, bo pa treba tožiti na ločitev zakona vsled moževe krivde in na plačilo mesečne preživnine. Višino preživnine bo določilo sodišče, upoštevajoč celokupne moževe dohodke, ne samo penzije.
Nestrpen pravdar. I. K. V neki civilni pravdi, kjer je tožbeni zahtevek 40.000 Din, je bil »prvi narok» v drugi polovici februarja. Dobili ste vtis, da se bo prva razprava vršila aprila ali vsaj maja meseca. Ker do sedaj še nimate nobenega obvestila, vprašate, v kakšnih časovnih presledkih se razpisujejo razprave od prvega naroka dalje. — Pri tožbah, kjer je vrednost tožbenega zahtevka nad 12.500 Din, naloži sodišče toženi stranki pri prvem naroku, da najkasneje v 4 tednih vloži »odgovor na tožbo«. Ko prispe k sodišču odgovor na tožbo, odredi sodnik dan za sporno razpravo. Seveda, če
riti? — Če izvršena slika ne odgovarja pismenemu al: ustnemu naročilu in je nerabna, potem lahko odstopite od pogodbe. Ako zahtevate samo izboljšanje slike, morate tvrdki dati primeren rok z izjavo, da po preteku tega roka odklanjate izboljšanje. V vsakem slučaju je dolžna tvrdka vrniti slike, ki jih ie od vas prejela kot vzorec. Pišite še enkrat priporočeno tvrdki svoje zahteve in ji dajte primeren rok. Po preteku tega roka pa jo tožite. Preskrbite si ubožno spričevalo in boste tožbo lahko dali na zapisnik pri domačem sodišču.
V. L. Zoper postopanje pri izplačevanju pokojnin se hočete pritožiti na ministrstvo in vprašate, če bo to kaj pomagalo. — Po našem mnenju bo najbolje, če se obrnete na finančno direkcijo ter jo prosite, naj se za časa vaše odsotnosti izplačuje pokojnina vašemu pooblaščencu (n. pr. soprogi). Ne verjamemo, da bi s pritoževanjem na ministrstvo kaj dosegli in to v stvari, ki se po našem mnenju lahko doma uredi.
B. I. T. Mož je bil že nad tri leta v službi. Sedaj je zbolel in se bojite, da ga ne bi zopet nazaj sprejeli. Ali ima kakšne pravice in kakšne! — Predvsem bi morali povedati, pri kom je bil v službi. Ali morda pri kakšnem obrtnem podjetju? Го mora biti jasno, da vam moremo na vprašanje odgovoriti.
Vrtiljak, kaljenje nočnega miru. F. T. Stvar spada v kompetenco županstva, odnosno sreskega načelstva, ako prvo nič ne ukrene. Tja se obrnite.
Volilo. M. V, Glavnemu dediču je mož naro čil, da izplača ženi vsoto denarja. Tega pa ni zapisal v oporoko. Ali zadostuje ustmeno naročilo — Za veljavnost je potrebno, da se to »volilo«, kakor naročilo naročite, zapiše v obliki oporoke, ali da se izreče pred tremi pričami v obliki ustnie-nega testamenta
Bratove zahteve. A. S. Ob času očetove smrti bn brat, če se oglasi, lahko zahteval svoj nujni dedni delež. Če oče že prej izroči posestvo, je priporočati, da za sina izgovori primeren delež, ki naj se zavaruje z vknjižbo. Tudi bo brat lahko zahteval povrnitev denarja, ki ga je vtaknil v očetovo gospodarstvo, seveda ako tega denarja ni podaril očetu.
Izvrševanje obrti brez obrtnega dovoljenja. K.
A. B. Obrtno oblastvo (okrajino načelstvo) vas lahko kaznuje, če izvršujete obrt brez dovoljenja. Zato je pametneje, da prosite za obrtno dovoljenje, ako imate pogoje v smislu obrtnega zakona t. j. da dokažete strokovno izobrazbo za vaše rokodelstvo, ki se dokazuje praviloma z izpričevali o opravljenem pomočniškem in mojstrskem iz-pitu.
Posledice odtegovanja vojaški službi. S. Š. Neki« mladenič. rojen leta 1901, je bil leta 1921 po-j trien. Leta 1922 ie dobil kot krošnjar dovoljenje, da je smel oditi krošnjarit v Avstrijo. Iz Avstrije pa je še isto leto odšel v Ameriko. Posta! je ame-
Letovlščarjll
Hotel PENSION RAJH v Ormožu ob Dravi
celodnevna oskrba (pension) Din 35-—, znana prvovrstna kuhinja, na novo urejene sobe s tekočo vodo, z lepimi terasami, vrt. Na razpolago klavir, biljard in kegljišče, ob Dravi lepo prosto kopališče. — Se priporoča tudi obiskovalcem znanega zdravnika drja. Majeriča.
Hol
I
je sodišče preobloženo z delom radi pomanjkanja sodnikov, potem se vse to zavleče. Pravico imate, da na sodišču vprašate, kaj je z razpisom spomie razprave. Če se Vam zdi, da opravičba zamude ni utemeljena, smete se pritožiti pri predsedništvu okrožnega sodišča.
Dolžni delež. M. D. I. Po ženini smrti ste prevzeli posestvo in izplačali otrokom dediščino po materi. Vprašate, če lahko napravite sedaj veljavno oporoko v prid enemu otroku, vsem ostalim pa namenite le malenkostne zneske. — Od zapuščine bo po Vaši smrti imel vsak otrok pravico do dolžnega deleža, ki znaša polovico zakonitega dednega deleža. N. pr. če imate štiri otroke, morate vsakemu otroku v oporoki zapustiti najm i ij eno osminko zapuščine kot dolžni delež. V ta dolžni delež se všteje vrednost tega, kar je dobila hčerka dote od Vas, ali pa, kar ste plačali dolgov za polno letnega sina. Ne všteje se pa to, kar so otroci do, bili po materi.
te izplačana dota. Leta 1924 ste prevzeli po očetu posestvo. V izročilni pogodbi je bilo določeno, da imate bratom in sestram izplačati po 2000 Din v dveh letih. To ste tudi storili in imate spravljene tozadevne pobotnice. Sedaj ste pa dobili od nekega odvetnika pismo, da morate njemu plačati za sestro 1000 Din od izgovorjene dote, češ, da mu to vsoto dolguje sestra, sicer da Vas bo tožil. — Odgovorite odvetniku, da ste sestri doto že izplačali in mu sporočite tudi imena takrat prisotnih prič. Bodite brez skrbi. Dvakrat Vam dote ne bi treba plačati.
Odobritev kupne pogodbe. F. A. R. Prodali ste posestvo mladoletnemu kupcu, ki ga je zastopal varuh. Pogodbo ste napravili pri notarju s klavzulo, da postane veljavna kadar jo odobri varstveno sodišče in takrat da se izplača kupnina. Sedaj je preteklo že več kot en mesec, a sodišče pogodbe šc ni odobrilo. Bojite se, da sodišče pogodbe ne odobri, drugim kupcem pa ste odpovedali ravno radi prodaje mladoletniku. — Če je dogovorjena kupnina odgovarjala vrednosti posestva, kar je potrdila občina, potem skoraj ni razloga, da sodišče pogodbe ne bi odobrilo. Če ne morete osebno, lahko tudi pismeno zaprosite okrožno sodišče, da pospeši odobritev kupne pogodbe.
Nadaljevanje na 12. strani.
Kmetijski nasveti
Kmeiovalčeva opravila
v prihodnjih 14 dneh
Poljedelstvo. Spremenljivo deževno, hladno vreme, ki ga je Medard prinesel, traja dalje in ovira rastline pri njih razvoju, zato je vsa rast zaostala vsaj za 14 dni. Radi vlage poganja plevel vsepovsod in sili poljedelca k neprestani pletvi in okopavanju rastlin. Pri krompirju nastopa perono-spora, proti kateri moramo škropiti z raztopino modre galice in apna takoj, ko se prikažejo prvi znaki tc bolezni. Na fižolu se pojavlja rja, proti kateri je edina pomoč ta, da odstranimo napadene liste. Na njivah posejano peso razredčimo in ople-vemo, prazne prostore podsadimo z močnimi sadikami. Ob deževnem vremenu presajamo peso na njivo in jo zalijemo z gnojnico. Če imamo kako njivo prazno, jo na gosto zasejemo s koruzo za zeleno krmo v poletnem času, ko nam bo zmanjkalo drugega zelenja.
Travništvo. Najnujnejše delo nam dajo travniki. Kositi moramo, četudi nam vreme nagaja; uporabiti vsako uro, da posušimo nekaj sena. Nikakor ni čakati na lepše vreme, ker se nam še dolgo obeta spremenljivo. Največja skrb vsakega živinorejca je torej, kako čim boljše spraviti seno. Kosimo le toliko naenkrat, kolikor zmoremo posušiti in spraviti. Dokler trava še rase, ne trpi toliko po dežju, posekano jo pa deževnica kmalu izluži. Sprano seno je pa malo vredno. Vsak večer in, če se nam obeta dež, zložimo pokošeno, toda še ne suho seno v kopice, da ne trpi toliko po rosi in dcževnici.
Živinoreja. Vpoštevaj vse, kar je bilo navedeno zadnjič glede krmljenja in oskrbe živine, glede zračenja in snaženja hlevskih prostorov. Z vsestransko čistočo v hlevih in pravilnim ravnanjem z gnojem zatiraš tudi muhe, ki so v veliko nadlego živini in lahko tudi prenašalke bolezni. Zatiraj jih z vsemi i sredstvi. Gnoj spravljaj vsak dan iz hlevov in ga sproti dobro stlači in pokrij na gnojniku. Skrbi, da bo imela goveja živina parklje v redu, predolge od-reži ali jih pusti odrezati po vešči osebi. Brez paše ni prave in uspešne živinoreje. Zato glej, da pridejo zlasti mlade plemenske živali na pašo in ako le mogoče črez poletje na planinsko pašo. — V kurniku skrbi za snago in ga pobeli. Pokladaj perutnini vedno svežo mehko krmo, pokvarjena škoduje. V pitno vodo devaj po nekoliko zelene galice ali pa železne žeblje. Je tu čas odprodaje piščet za zakol. Ko začnejo približno štiri mesece stari pe-telinčki peti, je čas, da jih režeš (kapuniš). Mlade račke in goske krmi dobro in izdatno, da ne za-stanejo v razvoju. Za purančke in puricc je mokrota (rosa, dež) strup vsedotlej, dokler ni dokončan (približno v starosti 10—12 tednov) razvoj bradavice na vratu in glavi; zato jih ne puščaj do ta-krat na rosne travnike itd.
V čebelnjaku je letos, ko se je rojenje zaradi skrajno neugodnega vremena odrinilo, šele sedaj opravek z roji, kolikor bodo družine sploh rojile. Naravne roje ogrebamo v primerne zabojčke, kjer ima roj dovolj zraka, da se ne zaduši, in jih nekaj ur postavimo v temen, hladen prostor. Ko se čebele umire, jih stresemo v pripravljeni panj in opravek je končan. Pomniti je le še, da imajo čebele samo za tri dni hrane seboj. Če je po rojenju deževno, pozor! — Pri izrojencih je paziti od petega dne dalje na petje mlade matice. Če prične prepevati, je drugec na vidiku, ki ga je treba v A.-Ž. panju na vsak način zabraniti in v ta namen podreti vse matičnike. Pri rojenju je skrbno paziti, da ne izletita istočasno prvec in drugec. Ako bi se to primerilo, se bosta skoraj gotovo skup vsedla in se dobesedno poklala. Če je verjetno, da bosta roja istočasno zletela, jc drugca treba toliko časa z zapahom zadržati, da je prvec na varnem, potem ga pa izpustiti.
Sadjarstvo. V drevesnici: Zapleveljcna zemljišča je čimprej okopati in plevel skomposti-rati. Ako plevel dozori, odpade seme plevela na zemljo, kjer ostane kaljivo tudi po več let. Tako zemljišče jc pozneje težko rešiti plevela. Stranske poganjke na deblu, tako zvane ojačevalne poganjke je puncirati — vršičkati. Debelejše ojačevalne poganjke, ki so dosegli debelost svinčnika, gladko od-režimo tik debla z ostrim nožem. — V sadovnjaku: Po izvršeni košnji drevesne kolobarje mladega sadnega drevja okopljemo in očistimo ple-
vela. Mlado in staro drevje pognojimo z gnojnico, v kateri raztopimo na 100 i 0.5 kg superfosiata. Gosenice in drugo golazen, ki objeda listje na sadnem drevju, zastrupimo z 1.5% tobačno milno brozgo, katero razpršimo po listju drevja s primerno drevesno ali dobro vinogradniško škropiljko.
Vinogradništvo. V t r s n i c i : Nežne poganjke in listje cepljenk škropimo vsak teden enirat s 0.75% raztopino modre galice, razkisano s primerno količino apna. Mlade trte previdno odgrnimo in odstranimo vse rosne korenine, ki so pognale iz žlahtnega cepiča; po izvršenem delu trte ponovno zagrnimo. — V vinogradu: Izvršimo drugo škropljenje trt z 1.25—1.50% raztopino modre galice. Oni vinogradniki, ki še niso otrebili trte, naj napravijo to pred škropljenjem. Pred škropljenjem torej odstranimo vse nepotrebne in nerodovitne mladike na trtah. Na previsokih trtah pustimo najnižji poganjek. Nad tem poganjkom bomo v par letih lahko trto odžagali in na ta način bomo previsoko trto znižali in pomladili. Čas je že enkrat, da nesrečna šmarnica in druge samorodnice zginejo iz naših goric. Zato vinogradniki-cepljarji nabru-site nože in precepite ta plevel z dobro žlahtno trsno sorto! Čas uspešnega precepljevanja trt na zeleno je kratek, uspehi pa veliki; zato oprimite se tega dela, ker vino od šmarnice nima bodočnosti in je zdravju vsakega, ki ga uživa, naravnost škodljivo. — V kleti: Naj vlada povsod snaga in red. Posodo obrišimo vsakih 14 dni s cunjo. Plesen, ki se razvija na sodih, razkraja les in slabo vpliva na vrenje vina. Vinogradniki, ki še niso v drugič pretočili vino, naj lo napravijo čimprej. Vina pretakajte ob lepem vremenu ter jih pri pretakanju primerno zažveplajte. Vina, ki so začela ponovno vreti, pustimo lepo pri iniru, da popolnoma pre-vrejo. Takoj po končanem vrenju, ko se bo vino očistilo, ga pretočimo in zmerno zažveplamo.
Vrtnarstvo, Največ dela nam da vrt s pielvijo, okopavanjem in osipavanjem. Plevel spravljajmo na kompostni kup, da tamkaj zgnije za prihodnje leto. Hval ežno je zalivanje zelenjadi z gnojnico ob deževnem vremenu. Sedaj je čas za presajanje pozne salate, kolerab, pese, poznega zelja, ohrovta in zelene. Paradižnikom odstranimo zalistnike, vodilne poganjke pa privežemo h kolom. Ponovno sadimo grah in fižol. Pregoste setve razredčimo in opleve-mo. Skrbimo, da nam vrtna pota ne preraste plevel
Kateri način umetnega razmnoževanja čebelnih družin je najboljši? M. Z. iz Gr. — Gotovo je najboljši oni narejeni roj, ki je naravnemu rojenju nai-sorodnejši. Pri naravnem rojenju zapusti panj stara matica in del čebel vseh starosti. Pri narejenem roju je pa ravno slednje nemogoče doseči, zato je tak roj pač umetno narejen in ne dosega naravnega. Najbolj prav bo delati roje iz dveh družin. Enemu plemenjaku vzamete matico in en sat s čebelami in zalego, drugemu pa ostane matica, pa mu vzamemo več zalege in živali. Roj je na ta način dovolj močan, kar je neobhodni pogoj za uspeh, ; starcev pa tudi niste preveč izropali, ker prvemu j ostane skoraj vsa zalega in čebele, drugemu pa še ! vedno dovolj čebel vseh starosti in matica, ki iz-! gubo na zalegi hitro nadomesti; obema pa vse iz-I letne čebele in zato na rednem »obratu« nič ne j trpita. Ne priporočamo, da bi delali roje z matič-; niki, ker se prepočasi razvijejo in niso dovolj moč-i ni za ajdovo pašo, ko je treba nabrati zimsko za-! logo. Tudi ni dobro odvzemati matico družini, ki I nima zaleženih naravnih matičnikov. Zasilni matič-I niki so slabi in se jih je ogibati zlasti tam, kjer je verjetno, da bodo čebele potegnile že prestaro če-belno zalego. Tudi z matičnikom, pridejanim iz ! druge družine, ni vprašanje bodoče matice dovolj J gotovo rešeno. Kajti lahko se zgodi, da čebele ta. i koj po odvzemu stare matice v hipnem občutju I brezmatičnosti potegnejo zasilne matičnike, p.ride-janega pa podero. Roj se mora nekaj dni, dokler ne prične izletavati, napajati in je skrbeti, da ima do I volj hrane.
Kako naj se žičijo satniki? J. M. v St. Kakor ; Vam bolj ugajal Eni žičijo pokonci — med temi je I ludi pisec lega odgovora — drugi podolgem — vsi I pa hvalijo svoj način. Važnejše je, da je žica prav i napeta in da je tako napeta, da se na robeh satoice j ne morejo kriviti.
i hnserirajte v »slovencu«!
CITATELJEM ZA NEDELJO
Axel Munthe:
Ko sem mrliča spremljal
(Konec.)
П.
V vsem velikem tovornem vozu ni bilo razen obeh zabojev ničesar. Vročina je bila neznosna, toda prostora, da si se po mili volji pretegnil, je bilo dovolj. Jazbečar je na mojem suknjiču takoj zaspal. Grbavec je privlekel iz svoje košare steklenico toplega piva, prižgala sva si pipi in sedla na tla, da razmotriva položaj. Bila sva na varnem, nihče ni opazil, da sem skočil s psom v voz in ni se nama bilo bati, tla bi se sprevodnik približal tovornemu vozu. Uro pozneje, ko je vlak privozil na sosednjo postajo, sem izjavil, da naju loči samo sirova sila, da ostanem kjer sem — do Liibecka! Ure so minevale v prijetnem razgovoru, ki ga je v glavnem oskrboval moj tovariš. Govorim slabo nemški, dasi kar dobro razumem. Moj novi prijatelj je povedal, da često prevozi to pot, poznal je ime vsake postaje, kjer se je vlak ustavil, dasi iz najine ječe nisva videla zunanjega sveta. Je že več ko deset let mrliški spremljevalec, je to čeden in miren poklic, ceni potovanje in spoznavanje novih dežel. Že šestkrat je bil v Rusiji in Ruse zelo ljubi. Vedno hočejo biti pokopani v svoji domovini. Mnogi prihajajo v Hcidelberg iskat zdravja k slavnim prolesorjem. Pri njih največ zasluži. Njegova žena po poklicu umiva mrliče. Skoraj sleherno maziljenjc se izvrši z njeno pomočjo. Na drugi zaboj kažoč je povedal, da ga je jezilo, ker niso njega pozvali k švedskemu gospodu, gotovo da ima tu kdo svoje prste vmes, saj zavisti je dovolj med njim in njegovima stanovskima tovarišema. Vsa stvar se mu zdi nekam sumljiva, saj ni mogel niti izvedeti, kdo je izvršil maziljenje trupla. Vsak ni enako izurjen za ta posel. Ni to lahka stvar, temveč zamotana in zamudna zadeva in nič se ne ve, kaj se lahko primeri na tako dolgi vožnji in ob taki vročini. Sem li žc bil mnogokrat pri mazilje-nju? »Lc enkrat,« sem priznal, zdrznivši se.
»Škoda, da nc morete videti ruskega generala,« je menil vzneseno in pokazal s pipo na drugi zaboj. »Naravnost neverjetno posrečeno delo! Nc morete verjeti, da ni živ; celo oči ima odprte. Zakaj neki vam je postajenačelnik delal take sitnosti? Res ste še malo mlad za mrliškega spremljevalca, sicer pa kar dostojen človek. Samo obriti bi sc morali in osnažiti. Obleke se vam drže celi šopi pasjih dlak. Tak ne morete jutri pred švedskega konzula. Gotovo se že ves teden niste brili, saj ste bolj podobni razbojniku kot mrliškemu spremljevalcu. Škoda, da nimam britve s seboj, sicer bi vas na prihodnji postaji sam obril.«
Odprl sem potno torbo in dejal: »Zelo bi vam bil hvaležen, če mi prihranite muko, da bi se sam bril. Nikdar tega ne storim; če le morem, se ubranim.«
Pregledal je moje brivske potrebščine z očmi izvedcnca in dejal, da so švedske kline najboljše in da sam nikoli drugačnih ne uporablja. »Zelo lahko roko imam, stotine sem jih že obril, pa šc nisem slišal pritožbe,«
»V življenju nisem bil bolje obrit!« sem se mu poklonil, ko je vlak odpeljal dalje.
»Ni boljšega kot potovanje po tujih deželah,« sem dejal in si brisal milo z obraza. »Vsak dan se naučiš česa novega in zanimivega. Čim bolj te dežele spoznavam, tem bolj opažam temeljne razlike, ki ločijo Nemcc od drugih narodov. Romani na primer ali Anglosasi pri britju vedno sede, dočim so Nemci zleknjeni na hrbet. Sicer pa, vsak po svojem okusu. Vsak po svoje obira bolhe, pravijo v Parizu.«
»To zavisi od navade,« je razložil moj brivec, »mrlič ne more sedeti, vi ste prvi živ človek, ki sem ga bril.«
Moj tovariš je razgrnil čist prtiček po svojem zaboju in odprl koš z zalogo. Mešane vonjave klobas, sira in kislega zelja so mi dražile nosnicc, pes se je nemudoma prebudil, gledala sva z lačnimi očmi. Veliko je bilo moje veselje, ko me jc grbavec povabil, naj se udeležim njegove večerje, celo zelje je izgubilo zoprnost za moje grlo. Ko je še jazbečarju pomolil kos krvavice, si je pridobil moje srce brez pridržka. Učinek je bil bliskovit in je trajal do Liibecka. Po drugi steklenici mozcl-čana je ostala še komaj kaka skrivnost med nama. Samo eno sem skrbno zamolčal: da sem zdravnik. Skušnja iz mnogih dežela me je svarila, da bi me najmanjši namig na stanovsko razliko oropal svojstvenega užitka, opazovati življenje z očmi mrliškega spremljevalca. Za to malo, kar vem o duše-slovju, se moram zahvaliti prirojeni lastnosti, s katero se prilagodim socialnemu stališču svojega tovariša. Če sem pri mizi z vojvodo, sem v njegovem svetu doma in se čutim njemu enakopravnega. Če pa jem z mrliškim spremljevalcem, postanem po možnosti tudi sam to.
Ko sva popila tretjo steklenico, je dejanski samo od mene odviselo, da li postanem res mrliški spremljevalec.
»Lc pogum, Fric!« je zaklical moj gostitelj s hudomušnim namigom, »nikar tako kislo ne glej! Vem, da si suh, in nekaj menda s teboj ni v redu. Nič nc marai za to! Zvrni ga še kozarček in po-
meniva sel Saj se ne ukvarjam zaman nad deset let s tem poslom. Vem, koga imam pred sabo! Če si malo natrkan, nič za to, toda ti si ga imel pošteno pod kapo, sicer ne bi sedel sedaj tu pri meni. Zagrabi, tu se ti nudi prilika kot ne več zlepa! Oddaj svojo rakev na Švedskem, jaz spravim svojo na Rusko, potem se pa s prvim vlakom vrni v Heidclberg in postani moj sotrudnik! Dokler živi profesor Friedrich, je dela za dva, ali pa mi naj ne bo baharija Schweinfuss ime! Švedska ni dežela zate, tam ni znamenitih zdravnikov. V Heidelbergu jih je na pretek, to je kraj zate!«
Iskreno sem se zahvalil svojemu novemu prijatelju in dejal, da bova odločala o tem naslednje jutro, ko bosta najini glavi malo jasnejši. Nedolgo za tem sva ležala trdno speča drug ob drugem na tleh voza. Izredno dobro sem prespal noč. Ko je vlak privozil v Liibeck, je bil že svetal dan.
Nastavljenec švedskega konzulata je čakal na postaji, da oskrbi prevoz krste na parnik. S prisrčnim »na svidenje« sem se poslovil od tovariša in se napotil k švedskemu konzulu. Komaj je zagledal jazbečarja, že mi je povedal, da s psi ni dovoljeno na Švedsko, ker se je pojavilo v severni Nemčiji več primerov pasje stekline. Naj poskusim pri poveljniku, vendar dvomi, da bo sprejel psa na krov. Poveljnik je bil izredno nataknjen, kakor vsi mornarji, če imajo mrliča na ladji. Zaman sem prosil. Spomnivši se uspeha pri heidelberškem po--stajenačelniku, sem poskušal vplivati s psičkom, vendar mu je Waldmann zaman lizal obraz. Sklenil sem poskusiti s svojim bratom.
»Seveda, poveljnika Munthcja poznam, na «Vanadis» sva bila skupaj pomorska kadeta, dobra prijatelja sva.«
»Saj ne boste tako neusmiljeni, da bi pustili bratovega jazbečarja v Liibecku pri povsem tujih ljudeh.«
Ne, tako neusmiljen le ni bil! Pet minut na to je bil pes zaprt v moji kabini, s pridržkom, da ga v Stockholmu na svojo odgovornost vtihotapim. Ljubim morje, ladja je bila dobra, jedel sem pri kapitanovi mizi, vsi na krovu so bili prijazni z menoj. Sobarica je bila zjutraj, ko je pospravljala mojo kabino, malo slabe volje. Ko ji je pa grešnik oblizal obraz, je spremenila svoje mnenje o njem rekoč, da še ni videla tako ljubke živalice. Ko se jc prikazal , na krovu, so se vsi mornarji ž njim igrali, poveljnik pa se je obračal v stran, da bi ga ne videl. Na večer je pristal parnik v Stockholmu in skočil sem s psičkom v naročju s krova na breg.
Zjutraj sem obiskal profesorja Bruzeliusa, ki mi jc pokazal brzojav iz Basela, češ, da je mlade-ničeva mali izven nevarnosti in naj bi preložili pogreb za približno dva tedna, ko se vrne.
»Upam, da boste tedaj šc na Švedskem,« je dejal profesor. »Gotovo bo mati želela zvedeti kaj podrobnejšega o sinovi smrti in seveda morate prisostvovati pogrebnim svečanostim.« Odgovoril sem mu, da želim obiskati brata, nato se pa moram takoj vrniti v Pariz, kjer me pričakujejo bolniki.
Slučaj jc nanesel, da sem bil čez štirinajst dni zopet v Stockholmu. Profesor Bruzelius mi je povedal, da se jc mati pravkar vrnila in da bo pogreb, ki se ga moram seve vdeležiti, prihodnji dan. Groza me je obšla, ko je nadaljeval: »Uboga žena hoče brezpogojno še enkrat videti sina. Jutri zjutraj bo treba v njeni navzočnosti odpreti rakev.« Nikoli ne bi bil sam izvršil maziljenja, ko bi bil kdaj pomislil na tako možnosl. Hotel sem dobro, pa siabo napravil, to sem vedel in tudi, da sc bo bržkone nudil žalosten pogled, če krsto odpro.
Prva moja misel je bila, da bi se potuhnil in z nočnim vlakom odpotoval v Pariz. Druga pa, da ostanem in igram svojo vlogo do konca. Časa gu-biti nisem smel. Celo s podporo profesorja Bruzeliusa se mi je le težko posrečilo izposlovati dovoljenje odpreti rakev. Hotel sem izvršiti zasilno raz-kužilev v primeru, da bi bilo potrebno, o čemer nisem dvomil.
Malo po polnoči sem sc podal v cerkveno i grobnico. Z menoj je bil pokopališki čuvaj in dc-; lavec, ki naj bi krsto odprl. Ko je bil odločen pokrov notranje svinčene krste, sta v tihem spoštovanju pred kraljestvom smrti oba moža odstopila. Vzel sem čuvajevo svetilko in odkril obraz. Luč je padla na lia in opotekel sem se nazaj, ko da i c je udarila nevidna roka.
Večkrat se čudim prisotnosti duha, ki sem jo j pokazal tisto noč. Moji živci so morali lakrat biti ) jekleni!
»Vse je v redu,« sem rekel in urno zagrnil mrtvecev obraz, »razkužitev ni potrebna. Pritrdite pokrov nazaj.«
Zgodaj zjutraj sem šel k profesorju in mu dejal, da bi pogled, ki se mi jc ponoči nudil, zasledoval ubogo mater vse življenje. Na vsak način naj prepreči odpiranje krslc.
Bil sem pri pokopu; od tedaj se pa nisem nikoli več udeležil nobenega pogreba.
Rakev je neslo h grobu šest mladeničcvih sošolcev. Duhovnik je v ganljivem govoru dejal: »Bog jc v svoji nczapopadljivi modrosti dopustil neusmi-
Gospodarska zveza,
r. Z. Z O. z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdeike, seno, slamo, kolonijalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, cement, premog itd.
шшшШ
ljeni smrti, da jc ugrabila to mlado življenje, polno veselja in bogatih upov v bodočnost. V tolažbo pa je tem, ki stoje ob njegovem prezgodnjem grobu, da se je vrnil k počitku v domovino, ki ga je rodila. Sedaj bodo vsaj vedeli, kam naj položc z ljubečo mislijo nanj cvetje in kje naj molijo za njegovo dušo,«
Dijaški zbor iz Upsale je zapel staro pesem:
»Integer vitae seelerisque purus.«
Od tistega dne sem sovražil lepo Horacovo
odo.
Ob roki sivega očeta je stopila k odprtemu grobu mati in položila na krsto venec šmarnic.
»Bile so njegove najljubše cvetke,« je ihtela.
Drug za drugim so pristopili vsi pogrebci in metali cvetje v grob. Zbor je zapel žalostinko.
Grobarji so zasipali krsto, svečanost se je končala.
Ko so vsi odšli, sem se približal napol zasutemu grobu:
»Da, počivaj v miru, mrki stari junak, boj je končani Počivaj v miru! Ne zasleduj me več s svojimi široko odprtimi očmi, sicer zblaznim! Zakaj si tako jezno strmel vame, ko sem nocoj odkril tvoj obraz v grobnici pod kapelo? Si me imel za skru-nilca grobov, ki je ulomil v tvojo rakev hoteč
jotel,Centrai', Rab
Hotel s 24 sobami, 40 postelj, kopališče, loža, terasa nad sprehajališčem s pogledom na pristanišče, morje iu otoke. 15 m oddaljen od morja. — Konkurenčne cene. Prvovrsten kompleten peosiun Din 60'—
ukrasti zlato ikono s tvojih prsi? Mari misliš, da sem te jaz spravil sem? Ne, jaz ne. Kolikor morem vedeti, je bil to prasovražnik v podobi pijanega grbavca. Zakaj kdo drugi kot Mefislo, večni zasmehljivec, bi mogel uprizorili lo strahotno burko? Zdelo se mi je, da čujem, kako se med pobožne napeve pogrebcev meša njegov satanski krohot. Bog mi odpusti, bil sem sam blizu smeha, ko so tvojo krsto spuščali v grob. Toda, kaj tebi za to, čegav je grob? Imena na marmornatem križu nc moreš citati. Kaj tebi za to čigavo je ime? Glasov nad seboj ne čuješ. Kaj tebi za to, kakšen jezik govore? Ne spiš tu med tujci, ne, z bokom ob boku z brati spiš. Tako kakor tudi švedski mladenič, ki so ga položili k počitku v srcu Rusije, dočim so mu trobentači tvojega starega polka trobili zadnji pozdrav. Kraljestvo smrti nima meja, grob ne narodnosti. Oba pripadata sedaj istemu ljudstvu in kmalu si bosta tudi podobna. Ista usoda vaju čaka, kjerkoli vaju polože k počitku: pozabljena bosta in razpadla v prah. Tak je zakon življenja. Počivajta v miru!«
Alphonse Daudet:
Zadnji šolski dan
Ono jutro jc bilo zelo pozno, ko sem šel v šolo, in zelo sem sc bal, tla ne bom ozmerjan, tem bolj, ker nam je rekel gospod Hamel, tla nas bo vprašal o deležnikih, in jaz nisem vedel o tem niti besedice. Za trenotek me je objelu misel, da bi šel za šolo in blodil po ]K>lju.
Vreme je bilo tako lepo, tako gorko.
Od gozda sem so se glasili kosi in na travniku za mlinom in žago so sc urili Prusi v orožju.
Vse to me je bolj zapeljevalo kot pravila o deležnikih, а v meni je bila ntoč, da sem se ustavil in hitro odšel v šolo.
Ko sem šel mimo županstva, je stalo mnogo ljudi pri majhni tablici. Od tu 60 prišla satna elaba poročila, o izgubljenih bitkah, ukazi vojaških mogotcev; in mimogrede sem si mislil: »Kaj je neki zopet?«
Ko sem tako tekel čez trg, me je poklical kovač, ki je ravno bral s svojimi vajenci razglas: »Nikar ne hiti tako, moj ntali; še dosti zgodaj boš prišel v šolo!«
Mislil sem, da se hoče iz mene norčevati in stopil sem ves zasopel na malo dvorišče gospoda Ilamela.
Navadno je bil pred začetkom pouka velik hrup, da se je slišalo prav na cesto, pulte so odpirali in zapirali, naloge so vsi skupno glasuo ponavljali in si tiščali ušesa, da bi se mogli bolje učiti in učitelj jc tolkel z dolgim ravnilom po mizi:
»Mir, mir!«
Zanesel 6cm se na ta ropot, hoteč neopazen priti do svoje klopi; a ravno oni dan jo bilo vse mirno, kakor nedeljsko jutro. Skozi odprto okno sem videl, kako so moji tovariši že sedeli v vrstah na svojih prostorih, iu kako je hodil gospod Hamel s strašnim, železnim ravnilom itod pazduho po razredu. Moral sem odpreti vrata in vstopiti med to veliko tišino. Lc pomislite, kako sent bil rdeč in kako sem se bal! A gospod Ilatnel mc jc prijazno pogledal in nežno dejal: »Ilitro pojdi nu svoje mesto; pravkar smo hoteli brez tebe začeti.«
Stopil sem čez klop in sc vsedcl k svojemu pultu. Šele potem, ko sem se nekoliko otrese! strahu, sem opazil, da je bil oblečen naš učitelj v svoj lepi, zeleni jopič in v kratke hlače, tkane iz črne svile, ki si jih jc privoščil le ob slavnostnih dneh ali razdelitvi daril. Sploh jc ležalo na celem razredu nekaj izrednega, slovesnega .A najbolj me jc presenetilo, da so sedeli v ozadju dvorane, nu klopeh, ki so bile navadno prazne, vaščani, tihi kot mi, prejšnji župan, prejšnji pismonoša in še druge osebe.
Vsi so bili vidno žalostni; in Iluuscr jc prinesel s seboj staro, nu robovih razcefrano knjigo, ki jo je imel odprto ua kolenih; med njene liste pa jc vtaknil svoja velika očala.
Ko sent se vsemu tcinu čudil, je stopil gospod Hamel za kateder in nam rekel z istim nežnim glasom .s katerim me je sprejel: »Otroci moji, zadnjikrat vas jaz poučujem. Novi učitelj pride jutri. Danes je vaša zadnja francoska uro. Prosim vas. pazite.«
Te besede so me pretresle.
Ah! Zlobneži, to torej so naznanili županstvu.
Moja zadnja francoska ura!...
In znal sent komaj pisati! Nikoli več sc torej ue bom uči!! Kako sent sc jezil sedaj nad izgubljenim časom, nad zamujenimi šolskimi urami, ko sem razdiral gnezdeča in sc drsal! Moje knjige, ki eo sc mi šc pravkar zdele tako dolgočasne, tako neznosno težke, slovnica, moja zgodovina, vsi so sc mi zdeli sedaj stari prijatelji, katere sem lc nerad zapustil. Pravtako tudi gospod Hamel. Pri misli, da nas bo kmalu zapustil, dn ga nc boni videl nikoli več, sem pozabil vse kazni, vee udarcc z ravnilom.
Ubogi možl
V proslavo tega zadnjega šolskega dneva jc oblekel svojo lepo, praznično obleko in sedaj sem razumel, zakaj so bili li stari vaščani v ozadju dvorane. Hoteli so s tem izraziti svoje obžalovanje, da niso prišli večkrat v šolo. Bila jc to nekaka zahvala našemu učitelju za njegovo štiridesetletno, zvesto službo in izpolnjevanje dolžnosti domovini, ki sc jc poslavljala z n jim ...
Tako daleč sem bil s svojimi mislimi, ko sem nenadoma zaslišal evojc ime. Prišla je vrsta name, da povem, kar znam. Kaj vse bi bil dal, če bi bil mogel našteti pravila o deležnikih glasno in jasno brez napake od začetka do konca, a zmešala se mi je štrena žc pri prvih besedah in umolknil sem, zibajoč sc v klopi e
teškim srcem semintja, in si nisem upal dvigniti glave. Vendar sem slišal, kako mi je gospod Ilatnel dejal: »Ne bom te zmerjal, kaznovan si dovolj... Tako mora priti, kajti vsak dan sc tolažimo: Ah, saj imam še čas, naučil se bom jutri. In potem, vidiš, kuj ee zgodi... To jc bila velika nesreča naše Alzncije, da jc vedno odlašala pouk na jutri. Sedaj imajo ljudje prav, ki govorijo: Kaj! Francozi hočete biti." pu ne znate v svojem jeziku nc govoriti nc pisati! A tega, nisi kriv vsega le ti. Mi vsi si imuuto precej očitati.
»Vaši starši niso vašega pouku dovolj upoštevali. Raje so vas pošiljali nu polje ali v predilnico, da so zaslužili nekoliko več denarju. Ali si moram očitati kaj tudi jaz? Ali vam nisem mnogokrat naročil zaliti moj vrt, namesto da bi delali? In če sem hotel loviti ribe, ali setu pomišljal, da vam dam prost dan?«
Potem je pričel hoditi gospod Hamel od enega do drugega in govoril z nami o francoskem jeziku, rekoč, da jc najlepši, najčistejši jezik na svetu: moramo ga ohraniti in nikoli ne pozabiti, ker ljudstvo, ki zabrede v sužnost. ima ključ do svoje 'ječe, dokler ohrani svoj jezik. Potem je vzel slovnico in pojasnil našo nalogo. Čudil eetn se, kuko sem vso razumel, vse, kar je povedni, sc mi je zdelo lahko. Mi-^ slini tudi, da nisem še nikoli pazil lako dobro, in du ni učitelj še nikoli razlagal s toliko po-trpežijivostjo. Skoraj bi mogel verjeti, tla nam jc hotel vliti ubogi mož pred svojim odhodom vse svoje znanje naenkrat.
Ko jc bila slovnica končana, smo pričeli pisati. Ta dan nem je prinesel gospod [lamel čisto nove liste, na katerih je bilo z lepo okrogio pisavo napisano: France, Alsace, Alsace, France. Bili so kakor majhne zastavice, ki so plapolale na naših pultih po cclcm razredu. Treba jc bilo videti, kuko marljivo in tiho smo vsi delali! Slišalo sc jc le praskanje peres po papirju. Hrošči so prileteli v sobo, u nikdo sc ni zmenil zanje, niti najmlajši nc, ki so pisuli z veliko važnostjo, kukor bi bilo to resnično francoščina. Na šolski etrelii so grlili golobi, a nas niso motili.
Od časa do časa, kadar sem obrnil oči od svojega lista, sem videl, kako jc stal gospod Hamel nepremično za katedrom in opazoval predmete okoli sebe, kakor bi hotel odnesti z enim pogledom vso šolsko sobo. Lc pomislimo! Štirideset let na istem mestu, dvorišče vedno preti seboj in isti razred. Le klopi, pulti so bili zelo obrabljeni; orehi na vrtu. ki jih jc bil sam vsadil, so bili že veliki. Kako je moralo boleti srce ubogega moža, zapustiti vse tc reči, in slišati korake svoje sestre, ki jc hodila v gornji sobi semintja in pospravljala v kovčeg; kajti naslednji dan sta morala oditi, zu vedno zapustiti deželo! Vkljub temu sc jc zatajeval, da je poučeval do konca.
Po pisanju smo imeli zgodovino, potem so jeli malčki svoj ha, be, bi, bo, bu. Na koncu šolske sobe si je nataknil stari Ilnuser svoja očala in držeč knjigo z obema rokumu, jc črkovni. Videti jc bilo, tla se je resnično trudil, njegov glas je v vznemirjenju trepetal, in bilo ga je tako smešno poslušati, da bi se bili mogli vsi smejati in jokati.
O, e]K)Uiinjal sc bom tega zadnjega šolskega dne...
Nenadoma je udarila cerkvena ura dvanajst lsli trenotek so se oglasile pod našimi oklu trompetc Prusov, ki so sc vračali /. voj.
Gospod Hamel jc ves bled vstal. Pa nikoli
nam nt zdel tako velik.
»Moji prijatelji,« jc dejal, »moji otroci, ju/, jaz...«
A besedo so mu ostale v grlu, ni mogel do končati stavka. Obrnil sc jc k tulili, vzel kos krede in z vso močjo pritiskajoč jc napisa1 tako debelo, kakor jc mogel: Živela domovina!
*
A obstal jc, glavo naslonjeno na steno, in nain dal z roko znamenje:
»Šola jc končana. Pojdite!«
Peči, štedilnike, stensko oblogo
dobite najceneje pri
Keramični zadrugi
Ljubljana, Tesarska ulica 5
Telefon 27—вв
Frtaučku Gustl ma beseda
Jože Herfort :
Ke sva unkat iz mojmu prjatlam Žanetain naše pe-snke in pridgarje mal u vornga djala in jh ke prestaula, kamer slišja. Seve-de sam iz jezikam, ke druzga tku nisva mela pr rokah. Scer se pa pr nas tku več z jezikam nardi, koker pa iz glava al pa z rtikam. Za kua b pa mogla pol glih midva iz Žane-tam drgač delat, kokr druh delaja? Nima vica.
Mal sva še Iblanca puduhala dol z musta, ke sva vidla, de ja hod skori pu Iblane usak dan duhat. Tekat je pa glih tam ud rotuža sm prdeujou en tramvaj in se tam pred Prešernam ustavu, de se mal uddahne, M pa Žane reče: »Gustl, kua pa če b se še midva iz tramvajam kam vn putegnila, de prideva hiter iz tega špetaklna. Veš, pa men tud tala duh ud Iblance nč dobr na stri. Jest na vem, de ste se mogl Iblančani tku hiter prvadet tega duha, men je pa prec pršou švindl u glava, kokr sva stupila na must.«
»Tu ni nč čudnga. Sej če gautroža preveč du-haš, te začne tud glava bolt. Veš, člouk se pučas usega prvad. Jest se bujim, de se uja Iblančani strašn tešku udvadl tega duha, kedr ga več na bo. Uš vidu, še kašna bulezen se u začela.«
»Že mugoče. Ampak nkar na misl, de uva midva tulk časa stala tlela na most, de b se tud jest tega duha prvadu. Kar na tramvaj raj hiter stupiva, de nama na uide.«
»Nak, Žane, na tramvaj pa ne. Če s ti tku naumen, de uš tlela gnar vn metu pr te gespudarsk griž, pa se sam ukul voz. Jest se na bom nkol več «
»Kua se t je pa tku zameru? A prehiter voz1«
»Eh, tist b še člouk putrpou. Ampak pudražl sa ga.«
»Pudražl, prauš. Za kua pa? A sa murde tramvajarjem plače puvišal? Sej sa mel du zdej res take, de jm ni blu ne za žiut, ne za umret. Nkar se zavle tega gor na drž. Usak člouk more nolt žiut dokler na umre. A ni res?«
«r
Suh
Nemci so šah popolnoma nacionalizirali Spravili so k organizaciji nemškega šahovskega življenja nove ljudi, ki so šahovsko popolnoma neznani, večino prejšnjih ljudi pa, ki so spravili nemški šah na precejšnjo višino in koristili tudi šahu sploh, so kratkomalo odslovili. Nemških šahovskih turnirjev, na katerih bi sodelovali tudi tuji mojstri, ne bodo prirejali več. Čudno je, da so še pustili na turnirju za prvenstvo Nemiije, ki se je vršil v Aachenu, igrati Bogoljubovu, ki se na tem turnirju ni posebno trudil in kljub temu dosegel prvo mesto posebno trudil in kljub temu dosegel prvo mesto pred Richterjem, ki je bil drugi in Ahusom in Sà-mischem. Šahu ta nemška metoda ne bo koristila in Nemci brez večjih internacionalnih turnirjev v šahu ne bodo dosegli višjega nivoja, čeprav 6edaj pridno prirejajo manjše turnirje. Iz takega manjšega turnirja, ki ga je priredila saška šahovska zveza, prinašamo danes naslednjo partijo, ki nam bo približno pokazala, kakšen šah igrajo Neinci.
Špa/.eka igra.
Dr. W. Millier : W. v. Holzhausen,
1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgl— f3, Sb8—c6; 3. Lfl— —b5, a7—a6; 4. Lb5—a4, Sg8—f6; 5. 0—0, b7—b5; 6. La4—b3. Sf6 X e4; 7. d2—d4 (Nič ne bi beli dosegel; 7. Ld5, Sf6; 8. L X c6, d X c6; 9. S X e5,
Ld6! 10. S X c6, L X h2+ in Dd6+.) 7.....d7—
—d5; 8. d4 X e5, Lc8—e6; 9. Lcl—еЗ, Lf8—e7; 10. a2—a4 (Običajna in tudi boljša poteza na tem mestu je c2—c3); tO. . . ., b5—b4; 11. Ml— d3 (Beli
igra na pešca d5, kar se pa ne obnesej; 11.....
Sc6—a5! 12. Sbl—d2 (Na Tdl bi sedaj sledilo
S X b3; 13. D X b3, d4!); 12..... Se4 X d2; 13.
Le3 X d2, c7—c5; 14. Lb3—a2, c5—c4; 15. Dd3—e2, Sa5—c6; 16. c2—c3, b4—b3; 17. La2—bi, h7—h6 (Črni je mnogo bolje mobiliziral svoje figure in igra prav za prav s stolpom več, ker je Tal zaprt); 18. Tfl—dl, Dd8—c7; 19. Ld2—f4, g7—g5! 20. Lf4— —g3, h6—h5; 21. h2—h4, g5—g4; 22. Sf3—d4, Sc6 X d4; 23. Tdl X d4, 0—0—0; 24. Td4—f4, Dc7— —d7 (Črni noče dovoliti belemu Lf5); 25. De2—e3, Kc8—b7!; 20. a4—a5, Kb7—a8; 27. De3—b6. Dd7— —c8 (Brani točko a6 in preti Lc5); 28. Db6—e3, Le7—c5; 29. De3—e2, Dc8—d7; 30. Kgl—h2, Td8— —b8; 31. De2—fl, Dd7—d8; 32. Dfl—dl, Lc5—e7; 33. Tai—a4? (Beli bi moral igrati takoj Lf5); 33. ..., Tb8—b5; 34. Lb 1 —f5, Le7 X h4; 35. Lf5 X e6, f7 X e6; 36. Ddl—d4, Lh4—e7; 37. Tf4—f7, h5—h4; 38. Lg3—f4, Le7—c5; 39, Dd4—dl, g4—g3+; 40.
»Tu je že res. Ampak ti se moteš, če misleš, de sa jm plače puvišal. Še utrgal sa jm. Pa usm ud kraja gor du derehtarja. Noja, derehtari glih ne, ke dcrehtar more delat iz glava. Glava ma pa sam ena. Viš, kdur pa dela z rukam al pa nugam, ke ma usacga en par, temu se pa že lohka mal prštuca, ke se tulk na puzna.«
»Tu pa na gre skp. Vožna pudražit, tramvajarjem pa plača znižat. A res že ceu svet nuri?«
»Za kua u svet noru zatu. Tu je ja dobr prc-mišlen in preudarjen. A misleš, de sa gespudi, ke maja tramvaj čez, na glava padi? Jest sm tud ta nar preh mislu tku kokr ti. Pol sm pa prašu enga gespuda, ke se na tu zastop, m je pa tkula puvedu: »,riš, Gustl, te kište, ke jh sm pa ke pu Iblan pre-ulačvaja, in jm praute tramvaj, sa že čist fuč. En čas uja še trpele, pol uja šle pa iz lima. Veš, ena taka kišta pa precej kušta. Buh var, če b jm «dej pr te gespudarsk griž kero raznesl. Sej puznuš Iblančane, kašn so. Če bi je nabasana kišta, bi notr tešeja. Kulesa sa že kar na šter vogle, de skačejo pu šinah, kokr diuje koze. Tega mora bt enkat konc. Te kište morja saj še tulk časa zdržat, de u konc gespudarske griže. Tu u pa le na ta viža mugoče, če se vožna pudraži, de na uja Ide vajne tišal. Sej sa že na use viže puskušal, kuku b se dal pumagat, pa use skp ni nč zalegi. Gvišn s že upazu, de sa ub slabem ureinen, ke Ide ta nar bi silja u tramvaj, sam pu ena kišta spusti na šine, druge sa pa duma šparal za usak slučaj, če b glih kera udpuvedala. Ub lepem uremen sa pa kar du dve skp spusti na lft. Sej prazne kište še precej dobr funkcjuniraja. Tu se kar vid, kuku z veie'am skačeja pu šinah. Usa ta udredba pa tud ni dosl nucala. Zatu sa pa zdej vožna pudražl. Sevede, zdej, ke se Ide nauja več tku vuzil, se u oa tud mn zasležil. Če se pa mn zasluž, se more pa tud mn plačat tramvajarjem. Tu je tku jasn, ket be.i dan. Kište uja pa le za sila zdržale tulk časa, de u gespudarska griža pucajtana. Pol u pa spet šlu naprej brez kašne pulumije. Pol se uU tud lohka ta prau tramvaji nakepil in murde tud še tramvajarjem plače puvišale. Sevede, če se nau na plače puzabil, ke use pa tud na moiia gespudi u glau ubdržat. Viš, Gustl, le na ta viža u vouk st, ouca u pa cela ustala. Drgač na prideia nkol na zelena veja. Tak reč se prau pu dumače: g 'spu-darska pulitka.«	F. G.
Pa vas imam vseeno rad.. .
—
Kh2—h3 (40 fXg?, h X g + ; 41. K X g3, Dg8+); 40. .... g3Xf2; 41. Ddl—f3, Tb5—b7; 42, Tf7—f6, Th8—g8; 43. Ta4—al, Tb7—g7; 44. g2—g4, h4 X g3; 45. Kh3—g2, Tg7—h7; 46. Lf4—h6, Dd8—d7; 47. Tal—hI, Ka8—b8; 48. Thl—h4? (Na to potezo
črni hitro zmaga); 48..... Lc5—e7; 49. Tf6—f7,
Th7 X f7; 50. Df3—f7, f2—fl-fl; 51. Kg2 X fl, g3— —g2 + ; 52. Kfl—gl, Le7—c5X m beli se je vdal.
Našim šahistom gotovo ni znano, da so imeli tudi Korošci izbornega šahista in komponista problemov, -j- Hansa Ulbinga. na katerega nas je opozoril nejgov nečak župnik Tomaž Ulbing. Rodil se je Hans Ulbing v občini Lipa na Koroškem 1. 1850. Od leta 1874 naprej je bival na Dunaju, kjer je mnogo šahiral in ko je leta 1924 odšel z Dunaja, so mu šahisti poklonili diplomo, v kateri ga imenujejo »den hervorragendsten Schachspieler Wiens« Umrl je leta 1928 v Celovcu. Pokojni Hans Ulbing je bil izboren problemski mojster in naša dolžnost je, da naše šahiste opozorimo na tega moža, čigar bogastvo idej je v njegovih problemih občudovalo že toliko in toliko šahistov. Gotovo bo našim šahistom všeč naslednji njegov problem.
Problem št. 21.
t Hans Ulbing. Črni : K e5 (1)
abedefgh
Beli: K g 2. I)a2. Lgl, Se7. Bd5. g6, h4 (7) Beli matira v 2 pote/.ah.
Rešitev problema št. 20: 1. Lc6—b5!
Prijazna domačija v hribih. Bela hišica, poleg nje hlev in pod s senikom, prav zadaj je bil stel-njak. Okoli obeb poslopij in za njivo je bil sadovnjak. Posebno tam za hišo, proti uljnjaku je bilo tako lepo, tako prijetno hladna senca je bila. Tam je Janez rad lenaril. Takrat mu pa ni bilo do le-narjenja. Ležal je v senci, glavo je imel obrnjeno v tla in jokal. Kaj jokal, nekaj časa je tulil, potem se je umiril in le še pretrgano ihtel. Janez je bil tepen, mati so ga namazali z leskovo mastjo, zakaj, v stelnjaku je spet zmanjkalo jajc, mati so pa za to napravili odgovornega Janeza.
Na počitnicah je bil. »V mesto hodi fant v šolo in tam se navadi fant polno potrebni h in nepotrebnih stvari.« Tako so dejali mati. On pa je ležal na vrtu in premišljeval krivičnost tega sveta. Sivomodre oči so bile še polne solz, lice je bilo marogasto, lasje zmršeni, to pa na poseben način. Hlače iz hodniškega platna so bile napete tako, da je še bolj bolelo, kamor je priletelo. Tak je bil bosopeti, mali a širokopleči Janez.
Prav nič drugega ni premišljeval, kakor samo to, kako bi materi dokaza! in jo prepričal, da on ni vzel iz listnjaka jajc. Modroval je in modroval, pa vse zastonj. Ni mu hotela prava v glavo. Trma in bolečine so jenjale. vstal je, segel z umazano desnico v lase in šel proti hlevu. Naenkrat je glasno zaklical in stekel k materi:
»Mati, mati, za hlevom pa leži naša čopka mrtva!«
Mati je stekla za hlev in ravno še videla, kako je rumenočrna žival vlekla njeno ljubo èopko pod pod. Tam je bila za dve pesti velika odprtina poleg luknje, kjer so nekoč stanovali kunci, ki jih je imel Janezov starejši brat. Tain je bilo polno strtih jajčjih lupin, bili so ostanki jajc, zaradi katerih je trpela Janezova zadnjica.
Mati so dejali samo: »Aha!« prijeli Janeza za roko in ga peljali v hišo, kar že dolgo niso napravili, pa mu dali dobro malico. Tedaj so se mu spet tako lepo zasvetile oči, ki jih je uprl v vedno blagii materin obraz in otroško preprosto dejal:
»Mati, pa vas imam vseeno rad...!« Samo srečen smehljaj je legel na materino lice — mesto njenega Janeza še ni pokvarilo.
Zvečer je Janezov brat prinesel v hišo majhno, pol pedi dolgo slepo živalco, ki jo je dobil na podu, ko je pripravljal rezanico živini. Padla je naenkrat iz listja, ko jo je pa pobral, je slišal neko pihanje, drugega nič. Živalca je bila sivorjave barve, okoli gobčka pa je bila bledo rumena. Nihče je ni poznal. še celo Janezov brat ne, ki je prirodoslovje študiral. Živalca je kmalu poginila.
Potem je bil dolgo časa mir, zakaj luknjo pod podom so zazidali, ono drugo pa razkopali. Sem in tja je zginilo kako jajce, pa sedaj ni bil kriv Janez, mati so dejali, da hodi po jajca dihur. Sedaj šele se spomnil mladi prirodoslovec, da je bil oni mladič skorajda dihurjev.
Na jesen je Janez odšel nazaj v mesto. Ko je pobelil griče in dole sneg. so sledili okoli hleva dve živalci, ki sta morali biti malo večji ko veverica, za poldrugo ali za dve celo, tako se je videlo v snegu. Povedali so stricu, ta je bil pa lovec. Prišel je z logarjem, oba sta imela puško in psa, lepega, velikega, ki se je grozno zanimal za tisto drobno sled po snegu. Lovca sta pripravila puški, sled je vodila k veliki skladalnici drv. pes je stal napeto čakajoč ob strani. Komaj so zaropotala prva polena, ki so jih razmetavali, se je pognala proti hlevu dve pedi dolga žival. črne. svetle dlake z bledorumeno podlogo. Zaman je bil pes, zaman puška, srečno jo je odkurila. Pri zadnjih polenih je pes zacvilil, lovca sta pogledala, pes je že imel v gobcu lepega dihurja. Parkrat je še odprl gobček, trudoina je skušal zajeli sapo, pa je zaprl trudne, okrogle temnorjave očke.
Dobri dve pedi je bil dolg, dlako je imel košato, bila je temnorjava, blesteča in je imela bledo rumeno podlanko, okoli gobčka je bil lepo bledo
rumen, pravtako so bila obrobljena okrogla uSeea. Reip je bil lep, košat, skoro ped dolg.
Lovca sta ponosno odšla v dolino, mater pa j* še vedno skrbelo za putke, češ, ena mrcina je še ostala, sedaj bo pa še bolj zlobna!
Obenem pa se je spomnila na Janeza, ki je t mestu in iti jo ima »vseeno rad«, čeprav jih je dobil mesto dihurja.
Prihodnje jutro je vodila drobna sled v dolino, k mlinu je šla, dihur je zapustil staro mesto. Pri mlinu je dobila samica, ki je pobegnila pred psom v hlev, druga, tam sta poslej nemoteno, in skoro neopazno vršila svoj posel, tam sta si napravila udobno stanovanje, za se in za vse štiri mladičke, ki sta jih imela prihodnjo pomlad.
Janez je danes že velik gospod. Kakor vse kaže, bo še večji. Očala nosi, velika črno obrobljena, ponosno stopa po mestnih ulioah, le lase ima še vedno zmršene na svoj poseben način, na vse strani mu štrle, zlasti na čelo, vsak las za se mu stoji, ponosen je na to!
Kadar je posebno dobre volje, zlasti kadar pride iz inozemstva, tedaj pove, kako so ga mati našeškali zaradi dihurja, zmerom pa moško pristavi, »da jih ima vseeno rad«, zakaj njegova mati znajo udariti, znajo kaznovati, pa tudi popraviti, če so komu napravili krivico, posebno svojemu Janezu. Res je tako, saj Janez trdi, da je tako pri nas in v inozemstvu... !
Pravni nasveti
Zgraditev lesenega poda. T. J. P. Kakor vsako stavbo, smete tudi pod (skedenj) zgraditi samo s stavbnim dovoljenjem županstva. Pišete, da vam je župan ustmeno dovolil graditi, ko se je pa sosed pri njem pritožil, pa da mu je drugače povedal. Tako postopanje je nepravilno. Županstvo mora na vašo prošnjo izdati pismen odlok, s katerim vam ali izda stavbno dovoljenje, ali pa isto odkloni. Vsekakor se mora pri tem ozirati na to, da nameravana stavba ne bi povzročala nevarnosti ognja.
Trgovina z lesom E E E. Ko je stopil novi obrtni zakon v veljavo, so morali vsi obrtniki predložiti stare obrtne liste okrajnemu načelstvu. Neki posestnik, ki je imel obrtni list za trgovino z lesom, tega ni predložil. Ali je njegova obrt prestala? — Zakon določa, da se imetniku obrta vzame pravica obratovati, ako ni v treh mesecih potem, ko je stopil obrtni zakon v veljavo, prijavil svoje obrti. Svetujemo, da se zamudnik obrne na okrajno načelstvo, ako še želi obratovati. Morda mu bodo dovolili.
Vojaški rok edinca. V. J. D Vprašate, kakšen rok boste služili kot edinec, ki so vam starši pomrli. — Niste povedali ločno, kaj ste po poklicu in koliko davkov plačujete Zato vam povemo, le kaj določa zakon: Ako rekrut nima v rodbini nobenega moškega sposobnega za delo ali pridobivanje. služi skrajšan rok devet mesecev, če plačuje rodbina več kot 120 Din neposrednega davka na leto. Skrajšan rok služijo tudi oni, ki se hranijo sami ali, ki so samci ter so podedovali poljedelsko posestvo, ki ga morajo osebno obdelovati, ali ki so podedovali obrt, ki )o morajo osebno voditi.
Poškodba žive meje. S. A. Za škodo, ki jo napravi živina v vaši živi meji, odgovarja lastnik živine.
Kuluk za 1930/31 E. E. E. Le za leto 1932 in 1933 banovina ni predpisala kuluka, ker je za ti dve leti uvedla nadomestno cestno doklado Za 1 1930/31 boste morali plačati. Predpis je pravilen, ker imate v dveh občinah posestvo. Poleg tega pa je za izterjavo že uvedena izvršba in ie sedaj prepozno pritoževanje, da je kuluk prev-nko predpisan. — Pismeno ne odgovarjamo, kar smo že ponovno povedali.
Prošnja za vpoklic k vojakom. K. J. A. Prošnjo za vpoklic k vojakom je treba vložiti na komando vojnega okrožja. Če vas bodo na prošnjo kaj prej vpoklicali, ne vemo.
Nemir pri sosedu. J. V. L. Da bi sosed ne smel uporabljati sobe, ki meji na vašo hišo, za gostilno, ne boste mogli doseči. Če je nemir prevelik, javite policiji.
Ocena. A. H. Odsvetu|emo vam pritožbo, ker bi najbrž ničesar ne dosegli. — Glede stanarine se obrnite na krajevni šolski odbor; če ne bo pomagalo, pà na sresko načelstvo.
Mož trgovke. Š. F. S. Odgovorili smo vam v nedeljo 4. junija 1933. Iz tehničnih razlogov je nemogoče na dopise odgovoriti »že prihodnjo nedeljo«.
Priposestvovanje. F. Š. Na posestvu imate tri najemnike, ki plačujejo malenkostno »odškodnino« z delom in to že 28 let. Sedaj se nadejajo, da bodo zemljišče priposestvovali. Ali je to mogoče? — Če ste dali zemljo v najem (zakup), je zakupniki ne morejo priposestvovati. Če se pa tega bojite in morda sami niste na jasnem glede pravnega razmerja med vami in »najemniki«, si lahko pomagate s tem, da jim odpoveste in eventualno sklenete z njimi pravilno zakupno pogodbo.
revmatizmu
protinu - bodljajih išiasu - zobobolu glavobolu
se priporoča masaža. rLa masažo je
№
Rtg. 13.117/32.
1 steklenica «ALGA« Din 14 —
ваввввввввввввввввввввв«
Naglušnost, slab sluh po bolezni ali od starosti se zdravi z
ACUSTISAN - OLJE ZA UHO IN SLUH.
domača zamena za drage inozemske proizvode. — Bolečine v ušesu, trganje, srbenje, šum, grmenje, naglušnost ozdravi sigurno Acustisan »Dolac«. — Cena 1 steklenici 15 Din. — Proizvaja in stavlja v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, Zagreb. Dolac. poleg tržnice. Lekarnar Vladko Bartulič.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih, tricik-tjev. motorjev in šivalnih strojev Velika izbera. — Najnižje cene — Ceniki franko.
Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljuhljana. Karlovska cesta št. 4. 191
Llndska posojilnica
f Celju
registrovane zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar je pri nfej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem.
Spedicifsko podjelje
1штнаиввпшнншваннввввв1
LJUBLJANA
TELEFON STEV. 20-60 IN 31-60
R. RANZINGER
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora Mestne trošarine urosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
Poldem v Rateče in Planico
шиивш-аии
Plumea-Tamar-Jalovec (2643 m)
Rateče-Planica, v juniju.
Za naš kraj je še pred nekaj leti vedel le malokdo. Kljub železniški zvezi so bile Rateče daleč proč od ostalega sveta. Tu in tam je kak turist obiskal divje romantično gorsko dolino Planico ali je kak navdušen slikar čepel ob cesti pod rateško cerkvico in skušal pričarati na platno odraz njene ljubke skromnosti, odraz onega božjega miru, ki je razlit nad vso rateško pokrajino. Vendar so to bili lo posamezniki. Ratečam so vsikdar bili kmetje, vajeni trdega dela na poljih, v senožeteh in v gozdovih, in nikdar jim ni prihajalo na misel, da bi si mogli življenje urediti drugače in da bi jim čisti gorski zrak iu naravna lepota njihove sicer tako revno zemlje mogla postati vir kakih dohodkov. Z začudenjem in z razumljivo nezaupljivostjo so sprejemali po svetovni vojni prve letoviščarje, češ, saj vas nismo klicali — in so marsikoga celo odslovili, češ, nimamo časa za vas, kdo vas bo gledal, ko pohajkujete ves božji dan, mi pa moramo trdo delati. A s tujci«, — takrat so bili res tujci oni, ki jih štejemo sedaj med svojo stalne goste —niso mirovali, m tako se je pričel oni zanimivi proces, ki ga je v drugi polovici preteklega stoletja doživela marsikatera švicarska vas, ki jc sedaj slavna v širokem svetu, da so se namreč tudi rateški kmetje preokrenili tin polagoma pričeli spoznavati važnost tujskega prometa.
!Po svetovni vojni so se pa Ratečam znašli v težkih razmerah. Italijani so zasedli večji del njihove občine dn so iz rabeljskih rudnikov pregnali slednjega rateškega rudarja — pred vojno so si namreč številni domačini v Rablju služili kruh, grenak sicer, a bil je vendarle kruh! Tudi tovarna v Beli peči je odpustila skoraj vse delavce. Pritisnila je še gospodarska kriza in prava sreča je bila, da je tujski promet dal Ratečam novega življenja iu zaupanja v bodočnost. Izprva je bilo za goste na razpolago le malo sob in bile so opremljeno večinoma le za silo, danes pa je pripravljenih okoli 140 sob z 1—4 posteljami. Rateče so dobile Tujsko-prometno društvo, poštni in brzojavni urad in lepo železniško postajo; v kratkem jim bo zasijala tudi električna luč. Postale so znano letovišče iu so v poslednjih letih po številu obiskovalcev pustile za seboj že celo vrsto naših odličnih letovišč, n. pr. Bohinjsko Bistrico, Laško, Dovje-Mojstrano itd. Uspešno tekmujejo celo s Kranjsko goro, ki je imela 1. 1932 4064 gostov, medtem ko jih je bilo v Ratečah 2089. Primerjati je seveda treba tudi nočnine; Kranjska gora jih je izkazala lani 39.093, Rateče-Planica 10.875. To visoko število obiskovalcev pa imamo zahvaliti ne le poletni seziji, temveč ludi naraščajočemu navalu prijateljev zimskega športa. Če je kje v dolini sneg, je gotovo v 868111 visokih Ratečah in Planico pozna danes vsak otrok kot našo najpomembnejšo smučarsko postojanko. Prvi slovenski smučarski dom jo postavil SK Ilirija na Slatinah v Planici, a tudi koča Smučarskega kluba Ljubljana privablja veliko število smučarjev. Rateški gostje so večinoma iz našo države; iz inozemstva nas je lani obiskalo lc 50 Avstrijcev in 14 Čelioslovakov. Letos jih pride morda kaj več, toda slej ko prej bomo navezani predvsem na domačine, saj so si Rateče pridobile baš pri njih, zlasti pri Hrvatih dn Srbih, sloves enega najcenejših letovišč v državi. Postelja stane 13—15 Din dnevno z vsemi taksami, penzija s prenočiščem 40 Din, tako da shajaš prav lahko s 50 dinarji na dan. Naša voda je dobra, mrzla 111 zdrava, na razpolago je izvrši 110 planinsko mleko, maslo in sir, ki ga izdelujejo v domači sirarni. Prt Smučarskem domu Ilirije je tudi kopališče, ki sicer ni veliko, a vendar prijetno 11a solnčnem kraju in toplo kljub temu, da leži v višini skoraj 1000 m nad morjem.
Rateče-iPlanica je prijazna vasica, zgrajena skoraj vsa 11a novo, ker je stare lesene hiše uničil c letu 1905 strašen požar. Majhni cerkvici, farna sv. Duha iu pokopališka sv. Tomaža, ki sta obe zelo stari, povečujeta idiličnost letovišča. Tik za vasjo so krasni gozdovi in senožeti na pobočju Peči in Petelinjka. Zanimiv je izlet na Poč (1509111), ki jo kot troineja med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo, torej med slovansko, germansko in romansko državo vprav edinstvena točka v Evropi. Seveda, pra-v a etnografska tromeja je tam nekje pri Pon-tablju... S Peči in bližnjega Petelinji«» uživaš ne. pozaben razgled ua koroško stran, Ziljsko dolino in nu Dobrač, na Osojsko, Baško in Vrbsko jezero, na Beljak in Celovec. Ob lepem vremenu je videti tirolske, sa Izb urške in štajerske gore, medtem ko so dviga na jugu mogočna vrsta julijskih velikanov od špika nad Policami čez Mangrt in Jalovec do Skrlatice.
Najlepši izprehod pa je. iz Rateč v dolino Planico iu k izviru Save. Mimo periodičnega jezera blizu železniške postaje, tako zvanih Ledin, to pripelje prijetna pot kmalu v senco gozdov. Osvežen po hladnem planinskem zraku, stopaš kakor prerojen z lahkim korakom po eni izmed najlepših dolin naših Alp. Planica te 11e preseneča s svojo razsežnostjo — saj prideš do Tamara zložno v 1 'A uro — temveč s krasoto gorskega venca, ki jo obdaja, in predvsem z ogromnim amfiteatrom svojih končnih sten, nad katerimi kra-
Kranj
Pred sodif.kom poedincem okrožnega sodišča v Ljubljani se je danes zagovarjal Rupar Peter z Jesenic. Državno tožilstvo ga je tožilo radi treh prestopkov zoper čast po § 307, prvi in tretji odstavek k. z. Razprava je bila tajna. Po razpravi je sodnik razglasil sodbo, s katero je bil obdolženi Rupar obsojen na 8 mesecev strogega zapora, pogojno na dve leti. Obtožbo je zastopal dr. Fel-lacher. Obdolženca pa je zagovarjal dr. Krek.
Gasilno društvo Kolu-ica pri Kranju ima danes popoldne svojo vrtno veselico na vrhi gostilno Lakner. Prijatelji kegljanju mi dobitke. zabave, dobre pijače in jedače vljudno vabljeni.
tik morja
Spori
ljuje 2643m visoka piramida Jalovca. Ko sediš na zeleni trati pri Tamaru, kjer imaš pred seboj Moj- ; etrovko z lepimi dolomitnimi sloji, Jalovec 7, gladkimi, kakor odsekanimi stenami, silno ÎPonco izpod katere pribufi z mogočnim slapovjem mlada Sava, tedaj veš in čutiš, cla si tu v resničnem planinskem raju. Svežost in čisti, iskreni mir te prelepe slike je navdahnil pesnika Silvina Sardenka da je napisal globoko občutene Odmeve v rianici-: 1
Pojdem s prvim dnem v Planico — po kraljico, po resnico: rad obraz bi videl njen.
Iznad silnih skal iu skladov iznad padcev in prepadov vsaj odmev bom čul — iskren.
Zal, da greni to iskrenost in 1o občutje čistega veselja laž: prav krog in krog Planice se vije od Mojstrovke čez Jalovec in Ponco jugoslovansko-italijanska meja 111 bisera te pokrajine, Mangrtskd jezeri, sita na oni strani... Vendar pa moramo reči, da Italijani ne ovirajo obiska jezer in da je do njih s prehodnico, izstavljeno od obmejnega komisarijata na Jesenicah, lahek dostop.
2022
2079
1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932
Tujski promet v Ratcčah-PIanici 1926—1932
Za turiste je Planica izhodišče za lepe ture na Ciprnik, ki je krasna, doslej še malo upoštevana razgledna točka, na Sleme in odtod čez Vratca na Vršič, na Mojstrovko, na Srednjo Ponco itd.; težki sta turi na Jalovec in na Visoko Ponco. Žal so markacije in tudi gorske steze precej zanemarjene, Novo podružnico Slovenskega planinskega društva, ki so jo pravkar ustanovili v Ratečah, čakajo tu prav hvaležne naloge.
Kdor hoče uživati nekaj mirnih tednov v čistem planinskem zraku, v lepi in zanimivi pokrajini, pri prijaznih ljudeh, ki mu bodo šli v vsem in radi na roko, naj pride v Rateče-Planico !
Dr. V. B.
Novo mesto
Pripravljalni odbor za sprejem potujoče kmetijske razstavo v Novem mestu je razporedil, da jo za obisk potujočo kmetijsko razstave za Novo-meščane določen čas dne 21. junija 1933 od 8 do 9 dopoldne iu od 18 do 20 popoldne, katerega naj se prebivalstvo točno drži.
Sodna obdukcija kmeta Feliksa iz Pod lipe obč. Ajdovec, je pokazala, du ni umrl zaradi poškodb, ampak izrastek nn lobanji v obliki gobe je dosegel možgane. To je povzročilo omotico. pri tem je padel ter sc pobil po glavi. Ker je bil sam, jc toliko času ležal tam, dokler ga niso ljudje drugi dan našli nezavestnega.
Novomcščani! Lepoto ljubite. V umetnosti jo iščite in v naravi. Prijetno so počutite doma le, če je dom lepo urejen in snažen, ivo greste ob nedeljskih popoldnevih na sprehod in krenete iz šmihela proti Sv. Roku, se oglasite pri slikarju iti pleskarju Princu Evgenu v Šmihelu, ki Vam pokaže nove slikarsko vzorce, s katerimi Vam prenovi dom lepo in poccni.
RAB - Hotel Slavija
in VILA MARJAN v borovem gozdu nad morjem. Dunajska in domača kuhinja. Popolni pension od Din 60'— do Din 75'— z vsemi taksami Prospekte pošilja Ante Filipini, bivši lastnik hotela Adrija
h raznih krajev
Cerknica. Pod vodstvom šolskega upravitelja g. tlladnika in obeli katehetov jc 46 otrok osnovne šole iz Cerknice in deloma z. Rakeka napravilo lep izlet in romanje obenem. Romanje, ker so vsi otroci prejeli ludi sveto obhajilo na Brezjah. V Ljubljani so si ogledali razne znamenitosti, )>omu-dili so so na velesejmu, z Brezij očudovali gorenjske velikane, na Bledu se vozili po jezeru: to je bilo veselje za otročad. Saj so to svoje veselje pokazali tudi s tem, da so ves čas prepevali nabožne in narodu« pesmi.
Št. Vid pri Stični. Vidov semenj je bil prav slab. Živine je bilo veliko, kupcev pa prav malo. Voli, ki so bili kupljeni pred dvema letoma za 10 tisoč Din, se prodajo danes za 30(10 Din. Kmet je denarja potreben, pa da za vsako ceno. Kam pridemo? — V nekaterih vaseh so splošno vsi za-rubljeni zaradi neplačanih davkov. Povodenj je napravila veliko škode. Še sedaj stoji voda po mnogih njivah. Kositi bi bilo treba, pa še voda stoji po travnikih. Kakšna bo letos živinska krma?
Primskovo pri Litiji. Na Gornjem vrhu je umrl Anton Zupančič, star komaj 25 let. Naj mu bo žemljica lahka! — Na Telovo se je oglasil v Sev-nem pri Glihovih, vulgo Fricovih, uzmovič. Družino je olajšal za nov površnik, še dobro ohranjeno moške hlače, tudi i>erilu ni prizanesel. Da bi mu bila pot sladka, je vzel še 2 kg sladkorja.
0	latu še ni sledu.
Iz leskovške dekanije. V nedeljo, 25. junija, ali v slučaju slabega vremena 29. junija, bodo prihiteli otroci Marijinih vrtcev iz obširne leskovške dekanijo k Materi božji na Stopilo. Ob 2 sprejem otrok pred cerkvijo v škocjanu, pozdrav in pesem v Marijinem vrtcu cveto, nato odhod na Slopno. Ob 3 na Stopnem kratek nagovor g. prošta Cerina iz Novega mesta, pete litnije M. B. z odpevi in več Marijinih pesmi. Dobri starši, pošljite svoje ta dan k roženvenski Materi na Stopilo!
Šentjur pod Humom. Pevski koncert priredi danes po drugi sv. maši v dvorani Kat. prosv. društva šolski zbor zagorske šole. Čisti dobiček bo za prehrano revežev v ljudski kuhinji v Zagorju. — V ponedeljek je umrl krojaški mojster Strniša Leopold. Zapustil je vdovo s tremi nedoletnimi hčerkami. N. p, v m.!
Krško oh Savi. Pridige v cerkvi — lako v župni kakor samostanski — in misijonsko predavanje, ki ga je spremljalo 120 barvastih slik, posnetih cd g. misijonarja Kereea samega v njegovih misijonskih krajih, je na praznik sv. li. T. močno zadovoljilo vse, ki so poslušali g. misijonarja. Veliko spoštovanje, ki se je vzbudilo v srcih poslušalcev ob pogledu na njegove osebne žrtve na misijonskem polju mu je pridobilo novih simpatij pa tudi novih simpatij do misijonske ideje. Ob lakih govorih se človek do dobra zave velike sreče kršč. vere, pa tudi velikega kulturnega poslanstva misijonarjev med pogani. Gospodu Kerecu, ki odhaja čez en mesec zopet k svojim Kitajcem, želimo tudi v prihodnje bogato žetev na njegovem mis polju. Upamo pa, da ga tudi tisti, ki so ga poslušali, ne pozabijo doma. — Pred odhodom bo, ko! se sliši, vendar le še enkrat govoril in predaval v bližnjem Rajlienburgu.
Brežice. Preteklo soboto in nedeljo jc priredil tukajšnji mladinski cerkveni pevski zbor v veliki dvorani narodnega doma svoj prvi javni nastop, ki je bila prva tovrstna prireditev v Brežicaii. Nastopili so naši malčki s 23 točk obsegajočini programom Štirje letni časi v slovenski pesmi", ki so pokazali nad vse pričakovani uspeh, kar je dokazalo ludi občinstvo, ki s priznanjem ni štedilo in je obakrat napolnilo dvorano v lepem številu. K uspehu, ki so ga dosegli naši mali s svojim Uglajenim nastopom in preciznim prednašanjem posameznih točk, jim najiskreneje čestitamo, predvsem pa pevovodji g. organistu VI. Lemplu, ki je z dolgotrajnim trudom pokazal, kaj se da doseči ludi z mladinskim zborom.
Jurovci pri Ptuju. Razrešen jc bil svojih poslov tukajšnji spoštovani župan g. Albin Zupanič. Na njegovo mesto je imenovan g. Vid Burg, posestnik in Žagar. Dalje so razrešeni: občinski odborniki: Rožman Franjo, Repič Anton in Kozel Štefan.
1	Imenovani so pa za odbornike: Raunik Albert, tr-I govec, Šprah Janez in Muzek Franc.
Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo je praznoval svojo petdesetletnico rojstva g. Anton Vinko, spoštovani kmet iz Lancove vasi. Vinko je bil dalj časa župan, občinski odbornik, je šo sedaj načelnik Kmetijske podružnice in načeinik Hranilnice in posojilnice v Sv. Vidu. Bog ga ohrani v zdravju iu pridnem delu za dobrobit soobčanov še dolgo! — Dne 15. junija t. L je tukaj umrl daleč okoli znani bivši mitničar Anton Kmetec. Bil jo dolgo bolan. Pokopali smo ga v soboto ob veliki udeležbi.
Vransko. V sredo popoldne je hotel Zupan Franc, posestnik v Kaleh pri Vranskem, oklestili nekaj vej z drevesa, stoječega na domačem vrtu. Splezal jo na drevo in pričel sekati veje. Pri tem je pa s sekiro zadel v levo roko in si presekal vse kile in žilo v nadpestju. Domači so slišali njegov krik in prihiteli na pomoč ter ga spravili z drevesa. Lo hitra zdravniška pomoč je ponesrečenca rešila smrti. — Sodnik tukajšnjega okrajnega sodišča g. Karel Potrato jo premeščen k okrajnemu j sodišču v Kamnik, odkoder pride k tukajšnjemu sodišču g. Žarko Ivan, okr. sodnik.
Slov. Bistrica. Na Telovo so prišli k nam kolesarji iz Maribora. Pred hotelom Belgrad« jih je sprejela godba s člani tukajšnjega kolesarskega kluba Bistra 1er zasvirala gostom prihodnico. Med došlimi kolesarji jc bilo opaziti največ kolesarjev Maratoncev, pa ludi od Edehveissa in Po-štele jih je bilo precej. V gledališki dvorani se je razvil nato prijateljski sestanek, ki ga je olvoril predsednik tukajšnjega kolesarskega društva gosp. Tajnik s pozdravom navzočim gostom. Govorili so nato še pedzvezni predsednik g. Markovič, ki se je zahvalil z.a lep sprejem, nato g. Losehnig od Edehvoisea in Franc Kebrič od SSK Maratona. Bil je lep športni dan!
DANES VAŽNA LIGINA TEKMA PRIMORJE-VOJVODINA Začetek ob 17,45.
V	današnji ligini tekmi se srečajo čtno-beli /. novosadsko Vojvodino na primorjanskem igrišču. Za tekmo vlada izredno veliko zanimanje, saj smo bili v Ljubljani delj časa brez ligine tekme; na drugi strani pa je pričakovati napete borbe, kajti obe moštvi so nahajata na koncu tabelice in je za eno kot drugo enajstorico precejšnja nevarnost, da izpade iz lige. Spričo tega je razumljivo, da bosht obe enajstorici danes napeli vse sile, da si iz.vo-jujeta čimboljši rezultat.
Današnja tekma zasluži čimvečjega obiska, od črno-belih pa pričakujemo, da nam zaigrajo tako, da gostje ne bodo odnesli nobene točke.
V	predtekmi se odigrajo ob 14.30 Reka : Triglav, ob 16 Primorje I. : Grafika, glavna tekma pa je, kakor je omenjeno, ob 17.45.
Da se omeji naval na blagajno tik pred tekmo, se bodo prodajalo vstopnice žo dopoldne od 10—12 in sicer v kavarni Emona.
PRVAKI MOTORNEGA ŠPORTA
so se pomerili v četrtek na Telovo na tezenskem dirkališču. Dirke jo priredil mariborski Moto-klub v brezhibni organizaciji ter se bodo nadaljevale še v nedeljo. V četrtek se je zaenkrat pomerila med seboj bolj druga garnitura dirkačev, videti pa je bilo kljub temu mnogo zanimivih momentov in napetih borb. Žal niso potekle brez nezgod. Junak dneva je bil mladi Mariborčan čerič, ki si je priboril že na drugih dirkališčih lep sloves ter jo tudi v Mariboru nesel s svojo z lastno iznajdljivostjo preurejeno Puchovo mašino skoraj vso zmage. Skupno se je vršilo pet glavnih dirk s številnimi izločilnimi vožnjami. V prvi za začetnike je zmagal Ludvik Zinthauer iz Maribora na BSA 500 ccm, ki je [irevozil 5 krogov v 4:8,8. V drugi dirki za kolesa do 250 ccm na 6 krogov je bil prvi Hinko čerič v 4:10,4; ludi v tretji dirki za kolesa do 350 ccm je zmagal čerič na 8 krogov kljub močnejši konkurenci v 5:29,6; v četrti dirki za kolesa do 500 ccm si je zagotovil zmago Josip Wertitsch iz Gradca na Rudge, ki jo prevozil 10 krogov v 6:43,2. V rekordni vožnji je dosegel najboljši čas dneva Franc. Kotler iz Solnograda na Rudge 350 ccm, ki je prevozil krog s povprečno brzino 91 lun v 39,6 sekunde. — Vozači so imeli precej smole. Takoj v prvi dirki se je ponesrečil Ivan Felič, ki so ga morali peljati v bolnišnico. Kmalu zatem sta padla Alfonz Wresnig in Franc Novak, ki sta pri prehitevanju trčila skupaj. Odlično je funkcijonarila na dirkališču reševalna služba mariborske rešilne postaje pod osebnim vodstvom šef-zdravnika dr. Wankmiîllerja.
Nogomet v Novem mestu. Danes popoldne ob 4 se vrši na Loki odločilna prvenstvena tekma za naslov prvaka Ljubljanskega okrožja N. N. P. med prvakom Gorenjske SK Bratstvom iz Jesenic in prvakom Dolenjske-Notranjske tukajšnjim SK Ela-liom, Gostje, kakor tudi domači, bodo r.apeli vse sile, da dosežejo ugoden rezultat in s tem prvenstvo. Jeseničani pripeljejo s seboj v boj tudi svoje navijače, Elan pa bo imel za seboj novomeške >dru-karje«, ki se jih obeta rekordno število. Pridite!
Popravek. Nogometna tekma med Ž. S. K. Hcrmesom iu SK Elanom iz Novega mesta je končala z 8:2 (6 : 0) v korist Hermesa in ne 7 :2, kar je bilo včeraj pomotoma objavljeno.
Italijani se pripravljajo za berlinsko olimpi-jado. Pri zadnjih lahkoatletskih tekmah v Modeni jo Joventi zboljšal italijanski rekord v skoku s palico. Skočil jo 3.82 m, dočim je bil dosedanji rekord dosežen s skokom 3.795 m. Beccal.i je pri istem mitingu pretekel 1000 m dolgo progo v času 2 : 33.4.
Najboljši uspeh pri zadnjih ameriških prireditvah je vsekakor dosegel Brown v skoku s palico, ki je preskočil višino 4.305 ni. Brown je tudi izboren skakač v skoku v višino, saj je preskočil 1.98 m.
Jonath, znani nemški sprinter, je v sijajni formi. Pri zadnji klubovi tekmi je tekel 100 m v času 10.4 sek., za 200 m pa je rabil 21.3 sek.
Lahka atletika .je v polnem razmahu. V dvo-matc.hu med Avstrijo in Češkoslovaško so zmagali naši severni bratje v razmerju 65 : 55. Do zmage sta največ pripomogla metalec krogle Doudov, ki velja teniotno za najboljšega metalca krogle na svetu in pa melalec kopja Mala, ki je s svojim metom 63.09 m zrušil češkoslovaški rekord in postavil novega. Tudi on pripada k najboljšim atletom Evrope.
V meddržavni tekmi Italija : Francija pa je zmagala Italija z 80 točkami nad Francijo, ki jih jo dosegla lo 68. Vsled deževja se je te lahkoatlet-ske prireditve udeležilo lo 4000 gledalcev, rezultati pa so bili z ozirom na razmočen teren prav dobri.
Al Brown ostane Sc vedno svetovni hokserski prvak. Svetovni prvak v peresni teži Al Brown je 12. t. m. branil v Londonu svoje prvenstvo napram Angležu Dawe Crowley. Toda on je zmagal po točkah in ostane vsled tega šo nadalje svetovni prvak.
ŠkoSia Loka
Šolske zadeve. Mnogoštevilne šole končujejo svoje leto. Na uršulinskih šolali so se vršila letos pogosta nadzorovanja od vladnih odposlancev, ki so pa vsa dognala, kako skrbno in temeljito se v samostanu uči in vzgaja. Trenutno se še vrši matura na ženskem zasebnem učiteljišču, ki ji predseduje univ. prof. gosp. dr, "ožičevič iz Zagreba, Na meščanski šoli je bila matura zaključena začetkom tega tedna pod n dzorstvom gosp. prof. Ferjana. — Na praznik sv. Rešnjega Telesa je priredila uršulmska meščanska šola razstavo rieb in ročnih del, ki je bila številno obiskana in vzbujala splošno občudovanje, Na deški meščanski šoli je zaključek šolskega leta 20. t. m. V zadnjem časi, so imeli dijaki več poučnih ekekurzij (Kamnik, Ljubljana itd.).
Procesija sv. Rešnjega Telesa je bila letos zelo lepa. Nadvse častno je bila zastopana vojaška oblast.	Razen par izjem, je bilo vse
mesto v zelenju in zastavah.
Fantovska kongregacije priredi družabni izlet v Stično na Dolenjskem v nedeljo 18. t. m.
Za osirotelo družino g. Žonla zbira darove Eli-zabetna konferenca v Škofji Loki, Na pomoč!
Novi Vinodolshi
Priljubljeno družinsko kopališče na gornjem Jadram z lepimi in prostranimi plažami; dolgo obalno sprehajališče s prekrasnim parkom. Prvovrstni hoteli ponsioni iu moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava. Dnevno izleti po kopnem in morju Tenis ter razvit plavalni iu ribarski sport.
Nase gospodarske razmere
Na občnem zboru Trgovskega društva »Merkur« je imel predsednik g. dr. Ivan Windischer daljši nagovor, iz katerega posnemamo naslednje značilne odstavke:
Kakor druga društva tudi mi zadnje čase z občnimi zbori nimamo prave sreče in je udeležba redno pičla. Ni to najboljše znamenje za zavednost in zanimanje članstva, ali razmere so take in se tolažimo, da je ista reva pri drugih stanovskih združbah. Navzlic temu ne bomo obupali pa smo trdno odločeni, prebiti se skozi nevšečne čase v boljšo dobo.
Včasih se je v našem druši. koncentriralo j celokupno prizadevanje našega trgovstva pa »Merkur« ni bil samo matica trgovskih stanovskih organizacij, ampak tudi središče in žarišče organiziranega dela Zadnjih deset let je močno naraslo šte- i vilo trgovskih stanovskih združb pa je mnogo dela našega v pravilih začrtanega delokroga prešlo na mlajše in specializirane organizacije. Nam, ki smo od rojstva naše tedaj prepotrebne stanovske organizacije na narodnem temelju preživeli dolga leta z Merkurjem, je ta zaslužna stanovska organizacija jako pri srcu in mislimo, da ne smemo nikdar pozabiti, da se je iz tega organizatornega središča izvršil v kratki dobi gospodarski, stanovski in socialni preobrat na narodni podlagi. Pičlih 25 let nazaj je bila slika docela drugačna in ni bilo nacionalnih stanovskih organizacij v naših krajih, v obveznih organizacijah slovenska beseda skoraj ni bila merodajna. Razmere v našem društvu lani niso bile najboljše. Časi res niso dobri, ali krizarijo prav radi taki, ki niso baš poklicani. Meni ne
ugaja, ako delajo nerazpoloženje taki fiospodarji	ozdravljenje mora priti od nas in iz nas. V
kr se Jim vendar še dost» dobro godi. Brez nadlog	■ l .	. mn na ■ lnvimn
ni lov za lastnini pridom. Ali poznate v zgodovini večje premišljeno bankrotstvo, kakor ga izvaja sedanja ameriška vlada. Od leta 1931 preko leta 1932 in vse ostreje leta 1933 se je ves svet kljub pisanemu številu konferenc, ki niso najboljšega slovesa, obrnil v obratno smer: Tekma je, da po-lože v spone svobodno gibanje človeka, deloljubne ljudi izganjajo in prepovedujejo vseljevanje. Z duhovitimi domisleki se zapira pot izmenjavi kapitala, denarja in blaga, ovira se promet osebni in blagovni, brutalizira duh. Univerzalnost se umika kampanilizmu, pa se pozablja, da poviatek v stare malenkostne patriarhalne in avtarkične razmere v dosledni posledici zahteva povratek človeka v stare, majhne razmere, priproste, siromašne, brez ob-zora in razora. Kar sc godi v omiljenje krize, so navadno enostranske, malo premišljene mere. Misliš, da enemu pomagaš, pa njega in druge izpod-kopavaš. Besedniki, predlagatelji in reformatorji so navdahnjeni in krojeni navadno po potrebah svoje interesne skupine. Vidijo le do prvega ogla. Resnica je gola, pa jo oblači navadno vsak spretno po svoje. Čudežnih mer in lekov se nam hoče, da ostane vse pri starem. Kristus je obujal mrtve, mrtvih izgubljenih gospodarskih postojank pa ne oživi ne injekcija, ne radium, ne elektrika. Od pri-prostega človeka zahtevaš zaupanje, ki ga je izgubil. Prepotrebno nain je, samo ne ga iz,podkopavati še bolj raz mesta, ki so vsem vidna. Preroku ne odpuščamo madežev. Preštevilni konsiliji, preveč akademičnih gesel v živi praksi sc slabo obnašajo. Pri nas je bilo ves čas boljše ko drugod, pa se že počasi obrača na boljše. Krivo pa je obujati prevelike nade v ljudeh o pomoči od zunaj, zakaj
in težav danes ni skoraj noben gospodar, ali gospodarsko odpornejšim je vendar treba držati se možato in ne večati pesimizma. Rana ni boljša, ako po nji bezamo. Odpuščanje uslužbencev brez potrebe in samopridno zasluži v časih stiske posebno grajo.
V skrbeh spočeto je preteklo leto žal le v prepolni meri potrdilo nevšečen horoskop, izrečen od gospodarskih vedežev. Neugodne razmere v gospodarstvu ob zatonu prejšnjega leta so se redkokje obračale na bolje, pač pa se je neugodje širilo in neusmiljeno seglo tudi na tako ozemlje, ki je dolgo odporno kljubovalo gospodarski revi. Marsikje so pod vplivom slabih poročil iz tujine po nemarnem pa prerano pisali in pripovedovali o krizi. Tudi v naših krajih smo često saj pretiravali tistihmal, ko smo živeli v primeri s silo drugih krajev v razmerah, ki so bile še kar znosne. Proti grozečemu volku so se radi čuli klici na pomoč iz vrst takih ljudi, ki jim še dolgo ni šlo tako slabo, da bi mogli tožbam priznati stvarno podlago: malo iz računa, malo, ker je tako prišlo v navado. Preteklo leto pa je .svinčena peza gospodarskih težav vdrla čez vse ograde. Gospodarska kriza je obširila svet in ga vklenila brezsrčno v svoje trde spone.
Sto let se je razvijal svet v znamenju gospodarskega napredka. Razvoj je šel v znamenju ve-soljstva. Svoboda prometa, svoboda blaga, svoboda kapitala, svoboda duha in človeka. In je zraven rasla skrb za človeka. Premišljene pogodbe so odpravljale ovire in gladile pota. V takem okolju je zavladalo blagostanje. Življenje je postalo lepše in boljše. Kultura se je razvijala in je socialna kultura zadnjih 25 let ustvarila naprave, o katerih najboljši duhovi prejšnjih časov niti sanjali niso. -Pa se je pojavila kriza, povzročena predvsem zaradi silovitih špekulacij in gospodarskih izgredov v Ameriki, kateri je Evropa sramotilno malikovala, kakor še danes malikuje anglosaksonski rasi, ki se 'pretno glumi in zakriva pravo lice, ki je egoistič-
Krsza
rudarskega zavarovanca
Bolniško zavarovanje.
Bolniški etalež je znašal 1. 1932. 2.3%. kar znatno presega odstotek v ostalem delavskem zavarovanju; to pa je razumljivo z ozirom na riziko in bistvo dela.
Tuberkuloze je mnogo na Ravnah, v Velenju in Lešah.
Vse bolniške blagajne so imele dohodkov 9.7 (10.8) milij., izdatkov pa 10.0 (10.7) milij. in je bilo torej 0.3 milij. primanjkljaja (1931 0.1 milij. presežka). Zato je čisto premoženje padlo za 0.3 na 18.5 milij. Din.
Podporni skladi znašajo 0.3, zobozdravstveni 0.1, osrednji sklad bolniških blagajn 1.16 in sklad za podpiranje brezposelnih rudarjev in topilničar-jev 0.27 milij.
Skupno premoženje
je znašalo z vsemi skladi v 3 panogah zavarovanja 41.4 miliij. in se je zmanjšalo za 0.6 milij.
Upravni stroški znašajo 4.22% vseh dohodkov in 4.04% vseh izdatkov.
Število polnopravnih članov je lani padlo od 11.592 na 10.286. K temu pripominjamo, da je bilo leta 1926. zavarovanih 16.737.
Pred občnim zborom Zveze trgovskih zdrn-tenj. V soboto eo prispeli že skoro vsi delegati na občni zbor Zveze trgovskih združenj v Kamnik. Bila je popoldne predikonferenca, na kateri so razpravljali o vseh aktualnih zadevah slovenske trgovine. Predelali so tudi prispele predloge posameznih združenj. Med drugim je bila tudi razprava o reorganizaciji Zveze z ozirom na mariborski predlog.
Družba za trgovino z Azijo. Te dni se je ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev družbe za trgovino z vzhodno Azijo. Družba hoče posredovati direkten izvoz v vzhodnoazijske države.
Vpisi v trgovinski register. F. Okretar, kisar-na. Klane pri Kranju; Potnik in drug, d. z o. z„ Ljubljana (5000 Din, poslov. P. Ivan, Marjan in Terezija); Zagrebška tvornica čevljev, d. d., podružnica Ljubljana (vodja Bebik Anion); Triglavska roža, prsni čaj, d. z o. z., Ljubljana (5000 Din, posl. Kobald Ferdo, mr. ph.. Oblak Josip), Rotek, d. z o. z., Šmarje-Sap pri Ljubljani (20.(X)0 Din, poslov. Boc Franc).
Vpisi v zadružni register. Rmeitijska zadruga v Cerknici, r. z. z o. z., Gradbena hranilnica in posojilnica, r. z. z o. z.
tej sili samo podzidavamo, krpamo nasipe, lovimo se z velikimi vedeži na zapadu vred z dneva v dan, medtem pa pogleda kakor doslej vedno na svetu iz ruševin nekega dne novo življenje, kajti stvarilen, neupogljiv je duh človeka, večne so gonilne sile, ki ženejo svet naprej preko globel in grebenov, neizčrpne so naravne resurse. Izza časa izgubljenega zaupanja je šlo dosti našega denarja v druge shrambe. Koristniki teh ipak vpoštevanih zneskov niso več naši gospodarji. Po pravici v sedanji stiski smemo zahtevati večjega priliva denarja iz vrel Poštne hranilnice, Hipotekarnc banke, Narodne banke. Naši kraji voljno nosijo veliko pezo občnih javnih bremen, znatne vsote imajo terjati iz starih dobav, iz obresti kupljenih vrednostnih papirjev, ki so močno prizadeti, pa naši gospodarji zaslužijo, da se jim sedaj v dobi rekonvalescence odpro izdatnejša kreditna vrela neposredno in posredno. V zadnji okrožnici Zveze industrijcev berem, da se je meseca januarja 1933 plačalo luksuznega davka v celi državi Din 1,311.000. Od tega pride na finančno ravnateljstvo Zagreb in Ljubljano 1,104.000 Din, na osem ostalih ravnateljstev pa 206.000 Din. Če tako dajemo, smemo zahtevati, da se podpira v težki dobi naše gospodarstvo, pa da se neha praksa, ko dobi po silnem naporu s težavo ogromno podjetje pri nas dvanajstkrat manjši kredit nego dosti manjše drugod. Vemo, da so težave za denar, uvidevni smo, ali je dejstvo, da bi naše kraje gospodarsko močno osvežila že samo zaostala plačila, nastala iz starih dobav za razne panoge državne in avtonomne uprave. In roka s krediti iz centralnega vrela naj se tudi odpre, pa imenujte te kredite kakorkoli, makar prehodne, makar sezonske, za imena nam ni, pač pa za denar in osvežitev denarnega obtoka. Paliativna sredstva pa gospodarstvu ne morejo resnično koristiti, nevarna so in dovolj nesreč so že prizadejala baš ravnini državljanom. Lepo je vprašal velik Francoz te dni, kaj bi rekli, če bi kdo upeljal elastičen meter za manufakturno blago.
Iz hrvatskega zadružništva. Hrv. gospodarsko društvo v Zagrebu, osrednja zadruga, ima občni zbor 29. junija. Število članic je naraslo za 12 na 82 zadrug. Bilančna vsota znaša 0.9 milij. Din.
Likvidacija. Livada, gospodarska in gozdna d. d. v Zagrebu sklicuje občni zbor za 30. junij in bo sklepala o likvidaciji. Družba je bila ustanovljena 1923, ima glavnice 1 milij. Din, bilanca za 1932 izkazuje 55.000 Din izgube.
&ОГТ6Ћ
Dne 17. junija 1933.
Denar
Ta teden so bili radi praznika samo štirje borzni sestanki in je bil promet manjši. Znašal je 1.8 milij. Din v primeri z 2.5, 3.7, 1.84 in 3.5 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je kot običajno v avstrijskih šilingih, nekaj še v Berlinu in Curihu.
Curih. Pariz 20.38. London 17.55, Newyork 430.75, Bruselj 72.35, Milan 27.075. Madrid 44.15, Amsterdam 208.20, Berlin 122.85, Stockholm 73.15 (57.12), Oslo 90.25, Kopenhagen 88.70, Praga 15.41 Varšava 58.05, Atene 2.97, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirii
Dunaj. Podon.-savska-Jadran. 54.90, Aussiger Chem:isceh 17.50, Mundus 64, Alpine 12.90, Trboveljska 15.75.
Živina
Mariborski sejem 16. junija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 190 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 120—150 Din, 7—9 tednov 200—240 Din, 3—4 mesece 260- 350 Din, 5—7 mesecev 460—550 Din, 8—10 mcsecev 650 do 680 Din, 1 leto stari 750—800 Din; kg žive teže 7.50 do 8 Din, kg mrtve teže 10.50—11 Din. Prodanih je bilo 131 svinj.
Hmelj
Žatec, 14. junija. Zaželjene padavine minulih dni bodo najhitreje limeljskim nasadom v korist. Njih stanje je danes še zelo različno. Dnevna temperatura se je sicer povišala, vendar so noči še vedno hladne, kar je povzročalo znatno pomnože-vanje krilatih in nekrilatih uši. Po zadnjem dežju sc tudi peronospora bolj pojavlja. Z obrambnim delom zoper mrčes in peronospero se je pričelo.
Savinjska dolina. Stanje hmeljskih nasadov je slejko.prej zelo neenakomerno. Pretežno hladno vreme in zlasti izredno hladne noči zadržujejo normalni razvoj hmeljske rastline, ki je le v redkih in najboljših nasadih dosegla do 3 m visoko in čez. Nevarnost bolezni in škodljivcev še ni prehuda. Bolhači so že izginili, uši se pojavljajo le semtertja in prav tako radi vedno vlažnega vremena tudi sledovi peronospore. Hmeljarji letos mnogo bolj skrbno kot navadno gojijo nasade. Poleg naglavnega gnojenja so zadnji čas že ponovno privezovali, trebili vrste in nekateri tudi hmelj že prvič osipali. Zoper bolhače so mnogi z uspehom uporabljali apneni arzenijat, zoper peronosporo pa uspešno ščitijo nasade z 1% bakreno-apneno brozgo. Toplo in bolj suho vreme je že nujno potrebno. — Zadnji čas jc bilo prodano še nekaj letnika 1931 po 16 do 28 Din in tudi nekaj starejših letnikov po 3—5 Din za kg. Sicer pa je kupčija zopet mirnejša in je zlasti že precej živahno zanimanje za starejše letnike zopet ponehalo. (Slov. hmeljar.)
Radio
Programi Hadio-Liabllana i
Nedelja, 18. junija: 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek). 9.00 Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz šentpeter. cerkve. 10.00 Šege in navade bosanskih muslimanov (H. Marjanovdč). 10.30 O naši denarni krizi (Otmar Pehani). 11.00 Radio orkester. 12.00 Čas, plošče. 15.00 Kmetijska ura (dpi. agr. Jamnik). 15.30 Balade poje g. Marjan Rus, vmes plošče. 16.30 »Maks v škripcih«, komedija (Št. Jakobski gled. oder). 20.00 Zabavna ura Pavla Rasbergerja, člana nar gled. iz Maribora. 21.00 Radio orkester. 21.30 Čas, poročila. Radio orkest. 22.15 Radio-jazz.
Ponedeljek, 19. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.30 Radio orkester — 19.30 Geografije Slovenije v esperantu (dr. Reja) — 20.00 Prenos opere iz Bel-grada — 22.30 Čas, poročila.
Torek, 20. junija: 11.15 šolska ura: Higijen-sko predavanje (ga. dr. Šimec) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18 30 Radio orkester — 19.30 Naša mala letovišča (dr. Andrejka) — 20.00 Literarna ura: Cervantes >Don Quichote« (Miran Jarc) — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas, poročila.
Drugi programi i
Nedelja, 18. junija.
Belgrad: 15.00 Zborovski koncert. 15.30 Tam-buraški orkester. 20.30 Violinski koncert. 21.30 Koncert učiteljskega zbora. — Zagreb: 18.00 Koncert gojencev dešk. vzgajališča »Amraševo«. 20.30 Koncertni večer. — Barcelona: 21.30 Romance iz opere. — Dunaj: 20.10 Sreča in konec kralja Oto-karja, tragedija (Grillparzer). — Berlin: 20.05 Boc-caccio, opereta, Suppé. — Budimpešta: 20.15 >Or-lov«, opereta, Granichstiiter. — Langenberg: 21.40 Komorni koncert. — Milan: 20.30 Karneval, opera, Laceti. — Miinchen: 20 00 Koncert vojaške godbe.
Ponedeljek, 19. junija:
Belgrad: 20.00 Prenos iz opere — Zagreb: 20.00 Prenos iz Belgrada — Dunaj: 19.10 Koncert vojaške godbe 21.10 Simfonična glasba — Bero-miinster: 20.00 Glasba 18. stoletja — Frankfurt: 21.00 Orkestralni koncert — Leipzig: 21.30 Koncert za violino in orkester — London: 21.00 Koncert BBC OTkestra — Milan: 21.00 Komorna glasba — Miinchen: 21.30 Beethoven in Schubert — Brno: 20.35 Češka poezija 21.05 Koncert iz dvorane »Beseda« — Rim: 20.45 Radio orkester — Stuttgart: 20.05 Operna glasba — Varšava: 20.00 Princeza in huzar, opereta, Straufi.
Torek. 20. junija:
Belgrad: 15.30 Prenos iz doma 9lepih 20.30 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.30 Koncert zagrebškega godalnega kvinteta — Dunaj: 1.9.00 Koncer skladb Rimski-Korzakova — Berlin: 21.10 Simfoničen koncert — Beromiinster: 21.00 Doroteja, komična opera, Offenbach — Leipzig: 20.30 Pomladna noč, opera — London: 20.15 Dve kanta-ti od Bacha — Rim: 20.45 Radio orkester — Varšava: 20.00 Poljuden koncert. (Izvleček iz tednika »Radio-Beograd«.)
Potrti od neizmerne bolesti javljamo, da je naša preljuba, srčno dobra soproga, najzvestejša tovarišica v boli in veselju, najpožrtvovalnejša mati svojih otrok, gospa
ROZA KIRBISCH
soproga pekovskega mojstra in industrijalca
v soboto, dne 17. junija ob pol 9 zjutraj, po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, v 47. letu svojega življenja umrla.
Drago pokojnico bodo v ponedeljek, dne 19. junija 1933 ob 4 popoldne v hi*i žalosti slovesno blagoslovili in potem na mestnem pokopališču položili v rodbinnko grobnico.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 20. junija ob 6 zjutraj v Marijini cerkvi v Celju.
Celje, dne 17. junija 1933.
Josip Kirbisch, soprog; Vilma in Elza Kirbisch, hčerki — in vsi ostali sorodniki.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; zeni-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
1
Pohištvo
i
Pohištvo
Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod z vogala.	(š)
Spalnico in kuhinjo
novo, prodam za 2800 D. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6989.	(š)
Spalnice
moderne iz trdega in mehkega lesa, kuhinje in drugo pohištvo dobite najboljše in najceneje pri Andlovic — Komenskega
Košara za cvetlice
iz kovanega železa, kot okrasek za grobišče, s svetiljko, se poceni proda. Sirak, Pobrežka cesta 15, Maribor. , (1)
Otroški voziček
(Korbwagen) prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6811.	(I)
ulica 34.
(š)
Čevljarski stroj
raven, zelo poceni naprodaj. F. Novak, Vojaš-niški trg 7, Maribor. (1)
Kamnoseška delavnica
z vsem materijalom in stroji se zelo ugodno proda. Vprašati: Bakače-va 6, Bravarija, Zagreb. 1
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13.
Krava s teletom
(tretjim) čiste montafon-ske pasme, naprodaj. Pe-zdir, Brezovica 27. (1)
Kravo
prvovrstno mlekarico ali telico pri brištu proda Ivan Drnovšik, Žlebe 10, Medvode.	(1)
Vse po 12 Din
damske flor nogavice, damske rokavice, moške nogavice in rokavice -otroške nogavice po 3 D. Nogavice »Bemberg«, dr. z o z Ljubljana Miklošičeva cesta 14.	(1)
Usnje
i se vrste po najnižjih cenah dobite pri
Viktor Legan
trgovina in tovarniška zaloga usnja. Ljubljana, palača .Dunav' (Beethovnova ulica)
Modna konfekcija!
šivalne stroje in kolesa Najboljši nakup! A Pre-kupite najceneje pri tvrd. sker. Ljubljana. Sv. Petra
Violončelo
prodam. Naslov pove uprava »Slovenca«. (1)
Klavirje,
pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke, uglašuje in popravlja Mu-zika. Ljubljana. Sv Petra cesta 40.	(g)
Harmonij
s 4 oktavami prodam za 1000 Din. Turin, Celje, g
Klavir
dobro ohranjen, z železno konstrukcijo, pripraven za društvo, poceni naprodaj. Gosposka ulica 3/1 pri g. Pagonu. (g)
Otroške vozičke
S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4.
(D
cesta 14
(11
Perje
8 Din kg, gosje, puh, ter
voino in zimo
za modroce. prodaja najceneje Šega, Wolfova 12 Idvorišče).
Čevljarski stroj
levoročen, nov, prodam za 3600 Din. — Alojzij Ussar, Maribor, Trubarjeva 9/1.	(1)
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam oudi » veliki izbiri naiugodn«!« in najceneje tvrdka Kart Prelog, Liubliana. Židovska ulica in Star' tri! (11
Sir trapist
po 12 Din kg zopet v zalogi v Mlekarni, Tyrševa (Dunajska) cesta 17, tel. 27-01_0)
Vrtne stole
zložljive proda - Tribuč. Glini«', Tržaška 6. telefon At. 2605.	(1)
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernoveea spomenika.
Košnja
sena in otave naprodaj, Ljubljana, Drenikov vrh.
Mladiči volčjaki
čistokrvni, 7 tednov stari, naprodaj. Ižanska c. 57
Samotna tovarna Štore pri Celju (Dravska banovina)
Izdelale prvovrsten ognjestalen materijal z bazično in kislo reakcijo, kot šamotno opeko vseh kakovosti in oblik, šamotno moko i n malto vseh kakovosti, dinas-opeko za vporabo v inetalurgični in keramični industriji, plošče z« pekovske peči in samotne vložke za peči. — Dobavlja tudi prvovrsten pesek za livnine (Formsnnd). Izdeluje dimniška vratica. Informacije in pros eldi sc na željo pošljejo zastonj.
3 izložbene omare
z lesenimi rolo, pisalna miza, petrolejska svetilka št. 30, vse rabljeno, zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6969.	(1)
Naprodaj
v graščini Čemšenik pri Dobu zelo dobro ohranjen kosilni stroj, znamke Doering, brez vsakega popravila takoj rabljiv; mlada krava, breja, dobra mlekarica; telica, breja; telica, 6 mesecev stara; vse živali so čistokrvne montafonske pasme. Cena po dogovoru.	(1)
Travo
stoječo, prodam. Čuvajnica Stev. 84 ob Gorenjski progi Zgornja Šiška. (1)
Pletilni stroj
S 10 naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6981.	(1)
Opeko
vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Franc Jerko, Črnuče.	(1)
Zaradi selitve
ugodno naprodai krojaški stroi in moško kolo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6985.	(I)
Na javni dražbi
ugodno naprodaj.
Moško kolo, gramofon s ploščami, pisalna miza, dne 20. 6. 1933 ob 15 v Ljubljani, Emonska c. 25.
Pisalni stroj, razno pohištvo, dne 20. 6. 1933 ob 15, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 16.
Otomana, psiha, omara za obleko, dne 22. 6. 1933 ob 14, Maribor, Korošče-va ulica 2.
Pisalni stroj »Under-vvood«, Wertheim blagajna, par konj in drugo dne 26. 6. 1933 ob pol 8 Zagorje 52.
Večja množina lesa, dne 21.6.1933 ob pol 18 v Laški gori pri Konjicah.
Moško kolo, par konj težki voz in drugo, dne 23. 6. 1933 ob 8, Grbin 22 pri Litiji.
Razno novo pohištve dne 23 f. 1933 oh nn' 12, Šmartno 41 pri Litiji.
(ВИ
V malih oglasih velja vsaka besedo Din f—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za moli oglas Din 10'—. Mnli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko-
(RSKS
Ne pozabite, kako sto trpeli in hirali pozimi 1 Pazite na bodočnost!
rrte Doicnîshc toplice
Vam sigurno ozdravi revmatizem, išijas, ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost i. t. d. — Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in so polnijo z lastnim pritiskom bre/. vodovodnih cevi iu črpalk; radi tega neokrnjeno bogastvo emanacije in ogljikove kisline. — V kopališkem domu so kopelji in sobe pod eno streho; radi tega stalna zdravilna inhalacija emanacije v vseh sobah iu izvanredna ugodnost pri kuri.
zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brzojav, telefon.	Postaja Strula-Toplice.
Zahtevajte brezplačno prospekte! Sezona od 1. maja do 11. oktobra
ODDAJO: Večje stanovanje
s krasno lego v Vodmatu, 2 minuti od cestne železnice, takoj oddam. — V hiši je vodovod, elektrika, kopalnica in vse pritikline. — Izve se pri I. Oražen, Moste. (č)
Letovišča
Letoviščarji v Poljane
Najcenejše letovišče v Poljanah nad Škofjo Loko Vam nudi gostilna pri Mačku. Krasni izleti: Bukov vrh, Čemi vrh, Vin-harje, Javorje, Blegaš (1563 m). Idealno naravno kopališče v topli Sori. Hrana prvovrstna. Penzi-ja od 30 do 32 Din dnevno. Se priporoča Maček Marija.	(L)
Mesarskega vajenca
sprejmem. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod
št. 6990.
(v)
Jlužbeiičejo
Kuharica
vajena tudi vsakega drugega dela, išče službo. -Najraje v župnišču ali k duhovniku v mestu. Plača po dogovoru. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 6890.	(a)
Pension Pod Stolom
Skolaris Žirovnica, krasna planinska lega, dnevno s sobo 40 Din. Samo hrana od 20 Din dalje. Daje informacije za stanovanja.	(L)
Letoviščarji!
V najem oddam za daljšo dobo primerno hišo v stavbi v bližini Sv. Katarine. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6796. (L)
Naravno letovišče
in kopališče Sorli, Gorenja vas, Poljanska dolina, se priporoča. Penzi-ja 32 Din.	(L)
Letoviščarjem
oddam v lepem kraju pri Bledu za časa sezone prostorno in lepo sobo z 2 posteljama po zelo ugodni ceni. Hrana v hiši. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 6936. (L)
Letoviščarjem
nudi gostilna pri Vidmarju, Poljane nad Škofjo Loko, dobro celodnevno hrano za 20—22 dinarjev dnevno. Novo kopališče ob Sori. Lepa okolica. -Nadaljnje informacije da Jože Tavčar - gostilna -Poljane nad Škofjo Loko,
Letovišče
v Poljanski dolini. Pen-zija 30 Din. Kopanje — izleti. Juglič, Srednja vas ■— Poljane.	(L)
Mirin dom,
Novi Vinodol
Hrvatsko Primorje. Ugodno bivanje na morju. — Prospekte pošlje na zahtevo Olga Korenič, Zagreb, Zajčeva ul. 31. (L)
Vajenec ali vajenka
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Pogoj: Dober računar! Priden, delaven in pošten. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 6902. (v)
Kateri trgovec
z mešanim blagom bi sprejel v pouk deklico, ki je stara 14 lel in je dovršila 3 razrede meščanske šole. Je zdrava in poštenih staršev. Na->lov: V. Grobler, Celje, Miklavžki hrib U. (v)
Prodajalka
z večletno prakso v modni trgovini želi namešče-nje. — Naslov v upravi »Slovenec« 6977. (a)
Trgovska pomočnica
išče namestitve v trgovini mešane stroke. Pripravljena pomagati gospodinji. Ponudbe prosim na upravo .'Slovenca« pod »Poštena« 6966. (a)
Dobrega poniklarja
in žensko moč, ki je iz-vežbana v ponikljanju, se lakoj sprejme. — »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta 4. (b)
Jurista
sprejme večji denarni zavod. - Ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Slovenca« pod zn. »Jurist« št. 6987.	(b)
Uradnik
z dovršeno srednjo ali trgovsko šolo se sprejme za zavarovalnico. Ponudbe pod »Uradnik« 6986 na upravo »Slovenca«, (b
Službo skladiščnika
ali kaj sličnega iščem. -Zmožen kavcije 20.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 'Trezen« št. 6967.	(a)
Zastopnike
išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. - Ponudbe na: »Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamki za odgovor!	(b)
100 Din dnevno
zasluži zgovorni poverjenik z obiskovanjem privatnih strank za posojila! »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamke za odgovor! (b)
Služkinja
za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, pridna, snažna in zanesljiva, stara do 30 let — se sprejme s 1. julijem v boljšo hišo. Ponudbe na upravo »S1.« pod šifro »Dobra plača« št. 6836.	(b)
Trgovski pomočnik
vešč rezanja stekla - in trgov, pomočnica, ki je voljna pomagati pri go spodinjstvu, se sprejmeta v trgovino z mešan, blagom. — Tisti, ki so brez službe in sredstev imajo prednost. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 6901.	(b)
Za 14 letnega fanta
z dovršenim I. razr. meščan. šole, iščem mojstra ključavničarja. Hrana in stanovanje v hiši. - Grill
Josip, Žirovnica 28, Gorenjsko.	(v)
Vajenca
ra kamnoseško obrt takoj sprejme Kari Novak, kamnos. mojster. Št. Vid nad Ljubljano. Oskrba v
Niši._(v)
Kovaški vajenec
se sprejme. Hrana In stanovanje v hiši. - Anton Rožnik, Dobrunje, Spodnja Iirušica.	(v)
Zakonski par
se sprejme kot hišnik in postrežnica pri dr. Sav-niku, Štepanja vas 123. (b
Trgov, pomočnika
zanesljivega in pridnega, išče veletrgovina z deželnimi pridelki. Gorenjec ima prednost. - Ponudbe na poštni predal 6, Kranj.
v leli težkih časih se mori ic najlažje dohili z ustanovitvijo domače pletarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, lier smo odjemalci za pje-lenine, dobavimo prejo mi izplačamo zaslužek zn pletenj», kor dokazuje mnogo zalivalnic. V slučaju, da hočete delati in zaslužili, -i obrnite po gralij.proepekte na Ivrdko Domača Pletarsk» Industrija Josip Tomaži*, /Maribor. Krekova nt. 16/11
Šofersku šola E. Čeh
'biv?a Camernikova šolerska Soin
L]Ubl|»na, Dunuska c. 35 Solu zn poklicno šoferje in nmnterjp. Prospekti in po-Insulin zastonj In franko
Trisobno stanovanje
s kopalnico in vsemi ostalimi pritiklinami sc odda z mesecem julijem v palači Vzajemne posojilnice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. — V isti palači je na razpolago z istim terminom tudi trgovski lokal. Pojasnila daje tajništvo posojilnice med 8. in 12. uro. (č)
Za julij in avgust
se oddajo 4 družinska stanovanja: troje s 3 sobami, kabinetom, kopalnico in ostalimi pritiklinami in e n o z 2 sobama, kabinetom, kopalnico in pritiklinami. — Moderen komfort, centrum. Pojasnila: Konzorcij, Gajeva 9. pisarna, (č)
Trisobno stanovanje
solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami - se odda mirni stranki za avgust. Naslov v unravi Slov.« pod št. 6195.	(č)
i Enosobno stanovanje
oddam pri drugi postaji cestne železnice na Glin-cah, cesta XIII št. 9. — Ogledati danes od 14 do 16. (č)
ЈШН51
V Gradcu
(Eggenberg) odda slovenska družina visokošolcu (visokošolki) jeseni sobo, event. s hrano. Cena po dogovoru. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6856. (D)
Posestvo
arondirano, 16 oralov, z inventarjem vred, blizu Rogaške Slatine, prodam za 110.000 Din proti hranilni knjižici. — Ignac Krošel, Florijan, p. Rogatec.	(p)
IŠČEJO: Hišo
v bližini bolnišnice vza- j mem v najem za internat ! šole s 1. avgustom ali si
Parcelo
ob Vodovodni cesti kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kupcc« št. 6932.	(p)
Parcelo
prodam ob Škrabčevi ulici. Naslov v upravi Slovenca« št. 6934. (p)
1. oktobrom. Potrebno je 12 sob, pritikline, dvorišče. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hiša« 685?.
ODDAJO:
Dobroidoča pekarna
se da s 1. julijem v najem. Naslov pove uprava »Slovenca«, Maribor, pod št. 648.	(n)
авГшвжвгчжививааи
Ncvozidano hišo
enodružinsko, prodam za 50.000 Din. — Pobrežje, Delavska 11, Maribor, (p
Prodamo
13 oralov arondiranega posestva pri Konjicah. -Ivan Zemljič, Konjice, (p)
Zakaj obiskujejo Vaši otroci Legatovo šolo?
Ker je Legatova šola na najboljšem glasu, tudi dobivajo Legatovi absolventi hitro službo. —
Vpisovanje: Maribor, Vrazova 4.
Poceni posojila
počenši od 2000 Din do 500.000 Din za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč.
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami se odda s julijem. Podrožnik, ce-(č)
Nova hiša
ugodno naprodaj na Bregu pri Kranju. Nizka cena. Poizve sc v trgovini Fr. Hvasti, Orehek pri Kranju.	(p)
1
sla IX št. 28.
Dvosobno stanovanje
solnčno, s kabinetom in pritiklinami, ugodno oddam. Sodarska 6'I. (nad sv. Florijanom).	(č)
Stanovanje
.3 sobe, kuhinja, trgovski lokal, pripraven za vsa-
na zapadnji strani Storžiča, se bo dalo v zakup potoni dražbe 25. junija ob 10. uri v dvorani na Trsteniku. Dražbeni pogoji so na vpogled pri načelniku gospodarskega odbora. Povlje p. (»oblik
иивијвижшиивидаћи
Krojaška delavniča
se odda starejšemu krojaču v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6979._ (n)
Trgovino
vinotoč in trafiko oddam takoj v najem. Ponudbe
Enodružinska hiša
v Celju se proli gotovini proda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6904. (p)
ko obrt, takoi oddam — I na upravo »Slovenca« Valentin Vodnikova 15. ; Pod »Eksistenca 6983. n Zelena jama.	(č) j
Malo posestvo
naprodaj jioleg rudnika, osnovne in meščan, šole. Naslov v upravi »Slov.« pod »Ugodnost« 6937. (p)
Hišo prodam
zaradi selitve. Polovico v gotovini. Podrožnik, cesta V št. 33.	(p)
Priporočamo Vam
naiboljše šivalne stroie
In kolesa
Adler -
GKITZNEK
Švicarski pletilni stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
iu vodo.	relef. ti. 2913
reltr. «u 2913
Itrezplačcn pouk v vezenju. Vetletno jamstvu.
Zalojra » Kranju: Trgovina Levičnik
I ЈГ>"~митItMrfiiamiMto
Sodna dražba terjatev
V soboto, dne 24. junija 1933 ob 9 dop. proda konkurzna masa tvrdke I. Grobelnik v Ljubljani na sreskem (okrajnem) J sodišču v Ljubljani, v so- ; bi št. 19, na dražbi po predpisih izvršilnega reda terjatve: oddelka en gros 1,736.088 Din, oddelka en détail 42.222 Din. Glede višine ponudka ne predpisuje zakon ničesar.
i^OKOinOUl.u
manjšo, dobro ohranjeno in popolnoma kompletno, kupimo. Ponudbe na: Vidmar, Ljubljana, poštni predal št. 298.	(k)
Na parceli
(zraven vodovod, elektrika, kanalizacija) bi postavil zelo poceni lepo solidno zidano dvoslano-vanjsko hišo po želji. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V Rožni dolini 120.000« št. 6942. (p)
Prazno sobo
oddam s 1. julijem v 1 centru. Naslov v upravi obrokih, dajejo »Stavbne i -Slovenca- pod 6933. (s) Mobilne Zadruge« Ljub- j L sojnčna soba liana, Mestni trg 25/1. — r
iščeio poverjenike! Idi i parketirana, z električno
------i razsvetljavo, se odda so-
I lidnemu gospodu. — Sv. Florjana ulica 11-1. (s)
Posojilo
brezobrestno, dolgoročno, i ... neodpovedljivo — proti vkniižbi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«. Ljubljana. Tvrševa 31/1. d
Kdor rabi
za plačilo kakega dolga v Avstriji ali pa za potovanje tjakaj 1200 šilingov in je pripravljen pripadajočo protivrednost položiti v Mariboru, naj se obrne na g. Leopolda Weissa, Graz, Joli. Fux-gasse 31.	(d)
Posojilo
ali tihega družabnika išče dobro vpeljana lesna trgovina za dobo 3 mesecev. 2000—40.000 Din. Obresti po dogovoru. Garancije z vknjižbo. Naslov v upravi •Slovenca« pod 6938. (d)
Trgovski sotrudnik
poroči gospodično ali vdovo s premoženjem. -Slika zaželjena. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Za trgovino« - gostilno« 6984.	(ž)
IŠČEJO: Kdo sprejme
s L julijem ali avgustom v popolno dnevno oskrbo 10 letno deklico in odda njeni, večinoma čez dan odsotni materi prazno sobo. - Reflektiram le na družino brez otrok ali z odraslimi dekleti. Z vdovami upokojenkami ludi skupno stanovanje. Ponudbe na upravo Slov. pod značko Dobra žen i št. 0939.	|c)
Sostanovalec
se sprejme. - Medvedova ulica 22	(s)
Opremljena soba
solnčna, se	odda t ali 2
gospodoma.	Telefon na
razpolago.	Pleteršnikova
ulica 24/11.	(s)
Prostor
I 7. lepo solnčno lego, primeren za čevljarsko obrt oddam po primerni ceni značajnemu Slovencu katoličanu. Na željo dobi ludi stanovanje v hiši. -Naslov v upravi Slov.« št. 7002.	(n)
Dva lokala
se oddasta v sredini mesta. Eden s t. avgustom, drugi takoj, Naslov pove uprava »Slovenca * pod št. 6993.	(n)
вншаааашвгш»
Droben oglas i- »Slovencu«
Sobico
opremljeno ali prazno, se j Posestvo ti hitro proda; odda celi dan odsotni	'	^
osebi v Streliški ul. 29. Oglasiti se med 15. in 18. uro.	il	(s)
Nova hiša
enonadstropna, takoj naprodaj. Poizve sc: Podrožnik, c. IX št. 28. (p)
dobro izdelana, dvosla-novanjska, 700 m" vrta, blizu kolodvora, naprodaj za 65.000 Din. Mala vas št. 60 pri Ježici.	(p)
Parcele naprodaj
v bližini postaje D, M. v Polju. - Naslov v upravi •Slovenca« pod 6971 (p)
Avtobus
Sevnica — Mokronog — Bistrica vozi vsak ponedeljek, sredo in soboto. Odhod: Kolodvor Mokronog—Bistrica 6 zj., Sevnica 3 pop. Ugodne zveze z vlakom Zidani most —Zagreb.	(r)
»Ford«
24/40 HP, Typa A 1929, 4 sedeži, 4 cilindri, limu-sina »Tudor», 2 vrata, in »Chevrolet« 46 HP, Typa
1929, odprt, 4 sedeži, 6 cilindrov, prodamo samo proli gotovini. Ogledati v Kolinski tovarni d. d. v Ljubljani.	(f)
Decimaiko
uporabljivo od 500 do 1000 kg, kupim. Ponudna cena na upravo Slov.« pod »Uporabna« 6896. k
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z
Vidovdanskc ceste pri gostilni Možina
Posteljne mreže
izdeluje in popravlja vse vrste najceneje Alojzij Andlovic, Komenskega ulica 34.	(t)
Enodružinska hiša
7. vrtom in veliko njivo v Litiji naprodaj proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Informacije daje notarska pisarna v Litiji.
Veliko sobo
lepo opremljeno, v vili z vrtom, oddam 2 boljšima osebama s 1. julijem ev. kasneje. Ogleda se na Kodeljevem, Slomškova 6. Informacije tudi v mlekarni v pasaži nebotičnika.	(S)
Uradnica
išče večjo prazno solnčno sobo s posebnim vhodom v bližini sodnije ali kolodvora za avgust. Ponudbe pod Točna plačnica« št. 6988.	(s)
1и|111|1||||Ц|||||||||1||1||||111||111|1М|Н|
Preklic
Podpisani izjavljam, da g- KI inc Martin že eno leto ni več pri nas zaposlen 1er nima pravice za mene prodajati in ne ka-sirati. — Franc Zaletel, veležganjarna, Šl. Vid nad Ljubljano.	(o)
à iiïïiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiÏÏH i
Širile »Slovenca«I
če že ne г gotovim denarjem j Stavbna parcela na lepem prostoru v Lo ka'n naprodaj. Poizve se
pač kupca ti s knjižico da. I8IISRIBB9
Lepo posestvo
vinogradno, nad Mariborom, v izmeri približno 20 oralov, med tem čez dva orala prvovrstnega vinograda, velik sadonos-nik, ostalo njive in gozd, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj. - Plača se lahko tudi s knjigami. -Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 619. (p)
Večji kompleks
stavbnega zemljišča naprodaj Podrožnikom. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 6869.	(p)
Mlin
v prometnem kraju industrijskega mesta, naprodaj. Ponudbe na upravo Slovenca« pod št. 6905.
Tovarniško
poslopje
dvorana s približno površino 400 m-, priključeni pisarniški prostori, klel itd,, možnosti povečanja, primerno za vsako podjetje, tudi za tekstilno induslrijo — sc da s 1. januarjem ali tudi pre-ie v najem ali proda. — Ponudbe na upravo Slovenca« v Mariboru pod Tovarniško poslopje šl.
6919 (1)
v podružnici Trbovlje I.
-Slovenca« (p)
Hiša
enodružinska, naprodaj v Jaršah-Sv. Križ 33, Moste pri Ljubljani.	(p)
Naprodaj
posestvo, hiša, gospodarska poslopja, zelenjadni in sadni vrt, za 85.000 D. 5 minut od postaje Brežice, zelo pripravno za upokojenca ali trgovca. -Ponudbo na Vitek, Ljubljana, Veliki štradon 9. p
Bukova drva in oglje
kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta šl. 24.	(k)
Babica
Pavla Ostrelič-Kovač -<-se priporoča. Gosposvetska c. t3.	(t)
Modroce
divanc in ostale tapetniške izdelke izdelujem po naročilu. Franc Iskra, ta-petnik, Vič, Ljubljana, (t)
Nakup in prodaja vreč
Ljubljana, Dunajska 30, Alojzij Grebene. (1)
Zlato, srebro,
platin po najvišjih
dnevnih cenah Mariborska Afincrija zlata, Popovičeva ul. 9
Cunje
tekstilne odpadke, krojaške odrezlte, ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15
Pekarna
zelo prometna, se proda ali odda v najem. Vcrje št. 85 pri Medvodah, (p)
Parcelo
Ponudbe na upra-
kupim.
vo Slovenca« pa« št. 6995.
pod
Le-(P)
Vsakovrstno
Zlstl» ftiagiBsje
po najvišjih cenab
ČERNE, luvellr. Liubliana, Wolfova ulica St. ,T
iSVPEiPK^;
' En tel stroj
za pletenine, novejši sistem, kupim. - Ponudbe: »Union Šmartno pri Litin-_(k)
Blagajno-registrirko
kupimo. — Ponudbe na upravo Slov,« pod štev. 6726.	(k)
Malinovec
pristen, naraven s čistini sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. 0.PICCOLI
Ljubljana, Dunajska c. 6
U preobleko zof
foteljev I. t d. nailažie kupite blago i г krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri:
R. SEVER
Marijin trg šl. 2.
Zavese, odeje, peric Duh.
Tvrrtha A„ Volk
Ljubljano. Rcsljevn cesln 2(, nudi najceneje \se vrste pšcničpc moko in <)ru;e mlctske Izdelke.
Zahtevajte ccnik!
Cifajfe in širite »Slovenca«!
Enonadstropno hišo
novo, trlstanovanjsko — prodam z.a 165.000 Din. Ludvig Prevolnik, Celje, Komenskega ul. 20. (p)
Enodružinska hiša
z vrtom, na periferiji mesta Celja, na zelo prometnem prosloru, solnčna lego, s» za 85.000 Din proda Poizve se v upravi Slovenca«, Celje, (p)
INOLEU PREPROGE
tapetniško, železno in medeninasto pohiSIvo, posteljnina, modrnce, vložke, zavese, blago za modrece, zavese, pohištvo, volna, flnnela, odeje, namizne garniture, kakor tudi vsi predmeti /a ilanovanja, hotele in gostilne v največii i/.biri po redneiranih cenah. — Cenilci gratis!
KAREL PREIS
Maribor, Gosposka 20
hU PO Dtn 1 —. 10'—. sivo skubljeno Din 16'—, 241—, belo sltubljeno Din 44'—. belo skubljeno gosje s puhom kg Din 64 —, 84—. Beli puh lun 100 - VZtflavilICa. polnjena z rožaslim ali plavim inlelom 40X50 Din 10'—. 60X80 Din 27'—, 35'-. PemlCO. polnjena 120X180 Din 90—, 135—. Odeje polnjeni z bato ali puhom. Vzorci brezplačno. Pošlje se po povzetju. Naročila nad Din 350 — pošljemo franko. Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar
POJI
POSTEI JINA n We.s* ZAGRLB, KLICA îôâ
Nova najmodernejša tovarna volnenih tkanin
Mike Stankoma i Sina
Leskovsic
Izdeluje štofe (kamgarn in štrajhgarn), šajke, sukno in vse vrste volnenega blaga in kocev iz čiste volue.
Prodaja na debelo in drobno. Vzorci na zahtevo brezplačno. Naslov za brzojavke: Stofara Stanković. Telefon štev 34.
Çospodinjska šola
Edino prava je z dolnjo
zaščitno znamko na podplatu
m
.4»
Mehanična delavnica opank in obutve Petar M. Dumitrov, Pančevo.
O p
A N H \
Narodni magacln
SPLOŠNA TEKSTILNA d. d.
LJliBUAlM - Mestni Ira št IT
IVaše cene so:
Kotenina 75 cm šir. Din 6-— Sifon 80 cm širok . > 7-— Sifon najboljši,
80 cm širok . . . > 9-50 Platno za rjuhe 150 cm > 18-— Platno za rjuhe 150 cm
Preproge (jfhii) 90 cm Din 24-—
najboljše
> 22-
Poldeleni . . ,
Frote.....
Creppe de Chine Štof 130 cm širok Kamgarn za moške Gradi za matraee
8-— 22-50 42— 29-— 95--27-50
Ostanki od Din 3*— naprej.
л
H ■
■
■
spojena
s teča/em џ nemški iestk
ŠOLSKIH SESTER V EGGENBERG-U pri Gradcu, Georgigasse Nr. 84 — Avstrija
Družinski dom za deklice s prvovrstno oskrbo Cena zmerna	= Prospekti
se dobe pri predstojništvu gospodinjske šole
a «
a
e ■
v ■
H
■s
■ ,
4
a i
i!
Ljudski samopomoči
v Mariboru
-e prisrčno zahvaljujem za izolačano podporo po smrti mojega očeta g. Štefana Kuster. Istočasno priporočam to velevažno ustanovo vsakomur v takojšnji pristop.
Kostanjevica dne 16. juniia 1933.
Jožef Kuster.
Hodroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga ta prevleke pohištva
Au vsa -avarovanja pride v poštev ie
Mrnmmm zavarovalnica
L|ubl!ana
v lastni palači oh Miklošičevi in Masarykovi cesti
ZAVARUJE l. požar. 2. vlom, nezgode, ïamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas«
Zavarujte sebe ш svoje Imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici.
za tla, stene, mize in izložbo
^ Din 3 15 po metru
ZAHTEVAJTE PRI VAŠEM TRGOVCU
JUGOLEUH



i	S ane^orium Es
y LJubljana Komensk
"«'lvi^
Emona
ti %.
Oshrdnïna (slan, hrana m postrežba) dnevno 75 Din.
Zdravnik : Dr. Fr. Derganc, šef-primarij v p.
}
Radio -ahtlvno termalno Иора№ oglilkove Kisline
RIIÏ1SKE TOPLICE
DRAVSKA RANOVINA Sezona od 1. maja do 15. oktobra
indikacije : revinutizem, iSi-as, ženski- bolezni pomanjkanje teka. nervozu, arterioskleroza itd.
Penzionske cono v glavni sezoni Din 70'— dnevno.
Zuhtevajte obširni brezplačni prospekt pri potovalnih pisarnah ali kopališki upravi Rim. Toplice
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnine za »Slovenca«, »Domoljuba. in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne tn od 2 do 6 popoldne. Telefonska štev 3030
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo našim prijateljem in znancem, ki so nam ob smrti našega ljubljenega očeta
KARLA ĐOSTALA
bivšega tapetnika
izrazili dobrotno svoje sočutje in sožalje. Zahvaljujemo se dalje za cvetje, položeno na mrliško posteljo našega očeta, za darovane vence, posebno še za venec stanovskih tovarišev očetovih, in slednjič za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej se še zahvaljujemo velečastitemu o. Salvatorju Zobcu O. F. M., ki je pokojniku prinašal tako pogosto sv. obhajilo, gospodu 7x1 ravniku dr. Ivanu Drobniču, ki mu je lajšal zadnje težke dni življenja in bolniškim sestram iz Vincent i na za strežbo. Vsem in vsakemu posebej naj ljubi Bog stotero jx>vrnel Ti pa, dragi oče, počivaj v miru Kristusovem in prosi za nas! V Ljubljani, dne 17. junija 1933.
RODBINE DOSTALOViH
ЏшШМШШШШт^
•.*•» / /Л*гг SeïHSWfcï
V trgovini z mešanim blagom
v mestu ali trgu, se želi izučiti dekle z 2. razr. gimnazije, stara 15 let. ki ima veselje do trgovine. Vsa oskrba naj bo v hiši Nastop takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« jwxl štev 6858.
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisb
najhitreiša postrežba — oatfmeiše delo pri
Maieh & Mikeš, Liubliana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves,
pregrinial entlaaje, izdelovanje gurabnic Velika izbira predtiskanih žen roćnib del Vsled naimoderneiše ureditve podietja — oajnižie cene.
Gospodarska zveza, Ljubljana
r. z. z o. z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke. $eno, slamo, koionnaino in soeceriisko blago, kmetiiske stroje in orodie, umetna snoiila. cement, premog itd.
Prvovrstna moka Desider Forgacs Bačka Topola zopet
stalno na zalogi.
►o " JS w «
• — .M V) .s
■O « J3 «n C t) 3 > iS O nn
S:-g a
Ол ti - • jO и flwi
-Cl O
• ■ o -c ^ cr«! .
л н*
"5 t » «
il S s
J J — ;0 Q
E e -
»•Era tuJbe S
o» - t 7~
V__
c ol.
tt O
» 5 S «
j	a
I i = ■"o s c"- S 5O.s
«nqq§Q
° "(NiOOO v, * ТГ C* ^
o
3f a n n « n
s ? S « « (i
45
>a
« SK
> > ■
3 1
S« .S .s o S ÛÛ a - h C O o <n J>
•n
O JO
«	I
10 -s; ° P
(n b k.
" Jš-o à
N >	-
- o „-D
Û M V)
" ( «N
3 — ° 2 .
~ e a o >J
c Q	v
:а .a e >
5=11.5 t
mn
tfc o «Л
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
Rory, ki se je to noč že toliko vadil in bil že tako izurjen, je zlezel ven tiho kakor duh. Vodnica ga je peljala v stanovanje, katero je tiho in previdno odklenila.
»Zdaj pa lahko bolj mirno govoriva,« je začela. »Kako ti je, dragec?«
»Ves prehlajen sem,« je odgovoril Rory, ki se je bal, da ga ne bi že takoj po glasu spoznala, da ni njen.
»Ti si pa res popolnoma zgubil svoj glas, dragi Darby,« je pripomnila ženska, »a tu imam nekaj kar te bo okrepčalo. Sedi in večerjaj. Tu imaš kos sočne goveje pečenke in vrč dobrega piva. Vse to sem shranila zate. Ce hočeš, prižgem svečo.«
»Oh, ne, tega pa ne,« je branil Rory, »bolje je, da ne. Ker je hiša vsa pokonci, bi bilo /, lučjo še slabše.«
»Ni mi toliko zaradi tega, a bojim se, da naju ne bi izdalo kresanje.«
»Saj luči ni treba, res ne!«
»Moj Bog, kako se je tvoj glas spremenili«
»Da res, saj ga kmalu ne bom imel več, heg! beg! Ti vražja hripavost!« se je jezil Rory.
»Jej malo, pa ti bo bolje. Z al mi je, da moraš biti v temi, dragec, koliko bolj ugodno bi ti bilo pri luči!«
»Oh, nikar ne misli na luč, saj je ne pogrešam, niti najmanj ne, Betty! Usta pa tudi v temi najdem.«
In ko je to izgovoril, je začel večerjati. Večerje je bil vesel iz dveh vzrokov. Prvič kajpada zato, ker je bil lačen, potem pa zato, ker mu ni bilo treba govoriti in se tako podajati v nevarnost, da bi se izdal.
»A ti, lopov, zakaj si vendar tako močno zvon il? k
»Zmotil sem se draga, heg! heg! heg! Oh, ta hripavost me bo še zadušila!«
»Ne muči se z govorjenjem, dragi Darby, rajši se okrepčaj s pečenko in pijačo.«
Rory je ubogal, Betty pa:
»Še tisti trenotek, ko je zvonilo, sem stekla in kakšna sreča, da sem ti odprla prej, preden je prišel polkovniki Oh, ubil bi me, ko bi vedel za te! Ali je pa kaj slabega pri tem, Darby moj, če pride mož obiskat pošteno ženo? To je vendar čisto naravno!«
»Gotovo, Betty,« je potrdil Rory, ki je zdaj spoznal, da ga ima Betty za svojega moža Začel je razmišljati, v kakšnih škripcih bi bil šele, če bi prišel njen pravi mož. Med tem se je pa zalagal s pečenko in pivom, da bi dobil novih moči.
»Kaj ne ješ, dragi Darby?« je pripomnila Betty.
>Ne, ampak pijem,« je odvrnil Rory.
»To ti bo dobro delo, srček moj! A povej mi, kako je z Johnijem?«
Kdo je Johny, tega Rory ni vedel, a sklepal je, do mora to biti njen otrok. Ker je mislil, da je bolje, če odgovori ugodno, je rekel:
»Prav dobro.«
»Hvala Bogu,« se je razveselila Betty. »On je odporen. Kako dobro je prestali«
»In kako je z ulji?«
»Ti so tam, kjer so bili,« je pojasnil Rory. ki se mu ni sanjalo o drugih uljih kakor o tistih v čebelnjaku, dočim je Betty mislila na uljesa, ki jih je Johny imel.
»In niso izginili?«
»O, ne, zakaj zelo skrbimo zanje.«
»Daj. dragi, daj; varuj jih pred mrazom!«
>Bodi brez skrbi, Belty, saj smo jih pokrili s slamo,« je pristavil Rory .
»S slamo!?« se je začudila Betty. »Kaj ti pa je, Darby? S slamo ste jih pokrili?«
»Gotovo, čebele jo imajo rade.«
»Čebele, kakšne čebele?«.
»Kakšne? Čebele v uljih,« je pojasnjeval Rory.
»Ne delaj se norca, dragi moj! Tj prav dobro veš, da te izprašujem zaradi otroka, pa zbijaš šale o čebelnih uljih, ko veš, da sovražim norčije; da. Darby, ti veš, da tega nimam rada, pa se norčuješ iz vsega, kar govorim!«
Rory je videl, da sta prišla navzkriž, in da bi se še bolj ne zamotal, je dejal:
»Pšt, pšt!«
»Ne govori vendar toliko, saj naju lahko slišijo.«
Betty je nekaj časa molčala, a ko je videla, da vlada v hiši popolna tišina, se je vrnila k svojim uljem.
»A povej mi, ali so ulji vsi zunaj?«
»Seveda.«
»In kakšni so?«
»Zelo čedni so res,« si ,je naprej izmišljeval ubogi Rory, »in veliko medu bodo imeli, o tem sem prepričan.«
In tedaj mu je Betty vsa ogorčena pripeljala co. »Vrag vzemi tebe in tvojo norčijo! Ti, sjrovina, Ali se ne moreš norčevati i/, drugega kakor iz uboorega otroka, ki leži ves v uljih,« ga je ozmerjala.
»Saj bi me morala poznati, kakšen sem! Mm, to je pa res dobra pečenka!«
>No, prav, prav. In ali je Johny .. .<
»Oh, bolje je, da me nič več ue izprašuješ,« je za-mrmral Rory in se delal kakor da je jezen.
Betty je bilo žal, da je moža udarila in zato je postala ljubezniva. Pričela je s tem, da ji nič ni za to, ako bi polkovnik zvedel, da je njen mož prišel v hišo ker nima pravice, da bi jej kaj rekel, saj je njen mož.
Rory se je smejal.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Сел
lzdaiateli: Ivan Rakoveo
Urednik: Franc Kremž&r.