ZELEZAR Leto XVIII. 1978 Januar Št. 1 OB VSTOPU V LETO 1978 URESNIČEVANJE CILJEV RAZVOJA 1976—1980 ZAOSTAJA. ZAMUJENO BO TREBA NADOKNADITI. Jugoslovansko železarstvo ni porok hitrega razvoja gospodarstva. Nizka produktivnost v sedanjosti in še neubran1 razvoj za prihodnost nista vzpodbudna. Tudi Slovenske železarne svojo vlogo igrajo pomanjkljivo. V petletnem načrtu SŽ zaostajajo in ovirajo tudi druge. V dohodkovni povezanosti mora jeklarstvo postati pospeševalnik razvoja. Večje plodove naj da že tretje leto sedanjega srednjeročnega obdobja. Na podlagi naše nove ustavne ureditve , j e zvezna skupščina konec leta'1975 sprejela zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Ta dokument pomeni, da je planiranje na vseh območjih in dejavnostih združenega dela in splošne družbene aktivnosti dobilo mesto in vlogo, ki mu v samoupravni‘Ureditvi pripada. Sistem družbenega planiranja pa še ne kaže takih sadov, kot jih.?od njega pričakujemo. Zapoznelo sprejet zakon je vplival tudi na izdelovanje ter sprejemanje družbenega plana, Jugoslavije, družbenih planov republik in organizacij združenega dela za obdobje 1976 -do 19801. Ti so bili sprejeti šele v drugem polletju prvega leta'; novega petletnega obdobja, vsi dogovori o razvoju posameznih dejavnosti,-iki.: so sestavina -družbenega plana Jugoslavije, pa še pred vstopom v tretje leto srednjeročnega plana niso dobili domovinske pravice. To brez dvoma vpliva na uresničevanje zasnovanih. ciljev gospodarske krepitve in zboljševanje družbene ter. živ-ljenske ravni. V teh dogajanjih nas najbolj zanima gibanje proizvodnje in razvoja črne metalurgije, ali še več:, celotnega: jugoslovanskega železarstva. NIZKA RAVEN PROIZVODNJE Jugoslovanska ...črna metalurgija pri razvijanju vzora naše samoupravne ureditve, graditve socializma, ne prispeva pomembnega deleža. Njeno stanje V proizvodnji, produktivnosti, ekonomičnosti in usklajenosti v razvoju je tako, da na njenih temeljih ni možno zgraditi stabilne nadgradnje kovinsko predelovalne industrije. In če. dodatno „še upoštevamo, da tudi kovinsko predelovalni kompleks pestijo podobne slabosti, je razumljivo, da na primer v strojegradnji v borbi ž razvitimi zahodnimi ekonomijami nismo konkurenčni.. • Za hitro razumevanje so najboljše-primerjave, na primer z Avstralijo. : . Avstralija je celina, ki je po površini 30-kzat večja od,Jugoslavije, prehi-Valeev pa nima. niti zar,dve tretjini naše države. Na temeljih'lastnih; surovin je ta daljna dežela znana po .vplni, mešuun kožah, s proizvodnjo ih uporabo jekla, pa je pričela v glavnem šele po drugi svetovni vojni. Primerjava- iž Ihta 1976 pa je naslednja: . Avstralija SFRJ — prebivalcev 13,916.000 - 21,560.000 — izvoza — 000 S .. 9,556.000 4,880.000 — proizvodnja jekla — ton .' 7,937.000. ’ 2,751.391 — proizvodnja jekla na prebivalca — kg .- 567 128 -f- poraba jekla na prebivalca Si- kg 554 . 185 . . Ze iz, teh. podatkov, zlasti v, dvakrat večjem izvozu, se vidi, da Avstralija spada med.razvite ekonomije, To je jasno tudi v jeklarski industriji.. Proizvodnja jekla je v .''Avstraliji -kljub avtonomnosti posameznih njenih držav vodena enotno, celotno pa zajema ena sama korporacija Bro-ken Hill. Razdeljena je na štiri,železarne, od katerih je najpomembnejša Fort Kembla. Leta 1976, ko je,recesija že rmela posledice,'je ta železarna izdelala: . — koksa - - 2,8 milijona?,, tori — grodlja : . , . 4 milijone ton — jekla 4,8 milijona ton in imela zaposlenih 20.000 ljudi, od tega 3150 Jugoslovanov. V istem času je celotna jugoslovanska :čma metalurgija dala .1,8 milijona .ton koksa, 1,6 milijona ton grodlja, 2,75 milijona-ton?.jekla ter skupaj zaposlovala 77.500 ljudi.in to v sedmih železarnah. Res je,, da je mehanska in. druga predelava-jekla v naših železarnah bol j. raz vita, razlika v produktivnosti's Port'Kembla pa je vendar 1:4. Jugoslovansko črno metalurgijo pesti razdrobljenost, vsaka republika ima železarno, 'ki ima tudi sVqj avtonomni razvoj,, želijo pa graditi še'nove. Neusklajeni razvoj pa je problem, ki bi moral družbi povzročiti večjo skrb, saj tudi za prihodnost ne obeta nič dobrega. ' VELIKE -ZELJE ZA NALOŽBE, MALE. Z A PROIZVODNJO Po dolgem prerekanju predvsem strokovnih delavcev in republiških struktur smo pred objavo dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj črne metalurgije za obdobje od 1976 do 1980. Ta dokument predvideva, da . se bodo , letne proizvodne zmogljivosti surovega jekla povečale na 7,130.000 ton. Posamezne republike bodo imele naslednje deleže: . — Bosna in Hrcegovina., '.. ■ • , 2,650.000 ton . . — Srbija - 1,670.000 ton — Makedonija ' , 1,100.000 ton JwKsiovemja- , 1 960.000 ton ■BBlirvatska 450.000 ton Črna gora .' . 1 300.000 ton Za nas '.je neprijetno, ker tabelarni pregled omenjenega dogovora prikazuje, da so proizvodne zmogljivosti v slovenskih'železarnah že, leta 1975, to je v izhodiščnem letu sedanjega petletnega plana, znašale 450.000 ton SM jekla in 510.000 ton elektro jekla, ali skupaj 960.000, kar pomeni, da do leta 1980 v Sloveniji niso potrebne-naložbe v nove talilniške peči. Dogovor o razvoju črne metalurgije v petletnem obdobju 1976 do 1980 pa ,vendar tudi slovenskim-železarnam odpira: možnost, da že v tem srednjeročnem obdobju s koriščenjem olajšav za prioritetne dejavnosti povečajo in kakovostno spremenijo strukturo proizvodnje surovega jekla. V točki 4, člena 6 dogovora je rečeno, da bodo pri razvoju imele prednost ¿»zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla' (skupaj s konti livom), razen elektrojekla za navadne kvalitete (JUS, kvalitetna skupina 1).« ~ To enostavno pomeni da se proizvodnja kvalitetnih in plemenitih elektro jekel lahko razvija. Isti dokument odobrava razvoj proizvodnje elektro jekla tudi v zadnjem odstavku 9. člena, ki pravi: ?»Na podlagi planov in - programov razvoja organizacij združenega dela ter družbenih planov republik in avtonomnih pokrajin je za opti-maliziranje obstoječih železarn mogoče Zgraditi tudi večje zmogljivosti za proizvodnjo elektro jekla, kot so predvidene v tem členu, s tem da bo celotna proizvodnja tega jekla usklajena z možnostmi.trga, da temelji predvsem, na domačih surovinah in da ji je zagotovljena dolgoročna preskrba z-električno energijo. Potrebne količine surovin iz uvoza za proizvodnjo elektro jekla bodo proizvajalci elektro jekla zagotovili z lastnim ižvbZdfh.« . Zimska idila (nadaljevanje s 1. strani) To določilo torej daje poleg spremembe strukture proizvodnje od SM na elektro kvalitete, možnost tudi za povečanje zmogljivosti: nad omejitvijo po tabelarnem pregledu,, ki slovenskim železarnam zapira razvoj, vendar pogojeno, da so oskrbljene uvozne surovine in da je tako povečanje usklajeno s tržnimi potrebami. , : Dogovor o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj črne metalurgije v tekočem petletnem obdobju-je le delno zadovoljil ambicije republik. .Tudi republika Sloveniji ne more biti zadovoljna, saj kljub specializirani proizvodnji in relativno skromnemu planu povečanja proizvodnih zmogljivosti v tabelarnem predlogu nima manevrskega prostora za svoj razvoj in bo morala tega uresnčiti z drugimi zahtevnejšimi določili dogovora. Odprtih pa je v celoti ostaja vrsta zahtev in načrtov republik, med katerimi je najbolj problematična dilema, ali je uinestna gradnja nove železarne v Prijedoru in optimizirati Sisak. To naj bi.rešil tako imenovani načrt o kontinuiteti izgradnje črne metalurgije do leta 1985. Velik del tega je že v načrtih, v izgradnji ali celo že zgrajeno, potrebnega sporazuma pa še ni. Začnimo pri SR Bosni in Hercegovini. „Železarna Zenica je pred sklenitvijo svoje največje razširitve. V obratovanju so že: nova konvertor-ska jeklarna z napravo za ulivanje gredic, valjarna gredic, profilov in žice, v izgradnji je že plavž s 1386 m3, povečati bo treba le še koksarno in Železarna Zenica bo postala zaključena celota z. možno proizvodnjo 2.650.000 ton surovega jekla letno. Rudarsko-metalurški kombinat Zenica pa ima večje ambicije. Zahteva še izgradnjo nove železarne Prijedor za polizdelke, gredice in slabe. Po načrtih, izdelanih v Sovjetski zvezi, naj bi postavili plavž in kon-vertorsko jeklarno s kapaciteto okrog 2 milijona ton gredic m slabov. Ta projekt je v konflikta s projektom Metalurškega kombinata Železarne Sisak, zato kljub pritisku ni dobil zelene luči v sedanjem petletnem planu, računajo pa na obdobje do leta 1985. SR Hrvatska je odložila načrt za izgradnjo velike jadranske železarne, ne odstopi pa od povečanja Železarne Sisak, za katero načrtuje nov plavž1 in konvertersko jeklarno z zmogljivostjo 1,3; milijona ton gredic in slabov. Koksarna v Bakru z zmogljivostjo 850.000 ton koksa je pred dograditvijo. V predelavi jekla Sisak načrtuje izgradnjo nove valjarne za brezšivne cevi z zmogljivostjo 450.000 ton cevi letno. Tudi Jadranska železarna Split se bo povečala na zmogljivost 120.000 ton. SR Srbija nadaljuje z izgradnjo železarne Smederevo. V izgradnji so nov plavž z zmogljivostjo milijon ton grodlja, valjarna za toplo valjane trakove, sledila pa bo še izgradnja tandem proge za hladno valjane trakove;. ostali obrati so že v obratovanju, kar pomeni, da bodo v dogovoru predvidene zmogljivosti 1,670.000 ton jekla lahko v obratovanju pred letom 1980. SR Makedonija — Železarna Skopje ima že zgrajene predelovalne Obrate, povečati- mora še proizvodnjo jekla in to z izgradnjo plavža,' konverterske jeklarne in-naprave za ulivanje slabov. To bo možno uresničiti v naslednjem petletnem obdobju, torej v kontinuiteti, in tako bo ta železarna imela zmogljivost okrog 2,2 milijona, ton jekla, od tega 300.000 ton v elektro obločni peči. SR Črna gora ima vse svoje načrte v Železarni Nikšič. Tam se že gradi nova elektro jeklarna s ponovčno tehnologijo z zmogljivostjo 400.000 ton in naprava za ulivanje gredic s propustnostjo 200.000 ton letno. V izgradnji so prav. tako hlačna proga 850 0, kovačnica, jeklo-livarna, vzmetema in drugi obrati. Železarna* Nikšič bo torej -v tem petletnem obdobju dosegla zmogljivost blizu pol milijona ton kvalitetnih in plemenitih jekel letno, razpolagala pa bo tudi s,predelovalnimi obrati. KAKOVOST IN IZVOZ, PRIHODNOST SŽ SR Slovenija s SŽ nima na področju črne. metalurgije velikih ambicij, Prihodnost slovenskega jeklarstva je. v kvalitetnih in žlahtnih jeklih. Do sklenitve naslednjega petletnega obdobja mora biti sklenjen proces strukturalnega spreminjanja proizvodnje jekla,/v celoti opuščen SM .postopek in povečane zmogljivosti elektro jekla na milijon ton letno. Proizvodnja bo znašala: na Jesenicah okrog 570.000 ton, na Ravnah 250.000 ton in- v Štorah okrog 180.000 ton. Vsaka železarna bo v glavnem tvorila svoj sklenjeni ciklus proizvodnje, z večjo izmenjavo polizdelkov: pa bo doseženo lažje obvladanje tehnologije in vi.šjiTzpleni. Po teh načrtih bodo proizvodne zmogljivosti, jekla v Jugoslaviji brez upoštevanja Prijpdora do leta 1985 povečane na okrog 9,5 milijona ton-letno, realne potrebe pa ne bodo presegale 8 milijonov ton. Vzporedno je namreč treba povečati porabo jekla ali razvijati konkurenčno sposobnost predelovalne industrije; za kitajske skoke pa še Kitajci niso sposobni, To pomeni, da našo samoupravno družbo še čaka težko in politično zahtevno, usklajevanje, Neskladnosti pa se v celoti ne moremo več otresti. Ob deficitarnosti določenih asortimanov jekla je hiperprodukcija že na pohodu predvsem v ploščnatih asortimentih,-zlasti v hladno valjanih trakovih in pločevini. Imeli bomo zmogljivosti: v Skopju, ki so že zgrajene, okrog milijon ton, v Smederevu v načrtu 800 000, ton in na‘Jesenicah že zgrajenih 150:000 ton hladno valjane, pločevine, Izvoz bo edini- izhod, racionalnemu koriščenju za naše potrebe dvakrat- prevelikih zmogljivosti. - - , Izvoz pa ni lahka. rešitev, saj; vemo, da dežele v razvoju same gradijo svojo-črno metalurgijo, železarno zahodnih razvitih držav, zlasti evropske, pa preživljajo težko recesijo, ki nima izgleda za skorajšnjo ozdravitev. Podobno bo tudi na področju plemenitih jekel, kjer bo zbir proizvodnje: Slovenskih železarn in Nikšiča presegel ,jugoslovanske potrebe; Pospešena izgradnja predelovalnih obratov za končke izdelke iz plemenitih-jekel, namenjenih za zmanjšanje uvoza in za izvoz bo edina in tudi zelo koristna rešitev. Tega se moramo zavedati zlasti.v SR Sloveniji, zato ni naključje, zakaj smo prav pri nas ustanovili skupnost izde- lave in predelave jekla. Težji problem kot. proizvodnja bo torej ¡plasma jekla, ki zahteva enotno in učinkovito prodajno organizacijo zlasti pri uveljavljanju na zunanjih; tržiščih. . Družbeni plan Slovenije za Obdobje 1ČI76 do 1980 že odpira možnost za grientacijo slovenskega železarstva na kakovostna in žlahtna jekla, dogovor nosilcev tega plana, med katerimi so tudi Slovenske železarne, pa nam neposredno nalaga dolžnost,, da pogumno stopamo po tej poli in da damo svoj prispevek ne le proizvodnji jekla, temveč tudi razvoju industrije, ki uporablja žlahtna jekla. Zavedati se moramo, da vsaka specializirana proizvodnja zahteva‘širši prostor in da to velja, tudi za žlahtna jekla. -Izvoz jekla in jeklenih izdelkov je torej imperativ prihodnosti slovenskega železarstva. To je jasno izraženo v družbenem planu SR Slovenije, Pogasi nam vsem postaja jasno, da je dohodkovna povezanost med proizvajalci reprodukcijskega materiala, predelovalno industrijo, blagovnim prometom in neposrednimi porabniki pogoj za hitrejši in skladnejši razvoj jugoslovanskega gospodarstva. Minili so časi, kg smo zaradi-deficitarnosti avtonomno lahko razvijali proizvodnjo jekla. V prihod?-nosti brez neposredne podpore in celo brez sovlaganja in medsebojnega pretakanja sredstev od proizvajalcev surovin d° končnih izdelkov in obratno ni možno pričakovati uspešnega poslovanja tudi sicer pri dobro zasnovanem razvojnem programu Slovenskih železarn. ‘ RAZPOKA MED IZDELAVO IN PREDELAVO JEKLA SE ŠIRI Lansko leto so bile Slovenske železarne prve med Sestavljenimi organizacijami združenega dela,, ki so oblikovale in sprejele samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in; razvoja v obdobju 1976 do 1980. Dogovor o družbenem planu SR Slovenije je v celoti vključil. naš petletni plan, upošteval pa ga je tudi samoupravni. sporazum o načrtu/razvoja skupnosti'izdelave in predelave jekla.-To vse skupaj pa vendar še ni zagotovilo, da bomo sicer lepo/ izdelan petletni načrt do leta 1980 tudi uresničili. Slovenska kovinsko predelovalna industrija in ostali jugoslovanski porabniki pričakujejo od-prednostnih dejavnosti odpravo deficitarnosti, oz. zavor za razvoj njihove proizvodnje. Po dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja pa žal s proizvodnjo še ne moremo dokazati, da nove naložbe že dajejo plodove. Med porabniki je zato prisotno neza- ; upanje pri obravnavi združevanja sredstev za nove razvojne projekte Slovenskih železarn, Povod za tako razmišljanje -je predvsem v gibanju proizvodnje in še več, v izvrševanju sklenjenih pogodbenih obveznosti. Kljub obstoju posebne skupnosti se je spor med proizvajalci in predelovalci jekla v Sloveniji celo zaostril. Glavni razlog upravičene kritike porabnikov so-kakovostna, količinska in čas.ovna odstopanja od planirane-proizvodnje. Rezultati poslovanja v letih 1976 in 1977 v delovnih organizacijah Slovenskih železarn niso zadovoljivi. V primer-/: javi z- izhodiščnim letom smo lansko leto dosegli: 1975 1977 indeks surovo železo — ton 195.775 180.654 92,3 — surovo- jeklo — ton 795.008 777.110 i 97,7 — blagovna proizvodnja— ton- 740.841 750.908 101,4 — realizacija —| v 000 din 7,148.516 8,490.579 118,8 — izvoz — v $ 38,749.945 38,731.509 100,0 — zaposleni 16.584 17.109 ' 103,2 Iz teh številk se vidi padec proizvodnje surovega železa in jekla, skromna rast blagovne proizvodnje, stagnacija izvoza, hitrejša rast zaposlovanja od rasti proizvodnje ali padec produktivnosti dela. Ti rezultati, ker niso izraženi z vrednostjo, ne dajejo sicer popolnoma točne, pa vendar zadosti verno sliko poslovanja za prvi dve leti srednjeročnega obdobja 19.76:—1980. Objektivnejšo in tudi boljšo sliko: gibanja produktivnosti bi dala stopnja povečane realizacije ali prodaje blaga, vendar le če bi izločili poviševanje cen. Tudi primerjava fizične proizvodnje 1976 : 1977 je ugodnejša, to pa zaradi tega, ker je zaradi, recesije proizvodnje jekla pri .nas leta 1976 stagnirala. Da bi vedeli, kje se nahajamo, je zato potrebno izdelati primerjavo z 'izhodiščnim letom 1975. Vse delovne organizacije niso poslovale enako. Z rezultati najbolj odskačeta Železarna Ravne in Tov-il Ljubljana,. Posamezne delovne organizacije so dosegle: Železarna Jesenice 1975 - 1977 - - indeks — surovo železo — ton 149.020 134.654 90,4 — surovo jeklo — ton 512.802 ‘ 481.610 93,9 —| blagovna proizvodnja — ton 398.229 403.548 - 101,3 —- realizacija —■ v 000 din , 3,306.570 3,830.000 115,8 — izvoz — v § 10,315.850 b 7,255.050 ■ 70,3 — zaposleni 6.456 ; . 6.531 . 101,2 Železarna Ravne — surovo jeklo -t- ton 193.656 201.500 104,1 — blagovna proizvodnja — ton 132.925 142.600 107,3 — realizacija —v 000 din . 1,901.836 2,280.000 119,9 — izvoz — v $ 11.544.853 18,500.000 160,2 —• zaposleni 4.546 4.670 102,7 Železarna Štore — surovo železo — ton 46.755 46.000 98,4 — surovo jeklo — ton 88.490 94.000 106,2 — blagovna proizvodnja — ton 172.957 169.400 97,9 — realizacija — v 000 din 1,219.249 1,524.560 125,0 — izvoz — v S 6,496.459 5,238.000 80,6 — zaposleni 3.040 P 3.253 107,2 (nadaljevanje: na strani 3) (nadaljevanje z. 2. strani) Predelovalci 1975 . 1977 indeks — blagovna proizvodnja — ton 36.730 35.360 96,3 ■'— realizacija. — v 000 din ': 720.861 856.019 118,7 — izvoz S— v $ 10,392.783 7,738.459 74,5 •— zaposleni 2.542 2.650 104,2 Železarna Ravne j e ob 2,7 % povečanem številu zaposlenih dosegla 4,1 % več jekla, 7,3'% več blagovne proizvodnje, 19,9% večjo vrednost -realiziranega blaga in 60,2 %. večji "izvoz "izdelkov. Tovil pa je rezultate iz leta 1975 v blagovni proizvodnji izboljšal za 5,7%, realizaciji za 28,8 %, izvozu za 15,5%, zaposlene pa je povečal le za' 1%.; Žal pa pri drugih delovnih organizacijah gibanje proizvodnje hi bilo tako ugodno, najbolj pa je nazadovala Žična, ki je blagovno proizvodnjo znižala za 16,8% ter pri tem število zaposlenih «znižala za : 10,5 %.■-■'■ Z doseženimi rezultati izvrševanja srednjeročnega plana torej ne moremo biti zadovoljni. Vzrokov ne moremo iskati v težavah s prodajo, saj, je poznano, da je konjunktura za jeklo lani bila ugodna in da Tdelovne'orgahizacije SŽ niso izvršile svojih pogodbenih'obveznosti. Tudi -oskrbovanje s surovinami ni bilo problematično. Nekaj - težav je nastopilo z novo energetsko krizo decembra, ki je zavrla •Zaključni polet .za izvrševanje plana, kar pa vendar ni glavni razlog takemu zaostajanju proizvodnje. Osrednje razloge bodo delavci morali iskati v subjektivnih sferah, predvsem v TOZD in delovnih organizacijah samih, Za nas je pomembna ugotovitev, da so porabniki s kakovostjo izdel-kov delovnih organizacij SŽ zadovoljni. To se odraža predvsem v za1 htevah za povečanje obsega oskrbovanja, ki nas silijo k boljšemu koriščenju razpoložljivih potencialov. V. LETU 1978 HITREJE K CILJU V novem letu 1978, ki je že tretje leto tekočega srednjeročnega obdobja; je treba okrepiti ugled Slovenskih železarn pri svojih porabnikih in z Višjimi proizvodnimi rezultati izboljšati uresničevanje ciljev načrta proizvodnje ih razvoja petletnega obdobja. Ti so leta 1980: 850,000 ton blagovne proizvodnje, 12,4 milijarde din realizacije in ’99; milijonov dularjev izVOza, Težki fnalogi sta planirana realizacija in zlasti izvoz. Realizacijo je namreč-treba obračunati1 po’cenah rž leta 1975, kar da realno sliko rasti vrednostnega obsega proizvodnje- in. gibanja produktivnosti dela. -- ~ Temeljne1 organizacije združenega dela in delovne organizacije SOZD SŽ So žep oblikovale in ,sprejele proizvodnO-poslovne naloge za letošnje leto 1978, Ti načrti predvidevajo: ; ■ • indeks 75/78 surovo železo' — ton ; | surovo jeklo — ton blagovna proizvodnja ton realizacija — V milijonih din izvoz — v S ............ zaposleni“ 207.000 805.700 . 817.326 -- 10.486 55,301,401 17.764 • 105,7 101,3 110.3 146,7 .142,7 . 107,1 ZaTažjo: orientacijo-je treba prikazati, kako se bomo po tem gospodarskem načrtu: leta 1978 približali ciljem srednjeročnega obdobja 1976 do 1980." Po .planu naj hi 'letos dosegli: plana za leto 1980 — surovega jekla blagovne. proižvbdnje -—realizacije — izvoza — zaposlenih ! 80,57% 86,76 % 84,68 %•. 55,86%' 100,67% Planirana realizacija je obračunana po tekočih cenah, zato ta kazalec ne kaže-realne slike rasti'vrednosti proizvodnje oziroma približevanja'cilju, načrtovanem za leto 1980. _ Plan proizvodnje in prodaje gotovega blaga za leto 1978 za posamezne delovne organizacije SŽ predvideva naslednje: indeks Železarne % Jesenice 75/78 — surovo železo — ton 160.000 107,4 — surovo jeklo — ton 505.000 98,5 ir- blag', proizvod. — ton 465.960 117 — realizacija—006-din 4,836:032 '146,3 — -izvoz—— -000 $ 12.056 116,9 Ravne indeks 75/78 zaposlenih 6;753 104,6 211.700 109,3 142;950 T07,5-2,645.000 139,1 - 20.000 473,2 : 1 4.840-106,5 indeks Štore 75/78 47.000 100,5 89.200 100,8 169.470 98 1,997.288 163,8 14.157 217,9 3.439 113,1 indeks indeks indeks indeks Predelovalci Veriga 75/78 Plamen.75/78 Tovil 75/78 Žična 75/78 — blagovna " - proiz. —ton 16.314 124,1 9,000.101,9 1.899 106,7 11.733 90,4 — realizacija — 000 din 537.690 166 180,000.124,2 96.152 121,1 193.947 112,4 — izvoza —000$ 5.518 123,4 2.932 . 73,4 310 159,1 328 18,9 W- zaposlenih 1.393 124,3 ' 520 99,4 - 319 104,2 | 500 84,5 Ti kazalci'občutno popravljajo stanje dinamike izvrševanja petletnega plana proizvodnje, zaostajanje pa je še vedno veliko, /Upoštevati pa je treba, da-- bodo večje naložbe dale svoje prve plodove šele proti koncu petletke. (nadaljevanje na strani 5) Tovarna poljedeljskega orodja V tej številki našega. glasila posredujemo informacijo o Tovarni poljedeljskega orodjaÿ iz' 'Batuj, povzeto iz prospekta tega podjetja, ki je' bil objavljen ob stoletnici njenega obstoja. Prednica današnje tovarne je bila kovačnica zasebnika Karla Mu-litscha', ki je'leta 1876 kupil Star mlin ob Vipavi pri Batujah in: ga preuredil V kovačnico,' jo opremil 'z več kladivi in drugimi stroji S Kolesi ha vodni pogon. Imel je tudi kovačijo V Vrtovinu, obenem pa se je bavil s trgovino na veliko. Obrata v Vrtovinu in v Batujah sta se kmalu povečala, pričeli So Z izdelavo ročnega poljedeljskega orodja ter Zidarskega orodja na veliko. Orodje so prodajali daleč čez mejo ožje Primorske, V Dalmacijo, v Bosno in Hercegovino ter še globlje na Balkan. PO smrti: Karla Mulitscha 1883. leta je njègûV naslednik 'Jožef Mulitšch dal namestiti leta 1895 k vodnim kolesom 'turbino, kar je vplivalo na povečanje proizvodnje. Vrgel se je na trgovino na debelo. Zaradi pomanjkanja delovne sile 'V bližnjih krajih, je lastnik Vabil na delo delavce'iz »kraljestva« v Italiji, takoimenoVàne regnicole. Ti ljudje pa so postali pomemben politični element, zlasti v času zaostrenih narodnostnih bojev ha Stiku med slovenstvom ih talijanstvom. ' Ko je neki“ Italijan leta 1893 umoril avstrijsko cesarico Elizabeto, so izbruhnile po Vsej monarhiji protiitalijanske demonstracije in tako tudi na Primorskem. Najbolj burno je'bilo vpraV v Batujah, kjer so slovenski delavci v nastalem vročem ozračju pokazali svoje nezadovoljstvo nad tujci,- češ da jim le-ti odjedajo'kruh. Jožefu Mulitschu so'postavili nekakšen Ultimat "Z 'zahtevo, 'naj takoj Odpusti TtalijânSke delavce. Ker je lastnik to zahtevo Odbil, so organizirali pohod na Batuje, obkolili hiše, kjer "so, stanovali Italijani in jim grozili, da jih bodo pobili. Demonstrante, so-razgnali. Orožniki -iz'Gorice, odpeljali- 14 mladeničev v. Gorico, kjer SO-jih pozneje obsodili na zaporne kazni. Ker se je lastnik kovačije bal ponovnih izgredov, je dal postaviti blizu Italiji in sicer v Standrežu pri Gorici .še' en obrat, kjer je nameraval skoncentrirati vse svoje industrijske obrate, Proizvodnja je stekla-leta 1901 in tako so zlahka zadostili povpraševanju po orodju na Kranjskem, Tržaškem, Tridentinskem, “Hrvaškem in celo V nekaterih kolonijah. Zaradi povečanih potreb so^ leta 1910 povečali’obrat v Batujah,-leta 1913 so namestili modernejšo turbino- še prej .SO; povečali: stavbe in nabavili nove stroje. Vsa proizvodnja je bila sedaj skoncentrirana v Batujah in v Standrežu. Manjši ■ oblati namreč niso mogli“ več v -korak S sodobnimi zahtevami. ■" Ob začetku prve svetovne Vojne Sta: bila obrata V polnem razmahu. Ko pa je z vstopom 'Italije v Vojno proti / Avstriji- stekla fronta Ob Soči,/je bilo v Silovitih bojih uničeno tudi MuhtschevO-podjetje v Standrežu, ki-,ga po vojni in po priključitvi slovenske Primorske k Italiji ni več kazalo obnavljati.' Zato'je "lastnik" Vse napore vložil v batujški obrat. Zelo je moderniziral pogonske naprave, razširil eno od treh proizvodnih dvoran. Skupaj s sinovi, med katerimi ga je nasledil Emil/Mulitšch, je-prilagodil obrat modernim zahtevam Za proizvodnjo motik, vil' (za kopanje), kopačev, Čevljarskih nožev, osti, 'Zidarskih lopatic,-lopat, lemežev, rudarskih kladiv, kladivc, sekir, tesač, sekal' in drugega. Nastopile pa so težave s prodajo, ker jezaiadf razmejitve med Jugoslavijo in Italijo odpadlo tržišče v Dahhaoiji ih v Bosni. Kraljevina SHS je postavila visoke carine, ki so zavrle izvoz v te dežele. Nekaj (nadaljevanje na strani- 4). Tovarna poljedelskega orodja nekdanjih kupcev pa so vendarle obdržali in zaradi nizkih cen spodrinili konkurente: avstrijske, nemške, angleške in francoske. Zaradi številnih gospodarskih težav (visoke cehe, dražji-transport, davčni pritisk in pod.) se je moralo podjetje omejiti na en sam obrat. Nedvomno pa je prispevalo k ponovni gospodarski rasti slovenske Primorske pod Italijo. Zaradi izgube nekaterih tržišč je podjetje ostajalo med obema vojnama praktično Tv. .dosedanjem obsegu, .tako. glede števila zaposlenih, kot po opremljenosti, Delali so .v izredno težkih pogojih, po 12 pa tudi 18 ur na dan, hilade, k.i,. niso imeli, doma obveznosti pa je lastnik kar zadržal v obratu. .Gospodar je' vodil vse sam. Hišo in družino je imel v Gorici. V tovarni ga je v času odsotnosti nadomeščal samo en človek. Imel je samo majhen zveščič s seznamom zaposlenih in s številko bančnega računa. To je bilo menda vse, se spominja eden najstarejših delavcev. Vojna. je. pomenila za tovarno zastoj. Delavci so morali na razna bojišča kot Vojni obvezniki. Poznejši prvi, po delavcih izbrani, direktor, Angel Čebron, se spominja, da so med vojno izdelovali podkve za potrebe partizanske vojske s privolitvijo gospodarja. Nekateri delavci iz te tovarne so po zlomu Italije pristopili k tistim, ki so se pridružili Angležom in se opredelili za partizane, ker so želeli priključitev Primorske k Jugoslaviji. Veliko delavcev je v vojni padlo. Po letu 1945 tovarna ni imela pravega statusa, pripadala ni ne k Italiji, ne k Jugoslaviji, zakaj ležala je med conama A in B. Delavci, ki šo prihajali iz partizanov, so prinesli s seboj revolucionarne ideje. Zahtevali so od lastnika tovarne, Mulitscha, naj izroči tovarno državi. Ker se je temu upiral, so ga enostavno nagnali. Mulitsch se je namreč izgovarjal, da bo to zadevo uredil zakon. Delavci pa so, bili neučakani. Odpeljali so lastnika na postajo milice v. Črniče, od tam pa so Mulitscha poslali v Solkan. Ker pa se je naslednji dan zopet pojavil v tovarni, so mu delavci povedali, da tako ne gre več. Na zahtevo delavcev jim je izročil ključe tovarne in se v par. minutah podal domov, v Gorico. Pozneje je dobil odškodnino od' FLR Jugoslavije. Ko je bila Primorska 15. septembra 1947 priključena k Jugoslaviji, je podjetje končno dobilo svoj status: 28. aprila 1948 je bilo nacionalizirano, vlada LR Slovenije je ustanovila Tovarno poljedeljskega-orodja Batuje, kakor se še danes imenuje. Po volji kolektiva je postal direktor Angel Čebron, po odločbi slovenske vlade pa je bil tudi uradno imenovan na to mesto. Zdaj prične nov razvoj, tovarne. Obnovili so proizvodnjo poljedeljskega orodja na način, ki so ga bili vajeni že od prej. Domala vse so izdelovali ročno. Težave so imeli s kadri in z opremo.. Inženir Milko Bremec,- referent za kovaštvo, jim je pomagal z dragocenimi nasveti in poskrbel za ceneno izpopolnitev podjetja s stroji. Po njegovi zaslugi so. dobavili v Batuje' nekaj strojev iz.'razvitejših kovinskih industrij. Iz Zreč so dobili leta 1952 ekscentrične škarje in strojno rezanje jekla je, pomenilo prelomni trenutek za tovarno. Krenili so na pot k vse modernejši tovarni za poljedelsko'orodje. Ker pa rje šel tedanji gospodarski razvoj pri nas po poti posodabljanja industrije, gradbeništva in energetike, medtem ko je kmetijska politika zaostajala, so nastale za podjetje nove, resne težave; Čeprav so ponovno osvojili tržišče v Dalmaciji, Istri; Bosni in Črni gori, ni in ni mogla dohitevati drugih, bolj podpiranih gospodarskih vej.. Leta 1950, ko so bile razpuščene direkcije, je podjetje z drugimi sorodnimi podjetji ustanovilo neke vrste poslovno združenje Fužinar, Namen: specializacija kovaških podjetij, porazdelitev dela in dogovor o skupni prodajni službi. Zelo napredno že tedaj.- Tako so pričakali samoupravljanje. To je bil ža njih drugi najsvetlejši dogodek po tistem, ko »so pregnali starega last- nika. Prvemu delavskemu svetu je predsedoval Jože Spanjolo, eden od devetih večkratnih udarnikov. Leta 1951. so zgradili brusilnico, hkrati so začeli orodje lakirati. Delovne prostore so prenovili in jih opremili z nekaterimi novimi orodji in stroji. Leta 1954 so dobili nov električni transformator, imeli so dva električna zaganjača, 16 elektromotorjev, 9 ventilatorjev za peči in 37 različnih strojev. Zaradi precej visoke storilnosti in razmeroma majhne rasti zaposlenosti,, so se režijski stroški zmanjšali, konkurirali so vsej kovaški industriji v Jugoslaviji. Pokazali so se že uspehi specializirane proizvodnje, za zelo obetavno se je izkazala proizvodnja lemežev in desk. Primanjkovalo pa jim je strokovnjakov. Od leta 1955 do 1960 se je proizvodnja več. kot podvojila, število - delavcev pa se je povečalo samo za 25, vrednost osnovnih sredstev tudi ni bistveno narasla. Brez kakih-večjih razvojnih sunkov je od leta 1956 do 1966. značilna vztrajna rast proizvodnje. Bolj kritični sta bili'leti 1957 in 1962, ko so morali odpuščati delavce. Podjetje je ves čas, solidno gospodarilo, ni se zadolževalo,” opremljalo se je samo za tisto vsoto ki so jo dopuščale trenutne razmere. V kritičnem letu 1952 so se na pobudo Čebrona lotili izdelovanja krogel za potrebe cementarn, kar je želo uspelo. Od leta 1965 pa tudi že poprej se je pričela batujska tovarna prilagajati vse močnejši kmetijski mehanizaciji, pričeli , so izdelovati priključke za traktorje. Leta 1965 pa so se pričeli ukvarjati z valjarništvom in naslednje leto je stekla redna proizvodnja betonskega železa, jeklenih profilov in profilov za izdelovanje pil. Leta 1969 je upokojenega direktorja čebrona zamenjal njegov delovni" tovariš Ivan Matelič; Leta 1971 so začeli'razmišljati o novi vlogi kmetijstva v prihodnjem razvojnem obdobju, kar je pozneje privedlo do tako imenovanega »zelenega plana«. Ko jih je leta 1974 ogrozila povodenj, so delavci z največjimi napori preprečevali, da jim'voda ne bi zalila elekromotorjev. In šo preprečili. Odločilnega pomena za razvoj te delovne organizacije, tako v pogledu same organizacije, kot v pogledu vsebinskega razvoja, je bilo sprejetje nove naše ustave, ob koncu leta 1974. Po temeljitem razmisleku in analizah so ugotovili, da noben izmed posamičnih obratov nima vse potrebnih lastnosti, da bi postal temeljna, organizacija združenega dela. Tako so ostali enovita organizacija združenega dela in se kot taka pridružili 1. januarja. 1975 k Združenemu podjetju FUŽINAR, v katerem so TIK iz Kobarida, Tovarna kos in srpov iz Lovrenca na Pohorju, Jeklo iz Ruš, Splošno kovinsko podjetje iž Ajdovščine, Tovarna kos in srpov iz Vitanja, Orodno kovaštvo iz Poljan nad Škofjo Loko in Fužina' »Čaven« iz Lokavca. Skupno prodajno službo'imajo v okviru skupnih-Služb v Ljubljani,. Ob svoji stoletnici stojijo na prelomnici. Nova jugoslovanska kmetijska politika, po kateri se bo pomemben del naporov in sredstev usmeril v kmetijsko proizvodnjo, daje, tako upajo, dobra zagotovila tovarni za njeno Osnovno dejavnost in možnost kakovostnega izpopolnjevanja na tem področju. Trenutno imajo pri 252 zaposlenih 3 inženirje in 13 tehnikov. Tudi v štipendiranjem skrbijo za nove strokovne kadre. Batujci; so mnenja, da bodo prej ali slej priišld, zaradi ugleda;;Jugošla-vlje v deželah tkimiistretjega sveta«, od tam tudi v Batuje naročila za kmetijsko mehanizacijo in druge njihove izdelke', Na to' se tudi teme-ljito pripravljajo. ' ' ' • • . - v . -v' -Drugi, pomembni del načrtov batujske tovarne 'se suče okrog vprašanja, kako privesti tudi svoje valjarstvo na'širšo in kvalitetnejšo proizvodno raven. Tu. bo potrebna večja investicija, zamenjati je treba 'obrabljeno- opremo valjarne. Izdelali so investicijski pregled, po katerem naj bi z lastnimi sredstvi, s sredstvi. banke, slovenskega gradbeništva ..ter s tujim kapitalom'zbrali 360 milijonov dinarjev, .kolikor potrebujejo za prenovo valjarne. V njej bi, po izračunih, lahko izdelovali petkrat več valjancev za potrebe gospodarstva kot doslej, to je 50.000 ton. Njihov predlog je bil verificiran v najvišjih gospodarskihMn druž-beno-političnih telesih in upajo, zlasti v luči gospodarskih obetov, ki jih prinaša tudi »Osimski sporazum« med Jugoslavijo in Italijo,-da' so njihovi upi realni: Čeprav je med nekaterimi sorodnimi delovnimi organizacijami čutiti bb batujskih -zahtevah nelagodje in celo nerazumevanje, ne .bodo'tako-hitro obupali. Zakaj slovenski gospodarstveniki menijo, da je tak obrat potreben. Bhtujski delavci pa Vsi; čutijo, da so si to zaslaždlij bilo bi, pravijo, le. Vračilo za .vloženo delo in številne napore, ki so. jih zmagovali le s trdno voljo, delavsko zavestjo, samoodrekanjem in z-vero-v solidarnost, ko-potrebujejo razumevanje in pomoč. Od kod januarju ime? Januarju so dali ime stari Rimljani in to po bogu vrat in obokov, nasploh varuha hiše — Janu. Vsa vrata v tedanjih rimskih mestih so imenovali »janua« in so bila: posvečena bogu Janu, ki je z dvema obrazoma lahko gledal ven in noter, prihajajoče in odhajajoče. Prvotno je bil Jan eden izmed glavnih bogov; Saturn'je bil vladar zemlje, Neptun vladar neba, jan sam pa vladar nad nebom. Pozneje ga je zamenjal Jupiter.;Izročilo pripoveduje, | da mu je dal ustanovitelj mesta Rima —- jRoprul sezidati svetišče, ki so mu bila vrata odprta samo v času-vojne; ko je vladal mir po vsej rimski državi, so bila vrata tega svetišča zaprta, kar pa se je .le poredkoma zgodilo. Bog vhoda rn izhoda je postal bog ;začetka in konca. Jan je bik simbol prvega meseca v letu, ker je videl z obrazom, ki je bil'usmerjen v prihodnost, vse, kar se bo med letom zgodilo. R. U. Dopisujte v ZELEZAR ■«GSCijG^jG^SGtiC^sGjsGNGNGNGjNG^SGNCrsGtsCrNCrNGNGNGNCrSn Skladišče gotovih izdelkov Stoletnica rojstva našega velikega pesnika OTON ŽUPANČIČ (1878—1949) Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se zaiskrim, če jeklo, bom pel, če. steklo — naj se- zdrobim. . (Geslo) . Življenjska pot pesnika, ki si je za-geslo 'izbral, te klene in neizprosne besede, se je/začela 23. jan. 1878 v Vinici; -^'Bela Krajina. Po šolanju y Dragiitašu in, Novem mestu, ga je pot pripeljala, v ljubljansko gimnazijo in nato kot'študenta na-Bunajii kjer se . je temeljito■ .seznanil':?. Ob vstopu v leto 1978 (nadaljevanje s 3. stranii) Naj večji novi objekt nova hladna 'Valjarna- Železarne Jesenice bo postopoma povečevala vrednost svoje proizvodnje--in s tem dvigovala kaveh celotne proizvodnje SŽ. .Tovarna traktorjev bo povečala letno število izdelanih in plasiranih traktorjev' in tako zboljševala sliko realizacije in izvoza Železarne Štore in.SOZD SŽ, Do konca petletnega obdobja bodo dale. prve plodove tudj naložbe v kovačnico in jeklarno Železarne' Ravne in . v’ predelovalne delovne ; organizacije ' SŽ, kar bo olajšalo' približevanj e ciljem srednjeročnega plana.' . Temeljne razvojne naloge, ki' jih opredeljuje resolucija o politiki; izvajanja družbenega plana SR Slovenije' za obdobje 1976 do 1980, dajejo slovenskemu železarstvu za leto 1978 možnosti za izpeljavo razvojnih programov. V tem letu. Omenjeni republiški dokument vsebuje za področje proizvodnje' in predelave jekla naslednji tekst; "r>>SOZp Slovenske železarne bo nadaljevala napore za povečanje in zboljšanje strukture proizvodnje jekla in . jeklenih izdelkov. V ta namen bo nadaljevala, z vlaganji v razvojne projekte srednjeročnega načrta Za povečevanje in posodobljaflje- talilnic,' iivarii 'ter obratov plastične in .termične predelave. ' V SOZD Slovenske železarne bodo nadaljevali z razvojem dode-. lave kvalitetnih in žlahtnih , jekel, v poslovni skupnostir; izdelave in predelavo jekla’ pa z dohodkovnimi odnosi krepili medsebojno sodelovanje. D-v"':-' J N 'SOŽD ŠloVeiiskg. železarne bo z ,bilancri-ranjem potreb 'članic poslovne'skupnosti izdelave in'predelave, jekla ter drugih-porabnikov kovinske j ter elektro ;industrije, zagotovila boljše oskrbovanje z jeklom in jeklenimi;izdelki iz programa proizvodnje delovnih:-; organizacij' Slovenskih železarn in zg nepokrite potrebe skrbela za. koriščenje drugih jugoslovanskih virov jekla.« ;. ' Nismo torej .še zamudili vlaka, še vedno obstaja možnost, da naše, v dogovoru' republiškega družbenega plana sprejete obveznosti do leta 1980 izvršimo. Zaostali bomoTe,v količini, jekla, kar pa. bi morali, nadoknadit)'.ž .boljšo' kakovostjo.'.Zavedati se moramo, da so to naloge, ki •zahtevajo od nas vseh skrajne napore. Zlasti področje izvoza blaga-in-storitev, ki je imperativ prodaje, oskrbovanja s surovinami, rezervnimi, deli in opremo, je. za nas najtršt oreh, ki ga bomo strli samo s složnim in'vzajemnim delom vseh'združenilpdelovnih organizacij.' ;• V letu 1977 nismo dosegli Vseh planiranih rezultatov proizvodnje, napravili pa smo velik korak V samoupravnem organiziranju. Povečali smo število TOZDi uredili združevanje TOZD v DO, oblikovali samoupravni sporazum združevanja v SOŽD Slovenske železarne, zasnovali Ustroj SOZD SŽ po zakonu o združenem delu, trasirali pot kontinuiranega delovanja interne banke, blagovnega prometa in raziskovalne dejavnosti ter predvideli prisotnost, inženiringa.v SOZD.SŽ. V.letošnjem letu imamo na področju samoupravnega izpopolnjevanja lažjo nalogo. . Prednosti sproščene iniciative za zboljševanje poslovanja v TOZD bodo dale svoje sadove, večje rezultate pa bo dalo tudi združevanje sredstev in dela na področju načrtovanja, razvoja, tehnologije, marketinga in enotnega nastopa, zato lahko z optimizmom gledamo v prihodnost. Dohodkovni odnosi, ki so na pohodu, bodo v prihodnosti-usklajevali do sedaj nerešljive probleme. Proizvajalci , jekla-.bomo s predelovalci pekli, skupni, kruh in 'spoznali bomo, da je v vzajemnosti sloga in moč. ■ S. pridno uporabo lastnih delovnih sposobnosti bo leto 1978 srečno in poslovno uspešno.' Gregor Klančnik evropsko kulturo. Tudi po študiju je še dalj časa preživel v, zamejstvu (Pariz, London, Bavarska)-.. Po dokončni vrnitvi v domovino je, med drugim, opravljaj: posle dramaturga v Deželnem gledališču in bil kasneje upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Svojo prvo pesniško zbirko »Čaša opojnosti«, je izdal L' 1899; in pomeni skupaj s Cankarjevo »Erotiko« temeljno delo slovenske moderne, j- j:literarnega gibanj a na začetku 20.. stoletja, ki je po Prešernu spet približalo Slovence' modernemu evropskemu literarnemu dogajanju. Tiho,'brez besed hodim s svojo srečo med ljudmi; in nikdó ne ve, od kod, in nikdó ne vë, zakaj' r Sije moji duši maj... : (Tiho, brez besed) Župančič je, ustvaril pesniško delo, ki po svoji-estetski prepričljivosti, kakor tudi po idejno-čustveni razsežnosti dosega evropski kakovostni' nivo. Opravil je revolucijo slovenske pesniške besede in oblike. .Ustvaril nam je moderen pesniški jezik, ki ;je našel kasneje veliko posnemovalcev. Pojdem ria prejo; na prejo, saj me ne' mara ljubica več 'T; - pojdem na prejo ko ptiček na vejo — . kar. je bilo, je za vekomaj preč..1 (Pojdem na' prejo) Pesnik je. uporabil veliko motivov in; ritmov belokranjskih in drugih slovanskih ljudskih pesmi (Zabučale gore, Moravska narodna, Pojdem na prejo). Znal pa se je poglobili tudi o otroško dušo, kar dokazuje velika priljubljenost pri naši;mladini (Ciciban, Lahkih nog naokrog, Pisanice, Sto ugank). Hodil po zemlji sèmi naši in pil nje prelesti,.. (Duma) ; V zreli dobi svojega ustvarjanja še vedno bolj loteva domovinske in socialne tematike. Boli pa problem slovenskega izseljenstva po I. svetovni vojni.; Najboljši .stvaritvi iz tega obdobja sta pesmi Duma in »Z vlakom«,''Pesnik stopi dokončno v družbeni prostor in razširi svojo tematiko v socialno-družbeno in filozofsko smer. Od štirih do ene, - -. od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, . ,do osmih do treh 'žareči žeblji, žeblji v očeh .. . (Žebljarska) . '.Anghžira se tudi „v morda najtežjem letu Slovencev — 194.1, Je zà-, četnik uporniške partizanske pesmi. Gozd in gora poj, ■ silen ženimo hrup, boga gmajna, le Vkup, ' 'le vkup, le vkup Z menoj, staro pravdo' v mrak tulimo, da se pretulimo skozi to zimo. (Veš, poet, svoj dolg?) To ,je pesem upora, prežeta z gesli slovenskega kmečkega punta. Pesem, ,kl je s svojo: idejno jasnostjo in borbenostjo opravila veliko poslanstvo v osvobodilni borbi našega naroda. . Poskusil' se je; tudi v dramski ustvarjalnosti. Snov je vzel iz celjske zgodovine '(»Veronika Desendška.«). Vendar.'se. mu je rodila bolj psihološko pretanjena lirska'pesnitev, kot pa barvita odrska.umetnina. Bil .pa je-Uidi mojstrski prevajalec, predvsem iz angleščine in francoščine (Shakespeare, Dickens, Molière, Balzac itd.) : 'Župančič narti “je zapustil takšno duhovno in čustveno bogastvo, póyzdignil'ije naš jezik na takšno raven, da ga upravičeno uvrščamo med naše največje umetnike. Ob njegovi sedemdesetletnici ga je Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije imenoval —L’ v smislu zakona o podelitvi naslova »ljudski umetnik« — za prvega »ljudskega umetnika«. S tem je naša oblast pokazala, kako visoko ceni Župančičevo zcesto službo narodu, njegovo izredno; obsežno delo za dvig slovenske književnosti1 in za razmah slovenskega knjižnega jezika. DK Ljudska modrost Ako zima ne miga z rilcem, ote- Bodi zima, bodi kres, kadar žepa z repom. be, neti les! DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET SO ZD SLOVENSKIH ŽELEZARN V decembru 1977 je bila v Ljub-lajni 15. seja delavskega sveta Slovenskih železarn. V obširnem in zahtevnem gradivu so člani delavskega sveta med drugim obravnavali in sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Najprej so pregledali izvršitve sklepov 14. seje in ugotovili, da je večina sklepov izvršenih, nekateri pa so zaradi trajnega značaja v izvajanju (6 sklepov), dva sklepa nista zadovoljivo realizirana, 16. sklep te seje pa se dopolni. Ugotovili so tudi, da sklep z 10. seje DS SŽ še ni zadovoljivo realiziran ter ga je potrebno čimprej polno rešiti (gre za vprašanje refundacije v Železarni Store). Med ostalimi 11. točkami dnevnega reda pa velja omeniti naslednje: Ocenili so 9-mesečno poslovanje SOZD SŽ in ugotovili, da je poslovanje in uspeh enak kot v 6 mesecih. Ugotovljeno je bilo tudi, da na nezadovoljiv rezultat vplivajo neizpolnjene notranje obveze med delovnimi organizacijami Slovenskih železarn. Sprejeti so že ustrezni sklepi, za izboljšanje stanja, na tem področju. Pomembno pod to točko je sprejeti sklep, da naj bodo v zaključnem poročilu o poslovanju za leto 1977 na podlagi rezultatov podani tudi predlogi ukrepanja za iz-bolšanje rezultatov v letu 1978, da bi dosegli planirane cilje srednjeročnega plana. V gospodarski načrt je treba vgraditi tudi mere za izboljšanje stanja pri izvrševanju proizvodnih zadolžitev. Ocenjeno je bilo delo interne banke, ki je bilo ob danih pogojih dobro. Posebno pozornost so posvetili komercialni dejavnosti, tako v smislu skupnega poslovanja, kot v notranjem blagovnem .prometu ter pospeševanju izvoza v letu 1978. V smernicah'za oblikovanje plana proizvodnje DO in SOZD SŽ za leto 1978 je delavski svet sprejel ta izhodišča, ki naj jih delovne organizacije upoštevajo v svojih dokumentih in prilagode svoje letne plane tem smernicam. Obravnavali so razvojne programe delovnih organizacij SOZD SŽ, kjer so sprejeli in potrdili im vesticijske programe za: a) izgradnjo odpraševalne naprave na elektroobločnih pečeh železarne Jesenice; b) modernizacijo jeklarne železarne Ravnej c) izgradnjo jeklovleka v železarni Store: d) spremembo investicijskega programa izgradnje novih prostorov in nakupa dodatne opreme za obrat industrijske opreme in orodjarno v »Verigi« Lesce. e) podano je bilo soglasje o spremembi nakupa raziskovalne opreme Metalurškega inštituta Ljubljana, v korist nakupa stiskalnice v Litostroju. Pod točko, soudeležba Interne banke SŽ pri financiranju razvojnih programov DO SOZD SŽ je bila določena udeležba interne banke in roki ter načini vračanja za v prejšnjem odstavku navedene investicije. Podana je bila informacija o pripravi samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD SŽ. S tem v zvezi bo komisija pripravila predlog za sprejem na referendumih v TOZD. Delavski svet je sprejel samoupravni sporazum o trajnem medsebojnem sodelovanju ČELIK — SŽ. Delavski svet je posredoval v predhodno javno razpravo Samoupravni sporazum o združitvi v Interno banko SŽ in imenoval komisijo. Delavski svet je sprejel na znanje informacijo o uskladitvi pravnega položaja skupnosti izdelave in predelave jekla z zakonom 6 združenem delu. Delavski svet je sprejel tudi sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko — gospodarsko banko Ljubljana in statut, prav tako .je soglašal z združitvijo Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana v Ljubljansko banko — združeno banko in imenoval delegata v zbor tov. Andreja Cetinskega. Prav tako je sprejel samoupravne akte stanovanje komunalne banke in v organe upravljanja banke izvolil delegatko tov. Mojco Majdič. Za podpisnika pa pooblastil tov. Gregorja Klančnika. Delavski svet je delegiral v svete visokošolskih zavodov za naslednje 2-letno mandatno obdobje dosedanje delegate: — Ekonomska fakulteta — Andrej Cetinski — Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — Albina Tušar — Fakulteta za elektrotehniko — Ivan Zupan. Naslednja seja je bila sklicana za 20. januar 1978, o sklepih te seje bomo poročali o februarski številki. 'DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE STORE je na svoji 10. redni seji 29, decembra 1977 ■ sprejel naslednje sklepe: i. Sprejel je na znanje informacijo o dosedanjem poteku priprav investicijske izgradnje. Dokončne oblike investicijskih naložb, ki bodo dogovorjene med vodji posameznih temeljnih organizacij, naj se predložijo DS DO v obravnavo in sprejem do prihodnje seje, 2. DS je osvojil predlog razpisne komisije za imenovanje pomočnika direktorja Železarne Store in na to deloyno mesto imenoval Srečka Senčica, dipl. ing. met. 3. Pri obravnavi poročila o. izdelavi gospodarskega .načrta za leto 1978 je DS sprejel sklep/ naj se predlog le-tega pripravi čimprej oz. v začetku januarja. Razprava naj poteka tako, da bi ga sprejeli še dosedanji samoupravni organi (t. j. do 25. 1. 1978). 4. DS DO je ugotovil, da so delovni ljudje v TOZD 114. panoge, livarn in MO razpravljali in sprejeli Samoupravni sporazum: o trajnem poslovnem sodelovanju, pridobivanju in delitvi prihodka med SOZD SZ in Čelik Beograd in ga je DS DO verificiral. 5. DS DO je verificiral Poslovni ‘red industrijskega tira Železarne Štore s tem, da se pripomba TOZD Energetika vnese v poslovnik. 6. DS DO je verificiral Samoupravni sporazum o združitvi v Jugobanko — temeljno banko in Statut Jugobanke — Temeljne banke Ljubljana, ki sta bila sprejeta na zboru in.potrjena na DS TOZD in DSSS. Za podpisnika je potrdil' tov. Kranjc Emila. ' 7. DS DO je verificiral Samoupravni sporazum o združitvi v Ljubljansko banko — splošno banko Celje in Statut Ljubljanske banke — splošne banke Celje, ki sta bila sprejeta, na zboru in potrjena na delavskih svetih TOZD in DSSS. DS priporoča DS TOZD, da za člana izvršnega odbora naknadno imenujejo tov. Tugomerja Vogo. 8. DS DO je ugotovil, da delovni ljudje v TOZD in DSSS na svojih zborih niso sprejeli Samoupravnega sporazuma o turistično-rekre-acijskem centru Golte. 9. Delovna ljudje v TOZD in DSSS se na zborih niso odločila za pristop k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev splošne komunalne porabe občine Celje. 10. Vodstvo finančnega sektorja je DS DO zadolžil, da pripravi pismeni odgovor v zvezi s pripombami delavskega sveta TOZD ViT na Pravilnik o organizaciji in vodenju knjigovodstva v Železarni Štore. Delavskemu svetu TOZD GKSG ni potrebno odgovoriti, ker se je delegacija strinjala z utemeljitvijo, ki je bila podana na seji. Usklajene pripombe je potrebno posredovati vSem TOZD. 11. DS DO se je odločil, da bo verifikacijo Osnutka Pravilnika o uporabL osebnih avtomobilov v službene namene opravil p.o-uskladitvi podanih pripomb) t. j. na naslednji seji. Usklajene pripombe naj se posredujejo vsem TOZD. 12. DS DO je zadolžil kadrovski sektor, da delavskemu svetu TOZD ViT posreduje pismeni odgovor oz. stališče glede finančne obremenitve, ki bi nastala - s pristopom k Posebni izobraževalni skupnosti za barvasto in črno metalurgijo, nakar naj DS TOZD ViT ponovno razpravlja o pristopu k tej Skupnosti. 13. Volitve v vse oblike samoupravne organiziranosti se izvedejo na dan 25. januarja 1978. Na ta dan se izvede tudi III. referendum za sprejem naslednjih samoupravnih aktov: — samoupravni sporazum b združitvi dela in sredstev v delovno organizacijo — statut delovne organizacije : s— samoupravni sporazum o delitvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljne organizacije — samoupravni • sporazum o posebni- finančni službi v delovni organizaciji — samoupravni sporazum p združitvi dela in sredstev v SOZD — samoupravni sporazum o interni banki SOŽD 14. DS je bil informiran o Samoupravnem sporazumu o poslovnem sodelovanju pri skupni realizaciji razvojnih programov in sicer »Uvedba litine za hidravliko v serijsko proizvodnjo« ter projekta »Hidravlika«, katerega' obrazložitev je podal direktor DO, ’.tovariš Dušan Burnik, dipl. ing. s pripombo, da se v sporazum vnese dodatek, da bo raziskovalno delo potekalo v razvojnem oddelku Železar- ne Štore, ulitki pa naj bi se izdelovali v livarni Vitanje pod strokovnim vodstvom Železarne Štore. 15. Predlog kandidatov za delegate v skupščino splošnega združenja za predelavo kovin Jugoslavije je DS DO potrdil. Ti kandidati so: — Miler Ivan, dipl. ing. pom. gen. dir. za razvoj osnovnega sistema Torpedo, Reka — Radovič Radoslav, dipl. ing., gen. dir. OZD »IMT«, Novi Beograd — Stojkovič Vladimir, dipl. ing., gen. dir. OZD »FAD«, Gornji Mi-lanovac — Kovačevič Alija, dir. tovarne traktorjev »Bratstvo«, Novi Travnik Obenem DS DO predlaga volilni komisiji, da prouči možnost vključitve našega predstavnika v druge organe in zastopstva v tem združenju. Želimo, da bi. v naslednji mandatni dobi bili v tem združenju zastopani tudi delegati Železarne Štore — Tovarne traktorjev. ¡16. Na predlog sektorja za novogradnje je DS DO sprejel sklep, da v letu 1978 pristopimo k izgradnji, zaklonišča na področju Štore II ter da se izločijo ustrezna finančna sredstva, ki bremenijo investicijska sredstva posameznih TOZD glede na število zaposlenih in začetek izgradnje objektov. Gornje' je DS sprejel s pripombo, da naj izgradnja zaklonišča poteka po fazah. EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR je na 18. redni seji decembra 1977 pregledal izvajanje sklepov in med drugim ugotovil, da še vedno niso bili iz TOZD dostavljeni akcijski programi oziroma poročilo o njihovi realizaciji, da priprava dela livarn še ni posredovala proizvodni program za obdobje 1. 12. 1977 do 31. 3. 1978, da nihče, razen TOZD ViT, ni posredoval analize o porabljenih nadurah po obratih za leto 1977 in da EOS dostavi odboru kartoteko dospetja podatkov za plan oziroma seznam kasnitev. Za vse navedene neizvršene sklepe, skiepi oziroma zadolžitve ostanejo še vnaprej v veljavi. Seznanil se je s problematiko tovarne traktorjev ter ob tem za rešitev tega stanja zadolžil pristojne službe. Sprejel je operativni plan za december s spremenjenim planom porabe energije'ter ugotovil, da so planirane nadure za ta mesec visoke, kar je posledica dela nekaterih TOZD na proste sobote. Potrdil je sklepe seje komisije za racionalizacijo, podprl predlog o nastavitvi ekonomskega tehnika v tem oddelku ter. ugodil pritožbi tov. Martina Durkoviča. Obravnaval je potno poročilo o potovanju v tujino in odobril nova potovanja. Na predlog finančnega sektorja je imenoval popisne komisije za inventuro po posameznih področjih. ODBOR ZA KADROVSKO-SO-CIALNE ZADEVE je na 8. redni seji, 20. 12. 1977 potrdil sklepe 7. seje in ugotovil, da sta dva sklepa še v realizaciji, (nadaljevanje na strani 7) DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV (nadaljevanje s 6. strani) Obravnaval je zasedbo delovnega mesta strokovni sodelavec v sektorju za novogradnje in na to delovno mesto imenoval dipl. pravnico Jožico Subotičevo. Potrdil je predlog za spremembo mikroorganizacije v preventivnem vzdrževanju. Prav tako je potrdil predlog za reorganizacijo in ponovno . ovrednotenje delovnih mest v skupini za vzdrževanje prog. Obravnavo za organizacijsko spremembo v nabavnem oddelku so preložili na naslednjo sejo. Potrdil . je predlog za :dodelitev štipendij za izredni študij. Odbor je potrdil predlog prednostnih poklicev za Železarno Štore s tem, da se eventualno dopolnijo, če bo to potrebno. Imenoval je dipl. ing. Knez Petra za v. d. vodja ekonomsko-organizacijskega sektorja. Prav tako -je imenoval tov. Pisanec Štefan za v. d. službe varstva pri delu. Zavrnil je predlog kadrovskega sektorja o ponovnem imenovanju na vodilna delovna mesta tov. Žmaher Ivana in | Nosan Franca dipl. ing., ker je predlog v nasprotju z - zakonom o združenem delu. Kadrovski sektor naj da obrazložitev, zakaj je do tega prišlo. Obravnaval je prošnje za stanovanja in .sofinanciranje nakupa stanovanj. Tako se .izpraznjeno stanovanje tov. Metličarja dodeli Žolnir Ivanu, stanovanje Alenke Žumer .pa po . izpraznitvi, dr. Miganja Vladimirju. Za. . Leskovšek Zlatka iz MO in Seme Franca iz ViT naj se skuša pridobiti sofinanciranje za nakup stanovanja v DO, kjer delata njuni ženi. Prošnji tov. Baumkirherja odbor ni mogel ugoditi, ker ni razpoložljivega stanovanja, Prav tako ni ugodil prošnji ing. Cobanoviča za spremembo delovnega časa, ODBOR. ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNEGA DOHODKA je 2?. decembra 1977 potrdil sklepe 20. seje in obravnaval za naslednje tri mesece: december 1977, januar in februar 1978. variabilni del osebnega dohodka in sklenil, da se v povprečju rza celotno delovno organizacijo poveča od sedanjih 21,5 % na. 24,8.% ,S tem se bo povprečni .osebni dohodek, dvignil na ca. 5.000 din. ,, Razpravljal je o predloženem obračunu stimulativnih: dodatkov za mesec november in odločiL da se TOZD, ki jim izračun po do sedaj veljavnih, kriterijih ni. prinesel stimulativnega .dodatka, izplačajo .akontacije. . Delavski sveti TOZD in DS delovne skupnosti so v prvih dneh januarja letos, na rednih ali izrednih sejah obravnavali realizacijo sprejetih sklepov zadnjih sej, posebno točko dnevnega reda pa so namenili referendumu 25. januarja 1978 in volitvam v samoupravne organe, V smislu sklepa DS DO Železarne Štore so vsi delavski sveti v TOZD in DSSS potrdili ta sklep in izvolili volilne komisije za volitve v samoupravne organe za 25. januar 1978. DELAVSKI SVET TOZD 114. panoge je na 13, seji, dne 28. decembra 1977 pregledal realizacijo sklepov 12, seje in zavzel do ne- realiziranih sklepov dodatne sklepe in zadolžitve. Obravnaval je rezultate poslovanja, v oktobru in novembru ter ocenil predvidene rezultate v decembru. Seznanjen je bil o razpravi delovnih skupin po vprašanju osebnih dohodkov in meni, da so le-ti prenizki ter se zavzel za povišanje osnovnih ocen metalurškim poklicem. Obravnaval in sprejel je »Poslovni red« -za opravljanje službe na industrijskih ■ tirih Železarne Štore. Obravnaval j e,.investicijsko naložbo žarilne peči v valjarni II. in dopolnilne opreme za valjarno II. £> uspehih množične inventivne ■dejavnosti v naši: delovni: organizaciji, v.^preteklem letu bomo posredovali: izčrpnejše poročilo v prihodnji številki. -Danes želimo seznaniti člane kolektiva le s sklepi, ki jih je sprejela komisija za racionalizacije na XIV. seji dne 23. 12. 1977. V iiadaljevanju povzemamo zaključke komisije in vsebino nekaterih predlogov: 1. Tovariš Mlakar Dani in. Rojc Martin sta oblikovala predlog, po katerem je bilo doma in v koope-faciji z domačim podjetjem izdelano vetrilo za kupolko. Komisija je predlog sprejela in odobrila izplačilo posebnega nadomestila na podlagi prihranka 95.700 din. 2. Tovariš Mlakar Dani in Ko-štomaj, Peter sta z inovacijskim predlogom omogočila zamenjavo uvoženih vibratorjev za pripravo peska v livarni II z domačimi. Racionalizacija .je.prinesla prihranek v., višini 128..000 din. Komisija je predlog sprejela in odobrila izplačilo. enkratnega posebnega nadomestila, . 3. Obratovodstvo prometa je predlagalo inovacijski predlog, po katerem je tovariš Gajšek Marjan uvedel metodo kontroliranja obračuna stojnin. Inovacija, ki spada v skupino netehničnih inovacij, je bila sprejeta, predlagatelju pa je odobreno izplačilo enkratnega posebnega nadomestila. 4. Tovariš. Zapušek Jože in Li-šanin Mihajlo sta predlagala način preureditve zapiral na-vsipnih ceveh TH peči. Zamisel je komisija akceptirala, saj je ugotovila, da je zamisel pred prijavo realizirana in prinaša razen gospodarskih koristi povečano obratovalho varnost. . 5. Inženir Korent Jože in ing. -Slapar Bogomir sta' izdelala stabilizirani usmernik za napajanje in preizkušanje logičnih vezi ter operacijskih ojačevalcev. Komisija je predlog sprejela in odobrila izplačilo pavšalnega posebnega nadomestila, ker ni osnov Za izračun dosežene gospodarske koristi. 7. Inženir Korent' Jože in Božiček Benjamin sta izvedla izboljšavo na Nixi ceveh pri rezanju konti gredic v jeklarni II in s tem dosegla, da konti naprava obratuje z večjo varnostjo, kar predstavlja zmanjšanje vzdrževalnih stroškov in bojazni pred nepredvidenimi zastoji. 8. Inženir Korent Jože je z domiselnostjo, oblikovano v inova- ter potrdil predloge stroškov za izdelavo projektov. Pri tem pa je potrebno do naslednje seje pripraviti premerjavo stroškov, če bi bil dan projekt v izdelavo zunanjemu naročniku. Odobril je regresiranje prehrane naših učencev v času teoretičnega in praktičnega pouka, enako kot to velja za delavce Železarne Štore. Društvu upokojencev Štore je delavski svet odobril sredstva v višini 50.000 din za nakup opreme za dom .upokojencev na Lipi — Štore. Odobril je odpis neuporabne zaloge gotovih izdelkov. . cijski predlog, povečal natančnost elektronske tehtnice v pripravi vložka in s tem dosegel skrajšanje umerjanja tehtnic in povečanje točnosti tehtanja. Komisija je odobrila izplačilo pavšalnega nadomestila. 9. Komisija je obravnavala obnovljeni izračun prihranka za inovacijski predlog ing. Doberška »Izdelava valjev NGLJ« in odobrila izplačilo posebnega nadomestila za drugo' obdobje. 10. Za drugo obračunsko obdobje je odobrila tudi izplačilo posebnega nadomestila tovarišu Novačan Antonu za predlog izpopolnitev krmilnih in kopirnih naprav. Neznosni pritisk fevdalcev na naše kmečke ljudi je.na prelomu-14. in 15. stoletja, po Slovenskem in Hrvaškem sprožil vrsto kmečkih uporov. Prvi večji slovenski kmečki upor je bil leta 1478, torej pred 500 leti, v Ziljski dolini. Iskra, ki so jo zanetili Ziljani, ;se je kmalu razgorela v ogenj. Leta 1515 so se kmetje dvignili in začeli z vseslovenskim uporom. Fevdalci so upor zatrli v bitkah - pri Starem dvoru, Vuzenici, Celju in Brežicah. Uporna misel in povečani pritisk na kmete sta rodila nove upore. Leta 1573 (pred štiristopetimi leti) seje začel veliki slovensko-hrva-ški upor. Vodila stu ga Matija Gu- 11. Že drugič je komisija obravnavala predlog skupine avtorjev iz valjarne II, ki so že v lanskem letu dali predlog rezkanja kaliber valjev CBR. Na tej seji je sklenila, da se predlagateljem obračuna posebno nadomestilo na podlagi prihranka 534.570 din. 12. Tovariša Dovšek Štefan in Jazbec Alojz sta predlagala postopek obnavljanja žerjaynih tekalnih koles, po katerem je v enem letu prihranjeno 594.704 din. Komisija je predlog sprejela, odobrila izplačilo treh nadomestil po veljaynem sporazumu. 13. Predlog Rozman Franca, ki se nanaša na podaljšanje vzdržnosti, sklopke na BBE v jeklovleku, je komisija sprejela in odločila, da se avtorju izplačajo tri posebna nadomestila. Prvo se izračuna na podlagi prihranka 24.141 din. 14. Predlog tovariša Verdeva, »transport povratka aglomerata« je komisija proučila in sklenila na podlagi zbranih strokovnih mnenj, da ne potrdi izvedbe, ker je v tej situaciji neracionalna. 15. Komisija je potrdila tudi izplačilo drugega posebnega nadomestila tovarišu Bukovšek: Francu za predlog »Sprememba lukenj pri lopaticah aksmana v livarni II«. 16. Razen navedenih predlogov je komisija obravnavala še dva inovacijska predloga tovariša Pirman tMarka in sklenili, da se oba sprejmeta, zanju pa se izplača pavšalno posebno nadomestilo. J. G. bec in lija Gregorič. Kmetje so zbrali veliko vojsko, ki je prodirala proti Brežicam, in Krškemu, glavnina vojske pa je ostala v Zagorju. Prvi oddelek prodirajoče vojske so plemiči porazili pri Krškem, potem pa So udarili na glavnino. Porazili so jo v bitki-pri Stu-bici in ujeli voditelje, med njimi tudi Matijo Gubca. 29. januarja 1573 so Gubca v Zagrebu kronali z žarečo krono in ga v najstrašnejših mukah usmrtili. Kmečki upori so v naši daijnji preteklosti iskra prebujajoče se ljudske zavesti in težnja po osvoboditvi izpod zatiralčevega jarma. Cas in pogoji pa so -bili taki, da so ti kmečki upori morali propasti. Končno osvoboditev kmetov je lahko prinesla zmaga delavskega razreda pri nas. Ko se je v pomanjkanju in trpljenju začenjalo četrto leto Prve svetovne vojne, je v Ljubljani 20. januarja 1918 protestiralo proti nadaljevanju nesmiselne vojne 5000 delavcev, in nameščencev. S tem je slovenska javnost podprla mirovno zborovanje, ki se je začelo teden dni prej s stavko dunajskih delavcev in se je hitro razširilo po vsej tedanji Avst-roogrski. Obravnavane inovacije Iz zgodovine kmečkih uporov Proizvodnja slovenskih železarn v decembru in izvršitev letnega načrta proizvodnje Decembra je bilo največ zunanjih vplivov, ki so motili redno delo in poslabšali izvrševanje letnega plana proizvodnje ter s tem tudi poslovnega uspeha. Pomanjkanju tekočega plina, propan-butana, so se pridružile redukcije električne energije. Ustavitvi proizvodnje na elektro pečeh je sledilo tudi omejevanje dela drugih proizvodnih obratov. Kljub takemu stanju je bila dosežena doslej najvišja mesečna blagovna proizvodnja v železarnah in seveda tudi v SOZD SŽ, saj znaša skupno le nekaj manj kot 72.000 ton. Že meseca oktobra sem nave del, da so imeli rekorden dosežek blagovne proizvodnje v Železarni Jesenice, decembra so prekoračili prvič 40.000 ton in izdelali še za okoli 4,4% več, kot v oktobru. V Železarni Štore so imeli novembra izjemen dosežek, saj so prekoračili linearni mesečni plan proizvodnje za 14 %, decemberskega so pa presegli za 23 %. Razumljivo je neposreden odraz dobre proizvodnje za prodajo tudi ugodna realizacija Vrednosti prodanih proizvodov, ker je poprečno načrtovana mesečna vrednost presežena za 11%. Plan proizvodnje surovega železa so izvršili na Jesenicah 111 %. in v Štorah 101 % tako, da je skupna- mesečna izvršitev 108%. Letni plan je bil s tem dosežen 90 % in je bila proizvodnja surovega železa nižja kot leta! 1976 na Jesenicah in v Železarni Štore. Nižja proizvodnja je- bila predvsem-za lastne potrebe. Prodajo, imajo samo v Železarni Štore in, so letni načrt izpolnili in celo presegli za 11%, Proizvodnja surovega jekla je bila decembra pod načrtovanim mesečnim poprečjem in je znašala zaradi redukcije električne energije 97 % načrta. Proizvodnja SM peči je bila 3% nad načrtovano količino proizvodnje, na elektro pečeh je pa zaradi redukcije zaostala v vseh treh železarnah in je bil mesečni načrt skupno izvršen le 92 %. Letni plan je tako dosežen 96 % in je letna količina samo nekaj manj kot 2.000 ton večja od dosežene leta 1976. Več kot leta 1976 so proizvedli samo v • Železarni Ravne, kjer so dosegli doslej svojo največjo letno proizvodnjo in prekoračili prvič 200.000 ton. Zaradi izjemne visoke blagovne proizvodnje v decembru je tudi letni zaostanek manjši kot smo pričakovali, in znaša okoli 12.800 ton ali manj kot 2 %. Železarji zaostajajo okoli 9.300 ton, kar je samo nekaj več kot 1 %, zaostanek predelovalcev je v skupnem rezultatu okoli 0,5 %, v izvrševanju njihovega letnega plana pa pomeni to okoli 9%. Čeprav predelovalci v decembru niso dosegli mesečno načrtovane proizvodnje, je bila izdelana količina tretja mesečno dosežena v letu 1977. Kot rečeno, znaša zaostanek za letnim planom 9% in so samo v Tovilu dosegli in presegli načrt, je pa skupna proizvodnja skoraj enaka kot leta 1976. Manjšo proizvodnjo kot v prejšnjem letu so imeli samo v Plamenu. Čeprav nam podrobnejši pregled blagovne proizvodnje še ne daje prave slike o izvrševanju pogodbenih dobav ob koncu leta, je zanimivo pogledati kakšna je bila proizvodnja po posameznih skupinah izdelkov, podatki veljajo za vse tri železarne. Surovega železa so iz Železarne Štore poslali kupcem 11 % več kot so načrtovali. Toplo valjanih izdelkov je bilo sicer 3% manj kot leta 1976, vendar 5 % več, kot je znašal letnii načrt. Polizdelkov je bilo prodano okoli 7.000 ton, ali 29% več kot je znašal načrt, kar se pa ne nanaša samo na medsebojno oskrbovanje, temveč pretežno na potrebe drugih kupcev. - Valjanih profilov je bilo izdelano tudi nekaj več kot 7.000 ton nad planom in okoli 11.500 ton več kot leta 1976. Valjane žice za prodajo je bilo proizvedeno skoraj 2.000 ton več kot je znašal načrt. Zaradi rekonstrukcije žične valjarne na Jesenicah, je bila pa realizirana proizvodnja za prodajo .komaj polovico proizvodnje iz. 1976 leta, kar daj e, obrazložitev za težave z oskrbovanjem. Pri debeli pločevini je bila načrtovana prodaja presežena in je odprema pa nivoju količine iz prejšnjega leta. Tri proizvodnji srednje in tanke pločevine ni bil dosežen-letni plan in znaša zaostanek 10 %, d°t>avljena količina pa komaj da odstopa od dobav iz leta 1976. Zaostanek v tanki in srednji pločevini gre delno tudi na račun prodaje toplo' valjanih trakov, katerih so prodali precej več kot so planirali. Kovanih izdelkov je bilo proizvedeno 2% nad načrtovano količino in 8% več kot leto poprej. Vlečenega, brušenega in luščenega jekla je bilo izdelano 99% načrta in 4 % ve.č kot leta 1976. V Železarni Ravne niso dosegli načrtovano koliično, čeprav je bila proizvodnja kar za 30 % večja kot leta 1976, Izvršitev plana znaša v Železarni Jesenice in v Železarni Štore po 101 %. Plan blagovne proizvodnje, vlečene žice je bil dosežen 93 % in je zaostanek 3.500 ton kar občutna količina. Največji zaostanek je pri hladno valjanih trakovih zaradi uvajanja nove hladne valjarne Železarne Jesenice. Zaostanek za planirano količino znaša okoli 30.000 ton. Sorazmerno slabe količinske rezultate kaže tudi proizvodnja livarn. V jeklolivarni Železarne Ravne so izvršili le 83% letno načrtovane. proizvodnje za prodajo zaradi neugodne sestave naročil, vrednostno je bila pa prodaja daleč boljša. Visoka prekoračitev načrtovane proizvodnje jeklolivarne Železarne Jesenice je zbirni rezultat načrtovane količine skoraj izravnala, tako da znaša žaostanek komaj 100 ton. V livarni sive in nodularne litine Železarne Štore znaša izvršitev letnega plana 93 %. Proizvodnja strojne litine je bila izvršena s 88 % in nodularne litine celo samo z 80 %. Proizvodnja vzmeti v Železarni Ravne je bila dosežena 84%. Pro- izvodnja žičnih izdelkov Železarne Jesenice je bila dosti uspešna in znaša izvršitev plana ,102 %; Proizvodnja strojev in strojnih -delov je bila dosežena v Železarni • Ravne 100%, v Železarni Štore pa 75 %. I Proizvodnja konfekcioniranih iz-; delkov je bila v Železarni Jesenice presežena za 77 % načrtovane količine. Plan proizvodnje pnevmatskih strojev v Železarni Ravne so do- -segli 88 % in proizvodnje rezilnega orodja 76%, V Železarni Štore so načrtovali' letno proizvodnji) 4.000 komadov ! traktorjev, izdelali so jih pa 1.303. Podani pregled; precej pokvari pryi vtis o izvrševanju letnega plana blagovne proizvodnje. Razvidno je, da so največji zaostanki planirane proizvodnje v novih obratih, ki še uvajajo proizvodnjo in v nekaterih obratih finalizacije iz novejšega obdobja v železarnah. Med predelavoi so decembra ra-, zen v Žični Celje,.ostali izvršili in. presegli mesečno načrtovano koli-ostali zaostajajo za letnim načr-čino. Kot rečeno .razen v Tovilu, ' tom. V Plamenu Kropa so izvršili letni plan 95%, v Verigi Lesce je izršitev 89 % in' v Žični 88 %. Izvršitev je sorazmerno ugodna pri nekaterih vrstah vijakov in za- : kovic, slaba pa pri maticah in žič-nikih. Slaba je izvršitev pri .verigah, med katerimi so šle nekatere zopet dobro v prodajo, ravno tiste, ki težinsko. največ pomenijo pa slabo. Slabe možnosti prodaje so bile predvsem .za sita in trakove, medtem ko je bila ugodnejša prodaja pletiv, nekaj manj pa za vzmeti in varjene mreže. Pri predelovalcih so proizvodni rezultati predvsem odraz tržnih možnosti na domačem trgu in mogoče še močneje odraz možnosti izvoza, k} je bil usmerjen na odrejena tržišča. Skupen izvoz proizvodov SOZD SŽ leta 1977 je bil za 11 % nižji od dosežene vrednosti leta 1976 in 31 % nižji od izvožene količine izdelkov v predhodnem letu. Letno načrtovani vrednosti izvoza so se približali v Železarni Rav-he za 2% in v Plamenu za 10 %. Več kot leto poprej so izvozili v Železarni Ravne in v Tovilu,. skupno je bila vrednost izvoza 24% pod načrtovano vrednostjo za leto- 1977. Decemberski rezultat vrednosti eksterne realizacije je bil zelo ugoden in je tudi popravil zbirni rezultat za celo leto na 95 % izvršitve plana. Pregled' blagovne proizvodnje za leto 1977 nakazuje že tudi rezultate' izvrševanja plana vrednosti prodaje, ki so: za Železarno Jesenice 92 %, za Železarno Ravne 102 %,-1 za Železarno Štore 87%, Plamen 105%, Tovil 142 %, Veriga 106% in Žična 98%,. Ti podatki kažejo, da so bile dosežene pri večini delovnih organizacij boljše poprečne vrednosti prodaje od načrtovanih, kaf daje za splošni poslovni uspeh dovolj osnov za pričakovanje' ugodnih rezultatov. Gotovo vas bo zanimalo ob kon-! cu preteklega leta tudi, kakšen je končen, rezultat medsebojnega oskrbovanja. Železarna Jesenice je dobila specifikacij za 17.400 ton dobav in od tega so dobavili okoli 13.500 ton. Pretežen del zaostankov se nanaša na valjano žico. -V Železarni Ravne so dobili specifikacije za. 20.300ton dobav, dobavili so 20.700 ton. Zaostankov nimajo. V Železarni.Štore so dobili speoifikacij za 3.740 ton dobav, dobavili so 3.288 ton, glavni zaostanek je pri dobavah za Plamen. Gospodarsko leto 1977 je za nami in zbrani so prvi rezultati dela. Med nalogami,'ki Smo si jih zadali je tudi produktivnost, ki je gotovo višja kot leta 1976, Saj je števiilo zaposlenih naraslo za 3 % napram poprečju iz leta 1976, količina blagovne proizvodnje za 7% in vrednost za 17 %. Prave podatke bomo imeli šele ob zaključnih računih,- ki nam bodo čez dober mesec dni pokazali tudi vse poslovne rezultate našega dela v preteklem letu. Sedaj smo že v novem gospodarskem letu, sredi prvega meseca, torej v prehodu v leto, ki na splošno ne bo lažje kot je bilo preteklo, gotovo pa z ugodnejšimi proizvodnimi pogoji za Slovenske železar, ne kot je bil vstop v leto 1977. Stanje na svetovnem trgu s proizvodi železarstva ni prav nič boljše kot je bilo. Oskrba z osnovnimi surovinami daje po moji oceni ugodnejše pogoje kot ob vstopu v leto 1977, cene seveda rastejo. Oskrba z .energijo bi morala biti letos boljša. Utečenost novih obratov je bistveno napredovala in kar potrebujemo, so predvsem naročila, da bi lahko zasedli čim več razpoložljivih zmogljivosti. Potrebujemo pa predvsem tudi veliko volje, delovne discipline in zagnanosti, za izvršitev planskih nalog in za zadovoljitev naših kupcev. Milan Marolt, dipl. ing. Dopisujte in oblikujte z numi nuše glasilo ^BZOlTATt ¿*7. CÎ9C. '***77 'TOZh -2>S * *■ ki» s il » i O 1 m % * ti • SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽEVANJU -DELA .DELAVCEV V TOZD - DS statut 1 TEMELJNE ORGANIZACIJE Samoupravni sporazum o.skupnih os govah in.merilih za razporejanje CD ter delitev sredstev OD'in sklada skurme Dnrnhp G L l tso VAL 0 GLAS 0 VAL O G L A S 0 V A C. 0 ZA % PROTI % NEVEL list. % ZA ■ % PROTI . % NEVEL LIST. ’ % ZA % PROTI j * NEVEL LIST. % ELEKTROPLAVŽ 109 1 9? I 82 75,2 8 7,3 2 1,9 82 75,2 8 7,3 2 1,9 Sl 74,3 9 8,2 2 1,9 JEKLARNE- VALJARNE Livarna valjev, ko- 822 6?3 637 77,5 26 3,1 10 1,2 636 77,4 30 3,6 7 0,8 j 642 78,1 25 3,0 6 0,7 kil in met. litine 20B 1.74 170 81,7 5 2,4 - - 166 79,8 6 2,9 - - 168 80,7 5 2,4 - .. LIVARNA STR.LITINE 334 267 240 71,9 .27 8,0 -■ - 240 71,9 25' 7,5. 2 0,6 237 , 71,0 26 7,7 4 1,2 MEHANSKA OBDELAVA 202 158 153 75,7 5 2,5 - - 152 75,3 6 2,9 M M 154 76,2 4 , 2,0 M 4M VZDRŽEVANJE 426 322 308 72,3 14 3,3 - ■ [303 71,1 16 5,7 3 0,7 297 69,7 22 5,1 3 0,7 TRANSPORT 148 120 107 72,3 9 6,0 4 2,7 107 72,3 9 6,0 4 2,7 107 ' 72,3 9 6,0 4 2,7 •ENERGETIKA 107 95 92 85, .9 2 1,8 .1 0,9 88 82,2 6 5,4 1 0,9 90 84,1 4 3,6 1 0,9 G KS G 125 117 117 93,6 - - - - 116 92,8 1 0,8 - - 117 93,6 - - - - D P G 73 71 70 95,9 - - 1 1,3 69 94,5 1 1,3 1 1,3 69 94,5 1 1*3 1 1,5 KONTROLA KAKOVOSTI 112 •104 102 ! 91,0 1 °,9 1 0,9 101 90,1 1 o,9 2 1,8 102 91,0 1 0,9 . 1 o,9 INVESTICIJE IN RA ZV 78 68 . 68 86,3 - - - - 68 86,3 - - . m PRIPRAVE PROIZVOD. 53 50 49 92,4 1 1,8 - . - 50 94,3 - - - 'EKONOM. ORGANIZACIJA 32 31 31 96,8, - - - - 31 96,8 - - - - KOMERCIALNE'POSLE 97 93 90 92,8 1 1,0 2 2,0 88 90,7 3 v. 3,1 2 2,0 PCN.-RAČ. POSLE 57 56 h\56-i 96,2 - - - - 56 98,2 - - - ' - KADRE IN' SPLOŠ.ZAD. 130 110 107 82,3 .. 3 2,3 11 - 106 81,5 3,1 . - - *0 O " Ul5 ,2601 — 2479 79,6 102 ,3,3 21 - °,7 2060 77,2 109 4,0 22 ,0,82 Î463 79,1 113 3,8 u 3 Ocenjujoč rezultate referenduma 27. decembra 1977 lahko mimo ugotovimo, da je izid, kljub nekaterim težavam, popolnoma uspel. Uspeh referenduma hi bil vsekakor, računajoč v odstotkih, še večji, če v teh zadnjih dneh lanskega leta ne bi bilo toliko odsotnih. Od skupno 3.113 volilnih upravičencev jih je bilo na delu na dan referenduma le 2.601 delavec to pomeni, da je bilo odsotnih kar 512 delavcev ali 16,5 %. Vzrok take odsotnosti je bil v visokem bolniškem staležu in koriščenju rednega letnega dopusta. V vseh TOZD in DS je bila prisotna prizadevnost družbeno-političnih struktur za dosego čim boljšega rezultata referenduma. Posebno so se angažirali v TOZD jeklarne-valjarne, kjer so poleg ostalih pri tem delu sodelovali tudi vodstveni organi TOZD, kar se je odrazilo tudi v končnem rezultatu referenduma v tej TOZD. Doseženi rezultati, ki so razvidni iz tabele so nam porok tudi za ostale referendume, ki še bodo sledili, če bomo v pripravah in razpravah sodelovali vsi. Stanje in izgledi razvoja proizvodnje železove gobe v svetu in pri nas Pred petimi leti je meseca decembra napisal J. R. Miller v strokovni reviji Iron and Steel Engineer članek: The inevitables Magnitudes of Metallized Iron Ore. Po naše bi se temu reklo: »Neizogibna važnost metalizirane železove rude«. To je bilo v času, ko se je možnost prodaje jeklarskih izdelkov na svetovnem trgu hitro izboljševala, čeprav ni nihče pričakoval tolikšnega razmaha, kot je bilo to v letu 1973 in 1974. Cena staremu železu je vzporedno poskočila od okoli 45 $ za tono v pričetku leta 1973, na nad 80$ ob koncu leta in je proti zaključku leta 1974 presegla 165$ za tono. Vsi navedeni podatki veljajo za najboljšo kvaliteto' starega železa. Takratne napovedi so pričakovale, da bo letna rast svetovne proizvodnje jekla približno enaka kot pretekla leta in bo znašala približno 4,1 %. Ocena za leto 1980 je predvidevala 915 milijonov ton proizvodnje jekla in za leto 1985 še,nadaljnji prirastek 110 milij. ton. Nekatere, bolj smele ocene, so predvidevale že za vstop v osemdeseta leta precej več in naj bi že takrat dosegli '1000 milijonov ton svetovne proizvodnje jekla. Pri takšnem stanju in napovedih je bilo razumljivo, da je bilanci-ranj e svetovnih potreb vložka za tolikšno proizvodnjo jekla pokazalo že v bližnji prihodnosti tudi negativne postavke. Ža leto 1976 so napovedovali 3,33 milijonov ton primanjkljaja, ki naj bi hitro rastel v naslednjih letih in dosegel leta 1980 okoli 6 milij. ton starega železa. ■ V tem obdobju se je hitro dvigalo število malih železarn, predvsem na industrijsko razvitih področjih-z. viškom jeklenih odpadkov in z močno gradbeno dejavnostjo, ki je bila neposreden kupec za proizvode tako imenovanih mini železarn. V času izjemne konjunkture za prodajo jeklarskih izdelkov in hitro rastoče svetovne proizvodnje jekla ter z njo tudi cen staremu železu, je ob pretečem pomanjkanju te osnovne surovine bila še toliko bolj prisotna želja, da se najde ustrezna rešitev. Težnja, da bi si zagotovili čist vložek za proizvodnjo jekla in da bi v direktnem postopku obšli proizvodnjo surovega železa v plavžu je obstajala že ,dolgo. Postopek predredukcije in metalizacije železove rude je dobil s prvo industrijsko uporabno napravo, ki je bila postavljena leta 1954 v Montereju v Mehiki, svojo podlago za razmah. Ob koncu leta 1972 je bilo zgrajeno 22 naprav z letno zmogljivostjo 3,4 milijone ton metalizirane železove rude po postopkih direktne redukcije. Za konec leta 1977 so napovedovali, naj bi bila svetovna kapaciteta 64 milijonov ton. Gibanje svetovne proizvodnje jekla-je šlo docela drugo pot od napovedi. Od rekordne proizvodnje leta 1974, ko je ta znašala 708,7 milijonov ton, je ta padla leta 1975 na 646,3 milij. ton, leta 1976 je sicer narastla na 681 milijon ton in bo letos, v letu 1977, po ocenah nekaj nad 660 milijonov ton in verjetno še tudi prihodnje, 1978. leto ne bo dosegla proizvodnje iz leta 1974. V času visoke cene staremu železu ni bilo težko dokazovati gospodarnosti proizvodnje železove gobe. Objavljeni podatki so kazali, da je proizvodna cena med 90 in 130 $/t. Pri svetovni proizvodnji, ki je znašala leta 1974 že nad 5 milij, ton, na trgu tega proizvoda ni bilo mogoče dobiti. Na razpolago so bile samo manjše, poskusne količine, ki so bile dosegljive za ceno okoli 80 do 140 $/tono. Cena je bila bolj odvisna od interesa proizvajalca, kot pa odraz proizvodnih stroškov in tržnih pogojev. Šele v letu 1975, ko so pričeli metalizirane pelete tudi ponujati in ko je cena starega železa pričela hitro padati, se je naenkrat pokazalo, da je cena starega železa pod ceno železove gobe. Pričeli so dokazovati gospodarnost uporabe železove gobe, če je nabavna cena tudi do 20 % višja od cene starega železa. Takrat je, bila cena starega železa okoli 115 do 120 $/t. V svetovni železarski industriji je prišel čas, ko je bilo treba proizvodnjo zmanjševati, ker proizvodov ni bilo mogoče več prodajati. Cena (nadaljevanje na strani 10) (nadaljevanje z 9. strani) starega železa je padala še naprej, cena železovi gobi je pa ostala in se ni spremenila pod 120 do 130 $/tono. Pri takem stanju ni ostalo drugega, kot ustaviti proizvodnjo železove gobe tam; kjer je bila ta za nadomestilo prej dražjemu staremu železu. Zaradi nadaljnjega omejevanja proizvodnje, so morali v zahodnih, industrijsko razvitih deželah ustavljati proizvodne naprave in ustavljenih je bilo več mini železarn. Med žrtvami je bila tudi Korfova železarna »Hamburger Stahlwerke«, ki je bila. kot vzorec za lastnika licence za najugodnejši postopek predreduk-cije z uporabo zemeljskega plina. Postopek se imenuje Midrex. Postopki predredukcije se ločijo po uporabi reducentov na postopke Z uporabo plinastih in postopke z uporabo trdnih reducentov. Pri plinastih reducentih prednjači zemeljski plin, pri trdnih pa rjavi premog". Po številu zgrajenih naprav je bilo stanje leta M972. tako, da je bilo od 22 naprav 12 na trdne reducente, preostanek pa na plinaste in od teh so bile vse na zemeljski plin. Količinsko je prevladovala proizvodnja s plinastim reducentom, saj je delež presegel 69%. V istem času, ko v nekaterih zahodno evropskih državah ustavljajo proizvodnjo železove gobe, grade v Južni Ameriki, na Bližnjem in Srednjem vzhodu velike, nove zmogljivosti. Tam, kjer imajo na razpolago veliko, poceni zemeljskega plina ali trdnega reducenta in bogato* čisto železovo rudo, predvsem pa če nimajo lastnih .jeklenih odpadkov, se odločajo za postopek predredukcije odnosno proizvodnjo železove gobe. Kakšno je sedanje stanje? Ob vstopu v leto 1977 je obstajalo 39 naprav, ki so obratovale in imajo letno zmogljivost 8,8 milij. ton. Do leta 1980 bo Zgrajenih še nadaljnjih’ 27 naprav, tako da bo dodatna letna zmogljivost 22,2 milijona ton. Skupna, svetovna proizvodna zmogljivost bo okoli 31 milijonov ton na 66 napravah. Leta 1977 obratuje 16 naprav z zemeljskim plinom, leta 1980 jih bo 21, kar bo količinsko pomenilo nad 75 % deleža v skupni proizvodnji. Ob tem je treba vedeti, da so proizvodne enote na trdne reducente izdatno manjše od onih na zemeljski plin. Od že zrajenih naprav jih nekaj ne obratuje zaradi neugodnih pogojev gospodarnosti, zaradi še vedno trajajoče krize v svetovni železarski industriji; Precej naprav, predvsem na trdne reducente pa ne obratuje zaradi tehnoloških težav, ki imajo za posledico tudi negospodarnost proizvodnje. Med napravami, ki ne obratujejo so tudi naprave v Železarni Skopje*.Ocenjujejo, da bo trajalo še 8 do 10 let, predno bodo usposobili postopke in naprave, ki obratujejo s trdnimi reducenti do enake merè köt to velja za zemeljski plin. Pravijo, da bo po desetih letih delež svetovne proizvodnje železo ve. gobe na podlagi zemeljskega plina okoli 83% trdni rèducenti bodo udeleženi s 14%, ostali plini in olje pa s 3% Razvoj gre torej naprej, svojo nezadržno pot. Leta 1980 bo ostajalo 66 naprav v 20 državah. Leta 1985 bo okoli 100 naprav v. 34 -državah. Leta 1977 se bo pridružilo novih zmogljivosti za 6 milij. ton letne proizvodnje* leta 1978. bo nadaljnjih .3,5 milijonov ton . in leta 1979 še 1.1 milijpnov ton. Leta 1980 bo okoli 60% zmogljivosti svetovne proizvodnje železove gobé v Južni Ameriki. Združene države Amerike in Kanada bodo imele letno proizvodnjo okoli 9 milijonov ton. Delež Srednjega Vzhoda hitro, raste in bo dosègel.léta' 1985 nad 15 milijonov ton. Za leto 1985 znašajo .ocene'na podlagi obstoječih naprav, naprav ki so že v gradnji in projektov za. nove naprave, ki so v postopku, reali-. zacije skupno 51,7 milijona ton. Ce upoštevamo Južno Ameriko, Bližnji in Srednji Vzhod ter afriške države, pridemo do. zaključka, da bo.že leta 1980 nad 70% svetovne proizvodnje železove rude v deželah v razvoju." Pri nas v Jugoslaviji je vsë delo osredotočeno še vedno na iskanje najugodnejše rešitve. S trdnim reducentom v Skopju ni šlo. Zemeljskega plina ni v zadostnih količinah in predvsem ne po ceni, ki bi zagotavljala primerno lastno ceno železove ■ gobe. Vedeti je namreč treba, da je postopek predredukcije po porabi reducenta in potrebne toplote energetsko prav tako zahteven, kot visoka peč in da se porabi za vsako tono proizvodnje vsaj okoli 3 milijone kalorij, če ne več. Za postopke's trdnimi reducenti, katere imamo tudi doma, obstajajo naprave, ki industrijsko niso dognane in imajo sorazmerno majhno proizvodnjo. na enoto, torej so investicijsko v primerjavi tudi zahtevnejše od naprav, kjer je reducent zemeljski plin. Uporaba drugih reducentov ni tako enostavna, kar je razvidno tudi iz sedanjega deleža naprav v svetu in predvidevanj za nadaljnjih 10 let. V Slovenskih železarnah obstaja že več let posebna Strokovna delovna grupa, ki poleg spremljanj v svetu, skrbi tudi za preizkuse uporabnosti železove gobe na pečeh -v naših pbgojih dela. Doslej je uspešno uporabljeno nekaj sto ton metaliziranih peletov železove rude. Narejeno-je-že ve& poskusov navezav stikov z-investitorji 'ob Sredozemskem morju, da bi s skupnimi naložbami zgradili potrebne zmogljivosti tudi za kritje potreb slovenskih železarn. Iščemo najugodnejše možnosti tudi za gradnjo v Jugoslaviji. Lokacija je možna v odvisnosti od najugodnejših pogojev, ki jih dajejo viri surovin: železove rude in reducenta. Bogata in čista železova ruda z nad 64% železa je zaenkrat dosegljiva samo iz uvoza. Ob oživitvi proizvodnje železarske industrije v svetu bo rasla tudi - cena staremu železu in bo kaj kmalu dosegla zopet nivo okoli 100 S za tono, mogoče'Ob izjemno ugodnih pogojih prodaje jeklarskih izdelkov-še nekaj več. Če bi bila lastna cena železovi gobi- največ okoli 120 do 130%, bi z obzirom na tehnološke - potrebe čistega- vložka in delno uporabnost domačih, surovin — reducenta, bilo možno opravičevati domačo proizvdnjo. Tehnološki razvoj prinaša s seboj nove rešitve in mogoče jih-bo tudi za področje predredukcije železove gobe, Cene reducentov bodo odločale o uporabnosti železove gobe v železarski industriji. Za gotovo že danes lahko trdimo: železova goba ni in ne bo cenen nadomestek za staro železo temveč samo zaradi čistosti željena surovina za vložek pri’proizvodnji kvalitetno zahtevnih vrst jekla in pa kot dopolnilni vložek za manjkajoči del. starega železa, kadar je z ozirom na specifične lokalne pogoje to tudi najgospodamejši izhod. Milan Marolt; dipl. ing. OB DNEVU JNA Mraz, veter, sneg, ki škriplje pod nogami, zavitimi v cunje. Na rokah otrpli prsti, pomodrele ustnice, sive, medle oči. Mraz, veter, sneg, stokanje ranjencev. .Strmiš v blede obraze, mrtve oči in iščeš, iščeš v njih upanja, upanja, da bo nekoč le konec te dolge poti. Noge pa gazijo, gazijo skozi do kolen segajoči sneg. Ko bi mogel, bi pogledal v njihova srca. Morda bi tam našel, česar ni v sivih očeh in bledih obrazih. Ali pa1 so morda otrpnila tudi srca? Nišo, niso, kajti noge gazijo, gazijo... Nekaj je v teh ljudeh, neka Silna moč, nekaj, kar ni mogoče videti in ne otipati, nekaj, česar ni v očeh, ne na obrazih, nekaj, kar se je potajilo, pa bo zdaj zdaj planilo iz njih kot strela.; Lica . so mračna,- trda. Pod tankimi suknjami se sklanjajo koščena telesa. Od kod jim moč? Toda oni gazijo, gazijo.; Iz megle se zasvetlikajo luči tople kmečke vasi. Ustnice trznejo, telo oživi, roke zakrilijo, v očeh se zabliska. Noge pa gazijo; gazijo. Upanje napolni njihova srca. Bo konec te neskončne poti, bo je konec,. mora je biti konec. Majhen, čisto 'majhen utrinek preteklosti je to, pa vendar- ne moremo mimo njega in vse preteklosti jugoslovanski narodov, ko pre-mišljamo |o vlogi JLA danes. Misli se nam nehote vračajo v preteklost. Njena takratna vloga je bila velika. Breme, ki ga je nosila na svojih plečih štiri težka leta, je bilo težko; Toda uspela je. Uspela je priboriti nam, ki živimo danes, svobodo, enakopravnost, kruh, Veliko krvi je preteklo, veliko. življenja: ugasnilo zato, da mi danes živimo v-miru-in svobodi. In to je tisto, česar se moramo zavedati mi mladi. Kajti, leče. se bomo. zavedali tega, bomo tudi znali • ceniti rodno grudo. Zato- s,e, dragi, tovariš,, takrat ko.boš mislil odvreči kos kruha, spomni na vse tiste, ki so. nekoč zato, da ti danes živiš v izobilju, umrli od lakote in s pu- ško v rokah prelili svojo kri za srečnejši »jutri«. In spomni se vseh tistih, ki še danes, ta dan, to uro, stradajo, živijo v bedi, v pomanjkanju, živijo življenje nevredno človeka. : In kakšna je vloga JLA danes? Prav tako velika in nič manj pomembna, kot pred 32 leti. Takrat se je JLA borila za osvoboditev, za narodni obstoj, za »biti« ali »ne biti«, danes pa skrbi za to, da nam naše svobode ne bi nihče skalil. Budna je podnevi, budna ponoči in varuje naše meje, da mi lahko mirno in brezskrbno zaspimo. To njeno delo pa vsekakor ni lahko, saj vemo, na kakšnem strateško pomembnem ozemlju leži naša domovina. Naj bo dež, sneg, mraz ali vihar, naj bo na morju, v gorah ali dolinah, naše meje so skrbno zastražene in. nihče nas ne more presenetiti. To pa je zasluga JLA. Prav tako pomembna kot je bila njena vloga pred 32 leti,: tako pomembna je tudi danes. Njeno In naše vodilo pa je bilo, je in bo: »Tujega nočemo, svoje-' ga ne danmo!« Osnovna šola .Štore Martina Velenšek, 8.a NAŠA ARMADA Dan komajda svita se, hribi so v meglo zaviti še, na ulicah tare se mnogo ljudi, seveda, saj naša armada svoj praznik slavil Armada minuto vsako čuva nas, pa naj sije sonce, al’ naj bo mraz, straži nam šole, domove, meje ..ter hkrati.uliva zaupanje. „ Vojaki in, ml pa smo Titova vojska, Tito je naš voditelj, idol, če kdo nam skaliti .hotel bo srečo, z nj im smo pripravljeni iti v pokoli . Antlej Marjana 8. b O. Š, Štore Iz naše revolucionarne zgodovine . PRIHOD XIV. DIVIZfjE NOV NA ŠTAJERSKO Na Štajerskem .se .je .narodnoosvobodilno gibanje, razplamtelo .v. splošen in nezadržen, ljudski upor. proti okupatorjevim peklenskim. nakanam šele v .začetku leta 1944. Dotlej., so. močne .sovražnikove sile, ob pomoči izdajalcev slovenskega .naroda, domala .onemogočile ustanavljanje, večjih, „združenih skupin partizanskih odredov, vse-od takrat, ko so borci, legendarne-;, ga Pohorskega bataljona „junaško padli v spopadu ž nadšte.vilnimi,. ' dobro oboroženimi" okupator j evimi rablji. pri Treh žebljih* (.Osankari-. ca). 6. februarja 1944 pa je prešla-Sotlo pri Sedlarjevem slovita XIV-Divizija NOV. Formirali so jo že-leto pred tem na Dolenjskem. Zaradi nemške ofenzive pa ni mogla od tam. Junaki Štirinajste so v iz-redno hudih bojih, ob vedno hujših naporih izvrševali naloge, ki jih je pred - njih postavil vrhovni komandant: da razbremenijo ostale partizanske-divizije sil- nega pritiska , okupatorjevih enot' v šesti.ofenzivi, okoli Zagreba, da rušijo ..komunikacij e in s tem otežujejo .„zločinske namere okupatorjevih tolp, . da, zopet razplamtijo ogenj upora na tistih , predelih Štajerske, kjer . je .okupator s svojim izrednim nasjljem začasno oslabil odpor . ljudstva proti njegovim ukrepom, ki so imeli skupen cilj: (nadaljevanje na strani 11) Poročilo s seminarja ZSMS slovenskih železarn I-z naše Železarne se je seminarja v Portorožu v dneh 18., 19. in 20. novembra 1977- udeležila 19 mladincev, ki so bili posebej predlagani po posameznih osnovnih organizacijah, v katerih delajo in se aktivno vključujejo na raznih področjih; Prva .tema seminarja je bila Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Slovenskih železarn. Na podlagi izkušenj in doseženih rezultatov so se delavci železarne Jesenice, železarne Ravne in železarne Štore, skupaj z delavci tovarne verig Lesce, tovarne' vijakov »Plamenic Kropa, »Tovila — tovarne vijakov Ljubljana, tovarne žičnih' izdelkov »Žična« Celje in Metalurškega inštituta Ljubljana odločili, da ni novih ustavnih osnovah integracijsko tvorbo kvalitetno poglobijo in v vertikalni smeri širijo na področju predelave, blagovnega prometa jekla ter. drugih storitvenih dejavnosti. Zato so 27. 11. 1973 v Ljubljani podpisali samoupravni sporazum o združeva- nju OZD SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA. Delavci- TOZD. združujejo svoje delo in sredstva v-SOZD Slovenske železarne zaradi zagotovitev večjih učinkov združenega dela, lažjega obvladovanja tržnih zahtev in pogojev, uvedbe bolj razvite tehnično-tebnološke osnove dela, take delitve dela, ki zagotavlja 'specializacijo, ustvarjanja skupnega dohodka, zagotovitve hitrejše in skladne rasti vsake delovne organizacije v tem sestavu ter stalne rasti osebne in družbene ravni: vseh delavcev SOZD SŽ. Za svoje potrebe razvijajo storitvene organizacije: fDO blagovnega prometa — interno banko SŽ — metalurški inštitut Ljubljana — inženiring DO. Administrativno-strokovna _ pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za združene proizvodne in storitvene DO SŽ opravlja delovna skupnost skupne službe SŽ v Ljubljani. :. V 'skupnostih in splošnih- zdru- (nadalj e vanj e z .10. strani) odtrgati vsaj del slovenskega ožemi j a iz jugoslovanske skupnosti. S prihodom štirinajste se je v vzhodnem predelu Štajerske zopet razvnel upor, ljudem se je vrnila vera . v. zmago naše revolucije. V' partizanske enote so prihajali novi in novi borci, prostovoljci, pa tudi mobilizirani, ki so jih enote slavne Štirinajste, tako rešile pred mobilizacijo v nemško vojsko in delovne enote, ki so utrjevale mejo. Tretjega Rajha ob štajersko-hr-vaški meji. Saino z neomajno vero v zmago revolucije so lahko borci Štirinajste premagovali tudi' najhujše napore' in bili pripravljeni tudi na .največje žrtve. Samo tako je lahko slavna Štirinajsta tudi zmagovito PADLI DO ! 8. januar 1943. Neme, s snegom' težko obložene smreke in hladno zimsko nebo, so priče herojskega boja Pohorskega bataljona. Osah-, karica — pri Treh žebljih je bilo,: ko so nekaj pred poldnem tega dne padli prvi streli. : Sovražnik. Obkoljenih 69 bcncev legendarnega Pohorskega bataljona se je spopadlo s tridesetkrat močnejšim Sovražnikom.. ' Bil še je boj za življenje, boj za svobodo. Toda sovražnik je bil premočan. S pesmijo na ustih so počasi, ugašala življenja, dokler ni zamrl zadnji strel iz partizanske puške.. Padli, so vsi. Vseh 69 borcev. Tisti, . ki so. okupatorju pred samim »Marburg an der Drau«, Mariborom zadali toliko udarcev, šo padli. Med padlimi heroji je pod, točo sovražnikovih krogel ugasnilo tudi življenje. Šarha in njegovih treh sinov. Padel je Pohorski bataljon, s tem pa niso Zamrli pohorski gozdovi, padle so zamenjali novi borci za svobodo, tisti, ki šo dokončali boj Pohorskega bataljona. Letošnje svečanosti in praznovanja so imela še posebno obeležje. Ob 35. obletnici legendarne bitke je na Osankarici v osrčju pohorskih gozdov osrednja slovesni nošt, pri Treh žebljih pa komemo-rativna1 slovesnost. Med številnimi opravljala odgovorne naloge po Kozjanskem, skozi šumeče gozdove Bohorja v Planino pri Sevnici ,in naprej po gričih in planinah do Svetine, pa dalje do Opoke, kjer so prestopili Voglajno pred nosom okupatorjeve postojanke /v Štorah • in dalje proti Dramljam, Frankolovem in na Paški Kozjak. Nešteto-. krat obkoljeni so v naj hujši zimi š silovitimi . juriši premagovali vse ovire. V Zavodnjah nad Šoštanjem je padel blizu svojega rodnega kraja tudi znana,., mladi-pesnik Karel De-štovnik-Kajuh; Trpinčeno in za-straševano prebivalstvo, je zopet pridobilo vero v zmago pravične borbe slovenskega naroda, združilo se je k enotnemu uporu, ki se je dobro leto pozneje 1 prav v teh krajih končal tako zmagovito. gosti, so bili Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega, komiteja ZKJ, Sergej . Kraigher,. Mitja Ribičič, Lidija: Sentjurc, Janez Barborič, generalpolkovnik Franc TaVčar, preživeli borci pohorskega bataljona (tisti, ki .tega . dne - našo bili na Osaiikarici:)'; svojci padlih in borci Zidanškove -brigade ter: številni občani in mladina občine Slovenska Bistrica. Osrednji govor pred več tisoč zbranimi je imel Stane DOlanc, ki je med drugim dejal: »Pohorski bataljon je 'sicer padel, vendar pa ni doživel poraza«: »Njegov poslednji boj je bil v bistvu- zmaga, politična zmaga. Izpričal je velikansko vero in prepričanje našega človeka, da bo sovražnik. naposled premagan, da bo revolucija izbojevana zmagovito in da se za ta veliki cilj splača darovati tudi svoje življenje.« 1 V Partizanskem domu na Osankarici so odprli razširjeno stalna razstavo o Pohorskem.bataljonu in zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja ria Pohorju, Če vas kdaj zanese, pot proti Osankarici, oglejte, si ta muzej v osrčju Pohorja, zavijte na pot proti Trem žebljem in doumeli boste v vašem srcu veličino poslednjega boja Pohorskega bataljona. ženjih, kjer je včlanjena SOZD. SŽ, nastopajo DO SŽ enotno. Delegat v skupnostih in združenjih nastopa in podpisuje v imenu SŽ. Za vsako skupnost oz. združenje še oblikuje konferenca delegatov, ki delegira delegate in predhodno stališča SŽ. Na podlagi sprejetih elementov pa izdelajo samoupravni sporazum; o temeljih plana proizvodnje in razvoja SOZD SŽ za srednjeročno obdobje. Obračunske in finančne posle v zvezi s skupnim prihodkom opravljajo v proizvodnih delovnih organizacijah njihove finančne službe v primerih, ko je- pri ustvarjanju skupnega prihodka udeležena DO blagovnega prometa SŽ pa interna banka SŽ. - DO' SŽ se redno medsebojno informirajo o rezultatih svojega dela, ki se odraža v ustvarjenem dohodku. S tem namenom se pripravljajo za vse DO ŠŽ in SOZD SŽ zbirne in konsolidarne bilance, na način, za katerega se DO SŽ posebej dogovorijo. Kadar pa je katera od DO SŽ na tem, da zaide ali je že zašla v večje ekonomske težave in je zaradi tega resneje prizadeto njeno poslovanje in poslovanje drugih TOZD SŽ, ki so z njo v dohodkovni soodvisnosti, se SOZD SŽ zavezuje dati DO SŽ, v kateri so -nastale motnje- pri poslovanju, ekonomsko in drugo pomoč. Štiriletno delovanje SOZD Slovenske železarne je dalo zadovoljive rezultate združevanja dela ter sredstev zlasti na področju financiranja tekočega poslovanja, oskrbovanja s surovinami, planiranja usklajenega poslovanja in razvoja ter vgrajanja slovenskega železarstva v republiški družbeni plan in zvezne dogovore o temeljih razvoja posameznih dejavnosti. Proizvodni dosežki in rast materialne baze DO SŽ so najboljši dokaz relativno uspešnega delovanja te SOZD. Stane Sotlar Komaj smo verjeli, ko se je v sredo, 4; januarja razširila žalostna vest, da je'preminul naš dolgoletni sodelavec Stane' SOTLAR. Saj smo nekaj dni poprej zvedeli, da se* mu stanje izboljšuje. Smrt pač ne prizanaša. Njegova življenjska pot je pričela pred 57 leti v Radečah. Toda ‘že v gimnaziji in pozneje na uči-tjelišču se-je..vključil v listo sredino, iz katere so izšli številni aktivisti- Osvobodilne fronte in borci narodnoosvobodilne borbe. Že v juniju 1941 je občutil okupatorjevo pest, do pomladi 1943 pa je bil še štirikrat aretiran.- Tako je okusil surove metode ' policije večino vmesnega časa. Naposled pa so ga okupatorske oblasti odpeljale v internacijo, odkoder pa je. pobegnil in se septembra 1943 vključil v vrste partizanov. Do konca vojne je bil na raznih odgovornih dolžnostih v.operativnih enotah NOV. Tudi' po vojni, je še ostal v JLA, dokler ni bil leta 1949 demobiliziran v činu poročnika. Zdaj ga je zanesla pot na Me-talurško-industrijsko šolo v l Štore, kjer je bil učitelj, dokler ni bil poklican na druge odgovorne dolžnosti. Tako je delal pri Okrajni zadružni zvezi v Celju, pozneje je postal sekretar občinskega komiteja ZKS, pa predsednik občinskega odbora SZDL v Vojniku in član okrajnih političnih organizacij in Okrajnega ljudskega odbora v Celju, pa poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije in 8 let sekretar okrajnega odbora SZDL v Celju. Po odpravi okrajev je služboval od 1962 v Železarni Štore, bil je. sekretar naše delovne organizacije, do upokojitve. Potem je .delal honorarno pri oddelku za gradbeno-komunalno stanovanjsko gospodarstvo, kjer je imel Veliko in odgovorno nalogo pri gradnji zajezitvene pregrade V Tratni, pozneje pri enoti za družbeno prehrano in gostinstvo; Bolezen pa je povzročila, da je moral vsa dela opustiti. Stane'Sotlar je bil zmeraj v vrstah borcev Za graditev naše socialistične samoupravne družbe: Bil je rezervni major Jugoslovanske ljudske armade. Za hrabra dejanja v narodnoosvobodilni borbi in za zasluge v 'socialistični graditvi je prejel več odlikovanja in drugih priznanj. Tudi v športnem udejstvovanju je zasedel, odgovorna mesta, bil je predsednik ŠD Kovinarja, pozneje pa nekaj mandatnih dob predsednik TVD Partizana-Koviharja V Štorah. Na ljubljanskih Žalah so še v petek 6. januarja popoldne poslovili od pokojnega družbeno-poli-tičpega delavca'predstavniki medobčinskih družbenih m političnih organizacij Celja- in Krajevne skupnosti »Karel Destovnik-Ka-jah«, njegovi bivši sodelavci iz Celja in Štor, Šolskega industrijskega centra iz Štor ter številni občani, zlasti še prijatelji in znanci, V žalnem sprevodu je korakal tudi predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije, tovariš Andrej. Marinc, dipl. ing. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila nekdanji predsednik okrajnega odbora SZDL Celje, Franjo Lubej ter predsednik delavskega sveta Železarne Štore tovariš Franc Kavka. V zadnji pozdrav so še poklonile zastave in prapori in sveža gomila nam je vse prezgodaj zagrnila dobrega tovariša; sodelavca in prijatelja; ki je bil dolga povojna leta z nami v vseh akcijah, v prizadevanjih, da čim dosledneje gradimo našo samoupravno socialistično družbo, Ostal bo le še grenak spomin. iz krajevne skupnosti ŠTORE Reorganizacija krajevne skupnosti Dne 21. in 22. decembra 1977 so bili izvedeni zbori občanov po stalnih območjih naše krajevne skupnosti. Na njih so govorili o reorganizaciji sedanje KS in programu dela za leto 1978. Svet KS in KK SZDL sta pripravila-variantne predloge bodoče organiziranosti, ker spada naša KS med velike v celjski občini, ki zaradi svoje geografske razčlenjenosti in različnosti- interesov posameznih stalnih območij znotraj srednjeročnega programa narekujejo potrebe po oblikovanju manjših in vsestransko zaokroženih organizacijskih enot; . Zbori, občanov so sprejeli predlog, po katerem se razdeli sedanja Krajevna skupnost Štore v Krajevno. skupnost Štore in Krajevno skupnost Teharje. O delitvi'bodo odločili krajam novoustanovljene KS Teharje na referendumu, ki bo v začetku februarja. Pred tem bo, posebej imenovani koordinacijski odbor pripravil vse potrebno za izvedbo delitve in referenduma. Zbor občanov na Teharju je pose-; bej poudaril zahtevo, da se program, komunalne dejavnosti rešuje 'skupno za obe bodoči krajevni skupnosti.-. Zazidalni načrt Kompole Poročali smo že o težavah, ki spremljajo izdelavo zazidalnega in ureditvenega načrta Kompol. Večletna prepoved gradenj, zaradi priprave, načrtov, je zavirala postopno komunalno urejanje' tega področja in- zadrževala potencialne, predvsem domače individualne graditelje. Na. pripravljalnem sestanku predstavnikov KS, KK SZDL in Železarne Štore za sejo koordinacijskega odbora za prostorsko planiranje pri SO Celje je oblikovano stališče, da se zahteva čim hitrej- še dokončanje zazidalnega načrta. Na sestanku' s.o ; predstavniki predlagali ponovno analitično proučitev stroškov predvidene komunalne ureditve z željo, da se znižajo, ker je. od tega odvisno, ali bodo lahko zidali v Kompolah tudi železarji, kar je predvsem zanimivo za kraj in Železarno Štore. Pričakujemo torej zazidalni načrt, ki bo omogočil v prvi: fazi individualno gradnjo, kasneje pa v skladu s politiko stanovanjske izgradnje v železarni tudi gradnjo družbenih stanovanj in objektov skupnega pomena. Anion Anderlič Nesreča nikoli ne počiva. Kako grozljivo se, žal prepogosto, uresničijo te besede, ki jih včasih izrečemo, ne da bi se zavedali, kako hudo je, če se uresničijo. Kako hudo'je šele, če si nesreča izbere za svojo žrtev človeka, ki je še pri najboljših močeh. Tak človek je bil naš livarniški' delavec, tovariš Anderlič Anton, ki je delal v livarni valjev in -nazadnje v livarni I kot pomočnik talilca I. Dokončal je 6. razredov osnovne šole in potem ži-ver pri materi, obdeloval zemljo, dokler se ni podal za kruhom k Upravi za ceste LRS in se naposled zaposlil v naši delovni organizaciji, v livarni valjev. Skromen, prizadeven, delaven. Saj je bilo treba krepko prijeti za delo na kmetiji doma in še v tovarni. Tam gori pri Sv. Emi stanujejo Anderliči, Tonček je bil poročen. Vozil se je dnevno z vlakom iz Sodne vasi v Štore, kjer se je resno oprijel li-vafniškega dela. To je težko delo, tu je vročina, tu je prah, 'prepih, ■ toda tudi-na kmetih je treba vzdržati v hudi poletni vročini. Če si priden in resno gledaš na življenje in delo, se privadiš vsakemu delu. In naš Anton se je privadil livarskega dela! Ker je bil prizadeven, je napredoval za pomočnika talilca II, pozneje za pomočnika talilca I v livarni I. Pa je prišel tisti črni četrtek, tisti usodni trenutek, ko ga je pri težkem in napornem delu stisnilo in — Tone je poškodbam podlegel. Udarec za družino, udarec za obrat in tovarno. Na lepem smo ob dobrega sodelavca. Usodna je vsaka, tudi najmanjša nepravilnost in neprevidnost, botruje še nesrečno naključje in — ugasne življenje človeka, delavca, ki bi lahko in bi moral še vrsto let, skrbeti za domačijo, za družino. Zdaj vemo samo to, da ga bomo zelo pogrešali, da nam je hudo za marljivim sodelavcem, da ga bomo ohranili v najlepšem spominu. R. U. Zdravstvena postaja Štore O zdravstveni postaji v informacijo samo naslednje: —^izdelava glavnega projekta je v zaključni fazi, — rezultati raziskave tai, kjer bo zgrajena zdravstvena postaja so neugodni, kar bo zahtevalo, posebno in zaradi tega dražje temeljenje, ■ — Sklad za urejanje mestnih zemljišč odkupuje zemljišče za zdravstveno postajo, — pri Geodetskem zavodu Celje je naročeno količenje terena, na katerega bodo premeščene garaže z lokacije- zdravstvene postaje, — končana, je. lokacijska dokumentacija, ki je potrebna za naročilo lokacijskega dovoljenja. Doslej opravljena pripravljalna dela- obetajo pravočasen začetek graditve'zdravstvene postaje, hkrati; pa-še/kažejo nepredvideni povečani stroški, pogojeni s kvaliteto talr na katerih bo zgrajena zdravstvena ■ postaja- ' pLANiNSKIpoTEH Ljubitelji planin bogatejši še za en planinski hram na Krvavcu Kranjski planinci so z otvoritvijo nove planinske koče Gospinec na Krvavcu v tem letu že drugič slavili velik delovni uspeh, ki bo v čast he samo kranjskim planincem, ampak tudi širši rekreativni javnosti po vsej Sloveniji, pa tudi Jugoslaviji. Izreden uspeh - so dosegli že pred-meseci, ko so otvorili povsem novo kočo na Ledinah in tako omogočili .planincem, posebno pa vil predsednik PD Kranj, Franc Ekar, nato pa se v kratkih besedah in z zares planinsko iskrenostjo .zahvalil: vsem, ki so na takšen ali drugačen način pomagali pri izgradnji te gorske lepotice. To so predvsem telesno-vzgojna kulturna skupnost Kranj,- Planinska zveza Slovenije, skupščina, občine Kranj, JLA in mnogi, ki so s svojim prostovoljnim delom odtehtali veliko denarja. Za njim so se zvrstili še Pri otvoritvi koče se je zbralo tudi veliko družbeno političnih delavcev še smučarjem vadbo tudi v poletnih mesecih na najnižjem ledeniku v Evropi. To slovesnost so posvetili prav v čast dneva republike in leta jubilejev. Čeprav je tisti'dan na Krvavcu ob svečani otvoritvi pihal močan veter, pomešan s snegom, bo vsem prisotnim 26. november ostal v živem spominu po svoji pristnosti in domačnosti. Kljub slabemu vremenu se je zbralo nedaleč od gornje postaje vlečnice na višini 1.485 m veliko število družbeno političnih delavcev, planinskih delegatov ter ljubiteljev planin. Že sama imena kot so Tone Bole, Marjan Oblak, Miha Potočnik, Tone Volčič, Jože Kavčič, Milan Križnar, nam dovolj zgovorno povedo, kaj pomenijo kranjski planinci in njihovo nesebično delo. Najprej je vse navzoče pozdra- drugi slavnostni- govorniki kot so: predsednik Planinske zveze Slovenije Miha Potočnik, Kranjski župan Tone Volčič, predsednik telesno'-vzgojne kulturne skupnosti Kranj Milan Križnar ter starosta kranjskih planincev Črtomir Zorc, ki je imel dolžnost, do kočo po stani - planinski navadi »odveže«. Seveda pa poprej niso pozabili poslati planinski pozdrav tov. Titu, kot prvemu častnemu članu PD Kranj. Pismo s pozdravi Titu je navzočim prebrala mladinka njihovega društva. Preden je starosfa Zorc. »odvezal« kočo, se je' v svojem govoru dotaknil zgodovine kranjskih planincev in dodal, da je prav on doživel obe rojstvi kranjskega Planinskega društva. Povedal nam je, da je bilo prvo rojstvo leta 1896, (nadaljevanje na strani 13) (nadaljevanje z. 12. strani) drugo pa leta 1946. Obžaloval je, da je lahko pomagal fizično le pri .prvem rojstvu, pri drugem pa je bil še predsednik društva. Pri tej koči pa zaradi starosti ni mogel ; aktivno sodelovati. Ker-je vseskozi lahko neposredno spremljal razvoj planinstva v Kranju, se je zelo Med govorniki je bil tudi vedno veder Miha Potočnik — preds. planinske zveze Slovenije pohvalno izrazil o delovni vnemi svojih soplanincev, posebno še mladine. Na koncu je še dodal in nagovoril vse navzoče, da naj še naprej gojijo vsi planinci takšne ideje; ki so v korist njim in vsemu delovnemu ljudstvu. S tem je bila svečanost zaključena.'Na povabilo Emila Herleca: »Prosim planinci-vstopite!« pa smo se vsi napotili v objem prijazne koče na »ta kratkega«, kajti mraz nas je že pošteno obdelal. Vse navzoče je pozdravil predsednik PD Kranj Franc Ekar Ker sem imel kot delegat priložnost biti tudi pri otvoritvi koče na Ledinah, sem lahko opazoval vse te marljive kranjske delavce. Pri otvoritvah obeh koč, pa naj si bo to na Ledinah ali na Krvavcu, vidiš tu vedno iste neumorne obraze, ki se nikdar ne hvalijo, ampak hvalijo le tiste, ki so jim priskočili na pomoč v kakršnikoli obliki. Pri' delu jih vidiš vedno vedre in nasmejane ter pripravljene, da ti pomagajo v vsakem trenutku. Tu se planinec počuti do- mačega, po planinski etiki pa mnogo bogatejšega. 2e je dosti, da pogledaš po organizacijski plati in vidiš, kako teče vse uglajeno, prideš do spoznanja, da dokler bodo imeli kranjski planinci takšne planince — delavce kot so Ekar, Herlec, Smolej, Eržen in drugi, nam ni treba biti v strahu, da bodo naše prelepe planine, izgubile svoj enkratni prvobitni čar. Kočo je »odvezal« starosta Kranj skih planincev Črtomir Zorc Zato kranjskim planincem za njihove uspehe tudi naše iskrene čestitke. Tine Sivka VAŽNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Zavod za požarno varnost 22-090 ali in sedež štaba CZ 93 Uprava javne varnosti 23-941 ali 92 Reševalna postaja 94 êv PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI : . TELEFON 302 OKVIRNI PROGRAM IZLETOV POHODOV PD »ŽSLBZAR« ŠTORfi ZA LETO 1978 JANUAR 1. - Zimški pohod na Paški Kozjak (Špik — 1109 m) 2. Zimski pohod na Kum (1219 m) 3. Rekreativno smučanje pri Arehu FEBRUAR 1. Zimski pohod na Mrzlico (1110 m) 2. Tradicionalni zimski vzpon na Stol (2238 m) 3. Rekreativno smučanje s tekmovanjem na Krvavcu 'MAREG . . ■ 1. Zimski vzpon na Okrešelj in po možnosti tlimo smučanje 2. 'Obnavljanje markacij po poteh, ki spadajo k našemu PD: ' a) Štore-—Laška vas—Vrunčev dom—Svetina b) štore—Opoka—-Zlateče—Reševna c) Štore—-Pečovje—Tolsti yrh—Celjska koča—Svetina—Resevna d) Škofja Vas—ETOL—Šmartinsko jezero—Šmartno v Rožni dolini 3. S planinkami v neznano za njihov praznik APRIL 1. Vzpon na Lepenatko (1422 m) in Rogatec (1557 m) v Zg. Sav. d. 2. Vzpon na Raduho (2062 m) iz Luč in nazaj 3. Kremžarjev vrh (1164 m) MAJ 1. Izlet na Turjaški grad in naprej pohod v Roške gozdove (baza 20) ter vzpon na Trdinov vrh (1181 m) v Gorjancih 2. Pohod na. Veliki Snežnik (1796 m) pri Ilirski Bistrici 3. Pohod po Zasavski poti: Kumrovec—Bohor—Lisca—Lovrenc—Veliko Kozje—Rimske Toplice JUNIJ 1., Izlet v pogorje Kozjaka (Kobansko pogorje) z najvišjim vrhom Košenjak (1521 m) 2. Pohod v Škofjeloško hribovje: Škofja Loka—Lubnik (1024m) — Blegoš—Železniki (Dražgoše). 3. Izlet-pohod (združen s smučanjem) na Kanin (2585 m) in po možnosti še vzpon na Matajur (1643 m). JULIJ 1. Pohod po Karavankah: Ljubelj—Zelenica—Stol—-Belščica—Medji dol—Javorniški rovt—Jesenice 2. Pohod v Savinjske in Kamniške Alpe: Logarska dolina—Ojstrica (2349 m) — Korošica (1808 m) — Presedljaj—Konj—Velika planina— Kamniška Bistrica . 3. Pohod: Logarska dolina—Okrešelj—Savinjsko sedlo—Ledine— Češka koča—Jezersko AVGUST 1. Pohod v Julijce: Vršič—Jalovec (2643 m) — dolina Zadnje Trente — vzpon na BaVški Grintavec (2344 m) iz vasi Soča v Trenti 2. Pohod na Triglav združen z vzponi bližnjih Triglavskih vrhov, kot so: Cmir (2393 m), Vrbanova špica (2408 m), Rjavina (2457 m) 3. Pohod ha Špik (2472 m) iz Krnice- preko Križke stene na Križ (2410 m) in naprej na Škrlatico (2738 in). Sestop v Vrata SEPTEMBER 1. Piknik v Robanovem aii Matkovem kotu 2. Pohod: Rogla:—Ribniška koča—Pungart—Kremžarjev vrh—Slovenj Gradec 3. Po Zasavski poti: Rimske Toplice—Kopitnik—Gore—Kal—Mrzlica—Partizanski vrh—Vrhe—Čemšeniška planina—Trojane OKTOBER 1. Pohod na' Menino planino- • 2. Pohod po Savinjski poti: Letuš—Gora Oljka—Vinski vrh—Jama Pekel—Šempeter \ 3. Izlet na Janče (794 m)' NOVEMBER . 1. Izlet na Sladko goro pri-Poljčanah 2. Srečanje z žalskimi in zahukovškimf planinci na Homu •„ 3. Planinski večer naših planincev s predvajanjem filmov in diapozitivov ter družabno srečanje s plesom DECEMBER 1. Sprehod na Anski vrh nad Celjem 2. Družbene igre na Petričku (trim steza...) 3. Silvestrovanje 1978/1979 V ta program je treba vključiti še. štiri pohode in eno srečanje planincev, ki pa jih zaradi nedoločenih datumov še nismo mogli natančno opredeliti:-: — srečanje planincev Savinjske regije v organizaciji našega PD — pohod, železarjev na Triglav ali Škrlatico — pohod železarjev na Peco | •— pohod čež Kamniško sedlo v .organizaciji našega PD — pohod po poteh AVNOJ (4 dni) ŽELEZARJEM — PLANINCEM NA POT »Ljubil sem gore in se zmerom znova vračal k njim. Vendar le ljubezni odpro gore vse svoje bogastvo in globino svoje duše. Hočejo Celega moža, popolno predanost, srečnega poguma in resničnega navdušenja. Tedaj tudi one vračajo ljubezen z ljubeznijo... Če pa: spoznajo, ;da te niso privedle srčne želje, temveč moda; šport, gizdavost ali slučajna muhavost,' takrat nezaupljivo skrijejo svoje zaklade ter postanejo 'ponosne, mrzle , in neme. Takemu tujcu nimajo kaj povedati. Reven gre od njih, kakor je bil prišel.« JULIUS KUGY Srečno! Komisija za izletništvo PD »Železar« Štore ŠPORT IN REKREACIJA IZ IVU PART1ZAN-K0VIMRJA Znano je, da je to eno najuspešnejših, najbolj delovnih telesno-vzgojnih društev v naši republiki. V 10 sekcijah je delo izredno razgibano, kar je pripisati tudi požrtvovalnemu delu predsednikov sekcij in vodnikom v posameznih panogah. Društvo bo imelo v kratkem letnO konferenco, ha kateri bodo podrobneje spregovorili o izvajanju programa društva, o težavah in načrtih Za prihodnost. O tem bomo poročali v prihodnji številki našega glasila. Menimo pa, da je prav, če spregovorijo o dosedanjem delu ih o načrtih za delo v prihodnje * V PARTIZAN predsedniki sekcij. Ker nismo dospeli do vseh, naj zaenkrat spregovorijo naslednji: Tovariš Kolenc Anton deluje v društvu kot vodnik od leta 1974, kot predsednik sekcije za rekreacijo in temeljno telesno vzgojo pa od leta 1975. Zastavili smo mu vprašanji: »Kako gledaš na dosedanje delo v sekciji in kako si zamišljaš delo v prihodnje? Kaj bi bilo treba, po tvojem mišljenju, podvZeti, da bi v vrste Partizana privabili še več mladine in odraslih?« Odgovor: »Menim, da je delo sekcije za rekreacijo in temeljno telesno vzgojo pri TVD Partižanu-Kovinarjir dokaj urejeno. V sedanjem času je nujno potrebno, da Skrbi društvo Partizan Za rekreacijo, kajti z organiziranim; in načrtnim’delom lahko privabiš čim več mladih in odraslih v naše vrste, kar še. pozitivno odraža pri odraščanju mladih in pri .skrbi' za čim bolj zdravo telo in duha pri odraslih.«.. ’ V okviru te sekcije delujejo organizirano naslednji oddelki: — oddelek otrok-starši, cicibanov, pionirjev, pionirk, članic ter dva oddelka: članov. Obisk v vseh tdh oddelkih je’ dokaj dober. Žal pa nismo Uspeli pri poskusih, da pridobimo v naše vrste mladinke in mladince, torej tiste, ki so končali osnovno šolo in nadaljujejo šolanje, na srednjih šolah. .Upam, da bomo z večjim prizadevanjem in z bolj organiziranim delom uspeli tudi 'v teh naših prizadevanjih. ; Želimo si, da bi čim prej uredili Trim kabinet, ki naj Bi služil predvsem oddelkoma članov in članic. Kaj več in podrobneje pa bo zajelo moje poročilo na, letni konferenci. Razgovor s predsedniki sekcije TVD Partizan-Kovinar Tomo MAJER, ' predsednik rokometne sekcije Ce bi poskušal ob koncu leta narediti šd enkrat rezime delovanja rokometne sekcije, bi lahko napisal, da smo sodelovali na zimskem prvenstvu Slovenije" v rokometu in se uvrstili v gornji del prvenstvene lestvice. V nadaljevanju tekmovanja v ligi celjske rokometne tekmovalne skupnosti, spomladanski del, smo se ponovno'uvrstili med najboljše ekipe v regiji. Letošnji jesenski del tekmovanja smo končali na tretjem mestu, kar nam daje realne možnosti ža osvojitev zelo visokega mesta na koncu tekmovanja, morda celo prvo. V počastitev dneva mladosti, Titovih in partijskih jubilejev smo organizirali rokometni turnir v Štorah in ga . osvojili. Prav tako smo osvojili turnir ob Dnevu republike v Laškem. Organizirali smo tudi dve atraktivni mednarodni srečanji in to s prvo ligaško ekipo italijanskega prvenstva —. Rimini in. švicarskim moštvom iz bližine Zuricha. V obeh srečanjih smo slavilir zmago. Ker so vodili sekcijo člani ekipe, katere so zadolžili in jim izkazali zaupanje soigralci, posebno' takrat, ko smo ostali brez predsednika in trenerja, moramo biti z delovanjem ih vodenjem rokometne sekcije v preteklem letu zelo zadovoljni, saj so naši rokometaši ' pokazali veliko dozo resnosti in odgovornosti ‘ter pripadnosti klubu, ter dostojno reprézentirâli štorski: rokomet. Seveda niso bile naše ambicije 'izčrpane s tem, da imamo samo člansko ekipo in z njo tekmujemo. Naše delovanje v prihodnosti se po razširilo tako, da bomo formirali mladinsko ekipo, mlade igralce bi radi pridobili v naše vrste iz Štor in okolice. Vršijo se dogovarjanja s profesorjem telesne kulture na osnovni šoli tov. Vernerjem Kristanom,' Prepričani smo, da bo naše sodelovanje prineslo v prihodnje pričakovane — dobre rezultate. Porok za te načrte nam je tudi obiskovanje naših petih članov seminarja za inštruktorje rokometa, ki se bodo aktivno vklju- čili V nadaljnji razvoj štorSkega rokometa. Velja si zapomniti te optimistič-ne načrte, Saj so fantje- izpeljali vsako zadano nalogo Uspešno in dosledno. Tomo Majer Sekcija za balinanje Predsednik sekcije, Srečko Šoštarič, je povedal: Balinanje se odvija v sklopu.samostojne sekcije pri TVD Partizan — Kovinar Štore. Smo. najmlajša sekcija V. društvu in s tem je tudi razumljivo, da je balinanje v Štorah nova športna panoga, ki ‘še ni dosegla zadovoljiv razmah. Imamo modelno dvostezno balinišče in tudi ostali pogoji za vadbo in tekmovanja so Več kot idealni. Balingnje je izredno zanimiv šport in primeren za vse starostne kategorije. Kljub kratkemu obstoju organizirane balinarske dejavnosti pa smo dosegli : že nekaj .'dobrih rezultatov pa čeprav gojimo ta šport predvsem za rekreacijo: Naša sekcija- ima Za novo sezono izdelan bogatejši program de-: la z željo, da formiramo posebno tekmovalno ekipo in da damo, večji poudarek množičnosti s posebno željo, da se v našo .sekcijo vključi; kar največ novih članov!' Tov. Ivan Judež, predsednik kegljaške Sekcije, je na enako postavljeno vprašanje odgovoril: Dosedanje delo kegljaške sekcije' je bilo zelo uspešno glede tek-, movanja- in uspehov na tekmovanjih. Kar se pa tiče možnosti pri kegljanju,- še ni na tisti višini kot bi moralo biti. Glede rekreacije smo tudi zadovoljni, , saj so ure ko gre za rekreacijo zelo-obiskane. . V bodoče bi morali na tem področju športa v Štorah nekaj storiti, kar bi dvignilo vzdušje kot tekmovalnih igralcev rekreativnih, to je dograditi; četrto stezo. Zakaj tako govorim. V Štorah, kar se-tiče tekmovalnega kegljanja, si ne moremo privoščiti in to samo zato, ker tristezno kegljišče. Da ne govorim koliko nas Stane, če’ najamemo sti-ristezno kegljišče, pa kljub temu, da ga plačamo, težko dobimo. V nasprotnem primeru bi šlo vse lažje, kjer bi delali' samo zamenjavo kegljišč. Pozivam vse dejavnike v Štorah';—:tb mislim na vsakega zaposlenega športnika ali nešportni-ka, da temu pristopi na pomoč in podpre, da dogradimo kegljišče, četrto stezo, kar bi za Štore veliko pomenilo. • Konferenca 00 ZSMS ŽŠ-TOZD VIT Petnajstega, novembra je imela Osnovna: organizacija Zveže socialistične mladine Slovenije, TOZD .Vzdrževanje in transport. letno konferenco. Udeležilo Se je -je 41 mladincev iz vseh obratov TOZD, predsedstvo OO, prisotni pa so bili še sekretar OO ZI< tov. Maček Franc,- predsednik predsedstva KK ZS.MŠ ŽŠ tov. Dragan Simovič in tov. ing. Ivanšek Stanc. Naloga -konference % je' ‘bila, kritično spregovoriti o dosedanjem delu in o okvirnih nalogah, ki čakajo mladince v- prihodnjem letu. Celotno dejavnost OO predstavlja aktivnost samega predsedstva OO in seveda aktivnost OO kot Celote. Predsedstvo se je od svoje izvolitve v začetku marca lani sestajalo redno! vsak mesec. Teme, ki so bile obravnavane na sestankih, ao: .bile najrazličnejše — od vloge ZK in sindikata v današnji družbi; do priprav na povsem konkretne akcije. Slednje so predstavljale težišče -dejavnosti OO; V aprilu Smo ' se mladinci ’ udeležili delovne -akcije -pri -Vrunčevem domu, kjer je bilo potrebno izkopati jarek za vodovod. Maja smo se udeležili"■ rednega' - 'Vsakoletnega majskega srečanja. 25. maja smo izdelali povzetek iz uvodnika v Fužinarju, ki govori o liku Josipa Broza in ga posredovali na oglasne deske. .Poleti so bile v ospredju mladinske delovne akcije. Letošnjih so se udeležili iz naše -TOZD tr-ije mladinci in sicer: Ojstršek Janež kot komandant MDB Veljko Vlahovič na MDA »Kozjansko 77«, ter Čanžek Vinko in Sikula Konrad, ki sta se udeležila' zvezne MDA »Kozara 77«. Oba sta na tej -akcija prejela pohvalo. Omeniti velja, da so vsi trije v svojih delovnih sredinah ob odločitvah za odhod v brigado naleteli na razumevanje in ustrezno podporo. V septembru smo sodelovali v lokalni akciji -pri urej anju cestišča v Kompolah, Konec - septembra pa je predsedstvo OO pripravilo tekmovanje za pokal OO ZSMS ŽŠ TOZD ' ViT v malem nogometu. Tekmovanje, ki se ga-je udeležilo 6. ekip TOZD, je v Celoti -Uspelo. Poročilo o dosedanjem delu, na katerega ni bilo bistvenih pripomb; je sledil: okvirni predlog akcijskega programa OO ža leto 1978, ki je bil v celoti sprejet. Okvirni'program'.zajema vse aktivnosti: akcijskega programa koordinacijske konference ZSMS ŽŠ in vključuje še: ■— čim več aktivnosti pri reševanju temeljnih vprašanj razvoja samoupravnega, socializma-, v skladu s Cilji, začrtanimi v programu ZKJ ter v. ustavah SFRJ in SR Slovenije, — delovanje in : zavzemanje za razvijanje in krepitev ljudske obrambe, neodvisnosti in suverenosti- socialistične, samoupravne družbene skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti,. (nadaljevanje na strani 15) Nezgode v mesecu decembru KONFERENCA 00 ZSMS ŽŠ TOZD VIT Iž podatkov službe varstva pri delu je razvidno', da je bilo v mesecu decembru 27 nezgod pri delu in izgubljenih 461 delovnih dni. Tu sb všteti tudi izgubljeni dnevi bolovahj a' zaradi delovnih nezgod v prejšnjih mesecih.’ .. . Nered je velikokrat vzrok delovnim nezgodam V mesecu decembru sta bili prijavljeni 2 nezgodi na poti z dela in izgubljeno 39. delovnih dni. Pregled nezgod pri delu in na poti po posameznih temeljnih organizacijah in Organizaciji skupnih služb. TOZD Nesreče Izgub. Nesreče Izgub. pri delu dnevi na poti dnevk Jeklarna 4 80 Elektro j eklarna 4 33 - — —* Valjarna 3 ' 401 -p- •' — Valjarna II 4 95 1 12 Jeklovlek 1 12 . — Skupaj TOZD I 16 260 1 12 Livarna I 4 22 j . ■ —- Livarna II 4 91 1 1 Skupaj TOZD II 8 113 1 1 Obdelovalniea valjev — 23 ■- Obdelovalnica litine 1 21 - -: ■ - — Skupaj TOZD III 1' 44 — Obrat transport—TOZD IV — 22 . -—\ — Tovarna traktorjev . 4 —i • — GSKG 2 18 —. 23 OSS — — ' ->r' 3 Vedno moramo imeti pred očmi dejstvo, da botrujejo nezgodam in nesrečam dejavniki, ki bi se jim lahko izognili: neprevidnost, površnost, premaia zbranost pri'delu,- Prikažimo to z naslednjimi slikami: ¡¡j ■ ■ H .. ; . M H M mm Nepravilno delo in posledice-... Zakaj tako? (nadalj evanje s 14. strani) — skrb za izvajanje nalog, ki izhajajo iz novega zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, — vzpodbujanje bratstva in enotnosti ter nacionalne enakopravnosti članov ZSM, e—' vsestransko informiranje o družbenih vprašanjih in spremljanje družbenih gibanj pri nas in v svetu, — odgovbrno izvrševanje nalog, ki jih imamo kot občani, proizvajalci, delavci, — aktivno delovanje za uveljav- ljanje programskih načel organizacije, "i .... — vzpodbujanje in obveščanje o kulturnih, športnih in ostalih prireditvah v DO, KS in med občani ter čim- bolj množično sodelovanje, — sodelovanje v »Železarju«, mladinskem informiranju ter biltenu OK ZSMS Celje, — organizacija športnega tekmovanja v okviru OO ali v sodelovanju z ostalimi OO, — organizacija mladinskega iz^ leta v okviru OO ali v sodelovanju z ostalimi OO. V razgovoru, ki je sledil, je najprej spregovoril tov. ing. Ivanšek ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, strica STANETA SOTLARJA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z nami in nam izrazili sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti in okrasili njegov grob s. cvetjem. Posebna zahvala osebju zdravilišča Rogaška Slatina, osebju celjske bolnišnice, ki mu je prizadevno lajšalo bolečine v zadnjih dneh njegovega življenja, predstavnikom delovne organizacije Železarne Štore, družbeno-političnih organizacij Železarne, TVD Partizana-Kovinarja Štore, predsedniku Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, tovarišu Andreju Marincu, dipl. ing., predstavnikom ZKS Celje, SZDL Celje, Občinskega sindikalnega sveta Celje, Zveze borčev NOV Celje, obema govornikoma ob odprtem grobu, tovarišu Lubeju Francu in predsedniku Delavskega sveta Železarne, tov. Francu Kavki, sostanovalcem v Kajuhovi 9 in njegovim najožjim prijateljem. Vsi njegovi Stane. V imenu vodje TOZD ViT je pozdravil vse prisotne in poudaril, da dosedanje delo kaže na vedno večjo zavzetost mladih, kar je vsekakor razveseljivo. Predsednik predsedstva KK ZSMS ŽŠ tov. Simovič Dragan, se je najprej dotaknil okvirnega akcijskega programa OO in pri tem poudaril pomen konkretizacije akcijskega programa. Spregovoril je tudi o pomenu .zavzemanja mladih za uspešno gospodarjenje, saj je v ŽŠ od vseh zaposlenih okoli 30 % mladincev, v samem TOZD ViT pa je mladincev več kot 40 %. Sekretar OO ZK tov. Maček Franc se je zavzel za čim širše vključevanje mladih v inovacijsko dejavnost, še posebej pa je opozoril na potrebe po večji angažiranosti mladincev v samoupravnih organih. Ob koncu zapisa je treba povedati še to, da mora biti ob vsem ostalem še posebej poudarjena skrb za marksistično izobraževanje in idejno politično usposabljanje, zato pa so potrebna najrazličnejša predavanja in seminarji ter čim tesnejše sodelovanje mladincev z ZK in ostalimi družbeno političnimi organizacijami. Dušan Krošl, ing. v primeru požara in nevarnosti: TEL. 302 ZAHVALA . Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA GRMEKA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih urah stali ob strani, nas bodrili in nam pomagali. Zahvala velja vsem sodelavcem iz Železarne Štore. Posebej se zahvaljujemo tov. Jožetu Knezu za organizacijo ob pogrebu. Prav tako tov. Verbiču ža poslovilni, govor, ter tovarišici Tončki iz krajevne skupnosti za sodelovanje. Lepa zahvala gostinski enoti za darovano cvetje. Iz srca vam hvala! Žalujoča žena Mimi s hčerami, sinovi in vnuki STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj .Vlado, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. KADROVSKE VESTI V mesecu DECEMBRU so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Suhodolčan Dušan, KV avtomehanik iz. tovarne 1 traktorjev — montaža: Radojkov-ič Anton, NK delavec iz livarne I; Glavan Slavica, VŠ'absolvent VŠOD iz kadrovskega sektorja; Geršak Viljem, NK delavec iz MO — litine; Škorjanc Jane?, NK delavec, Gavrano-vič Milan, NK delavec, Župnek Janez, KV strojni kalupar oba iz livarne II; Brenk Andrej, NK delavec, Smodej Alojz, NK delavec in Egartner Jože, NK delavec vsi iz valjarne I; Dokič Dragoljub, NK delavec, Veselinovič Milan, NK delavec, Lojič Stevan, NK delavec, vsi iz elektroplavža; Jovanovič Dragomir, NK' delavec iz MO — valjev; Podkrajšek Martin, KV voznik motornih vozil iz požarno reševalne službe; Lisec Neža, NK delavka iz komunale; Kink Cvetko, NK delavec iz jeklovleka; Tr-kulja Durad iž jeklarne II; Stroh-maier Miroslav, VS absolvent metalurgije iz priprave livarne II; Po-cajt Milojka, KV frizerka iz eko-nomsko-organizacijskega sektorja. iz Rataj Ivan, KV strugar iz MO — litine; Tomušilovič Mirko, NK delavec iz mehanične delavnice in Šmigovc Milan, PK vrtalec iz MO — litine. . Vsem želimo prijetno počutje med nami! Koritnik Jože, KV strugar iz livarne II, Vodušek Martin, ekonomski tehnik iz. komercialnega sektorja in-Podlogar Alojz, strojni delovodja iz, obrata za vzdrževanje transportnih sredstev, Stiplošek Željko, NK delavec, Moni ‘Hafiz, NK delavec, Dober-šek Drago, KV jedrar, Grosek Bo-, ris, strojni kalupar, Kryezi Ismet, KV zlatar, Čitakovič Milisav, NK delavec, Plavčak Franc, NK delavec, vsi iz livarne' II; Korez Karel, strugar in Adžemovič Ibrahim, NK delavec, oba iz obdelovalnico litine; Trèbovc Martin, NK delavec iz komunalnega . oddelka; Lorger Samo, NK delavec in Miladič Ran-ko, NK delavec,, oba iz valjarne I; Storjak Zlatko, obratni elektrikar NK delavec in Podvorica Sherif, NK delavec, oba iz livarne I; Ve- selinovič Milan, NK delavec iz elektroplavža; Lubej Franc, KV strugar iz obdelovalnice valjev, iz elektroobrata; Vranješ Radovan, -Markovšek Danie.l iz obdelovalnice valjev, Ostruh Dušan,, Pašič Kemal, 'Knez Miha, Trobiš Ignac ter Krajnc Karl, vsi iz tovarne traktorjev, Brglez'Drago in Verk Marjan iz modelne mizarne, Me-cilovšek Franc iz livarné I ter Drobnak Ožbolt iz elektroplavža. Vsem želimo obilo, družinske sreče! Vidakovič Mile iz elektroobrata, Žavski Martin iz valjarne. I, Gril Jože iz. transportnega obrata, Božiček Beno iz merilne službe, Jošt Vinko iž valjarne II, Kvar Miran iz tovarne traktorjev, Čauševič Ra-if iz livarne I, Mlakar Alojz iz valjarne I, Ojsteršek Andrej iz ener-' getskega obrata, Kovačič Anton iz tovarne traktorjev, Brenk Miroslav iz tovarne traktorjev, Vodišek ¡Anton iz livarne I in Žagar Ivan z elektroplavža. Vsem iskreno čestitamo! V mesecu novembru so se komisije za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD 114. panoge, TOZD ViT in TOZD MO sestale 3 krat in obravnavale 27 primerov kršitev delovnih obveznosti. Delovne obveznosti so kršili: 1. ŽAGAR Franc, valjarna II |!gf dne 26., 27. 7. 1977 neopravičeno izostal — javni opomin 2. VUKOVIČ Drago, obd. litine dne 19. 10. 1977 zastružil koki- le — javni opomin .3. JUG Janez, meh. delav. — dne 10. 9. 1977 prišel na delo vinjen — javni bpomin 4. ŠTANCER Franc, transport — dne 17., 18. 10. 1977 neopravičeno izostal — javni opomin -5, OMERZA Ivan, meh. delav, dne 5. 8. 1977 spor z vratarji ,-r-. javni opomin -6. ŽLENDER Rudolf, valjarna I — dne 22. 10. 1977 neopravičeno izostal — javni opomin 7, TACER Vlado, valjarna II, -—f-dne 7. 11. 197? neopravičeno izostal z dela -L- javni opomin 8, ARHAR Franc, valjarna I — dne 17. 10. 1977 zapustil varovano območje — javni opomin 9, - FATUR Ivan, valjarna II — dne 12. 10. 1977 opravljal nedovoljeno delo — javni opomin "10. MULEC Slavko, jeklarna II — dne 29. 10. 197? prinesel v obrat prenosni televizor —* javni opomin 11. RAJHER Anton, valjarna I — dne 11. 11. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin : 12. PEER Jože, valjarna II—. dne 17. 9. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 13. NAJDENK Vinko, valjarna I dne 8. 10. 1977 neopravičeno izostal z dela 'm javni opomin Komisije za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri TOZD Energetika, TOZD ViT in TOZD 114. panoge so se sestale 3, krat. 1. STORJAK Zlatko, elektroobrat —'dne 11. 9. 1977 samovoljno zamenjal popoldansko izmeno — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu pogojno za dobo enega leta 2. JAGER Jakob,, energ. obrat —• dne 10. 9. 1977 malomarnost, prestavitev na drugo delovno mesto za 6 mesecev 3. FENDRIH Stanko, elektro-plavž — dne 18., 19., 20. in 25. 9. 1977 neopravičeno izostal z dela — odvzem lastnosti delavca v združenem delu. UPOKOJENI Erna GORIŠEK, rojena 23. 11. 1918 v Celju, stanujoča Čopova 23, se je zaposlila v Železarni Štore 20. 11. 1947 najprej v šamotni kot finančni manipulant. Nadalje je opravljala dela na različnih delov- Se je zaposlil“ v Železarni Štore 2. 8. 1952 kot transportni delavec, nazadnje pa opravljal delo sinterista na elekfroplavžu. -Invalidsko se je upokojil dne 31. 12. 1977. nih mestih, nazadnje pa opravljala delo statistika. I ..v ekonomsko-or-ganizacijskem sektorju. Redno se je upokojila. 31. 12. 1977. : j Franc JAGER, rojen 7. 9. 1930 v Celju, stanujoč Kajuhova 9, Celje, je bil najprej .zaposlen od 1. 7. 1968 do 15. 8. 1968 pri splošni vodni skupnosti. Savinja Celje. Dne .6. 5. 1969 se je zaposlil v Železarni Što- Ignac ČEPIN, rojen 9. 7. 1919 v Voducah pri Šentjurju, stanujoč Gorica pri 'Slivnici 30. V Železarni Štore se je zaposlil 24. 7. 1947 in opravljal vseskozi delo kovača v valjarni I. Invalidsko se je upokojil 25. 12. 1977. Ladislav GROBOVŠEK, rojen .17. 11. 1918 v Boletmi pri t Šentjurju, stanujoč Prožinska vas 2. Od 2. 6. 1946 do 16. 3. 1951 je bil zaposlen v Železarni Štore, nato od.17. 3/1951 do 31. 7. 1952 na železniški postaji Šentjur. Ponovno re kot dežurni ključavničar v livarni I in nato v valjarni. II. Nazadnje je iz zdravstvenih razlogov opravljal delo vratarja čuvaja v nadzorni službi vse do 31 12 1977, ko se je invalidsko upokojil. . Jože KRESNIK,, rojen 21 2. 1918 v Stancah pri Celju, stanujoč Laška vas 15. V Železarni Štore se je zaposlil 19. 6. 1946 in delal do 3. 5. 1957, nato delal v Železarni Ilijaš, 6. 1. 1958 pa se je ponovno zaposlil v Železarni , Štore v oddelku tehnične ..kontrole, kjer še je tudi z dnem 19. 12., 1977 invalidsko upokojil. Vsem upokojenim želimo, da bi še mnogo let uživali zasluženo upokojitev.