"Proletarec" t L je delavski list v" za misleče ¿itatelje. Lg-—— i k OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P. ULASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE r mi m&žm GLASILO PROSVETNE MATICE Jt S« Zt V NO. 1296. Itow^ m Mw>Bd'cl*M mtor, Dnwil» t. ItOT. mt p—I »Wie» mt Chicago. III., undtr th« Act of Congr«« of Marek 3rd. 1«7». CHICAGO. ILL., 14. JULIJA (JULY 14,) 1932. Publl.h«! w~lcl, mt »63» W. 2«th 8t. LETO — VOL. XXVII. VOJNI DOLGOVI IN REPARACIJE V LUČI LOUSflNNSKE KONFERENCE Predlogi za rešitev iz krize.—Vadlanje z vojnimi dolgovi.—Klini v lestvi, ki se sproti polomijo Se na nobeni konferenci niso evropski državniki priznali katastrofalnih posledic svetovne vojne tako očitno kakor na posvetovanju, ki so ga imeli pro-šle tedne v Lausannu v Švici. Svet je v krizi, ki ni več kriza nego polom kapitalističnega sistema. Davijo ga med drugim ogromni vojni dolgovi in vojne odškodnine-. Trpe zmagovite in premagane dežele — dokaz, da je vojna blaznost, in da takozvana "pripravljenost na obrambo" ne ubrani jnos ed pred polomom niti ene dežele, pa če je v vojni še tako zmagovita. Zavezniki so na "mirovni" konferenci v Versaillesu sklenili zaviti Nemčiji vrat in ji naložili 65 milijard dolarjev vojne odškodnine, katere bi nikdar ne zmogla. Ali njih namen je bil, da jo potisnejo navzdol in jo uničijo kot tekmovalko na mednarodnem trgu. Svetovna vojna je bila uvod v sedanjo gospodarsko krizo. Blazni versaillski mir ji je u-gladil pot v politično in . ko-nomsko paniko. Ko so vlade zadele usodno zmoto spoznavati, so ob enem uvidele, da bo popravljanje napake združeno s skoro nepremagljivimi težkočami. Sklicevale so konferenco za konferenco, Nemčiji so dajale koncesije z Davve-aovim in potem Youngovim načrtom, končno so pričele z mirovnimi posvetovanji in sklepale medsebojne mirovne po-jodbe, nazadnje pa so sprejele še Kelloggov-Briandov mirovni pakt, a nobena vlada ni verjela v iskrenost druge in vse skupaj so uvidele, da same TUDI OTROCI SO ZASTOPANI MED VETERANI Na sliki je L. E. King iz Portlanda, Oregon, ki je prišel ARMADA, KI NOČE ZAPUSTITI WASH1NCTONA pogodbe na papirju ne zadostujejo, kajti za mirovne garancije je treba ekonomske vzajemnosti, to pa je v kapitalistični uredbi še tujka. Gospodarska kriza narašča. Nobeni proglasi ministrov jo niso omilili. Nasprotno, vse dežele čutijo, da je ozračje čez-dalje bolj polno nesoglasij, kon-kurečnih motivov in imperialističnih nagibov, ki lahko vžgo vsak moment novo svetovno vojno. Dasi so nanjo pripravljene, kar se armad in oboroževanja tiče, ob enem vedo, da mora novi sv etovni vojni neizogibno slediti še silnejši gospodarski krah in za njim revolucije, ki bi pometle s sedanjim sistemom. Eni domnevajo, da bi to človeštvu koristilo vzlic silnim žrtvam v krvi in trpljenju. Drugi mislijo, da bi svet prišel ne v boljšo civilizacijo, nego bi zagazil vsled silnega izmučenja v primitivni barbarizem. Pod temi vtisi in pod pritiskom poltožaja so zastopniki [Anglije, Francije, Italije, Belgije, Nemčije in Japonske na lausannski konferenci s svojo izjavo dne 8. julija priznali, da je Nemčija upravičena do čim-večjih olajšav v brisanju reparacij. V to jih je prisililo ob enem tudi silovito naraščanje fanatičnega šovinizma, ki se v obliki fašistične ideologije širi zdaj posebno v Nemčiji in več ali manj v vseh drugih deželah. "Nobena dežela ne more ek-sistirati neodvisno od drugih," je dejal angleški premier Mac Donald državnikom na konferenci v Lausannu. Apeliral je na vzajemnost in sporazume. Po mučnem mešetarenju so sklenili dogovor, s katerim so Nemčiji odpustili skoro vso vojno odškodnino. Ali ta dogovor dobi praktično veljavo le, Če Zed. države sorazmerno znižajo evropskim državam vojne dolgove, kateri znašajo enajst milijard dolarjev. Bitka je zdaj prenešena s konference v Lausannu v politično areno posameznih dežel. Vroča bo posebno v Nemčiji, kjer ni nihče zadovoljen, in v Zed. državah, kjer še vedno mnogo političnih aspirantov insistirá, da mora Evropa povrniti vseh enajst milijard. Lausannski dogovor torej ne pomeni povratka sigurnosti kapitalističnemu svetu. Položai ie tak kakor je bil. Vsak korak, ki ga napravijo državniki v namenu, da razmere omilijo, je storjen, ko je že prepozno. To je vzrok, čemu pod njihovim vodstvom svet ne more iz krize. Progresivci se izrekli-za Norman Thomasa Prošli teden j« bilo v Washingtonu š e nad petnajst tisoč članov "bonusne armade", katero tvorijo bivši vojaki. V medvojnih letih «o bili v vse drugačni armadi in povsod dobrodošli razen na nemški fronti. Zdaj, ko jih je pritisnila brezposelnost, zahtevajo, da jim vlada takoj izplača nad dve milijard. bonusa. S¿nat je njih zahtevo odklonil in predsednik Hoover bi jo vetiral, če bi jo se Jat odobril. Veterane, ki so se zbrali iz vseh krajev dežele, je to spravilo v slabo razpoloženje in so z* precej paradirali in demonstrirali. Za vzdrževanje reda med seboj skrb* sami s svojo policijo. Vodstvo veteranov dalje zahteva, da morajo vsi člani bonusne ar nade telovaditi eno uro na dan. Ta slika jih prikazuje v vojaških vajah.—Zvezna vlada in poiicija glavnega mesta se jih bi zelo rada iznebila in jim ponuja po 75c na dan s a čas potovanja iz Washington« do doma in v ta namen je dovoljena skupna vsota $100,000. l*oETerso bili s provijantom dobro preskrbljeni, se je armada bolj večala nego krčil*. Sele ko je začelo hrane primanjkovati, je marsikdo odšel, a mnogi so zdaj brez doma i A jim >e vseeno kje prebijejo poletje. Siliti ljudi domov je na mestu, ako imajo domove. 1 i-oče veteranov je brez njih. Svoje upe so zidali na bonus, zdaj pa se jih loteva obup. P -cd tednik Hoover je med njimi zelo obsovra-žen, ker ga smatrajo za glavni vzrok svojeg* neasperia. V Clevelandu se je 9.—10. julija vršila konvencija Lige za neodvisno politično akcijo, kateri načeljuje John Dewey, profesor filozofije na Columbia u-niverzi. Okrog 500 delegatov, največ iz krogov intelektualcev, se je udeležilo zborovanja. Njih prvotni načrt je bil ustanoviti veliko "tretjo stranko", v katero bi povabili vse tako-zvane progresivce v republikanski in demokrataki stranki, in senatorja Norriaa so že pred meseci vprašali, če bi bil pri volji sprejeti predsedniško kandidaturo. Senator Norris je vabilo odklonil in bo po stari navadi republikanskih "progre-sivcev" podpiral "progresivnega" predsedniškega kandidata demokratske stranke. Liga za neodvisno politično akcijo je absolutno proti obema kapitalističnima strankama, za boj proti njima pa želi motno "tretjo stranko". Ker zdaj druge "tretje" stranke ni razen socialistične, so sklenili 9 ^ podpreti socialistično listo.^ V Ligi za neodvisno politično akcijo so razen omenjenega slovitega profesorja in filozofa Deweyja tudi profesor Paul Douglas iz čikaške univerze in mnogiK drugih predstavnikov znanosti, dalje liberalni učitelji in učiteljice ter tudi več linijskih voditeljev. Zaradi visokih pozicij, ki jih imajo njeni člani ter svojega vpliva v javnem življenju, je socialistična kampanja dobila v njih dobro pomoč. Med drugim zahteva liga $250,000,000 na leto za direktno pomoč brezposelnim, in od 3 do 5 milijard za javna dela. V ta namen naj se obdavči dohodke bogatašev in dedščine 75 odstotkov. AGENTI PROVOKATORJI NA DELU. BEGAJO DELAVCE IN KAPITALISTE Izsiljevanja na račun radikalcev.—Bombni napadi MEZDO ORGANIZIRANIH RUDARJEV POVSOD DRASTIČNO ZNIŽUJEJO Operatorji se izgovarjajo na konkurenco—Manjše plače v Illinoisu.—Stavka v Ohiu.—Beda v kempah ' Wsahington zaeno z dragimi vojaki iz zapada, da demonstrira za takojšnje izplačilo bonusa. Svoja dva o-je vzel s sabo. Z nekaterimi bivšimi vojaki so prišle tedi žsne. Napredovanje socialistov na Danskem Socialistična stranka na Danskem beleži tudi letos vzlic krizi lep napredek. Lani je dobila 2,825 novih članov in devet Jokalnih organizacij. V treh letih je narasla 25,000 novih članov. Vseh skupaj je 174,000, med njimi 59,000 žensk. Illinois je eden poslednjih di-1 striktov unije UMW, v katerem so organizirani premogar-ji pod pritiskom razmer prisiljeni sprejeti znižanje plač. Po novem dogovoru, ki je dan u-nijskemu članstvu na referendum, je mezda znižana od 10 do 30 odstotkov. Ako ga rudarji odobre, ostane v veljavi do 31. marca 1933. Delavci z dnevno plačo, zaposljeni v rovih, bodo prejemali $5 na dan, ali $1.10 manj nego do-zdaj. Delavcem, ki so upos-ljeni na površju rovov, so znižane $1.61 na dan. Premogar-ji, u poslej ni pri strojih in a-kordnih delih, bodo prejemali od $5.70 do $7 na dan, prejšnja mezda pa je določala od $8.04 do $10.07, dasi je toliko le malokdo prejemal. O-krog 40,000 • premogarjev je prizadetih. Tudi ako se za sporazum, ki so ga sklenili zastopniki unije in premogttfjev, izreče večina rudarjev, jih bo skozi poletje le malo uposlje-nih. Glavni argument operatorjev je, da ne morejo plačevati visoke mezde in ob enem konkurirati s premogovniškimi družbami v neunijskih krajih, kjer plačujejo polovico manj. Unija mora torej organizirati rudarje povsod in jim izvojevati viš)e plače, ali pa jih znižati v organiziranih distriktih. Ker so vsi poskusi uveljaviti unijo v Penni, West Virginiji, Kentu-ckyju in Ohiu bili dozdaj brezuspešni, so šle plače navzdol v Illinoisu, Indiani in sploh povsod, kjer je unija Še vedno priznana. Premogarji v Ohiu so že dolgo v obupnem boju proti su-žensjkim razmeram, ki so nastale od kar so operatorji pred leti porazili unijo in uvedli ta-kozvano odprto delavnico. Plače so zdaj neznatne. Isto je v Pennsylvaniji in West Virginiji. Marsikateri rudar prejema le po par dolarjev za dva ali tri dni dela na teden. Te dolarje jim v mnogih krajih vzame kompanijska prodajalna, ker jim drugod ni dovoljeno kupovati. Novi dogovor v Illinoisu tudi določa, da smejo kompanije znižati delavnik na 6 ur in u-vesti dva šihta po 6 ur dnevno. Anton Šubelj v Vanderbilt teatru Anton Šubelj je nedavno nastopal z velikim uspehom v Bar-bizon-PIaza Concert Hall v New Yorku v sporedu, ki je bil označen z "Nine o'clock Revue". Z dnem 11. julija pa je bil angažiran v Vanderbilt teatru v New Yorku in istota-ko Miss Ljubljana, ki je njegova tovarišica v koncertnih nastopih. PRIČANJA ŠTEVILK, DA PROSPERITETE ŠE NE BO IZZA VOGALA Ekonomski "veščaki", ki so prošlo pomlad pravili, da je kriza dosegla dno in da bo šlo to poletje gospodarstvo navzgor, so bili v zmoti, kot že vseskozi s svojimi obe-tanji od 1929 naprej. Število nezaposl jenih ni bilo v Zed. državah še nikdar večje kot to leto. Bankrotov je več kot kdajkoli poprej. Povprečno propade v Zed. državah 570 podjetij na teden. Skupni dohodki železnic so nižji nego izdatki. V prvi polovici tega leta so napravile okrog 100 milijonov dolarjev izgube. Plače delavcem so znižane, toda mag-natje velikih železnic prejemajo še vedno od $80,000 do $120,000 letne plače, katero si nakazujejo iz posojil, ki jih jim daje vladna rekon-strukcijska korporacija. Jeklarska industrija obratuje le 28 odstotkov svoje moči, tovarne poljedelskih strojev 22 odstotkov, in slič-no razmerje vlada tudi v drugih obratih. V industrialnih mestih ob obrežju jezera Michigan v Indiani se je dogodilo par bombnih napadov. Vržene so bile v poslopja in povzročile nekaj škode. Posebni detektivi so dokazovali, da so ta teroristična dejanja delo "anarhistov" in "komunistov". In dodali so še, da se ti zli ljudje rekrutirajo med tujerodci. Dalje so "detektivi" odkrili "radikalno zaroto", katere namen je bil ugrabljati otroke bogatašev in zahtevati visoke odškodnine, nekatere kapitaliste pa so zapisali smrti. Budni "detektivi" v službi kom-panij so bili vsled teh razkritij primerno nagrademi, dokler niso preiskovalci v službi delavskega departmenta dognali, da so ti "detektivi" v resnici le agentje provokatorji, ki na eni strani strašijo bogataše z zarotami, da dobivajo od njih visoke plače, na drugi pa hujska-jo neuke delavce na nasilna dejanja, zato, da bi dali svojim "odkritjem" resnično podlago. V South Bendu je bil izvršen bombni napad 3. in 4. junija. Že pred tem je eden vodilnih kompanijskih detektivov širil med bogataši v South Bendu o-krožnico, da so se "anarhisti" in "komunisti" zarotili pomoriti nekaj kapitalistov, nekaterim pa bodo ugrabili otroke in zahtevali odškodnine. V preiskavi delavskega departmenta pa je bilo dognano, da je dotični detektivski funkcionar s svojimi pomočniki sam skoval zaroto in s hujskanjem pridobil v njo nekega Wallace Woodwarda, ki je po njihovem zatrdilu socialist, in nekaj drugih delavcev. Naloga teh je bila preskrbeti si bomb in dinamita, napraviti nekaj škode na tovarnah, potem pa jih bi detektivi aretirali in se predstavili kapitalistom kot njihovi vestni protektorji in seveda želi lepe nagrade. Načrt pa se jim ni do konca posrečil. Vse s0 aretirali. Delavci naj bodo previdni, kadar jih kak "revolucionar" hujska na nasilna dejanja. Naseljevanje in izseljevanje iz Zed. držav V lanskem fiskalnem letu se je priselilo v Zedinjene države 280,000 ljudi, 290,000 pa se jih je izselilo*.... Vzrok je, da se mnogi tujerodci vračajo vsled sedanje krize za stalno v svoje rojstne dežele. Nov način propagande V Italiji se ne sme tiskati in razpečavati ničesar, kar nima odobrenja cenzure. Vsa delavska literatura je bila uničena. Zato jo zdaj v Italijo utihotap-ljajo. Policija je nekje na meji pregledovala pošiljatev sar-din in dognala, da so v škatljah protifašistični letaki namesto V Castle Rocku, Colo., je rib. Ponoči prihajajo v Itali-skočil s tira tovorni vlak Santa jo iz Švice, iz Francije in z Fe železnice in se prekucnil, morja aeroplani, ki mečejo sto- Železniške nesreče Okrog deset brezposelnih, ki so se vozili v njemu, je bilo ubitih, več drugih pa nevarno poškodovanih. Listi, ki so o tem poročali, so pisali o "burnih" in "hobotih". V resnici so bili to taki "hoboti", ki so bili pred par leti še respektirani delavci, plačevali svoje obveznosti in živali kakor ljudje* zdaj paiih je brezposelnost vrgla v nižine mizerije in ob tej priliki tudi v smrt. tisoče letakov, ki gredo potem iz rok v roke. Policija si na vso moč prizadeva, da ta način propagande prepreči in vojni aeroplani so ob meji vedno na straži. Nižji dohodki pošte JOfljiflilkL nmpriAkfi požte v prvi polovici tega leta so 60 milijonov dolarjev nižji nego v isti dobi lansko leto. Dolg nemških fašistov Hitlerjeva fašistična stranka v Nemčiji ima pet milijonov dolarjev dolga. Kredit ji dajejo kapitalisti, ker upajo, da bo razbila delavsko gibanje. Samo za uniforme je to poletje potrošila okrog dva milijona dolarjev. Evropski dolgovi Zedinje-nim državam Razne evropske države dolgujejo Zedinjenim državam za vojna posojila sledeče vsote: Velika Britanija 4 milijarde 398 milijonov; Francija okrog 3 milijarde 863 milijonov; Italija nekaj nad dve milijardi; Belgija dolguje približno 400 milijtfftdv dolarjev^goljs^a qa,d, 206 milijonov, Rusija (carjeva) 188 milijonov in Nemčija 386 milijonsv. „v«*lL. *£Jillt -t.) a*-,'*. Mi NAŠ PROGRAM Boj. proti tedanjemu tistemu in za socializem do zmage. Večja socialistična stranka. Več klubov JSZ z večjim številom članstva. Več aktivnosti v klubih. Več socialističnega miiljenja med socialisti. Več društev v Prosvetni matici. Več kulturnih društev z delavsko ideologijo. Več delavske prosvete v delavskih organizacijah. Poostritev borfee proti zavajalcem. Gojitev socialističnega prepričanja v delavcih, da postane nepremagljivo. Konferenca, nase in druge konvencije Strabane, Pa. — Letos se je vršilo več važnih konvencij in tudi par cirkusov. Socialiatič-na konvencija in zbor JSZ sta ae vršila v Milwaukeeju, Wis., konvencija soc. stranke pa začetkom julija v Readingu, Pa. gom v zapadni Pennsylvaniji. Pričela se bo ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu bodo važna poročila s konvencij, razprave o kampanji in sklepanje o načrtih za bodoče delo. Po zborovanju nastopi predavateljica Anna P. Krasna, nato pa se razvije piknik v korist naše agitacije. Ker se je treba na tem zbo-O z boru'JSZ smo poročali tu v rovanju pogovoriti o shodih, klubih in društvih, javnosti pa kampanjski literaturi, o kandi-so opisali zbor drugi. datih ^ o raznem podrobnem tudi VSE KAR 2ELE JE DELO v Fordovi tovarni ▼ D— Moin.±i, I a., »o i~ da ^ u dan ne pri. kemu ameriškemu mestu, kate- Pane vi* organizacije, pripada-rega je zgradil privatni kapi- ioče konferenci. T0 bo najvaž Ul. Razlika je le v tem, da dan za naSe delavstvo v ima Milwaukee socialistično u- zapadni Pennsylvaniji. pravo, katera je s svojim vzor John Terčelj, organizator, nim gospodarstvom pritegnila ~ ■——- nase pozornost vse javnosti. Detroitski paberki l)asi je zdaj kriza in lastuje in- r dustrijo v Milwaukeeju isti ka-' Detroit, Mich. — V nedeljo pitaizem kakor v Pittsburghu 24- JuliJa se vrši kampanjski ali kje drugje, rešuje Milwau- Piknik okrajne _ socialistične kee svoje probleme veliko bolj jstranke v New Forest parku konstruktivno kakor pa tista I™.,D*?ui?drejT med 1L \n ]2 velika mesta, ki so pod kon- rerajo svojih zabav. * Ugibanja glede števila glasov, ki jih bo prejel socialistični kandidat za predsednika Norman Thomas se zelo razli- [dolžnost, da jim nabavljamo kujejo. Optimisti trdijo, da jih [municijo v obliki dajmov In bo tri milijone, d očim se števi 1 J_1 * svojih organizatoričnih zmožnostih. S seboj sb vzeli strankin truk z literaturo, šotorom in drugo turistovsko opravo. Armada je to raj na fronti. Dali bo zavzela postojanke je deloma odvisno od nas. Kot discipliniranih rezervistov je naša trolo in upravo koruptnih malin republikanske in demokratske s.ranke. Milwauška socialistična administracija je bila lani in letos za svoje delo v prid milwauškega ljudstva deležna neštetih priznanj ne le v lo pesimistov suče okoli milijona. Bodi že temu tako ali tako priznati moramo, da je mož globok mislec, izboren govor Mile Road. Na tem pikniku in, 0™zator in da inte- bodo nastopili med drugimi '1*klua,n0 . da'<* nadkn|JUJ® Hooverja in Roosevelta. Vsak glas za Thomasa bo protestni John Penzner, kandidat za go- vernerja, . državni tajnik soc. . .. . . . , . stranke Francis Kin* itd. V *la? P«? Aknv,cam- k,1 8e nam načrtu je tudi žogomet (base-,«0«1®' dočlm u80 gla30vl » bali). Za prvenstvo se bo vr-'^<>0seVelta ® "ooverja šila borba med znano slovensko bntev za nadal^va^e 8odob- ------------------------------ i čimnirtrk »vnim™ a ™ »» ne mizenje. rlatforma soc. delavskem nego tudi v drugem fkuj>1"0 , ,You"f Amencans !su ke j \ eUonomsk a ^ ¿•j.,,.,,j,,, si,„m »„ j.j.i. „ in dobro izvežbanimi igralci v. j J_° " rift«! ¿Mopisju žirom te dežele m V|„Y Peo[)le Soc. Uague".,dlka dovršena v vseh detajMh; Ta piknik bo prva kampanjska ^. l,iatvu .Je radlkalna- v priredba v večjem obsegu. Ker k' pa prlla«odena ,ameriSklm v • a i. imamo Slovenci močne soc. po- ".meram., AkoKž,e)1'tf 8V°J'm ske m demokratske stranke je gt „^ potomcem lepšo bodočnost te- nnm u» zdaj pnpravljajoob.-,^,^ do)žnost ^ Jge t daj glasujte za Normana Tho-5L1! S^^k,» piknika polnoštevilno udeleži- — . . EVropi. . r Konvenčni cirkus republikan nikljev, kar se deloma že vrši. Napoleon je rekel, da armada koraka na želodcih. Delavska armada ima pa še nešteto drugih potreb. V dosego naših ciljev so potrebne žrtve. Sodelovati moramo vsak na svoj način. Najenostavnejši je ta, da darujete brez godmanja mali r prispevek v kampanjski fond in da volite socialistični tiket. Frank Česen. remu načeljuje pod republikansko firmo inženir Hoover in mo. Prostor je itak vsakomur znan. ~ Poulični shodi so najučinko- pod demokratsko pa newyorški , ^ vitejše sredstvo za dosego šir- governer Roosevelt. Obe no-f Detroitsko delavstvo se na- še mase- Taki shodi 80 Pred minacijski konvenciji so vodili haja v skrajno mučnem polo- v°jno karakterizirali soc. pro-kapitalisti, in delegatje so bili žaju Ako jZVZamemo Fordo- pagando. Povojna histerija in razen redkih izjem zavedni ve tovarne, ki začasno še pri- razkol je pa naše gibanje znat-podporniki in zagovorniki se- merno obratujejo, so vse druge no omejila. Ekonomska kriza danjega nereda, oziroma "si-j dobesedno v zastoju. Na iz- je zopet dala povod novemu stema", Na obeh so imeli vpra- boljšanje položaja sploh mi-4 življenju. Soc. stranka rapid-lanje "moče" in "stfše" za nai" sliti ni. Nekateri naivneži m*d ,n0 naP^uje. Oživeli so se važnejše in so največ pisftli 0 njimi tudi Slovenci pravijo, da tudi poulični shodi. Ameriški njemu, o resničnih prefelehiiK, bo Roosevelt pogasil "ogettj" aodrugi jih obdržavajo dnevno ki jih je porinihA hh površje se- ter dai zopet k,kontroM ljud- istotako židje, le Slovenci, ki danja kriza, pa so govorili ka- gtvu v ^^ Vprašanje je, kdaj »e vedno trkamo na svoja soc. kor da to vse skupaj nič ni. V j0 je jjudatvo sploh imelo. Do-svojem programu so ostali tam kjer bodo multimilijonarji, kot kakor zmerom. "Father Cox Army" je tudi aktivna. Ljudem pošilja pismene ponudbe da dobe za en dolar plavo kapo in plavo sraj-eo — posnemanje uniforme italijanskega fašizma, le da je barva drugačna. Tudi nemški fašisti skušajo vplivati na neuko ljudstvo z uniformami. Žalostno je, da ljudje v tej akciji plavih srajc ne vidijo znake fašizma, s kakršnim prihajajo go* tovi interesi ne zato da bi ljudstvu pomagali, nego da preprečijo njegovo organiziranje za resnično-obrambo in osvoboditev iz mizerije. je Raskob, dajali smernice de- prsa, smo v temjjogledu lenuhi. Upam pa, da bomo zamujeno nadomestili zlasti, ker imamo mokratski stranki, bo Roose-. v Detroitu izborne angleške in velt čisto navaden sluga denar-1 tudi slovenske govornike. Ko-ne birokracije in "hiša" bo še' munistični demagogi, katerih naprej gorela. Vprašanje "šno- parola je razbiti vsak soc. shod psa" pa pri razsodnem človeku ne pride v poštev, ker to ni v bistvu gospodarski problem, o Dne 21. augusta se vrši izlet soc. kluba št. 115 iz zapadne strani na Huron River. Na tem prostoru je priredila lani tudi "Svoboda" svoj izlet, ki je imenitno uspel. To je košček idi- naj nas ne ovirajo. Tudi oni bodo prej ali slej prišli do spoznanja, da z destruktivno taktiko v deliavskem gibanju škodujejo le lastnemu pokretu. Angleški socialistični klub v Springfieldu Springfield, 111. — Po dolgem času je dobilo tudi naše mesto spet angleški socialistični klub. Njegov tajnik je naš mladi so-drug Joe J. Brinocar. Klub ima že precej članov in napredek mu jamčijo njegovi mladi agitatorji. Nabiranje podpisov na socialistične peticije je v teku z ugodnim rezultatom. Zasluga za ustanovitev angleškega kluba gre klubu št. 47, tajniku državne organizacij« s. Ben Larksu in pa uspešnemu shodu, na katerem je govoril Wm. Busick iz Los Ange-lesa. Bil je tedaj na poti na socialistično konvencijo v Milwaukee in nastopal nft shodih. Je jako dober govornik, ki zna ljudi navdušiti in jih pripra viti za V9top v stranko. Govoril je tudi H. Fish od socialistične mladinske lige. Neki komunist je stavil Busicku par Nekaj o "turški veri", taktiki in kulturnih stikih Listu v podporo VIL iakaa. Moon Run, Pa. Po 5ot- Cleveland, O. — Slovensko Frank Augustin, Jacob Ambro časopisje je porodalo, da sta zieh, Joseph Jamnik, John Er-pristopila b muslimansko vero ¿eji in Andy Travih; po 25c pisatelj in prevajalec Vladimir j M ix Zidar, Ferdinand Pregel Levstik ter njegova žena, ter Joseph Bernik, John Miklavčič da zdaj nosita imeni Halid Ve-'in Lovrenc Allber; p0 loc- lid Levstik in Fahija Levstik.' Frank Kerin, Joseph Treven Oba sta uslužbenca pri največ- Simon Rihtarčič, Frank Zornik' jem ljubljanskem dnevniku LoUUj Vidmar in Mike Jasa-"Jutro"; to je tisti dnevnik, ka-|mirk ; po 5c: Steve Paik John teri je poslal svojega odposlan-, Potočnik in Frank Jakei sku- ca g. Pfeiferja v Zed. države, paj $4.50 (nabrala na pikniku da bo naučil ameriške Sloven- kiuba št 31 Jsz> Jacob ce novih kulturnih stikov s sta- brozich in Jos. Jamnik) ro domovino. Zdaj se mudi v Indianapolis Ind. Louis Ss-Clevelandu. Kulturni stiki npr.!gek . neimenovan 26c- Vašo, če tja pošljete dolarje, na-j lentin Stroj 20c; po 15c: Peter zaj pa pridejo krščanske za-1 Cerar in Martin Zakrajšek hvale in obljube, da bodo mo- skupaj $1.75 (poslal Frank lili za vas. Ce je kaj novega v skufca). Jugoslaviji, izvemo tu preje ne- Chicago, 111. Peter Bernik go tam. Ako zabranijo celo ta- . Pet€r Movrin 50c in Joseph ko neodločen list kakor je Omerza 15c, skupaj $1.65. Lyons, I IL Martin Potok ar $1.25. Waukegan, HI. Neimenovana $1 in Anton Nagode 10c, skupaj $1.10. Cleveland, O. Joseph Spolar Važni datumi Chicago, III. — Kaj so naj važnejša dejstva v zadevi Tom Mooneyja in W. Eillingsa, Va tera drži justica v Californiji še A. Kent. V. Reuther in L. ¡vedno v ječi? Navedel jih bo Waltere so se podali na orga- v svojem govoru v petek 22. nizatorično in govorniško tun) ju'lja P» klu',a st' 1 D"nald v severni Michigan, kjer na- '; Pridite vs, da se meravajo ustanoviti socialistič- č.mboljše poučite o zločinu, ki -- ga je izvršila takozvana jusu- ca nad dvema članoma delav- Naša kampanja W. Aliquippa, Pa. — Sedaj amo v teku volilne kampanje, v kateri prevladujeta kapitalistični stranki, namreč republikanska in demokratska. Obe blufata do skrajnosti. Delavcu ne nudita v svoji platformi, ki je za obe stranki enaka, ničesar. Ali naj bomo delavci v tej borbi nevtralni in končno sle dimo obljubam kapitalističnih politikov, kakor pri vsakilr-vo-litvah? Nikakor ne! Mi imamo svojo stranko, SOCIALISTIČNO, katera edina ima PROGRAM. ki je res za ljudske koristi. Izmed predsedniških kandidatov vseh strank je socialistični najsposobnejši, kar dostikrat priznajo celo v sovražnih taborih. Za podpredsednika kandidira na socialističnem ti-ketu naš James H. Maurer, ki se je v teku dolgih tet izkazal za najlojalnejšega bojevnika v korist delovnega ljudstva. Dalje imamo kandidate v vse državne urade, za kandidate v legislaturo pa je bilo nominira-nih tudi več slovenskih sodru-gov. Za poslance General Assembly sta socialistična kandidata v drugem distriktu John Terčelj in John Koklič, v pi^ vem distriktu pa Marko Te-kauc. Volilci v Washington County, glasujte za socialistično listo v celoti in agitirajte, da store to tudi drugi delavci. 4 > George Smrekar. Važna seja kluba št. 37 Milwaukee, Wis. — Prihodnja seja kluba št. 37 JSZ se bo vršila v četrtek 14. julija. Ker je važna, ste vabljeni, da pridete vsi. Somišljeniki dobrodošli. Na prejšnji seji je bilo treba rešiti mnogo stvari glede računov in poročil o IX. «zboru JSZ, in tako so morale biti drugo važne zadeve odložene. Nr. seji v četrtek ne bo toliko tohr poslov, zato bo prilika razpravljati o drugih nujnih stvareh, poleg tega pa bomo skušali de'. Časa porabiti za kratko predavanje in diskuzijo. Frank Poličnik, tajnik. "Glas Naroda", potem ne potrebujemo tukaj nikakih faši-stovskih naukov, posebno ne od takih kapacitet, ki hočejo uvesti med naš narod turško vero, katere se boji celo Kemal paša in jo zatira z dokazovanji, da je ljudstvu kvarna. wu John MikHch 60c Kar se tiče Proletarca, naj u Salle, lil. Anton Drzich se tiska kjerkoli že, jaz toliko 25c. rečem, da naj zastopa radikal- Carlinvillc, UL Rose Kajtnar 25c. West Mineral, Kans. John Marolt 25c. Baldwin, Colo. Frank Wer-sitz 20c. Gillespie, HI. John Krainz 15c; r Skupaj v tem izkazu $12.35. Prejšnji izkaz $531.33, skupaj $543.68. ne socialistične tendence, se bori proti bankirskemu trustu, proti laži-patrijotom, demokratom kot republikancem in se bojuje zoper vse verske dogme, kakor je Glas Svobode pisal, pa mu je obstoj in več naročnikov zagotovljeno. — Frank Bendič. Vladni deficit narašča Deficit Zed. držav bo znašal do konca fiskalnega leta, ki leonča s 30. junijem, že nad Štiri milijarde dolarjev. KDO JE VAS PRIJATELJ? "Proletarec" je vaš prijate'j v "dobrih" in slabih časih. Vračajte mu z enako mero. skega razreda. Ta seja bo važna tudi v dru gih ozirih in je potrebno, da se le, kjer dobi duša svoj razmah. Deviška narava v vsej' ne postojanke v štiridesetih me-, , svoji krasoti te vabi v naročje.] stih. V teh krajih je polje za Dne 31. julija, t0 je peto ne- Stoletni hrasti si skrivnostno agitacijo zelo ugodno, kar do-deljo v tem mesecu, se bo v na- pripovedujejo bajke iz davnih kazuje že precej aktivnih klu- selbini Moon Run vršila konfe-1 dni. V kristalno čisti vodi pa bov. Victor Reuther je mlad ..... n ... . - , renta soc. klubov in društev'plavajo razkošne ribe vseh in prominenten govornik, do- Je udeležite. 1 nrtiie od času. Prosvetne matice z delokro-' vrst. Poteg druge zabave bo čim se ostala dva odlikujeta po I red nami so cezaaije večje ' l naloge in klub jih bo.zmagoval i_m_m_m_mmmmmum le, če ga bomo jačali in če se mrnmrnm U U mm ■_[ ■ ne ^omO odtegovati delu. V nedeljo 24. jtilija se vrši izlet članstva kluba št. 1, somišljenikov in prijateljev v forest preserve nad Stežinarjem v Willow Springsu. Pridite go KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? fiST OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! ^fl Naročnikom, klubom JSZ in društvom Prosvetne matice Vtled izrednih razmer, ki so prizadele banke, prosimo organizacije, naročnike in zastopnike Proletarca, da pošiljajo denar po poStni nakaznici (Postal Money Orders). Vse kar ima stike z listom ' naslavljajte: PROLETAREC, 3639 W. 26th ST., CHICAGO, ILL. Drugo, kar ima stike z J. S. Z. ali Pro-tovo. Odbor bo skrbel, da bo-'srvetno matico pa: JUGOSLAV ste dobro postreženi. Povabite FEDERATION S. P., 3639 W. prijatelje. 26th ST., CHICAGO, ILL. Ne V soboto 13. avgusta priredi pošiljajte nakaznic na ime po-"moonlight" piknik pri Keglu sameznika, pač pa kot zgoraj low Mpnngitl fMVEkl zbui omanjsno.--- "Sava". Igral bo Kočevarjev TAJNIŠTVO JSZ. IN UPRAV orkester. — P. O. NlSTVO PROLETARCA. ZDAJ NI ČAS PREREKANJA NEGO DELA! Socialistično gibanje v vsakem posameznem kraju je odsev aktivnih socialistov, včasi pa tudi onih ljudi, katerih edina zmožnost je prerekanje. Delavci, ki so v boju proti kapitalizmu indiferent-ni, a porabljajo vsako priliko v kritiziranju aktivnih sodrugov in sodružic, pomagajo vedoma ali nevedoma reakciji, nazadnjaštvu in kapitalizmu. Kritika je potrebna in koristna, če ni zlobna, nego ima namen izboljšati DELO za DOBRO stvar. Kritik pa, ki nagaja iz hudobnosti, iz sovraštva do neljubih oseb, ali vsled svojih osebnih razprtij doma ali kjerkoli, sploh ni kritik, nego človek, ki podira kar zgrade drugi in ruši ljudem vero v ideale, katere jim opljuje. Iskati napake na drugih je igrača. Težje je videti svoje, in oni, kateri jih kažejo le na svojih bližnjih, jih imajo sami največ. Ce bi delavstvo, t— naše, ameriško ali katerokoli drugo, skušalo delati vzajemno in sporazumno, če se bi delavci potrudili razumevati drug drugega, bi bilo delavsko gibanje ne samo enotno nego ogromno in bi imelo za seboj že veliko več zmag kakor jih ima danes. Stara resnica je, da je največji sovražnik delavstva delavec sam. Špijoni in skebi, rablji in priganja-či, izdajalci in biriči se rekrutirajo iz delavskih vrst, NE IZ KAPITALISTIČNIH. Tem slabostim so podvrženi, ker so nevedni, ker jim je suženjski sistem umoril značaj, ker jim je PREPRIČANJE nekaj neznanega, ker ne vedo, kaj je SAMOZAVEST. Razumni delavci — zavedni delavci — nimajo sovražnika samo v kapitalističnem razredu, NEGO TUDI V SVOJEM. Kapitalisti ne bi mogli zmagati ne v stavki, ne v volilnih bojih, niti nikjer drugje BREZ POMOČI DELAVCEV. Zdaj, v tej krizi, ki pretresa svet, je naloga zavednih delavcev toliko VEČJA. Zato je neodpustljivo, da bi si svoje moči in energije tratili z iskanjem hib med seboj kakršnih ni, z brezplodnimi prerekanji in osebnimi boji. Armada, ki ni enotna, armada, ki ni disciplinirana, armada, ki ne ve kaj hoče, NIKDAR NE ZMAGA. V socialističnem gibanju je prostora za vse, ki znajo rabiti svoj razum, ki so značajni in ki so pripravljeni boriti se proti vsem sovražnikom delavskega razreda. Kdor je socialist veruje v SOLIDARNOST, v SKUPNO akcijo in v skupno, enotno BORBO proti SKUPNEMU sovražniku — kapitalizmu! Vse postojanke soc. stranke in vsi klubi JSZ potrebujejo novih borcev za delavski razred. Vabljeni ste, - d* piMrt«m»tP ORftATSir/mftv razreda, da storite SVOJ DELEC" v gradnji socialistične uredbe. To in ono pri nas in drugod ■■ Zorko. Vovk od dru&tva "Krasni Kaj" JSKJ je hotel vedeti, pod kakšno platformo bomo . - ' „ . . ij^ali. Menda je mislil stran-Colhnwood. O. -- V Ohiu je ko. John Gorjanc, predsednik le precej razvito gibanje v pri- Zadružne zveze, je dejal da log zavarovanja delavcev pro- bodo tej akciji, če bo uspela, ti brezposelnosti. Zelo se za- dali člani zadruge moralno in vzema zanj socialistična stran- gmotno oporo. Fr. Cerne je ka. Med najdelavnejšimi čla- povdarjal, da je to dobra stvar, ni je s. Joseph Martinek in Na Češkem je 150,000 brezpo^ seve tudi s. Joseph Shartz iz selnih, ki dobivajo zavaroval-Daytona. Pravijo, da je sled- nino. Seve, ko hitro delavci nji avtor načrta za zavarovanje zanjo vprašajo, so označeni za brezposelnih, zvan "Socialist socialiste, pa če so ali ne. Vo-BilJ for Unemployed Insuran- lili bomo tiste, ki bodo žago ce'\ Meni je kopija tega na- varjali tako podporo. Dejal črta prišla v roke šele pred ne- je, da je tudi SDZ naklonjena kaj dnevi. Ko sem ga preči- zavarovanju nezaposljenih. Jos. tal, sem videl, da je to delo Skuk je dejal, da bi podpora veščaka. Ni čuda, da je po- koristila tudi malim trgovcem, •ebna komisija, ki jo je imeno- ker bi delavci plačevali za bla-val governer države Ohio, ime- go namesto da ga iščejo na u-novala ta načrt za enega naj- panje ali pa beračijo za juho. Zato je priporočljivo, da stvar podpro tudi slovenski trgovci. Ko hitro je kdo izrekel besedo "socialist" ali "socialistična", pa so se takoj čula svari- boljŠih, kar jih je bilo predloženih. Za brezposelnost no zavarovanje se je zavzela tudi federacija društev SNPJ. Njen tajnik Joseph Terbižan je eden najboljših propagandistov za brezposelnostno in starostno zavarovalnino in se mnogo žrtvuje v ta namen. V nadaljno okrepitev akcije je bila sklicana 1. junija v SND seja zastopnikov, na kateri pa nismo ieli rezultata kakršnega bi bilo v takih važnih stvareh žetati. V prvi vrsti je bila krivda odborov, ki niso do seje prestavili stvari v slovenščino, ali pa da bi bili vsaj tolmačili predlogo. Na prejšnji seji je bilo zaključeno, da se predloži o stvari več resolucij. Eno naj bi pripravil Louis Zorko in drugo pa Jernej Hafner. Kakšna kombinacija nastane iz takih resolucij, vam ni treba tolmačiti. Jernej je prestavil komunistično od Council of Unemployed, a je rekel, da ni komunistična. Imela je prednost, ker je bila prevedena v slovenski jezik, dočim je Zorko prinesel socialistično in jo predložil v originalu, to je, v angleškem jeziku. V naši metropoli pa to ne gre. Nihče ni povedal, da imajo izdelan predlog, ki se ga lahko sprejme kot zakon. Šele čez čas smo izvedeli malo podrobnosti o tem predlogu. Naši ljudje bi se morali pripraviti, da bi mogli efektivno zagovarjati predlog, v katerem je zapopaden eden la, naj se "strankarstvo" opusti. Ludvik MedveŠek jim je pojasnil, da izrekanje te besede ni tako huda reč in ako je stranka predlogo izdelala ni nič več kot prav, da se da priznanje komur spada. V tem smislu je govoril tudi Abram. Rupnik je dejal, da je to delavska zahteva. Ce jo izvojujemo v Ohiu, se bodo veliike industrije izselile. (Isto grozi tudi Frey Lang, manager zveze fabrikantov, ki se bore za open shop.) Hafner je v svoji resoluciji obljubil vsakemu brezposelne- Naš piknik in druge vesti Kenmore, O. — Dne 3. julija je imel tu piknik klub št. 232 JSZ. Četudi vreme ni bilo u-godno, bi bila udeležba lahko vsekakor boljša. Ves prebitek gre v prid socialistične volilne kampanje — torej v podporo boja za pravice izkoriščanih delavcev. Med Slovenci v Kenmoru ni kapitalistov, vsaj kolikor je meni znano. Vsi so odvisni od dela za preživljanje sebe in svojih družin. Vse tare eden in isti krivični sistem. Cemu ne bi tudi mi nastopali bolj * skupno in se udeleževali priredb, ki so v naš prid? Socialistična stranka ima program ki ga mora odobravati vsak dela-najboljših načrtov za odpomoč Vec, ako ne pljuje v lastno nezaposlenim, kar jih je bilo skledo. dozdaj na površju. Ob pričetku seje je nekdo vprašal, kdo bo plačal stroške. Sugeatirano je bilo da bi prispevalo vsako društvo dolar. Fr. Podboršek je filozofiral o U. S. kongresu in da naj saj povedo za kaj se gre. In pa, da so že dvakrat pozabili klicati njegovo ime. Terbižan je tolmačil namen sestanka in pa načrt za zavarovanje brezposelnih. Socialistična stranka da je bila prva, ki je začela z akcijo in jo organizirala. 2e tedaj se je priglasilo za stvar okrog 75 dru-ttev in unij. ... Na poznejših posvetovanjih se je akcijo organiziralo po narodnostih. Izmed predloženih načrtov so odobrili socialistič- NOVI MOST PREKO REKE WABASH V posameznih stavkih v tem in prejšnjem dopisu sem se po-služil nekaterih besed iz Rad-nikovega besednjaka. Nam je to zoprno, kakor je nam zoprn boj med delavskimi strujami. Toda če gre stvar predaleč, je treba udariti nazaj, da branimo in varujemo ter jačamo, kar je delavstvu koristnega, in razgalimo ljudi, kateri mu pod zavajalno krinko povzročajo nepopisno škodo. Pavle Raaich. vso božično kolekto pri fari sv. Terezinke?! No, možak se je slednjič udali in obljubil, da bo ukradeni denar po drobtinicah vračal, dokler ne bo vrnil vsega. Bilo mu je odpuščeno, še celo odborniški stolec mu ni | bil odvzet. Odbor se pač dobro zaveda, da je denar močnejši nego je svetost . . . Pike. Dne 24. junija so otvorili prometu no ! msst pri Mount Carmelu, III., ki veže Illinois - India no preko reke Wabash. ' mu $100 na mesec podpore in povrhu še $20 mesečno za vsakega člana družine, ki je odvisen od njega. (Jaz npr. bi dobival v slučaju nezaposljenosti $180 na mesec. Zdaj, ko delam, prejemam mnogo manj.) Bil sem proti Hafnerjevemu predlogu, pa ne zato, ker sem proti tolikšni podpori ampak ker se s takimi načrti le vara delavce, kar vedo komunisti prav dobro. Jernej je bil na te ugovore hud, — saj ga poznate. Predsednik je tolkel s kladivom, nekateri pa so se hudovali in klicali, Jezus, Jezus — komunisti in socialisti — sv. Mati božja! sta lahko nevarni sov. Rusiji? Kaj imata*ti dve organizaciji proti Rusiji, in kakšne so njune zveze s Kitajsko, Japonsko, Mandžurijo, Liberijo in Južno Afriko? To vprašamo, ker ii-ma vi dajete tak pomen, kakor da so v njima sami diplomatje z velikanskim svetovnim vplivom, katerega uporabljajo za rabijajo bedni položaj delavstva in mu pripovedujejo, da je soc. stranka njegova največja sovražnica. Ob enem se trkajo ob pr&a, češ, mi se borimo za vas! Vprašajte jih: v čem in v katerem oziru so komunisti v 13 letih svojega udejstvovanja pomagali ali kaj priborili de- propast ene države in za pod- lavskemu razredu? Mar ima vig reakcije v drugih. Ali pa je morda vaš pnn- delavstvo več moči? Več pravic? Več zaslombe? Jačje u- cip" v HBZ njenih Šest milijo- nije? Večjo politično moč? nov dolarjev in v SNPJ njenih Več revolucionarnega duha po pet milijonov? zaslugi komunistov? Ni še pozabljeno, kako so Zagotavljali so, da šteje nji-komunisti pod raznimi firmami bova National Minera Unija kolektali v obrambi za Sacco 50,000 članov. Koliko jih je v Izvoljen je bil odbor, ki bo in Vanzetta. Koliko je šlo od nji danes? Rekli so, da je de- prestavil omenjeni načrt v slovenščino in upamo, da bo sprejet brez nesreče. Če se bi naš narod enkrat naučil malo debatirati, ne bi vedno čuli opazk, — "jaa, kregajo se !" — Frank Barbič. Delavsko gibanje in hibe komunistov . (Konec) njihove vsote v resnici za nju-' lavstvo oblačilne industrije že no obrambo? Rekordi obrambnega odbora, ki je vodil boj za njuno osvoboditev, povedo, da prav malo odstotkov, drugo pa je šlo za podporo komunističnim listom in za plačo ter stroške komunističnim agitatorjem ter kolektorjem. Isto je pred leti oznanil pravni zastopnik Mooneyjeve obrambe. Od vsote, ki so jo nakolektali komunisti, so oddali le par stotakov, drugo so porabili sami. Iz po- Cleveland, O. — Hrvatsko Srbska sekcija JSS je imela v j lemik v listih je bilo tedaj raz-času razkola tiskovni fond in vidno, da so nabrali v obeh slu-knjižnico, ki je bila z vso imo-; čajih okrog sedemdeset tisoč Ko je pred štirimi leti kandidiral za prezidenta Hoover in obljuboval piščanca v vsaki ponvi, so mu milijoni verjeli in glasovali zanj. Danes vedo, če niso zaslepljeni, da so bili prevarani in da sedanja vlada pomaga le onim z ogromnimi vsotami, ki so že zdaj bogataši, brezposelni delavci pa po treh letih krize niso bili deležni še nobene podpore. Komur je za ohranitev teh krivic, naj spet glasuje za demokrate ali republikance, kdor pa hoče odpra-viti sedanjo sužnost, kakor so kmetje nekoč odpravili tlako, naj glasuje za socialistično strankp." Nesreč tudi ne manjka. Soproga s. L. Bregarja se je mo- vino cenjena na okrog $30,000. Vprašamo zdaj komuniste, koliko še imajo od tega? Dali so za "Slovenijo" v Milwaukeeju tri tisoč dolarjev, dobili so sem revolucionarja Chas. Fr. Novaka, spremenili Slovenijo v Delavsko Slovenijo, jo upropastili in ustanovili Delavca v Chicagu, nato preselili Delavca v De-troit in ga tam položili v grob —vse to pa je stalo mnogo novcev. Kaj ste storili z Radnič-kim domom, ki so ga zgradili jugoslovanski socialisti vseh treh narodnosti v Detroitu? Koliko denarja ste potrošili za omenjeni dom potem, ko ste si ga v povojni furiji razkolov o-svojili in ga proglasili za komunistično lastnino? Ako bi s tem naštevali naprej in naprej, kaj bi bolj 'smrdelo" — vaše dolarjev, in od tega so dali le par tisoč Sacco-Vanzettovi obrambi ter par sto Mooneyjevi. Ali diše spomini na te afere "prijetno"? Priznali so sami, da so napravili napako, ko so s svojimi pristaši in organizatorji po razbitju UMWA ustanovili svojo National Miners Union in proglasili štrajk ne da bi imeli v tem poslu kake skušnje. Razbijati unije in uganjati v njih sabotažo je vse nekaj drugega kot organizirati, boriti se in skrbeti za pomoč družinam bednih stavkarjev. Zato je bil njihov pustolovski poskus obsojen na fiasko. Koliko jih je še ostalo v komunistični N. M. U. za direktno akcijo? Ali mislite, da bodo na ta vprašanja odgovorili stvarno in neplodno, neekonomsko delo-j opravičevali svoje zmote? Kaj vanje, ali soc. stranka? i še! Naglasih bodo svoje "re- Kadar vpijete, kako se HBZ volucionarstvo", izrekli en Le-in SNPJ "vežeta z reakcijo" in nega vsled njegove praktične rala podvreči težki operaciji, 'kujeta zarote proti sovjetski vrednosti. Akcija kot taka ni V akronskem kanalu je utonil stvar kake posamezne stranke 9-letni sinček rojaka Jalovca. ®ego vseh delavskih organiza- Ta kanal je v pionirskih časih cij, ki se v načelu strinjajo za vezal Akron s Clevelandom za *fko zavarovanje. Za njim je trgovski promet. skoro vse v njihovtti "industri alnih unijh"? Koliko jih je pod Fosterjevim vodstvom danes? Tako bi lahko vpraševali naprej in naprej. Geslo vsakega zavednega delavca in soc. stranke je že od nekdaj, gojiti solidarnost, jačati delavske organizacije in koristiti delavskemu razredu. Komunisti delajo ves čas baš obratno. Govore o "enotni fronti", ali ta fronta mora biti pod njihovim klobukom, vse druge delavske organizacije pa skušajo spraviti v kaos, v razkole in v popolno propast. Kdo ima koristi od tega? Delavci gotovo ne! Ce je kaka stvar "smrdljiva", tedaj se lahko reče to baš o taktiki, ki jo vodijo naši "edino pravi revolucionarji." Namesto, da bi v prošlem desetletju delavsko gibanje v tej deželi napredovalo, je nazadovalo — po zaslugi komunistične "politike". Ce bi jo ameriška buržoazija v tak namen najela, ne bi mogla svojega posla zanjo izvršiti bolje kakor ga je. Kajpada, buržoazija komuniste preganja. Ali to je del njene igre. Fakt vzlic temu je, da so po zaslugi komunističnega razbijanja delavske organizacije vseh vrst nazadovale in da imajo vse skupaj le neznatno moč in da se streznje-vanje vraiča šele sedaj, ko socialistična stranka spet postaja faktor v delavskem gibanju. Izjava na podtikanja Louis F.Trugarja Chicago, III. — V zadnji številki Proletarca sem čital kako Louis F. Truger razlaga radi-kalizem in prijateljstvo med rojaki, ter kako je prejel za njegov rojstni dan čestitke. Na eni teh, ki mu je bila poslana iz Chicaga, mu je bilo sporočeno, da sem bil tudi jaz namenjen k Louis Painichu v Pioneerville, Idaho, kar pa moram izjaviti da je padla laž, katero je za-pisa^ Truger ali pa njegov prijatelj iz Chicaga. Da sem bil kedaj namenjen v Idaho, ali pa se zanimal za zlate "claime" kjerkoli, je meni novost. Z Louis Painichem sem se sestal na pikniku kluba št. 1 JSZ. 1930 s katerim pa nisva govorila; razume se da tudi nisem bil nikoli delničar Comeback, niti kakega drugega rudnika. To kar je Louis F. Truger pisal Painichu o meni je brez vsake podlage. — Frank Alesh. Uniji", se delate smešnim in psovk in laži. Namesto da bi otročjim. Kaj imata ti dve odgovorili kako so zaigrali de-podporni organizaciji, katerih lavsko stvar v hrvatskih nasel- ninov citat in nato vse skupaj ,To je vzrok, čemu so komunisti zabeležili s kopo natolcevanj,'svoj boj proti nji poostrili. Revolucija, ki je bila za oglom, noče na izpregled. delo in načrte pojasnjeval L. Max Slanovec. delovanje je omejeno na naselbine v Zed. državah in nekoliko v Kanadi, takega, da Konferenca SOC. KLUBOV IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE V _ ZAPADNI PENNSYLVANIJI v nedeljo, 31. julija OB 9. DOPOLDNE V SLOVENSKEM DOMU, MOON RUN, PA. Popoldne ob t. po konferenci i p £ bo predavala v isti dvorani ^11 iAd I •*Vid5Ud Po programu PIKNIK v prid naše kampanj«^ PRIDITE VSI! binah, se bodo sklicevali na ves svet, na herojsko borbo komunistov na Kitajskem in sužnjev v Liberiji, nas pa obdolžili, da smo zavezniki reakcije, katera jih pobija in preganja. Taktika komunistov stremi razbiti vse kar ni njihovo. Mi Hooverjeva prosperiteta jo zdaj posnema. Obe sta skriti in ju nihče ne najde. Delavec pa spoznava, da le v pametnem, preudarnem delu in boju je njegova rešitev. Zato pa sodrugi med Hrvati in Srbi, obnovimo hrvatsko-srpsko sekcijo, da postane socialistično gi- Piknik in drugo Johnstown, Pa. — V nedeljo, 17. julija vsi v Mestni park (Highland Park ali Hogback). Žensko društvo "Sloga" št. 600 SNPJ. bo imelo tam svoj piknik. Žlahtni burgundec bo na razpolago in kar je glavno, ne bo nam treba globoko seči v žep. Poleg pa bo še zdrava limonada podpirala piknikarje, ako jim bo denarnica delala neprilike. In namesto, da bi lovili Hooverjevo prosperiteto okoli vogalov, bomo gledali rajši v "štirnco", tako bomo vsaj prej prišli do batin. Za spremembo bomo tudi poskusili, kako daleč se pride, ako tiče noge v vreči. Takih in podobnih si bomo izmislili še več, le pridite! Gospodu G., ali na kratko— Štajerskemu Janezu in tistim njegovim par kimovcem bodi povedano tole: Ako že nočejo podpirati delavskih ustanov ter delavskega časopisja, kakor je Proletarec, naj vsaj nehajo s svojo destruktivno politiko. Kajti lahko se pripeti, da izzovejo "Kronikarja", ki bo zopet usmeril svoje oči prek plota in povedal svetu, kaj počno ti naši rojaki za plotom. Ali že veste, da je hudič (v osebi nekega cerkvenega odbornika) odnesel lansko leto AKCIJA ZA USTANOVITEV SOC. KLUBA V EUCLID, 0. Cleveland, O. — Iz vseh krajev te prostrane dežele prihajajo vesela poročila, da delavstvo vedno v večjem številu pristopa v socialistično stranko. Tako se je tudi v Euclidu priglasilo precej naših rojakov, ki so se izjavili, da želijo, da se ustanovi slov. soc. klub tudi v njih naselbini. Vsled tega so se odloČili cle-velandski in collinvvoodskl sodrugi sklicati sestanek v te svrhe, ki se bo oibdržaval v sredo večer 20. julija ob 7:30 zvečer v Jugoslovanskem društvenem domu, Euclid, O. Vse one, ki žele pristopiti v klub in k socialistični stranki, vabimo, da pridejo na ta sestar nek. — Pripravljalni odbor. Piknik "Slavije" Chicago, III. — Prihodnjo nedeljo 17. julija vas vabi na svoj piknik pri Keglu v Willow Springsu društvo "Slavija" št 1 SNPJ. Vstopnina je 25c. Igral bo J. Kočevarjev orkester. Izpred dvorane SNPJ bodo vozili na piknik truki. Za pojasnila se obrnite na tajnika veseličnega odbora Antona Tro-jarja. — Č. Dr. Andrew Furlan i ZOBOZDRAVNIK vogal „Crawford and Ogden Ave. (Ogden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do IS. do»., od 1. do 5. popoldne In od f. do \ 9. zreta*. Ob sredah od 9. 4« 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. j Tel. Crawford 2893. Tal. na domu Rockw.ll 28IS e»eee»ee»e»sssaee»ss»aeae< Ogromna rezervna armada V Nemčiji je bilo sredi junija nad pet in pol milijona stalno nezaposljenih delavcev. SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OJCOLICL Soj« kluba It. 232 JSZ. mm nk •oko drugo nedeljo « mesecu ob ISu dopoldne ▼ dvorani društva "Dim» vina" na 14. ooeti. Sodrugi, prihajaj.«* redno na »ejo in pridobivajte klubu nov Si članov, da aa ta mita ustvarimo motno postojanko J. S. Z» omisl jenike vabimo, da ae nam pridružijo. Socialistična stranka js V loj deioli ddina delavska stranka • konstruktivnim programom, s k »Se im si delavstvo lakko pribori Uljk bodočnost in končno oevOboditov In mondne sružnosti Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA fEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. ChicsLgn, IH. Tal. 5524. Gospodinje, sahtevajte v aak kruli k aa* "New Leader" anglelki socialistični tednik Ishsjs t New Yorka. NaraM-na $2 na leto, $1 na pol lota. Najboljše urejevan anglelki socialistični list v Ameriki Mnogo slovanskih delsrcer ga Sta. Naročite si g» tudi vi. Naročeno sani sprejema "Proletarec". nismo še nikoli propagirali od- banje med nami spet to kar vzemanje svobode kritiziranja,!mora postati, če želimo dobro toda med kritiziranjem in laž- sebi, otrokom in vsemu delov-mi ter brutalno demagogijo je nemu ljudstvu, to je bil vzrok. razlika. Kritika je potrebna. Taktika prostaških izmišljotin, laži in beganja pa je delavstvu kvarna. . Ko je socialistična stranka med vojno vodila svoj velikanski boj proti reakciji, je predstavljala pokret, na katerega je bil delavec ponosen. Ali pro-vokatorji pod masko radikalnih gesel so ga v zavezništvu z justičnim departmentom in kapitalističnega tiska diakrediti-rali in za več let uničili, da se zdaj obnavlja z velikimi težko-čami. Komunisti pa uganjajo svoje pustolovščine dalje, iz- čemu so sodrugi naslovili svoj proglas na hrvatsko in srbsko delavstvo, upamo, da ne brez uspeha. _• Phone Lawndale 4872 Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemii nedelje. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tel. Lawndale St 11 A. H. SlcuMc, prod». — J. P. Koreeky taj. V naii tiskarni se tiska "Pr SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With WENCEL'S DAIRY PRODUCTS GOOD PURE MILK * IT PROTECTS YOUR HEALTH 23S0 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Roosevelt 3673 PROLETAREC List «• inlere»» dvlavskega ljucUtv». _ 1 slkaja vsak četrtek. Isdaja JufMlovaiuka D«lav»ka TUkovn* Družba, Chicago, 111. Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvose NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev ▼ številki tekočega tedna. PRO LETA R E C Published every Thursday by the Jugoslav Workmen ! Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor _____________________________ Frank Zaitz Business Manager___Charles Pogorelec POTOVANJA OKROG S /ETA V AEROPLANU SUBSCRIPTION RATES: United States. One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, On« Year $3.50; Six Months $2.00._ PROLETAREC S639 W. 26th ST., CHICAGO. ILL. Tal«v>hono: Rockwall 2864. =---r Cirkus In "joke" Prošle demokratske nominacijske konvencije se je udeležil tudi znani humorist Will Rogers. Predsednik ga je povabil na oder, da nagovori delegate. Rogers je šel k mikrofonu, da ga je čula tudi radio avdijenca,-in dejal med drugim, da je konvencije demokratske stranke vedno smatral za komedijo, oziroma "joke", zdaj pa se je sam prepričal, da ni bil v zmoti. Delegatje, ki so mislili, da jim bo povedal po svojem običaju kaj za šalo, so se jezili. In Rogers je sam demokrat! Humorist Rogers ni edini, ki smatra konvencije republikanske in demokratske stranke za "joke". Le ljudstvo je še vedno toliko zaslepljeno, da se prička in agitira za "joke" Ikandidate, katere so jim nominirale "joke" konvencije. Edini, ki imajo od te "joke" «politike koristi, so privatni interesi, in oni, ki imajo "politične" službe. Ljudstvo to šalo neznansko drago plačuje. "Prijateljska" tiranja v bankrote Večkrat čitate, kako je ta ali oni upnik tožil kako veliko kompanijo v namenu, da jo pripravi v konkurz. Ena izmed Insullovih korporacij z milijoni dolarjev kapitala (največ vodenega) je bila privedena v konkurz sporazumno s sodnikom in neko tiskarno, kateri je Samuel Insullova kompanija dolgovala nekaj nad štiri tisoč dolarjev za tiskovine. Lastnik dotične tiskarne je Samuelov brat. Nedavno je šla v Chicagu v konkurz družba naduličnih železnic. Dotičnemu, ki jo je tožil, dolguje $4,103, kar je za tako kompanijo z več sto milijonskim premoženjem malenkost. To seveda ni njen edini dolg. Njene obveznosti znašajo mnogo milijonov. Skozi vsa leta "prosperitete" je plačevala visoke div:dende na vodene delnice in se zadolževala z izdajanjem "zlatih" bondov. Ljudje, ki so jih kupili, bodo na izgirbi, istotako drugi upniki, ki se bo&o morali z novo upravo pobotati. Ako jim bo ponudila 60c za vsak dolar, ki so ga dali kompaniji za njene bon-de, bc.do lahiko zadovoljni, da dobe vsaj toliko. ! * ~ . ' Ta igra bankrotiranj v namenu, da se kompanije otresejo dolgov, postaja splošna. Ker izgube eni, si potem iščejo pokritja izgube na enak način z nadaljnimi "prijateljskimi" bankrotiranji, da navsezadnje izgubljajo vsi, ker v kapitalističnem gospodarstvu, kadar pride v krizo, ne more biti drugače. Gospodarstvo, kakršno se samo obsoja V Chicagu je 14,000 učiteljev in učiteljic, katerim dolguje občina plačo za več kot leto dni. Mnogi so v velikem pomanjkanju, ker jim le malokdo da kaj na upanje. Gospodarji jih tirjajo za stanarino. Ker je ne morejo plačati, so mnoge izgnali iz stanovanj. Več učiteljic, ki nimajo svojcev in ne prijateljev, ki jim bi pomagali, je prisiljenih prenočevati v parkih. Tudi policajem dolguje občina na zaostali plači, toda policaji so toliko na boljšem, da dobivajo več ali manj "postrani". Težje se godi gasilcem in drugim mestnim delavcem. Chicago ni edino mesto, čigar gospodarstvo je popolnoma zavoženo. Več ali manj so vsa v kaši. Le Milwaukee je izjema, dasi so druga velika mesta v Zed. državah večinoma bogatejša kakor Milwaukee. In nobeno veliko mesto si ne prizadeva pomagati s svojimi sredstvi družinam nezaposljenih toliko kakor Milwaukee. Ako bi volilci dali slovo demo-kiatskim in republikanskim graftarjem in poverili upravo socialistom, bi danes mesta ne bila v teh zagatah in mestnim delavcem ne bi bilo treba živeti v pomanjkanju. Komur je za resničen delavski list, naj naroči in agitira za "Proletarca". Socialisti, ki so socialisti zaradi služb, so redki, kakor bele vrane. Ameriška letalca James Mattrmv rn Bennett Griffin sta d«i9 5. julija popoldi zapustila s svojim aeropla-nom m«*rto New York v namenu, da preletita pol okrog sveta v krajšem času kot kdorkoli pred njima. Prejšnji rekord zo prelet okrog zem-ljske oble je 8 dni 15 ur in 51 minut. Dosegla sta go letalca Wiley Post m Harold Gatty, oba Američana. Mattern in Griffin sta se spustila v zrok v New Yorku, se ustavila v Harbor Grace v Newfoundlandu m potem prišla preko Atlantika naravnost v Berlin v 18 urah in 41 minutah. Iz Berlina sta odpotovala proti Moskvi in njun načrt jo določal potem isto pot nazaj v New York of Pacifiku, preko Alaske, Kanade in Zed. držav, kakor sta jo vzela L 1931 na svojem uspešnem poletu Pool in Gatty. Njuni upi pa se niso uresničili. Letalo se jima je pokvarilo in sta so morola spustiti blizu Minska v Rusiji na tla na tako neugodnem kroju, da se je razbilo. Stanje naših kul- turnih društev Poročal na IX. zboru JSZ 28.-30. maja 1932 Anton Garden Beseda "kultura" je relativni pojm, ker pomeni to in ono in se pod njo skrivajo razne često nasprotujoče tendence. Kultura lahko pomeni znanje, inteligenco, gojenje socialnih čuvstev in smotrov ter delavske zavesti. Lahko pa tudi pomeni snobizem, mentalno plitkost, hollywoodski komercializem, gojenje buržoazne etike in mo- Ali sodelujete? Kjerkoli dobite oocialistične peticije, nabirajte nanje podpise, do pridejo naši kandidatje sigurno na glasovnioo. Povejte ljudem, da naj se podpišejo pravilno, natančno tako, kakor so njih imena in naslovi navedeni v registracijskih knjigah. Pridobite vse, ki so socialisti po mišljenju, da postanejo tudi čloni socialistične stranke in aktivni v nji. Pomagajte pri oglašanju socialističnih shodov in razdelite kolikor največ mogoče stranki* nih kampanjskih letakov. Jačajte klub« JSZ, ker s tem jačate socialistično stranko. Širite Proletarca, ki jo edini jugoslovanski socialistični list v Zed. državah. Plomagajte pri zbiranju prispevkov v strankin kampanjski fond. Ker mora JSZ zbrati v ta fondL določeno vsoto, js potrebno, da vse prispevke pošljete skozi njen urad, četudi dobite nabiralne pole direktno iz kampanjskega urada v Wa-shingbonu, ali iz kakega drugega strankinega urada. Jugoslovanski delavci, kateri so pred 4. leti glasovali za Hoovra in Smitha, bodo letos oddali svoj glas za socialistične kandidate in socialistični program, ako se bodo oodrugi in somišljeniki dovolj potrudili v agitaciji, da jih pridobe. Torej vsi v akcijo. Naprej za socializem! Proč s krizo in s kapitaliz mom! ■ < rale ter purgarskih 'predsodkov. V kapitalistični družbi imamo ves ta konglomerat, nekaj dobrega, mnogo več pa slabega. Vse pa se odeva z besedo "kultura". Vzeto na splošno, tudi priredbe naših kulturnih društev niso izvzete iz tega konglomerata. Šablonske igre in socialne drame; čisto buržujske priredbe in Striktno ali napol delavske programe — vse to mečemo. v koš "kulturnih priredb". Pod marelo "kulture" se bije še dokaj enostranski boj med starim in novim. Ker bodočnost spada novemu, ni dvoma, da bodo temeljite spremembe v človeški družbi prinesle tudi temeljito preobrazbo v kulturi. Sedanjo purgarsko dramo in sploh vse buržoazno in kapitalistično obilježe bo nasledila socialna drama, socialni smotri, katerih tendenca in motiv je vzgoja h kolektivizmu in ne ie ogledalo šeg, razvad in ekcentrizem človeških tipov ali sKupin. (Seveda, semkaj ne spada samo drama, ampak tudi glasba, ki je že bolj Komplicirana stvar in se dotika bolj čuvstev posameznika kot pa mentaiitete.J Vprašanje, kakšno je stanje (našin Kulturnih organizacij torej ni enostavno, ker tudi naše takozvane kulturne aktivnosti in material so v veliki meri le odsev razmer, v katerih se nagajamo. Oderekih priredb med nami ni malo, vpoštevajoč naše število in okolščine. Dasi-ravno nimam statistike, vendar pa je iz naših časopisov razvidno, da se zadnja leta mrlože. y nekaterih naselbinah je več živjjenja v tem oziru, v drugih manj, nekaj, pa skoraj v vseh večjih in tudi manjših. Temu zvišanju aktivnosti je pripisati dvoje dejstev. Prvič je daia večjo pobudo temu gibanju Prosvetna matica, ki je s posojanjem iger in vlog ter z navodili premoatila v večji meri nekdaj bolj pereče vprašanje, kje dobiti potrebni material. V tej ali oni naselbi-i ni je bila vprizorjena že marsikatera igra, ki bi brez posredovanja Prosvetne matice ne prišla na oder. K temu je tudi veliko pripomoglo smotreno gojenje tega gibanja. Drugi važnejši faktor pri tem naraščanju naših oderskih priredb so naši narodni domovi, posebno v nekaterih naselbinah, kjer se vrše priredbe bodisi za zgraditev ali vzdrževanje doma. Domovi seveda ni-1 so absolutni kriterij, vendar so» važen faktor (največ gospodarski) v našem takozvanem kulturnem življenju. Lahko bi navedel naselbine, ki so več ali manj aktivne na polju dramatike in petja, ampak to ni važno tukaj. Tudi ne bom govoril o podrobnih težav^, s katerimi se mora boriti vsaka diletantska skupina. Omenim naj par stvari le z o-] ziroin na tendence naših pri-1 redb z vidika, da jim damo več j socialnega .delavskega smoVra in vrednot. Wot sem prej omenil, je tudi med nami dosti priredb, ki so na nivoju hollywoodske "kulture". Temu se je do gotove mere nemogoče izogniti, ker prvič nimamo velike izbire do-t brega programskega materia-1 la; drugič so naša društva organizacije začetnikov in amaterjev in nam manjka zmožnosti za proizvajanje težjih stvari in tretjič je treba stvari u-poštevati s stališča blagajnika ter kulturni nivo našega ljudstva, ki mu je na splošno vsaka težja stvar "pretežka". Slednji argument ni prazen, vendar pa se mu na splošno pri naših kulturnih organizacijah polaga preveč važnosti. Je že res, da mentaliteia ljudstva, ki mu je glavno razvedrilo dir-!kanje z avtomobilom 60 milj na uro, vzor junaka Babe Ruth, "duševna hrana" hollywoodski šablonizem in mastne novice ter "picture page? kapitalističnega časopisja—res je, da ljudstvo s tako inteligenco ni dovzetno ne tlo resnične lepote niti do kaj "težjega". Dejstvo pa je, da se kot pionirji nove socialne kulture in nove družbe ne moremo preveč ozirati na te ovire, pač pa jih skušati premostiti s tem, da na naših priredbah ustvarimo delavsko atmosfero. To se da doseči na dva načina: potom rednega programa — s socialno dramo — ali pa z "namečkom": z agita-cijskim govorom, recitacijo ali alegorično sliko. Na splošno lahko rečem, da smo pri sestavljanju programov jako površni. Vse preveč «e bojimo stopiti na prste buržoaznim običajem in purgarskim predsodkom ter njihovi plitkosti. Nobene delavske priredbe bi ne smelo biti med nami brez socialistično a-gitacijskega značaja, direktnega ali indirektnega. Ako je na programu na primer koncert, šlagerska ali šablonska igra, tedaj si moramo oskrbeti za krajši govor delavskega govornika bodisi v angleškem ali slovenskem jeziku. To je izvedljivo skoraj v vsakem kraju. Kjer to ni mogoče, naj se poslužijo revolucionarne recitacije, ki pa mora biti izvedena z efektom. Tretje sredstvo je alegorična slika — polje, ki je med nami komaj začeto, vendar pa vsebuje s svojim simbolizmom veliko agitacijsko silo. Kolikor mi je znano, se je dozdaj tej umetnosti posvetil največ Vinko Coff iz Collinwooda. Dobra slika iz vsakdanjega življenja, ki kriči po spremembi, ne more izostati brez vpliva. Želeti je, da bi se temu vprašanju delavske kulture posvetili tisti, ki imajo smisel in zmožnost, o-snovali skice in jih objavljali z navodili. Le ako se poslužimo teh pripomočkov, si bomo vzgojili tako delavsko maso, ki bo ne le dostopna, ampak bo tudi zahtevala "težjih" stvari na naših odrih. Priredba za samo zabavo je lahko dobra in človeku potrebna, ampak ni nobena kultura v našem pojmovanju besede. Se veliko slabše pa so priredbe purgarakega značaja in buržoazne tendencioz-nosti, ter so le opij in uspavalno sredstvo, katerega se poslužuje kapitalizem in njegovi purgarski lakaji, da drže maso v temi. (Konec prihodnjič.) JUG0SL0VANKA V NEW ORLEANSU BO PODEDOVALA VSOTO $100,000 Listi poročajo, da dobi Myrtle Franičevič v New Orleansu Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN $100,000, katere ji je zapustila prababica v Jugoslaviji ob svoji smrti 1. 1922. Myrtle dobi to vsoto šele 1. 1935, ko dopolni 21. leto. V oporoki, ki so jo j nedavno odprli, je navedeno,' da mom dekle najprvo dokaza-, ti, da je sposobna preživljati se s svojim delom in zadostiti več drugim kvalifikacijam. (Nadaljevanje.) Upravo in najbrže tudi lastništvo "Ljudskega glasa" pa je v aprilu 1884 prevzel Fran Železnikar. Ko pa je začela preiskava proti Železni-karju, pa beremo v "Ljudskem glasu" (št. 12 111. letnika, z dne 12. julija 1884) sledeče: (Hišne preiskave) vršile so~se pretekle dni na več krajih. Kakšen vspeh so imele, ne vemo, brž ko ne pa niso povsod brezvspešne bile, ker so minole dni nekoliko dotičnikov v zapor dejali. Tudi v našem vredništvu je bila preiskava, ker je deželna sodnija menda mislila, da bode kake rokopise našega prejšnjega opravnika Železnikarja dobila, toda pri nas je bil edino le nek nenatisnjen rokopis Železnikarja prav privatne natore, namreč neko "Poslano" zoper krojača Kunca, katero pa zarad razžaljive oblike nismo sprejeli Mnogo se je vsled te preiskave pri nas po mestu govorilo, kakor bi bili mi v kakej zvezi z zatožencem v zadevah zločinstva veleizdaj-stva, kar pa tem smešnejše doni, ker mora vsak, kdor naš list čita, sprevideti, da smo gotovo zmerom zvesti državljani bili i Daje pa g. Železnikar nekoliko dni naš opravnik bil, povzročile so neugodne gmotne razmere, v katere je naš list vsled slabega vplačevanja naročnine zabredel in smo prisiljeni bili_ da si daljše izhajanje našega lista zagotovimo — polovico lastništva za to leto našemu upniku g. Železnik^rju izročiti. To je edina zveza, v katerej smo bili z g. Železnikarjem. Ne bili bi ničesar o tem omenili, ker se nam vsako opravičevanje nepotrebno dozdeva, in nam čista vest zadostuje, toda neka tukajšnja "žurnal-baraba" je po nekih časnikih raztrosila zavijaško vest kakor da bi bili na sumu zarad veleizdajstva ali — kakor se je rz slabe Stilistike dotične notice lahko sodi — celo uže v zaporu. Sicer bodemo pa umazane gobce uže na drugem mestu zamašili. • . • * "Ljudski glas" ni bil socijalističen list; mogoče bi postal, če ne bi nastal proces proti krvavcem, in bi Železnikar dobil kake dobre pomagače. Namera je bila, da ga Železnikar prevzame za namene gibanja, vendar je "Ljudski glas" igral v takratnem gibanju svojo vlogo, ki je ni prezreti, ki pa kaže vse polovičarstvo izdajatelja. - XIX. Iz opažanj slovenskega literarnega zgodovinarja. Slovenski literarni zgodovinar se je dotaknil v uže citiranem svojem delu, tudi razvoja mišljenja delavskih krogov v dobi, ko se js rodil in izvršil proces s krkavci: ! Opazujoč razvoj društvenega življenja po Sloveniji okrog 1. 1880 konstatira, da so bile takrat precej glasne tožbe, da se slovensko razumništvo, to je: gosposki stan, preveč izogiblje preprostemu ljudstvu. V ljubljanski čitalnici, da se gleda le na stan, na premoženje, na obleko in da bolj reven človek tam v kotu sedi kakor na šivankah." (Slovenec, 8. sept. 1881.) Dr. Prijatelj pravi: (str. $99, 400—401). "To je bil menda tudi prvi, seveda samo 'zunanji povod, da se je začelo delastvo družiti v samostojni razredni socijalno-demokra-tični organizaciji. Dne 28. novembra 1880 so sklicali Fr. Potočnik, Regali, Škerbinc, Železnikar in Dolhar pivi javni shod obrtnikov in delavcev v Ljubljani. Za glavnega govornika so si iz Gradca poklicali nen^kega socijal-nega demokrata Kahlerja. Slovenski govor niki so kazali še znake različnih meščanskih Strank, s katerimi so jih-še družile vezi. Krojač Šturm je naglašal narodnost delavcev. Nastopil je tudi klerikalec Haderlap, ki je govoril za dohodninski davek in zlasti ostro zoper nepotrebne uradnike. Krojač Železnikar je opisoval konkurenco kaznilnic. Potem je nastopil Kahler in govoril zoper indirektne davke na živila. Navalil je na nemške nacionalce, češ, da nemštvo ni v nevarnosti, ampak njih sleparija. Ko se je potem vehementno pričel potezati za občno volilno pravico, je imel že delavce na svoji strani. Haderlap je o shodu poročal v "Slovenca" : Kahler je delavce zmešal za občno volilno pravico, o čemer vladni komisar ni 'pustil glasovati. "Meščani in mojstri so sklicali shod, a delavci so se preveč opirali na socijaldemokratična načela in z neki» vražnim ognjem meščanski stranki nasproti stopili" ("Slovenec" št 133 1. 1880). "Narod" je svaril slovensko delavstvo pred socijali*" 'mom: Shoda ni sklicala narodna stranka, vendar nam ni bil nesimpatičen. Mi smo demokratični, zato nas veseli, da se delavstvo samo giblje. Vendar svarimo delavce, da se ne vdajajo tuji čisto socialdemokratični agitaciji, ki našim delavskim razmeram ni primerna. Posebno naj se varuje protinarodne fraze kozmopolitizma. Pri nas ni velikega kapitala. Tretjina Ljubljane se peča s kmetovanjem. Mi se moramo boriti še za svojo narodnost. Kozmopolitizem se je rodil pri narodih, ki imajo od nekdaj vse narodne pravice ("Slov. Narod" št. 276, 1880). Na Stefa-nji dan se je vršil drugi delavski shod v Ljub" Ijani. (Dalje prihodnjič.) ADAM MILK0VIČ: SMOLA KAPITA LISTA MEJAČA Humoristična tragedija I DRŽAVNIKI, KI REŠUJEJO SVET (Nadaljevanje.) ji je podpisani listič, ki ga je "Kako bi ne jokala? Niko- bil malo preje prečital in se gar nimam več na svetu .. . Ni- zadovoljno nasmejal. "Vidiš, kogar, ki bi se mu mogla pri- da Peter Mejač ni tak skopuh !" bližati kakor sem se v tem tre- Suzana je čitala in podalj-notku vam in mu reči: Poglej šala obraz, tudi vrat se ji je vime in če si človek — poma- neprimerno podaljšal in sploh gaj mi! Skrivati se moram se je raztegnila in se kakor e-pred svetom, kakor vlačuga lastična vrgla k Petru Mejašem." . "Tak! Tak!" ji je prigo- »Kaj vi?" zasadila je neu-varjal Peter Mejač in mu je omiljeno prste vanj in ga stre-bilo zelo nerodno tolažiti ne- sala. "Kaj vi striček — da me orečno žensko, ko pa ni bil va- rešite?" jen tega posla. "Kaj pa ho- p M češ," ji je rekel. "Jaz sem tu- MtJaC ¿® zmpri oči in tri r,'imiV"aj ^^ -noiav°o ^¿S „Tto T""" je tarnala J» ^ Mj« Je v . . • An pač Suzana hotela. Sploh ji ona Otroka imam, da otro- . ,, , K i ; ona. "r™ Je popolnoma udan. Sele ka sai to je tisto zlo. Kako pa , . . . . ^ ' { J*. ,. ^ K čez čas je rekel: "To sem sto- ga naj preživljam? ril ^ dft kaž t kd ^se bo urejeno. Govoril je ?et€'r MePjač __ da* ga ^ ,em z ravnateljem - tako pri- konec in da ne J jateljsko sva se pomenila,^ Pokaii tudi u ^ ^ Vsakomur ste tudi on je bil svoj čaa vojni dobavitelj ... zalagala sva vojsko z zeljem..." "Oh!" je vzdihnila ona. Peter Mejač jo je zazibal, stresal za ramena in ko se mu je obe- — tu ga imaš." Potem se je zopet smehljal, Suzana pa ga je pričela v znak hvaležnosti objemati. Peter Mejač se je sicer branil, ona sila krog vratu, je še on globo- P* «a je rinila v kot in bruh-ko vzdihnil: "Oh!" n^a • "Ne, vi ne smete biti sa- "Kaj vzdihujete?" mo moj dobrotnik, ne, vi mo- "Kako bi ne! Hudo mi je!" rate biti moj . . . ah, icaj ven-Skušala je jokati. dar govorim!" "Ne jokaj!" jo je brezobzir- Odstopila je in povesila oči. no tikal Peter Mejač. "Zaradi "Povej!?" je počel siliti se-enega otroka se ne bo podrl daj Peter Mejač vanjo. "Posvet. Poznam moža, mojih let vej, kaj moram biti! Kar poje, štirideset pet jih ima — pa vej, o nič ne prikrivaj! Kar ti je napravil sramote ženskam povej, saj sem sam." Rinil jo ne z enim, ha, osem otrok ima je v kot. 'No, povej 1" P° ®yetu "7 oseim!" o "Ljubim vas!" je grozeče po- Osem? je dvignila Suzana gledala ona vanj ln potem se ... „, je dobesedno vrgla nanj, ga po- "Saj ti pravim, osem! tlačila v kot in ga poijub0vala, "O sinček!" se je iznova si- da ni mogel niti do sape> kaj še lila v jok. "Res je, samo ene- do Seveda se je z ro- ga imam, a še ta bo moral po- kami otepaif bil je proti izra-giniti, ako mu ne boste poma- žanju hvaležnoflts na tak način, » * . „ saj je ni bil vajen — zlasti ne "Na seji je bilo sklenjeno, odkar je bn prišel iz vojne je z resnim glasom rekel Pe- ^lmce. O kolikokrat je že ter Mejač, "da ti ne bodo po- na tihem proklinjai: Da, da, magali, češ da je... no, saj ko bi Peter Mejač ne bil v vojni veš in pa poleg vsega še nočeš bolnicif ,bi ne samec in povedati, kdo je oče otroku! tudi ne brez otrok, Peter Me. Vidiš, žalosten je konec." "Kaj? Ne bodo mi pomagali?" je kriknila Suzana. jač bi si nabavil ženo, otroke bi imela — tako pa, oh — vse mi je požrla tista nesrečna grana- Peter Mejač. "Tu iz naše ulice babica?" "Ne iz vaše," ga je potlačila ona nazaj. "Iz neke druge u-lice. Gospa Petelinova, če že moraš vedeti. Njen mož se dobro pozna z mojo teto Jano. Pa čemu bi to obnavljala. Saj to ni zanimivo. Ne vstajaj! A a a a a..." suvala ga je v trebuh. - "E e e e e..." je moral reči Peter Mejač. Po njenem čelu je plesal krivec, ona pa je rekla: "Povej, kaj hočeš za svojo dobroto. Res da ničesar nimam — samo sebe ti lahko dam, samo sebe... Nočeš me? Bedak! Kaj torej hočeš?" "Usmiljenje," reče skromni Peter Mejač in že mu je hudo za izgovorjeno be«edo. Potem se je zasirmel v njeno telo, ki se je bolj in bolj privija-lo k njemu, ampak ostal je hladen in ko se je spomnil na u-sodno ponev v katero je bila treščila granata, je rekel: "Veš dekle, jaz sem bil v vojni!" "V vojni?" si je ona popravila krivec. "In sem bil ranjen," je dodal on po kratkem molku. "Ranjen? Kam?" "Kam? Hm! Kam! No recimo v trebuh." "O siromak!! Vojna je huda!" pristavi telefonistka. "Sedaj sem prisiljen ostati samec," trdi Peter Mejač. "Ah," pogladi ona njegovo brado, "kako žalosten je striček tvoj obraz. Da, vojna mora biti res huda!" "In bom ostal prav do smrti samec," vstraja on. "Oh r Potem se je zagugala, mu sedla v naročje in se pestova la. Skušala je pomladiti o-braz: "Aja, uja, aja, uja... Pela je s hripavom glasom in podaljšala ustni v rilček. Peter Mejač je pozabil na vse; pričel je tudi on peti — svoje dni je sploh rad pel. (Dalje prihodnjič.) "Ne tuli! Poglej jaz sem in ko w še bUa granaU, se zavzel sam zate r roKazai Ronec ponve je bil, ki me je KANDIDAT ZA DOLGO BRADO Arthur Nardi iz Brooklyna je šel zaeno v mnogimi drugimi vojnimi veterani v Washington v nadi^ da si s svojo prisotnostjo blizu poslancev toliko prej 'zvojuje bonus. Ker pa izgleda. da se kongres še ne bo omehčal, je Nardi obesil preko fu be napis, s katerim se zaobljubil je, da se ne bo bril dokler ne dobi bonusa. Zdaj ima že precej daljšo brado nego je ki jo vidite na sliki. Rezultat volitev v New . South Walesu V provinci New South Wales v Avstraliji so se 11. junija pek). — "Kaavalina Življenja" (F. 117. maj« v dvorani Sokol Havli«ek S. Fmigar). — "The Machine" (Up- na S. Lawndale Ave. Dne 1. cW ton Sinclair). Kazen teh j« bilo lato leto je imela koncert v dvorani vpriaorjenih ve« drugih znanih dram- SNPJ, na katerem je sodeloval v akih del, veliko ialoiger in cela vrata skladbi "Ljudmila" tudi Svetozar Ba- enodejank socialne in zabavne vaebi- novec. Na vsakem koncertu po pri- ne ter prizorov v pantominah (živih 1929 koncert Svetozarja Banovca v «lik). Poleg prej navedenih ao bila >vojih sporedih par težkih klasičnih vpnzorjena dela pisateljev in dra- »kladb in pa narodne pesmi, ene pri- matikov Jurii^a-Govekarja, Antona rejene v prizorih, ki so občinstvu po-Medveda, Sergjan Tučiča, Alojzij Kemca, G j. Nuiida, G. Bernard Sha-wu, K. C. Sherriifa ("Konec poti"), Na i»j sliki so prwtatavnilcj vlad, ki na lausamiaki konfaronci v Švici raiavali vpraianja rop« racij, vojnih dolgov tor »lica« tažkoča. Na sliki •o od lov« na dosno norniki sunonji mmi.tr baron von Neurath; si g nor Mos-coni, ¿lan italijansko «Ulagacijo; Fran« v on Papan, nomiki kancalar; anglo-iki promior M»cDon«Id in francoaki ministrski protffeodnik Edouard Harriot. Mile« Mallesona itd. Več iger je bilo prevedenih direktno za dramski odsek Kluba. Kežiterji so -bili Etiiin Kristan, Ivan Molek, Jožko Ovon, John Olip, Anton Slabe, Andrew s«-bno ugajali. Pod pokroviteljstvom "Save" je bil vprizorjen dne 29. aprila 1U29 v dvorani SNPJ koncert Toneta Šublja, dne 13. januarja 1929 koncert sopranistke Pavle Lovfetove v dvorani SNPJ, v nedeljo 6. oktobra dvorani CSPS, dne 22. marca 1931 pa je prepustil dramski odsek kluba Mi¿ko, Audrew Kobal, Louis tieniger, 4t- 1 dvorano ČSPS Svetozarju Baréter liernik« in Fr. Zailz, angiežke novcu in Tonetu Sublju za njun skup- preosvive pa sta režuala Donald J. Lotiich in John Kak.; PixidsUve so se vršile v teku vseh let klubovih aktivnosti na tem polju v Narodni dvorani na So. Kacine in 18. cesti, ni koncert, katerega je potem pomagal tudi oglaiati. Izmed pevskih prizorov in krajših apevoiger, ki Jih je predvajal zbor "Sava", je omeniti "Kovačevega študenta", "Na vasi", SEZNAM SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V prihodnjem letniku Ameriškega družinskega koledarja bo priobčen seznam slovenskih kulturnih društev in sploh tistih organizacij, katere delujejo tudi na prosvetnem polju. V svrho, da bo ta statistika kolikor mogoče popolna, prosimo odbornike teh društev in druge, ki se za stvar zanimajo, da pošljejo podatke uredniku koledarja na naslov Fr. Zaitz, 3639 W. 26th St., Chicago, III., Informacije naj bodo v glavnem zapopadene v sledečem: 1. Ime organizacije. 2. Leto ustanovitve. 3. Kaj je organizaciji, katero opisujete, glavni namen? (Petje, orkestralna glasba, dramatika, čitalnica, šola.) 4. Koliko je imela koncertov? u 5. Koliko dramskih predstav? d. Koliko ima knjižnica slovenskih knjig? Koliko angleških? Koliko v drugih jezikih? Koliko listov prejema? Ali ima svoje prostore? 7. Koliko je vredna imovina organizacije in v čem je za-popadena? Ker uredništvo želi statistični pregled našega udejstvova-nja čimbolj izpopolniti, se je že pred par leti odločilo zbirati podatke o slovenskih kulturnih organizacijah. Ta pregled bo posebnost prihodnjega letnika. Seznam bo urejen približno kakor sledi: v dvorani podporne organizacije CS-|',pri treh mladenkah", "Na semnju", PS na 18. cesti, v Hoerberjevi dvorani "Cynthiaa Strategy", "Snubači", na Blue Island Ave. blizu Ashland "Ko*marin", "Večer pri kljeklaricah", Ave., ki je 1. 1921 pogorela, v dvora- "z,ata kangljica" (dr. A. Schwab) ni bokol Jonas v Ciceru in v dvorani itd* Povprečna udeležba na "Savi-SNPJ. na S. Lawndale Ave. Pov- njh" koncertih od 1. 1926 naprej je prečna uUeleiba h plačanimi vstopni- 360 08eb 8 plačano vstopnino. Na cami je bila nekaj nad 300 oseb. Vsi koncertu 30. nov. 1930 v dvorani režiserji, igralci in člani ter prijate- je sodeloval Tone Šubelj. Dne lji kluba, ki so pomagali, so vršili to 28- aPrila 1929 so nastopili na prl-delo brezplačno. Klub poseduje bo- reouk in informacije aplikanti za a-do konca 1920 jako aktiven Fred meriško državljanstvo. Zalaanik. Po pridruženju h klubu | je ostal predsednik "Save" Frank Alesh in tajnik Frank Smith. Za njim so bili tajniki "Save" Otto Dernull, Kattie Bernik, Chas. Pogorelec in Ainton Garden. Arhivarji so bili Andrew Miško, John Rak, Anna Hribar in Filip Kmetec. "Sava" je postala meian zbor 1. «ko je bila sklenjena pogodba, 1927. Običajno ima dva koncerta v kateri si medsebojno garanti-na leto, večkrat pa sodeluje s pev- rata mirne odnosaje in reševa-skimi nastipi tudi na drugih prired- mnr^hitnih annrnv brez o-bah, onsebno na socialističnih, korceuov je ponovila v drugih (Dalje prihodnjič.) rodni dvorani, ko je bila vprizorjena menu preobrata v Kusiji. V pevskih socialna drama "Bratova osveta". točkah sta nastopila pevska zbora Priredil in režiral je to igro Jožer'Lira" in ,4Sava". Po teh dveh u- Par naselbinah. Od pridruženja h klubu št. 1 prireja koncerte brez sodelovanja drugih zborov. Dne 7. aprila je vpri-zorila v dvorani CSPS s spremljeva-njem orkestra Špicarjevov spevoigro 'Spominska plošča". Ponovila jo je Rusko-finska pogodba Med sovjetsko Unijo in Fin- nje morebitnih sporov brez o-rožja. Da, zmeraj je ob tem spominu New South Waiesu je John T pljunil, zmeraj — pa naj je bi- Lanff Bil je tudi premier te lo to že na ulici, v salonu ah pa pr0vince, a pred nekaj tedni v cirkusu, kamor je zadnje ča- Ka Je federalna vlada zaradi se prav rad zahajal, da bi vsaj njegovih načrtov za socializaci-malo pozabil na svojo samoto. jG ter preklicanje državnih dol-Smejal pa se je Peter Mejač gov odstavila, kljub vsemu rad, vsi debeluša- Za delavsko stranko je bilo sti ljudje se radi smejo, mu je n Jlinija oddanih 463,306 rekla zadnjič neka gospa. glasov, za združeno buržvazno "Tak pusti me no!" se je listo pa 546,013. Komunisti pa nasmejal še tokrat Suzani, so dobili 9,000 glasov. Razlika "Kaj res ne znaš drugače? Po- v glasovih je torej manjša ka-vej mi raje, kdo ti je vendar kor v mandatih. V novi zbor pomagal, da si rodila otroka?",nici ima delavska stranka 24 "Babica," je rekla Suzana, poslancev, zedinjena buržvazi-"Nočeš me razumeti." ja 64, in Unity stranka dva. Ampak Suzana ga je vsega V provinci Qeensland v Av-razmršila in ga potisnila na di- straliji pa so isti dan, to je 11. van. "Babica, saj pravim, ba- junija, zmagali delavci. De-bica." lavska stranka je porazila kon- "A tako!" je skušal vstati servativce, ki so bili dozdaj na vladi. Sto izvodov za dva dolarja V agitacijah« nsunane pošljemo »to i*Todo* "Pro-^•tarca" x« dva dolarja. Naročit« jih, kadar imat» *«cjo •• jo, veselico, a hod, predstavo ali kako drugo Priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporoči-da naj se nanj naroče. Poiljite naročilo pravo- FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 20Ot S. Lawndale Ava., Chicago, fU. Tal. Crawford IStL Pristna In nfcn.nn éommim ¡odMm. Zavertnik. Do. 1. 1916 je klub vpri-zarjal le krajše igre socialne vsebine, da obogati svoje priredbe v agitacij-ske svrhe. L. 1916 je vprizoril isto-tati o v Narodni dvorani Ivan Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi". Režiser je bil Etbin Kristan, pod čigar vodstvom se je dramatika v klubu lepo razvijala. Istotako pod njegovim vodstvom je bila vprizorjena 1. 1916 v Hoerberjevi dvorani na Blue Island Ave. drama "Kato Vrankovič" (Kristanovo delo) in 1. 1917 v veliki Sokol JonaS dvorani v Ciceru Gogo-ljeva komedija "Revizor" v 6. dejanjih. Dne 29. nov. 1917 je klub vprizoril v Narodni dvorani serijo prizorov u evolucije človeka v pantominah (živih slikah), ki jih je priredil Etbin Kristan. Posamezni prizori so predstavljali Delo, Znanost, Veselje, Sužnost, Mamonovo gospod-stvo, Boj in -Svobodo. L. 1918 je bila vprizorjena v Sokol Jonač dvorani v Ciceru ¿aloigra v 3. dejanjih "Ne da se prevariti", ki jo je spisal v Ameriki Etbin Kristan. Zaradi vojne histerije in patriotič-ne manije je bilo socialističnim organizacijam otežkočeno ne le politično nego tudi prosvetno delo. Vsled tega je klub it. 1 z dramskimi predstavami prenehal, v nadomestilo pa je bilo ustanovljeno Slovensko dramatično druStvo, čigar delo je v tem' seznamu opisano pod njegovim naslovom. Leta 1922 je klub It 1 dramatiko obnovil z vprizoritvijo drame • v 2. _ ♦MM»MMMMMMM»MM»MMMMMMM»MM»»mu apehih je klub št. 1 izvolil poseben dramski odsek, čigar naloga je bila razviti dramske predstave do najvišje mogoče stopnje. Od tega leta pa do časa, ko se je h klubu pridružil pevski zbor "Sava", je klub vprizarjal po pet večjih iger v vsaki sezoni, nekatere pa je tudi večkrat ponovil, bodisi na svojih priredbah ali pa je gostoval na priredbah drugih organizacij, največ v So. Chicagu, Wauke-ganu in Milwaukeeju. Vseh svojih predstav je imel 64. Izmed večjih iger, ki jih je vprizoril, omenjamo: "Kralj na Betajnovi", "Hlapci", "Jakob Ruda" (Ivan Cankar). "Kato Vrankovič", "Volja", "Ne da se prevariti" (Etbin Kristan). — "Moč teme" (Lev Tolstoj). — "Revizor" (Gogolj).—"Tkalci" (Gerhart Haupt-mann) — "Kamnolom" (Tone Seli-škar). — "Zdravnik proti svoji volji", "Le Bourgeois Gentilhomme" (Moliere). — "Hrbtenica", "Poročna noč" (Ivan Molek). — "Rossum's Universal Robota"—RUR (Kari Ca- SODRUGOM IN SIUPATtCARJEM V CLEVZLANDU. $•)• kluba it. 27 JSZ. sa vri« vaak prvi pnftak v momocu ob 7:3« ivačar. Žanakafa adaaka prvi tarafc ob S. svačar. Mladinski anglaiki od aak vsak patak ¡zvon prvaga ob S araCar, vaa v klubovih proatorih v S N. D. Sodrugi in »odruiica, agitirajt» in pridobivajta novih članov članic klubu tar novih naiyočnikov i'<" latarcu. V orgainsaciji in isobrasb< ja naia moč. John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. »»»»oeaeee»»»; P ris t apa j ta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. t Naročita «i dnavnifc "PROSVETA" Stana aa cala lato M.00, pol lata $3.0«. Ustanavljajte nova društva. Deaet ¿lanov(ic) je traba aa novo druitvo. Naslov ma Uat ki aa tajništvo ia: ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»MM»» Milwaukee Leader Najve£ji asnerttki aocialiati ini dnevnik.—Naroiaim&t $6.00 na leto, $3.00 aa pol leta, $1.60 sa tri mesece. Naalov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini «rada SNPJ fc Pralatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, laatmik. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODI IA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. M« tlaka«« , Slovanska«. Hrvaika«, Slavaikam, čaikaia, Paljakaaa kakor tudi V Anglaikoaa I« Navnika«« Naia paaabnaat ta tiak«viaa aa druitva I« S NIČ VEČ NE ODLAŠAJTE! Sodrugi, ojačite J. S. Z.! Če hočemo voditi uspešno kampanjo za socialistično stranko, potrebujemo k!ube v vseh naselbinah, kjer Žive jugoslovanski delavci. — Čas za agitacijo je ugoden. Socializem je danes dnevno in svetovno vprašanje. O njem se povsod razpravlja. Razširite "P r o I e t a r c a", ki je najboljše agitatorično sredstvo za pridobivanje novih bojevnikov socializma. S?: P. ZOLA i RIM Poslovenil Etbin Kristan. (Nadaljevanje.) Ali v tej prekomernoeti sile in slave je tičala smrt. V sedmih in pol stoletjih monarhije in republike je bil Rim postal velik in pet stoletij cesarstva je imelo izglodati prvi narod sveta do zadnje mi&ice. Neizmerno ozemlje z naj oddaj ene jšimi pokrajinami ae je polagoma oplenilo, izčrpalo, ker je fiakus vae požrl, izkopavajoč ibrezdno neizogibnega bankrota; prišlo je tudi odtod, ker se je ljudstvo, hranjeno s strupom javnih iger, popačilo in izvrglo ter zapadlo razuzdanemu le-nuharemju cezarjev, najemniki pa so se bili v bitkah in obdelovali zemljo. Izza Kon-gbantina je dobil Rim tekmovalko v Bizanciji. Honorius je opravil razkosanje in zdaj je zadostovalo dvanajst cesarjev, da so dokončali delo razkrajanja, da so raztrgali umirajoči plen — do Romula Augustula, zadnjega, bednega slabotneža, čigar ime, kakor zasmehovanje vse slavne zgodovine, ibije utemeljitelja Rima in utemeljitelja cesarstva obenem. Na zapuščenem Palatinu je še vedno triumfi-ral silni kup zidovja, stropov, teras in visokih streh. Ali že so bili tupatam odbiti okraski in odstranjeni kipi, da so se prepeljali v Bi-zancijo. Pokristjanjeno cesarstvo je potem pozaprlo hrame, pogaailo Vestine ognje, spoštovalo pa je še prastari paladij, sveti Viktorjev kip, aimbol večnega Rima, ki se je oboža-van hranil v sobi samega cesarja. Toda v petem stoletju planejo barbari nad Rim, ga oplenijo in zažgo in odpeljejo polne vozove plena, ki ga ni uničil ogenj. Dokler je bilo mesto odvisno od Bizanca, je stanoval v palačah višji upravitelj in čuval Palatin. Potem pa propade vse in se pogrezne v noči srednjega veka. Polagoma je videti, kakor •da stopajo papeži na meato Cezarjev. Oni so biki njih nasledniki v zapuščenem marmornem domu in v še vedno živi vladarski volji. Gotovo je, da so prebivali v palači Septimija Severa, v Septinoziju pa je bil koncil, kakor je bil pozneje Gelazij II. izvoljen v sosednem samostanu na tem oboževanem griču. Zopet je vstal Augustus iz groba — zopet je bil s svojim svetim kolegijem, v katerem se je obnovil rimski senat, gospodar sveta. V dva-najBtem stoletju je bil Septizonij lafirt, menihov, ki so ga odstopili mogočni obitelji Fran-kopanov. Ta ga je utrdila kakor kolosej Konstantinov ter Titov slavolok, pa je napravila iz njega ogromno trdnjavo, ki je zavzemala akoraj ves častitljivi hrib, zibelko Rima. Meščanske vojne s svojimi nasilnostmi, in opustošajoče invazije so hrumele preko njega kakor divji viharji, podrle so zidove ina tla, razdejale palače in razrušile stolpe. Potem so prišle generacije, ki so si prilastile razvaline, ter se naselile v njih s pravico najditelja in osvojitelja, pa napravile iz njih kleti, skednje in hleve za svoje mezge. Na preti, ki je pokrivala mozaikova tla cesarskih palač, so nastali vrtovi za zelenjad in so nasadili vinograde. Povsod so zrastle koprive in trnje, ki je zastrlo ta samotna polja, brš-lan pa je izglodal po tleh ležeče portike. In prišel je dan, ko se je zazdelo, da se vrača ves silni kiup palač in hramov in vse sijajno domovanje cesarjev, vkateremu je imel marmor nakloniti večnost, v zemlje prah: vse je izginilo pod valom zemlje in vegetacije, ki ga je dvigala brezčutna priroda. Med poljskim cvetjem, v pekočem solncu ni bilo videti nič drugega kakor velike brenčeče muhe, črede koz pa so se prosto potikale po Dominici.ja-novi prestolni dvorani in po razdejanem Apo-ionovem svetišču • ' Pierre je čutil, kalco ga je »preletela silna zona. Toliko sile in ponosa, toliko veličine— pa vse tako hitro propadlo, pomedeno za večne čase! Kakšna nova, barbarična maščevalna sapa je morala zaveti preko te sijajne civilizacije, da jo je tako ugasnila, v kakšno globoko, opojno spanje, v kakšno otroako divjo nevednost se je morala pogrezniti, da je mogla propasti z vsem svojim bleskom in svojimi mojstrskimi delil Vprašal se je, kako je bilo mogoče, da so se polagoma polagoma porušile, da so izginile cele palače s svojimi občudovanja vrednimi skulpturami, stebri in kipi vred, ne da je komu prišlo na misel, da bi jih ščitil. Teh mojstrakih umetnin, ki so jih pozneje izkopali ob splošnem vzli-ku občudovanja, ni pogoltnila enkratna katastrofa; ne, kakor da so se utonile, da jih je . naraščajoča poplava pograbila najprej z noge, pa za pas, pa za vrat, dokler ni prišel dan, ko se je potopila še glava. Kako razumeti, da so ob tem živele generacije, pa niso pomislile, da bi vsaj iztegnile roko? Bilo je, kakor da je hipoma črna zavesa zagrnila svet; nastalo je novo človeštvo z novimi možgani, ki mora dobiti nove oblike in se mora na novo obogatiti. Rim se je izpraznil; kar sta poškodovala meč in plamen, je ostalo nepopravljeno, nenavadna brezbrižnost je pustila, da ao se podrle prevelike, zdaj nepotrebne sgradbe, ne glede na to, da je nova vera preganjala staro, kradla njene hrame in strmoglavila njena božanstva. Nedvomno •o zasipi dopolnili pogin; zakaj tla so se ; neprenehoma dvigala, aluvijalna prst mladega krščanskega sveta je pokrivala in zravnala staro pogansko družbo« ln ko so bili pokradeni hrami, bronatfte strehe, marmornati stebri, so izpulili I9 pokradli še kamna iz kolo-seja in Marcelovejra gledališča, razbili s kladivom kipe in bareliefe, ter jih pometali v pač, da so dobili apna za nove spomenike katoliškega Rima. 4 Bila je skoraj ena. Pierre se je zbudil kakor iz sanj. Solnčni žari^i so padali kakor zlato deževje skozi svetlo listje zimskih hrastov. Rim je ob silni vročini zadremal pod njegovimi nogami Odločil se je zapustiti vrti; nerodno so se mu opletale noge po grapavem tlaku v Via Triumhalis in bleščeče vizije so ga še zasledovale. Da bi spopolnil dan, ae je namenil popoldne pogledati še staro Via Appia. Ker se ni maral vračati v Via Giulia, je zajtrkoval v predmestni gostilni, v velikanski poltemni dvorani, kjer je presa-njal popolnoma sam, le v družibi muh, ki ao mu brenčale okrog ušes, več kakor dve uri, pričakujoč solnčni zahod. Oj, ta Via Ajppia, ta starinska kraljica cest, ki reže Kampanjo v dolgi, ravni črti z dvojno vrsto svojih ponosnih grobov, je bilo njemu le triumfalno nadaljevanje Palatina! .na ka pohlepnost po krasoti in po gospod-stvu, enaka želja, da se ovekoveči spomin na rimsko veličino v marmorju, se je izražala v njej. Pozabljenje je bilo premagano, mrliči niso hoteli vedeti nič o pokoju in so ostali za večne čase pokbnci med živimi ob obeh straneh te poti, po kateri so hodili ljudje vaega sveta. In oboževane slike onih, ki niso bili nič druzcga več kakor reven prah, gledajo še danes s svojimi praznimi očmi na mimoidoče; še danes govore napisi ter naznanjajo imena in naslove. Od groba Cecilije Metellc, pa do groba Casala Rotonda, se je nekdaj raztezala na kilometre neprekinjena dvojna vrsta grobov ob tej plani, ravni cesti; to je bilo nekakšno dvojno pokopališče, razvrščeno po dolžini, ker je tekmovala pičemurnost bogatinov in mogočnikov, izmed katerih je vsakdo hotel zapustiti največji, z najraz-kosnejšo potrato okrašeni mavzolej. To ko-prnenje po življenju preko smrti, ta pompo-zna želja neumrljivosti, ta potreba, da se postavi smrt v hrame in se ji s tem podeli božanstvo, se je takorekoč podedovala v sedanjem blesku na Campo Santo v Genovi in na Campo Verano v Rimu. Kakšna vizija neizmernih grobov ob desni in levi glasovitega tlaka, ki so ga teptale rimske legije, vračajoče se od osvojevanja sveta! Tamkaj grob Cecilije Metelle z ogromnimi skalami, z zidovi, ki so bili tako debeli, da je napravil srednji vek iz njih z mogočnimi nazldki kronano stražišče trdnjave! - Potem vse naslednje moderne zgradbe, napravljene zato, da so se spravili v okolici odkriti marmorni odlomki, stari, svojih skulptur uropani pilastri iz malte in opeke, ki so ostali še razglodanim skalam podobni pokonci, oguljena kamna, ki so še označevala oblike, edikule v obliki hramov, cipi, na podzidkih počivajoči hrami, zoipet na prvotno mesu». Presenetljiva vrsta reliefov je kazala podobe mrtvih v skupinah po tri ali pet; stoječi kipi so oživljali mrliče v apoteozi; v zidnih dolbinah so bile klopi, kjer so mimoidoči lahko posedali in blago-iavili gostoljubnost mrtvih, pohvalni grobni napisi so slavili pokojnike, znane :n neznane, otroke Sexta Pompeja Justa, Marca Servilija, Quarta, Hilarija Fuska, Rabirija Hermodo-ra, ne glede na grobove, ki so jih na slepo srečo pripisovali Seneki, Horacijem in Ku-riacijem. In naposled, na kraju je bil najčudovitejši, največji vseh grobov, takozvano Casale Rotondo. Tako je velik, da je bilo na podstavbah prostora za cel dvor z oljki-nim logom. Te podstavke so nosile dvojno, s korintskimi pilastri, velikimi kándelabri in maskami okrašeno rotundo. Pierre, ki se je bil z vozom pripeljal do groba Cecilije Metele, je potem peš nadaljeval izprehod. Polagoma je korakal do Casale Rotondo. Tupatam se je prikazal stari tlak; videti je bito velika plosnata kamna, kose lave, ki uo se sčasoma vzbočili, tako da je najboljši voz s težavo prihajal čez nje. Desno in levo se raztezata dve progi ruše, ki obdaja razvaline grobov, zanemarjeha poko-pališčna trava, ožgana od poletnega solnca, pomešana z debelim, vijoličastim osatom in visokim, rumenim sladkim janežem. Nizek, brez malte zgrajen zid, komaj tako visok, da se človek lahko «z roko opira nanj, zaključuje na vsaki strani ta rdečkasto rumeni rob, po katerem vse cvrči skržadov; a na drugi strani se razpenja v nedogled ogromna, gola rimska Kampanja. Komaj da se vidi v velikih presledkih tupatam kakšna pinija, kakšen ev-kaliptus, ali pa od prahu pobeljena smokva ali oljka. Na levi strani se odražajo od travnikov ostanki vodovoda Acqua Claudia s svojimi arkadami; pusta polja, vinogradi z malimi poslopji se raztezajo v daljavo do sabin-skih gora in do višnjevo modrega albanskega gorovja, kjer leže Frascati, Rocca di Papa, Albano, kakor bele lise, ki postajajo boljin« bolj velike in bele, čimbolj se jim človek približuje. Na desni pa, na strani jezera, se širi in razpenja ravan kakor ogromno valovje, brez hiše, brez drevesa, v enostavni, čudežni veličini. Očesu se kaže kakor ena sama povsem plana črta, kakor morski horicont, ki ga loči ravna linija od enega konca do drugega od neba. Poleti gori vse; brezmejna prerija vzplamti v bledem žaru kakor ogenj od oglja. Od septembra dalje sivi to morje trave ter se izgublja v daljavi v rožnatih in vijoličastih »barvah, v bleščeči, z zlatom prepre-ženi modrini solnčnih zapadov. (Daljs prihodnjič.) Sklepanja, ki so brez podlage in smisla Kako Louis F. Truger razlaga radikalizem in prijateljstvo med rojaki. jalec slovenskega naroda, sovražnik delavcev itd,? Zdaj pa kar naenkrat tako "usmiljeno" pomiluje! Kaj ima Comeback majna pravzaprav opraviti s to stvarjo, g. Truger? In kateri Cika-žani, ki so zdaj "v toplem gnezdu", so sploh v odboru kake majne, ali delničarji? G. Truger ima besedo, da odgovori na ta vprašanja. £. Kristan ni še nikoli postlal) kakega "toplega gnezda", ker takega gnezda v gibanju slovenskih delavcev v Chicagu ali v Zed. državah sploh nikdar ibilo ni. In ker ga ni, se ne mo- (Nadaljevanje.) V prejšnji številki na tem mestu smo priobčili prvi del L. Trugerjevega pisma, ki ga je 'poslal L. Painiču v Pioneerville, Idaho. V njemu sije neukrote-no sovraštvo do Cikažanov, da si mu ni storil še noben Cika-žan krivice, vsaj kolikor je nam znatno. Veliko napako je storit v pismu raditega, ker ne i našteva imen, razen dveh, in tudi ako bi dotičnika res bila v zaroti, o kakršni sanja Truger, to vendar še ni "Cikago". Čikažanje po Trugerjevem mnenju niso storili še nikoli ni-! komur nič dobrega, kar je veliko rečeno, kajti saj so vendar člani istega naroda kakor Cle-velandčanje in iz iste življen-ske šole, priseljenci iz istih krajev in eni kot drugi si služijo kruh z delom, kadar imajo priložnost, aH pa so v pomanjkanju, če je nimajo. Se noben rudnik ni bil "mol- _ ina krava za Cikažane," pač govega pisma Painiču): "Ali pa je že marsikateri "rudnik"1 Ti je povedal Krže, kako so ga pobral mnogim Cikažanom kar pred dobrimi 20. leti, ko je bil je bilo kovanega in papirnate- še urednik glasila SN P J na zvit ga denarja v njih žepih. Tudi in hudoben način spravili ob Clevelandčanje s0 vložili več kruh?" zlata v zlate majne kot pa so ga 1 Ta Trugarjeva čaša hude ob-kdaj dobili nazaj ali ga sploh dolžltve ima svoj namen, kajti bodo dobili v bodoče. j <u neomejeno»^, Vb^t tov.nl Tavčar U.U. ki J« po.Ul »d,- , ^ t Vn^Lut k kahm. AU «i g« vprOai, k.j J« delal chl lf, c, « zadnjih deaet let? Tirti njegov "Charlie Chaplin". katere«. Je poanel ^noli T b^S po nekem filmu mu da pravi pei.% L****® pokate njegovo . iMjeuko filo»ofijo. „up£je ^ J fmai ¡.^J?*^ Jt', """I "" J'h »«"i '-»tov. iakoTh,£o Wo £ Vloh kdaj i.taL Toda z. to «e «re ^ ^ vodli »„„ drl£ tu. gre *a to. kako .o priili ahim bo njg d in ; ljudje do take radikalnosti. Radi- ^ „„.¿^h a.s 4Jm kalizem, ki g. dane. prop^irajo U^j»^^t JuJS*£ JS dje ^Ji v tem. ker imajo v njem ^! Sam ^o vtT da W t svoj kruh. Pojdi danes ali pa pred 6 ahl*ifi _ ' . M _!___________ leti. med delavce, p. Jim ponavljaj: «""Pod"^ « rejo v njemu "kotiti" ne taki ne Kapiulkti v« ..iem.jo, VI »U Pro- ^„^¿^ J-----aa . ... m, . 'ducenti vsega bogastva. Vi bi mo- miiH. t . u ' , aj, rali imeti £čje p^ače, pa boš v njih 4° PosUvi ^ x!u i-i. 1 * i- be na to mesto. Reckno da edpr, očeh največji radikalec. Ce jim bol • .___. , , . » j .. drugi zavzema tvoje meato ¡0 Ti ni*. pa dejal, da se sistema ne more pre- . . _____{ "TT^« . Aa* i. k» f^K- iovega kot navaden delničar? lUj si boA mislil? Ali bo* imel neomeje- z njimi kot mlad in nerazsoden mladenič tulil . . ." .Lojze Truger ni nikdar "tu-. _ _ lir s temi Cikažani, pač pa je temu je napisal sledeči komen-^ tulil s kako drugo sebi sorod-tar: "Chicago je bil pogin Et- no družbo. Ker je tega že 23 bina Kristana, odkritega borca let, kakor pravi, je bržkone po-socializma, da se mora sedaj zabilf kje in s kom je bil v dru-na stara leta vlačiti po mičigan- ¿¿ini. Ce hoče, mu osvežimo skih farmah, medtem ko se sra- spomin, ki ga bo spremljal sko-koperji kotijo v gnezdu, kate- zi na seje društev, tiskovne resa je on s svojim delom post- družbe Enakopravnost, ob nje- govem odhodu iz Chicaga, nje-Ko je Truger-to pisal, je vé- govo potovanje po zapadu itd. del, da laže, ampak njegov na- Naj ve, da kar je zavednih de-men je bil "rešiti" Painiča ali lavcev med Slovenci, ne tulijo, morda kake svoje posebne inte- niti ne špekulirajo s srečo v UIBUVUBI1Bllif mviM-nif wpwinaiunu pa rese, kajti tudi g. Truger je "claimih". To radevolje pre- tudi z dobrimi in iskrenimi. Okolica, človek privatnih ambicij. Nje- puščajo Trugerju. Naš pokret v kateri si Ti iivel leta in leta, Ti ni govo življenje to dokazuje. |je gibanje razumnih, pošteno vseh hudobiji, katerih je Kako on ve, da se E. Kri- mislečih delavcev, zato pa naj-stan "vlači po mičiganskih far- dete one, ki so navajeni tuliti, l».o a 1 • ^ 1 • . . .. m . , ' . ... , . ' JCI1 narav« in nisi okusu spn- mah ? Ali ne trdi to isti Tru- vedno le v krogu takih ljudi, ¡jenosti ljudi. Srna, zajček in med- ger, ki je prav temu Kristanu kakršen je veliki "prijatelj" ved so ostali vedno srna, zajček in očital, da se redi na stroške Cikažanov Lojze Truger. Nje- človek, živo bitje, z razu- "milijonskega fonda"? Ali ni govo pismo ga vam prav dobro V1. PrUem. Toda ker vem, da si svoje življenje delal e svojimi rokami, in ker verujem, da ima£ dobre in plemenite namene, ne morem drugače, kot da se dotaknem vseh stvari, ki bi pomagale, da boi sam sodil, če si napravil prav ali ne. Niso besede, s katerimi bi si hotel nakloniti Tebe. Ne. Hočem, da \ei tako o stvari, kakrina je. Jaz imam priliko razsodbe in sodbe več kot Ti: Tvoja domovina je bila teta in leta narava, moja pa mesto polnih hudobnosti, zvijač in zanjk. Ti ne more* videti v stvari kot je bai Tvoja nova družba ničesar slabega, in to verjamem. Toda jaz sem imel opravka z ljudmi, hudobnimi, «vitimi, hipokritakimi, pa no zaupanje vanj? Ali ga ne bol sumil vedno in vedno, da dela v iko-do, če prav bo delal na vse kriplj« za napredek podjetja. In tako ss danes sprašujejo naii ljudje: če bo nova kompanija delala, kaj bo potem? Koliko je možnosti, da bo ilo vse lepo gladko naprej? Enkrat bo moral priti prepir in kadar bo prifcl, bo neizogiben polom. (Konec prihodnjič.) Vojni in drugi dolgovi Zed. države imajo zdaj okrog 11 milijard 777 milijonov dol. takozvanega vojnega dolga in vseh dolgov skupaj nad 18 milijard. Priredbe klnbtv J. S. Z. in dragih sec. orgaaizsd) 1 T katerih zmožen človek in naravno Ti verja-meé lepim besedam, ker si bil navajen lepote narave in nisi okusil spri "MASNA PRODUKCIJA HIS" 5n So. Pride k Tebi v ovčji koži, pod kožo pa se skriva človeška zver. Ne trdim, da so vsi taki; nekateri so nedolžne (kreature, ki ne morejo prav soditi. Kdor pa hoče, da z lepimi besedami ujame svojo žrtev, je slabši od zveri. Neštetokrat sem videl in tudi občutil na svoji koži, kako hudobno so se mi smejali, ko so dosegli kar so želeli. Toda po letih ae je pokazalo nečedno delo, toda jaz in marsikateri drugi je moral vseeno JULU. CHICAGO, ILL. — UM klub. it n»cUljo' 24. julija T forest pro* nad Stezinarjem T Willow Spring»u. DETROIT, MICH. — "MooaUfl*" piknik ldnba it. 114 JSZ. t soboto 30. julija na TramikarjoTi farmi, 11. MiU in Doquondro St. MOON RUN, PA. — Konforooca soc. IduboT in druitov Prosvotas ico v nod el jo 31. jalija. CLEVELAND. O. — Piknik mm. stranko o n«doljo 31. jvlija aa P»«-tarjovi farmi. AVGUST CLEVELAND, O. — Piknik kluko it. 27 JSZ in odtokov * nedeljo 7. avgusta no Močilaikarjevi farni. CHICAGO, ILL.—"Moonlight" piknik soc. pevskega zbora "Sava" V soboto 13. avgusta pri Keghi f Willow Springsu. POWHATAN POINT, O. — Zborovanje vzbodnoohi jske kooferoect JSZ koncem avgusta. OKTOBER. CHICAGO, IU__V nedeljo 23. oktobra dramska predstava kluba it 1 v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 27. nov. koncert "Save" v dvorani CSPS. DECEMBER. CHICAGO, I LI__Dno 31. dos. Silvestroma zabavo kluba it. 1. (Drete priredbo kluba it. 1 v priksdaji seooni: V nedeljo 5. fob. drum, pie* stava v ČSPS. Dne 12. marca aa> (loški program v dvorani SNPJ. Da* 30. aprila konoert "Sove" v dvorani SNPJ.) (Tajnike klubov p.osimo, da asa sporoča datume svojih priredb, ds jih uvrstimo v seznam.) Neka tovarno v New Yorku ponuja hiie po $3,600. Izdelovala bo tudi draš>e in jih prodajala kaloor npr. Fordov zaetopnSk avtomobile. Oglodate si modele, si izberete hiio, in v por dneh vam jo pootavijo. Naro>ona so is šoloca. Prodajajo jih na obroke. Na sliki na vrhu je glavna soba v tej hiši. spodaj pa olika *oolopja, kakor isgleda, ko jo poeta*!jono. Da li oe bo ta način "masno produkcije" hiš obnoaol kakor so jo produkcija avtomobilov, je še vprašan>o. Računajo, da bo trg dober, ker si revnejši sloji no bodo mogli več graditi dragih hiš. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pilite po cenik J PROLETAREC I iovanska socialistična zveza PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov: Jugoslav Federation, S. P. 3639 W. 26th St., Chicago, 111, Eksekutiva Socialistične Stranke: Hillquit, New York, predsednik; Danlal W. Ho*», Wisconsin; eTboma», New York; Darlington Hoop*«, Pennsylvania; P»w«r» Indiana; Alfe#rt SPrMu« Coolidg«, Maasachusets; Le« Kraycki, i; JamM D. Graham, Montans; John C. Packard, California; Ja»p*r H^efj, Connecticut; LiOhk WiUon, Pennsylvania. Eksekutivni tajnik Clarsaea O. S«nior. Glavni urad: S48 W. Randolph Sit., Cfcicajo, lil. Tajniitvo J. S. Z.: Tsjnik: CkarU. Pogorala«, 3639 W. 2Stk St., Ckicago, III. Eksekutiva J. S. Z.: Freak Aleek, Pater ICokotovick, Ga« Maalack, Filip Godina, F rad A. VJrt Joiko O van, Frank Zaka. Nadzorni Odbor J. S. Z-s Sava Bejaaoviok, Donald J. Lotriok. Biki. Novak. Prosvetni Odsek J. S. Z. * A*« Cardan, Nan Molak, John Rak, Ckaa. Pogoralac, tajnik. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Fraak Marfolla, Angelina Zaitz, Frank Udovick. "ProleUrec" glasilo in last slovenske sekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA; John Olip, predsednik; Joiko Ovca, podpredsednik; Frank Aloah, tajnik; FUip Godina, blagajnki; F rad A. Vidar, And raw Miako, Anton. Garden, nadzorni odbor. Urednik: Frank Zaita. UpraTldfc: Ckaa. Po»or«l.c. iT. 69, H£RMIN1E. Tajnik Anton Zomik. Box 202. iT. 118. CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik Frank Samsa, Bos 684.— Organizatorji John Temelj in M. Te-kavec. Zapisnikar John Koklich. Seje vsako 1. nedeljo v mes. ob 10. pop. v dvorani drui. SNPJ. iT. 175, MOON RUN. — Tajnik Jack Tomac, K. D. 10, Box 191, Delineations By OWTOVA JOBB The two big political conventions cation at the people's expense, are over. Both factions have met Hoover next tried to make Congress and the Public still holds the bag. Two balance tbe budget. -They did- and things, however, are certain. Hoover how! They balanced it on the tax- Crafton, Pa. Zaplsnikar Jacob Skerl/! U «t»11 th* heavyweight champion of payers' nose. They slapped taxes on Oiyanizator Jacob Ambrozich. Seje ^publican Party, and the de- everything in sight, and on a lot of 8. ned. v mes. ob 8. pop. v dvorani S. m°cr*ts have chosen a new challenger, things not so aoparent. p. druitva. | We say "chosen" to be polite. The Hoover wiped the sweat off his iT. 184 LAWRENCE. — Tajnik ftiCt Wtta th*1 Delsno Roosevelt brow and tried again—thia time to IMENIK KLUBOV: ILLINOIS * Jt 1, CHICAGO.—Tajnik-blagaj-aik Patar Bernik, 8204 S. Karlov At«. Organizator Chas. P og ore lee. Zapisnikar Joiko Oven. Zboruje Tiski ietrti petek t mesecu ob 8. trtétr v dvorani SNPJ. iT. J, OGLES BY — Tajnik-Usgajnik John Pohar, Box 68. Orga-niiator John Hotko.. Zapisnikarica Christina Nadveánik. Seja vsaki 3. petek v sms- oh *ve¿er domu tsjniks. jT. 4, LA SALLE. — Tajnik-blsgsjnik Petar Banick R. 1. Orga-sixator Joe Certalich. Zapisnikarica J taxis Martinjak. Seja 8. sredo v ■si. v Slov. nar. domu. ŠT. 20, CHICAGO. — Tajnik-U**jnik George Maslach, 887 Fui-luton Ave., organizator Sava Boja-■>iiii. zapis Geo Maslach. Zboruje ssdnjo soboto v mes. sveče r v svo-Üh psostorih, 2250 Clybourn Ave. ŠT. 46, WAUKEGAN. — Tajnica-Usgsjnica Anna Maknick, 624 Helm-ksU Ave. Zapisnikar Rudolph Skala. Zboruje vsako drugo nedeljo v messes v Slov. nar. domu. ŠT. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik U~fk Ovca, 1841 S. 16th St Orga-ofc Anton Per; zap». Julia Krmelj. Seje vsako 8. nedeljo v m. ob 8. pop. v Slov. nar. domu. Tajnik-biagajnik John Mersel, Box 844. Organizatorja Frank Sabec ianiZHtor John K rail. Zapisnikar John Kast-revc. Seja 1. ned. v mes. ob 10. dop. iT. 27 CLEVELAND. — Tajnik-biagajnik Itm Babnik, 1068 E. 67th St. Organizator Louis Zorko. Zapisnikar Joseph Jauch. Edw. Bra-nisei, knjišniiar. Seja vsaki prvi petek ob 7:80 zvečer v Slov. nar. domu. iT. 28, NEWBURGH. — Tajnik-blagajnk Frank Hribar, 10805 Avon A/ve. Organizatorja J os. Lever in Anton Železnik. Zapisnikar Peter Se-gulin. Seje 1. ned. v mes. v Slov. del. dvorani na Prince Ave., ob 1:80 pop. iT. 49, COLL1NWOOD.-Tajnik-biagajnik Louis Zfonik, 728 E. 160th St Zapis. James Koielj. Organizator za Collinwood, Frank Barbič, za Euclid Village Frank Mihelich. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. deL domu. ŠT. 95, P1NEY FORK. — Tajnik blagajnik Nace 2lemberger, box 218. Organizator John Robas. Zapisnikar Nace Žlemberger. Seje vsako 1. soboto v mesecu pri tajniku. iT. 189, BLAINE, O. — Tajnica-blagajnica Paula Glogoviek, Box 188. ST. 222, GIRARD. — Tajnik-John Kosin, 1006 State Street, blagajnik Andrew Krvina, organizator Anton Dobrovolc, zapis. John Tancek. LouU Brit«, Box 84. WISCONSIN iT. 37, MILWAUKEE. — Tajnik blagajnik Frank PJičnik, 1288 S. 28rd St Organizatorja L. Alpner in K. Podjavoriek. Zapisnikar Frank Parko. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu v S. S. Turn dvorani. ŠT. 180, WEST ALL1S.—Tajnica-blagajnica Mary Musich, 1917 S. 72nd St Zapisnikar Leo Mlinar. Organizator John Gole.' Seje vsaki 8. torek v mes. ob pol 8. zvečer v Fr. Kraljevi dvorani. ŠT. 236, SHEBOYGAN.—Tajnica-blagajnica Frances Skrube, 980 Broadway Ave. Zapisnikar John Spendal. Organizatorja Frank Na-gode in Josephine Chuck. Seje vsaki drugi četrtek v mes. ob 7:80 zvečer v Fludemikovi dvorani. WYOMING ŠT. 18, SUBLET.—Tajnik in oi*a-Frank Moličnik, Box 84, zapisnikar Fr. Krusieh. hopped on a steamroller and made it get the world powers to agree that look like a band wagon to the rest war and armaments were bad ami of the delegates. cost too much money. But at the Roosevelt had backed the "Happy momen* » sturdy German lad was Warrior" in 1924 and again in 1928, kno<*ing the socks off the American but Smith had lost both times; onoe j ch*mpion while losing the decision, to McAdoo, his own party Nemesis, "°hody paid any attention to and once to Hoover, the poor little rich boy who owns the Pochydenn wonder what he'll pull off next Circus. Wilson, the patron saint of the Apparently Roosevelt tired , of bscking a persistant loser, so he ma^uevered Smith into a pocket and proceded to push himself over the ll'te before the others even got started. McAdoo, the orange juice delegate! from the Pacific Coast, was out bargain hunting. So was Tammany, but Tammany got left Democratic Party, achieved his fame in an enviable fashion by glaring sanguinarily at the Kaiser and jabbing him with his famous Fourteen Points. Bill promptly retired and got himself a job sawing wood over in Holland. Harding didn't get a fair chance to bid for fame, but his successor did enough for both of them. When he promulgated his "1 do not choose to olden days it was the custom of the workers of this hellishly chaotic con-ancients to give up a BURNT sacri- ditions. But what cam we expect fice, but the G. O. P. figured that from the two old political parties who Herbie would be pretty well scorched are run and controled by our capital-in a little while. As it turned out, ists. Money serves money, he was burnt to a frazzle. The Socialists hav* a platform for Now four years later his so-called the workers; if followed by electing friends have patted him on the back our candidates it will do away with and assured him that prosperity h the capitalistic system and all its still just around the corner, and that evils. Get one from any Socialist nows the time to impersonate Joan headquarters and study its content«, of Arc and lead his country to learn them and then let* spread them victory over old man depression. to the four winds, to the four corners So Hoover has characteristically ^ U- S. It is the only political straddled" his old nag prohibition, Kroup that has the plans of turning picked up his shattered lance, and Is this crazy, insane social system into charging the enemy. But his party *n industrial democracy, In which gave him a battle field full of bum «very man, woman and child will be planks, and it looks as though little guaranteed a decent livelihood. Herbie will look more like Don Quixote than anybody else in the coming fracas. ČLANI AT LARGE X. Y. Z. (2). John Petrich, Youngstown, O. George Smrekar, W. Aliqulpa, Pa Anton Blasich, Fontana, Calif. Fr. in Cecilija Lipar, Steward, N. Y. K. in Mary Erznotnik, Red Lodge, Mont Max Martz, Buhl, Minn. Mike Kruha, Willard, Wis. McAdoo pretended to work with run", silent Csl acquired a permanent Smith to stop Roosevelt, but when ! position in the Hall of Fame. Tammany fumbled the ball and failed to recognize* Roosevelt as THE POWER, McAdoo spliced his golden oranges with a bunch of Lone Stars and presented the results of ninety 000 to push an investigation in our telephone rates. So far it has been blocked by Non-Partisan officials. Branch No. 87 JSF ward Soc. branch will Our-Taxpayers Advisory Council" icnic Howafd - a mouth piece of some of our real :___7 estate dealers, wants the taxes slash- That was away back in 1928, when the country was riding the crest of Republican prosperity. His brusque refusal to consider another term occasioned some little comment There votes to Delano. When the cheering was a current rumor that the old boy was over Smith and Tammany were had visited a soothesayer amd had still sitting outside the tent twiddling caught a glimpse of the near future their thumbs in apparent bewilder- and the market crash, ment 1 One good look at the onrushing de- It was a great double crossing P»^»ion and Cal lost all personal in-party. Roosevelt began by crossing politics. Whe« the G. 0. P. Smith. Then somebody crossed Mc- nominating committee entered his owmilswl ttlWilvg uo I1IfIIl lor Adoo's palm, and McAdoo immediately "£e th*y found a sign on the door;lower ^ in fac/th {or *<*><* cause. It's only a dime doublecrossed Smith.. After Roose- which read Out to lunch \ They eX€mption gf home, at $5f0oo T- F ... to sit down and await his' t „ . . *he Lnglish at our state capital and put the wUJ hold . i _ . t . burden om the bior fellow's shoulder ^ with Let's all put our shoukiers to the task of spreading Socialism and obtaining new workers for our movement. Enlarge the membership in the J. S. F. especialy in the English speaking clubs in which the cream of the progressive Slovenes are being developed into fighters and futuie leaders of the Socialist cause, o The long fight for lower telephone rates have materialized when the rates were slashed 12^4%. The rate was not lowered to a justifiable standard in the opinion of our So- Socialist Activities in Milwaukee Milwaukee Socialists will introduce in the common council a resolution calling for a 10% voluntary reduction of wages over $1,000 of all city employees, elected and appointed officials. In return for this deduction the employe.* will receive an equival- ciali,t 0„jcijUf- Con)rade R„kin> ent of time off, wherever poxs.ble; m cK 4ttorn la end,.avorrng w ^ n"^"!.* ' "V." .t"d ^ common council appropnate „6,- others in vacations. The sum thus obtained will be used only for the unemployment fund and for other such purposes in which it would help the unemployed. Not a penny will be used for the reduction of taxes. and the 5th hold a joint admission is only 10c. Three cash . uu . . I4, . prizes will be awarded: $25— $10— ed, although we have one of the low- tfi „„„ , ___,, , . A ' . ^ m a ... t.very one is cordialy invited to est tax rate of the large cities, no „„^„j . 9 . .. , ... r ' ,^ attend this affair, a good time u matter of the consequences that would a8sure(i ^ ^ result by such actions. It's true that the Socialists always do fight for Come on folks; buy a ticket for a velt gets to the White House—if he j decided does we'll find out soon enough who return until somebody passed it Vth7bif fellow's s^uldTr ^VmI^v Tx^t^ aVZL and with around that Cal was lunching some • Ki oK. * „„„ third Monday of the month dunng ,.__.i_______, .. wno is Desi aDie vo pay. «.♦ rv^i:__u.u greased *" McAdoo's palm «CONFERENCE J. S. Z. iT. 1, ZAPADNA PENNSYLVA- NIA.—4Tajnik Jacob Ambrozich, Box 286, Moon Run, Pa Organizatorja: _ John Terdelj in Gep. Smrekar. Pub. what |two thousand miles away, odsek: Frank Wijant (Sygan); Well, the fight is on. They're in They left the door open in the hope Frank Sanaa. Canonaburg. ' the center of the ring sparring caut- that the draft might blow him back 2, OHIO.—Tajnik Louis Zor- iously. Herbie leads with his nose; ko, 5617 Carry Ave., Cleveland, O. Delano counters with his left eye. Oifcanizatorji Jos. Lever in Anton And so on. JankoVicIl. Sometime around November we'll it. 4. aavarni ILLINOIS in WIS- wearily hand the decision to either CONSIN. — Tajnik Anton Garden, one or the other. The gate receipts 2816 S. Ridgeway Ave., Chicago, Dl. will be plenty, but us usual, the Organizatorji: za Chicago, Chas. Po- public will furnish the arena and the and hooted "Whoooooo?" gorelec; za Milwaukee, Frank Poli&- peanuts, and the contestants will clean It seems that one of the clique wa* nik; za West Allis, Anton Demshar; up the box office. visiting an infant welfare station for in Section branch 87 The Socialists of this city give the public a dollar's worth of service for | co^deri^"th7'heat every dollar of the taxpayer, thus in but the perverse farmers had shut| ivi them the cleanegt dt ^vern. off their windmills. The committee had no other choice OL SO, VERDEN._Tajnik-blagaj- S*)* v**ko 2- ned- v mMecu ob 10- mk Frank lWaick, Box 681. št. 224, PULLMAN.—Tajnik P. Vwkavnik, 10188 Wentworth Ave., Chicago, III. INDIANA it 41, CLINTON.—Tajnik Ignac Staadai, Box 840. Organizator Psrtol Oblak, zapisnikar John fikof. Seje zadnjo nedeljo v mesecu. KANSAS st. 21, ARMA.—Tajnik-biagajnik Aatan Sknlar, Box 27. Zapisnikar Jakn Shular, organizator John Kun-IMJ. Bedne seje se vrle vsako 4iugo nedeljo ob 2. pop. v Moose Hall, Arma. MICHIGAN št. 114, DETROIT.—Tajnik-bla-fajnik Patar KUovac, 8995 Sherwood Ave. Organizator Peter Benedict. Za-pluükar Franjo Kuhovski. Seje vsako 4. nedeljo dopoldne na 116 W. 6 Mile Rd. st. lis, DETROIT.—Tajnik-bla-Ksjnik Math Urbas, 18975 Tuller Ave. Orginiz. Anton Aniiček in Joe Kor-«č. Zapisnikar Anton Steffler. Zbo-ruje vsako prvo nedeljo dopoldne v Sk»v. del .domu, 487 Artillery Ave. OHIO st. 2, GLENCOE. — Tajnica Albisa Kravanja, Box 66. Seje vsako tretjo nedeljo dopoldne pri tajnici. St. 8, west PARK__Math Bizjak, tajnik-biagajnik, 13101 Cross-toni Ave. Organizator Joseph Sen-kr. Zapisnikar Paul Slabe. Zboruje vzako prvo soboto v mesecu pri s. Biziaku. ŠT. 9, power POINT. — Tajnik J«cob Bergant, R. D. 2, Box 19, Lisbon, O. Organizatorja Steve Chock in Matt. TuJek. Zapisnikari-Agnes Chuck. Seja 8. ned. v mes. Pri Matt Tuieku. 11, BRIDGEPORT. — Tajnik ** R. F. D. 1, Box 7, Zapisni-{*r T«ny K ravan j a Organizatorji Matko, Louis Gorenc in Frank ««taik. Seje vsako 8. ned. v mes. ▼ Jruitveni dvorani. »t. 24, salem. — Tnjnik-blagaj-** John Krila j, RFD. No. 5. Oi-^«»satorja John Bozich in Jacob ■Aevc. Zapisnikarica Frances Mi-Seje 2. sredo v mesecu ob «večer. iT. 28, POWHATAN POINT, — na Hanover. dop. v Slov. domu. ŠT. 232, BAKuERTON.—Tajnik-biagajnik John Jankovich, 464—4th St, N. W. zapisnikar Maks Kotnik. Organizatorji: Leo Bregar, John Sla-novec in Frank Anderluh. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v dvorani dr. "Doirfovina" na 14. St PENNSYLVANIA ŠT. 8, FRANKLIN-CONEMAUGH. —Tajnik-biagajnik Frank Podboy, box 61, Park Hill. Zapisnikarica Mary Zabric. Organizatorji Anton Ukmar, Andrew Vidrich, Anton Gabrenja, Rose Glavach in Mary Zabric. Seje vsako 3. nedeljo v mes. ob 2. pop. v Slov. izob. domu na Franklinu. ŠT. 10, FOREST CITY.—Tajnica Jennie Zaitz, Box 924. Organizator Anton Drasler ml. Zapisnikar Anton Zaitz. Seje vsako 2. nedeljo v mes. ob 2. pop. na domu tajnice. ŠT. 13, S YGAN.—Tajnik Frank Ursita, Jr., Box 546, Morgan, Pa Blagajnik Lawrenc Kavčič. Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizatorji: za Sygan John John Jenko, ljo v mesecu v dvorani dr. it 6, SNPJ., ob 10. dop. ŠT. 19, BURGETTSTOWN.—Tajnik Anton Jaram. Box 12. ŠT. 29, VERONA. — Tajnik-biagajnik Tony Kresevich, 418 Penn St. Organizator Rok Lesar. Zapisnikar Jože Melle. Seje 2. ned. v mes. ob 2 .pop. pri a F. Miheliču ŠT. 30, CENTRAL CITY. — Tajnik-biagajnik. Martin ZelaT, Box 187, Rockingham. . Organizator Alex Zabric. Zapisnikar Andy Bratina. Seja prvo nedeljo v mesecu pri M. Za-larju na Rocking ham u. sit. 31, IMPERIAL. — Tajnik-biagajnik Frank Augustin, Box 808. Zapisnikarica Alojzija Perper. Organizatorji: Frank Perper, Margaret Jamnik in Frances Truânovic. Seja prvo nedeljo v me» ob 2. pop. ▼ Slov. domu. ŠT. 32 WEST NEWTON. — Tajnik Jos. Jovan, RFD. 2, Box 187. v ŠT. 33, NANTICOKE, PA. — Tajnik-biagajnik John Vitez, 120 Espy St Zapisnikar Fr. Pipan. Organizator Henrik Pečarič. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri s. Fr. Kovachu We wonder what Hoover will base the sole purpose of getting his picture his plea for re-election upon. Pro- in the paper, when, in the midst of sperity might be just around the this vociferous congregation of chub-corner waiting for us, but so are the by dumplings he was impetuously guys we owe money to. Of Course, seized with the solution of the problem nizatorji: Martin Pirc, Glencoe; Louis' if the foreign countries could vote, at hand. Gorenc, Bridgeport; Nace 2lember- they'd elect Hoover because he'd He rushed wildly to his colleagues ger, Piney Fork. fceep on handing them one moratorium in much the same manner as the Tajnika klubov tar Konfaronc pro- after the other. Not that they intend ancient Archimedes once did, shout- za Waukegan, Louis Kuinik Sheboygan, Frances Skrube. ŠT. 6 vzhodni OHIO in WEST VIRGINIA--Tajnik Joseph Snoy, R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport, O. Orgs •uno, da naj nam vm apratnatnb* v odborik in naslovih točno sporoča, da Waukegan na fronti Nedavno je bil v Wauke^a-nu ustanovljen angleški socialistični klub. Dotlej je bil klub št. 45 JSZ edina postojanka soc. stranke v tem mestu. Konferenca JSZ v zapadni Pennl Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice z delokrogom v zapadni Pennsyl-vaniji se vrši v nedeljo 31. julija v Slovenskem domu, MOON RUN, PA. Prične se točno ob Wirant,~za Cuddy, 10. dopoldne D. S. T. Zboruje tretjo nede-^ To bo prva konferenca po IX. zboru J5Z. Na dnevnem redu bo poročilo delegata in drugih zastopnikov o zboru, poročilo in razprava o konvenciji soc. stranke v Readingu, Pa., o nasi agitaciji, nasi kampanji in shodih, o agitaciji za Proletarca in naše klube, o delu Prosvetne matice, o položaju med premogarji itd. Vsi klubi in društva Prosvetne matice NAJ IZVOLIJO ZASTOPNIKE. Na konferenco •o vabljeni tudi drugi ¿lani in __• V| . .. . somisljemki. Po konferenci ob 2. pop. bo predavala s. ANNA P. KRASNA o ženstvu v delavskem gibanju. Ženske, moški in mla-JACOB AMBROŽIČ, tajnik, dina je vabljena, da pride na to predavanje v obilnem številu. finally to pay us their debts — but ing at the top of his lungs "Eureka, with moratoriums going on indéfini- 1 have found him!" tely its so much easier to appear The object of the solution turned respectable. out to be Hoover. He was over in Every president tries to immortal- Australia chasing kangaroos and in-ize himself while m office by some termittently posing for babies' talcum outstanding act Hoover has made powder advertisements. ment in the U. S. Our city employees , , , wages are among the highest of any but to fish for some sucker to take other governmental institution. Our hu place. In the meantime "Keeping official8 are thinking of the unem-Cool perched himself like a wily-wiae j ployedf of the home ^^ who are old owl on the limb of retirement out ^ a job and can.t pay their ^^ the mortgage ,the interest and other obligations which fall on the home owner; of the families who have no income and are in dire need of human necesities. Are we to stand by and watch them starve when winter makes its appearance or shall we prepare ourselves to handle the situation humanely next winter which will be the most chaotic one that ever descended upon the human race. Hundreds of homes are being lost every month in this country not because of taxes but of inability of the home owners to meet their mortgages, the balance owed and the interests the summer at Delicek's Hall. Our last meeting was well attended on that night. Salesmanship talk over for spreading our Socialistic paper was discussed as well a« incentives under Socialism. The educational committee will propose plans at the next meeting under which open air meetings will be held at S. 9th and Mineral Sts. square in which our young comrades will take full charge in addressing the crowds until the presidential election. Complete plans of Milwaukee's Leader Subscription drive wiU also bo discussed. Remember our next meeting Monday, July 18, and plea«e pay your dues on time. Tony Kamnikar Jr., Sec'y. Important Meeting of English Section No. 5 JoHnatown, Pa. — All members of due to the real estate lords who owe | the English Section of brsmch No. 5 ver $5,000,000 in delinquent taxes on are urged to be present at our regular the new subdivisions on which they monthly meeting Friday, July 15, at several attempts but Lady Luck has He wasn't wise to Calvin's coupe, hoped to skin the workers who un- the Franklin Hall beginning 7:80 been perverse. and he had always wanted to own fortunately are holding the bag due j sharp. Important business is to be .First he handed us a picture of the White House, so he accepted the to the capitalistic system and its transacted and plans formulated of himself and called it prosperity. It lemon. greatest evil—unemployment Of helping our senior comrades in the looked like the real thing and fooled Along about that time somebody course they want the taxes as low as Socialist party campaign. Arrange-everybody. Next came the Wickers- kidded A1 Smith into thinking that possible. ments are being made by a committee ham Committee. This was an exper- the people wanted a Democratic pre- The Republican and Democratic for a mass-meeting in Johnstown and iment to determine how much money sment In a moment of weakness he conventions are over in which a few to have comrade James H. Maurer, could be spent in finding out nothing consented to toss the gloves with precedents were broken, one of them about nothing. Hoover. being monopolization of the air with As an experiment it proved to be 1 But Cal's dubious move ma^e A1 their rosy, tantalizing speeches, pro-a huge success. The Committee sue- suspicious, and he, too, visited the mising every thing and doing nothing ceeded in squandering a half million in good United States mint. The investigation turned out to be The people gave him more votes a modern version of Shakespeare's than any president had deceived up "Comedy of Errors" with an all-star to that time except Hoover. A1 got cast i so nervous that at one stage of the It seems that one of the members game, when the race was so close was tipped off that an amendment that it appeared as though he might had been added to the Constitution win, he jammed his stogie over one some twelve years previous forbidding ear and chewed the brim off his iron the manufacture ,sale and consump- kelly. tion of alcoholic beverages. Right Finally, in a state of frenzy, he off the bat they got exited. They sent his congratulations—and condol- had one more drink all around and ences—to Herbert, and then begged Gypsies. He took one look at the constructively to rescue the American crystal and was scared stiff. Socialist nominee for vice-president as the principal speaker. Watch for further announcement as to the date and place. Franca» Langa»1io|c. * PIŠITE UPRAVNIŠTVU! Ako i« v vašem imenu in naslovu, ki je prilepljen na lutu, pomota, ali ¿e se kaka številka izgubi, ali ¿e ste dobili slučajno kak tiskovno pokvarjen izvod, nam sporočite v pismu ali dopisnici, da pomoto popravimo, ozi-POfns, da vam pošljemo drugo številko lista. Naša MJ* je naročnikom ustrezati. Od njih pa pričakuje-■*>, da nam vse morebitne pomankljivosti glede lista •proti sporoče. Dr. John J. Zavertmk PHYSICIAN AND SURGEON OFFF1CE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:80—8:80—6:80—8:80 Daily Tal. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:80—6:00 p. m. dally. Tal. Canal 0184. Wednesday and Sunday by appointments only. Raaidanoa TaLi Crawford 8440 If no ana war—Call Rockwall 9200. then set off to get to the bottom of the rumor. , After six months came the verdict "All quiet on the Western Front". Capone immediately wired his lieutenants "I have met the enemy and they are mine!" And a little later "Everything under control. Carry on." The only way the Republican administration could muster up enough nerve to convict Capone of bootlegging and murder wa« to catch him distilling his booze in the Mayor's office of the City Hall, and gunning the aldermen because they didn't like the stuff. And Capone refused to be so obliging. The sleuths went to work and discovered that Capone had slipped up on his income tax reports, and the Middle West's most prominent public citizen No. 1 drew a few years va- the boys to stop counting anymore of his votes. He was so elated when Hoover was tagged that he went out and got himself the job as president of the highest building on earth. He bought a box of "What this country need's most —," took an elevator to the uppermost storey, and for the next four years he sat on top of the world playing dominoes with Raskob. Somebody copped his chewed up derby, hung a wreath on It snd started the "Empress Eugenie" fad of toppers for women. Hoover was the G. 0, P.'s humble offering at Bamum's shrine. _In the ¡HHHHHHt»******»******«**«# 11 IL {To broaden your knowledge;; of the Social ¿at and Labor movement, read The New Leader ;j OFFICIAL ORGAN, S. P. ¡j 7 East 15th Street, NEW YORK CITY. N. Y. ¡¡One th $2, half y months 75c. Norman Thomas has just written ancl^r book which you must read AS I SEE IT 173 pp. $A on BLUE CLOTH »W Sent postpaid from Socialist oarty, 549 RANDOLPH ST. CHICAGO Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action ** LITTLE LIBRARY 01 SOCIALISM ONLY $1 .OO? Socialism and the Farmed Problem---------------- ALGERNON LKE Socialism and Culture................................ UPTON SINCLAIR Why I Am A Socialist ______________________________ HEYWOOD BROUN Socialism and the City ...........................Mayor DANIEL W. HOAN Will Socialism End The Fvil of War?------------------DEVERE ALLEN Pioneers of Socialism_____I---------------------------McALISTER COLEMAN incentives Under Socialism ---------------------------------- G- D. H. COLE Socialism and the Trade Vnions ------------------------ JAMES ONEAL Current Objections to Socialism Answered----JOHN M. WORK The Socialist Goal ---------------------------------------- FRED HENDERSON The Betrayal of the Workless_____________McALISTER COLEMAN Csn Socialism Prevail in America?----------------- JAMES ONEAL Forces Making for Socialism --------------------- PAUL BLANSHARD Organizing the World for Socialism__________CLARENCE SENIOR Socialism and the Individual____________________..NORMAN THOMAS Socialism and Women _________________________________ MARION PHILLIPS The Practical Accomplishments of Socialism MORRIS HILLQUIT *nd NATHAN FIN« The Practical Progrnm of Socialism —...........HARRY W. LA IDLER The Political Philosophy of Socialism_____________MORRIS HILQUIT Socialism and Communism _____________________________ NORMAN ANGELL ORDER FROMi PROLETAREC (BOOK DEPARTMENT) 3639 W. 26th STREET CHICAGO, ILL. =5\ A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. prwlrtarcr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATVE, COMMONWEALTH WO. 1296. Commencement—ol Graduation should be the occasion of much joy and pride in accomplishment. Yet this year the event seems almost a tragedy in the livei of the fine young men and women who have devoted several yeare of their lives toward getting an education and preparing themselves for the problems of life. They face a tragic situation in which the world has no place for them, no jobs to offer, no work to be done, although there is limitless work to do. Of the many thousands who are finishing their studies at high schools, college« and universities, only a few are assured of jobs. The rest must enlist in the army of the unemployed. Is it any wonder that, confronted by such an outlook, students these days are beginning to question the entrenched order of things and join those who are agitating for change in the organization of society ? The ultra-conservative heads of such educational institutions as Columbia, Northwestern, Ohio State, Pittsburgh, and others, are shocked at the seeming "radicalism" among students who are finding fault with a system that condemns millions to want and hunger when warehouses are bulging with food and a huge surplus of the necessities of life; but the radicalism of students is a healthy sign. The conventional advice to the graduates this year would -sound hollow and meaningless. We are not envious of the task of college prexies and other monitors* who must stand before their student graduate audiences and present passports to hardship and unemployment to the thousands of students who have worked long and earnestly for an education. The old platitudes won't go. "Hard work, enterprise, devotion to one's duty," are empty admonishments when one has no duty and no work. The best advice to the graduates this year is that they preserve the vigorous mental habits which they have acquired in attacking their school problems, that they turn the spotlight of inquiry and research upon the theories and beliefs which will be thrust at them in the outside world. Let them continue to challenge and to question, and to assert their doubts. Attacked by young and vigorous minds, unspoiled by profits and property, present day problems and injustices must give way to solution. If this be "radicalism", let them be radical. The world has had too many of the "yes-man" type of graduate. We don't believe that the school generation of 1932 can be so classified, and we are glad of it. —The Milwaukee Leader. PublUUd w**kly At 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., JULY 14, 1932. T«Uphon«i Rockwell 2864. VOL. XXVII. Poverty and Sickness The Committee on Cost of Medical Care reports that poverty and sickness go together. Not only does sickness visit the very poor oftener than the well-to-do, but the poor suffer from a greater proportion of long- lasting illnesses. At least three-quarters of the families forced to apply for help since the depression began have one and often tw0 members requiring medical service. In studies made by social welfare agencies in St. Louis and Minneapolis, families with illness present numbered nearly 81 per cent of all applying for relief. The committee will make a full report in November. One hopes it will help to put a quietus on the smug complacency of some highly placed officials who have been telling us, in substance, that hunger makes for good health. It is a pity that the preachers of that doctrine cannot be required to show, by personal experience, just how it works. - More Dole The day before the balancing-the-budget tax bill went into force, the Associated Press broadcast the following glad tidings: "Leading tire and rubber companies will observe the inauguration of -new federal excise tax schedules tomorrow by marking prices up from 11 to 16 per cent. This will take care of the new 10 per cent tax, and leave a little over for added sales profits." Ain't that nice? First we pay for the tire and the profit on the tire. Now we pay a profit on the tax on the tire, and if we buy tires on the "easy" payment plan, we pay interest on the profit on the tax on the tire. —The American Guardian. Travel broadens, they say. after the years of the Great Hitch-Hike, America should be the broadest-minded country on earth. ARCHLIGHT »,..... Donald , J. Lotrich Our Doings Here and There By JOHN RAK It*., ,lll An appeal for fund» has been mailed out last week to all Slovene Fraternal Lodges including the English Speaking Lodge movement. What money will be realised shall go into the campaign fund of the Socialist Party to provide speakers and literature in carrying out the present election campaign. It is not enough to merely read the message. We urge every lodge to contribute and then to pass the list around for individual contributions. Every contribution, however small, shall be gratefully received and acknowledged. Every penny of the money collected shall be used to further the candidacy of working class candidates, in the interest of the workers, in your behalf. Our folks are asked to urge their lodge members who, after all are also workers, to give according to tneir means. New readers for Proletarec j after a picnic held of which the have crashed. So the tilt is on and I CRn 8tiU be obtained in spite of entire proceeds will be con-the foolish workers will think that; depression. This has been tributed to the Socialist party Gamer» move i. v™*" proven in Detroit where Zornik (campaign fund. t .. Paim j.s |and Benedict, our subscription1 • meetings tZ" yb™,d and "¡wither oTthiland Benedict, our subscription two high official* have made any \ solicitors have recently procur-attempt hitherto to help the needy. Incidentally we might tell our readers that 39 banks were closed in Chicago during the month of June M>32, making a total of 101 bank failures in Chicago since the depression set in. We can safely say that 60% of the froien deposits will never reach their original depositors. If this isn't a reason for a strong Socialist movement, what is? ______a........a___• The gentlemen from Connecticut was speaking for Herbert Hoover on The street comer ed several new readers. From conducted at 26th St., and Mil-Milwaukee we occasionally lard Ave., every week by the hear from Rozic, Alpner and English Section of branch 1 Ambrozich who make the attract quite a large audience, rounds and accomplish favor-; Considerable literature is dis-fco.e results. Cleveland was tributed and contacts made not listed in the last week's with prospective members to report, although Jankovich has join the party. The organizing since then sent in 18 renewals, of of 22nd ward branch will be Comrade Vidid while in She- undertaken by the Slovene and boygan, secured 18. What Bohemian comrades. In the these and other comrades can meantime all comrades are accomplish, you can do the urged to attend the street meet- the radio last Saturday night and told same, if you try. Now is the ings promptly at 8. P. M. and us that the Reconstruction Finance ^me to do it and with a little help in every way to make Corporation was set in motion to help effort an(J wijj poW#Pf results them a success. ,SOTfell^VZ^t Win be certain I tfteir campaign boodie from the super very life of the COUntry was at stake,' * 1 We still have a few sets of rich, it is logical to understand, ^ continuedi because the great rail-! . On Sunday, July 24, branch Th t Jtt. Librarv of Socialism therefore, why millionaires and big roadgf the large France companies \ 0f Chicago will hold its first A e ^ * u business receive financial support d the bi bankers have thousands outino> on iHg hill ;ust above i*ml favoritism fiom the oi %iockho^n pol\cyho\d.n ^ho <» ¿^ omcial*. li workers were only half woul(j joge terribly. Then I happen- Stezinars Grove in Willow mindiul of their duty they would ^ to think how lucky we poor work. Springs. The proceeds of this raise a vast campaign lund to conduct j ers are We have nothing „o we affair will be contributed to a proper campaign and after they, cant loge it> At the same time while 1 the Socialist party campaign wouiu elect working class officials this 8pongor of Hoovers spoke forlflind For an aft«moon of they could expect their just due, not! hel thousands of big businessmen IUIMI- *°r aH anunoon 01 It has been stressed often that the l>emocrats and Republican receive oaiy in proper relief for the unem ployed but also jobs with better pay. So it is very imperative that our folks respond as liberally as possible. 1 couldn't help but ask myself. Are a few thousand businessmen more important than 40 million needy workers? They were, according to this man of men who has been an oldtimer in Congress. * • • enjoyment, we urge our comrades and friends to join us and make merry with the rest of the crowd. A meeting of the English What fools workers are. Instead Sertfon of branch 1 Will beheld jQng ftn Eng^h branch of the lly Of getting lined up to fight"the exist-1 Thursday, July 14, at the lower of ing conditions and oppose both of the I SNPJ Hall. It is imperative The Cook County Socialist picnic was held last Sunday at the ELm Tree Grove. Although the weather was ideal the attendance was only lair due probably to the lack of ,ng conditions and oppose_______________ energy expended. two crooked major parties they are that all members be present as . there are important problems as if thats going to get them beer. . __»«u.u«« 0<,i;,. Before the 18th amendment can be and <>ther organization actlV- repealed % of the States must so j ities to be discussed. *or the vote for repeal. Despite tabulations discussion period comrade Lo of various kinds, showing a great wet' trich will give a review of the sentiment, it shall be quite some time | Mooney and Billings Case. Ih- left. These booklets are just the thing for our young comrades to acquaint themselves more about the principles and ideals of Socialism. They eome in sets of twenty books and are written by some of the most prominent leaders in the Socialist movement. The price is only one dollar. Order them from Proletarec. m In Bridgeport, Ohio, before two tnousand people were present to!Uterally fio«.^ to the beer camp hear the messages. Leo krzycki of Milwaukee was the main speaker and drew great applause. Garner who is now the democratic vice-presidential candidate is having a tilt with Herbert Hoover the republican. You see, all of a sudden, tiarner discovered that this country was in a panic. For nearly three see the political years Garner must have been sleep- their votes, ing while the unemployed have been before the 18th amendment shall be .. - . . repealed.Let's speed up our education V,te y°Ur InenQS 10 awena' of these poor creatures who cannot the political trick to capture In Moon Run, Pa., a conference of branches and lodges, affiliated with the Educational pleading for help. Now, Garner) We haven't said anything about our Bureau Of JSF will take place comes out with a proposal to help the corrupt politicians for quite some ' , f » «1 rp. . unemployed and Hoover knowing that tine. In the recent months our build- ?n J Ul> * it * only a political trick to serve as ing commissioner and city sealer of ln8 start at 9 A. M. Branch- bait in the coming election swears by the former administration have been es and lodges of that district all the Stars in heaven that Gamer tried and found guilty. Our courts not having as yet elected de- _ shan't, get away with it. And since J have be^n flooded with all sorts of legates are Urged to do SO as lOOr Billy Hoover has the last say so he'U un- legal tangles pertaining to thefts and __anA ^V*** hna- . . * v doubtedly make Garner rile with abuses or mismanagement in public the Problems and other bus | Teiicher (answering phoneV-You anger. It wouldnt' db for Hoover to office. The new administration isn't i^ess matter t0 be discussed are say Billy Smith has a bad cold and much better accept that the city has of vital importance. At 2 P. canl some to school? Who is this been broke and they could not steal M. comrade Anna P. Krasna »Peaking? as openly as before. _ i--*_____________ Voice (with assumed hoarseness) Socialist party may be organized as can be surmised Jrom the reports of comrade Snoy. "Greater interest for Socialism is being heard among the workers and we expect a number of them to attend our regular branch meeting Sunday, July 17," says comrade Snoy in his last week's report. People are today more willing to listen to socialists than in the days of "prosperity". Let's take advantage of it comrades, do our share in building up a new society for the working ciass. help the big bankers and Garner to attempt to help the unemployed. 1 here are more unemployed workers with votes then there are rich bankers, especially since so many banks Socialists to the Bonus "Army" The following statement, signed by Norman Thomas and Mayor Dan Hoan of Milwaukee was recetnly circulated among the bonus "army" at Washington: "We address you not only as veterans of the World War but also as veterans of that larger and unending war against poverty— a war which has now become mors acute than ever, and which finds millions of workers facing starvation in the midst of plenty . . . Why do you put to work—for a system of unemployment insurance to take care of you and your fellow workers when you »re thrown upon the scrap heap by your employers—for a five-day week in industry—for direct relief to all who are in distress* the veterans of industry as well as the veterans of war?" Will give a lecture and there- Thig ig ^ father I H Ave THE'BOOBS THINKÏNQTHAT I AM CARRYING MY. POOR OLD UNCLE./ "Happy Days" A New York bank proudly boasts that where it now stands was once a slave mart, where black men were bought and sold. As late as 1822 there were 618 slaves in New York City, all of whom had jobs! Today the black men and his white brother tramp the street of New York looking for a master! In the old days the master looked for the slave, and when he was found, took him home and gave him food and shelter. Those were happy day» for the slave, and there are in this land today men who remember the days when the black toiler had no fear of being evicted from his long cabin, and there was always food to be had. And we boast of the progress the nation has made in dealing with Its working 4aat TO READ THE REACTIONARY NEWSPAPERS ONE WOULD THINK THE MONEY TRUST CARRIES UNCLE SAM- I ^iûPC. THf.Y DONfT DISCOVER THAT UHCUt'SAM \S ¡ CÁRRYIHQ Me/ f----- WHILE IN REALITY,-THROUGH LOANS AND INTEREST ON BOND ISSUES.UNC^E SAM CARRIES THE MONEY TRUST The Trend Towards Industrial Oligarchy Perhaps we are to eventually have a servile code for workers in the greater American industries. We have its beginninn in the company union and company welfare plans. Slave owners once had a slave code more or less general based upon the Virginia model and this spread throughout the South. The same thing is emerging in modern Amer ican industry and the Swope Plan may become the modern model. Recently the National Electrical Manufacturers Association adopted this plan. There are some 300 member companies in the aa* sociation with a total output comprising from 86 to 90 per cent of the electrical output of the nation. About 200,000 workers will ultimately by affected by this feudal arrangement which provides job insurance for theae workers. Of the details of the plan we are not concerned. It is in the hands of company executives and runs with the trend towards industrial oligarchy. It does not differ from the benevolent pLans of slave owners who set aside a patch of land for Negro families and contributed to slave celebrations of Christmas. The motive is the same, espionage over the lives of the workers and "welfare" sob stuff that will advertise exploiters as stewarda of their "hands". —The New Leader. The Great Question The great question which all men and women all boys and girls, should ask themselves, ig this: How can I do the most good in the world? k is all right to look out for your personal needs first. You would die if you didn't. But, after your personal need* are supplied, th« question of living presents itself. Supplying the personal needs is not living; it is merely a preparation for living. The quality of your life—the success or nonsuccess of it—depends upon how you spend the rest of your time. You can spend it in trying to get ahead in th* world, as the saying goes. It is an apt saying. "G«t ahead in the world!" Think of it! Why should on« want to get ahead in the world? It means geUint ahead of other people. Not only that, but it means getting ahead of them by shoving thorn back. Yoa have an opportunity to try that game if you want to. The chances are thai you will lose, but you can try it ¿Such a life it not worth living, however. It f«ti you nowhere. It gets nobody else anywhere. It does not assist the human race onward and upward. On the other hand, you can spend your spare time unselfishly. You can use it for the good of others. You can make it count in the conscious evolution of the race. Such a life is the kind that is worth living. Although it is not lived for the purpose of seekinf personal satisfaction, it is nevertheiesa the only kind of life that affords genuine happiness. It is the old story: he who loses his life shaU save it By forget ting yourself, you bring joys tx> yourself which • selaish person never experiences. But that, of course, is not the object. If it wer« the object, you would be selfish, and the joys would not come. Your object should be to help the human race onward toward the golden age—not for any reward thai may come to you, but because it is Um right thing to do.—The Milwaukee Leader. Change ofk Management The Socialists claim that the reserve army of labor, known as the unemployed, is the result of private ownership of the means of production and distribution by a few individuals for their own private profit and benefits. Reforms are merely temporary measure« of relief. Insurance, public works, pensions will not permanently settle unemployment. What is necessary is a complete change in the management of industry. Only in that way can a condition of harmony iwwi satisfaction result. Although Socialism, which means the ownership 01 the tools of production by the people and the democratic management thereof, can furnish the only real and permanent remedy for unemployment, there certain immediate affairs with which we must deal. T»« gaining of Socialism is not going to be a spasmodic or volcanic affair. There will be efforts made as tim« goes on to improve conditions. Relief measureg wul be taken up, when the powers-that-be see the threatening air and desperate conditions of those bound up in the coils of penury, starvation and want We should not neglect opportunities at hand to help the unemployed. But let us not forget or rest satisfied until the day Socialism is ushered into being.