Metliški elektromotorji
V Metliki so odprli nov obrat sozda IMP
METLIKA — Pred kratkim so v Metliki slovesno odprli nov obrat ljubljanskega sozda IMP. Gre za obrat za izdelavo elektromotorjev, ki spada v to/d Črpalke delovne organizacije IKO. Čeprav so metliški obrat odprli te dni, proizvodnja teče že od začetka junija.
Obrat, v katerem je delo dobilo 24 ljudi, so uredili v bivšem skladišču blagovnih rezerv v nastajajoči metliški industrijski coni, polovico stavbe in obsežnega zemljišča poleg je zastonj odstopila občina, celotna naložba pa je veljala okoli 200 milijonov dinarjev. »V našem obratu izdelujemo elektromotorje za črpal-
ke za centralno ogrevanje, kijih proizvaja ljubljanski tozd Črpalke,« je povedal vodja obrata inž. strojništva Milan Kremesec. Izdelali naj bi okoli 40.000 ton elektromotorjev na leto, kar bi zadostovalo za potrebe njihovega tozda. Do sedaj je IMP te elektromotorje moral uvažati in so za to odšteli na leto do 2 milijona nemških mark.
»Sedaj dosegamo 70 do 80 odst. načrtovane proizvodnje, kar je za začetek zelo spodbudno, saj tudi v Ljubljani niso takoj pričakovali takih rezultatov. Naslednji korak, ko bo proizvodnja povsem stekla, pa naj bi bil ureditev servisa za vse črpalke iz proizvodnega programa našega tozda, ta servis pa naj bi bil predvsem za območje od Zagreba do Reke ter seveda Novega mesta in Bele krajine. Predvidevamo, da bi ta servis usposobili še letos, prostora imamo dovolj, primerno pa bo treba opremiti delavnico in zaposliti še pe: >li šest kvalificiranih delavcev.« Sedaj je od 24 zaposlenih, od katerih je vodja .ozda edini režijec, približno polovica kvalificiranih, ženske pa so v glavnem priučene. Delo poteka v eni izmeni, ob torkih delajo 10 ur, vse sobote pa imajo proste. »Pri delu in nasploh nimamo nobenih težav, delo je čisto in brez hrupa, delovne razmere so zelo dobre. Naša delovna organizacija IKO je po gospodarskih rezultatih
vodilna v sozdu IMP, tozd Črpalke pa v delovni organizaciji. Mislim, da tudi naš obrat ne bo kvaril teh uspehov,« pravi Kremesec.
Prav gotovo IMP v Metliki ne bo ostal samo pri enem obratu. Prostora za širjenje je ob tem obratu še dovolj, IMP pa je nosilec nove proizvodnje v metliški občini. »Že za prihodnje leto so nam obljubili, da bomo v Metliki dobili nov program, izdelovali naj bi kakšen končni izdelek. Za delovno silo pri nas ne bo težav, saj smo za 23 novih delovnih mest dobili kar 170 prošenj in še vedno se ljudje zanimajo za zaposlitev pri nas.«
A. BARTELJ
ČISTA IN TIHA PROIZVODNJA — Delovne razmere v novem metliškem obratu IMP so zelo dobre in tudi z ekološkega stališča je proizvodnja elektromotorjev za črpalke neoporečna.
Zemlja mora biti obdelana
V kočevski občini bodo namenili zasebnikom še T.800 hektarov družbene zemlje
KOČEVJE — V zadnjih letih je kočevsko kmetijstvo zašlo v težave, ki so se najbolj pokazale v proizvodnji mleka. Kljub visoki strokovni usposobljenosti in dobrim proizvodnim rezultatom je prihajalo do izgub. Zato so se v kočevski občini že dalj časa spraševali, kako naprej. Nastala je študija Razvojne usmeritve v Kmetijskem gospodarstvu Kočevje, ki jo je izdelala skupina strokovnjakov pod vodstvom Franceta Goršiča s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Študija je pokazala, da tako velikih kmetijskih obratov ni več mogoče imeti, zato bo treba nekaj zemlje odstopiti združenim kmetom. Ko so pretekli teden kočevski kmetijci in občinski politiki o tem razpravljali s članoma predsedstva skupščine ARS Andrejem Marincem in Lojzetom Briškim, pa so lahko slišali, da za to ni nikakršnih ideoloških zadržkov. Vendar pa brez družbene kmetijske proizvodnje, ki jo hočejo nekateri karukiniti, tudi poslej ne bo šlo.
Kmetijstva v kočevski občini, ki je lahko pomembna živa rezerva hrane, ne gre zanemarjati. Po vojni so na Kočevskem v celoti izpolnili vse naloge. Tudi sedaj, zlasti pa v prihodnosti, je lahko Kočevska pomembna živa zaloga hrane. Vendar pa tako ne more več poslovati.
Sutjeska samoupravlja
V taboru Sutjeska biva 95 pionirjev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin — Bo naslednje leto mednarodna Sutjeska v Dolenjskih Toplicah?
, DOLENJSKE TOPLICE — Že dober teden dni je v Dolenjskih Toplicah 87 pionirjev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, ki se jim je pridružilo še 7 pionirjev iz Novega mesta.
Posebnost letošnjega 29. tabora je popolna samouprava pionirjev, po kateri bi se lahko zgledovali v marsikaterem delovnem kolektivu. Program za štirinajstdnevno bivanje pod Rogom so mentorji pionirjem le predlagali, ti so ga še dopolnili, izvajajo pa ga popolnoma sami. Organizirali so se v skupine, sestavljene iz pionirjev vseh narodov in narodnosti, in tako spletajo tovarištva. Svoje interese kažejo v desetih krožkih. Sami pišejo besedila za lutkovne igrice, ustvarjajo in komponirajo glasbo, pripravljajo nacionalne večere, v katerih s plesom, igro in besedo predstavljajo svojo republiko. Novost letoš-
njega tabora je tudi jugoslovanska knjižnica, kjer lahko v prostem času spoznajo literaturo jugoslovanskih narodov.
Že v tem tednu se bodo izpod šotorov preselili v Novolesovo kočo na Resi, kjer se bodo spoznali z osnovami SLO in DŠ ter taborniškimi veščinami. Seveda bodo obiskali tudi Bazo 20, pripravili pa so tudi več srečanj z borci. Naslednji teden bodo obiskali Ljubljano in šli po poteh tovarištva in spominov. Zaradi pomanjkanja sredstev bodo letos opravili le izlet v Postojnsko jamo.
Denar bo odločujoč tudi pri organizaciji jubilejnega 30. mednarodnega tabora Sutjeska, ki bi ga morali naslednje poletje pripraviti v Dolenjskih Toplicah. Udeležili naj bi se ga pionirji iz 30 držav sveta, pridružili pa naj bi se jim tudi iz jugoslovanskih republik in pokrajin.
J. PAVLIN
SPLETAJO SE NOVA TOVARIŠTVA — Pionirjem na tabornem prostoru doma slovenskih pionirjev pod partizanskim Rogom čas hitro mineva. Že v nedeljo se bodo poslovili in odšli nazaj na svoje domove v Kostanjico, Trebinje, Valjevo, Ulcinj, Skopje, Kačanik, Srbobran, Tržič in v Novo mesto. Ostala bodo tovarištva, pisma in spomini. (Foto: J. Pavlin)
Že leta 1982, potem ko je kočevsko kmetijstvo doživelo več organizacijskih sprememb, so v občini sklenili, da dajo družbena kmetijska zemljišča v obdelavo zasebnikom.
Kot navaja statistika za leto 1984, naj bi bilo v občini še 30 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč. V resnici pa je je le še 13 tisoč hektarov. Pretežni del površin je pete in celo šeste kategorije. To pomeni, da razen živinoreje ni moč razvijati druge kmetijske proizvodnje. Vendar pa je pridelava mleka tako draga, da ob njej odpove vsa ekonomija. Celo farma Poljče, kjer od vsake krave v poprečju namolzejo po 7.262 litrov mleka na leto, je zaključila z izgubo. Temu pač botrujejo za tretjino višji stroški pridelave. K izgubam pa prispevajo tudi drugi vzroki. Medtem ko so se cene industrijskih izdelkov povečale za okoli 90 odst., so se cene kmetijskih pridelkov le za polovico. V Kočevju menijo, da so k zaščiti življenjske ravni delavcev prispevali kar 350 milijonov dinarjev.
Ker na Kočevskem ni možna nobena druga kmetijska pridelava razen živinoreje, so v študiji zapisali in na posvetu tudi sprejeli: Za poljedelstvo bodo namenili le 356 hektarov družbenih površin. Družbena govedoreja pa bo skoncentrirana na 4.101 hektaru zemljišč, kar pomeni zmanjšanje za tretjino.
BERITE DANES
na 3. strani:
• Deževniki, ki delajo gnojilo
na 4. strani:
• Kakovostnih Ijšav ni
izbo-
na 6. strani:
• Druge izmene nihče ni vesel
na 8. strani:
• Fotografiranje brez filma
na 10. strani:
• Narava 30 letih
uničena v
na 11. strani:
• Jeklenka otroka
padla na
			
	1	1	ju
Bo precej jasno in postopoma topleje.
1.851 hektarov pa bodo namenili za združeno proizvodnjo na družbenih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Posel leta za Pionir
Pionirjevci bodo v Zagrebu zgradiii 1000 stanovanj— Pogodba je veliko priznanje gradbincem
NOVO MESTO — V sredo, 9. julija, je GIP Pionir sklenil s predstavniki Zagreba pogodbo leta. Podpisali so samoupravni sporazum za izgradnjo 1000 stanovanj v naseljih Malešnica, Špansko in Susedsko polje.
Petletna pogodba je eden večjih Pionirjevih podvigov, saj bo prinesla 15 milijard din in je novo zaupanje ter priznanje Pionirjevim gradbincem. V tem de1 lu Hrvaške je GIP Pionir že nekaj let prisoten. Tam ima svoj tozd, ki v Podbrežnici gradi 52 stanovanj, v Zaprešiču pa zaključuje stanovanjsko-poslovni objekt s 53 stanovanji in 4 poslovnimi prostori. Pripravljajo pa že gradnjo 70 stanovanj v Podbrežnici, v Zaprešiču pa bodo zgradili še 270 stanovanj.
Novi samoupravni sporazum
zajema celovito Pionirjevo ponudbo od projektiranja do končne izvedbe »na ključ«. Po besedah predsednika kolektivnega poslovodnega organa GIP Pionir Slavka Guština je nova pogodba veliko priznanje Pionirjevim gradbincem: »To jenov dokaz, da v Zagrebu cenijo naše delo v stanovanjski in industrijski izgradnji. V Sloveniji je drugače. Vse preveč je zavlačevanja, in besedičenj o dovoljenjih, takšnih in drugačnih predpisih, zato se gradi počasi in drago. Model Zagrebčanov v reševanju stanovanjske problematike je boljši, enostavnejši in seveda učinkovitejši. Ob tem velja pohvaliti posluh ljubljansko-za-grebške banke, ki pomaga pri financiranju stanovanjske izgradnje.«
J. PAVLIN
Katastrofe le ni bilo
Letošnje leto je bilo zelo neugodno za pridelavo pšenice — Pridelek je manjši, a pogodbeni pridelovalci bodo lahko izpolnili obveznost oddaje
NOVO MESTO — Ta teden seje tudi na našem območju začela žetev pšenice. Da bi bila dobro in hitro izpeljana, so se v novomeški zadrugi dogovorili z 41 zasebnimi kombaj-nisti, ki dobro delajo, žanjejo pa tudi trije družbeni kombajni. Pšenico odkupujejo na vseh odkupnih mestih kot lani. V zadrugi menijo, da bodo kljub z^ pridelavo pšenice izjemno neugodnemu letu pogodbeni pridelovalci lahko izpolnili svoje pogodbene obveznosti za oddajo tržnih presežkov pšenice.
Slabo leto seje začelo že jeseni, ko je dolgotrajna suša zelo otežkočila setev. S pšenico je bilo zato posejanih za desetino manj površin kot v normalnih letih. Letos je pšenica v novomeški občini rasla na okrog 1.800 hektarih, od tega na 253 hektarih v družbenem sektorju. Družbeno organizirana pridelava v zasebnem sektorju je bila načrtovana
na 650 hektarih, a tega ni bilo moč doseči. Kasnejše vremenske razmere so bile sicer take, daje kazalo, da bo mogoče nadoknaditi celo manj posejane površine, zlasti na pogodbenih površinah, kjer je bila izvedena priporočena agrotehnika, a jo je vreme še enkrat zagodlo.
Maja je bila spet dolga suša, neugodna za rast pšenice, pa tudi kasnejše nevihte niso prinesele dovolj dežja in vlage. Povzročile pa so epidemije bolezni, še posebej močne rje plev. Napad bolezni je bil zlasti močan na peščenih zemljiščih. Taka so na šentjernejskem polju, ki daje 60 odstotkov tržnega pridelka pšenice v občini. Tako spremenljivo vreme je tudi otežkočalo uporabo zaščitnih sredstev in priporočene tehnologije ni bilo moč povsod izvesti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
MEDNARODNI
TABOR
ČRMOŠNJICE — V nedeljo se bo v Črmošnjicah pričel mednarodni antifašistični tabor, ki se ga udeležuje 25 mladincev iz zahodnoevropskih držav in Slovenije. Gre za izmenjavo brigadirjev, ki bodo tri tedne obnavljali partizanske delavnice pri Starih žagah, ogledali pa si bodo tudi številne znamenitosti v Sloveniji.
DRŽAVNO
ODLIKOVANJE
SENOVO — Predsedstvo SFRJ je ob 190-letnici pridobivanja premoga na Senovem odlikovalo z redom dela s srebrnim vencem tele delavce senovskega rudnika rjavega premoga: Alojza Abrama, Romana Božičnika, Dragutina Horvata, Slavka Kožarja, Alojza Muho, Karla Pavloviča in Franja Županiča.
Tudi dražjega premoga premalo
Primanjkuje debelih vrst kanižarskega premoga — Višja kurilna vrednost — Z  višjo ceno bodo pokrili izgubo ob polletju — Zalog do leta 2.010
KANIŽARICA — Zlasti za debele vrste premoga, kosovec in.kockovec, imajo v kanižarskem rudniku naročil za vse letošnje leto. Še več, vsem strankam težko ustrežejo, kajti prav proizvodnja teh vrst premoga je pod načrtovano, zato imajo težave z dobavo. Kanižarski rudnik oskrbuje s premogom v glavnem Belo krajino, novomeško, trebanjsko, ribniško in kočevsko območje ter sosednje hrvaške krajeod Vrbovškega do Karlovca.
»Najmanj imamo kosovca, s kockovcem še nekako gre, medtem ko oreh ni primeren za gospodinjstva in ga prodamo industriji in vojnim poštam,« je povedal vodja prodaje Tone Jankovič. V začetku tega meseca so se komercialne sorte premoga podražile za 71 odst., v predplačilu pa je veljala akontacijska cena, tako da vse, ki dobivajo premog po 7. juliju, že zadene podražitev. »Medtem smo na podlagi stalnih analiz povečali tudi kurilno vrednost našega premoga in je premog tudi to podražilo. Vendar moram povedati, da pri novi maloprodajni ceni nismo izkoristili najvišje dovoljene marže, ki znaša 14,5 odst., ampak le 10 odst.«
• Tako sedaj znaša cena kosovca 24.518 dinarjev za tono, kockovca pa 22.988 dinarjev za tono, na to je treba prišteti še 1.000 dinarjev na tono prispevka za razvoj energetike ter stroške prevoza. Če ljudje mislijo, da bo sedaj po podražitvi premoga dovolj se motijo, kajti proizvodnja v Kanižarici ni nič večja in tako kot prej nakopljejo okoli 440 ton na dan.
Z novo ceno premoga v Kanižarici računajo, da bodo ob 9-mesečju pokrili izgubo, ki ob polletju znaša 120 do 130 milijonov dinarjev in ki je v glavnem nastala zaradi prenizke cene premoga. Kaže, da bo 450-
članski kolektiv kanižarskega rudnika, od česar je 254 jamskih delavcev, leto zaključil pozitivno. Kako so se na tem področju stvari v zadnjih letih spremenile, pove podatek, da kanižarski rudarji pred leti niso vedeli, kam s premogom in da je na črnomaljski železniški postaji stalo po deset vagonov kosovca, sedaj pa gre premog naravnost iz jame h kupcem.
Pri odpiranju novih delov rudnika imajo v južnem delu težave zaradi vodonosne prelomnice, severni del pa nameravajo odpreti v bližnji prihodnosti. Pri letni proizvodnji 120 do 130 tisoč ton je v Kanižarici zalog premoga do leta 2.010, če pa bodo proizvodnjo povečali na 150j000 ton na leto, se bo življenjska doba rudnika pač skrajšala.
A. BARTELJ
K nam le po kapljah
Če bi narisali turistični zemljevid Evrope in bi posamezne države zavzemale površine po številu tujih turistov, ki jih gostijo, potem bi se Jugoslavija zmanjšala na zelo majhen košček. V že tako malem koščku bi še mnogo manjši ostal za Slovenijo (vemo, da je glavna privlačnost Jadran), na tem že tako neznatnem koščku pa bi najbrž s še tako močnim povečevalnim steklom ne našli širše Dolenjske.
Že dolgo vrsto let upamo, da bomo od turizma iztržili lep kos kruha. Zdaj bi potrebovali še toliko večjega, ker smoga precej — v tujini spečenega! — že pojedli in ga je pač treba vrniti. Toda turizem se ne obrača po željah, to je posel in zanj veljajo zakoni, ki so marsikdaj še bolj neizprosni kot v ostalem gospodarstvu. Nedvomno pa igra v turizmu izjemno pomembno vlogo informacija.
O majhnosti dolenjskega turizma nas prepriča tudi publikacija, ki so jo letos pripravili v centru za turistično in ekonomsko propagando. Publikacija »101 fact about Slove-nia« (»101 dejstvo o Sloveniji«) je namenjena tujim turistom in je zelo zgoščena, a vendar dovolj informativna. Tujemu gostu poda zanimiv oris Slovenije in njenih turističnih zmogljivosti ter vsega, kar bi turista lahko zanimalo. Dolenjska ima v publikaciji šestinko strani! Če prištejemo zraven še zapis o Pleterjah in omembo naših toplic, potem se pokaže, da Dolenjska ponuja tujemu gostu izjemno malo celo v prima-rjavi z zgoščeno predstavitvijo ostale Slovenije.
Kdo se bo še čudit, če od kolon, ki ta čas pritiskajo na naše mejne prehode, k nam pricurlja le kaplja.
M. MARKELJ
Zemlja mora...
(Nadaljevanje s 1. strani)
površinah. Oblikovali naj bi še v tem srednjeročnem obdobju usmerjene kmetije, katerih vsaka naj bi obsegala od 30 do 100 hektarov zemlje. Hkrati s tem naj bi k izvajanju programa, po katerem bi prekinili odseljevanje, prispevalo tudi gozdarstvo, ki bi moralo svoje delavce razporejati po naseljih in ne več v centre. Ker kmetijstvo samo ni dovolj donosno in akumulativno, naj bi razvili v naseljih tudi obrt in drobno industrijo. Vse to pomeni, da bodo poleg sedanjih 5.456 hektarov zasebniki obdelovali še 1851 hektarov zemlje. Da bi vse to dosegli, bi morali že v naslednjih petih letih investirati v kočevsko kmetijstvo več kot pet milijard dinarjev, skupaj z obrtnimi sredstvi pa več kot sedem milijard dinarjev. Denar naj bi dobili iz republiških skladov, ljubljanske regije, bank in sozda Mercator — KIT.
Čeprav so se kočevski kmetijci in tudi občinski možje bali ideoloških zadržkov, je Andrej Marinc dejal, da jih sploh ni. Pred 15 leti je bila problemska konferenca ZK o kmetijstvu in na njej so bile podane nove osnove za agrarno politiko. Kot je dejal Marinc, so dale osnove dobre rezultate. Sedaj pa je treba rešiti nove probleme. Še naprej ostaja načelo, da ni pomembno, kdo je lastnik zemlje, ampak kdo jo obdeluje. Tudi ni ovir za to, da bi dali družbeno zemljo v obdelavo zasebnikom.
Na posvetu so zato sprejeli vse predloge, ki jih prinaša študija, izdelati bo treba le še ekonomsko stran. Svoje naj bi rekla še republiška telesa, delovne skupine pa bodo pripravile konkretne predloge. _____________________J.	SIMČIČ
BORCI VABLJENI
LJUBLJANA — Obveščamo vse borce brigad NOVJ, ustanovljene v ZSSR, da bo podelitev domicila 19. julija 1986 v Celju v dvorani Golovec. Vsi udeleženi borci bodo prejeli spominske značke in medalje. Prosimo vas, da čimprej prijavite pri območnih odborih ali na skupnosti svojo udeležbo, sporočite tudi, ali boste imeli spremstvo (žena, sin itd.) Začetek zbiranja in delitev značk in medalj bo od 8. do 10. ure. Udeležite se zborovanja tudi tisti, ki bi slučajno ne prejeli vabila. Od 10. do 11. ure bo zborovanje brigade, od 11. do 12. ure bo svečan program z podelitvijo domicila in razvitje prapora. Pridite v čim večjem Številu.	Za	odbor	sekretar
IVAN RAČNIK
Pišečki kruh dober kruh
Izbira domačih jedi na kulinarični razstavi
PIŠECE — »Naše ženske nikoli ne zatajijo,« je s ponosom izjavila Marjanca Ogorevc potem, ko je komisija, v kateri so bile še Marija Žgalin, Irena Skrivalnik in Marija Dušič, ocenila jedi na sobotni kulinarični razstavi. Povedala je, daje ta razstava že šesto leto zapored v počastitev krajevnega praznika in da je letos sodelovalo 35 gospodinj s 75 izdelki.
»Vedno več poudarka dajemo zdravi prehrani in pri tem povečujemo tudi peko domačega kruha, uporabo domače zelenjave in mesa domačih prašičev in kokoši. Tokrat se lahko pohvalimo z veliko izbiro domačega kruha, od koruznega do ajdovega.« Potem je naštela še vrsto drugih jedi, ki so na kmetih in v mestu čedalje bolj priljubljene. Razstavljena so bile še šunka v testu, pečena svinjska glava, prekajena svinjska rebrca, kuhana vratina, klobase, ocvirki, pečene kokoši, mlinci, jabolčni in češnjevi zavitek, orehova potica, ajdova in pljučna potica, šarkelj, domači rezanci, drobno pecivo in pečeni sirovi štruklji.
Prehrana je zdaj tudi na vasi manj kalorična in zato bolj zdrava. »Tako bo ostalo le, če ne bo spet kaj prišlo iz .Črnega bila’, je pripomnila 82-letna razstavljalka Terezija Ogorevc, ki je tokrat pripravila pečeno kokoš in ajdovo potico. Vse izdelke so obiskovalci po zaključku razstave odkupili in odnesli:	j	-p.
Katastrofe le...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Strokovna komisija je prejšnji mesec ponovno ocenjevala, kakšen bo pridelek. Ugotovila je, da bo precej manjši od pričakovanega v maju in to tudi na tistih površinah, kjer je bila pravočasno uporabljena vsa tehnologija vključno z zaščito pred boleznimi in škodljivci. Na površinah, kjer niso gnojili in dovolj zaščitili posevka, pa je tudi ugotovljen le pridelek komaj nekaj nad 1 tono na hektar. V zadrugi pravijo, da bi bilo brez prave agrotehnike in zaščite letošnje leto katastrofalno. Letošnje razmere bodo skupaj s kmeti in strokovnjaki kasneje skrbno proučili, da bi v bodoče laže in uspešneje kljubovali neugodnim vremenskim razmeram in boleznim.
Sedaj želijo v zadrugi dobro izpeljati žetev in odkup. Pridelovalci bodo ob oddaji tržnih presežkov dobili poleg že izplačanih regresov še neko prevozno razliko, plačali jim bodo prevoz do odkupnega mesta, tisti, ki bodo sklenili pogodbe za naprej, bodo dobili tudi premijo. Zagotovljena je menjava pšenice za koruzo v znanem razmerju 1:1,3, kooperanti so upravičeni tudi do nabave desetine otrobov in petih odstotkov krmilnih mok po ugodnih proizvodnih cenah. Da bi se izognili stroškom sušenja, bi bilo dobro, da bi želi le zrelo in na polju posušeno žito.
Dogovorjene so tudi cene kom-bajniranja. Ura žetve s kombajnom nad 3,8 m širine stane kooperante 12.160 din, širine 3 do 3,8 m 9.280 din, širine 2 do 3 metre — 6.880 din in širine do 2 m — 5.800 din.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Rozika kroti buldožer
Poklicno Sofiranje ni le moški poklic
NOVO MESTO — Na čelu parade, ki so jo ob 35-letnici ustanovitve minulo nedeljo priredili člani Zveze šoferjev in avtomehanikov, je za volanom avtobusa sedela 23-letna Rozika Luzar. Za mnoge, ki so si ogledali to povorko, je bilo to največje presenečenje, saj česa podobnega na Dolenjskem še ni bilo videti. V »žepu« ima štiri vozniške kategorije B, C, D in E, kar pomeni, da ga ni vozila, ki ga ne bi smela peljati.
Vse seje pričelo pri očetu, kije že pri majhni Roziki začutil, da je motoroznanstvo in šoferstvo od
vsega najbolj zanima. Kadar se je kaj popravljalo, je bila zraven. Najprej je nosila le orodje, potem pa se je že lotila manjših popravil. Za poklic ji ni bilo treba dosti premišljevati. Odločila seje za srednjo tehniško šolo, potem pa se je kot edina šlušateljica vpisala na strojno fakulteto v Novem mfestu. Povejmo, da bo študij končala še to jesen.
V tem času so njene sposobnosti za voznika težkega tovornjaka s prikolico ali avtobusa že prerasle
Brigadirji v vinogradih
PIŠECE, BIZELJSKO — Jutri bodo zapustili tukajšnja delovišča brigadirji letošnje republiške delovne akcije Trebče, ki so pomagali pri sanaciji vinogradov po lanski pozebi. Na to vinogradniško območje prihajajo brigade že četrto leto, odkar ga je 1982 prizadela katastrofalna toča. Lansko škodo so ocenili na 945 milijonov dinarjev. Jeseni so nabrali komaj pet odst. pridelka, vse drugo je vinogradnikom vzela pozeba, še preden so si opomogli od škode po toči pred štirimi leti.
Sanacija vinogradov vsebuje rekonstrukcijo, dosajevanje trt in popolno obnovo. Slovin mora po pozebi posekati 20 ha lastnih vinogradov, v obnovo pa je poleg teh vključil še pet dodatnih hektarov površin. S sajenjem ne napredujejo tako hitro, kot so si zamislili. Zaradi dolge zime nekateri nasadi še niso pripravljeni, poleg tega pa nimajo dovolj cepljenk. Kooperantom so jih odstopili 15 tisoč. Ti imajo v sanacijskem programu obnovo 120 ha vinogradov.
Mladinska delovna brigada ima letos zahtevno in težko delo.
V Slovinovem nasadu na Riglu v Pišecah vrta luknje in postavlja betonske opore za spomladi Zasajeno trto. (Kolektiv je s prostovoljnim delom tedaj zasadil 11 tisoč trsov.) Brigadirji se vozijo na delo iz Bistrice ob Sotli. Delajo sedem ur, od šestih zjutraj do enih popoldne. Dela, kakršnega opravljajo, niso vajeni. Med njimi so večinoma učenci kovinarske šole in delavci iz zasavskih rudarskih revirjev.
Pionirska brigada dela v Drenovcu. Tam okopavajo koruzo in kopljejo jarke za odvo-dnjavanje. Vsi po vrsti so navdušeni nad kraji, v katere so prišli. Delajo toliko, kolikor zmorejo, in že zdaj obljubljajo, da se bodo tja vrnili še prihodnje počitnice.
Udeleženci mladinske brigade so se te dni mudili tudi v krški občini. V krajevnih skupnostih Raka in Brestanica so urejali igrišča in okolico ter kopali jarke in polagali telefonski kabel. Žal jim je, da ne bodo postorili vsega, ker jih je premalo. Namesto 120 jih je vobeh brigadah komaj 62.
J. T.
DOBRE VOLJE KLJUB TEŽKEMU DELU — Zasavski mladinci si niso predstavljali, da je delo v vinogradih tako naporno. V novem Slovinovem nasadu vrtajo luknje in postavljajo betonske stebre za trto. Na sliki jih vidite med odmorom za dopoldansko malico. (Foto: Jožica Teppey).
normalne ženske zmogljivosti. Namenoma smo zamolčali, daje Rozika že peto leto samostojna obrtnica z gradbeno mehanizacijo, da upravlja z buldožerjem, gradi ceste, koplje izkope za nove stavbe, skratka, dekle s Trdinove — drobno, majhno in nežno — daje v koš vse, ki trdijo da je šofer le moški poklic.
J. PAVLIN
Manj brigadirjev preseglo normo
Težave bodo z drugo izmeno — Od 120 le 47 brigadirjev
LOKVE PRI ČRNOMLJU — Preteklo nedeljo so zaključili delo bri-gadirji prve izmene mladinske delovne akcije »Bela krajina 86«.
Čeprav brigade iz Domžal in skupni iz Sevnice in Brežic ter Postojne, Cerknice in Ilirske Bistrice niso bile popolne, pa so s 1441 metri izkopanih in zasutih ter 330 metri izkopanih jarkov močno presegle normo.
Večje težave pa se obetajo v drugi izmeni. Težave so se začele že s tem, da so na Vrhniki in v Kranju lenekaj dni pred prihodom brigad le-te odpovedali, ker niso zbrali dovolj brigadirjev. Mladi iz Gornje Radgone — namesto 40 jih jeprišlo le 11 — pa so se zmotili in prišli na akcijo teden dni prezgodaj, kar seje menda zgodilo prvič v zgodovini slovenskih mladinskih delovnih akcij.
Na srečo so na pomoč priskočili še brigadirji MDB »Simon Gregorčič« iz Nove Gorice, tako da dela sedaj namesto 120 le 47 mladincev, ki bodo v prvi polovici druge izmene še naprej gradili vodovod v semiški krajevni skupnosti, v drugi polovici pa še vodovod Jugorje—Kuljaji v metliški občini.
Odlične ocene za Johnsona
V Velikem Gabru že dve leti proizvajajo in pakirajo svetovno znana čistila Johnson
VELIKI GABER — »Čistila svetovno znane tvrdke Johnson pri nas proizvajamo in pakiramo že drugo leto. Reči moram, daje zanje vse več zanimanja. Vzrok za večje zanimanje je vrsta demonstracij, na katerih kažemo, kako se z njimi čisti, kako delujejo itd.,« je povedala Vanja Vodopivec iz gabrskega Polikema.
V kompletu čistil Johnson, s katerimi so obredli že vso Slovenijo, so čistila za čiščenje kuhinj, tovarn živil, klavnic, mesnic, sanitarij, dvoran ipd. To pomeni, da večina sredstev, ki jih prodajajo pod imeni break up, strip — off, protect, fo-rward, tapi, kalkrent, labodet, per-maglass, ni namenjena široki potrošnji, individualnim porabnikom, marveč večjim ustanovam, tovarnam in bolnišnicam.
»Prav zato smo se lotili demonstracij. Najprej se dogovorimo o obisku v posameznem kraju. Tam si izberemo večji prostor in pred interesenti predstavimo čistila Johnson. Vse skupaj pokažemo tudi s pomočjo videa, tako da je prikaz res nazoren. S takim načinom nam je v Sloveniji že zelo uspelo, med drugim tudi v turističnem in razvejenem Bledu, na Dolenjskem pa je med velikimi kupci naših izdelkov tudi tovarna zdravil Krka,« je povedala Vanja Vodopivec.
Sedanje prodane količine se gibljejo okoli 8 ton na leto, pričakujejo pa, da bodo že v naslednjih nekaj letih to prodajo bistveno povečali. Kot kažejo demonstracije v drugih delih Jugoslavije, v Sarajevu, Splitu in drugod, ti proizvodi sploh še niso znani, je pa potreba po njih zelo ve-
lika'	J.	S.
C
Naša anketa
Zeliščno kosilo na Rogu
Slovenski zeliščarji obiskali Kočevski Rog, ki sodi med najmanj onesnažena območja v Sloveniji — Na-____blrall	zelišča in izmenjavali izkušnje
KOČEVSKI ROG — Dništvo ze-, liščatjev Ljubljana je organiziralo v soboto, 12. julija, izlet na Kočevski Rog. Zeliščaiji iz vse Slovenije so se pripeljali z osebnimi avtomobili najprej v Kočevje, kjer so si pod vodstvom predsednika Staneta Erjavca (po rodu je Dolenjec z Ljubna pri Uršnih selih) ogledali destilarno eteričnih olj.
Nato so krenili na Rog, kjer so najprej v bližini Trnovca nabirali zdravilna zelišča, jagode in gobe. Nato so si ogledali »kraljico Roga« — najdebelejšo in najvišjo jilko, ki jo je komaj objelo pet udeležencev izleta, ter pragozd. Šopke cvetja so položili k spomeniku na grobišču partizanske bolnišnice Pugled, ki so jo Nemci 27. oktobra 1943 odkrili ter ranjence pobili in zažgali.
Že kasno popoldne so se zbrali v bližini vrha Roga, kjer je znani ze-liščar Ivan Maršič skuhal čaj in kosilo — enolončnico iz zebšč. Po kosilu sta Stane Erjavec in Ivan Maršič seznanjala udeležence izleta z zdravilnimi lastnostmi raznih zelišč, ki so jih zeliščarji nabrali, pa tudi
njihovo uporabo, načinom sušenja in predelavo. Izletniki so si ogledali še sušilnice zelišč, prikazan jim je bil aparat za čiščenje vode (v uri očisti 50 1 vode), predsednik Erjavec, pa jih je seznanil tudi z zgodovino Kočevske in roške žage.
Udeleženci izleta so nato spet nabirali zdravilna zelišča, si izmenjavali izkušnje in recepte za pripravo raznih zdravilnih mešanic pa tudi povpraševali o zdravljenju te ali one bolezni. Nekoliko podrobneje bomo o tem zanimivem izletu in razgovorih še poročali. Tokrat naj bralcem le izdamo, da se ga je udeležila tudi radiostezistka Milka Ko-privica iz Ljubljane, ki je med drugim zelo natančno napovedala, kje je padel helikopter teritorialne obrambe (na Rezinskem vrhu pri Turnu v ribniški občini) in kje je treba iskati zgubljeno Belokranjko (Otok pri Metliki), skupno pa je doslej uspešno napovedala v razmeroma kratkem času (prva napoved je bila prav za izgubljeni helikopter) devet primerov.
JOŽE PRIMC
Smrtna kazen ni odveč
Na letošnjem slovenskem mladinskem kongresu je bita med zaključki sprejeta tudi pobuda za ukinitev smrtne kazni. Na zveznem kongresu mladine ni doživela podpore, težko pa bi kdo rekel da v Jugoslaviji ni ljudi, ki so proti najostrejši kazni. O ukinitvi smrtne kazni se je posebno v Sloveniji v zadnjem času veliko razpravljalo, peticijo o odpravi smrtne kazni je v naši republiki podpisalo prek tisoč ljudi. Zadnja raziskava slovenskega javnega mnenja pa je pokazala, da Slovenci vendar ne podpirajo odprave smrtne kazni, da so za staro načelo »zob za zob in glavo za glavo«. Le 14,2 odstotka se jih je izjasnilo za odpravo smrtne kazni, 45,9 odstotka je prepričanih, da bi jo morali ohraniti, 10,3 odstotka pa je celo za razširitev uporabe smrtne kazni v zakonu. Očitno nič zato, če vse razisi-kave kažejo, da število izrečenih smrtnih kazni ne vpliva na število zločinov in drugih kaznivih dejanj.
J*'
DRAGO VLAH, odvetnik iz Metlike: »Če kot občan gledam na porast kriminal-Z	nih dejanj, zlasti zoper življenje in telo,
m	t	sem za to, da smrtna kazen ostane.
, M	J	Vprašanje je, ali je kaznovalna politika in
HJ	f	prevzgoja taka, da dosežemo splošno in
^8	f	posebno	prevencijo. Veliko je tudi hudih
*	deliktov zoper družbeno premoženje.
Smrtna kazen naj bi za najhujša dejanja ostala. Če pa bi kot odvetnik zagovarjal koga, ki je storil dejanje, za katerega je zagrožena smrtna kazen, sem po svoji poklicni dolžnosti in etiki dolžan narediti vse, da bi mu ohranil življenje.«
Dr. KREŠIMIR MACAN, zdravnik iz Črnomlja: »Kot človek in kot zdravnik sem proti smrtni kazni. Nihče nima pravice človeku odvzeti življenje. Po moje se tudi več doseže s primemo kaznijo. Smrtna kazen ne more biti vzgojna, je lahko samo maščevanje dražbe nad posameznikom. Po mojem mnenju nihče nima pravice reči, da je treba nekega človeka usmrtiti. Poleg tega je pri vsaki kazni možna sodna zmota in pri smrtni je ta zmota nepopravljiva.«
ALENKA KOVAČ, učenka trgovske šole iz Cerkelj ob Krki: »Smrtna kazen je preživela in je ne odobravam. Sem za to, da jo v Jugoslaviji ukinemo. Prepričana sem, da med mladimi nima zagovornikov in da je velika večina enakih misli kot jaz. Menim, da z ukinitvijo družba ne bi zgubila, ampak pridobila.«
MARJAN GOLOB, namestnik izme-novodje poklicne gasilske enote v Krškem: »Ne bi bilo prav, če bi ukinili smrtno kazen. Glavo bi si rešili celo taki zločinci, kot je Artukovič. Veliko je izgovorov, ko si taki rešujejo kožo. Sem za to, da taki, ki iz čistega maščevanja, objestnosti vzamejo življenje drugim ljudem, tudi sami plačajo najvišjo ceno, da jih družba odstrani, kajti znani so primeri, da so nekateri po vrnitvi iz zaporov ali bolnišnic ponovno morili. Nisem pa za smrtno kazen v vsakem primeru, recimo za kazniva dejanja s političnim obeležejem.«
IVAN MIŠJAK, šofer iz Novega mesta: »Mislim, da so v Jugoslaviji kazni premile, zato je še vedno toliko kriminala, ubojev in drugih deliktov. Če koga že sodimo za umor, se to sojenje vleče tako dolgo, da na koncu kazen nima več pravega učinka. Vedno iščemo olajševalne okoliščine. Zgodilo se je že, da je bil nekdo, ki mu je šla smrtna kazen, oproščen. Tako se ne bi smelo dogajati. Pošten človek je pošten, barabe in zločince pa je treba kaznovati. Smrtno kazen bi morali še bolj pogosto izvajati, pa čez 10 let ne bi bila več potrebna.«
JOŽE PROJE, komercialist iz Šentlo-vrenca: »Ko še imamo vojne zločince, menim, da smrtna kazen ni odveč. Prav tako sem prepričan, da tudi ostala zločinska dejanja niso dovolj kaznovana. Sem za to, da smrtna kazen ostane še naprej, zlasti za primere, ko je bilo ogroženih več ljudi. Če drugega ne, naj bo vsaj za strah. Kaznovalna politika je drugod bolj ostra kot pri na-s. Ponekod sekajo prste in roke, pri nas pa milo kaznujemo tudi zelo težke prestopke.«
IVAN BRUDAR, predmetni učitelj likovnega pouka iz Kočevja: »O potrebnosti smrtne kazni nisem dosti premišljal. Pa vendar, kdo ima pravico komu vzeti življenje po načelu zob za zob, glavo za glavo? Vprašljiv je tudi učinek smrtne kazni, saj se zaradi nje število zločinov nič ne zmanjša. Po eni strani se zdi kar prav, da ima družba pravico, da izreče smrtno kazen, mene osebno pa ta kazen moti in nisem zanjo.«
JANA BOLHA, študentka ekonomije iz Ribnice: »S tem vprašanjem se nisem dosti ubadala, ker me to področje ne zanima. Lahko bi rekla, da lahko smrtno kazen pri nas kar ukinemo. Če jo že izreče je potem ne izvršimo. Torej je brez koristi, vendar se štejemo med države, ki jo imajo.
Teh pa je zmeraj manj in nič slabega ne bi bilo, če bi se znebili najstrožje kazni. Mislim, da mlada generacija deli moje mišljenje, posebno še študentje.«
VINKO OKORN, kmet iz Tržišča: »Menim, naj smrtna kazen za najbolj zavržna dejanja kar ostane. Med drugim se naša država zavzema, da vojni zločini ne zastarajo, je pa v krizi, v kateri smo, nujno tudi nekaj strahu v obliki najstrožje kazni. Vse preveč v rokavicah se gre okrog gospodarskih prekrškov. Saj ne, da bi za | zadnjo podražitev in pocenitev kruha koga ubili, z odgovornostjo pa očitno spet ne bo nič.«
r
EM
""N
Živeti ni lahko
Pogovor z Marijo Klun, borko od 1941. leta
SAJEVEC — Enega teh toplih julijskih juter sem na lepo urejeni njivi, posejani s krompirjem, naletel na 67-letno gospodinjo Marijo Klun iz Sajevca. Škropila je krompir, med delom pa si je utrgala toliko časa, daje povedala nekaj besed.
»Sinovi so na delu v Ribnici, doma pa pomagajo popoldne. Mladi imajo kar prav, ker ne ostanejo na kmetiji,« kritično pove čila ženska. Prosim vas, kdo pa bo pod takšnimi pogoji živel od motike in traktorja. Gnojilo je po 70, mleko po 50 din. To so odkupne cene. Za mleko sem prejšnji mesec dobila 7.500 din. Odšla sem v trgovino, pa je denar šel..«
O kmetijstvu Klunova nima lepega mnenja. Prepričanaje, da imajo prav tisti, ki pravijo, daje kmetijska politika zašla na stranpot takoj po zadnji vojni, ko so v mesta potegnili kmečko prebivalstvo, tisoči hektari plodne zemlje pa so ostali neobdelani.
»V hlevu imamo 5 glav živine, konja, bika, kravo in telici. To število bomo morali zmanjšati. S čim pa naj jih hranimo? Kaže, da bo sena dovolj, a kdo ve. Naj pride nevihta in en dan je lahko usoden. Poglejte, kakšna je pšenica. Črna. Ni kakovostnega zrna. A kaj hočemo?! Človek se muči, dela. Tu smo se rodili in tu bomo umrli.«
Šele na koncu razgovora sem zvedel, da je Marija Klun bila udeleženka zgodovinskega Kočevskega zbora 1943. leta, daje borka od 1941. leta. Razumljive so mi bile njene kritične besede.
»Veste, jaz sem v vojni veliko pretrpela. Takrat nismo imeli ničesar. To, od česar živimo zdaj, je bilo narejeno v povojni obnovi, ko smo delali vsi skupaj. Danes pa često slišimo, da to, kar smo borci naredili in dosegli, ni nič vredno. Nekateri so toliko pogumni, da vse to zanikajo in podcenjujejo. Mi borci smo se navadili živeti skromno.«
M. GLAVONJIČ
Deževniki, ki delajo gnojilo
Inž. Jože Maljevič iz Metlike goji rdeče kalifornijske deževnike, ki hlevski gnoj predelujejo v kvalitetno organski gnojilo — Tretjino večji pridelek — Kmalu na
vsaki kmetiji? — Nobene kemije
METLIKA — Lani jeseni je inž. Jože Maljevič iz Metlike, sicer vodja pospeševalne službe pri tamkajšnji kmetijski zadrugi, iz Zagreba nabavil za dve gredici rdečih kalifornijskih deževnikov, ki organsko snov — zlasti gre tu za hlevski gnoj — predelujejo v kvalitetno organsko gnojilo, ki ima hranila v lahko dostopni obliki, poleg tega pa ima visoko mikrobiološko vrednost. Po podatkih je pridelek, če je pognojen s tem gnojilom, za okoli tretjino večji kot sicer.
»S tem gnojilom se gnoji vse, začenši pri najbolj intenzivnih kulturah, zlasti pride v poštev pri vrtnarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu, ker pa gaje za sedaj še malo, ni toliko zanimivo za poljedelstvo,« pravi inž. Maljevič. »Zanimanje za to gnojilo je zelo veliko tudi v tujini, zlasti v sosednji Italiji, ni pa težav s prodajo tudi na domačem trgu.«
Enota v tej proizvodnji je gredica, ki meri 2,10 x 1,30 metra in v kateri je okoli 100.000 črvov, od tega tretjina odraslih, tretjina še nezrelih in tretjina kokonov. Črvi v taki gredici predelajo na leto iz tone gnoja okoli 500 kg organskega gnojila. Njihova »hrana« je, kot rečeno, predvsem hlevski gnoj, prmerni pa so tudi odpadki iz gospodinjstva, živilske industrije itd., skratka vsa hrana, ki vsebuje dosti celuloze in sladkorja, neprimerna pa je hrana, ki ima veliko beljakovin in maščob.
»Najprej je treba pripraviti tako imenovano posteljico, to je plast gnoja, na katero se naselijo črvi. To pustimo tri tedne, potem pa vsak teden dodajamo tanko plast gnoja. Organsko gnojilo, ki ga proizvajajo ti črvi, je suho, zelo sipko in ga zbiramo celo leto. Na začetku je posteljica visoka 10 do 15 cm, na koncu leta pa več kot pol metra. Jeseni se gnojilo pobere, narediti je treba nove posteljice in črve pripraviti za prezimitev, kajti ti črvi so zelo občutljivi in pri 0° Celzija poginejo, medtem ko kokoni bolje prenašajo mraz.« Rdeči kalifornijski deževniki se hitro razmnožujejo in se vsake tri mesece podvojijo, vendar potrebujejo za to dokaj ugodne razmere: nevtralno okolje, 80-odst. ' lago in temperaturo od 19 do 20°C. »S partnerjem, s katerim jih gojiva, sva jih imale zadnjo zimo v kleti, kjer imam talno gretje in so se hitro razmnoževali, tako da jih imava sedaj že 10 gredic, če bi jih imela zunaj, bi jih imela pa samo 4. V enem letu, če bo vse po sreči, se bodo razmnožili na 40 gredic. Upam, da bomo jeseni pobrali kakih 5 ton gnojila. To bomo porabili za poskuse, ki jih v okviru raziskovalne skupnosti opravljamo v naši občini, in sicer za balkonske rože, trto —tako v rodnih vinogradih kot pri sajenju cepljenk — krompir in koruzo,« je povedal Maljevič.
Letos bo Maljevič potreboval 10 ton gnoja, prihodnje leto pa že 150 ton. Ker so začetna vlaganja pri tej proizvodnji precejšnja, se denar
začne vračati šele v tretjem letu proizvodnje. Ker se ti črvi tako hitro množijo, čez čas človek ne zmore več, zlasti, ker zahtevajo precej gnoja, zato odvečne prodajajo kot hrano za ribe in perutnino pa tudi za govedo kot beljakovinski koncent-
rat. »V prihodnosti naj bi te črve redili na vsaki kmetiji, kjer imajo gnoj, kajti strokovnjaki so izračunali, da se tako na leto več zasluži od gnoja ene krave, kot pa je vredno tele. Pa tudi z naravovarstvenega stališča je taka proizvodnja zelo priporočljiva:	zmanjšuje	uprabo
mineralnih gnojil, pospravijo in koristno se uporabijo odpadki iz gospodinjstva in v tej proizvodnji ni nobene kemije,« je končal Maljevič.
A. BARTELJ
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so načrtovali, da bodo s pšenico zasejali 600 hektarov površin, vendar je lanska poletna suša, ki seje nadaljevala jeseni, povzročila, da je bila setev otežkočena in površine neustrezno pripravljene. Zato so s pšenico zasejali petino manj površin, kot so predvideli. Dolgotrajna suša in novembrski mraz sta povzročila neenakomerno kalitev in vznik pšenice, kar je slabo vplivalo na razrast in prezimitev pšenice.
»Ker so oili spomladi pšenični posevki večinoma preredki, je naša pospeševalna služba priporočila čim zgodnejše in bolj intenzivno dognojevanje z dušikom ter dosledno zatiranje plevela. Na to smo opozarjali na zimskih predavanjih, svetovali na terenu in s pismenimi obvestili,« pravi vodja'pospeševalne službe pri črnomaljski kmetijski zadrugi inž. Vera Veselič. »Zelo visoke temperature v maju so močno pospešile razvoj bolezni in škodljivcev pšenice, zelo zgodaj so skoraj vse pšenične posevke napadle listne bolezni, kot so pepelasta plesen in rje, ter škodljivci. Posledica je prisilno zorenje pšenice in občutno manjši pridelek.«
Kljub obvestilom so ljudje zelo malo uporabljali zaščitna sredstva za preprečevanje in zatiranje žitnih bolezni in škodljivcev, kar je posle-
dica tako odnosa kmetov o nujnosti zaščite te poljščine, kot v izredno visokih cenah teh sredstev. Gotovo pa k boljši skrbi za pridelek ni prispevala tudi prepozna seznanjenost kmetov z odkupno ceno pšenice, saj so za odkupno ceno zvedeli šele tik pred žetvijo.
’ Zaradi vsega tega v črnomaljski zadrugi menijo, da bo letošnji pridelek pšenice kar za 40 odst. manjši od načrtovanega, pridelek pa bo znašal le okoli 2 toni na hektar. Celoten pridelek je za 15 odst. zmanjšala pšenična plesen, za prav toliko pšenične rje ter za desetino še preredek sklop. Kaže, da bodo namesto predvidenih 520 ton pšenice tako odkupili le okoli 300 ton. Poleg tega so kljub obvestilu žetev ponekod, zlasti v gribeljskem koncu, začeli prezgodaj, za kar ima precej »zaslug« kombajnist, ki je dajal napačne informacije. Zato je v tamkajšnji pšenici zelo visok odstotek vlage, okoli 22 odst., če pa bi začeli žeti ob priporočenem času, bi znašala vlaga le 16 do 17 odst. Po predpisih naj bi bila vlaga 13-odstdkna, do 15 odst. kmet ne plača nič za sušenje, nad tem odstotkom pa za vsak kilogram 3,35 dinarja. Polovico teh stroškov krije Žito, polovico pa kmet. Žetev naj bi bila v črnomaljski občini končana okoli 20. julija.	A. B.
Poln hlev teličkov
BOLDRAŽ PRI METLIKI — Obradovičevim na Boldražu daje, tako kot mnogim drugim v vaseh, posutih po gričih okrog Metlike, glavni zaslužek vinograd. Okrog 3 tisoč trt imajo, kar je za gospodarja Nika, njegovo ženo in hčerko Marijo, ki je tudi zaposlena, dovolj velik zalogaj. Poleg tega obdelujejo še okrog poldrugi hektar polj, da pridelajo hrano za nekaj glav živine in prašičev.
Pogodbe z 800 vinogradniki
Slovinovi kooperanti so jih podpisali za obnovo 590 ha po pozebi uničenih površin — V srednjeročnem ________obdobju	bodo	obnovili še 300 ha______
BREŽICE — Slovinovi kooperanti se bodo v nedeljo, 20. julija, na referendumu opredeljevali do skupnih temeljevprograma sozda za obdobje 1986—1990. Na vprašanje, zakaj bodo ta dokument sprejemali na ravni
Kmetijski
Ne ogroža samo Černobil
Živalsko telo lahko izgubi vso maščobo in tudi več kot polovico beljakovin, a žival zaradi tega ne bo poginila. Usodna pa je že izguba ene desetine vode, kar kaže, kako pomembna je le-ta za organizem. Toda prav ta voda je običajno nekako v senci skrbi za domače živali, njenega pomena se zavemo šele, ko je ogrožena, kot je bila na primer po jedrski katastrofi v Černobilu. Prepoved napajanja živine s kontaminirano deževnico je bil eden prvih in najstrožjih ukrepov.
Za vodo in pravilno napajanje pa je treba skrbeti tudi brez Černobila. Računa se, da govedo (GVŽ) povprečno potrebuje 50 1 vode na dan, odvisno od načina krmljenja idr., samo za pitje, k temu pa je treba prišteti še vodo, ki jo potrebujemo za vzdrževanje čistoče. Brez izdatnih virov vode ni živinoreje, voda pa mora biti tudi primerna, kar se da čista.
• Za živino ni vse dobro, kar še marsikdo zmotno misli. Resda zelo rada pije postano vodo iz luž in jezer, prav ta pa je lahko okužena s klicami raznih bolezni. Kronične motnje v delovanju predželodcev so često posledica pitja okužene vode, zlasti v poletnih mesecih in na paši, kjer živali lokajo nekontrolirano, okuženo vodo iz blatnih luž. Najbolj neprimerne oz. nevarne so okužbe vode z izločki ljudi in živali, za črevesne bolezni pa so nevarni tudi razni ostanki organskih snovi, kot so amonijak, žveplovodik ipd. Stalno pitje oporečne vode lahko celo spremeni črevesno floro in izzove hujše zdravstvene motnje, s tem pa postavi uspešnost živinoreje pod vprašaj.
Voda za napajanje mora biti zdrava, čista, bistra, brez duha, ne pretrda, poleg tega pa mora imeti tudi primerno temperaturo. Premrzla yqda poleni motoriko prebavnega trakta ali celo izzove katar, živali jo odklanjajo, kot da bi čutile to nevarnost. Najprimemejeje, da ima od 15 do 20 stopinj — za govedo, za prašiče pa 10. Posebno pozimi so te£si|xtfiye v nevarnosti, z izjemo pri vodi iz samonao;- llnikov, kjer je pod zemljo speljana vodovodna voda vendarle toplejš. od okolice.
Inž. M. L.
I
*
*
*
*
I
S
*
*
5
*
s
*
*
*
*
*
*
*
*
*
m
sozda, smo zvedeli, da predvsem z namenom, da ne bi bil spisek želja.
Z njim ne. nakazujejo le razvojnih smeri in nalog, ampak tudi konkretne skupne ukrepe za njihovo uresničevanje. Združevanje sredstev za naložbe navajajo kot temeljni pogoj za uresničevanje ciljev vsake posamezne organizacije. Menijo namreč, da jih do zdaj niso mogli izpeljati predvsem zato, ker so premalo računali z lastnimi močmi.
Trenutno se vinogradnikom ne godi najbolje, saj z veliko težavo odpravljajo posledice lanske pozebe. V srednjeročnem programu ima Slo-vin Bizeljsko—Brežice predvideno obnovo 300 ha vinogradov, od tega 70 lastnih in 230 pri kooperantih. Do leta 2000 napovedujejo še dodatnih 500 ha obnove. Prepričani so, da bodo le z vzajemnostjo, ki jo poudarjajo v skupnih temeljih plana, načrte lahko dosledno izpeljali.
Pogodbe za soudeležbo solidarnostih sredstev pri sanaciji škode po lanski pozebi sklepajo v DO Bizelj-sko-Brežice od zime naprej. Do zdaj se je odzvalo 800 kooperantov za rekonstrukcijo in obnovo 590 ha površin. O tem, kdo naj bo upravičen do solidarnostnih sredstev, je bilo precej polemike. Končno so dali to možnost vsem vinogradnikom, ki imajo nad 20 arov vinske trte. Tako se je kooperantom pridružilo 215 novih imen. Približno 60 odst. solidarnostnih sredstev bodo uporabili za obnovo okoli 120 ha nasadov v letih 1986, 1987 in 1988. Letos bodo obnovili 22 ha pri 70 kooperantih. Tudi druga obnova teče, vendar so dali prednost dosajevanju trte. Potrebovali bodo 300 tisoč cepljenk, ki jih bo kooperantom priskrbel Slovin.
J. TEPPEY
r
s
I
s
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-
|	Ureja Tit Doberšek
S petine manj površin
Pridelek pšenice za 40 odst. manjši — Bori 2 toni |
»Z obdelovanjem njiv je pri nas težko, kajti parcele so na strmih pobočjih, majhne, razdrobljene od Vinomerja do Kašče v Žumberku. Vinograd pa imamo tik ob hiši, zato tem raje zahajamo vanj,« pove Niko.
Vendar pa so zadnji mesec tako na njivah kot tudi v vinogradu opravili le najnujnejša opravila, kajti po nekaj ur na dan so morali prebiti v hlevu. Kar dve kravi sta namreč v razmahu 9 dni povrgli po dve telički. »Tako velikega naraščaja hkrati nismo pričakovali, zato je postal hlev pretesen in kar na hitro smo morali prodati bika. Dvojčke smo imeli v našem hlevu že dvakrat, vendar so poginili, imela pa jih je krava, ki je zopet breja. Tokrat vse štiri teličke dobro kažejo, a četudi so se nam zelo priljubile, saj smo jih nič kolikokrat hranili na kolenih, še sedaj pa jim dodajamo mleko iz stekleničk, ker kravi nimata dovolj hrane, bodo morale iz hleva. Primanjkuje namreč prostora,« pravi Marija, oče pa pristavi, da bi bilo bolje, če bi imela vsaka krava le enega mladiča. Potarna, da jim primanjkuje tudi časa za tako obilen kravji naraščaj, zato si česa takšnega ne želi več.
Marija pa je drugačnega mnenja. »Nič ne bi imela proti, če bi imeli še kdaj dvojčke v hlevu, samo da bi bili zdravi. Seveda pa zaradi polnega hleva teličkov ne bi pustila službe. Kmetovanje danes ni dovolj zanesljivo, lep primer za to pa je že zadnja žetev pšenice. Pričakovali smo, daje bomo nekaj tudi prodali, pa je bila letina tako slaba, da bo zrnja dovolj komaj za domačo porabo,« iz izkušenj pove Obradovičeva. B. M.
Dela v vinogradu julija
Glavno delo v vinogradu julija je škropljenje. Peronospora doslej še ni povzročila nobene škode, le tu in tam jo je moč opaziti na manj poškropljenih posameznih listih trte. Vendar nas to ne sme uspavati, da ne bi redno škropili, saj so noči dovolj tople, vlage je dovolj in zato ima bolezen vse možnosti za razvoj. Škropimo v razmiku 7 do 12 dni, če je deževno vreme, 7 do 8 dni, le pri uporabi sistemičnih fungicidov je lahko rok daljši, vendar ne prek 20 dni. Prav je, da se ravnamo po napovedih za škropljenje, ki jih objavlja Kmetijski inštitut Slovenije. Toda če smo škropili šele pred nekaj dnevi in nam škropiva ni izpral dež, ni potrebno, kljub napovedi škropljenja, škropiti pred tednom po uspešnem škropljenju. Čas škropljenja vedno prilagodimo vremenu; če jer deževno vreme, škropimo v razmiku 7 do 10 dni, v lepem vremenu pa v razmiku 10 do 14 dni, kajpak pri uporabi bakrenih ali organskih fungicidov. Tako škropimo vse do avgusta, avgusta pa po potrebi še do srede meseca oziroma do začetka zorenja grozdja (portugalka, game, ranina).
V tem času je (zaradi dragih sistemskih fungicidov) poleg organskih fungicidov zlasti priporočljivo uporabljati bakrene fungicide. Mešanje dveh (ali več) fungicidov ni potrebno, saj za zaščito pred peronosporo zadošča eden od fungicidov, ki jih imamo na voljo. Najboljši fungicid je tisti, ki učinkuje in je poceni. Inž. Kačeva je na predavanju v Novem mestu (članom društva vinogradnikov) glede na nekatere fungicide povedala, da ima cineb zelo kratkotrajen učinek. Zelo dobri fungicidi pa so: bakreni antrakol, bakreni euparen, orthocid (zlasti po toči), folpet, ki deluje tudi proti gnilobi, in drugi. Sistemskega fungicida ridomila (prepreči nadaljnji razvoj
orabljati več kot dvakrat zaporedoma, ker postanejo glivice bolezni proti temu fungicidu odporne in zato škropivo ne deluje več.
Varujmo se bolezni oidija, ki v vročih dneh lahko postane hujša bolezen kot peronospora (zlasti pri belih sortah). Najstarejše sredstvo za zatiranje oidija je žveplo v prahu, ki ga je priporočljivo uporabljati tudi sedaj, v drugi polovici julija in v avgustu ob lepem, tolpem vremenu, ko omejimo škropljenje proti pero-nospori. Ob pomanjkanju ustreznih prašilnikov lahko v toplem vremenu žveplo v prahu posipamo tudi po tleh med trte. Ker v deževnem vremenu žvepla v prahu ni mogoče z uspehom uporabljati, smo že pred vojno žveplo v prahu zmešali z gašenim apnom, ki smo ga dodajali škropivu iz modre galice. Danes nam namesto tega industrija ponuja močljivo žveplo s trgovskim nazivom eosan. Dodajamo ga vsem fungicidom, s katerimi škropimo proti peronospori, in to pri vsakem škropljenju. Poleg cosana je zelo učinkovit žvepleni pripravek sumbarit. Od organskih fungicidov z uspehom uporabljamo za zatiranje oidija karat-han, od sistemičnih fungicidov pa bay!eton, ki deluje tudi kurativno in prepreči takoj po uporabi nadaljnje širjenje bolezni. Bayleton lahko uporabljamo tudi, če škropimo samorodnice, otelo ali šmarnico, pri katerih ne smemo uporabljati cosana.
Rdeči listni ožig
se je letos v začetku julija pojavil v nasadih samorodnice šmarnice. Vzrok je v tem, ker šmarnice niso škropili, čeprav sem na to bolezen dovolj zgodaj opozoril na tem mestu (15. 5. 1986). Sedaj bolezni s škropljenjem ne moremo več pozdraviti. Zaradi nadaljnjega omejevanja bolezni (z odpadlim listjem) je pa vseeno priporočljivo napadeni vinograd poškropiti z enim od bakrenih pripravkov. S to boleznijo napadene vinograde pa bo treba drugo leto škropiti dovolj zgodaj.
S spor bolezni) ni priporočljivo up- ”	'	j-jj	k
t/dr/^/ar/v/^/^/jr/jr/ar/ar/jr/jr/^/dr/i
Veliko poželo slabo vreme
Le okoli 3 tone pšenice na hektar — Zaščitna sredstva so bila predraga — Skupaj 82 din za kilo
METLIKA — Žetev pšenice seje v metliški občini začela prejšnjo nedeljo. Kaže, da so zaradi strahu pred slabim iiiiianiimmi začeli žeti malo prezgodaj, kajti pšenica takrat še ni bila povsem zrela. Metlika občina naj bi v skupno slovensko kaščo prispevala 540 ton tržnih presežkov pšenice, a je jasno, da bo odkup precej manjši.
Lani, ko je bila letina precej boljša, so odkupili 350 ton, pridelek je pri zasebnikih znašal okoli 3,5 tone na hektar, v družbenem sektorju pa celo 4 tone na hektar. Letos pa je pridelek na boljših površinah, kjer so upoštevali vse nasvete za zaščito pred rastlinskimi boleznimi, le okoli 3 tone na hektar.
Slabši pridelek pripisujejo predvsem neugodnemu vremenu v času cvetenja, zato je precej praznih klasov in nasploh so zrna slabo razvita. Strokovnjaki so sicer kmete pravočasno obvestili, s kakšnimi sredstvi je treba pšenico zaščititi, a zaradi dragih zaščitnih sredstev
PRETESEN HLEV — Gospodar Niko Obradovič z Boldraža (na fotografiji) sam ni več kos obilnemu kravjemu naraščaju.
ljudje tega niso upoštevali. Kljub temu pa je glavni krivec za slabšo letino slabo vreme. Odkup pšenice se je začel hkrati z žetvijo, odkupni mesti pa sta v metliškem Logu in v Podzemljh. Za žetev so v metliški Kmetijski zadrugi zagotovili 11 kombajnov. Cena za kombajnsko uro za veliki kombajn z vezanjem znaša 14.400 dinarjev, brez vezanja 10.800 din, za manjši kombajn pa 12 tisočakov oziroma 9.600 dinarjev. Če bo vse potekalo normalno, bo žetev končana te dni.
Za drugi kakovostni razred pšenice je odkupna cena 69 dinarjev za kilogram, poleg tega dobijo pogodbeni proizvajalci 10 dinarjev regresa za nabavo mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev oziroma semenske pšenice, pol dinarja za kilogram za prevoz od njive do odkupnega mesta ter 2,5 dinarja republiškega regresa, tako da znaša skupna cena 82 dinarjev za kilogram pšenice drugega kakovostnega razreda. Poleg tega imajo tudi letos možnost pšenico zamenjati za koruzo, in sicer v vrednostnem razmerju 1:1,3. Medtem ko so strnišča ječmena že preorana, bodo po končani žetvi preorali tudi vsa ostala strnišča in posejali v glavnem ajdo, za katero bo seme zagotovila zadruga, ter krmne dosevke.	A.	B.
Sejmišča
BREŽICE — Kupčija na sobotnem sejmu ni bila prav posebno I živahna, saj so rejci od pripeljanih 225 do 3 mesecev starih prašičev in 32 starejših prašičev prodali le j 96 prvih in 17 drugih. Cene za 1 kilogram žive teže pa so se gibale od 800 do 900 din pri mlajših prašičih in od 700 do 800 din pr; živalih, starih nad 3 mesece.
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NNŠIH OBČIN
Kakovostnih izboljšav ni
Učenci novomeških šol srednjega usmerjenega izobraževanja povedali, kaj ni v redu s proizvodnim delom
NOVO MESTO — Ob zaključevanju minulega šolskega leta so se v vseh novomeških šolah srednjega usmerjenega izobraževanja zvrstili razgovori o proizvodnem delu in delovni praksi, ki sta sestavni del učnovzgojnega procesa. V izobraževalni skupnosti in na občinski konferenci ZSMS so namreč menili, da je treba dati učencem možnost, da še oni povedo, kaj ni v redu. Kakšne so ugotovitve, je povedal Ivan Šantelj z izobraževalne skupnosti.
»V šole smo poslali gradivo, kaj vse naj bi ocenili. Zajeli smo izvedbo priprave učencev na proizvodno delo v šolah in ozdih, organizacijo in izvajanje, samoupravni del, organizacijo dela in vključitev v delo, delo inštruktorjev in nagrajevanje. V šolah so pripravili gradivo za razpravo, zelo dober pa je bil odziv učencev na samih posvetih.«
— Kakšne so ugotovitve?
»Osnovna ugotovitev je, da splošne, organizacijske priprave, podpisovanje pogodb med šolami in ozdi, razporeditev učencev ipd. tečejo brez problemov. Priprava v šoli je, uvajalni seminarji v delovnih organizacijah tudi, potem pa se ti stiki počasi zgubljajo. Informacije se tudi ne dopolnjujejo — ugotavljajo višji letniki — ampak se ponavljajo. Mladi ugotavljajo, da stvari tečejo, kjer so pripravljeni učni načrti in kjer delajo mentorji. Seveda je izvajanje po posameznih programih zelo različno. Višji letniki naravoslovno-mate-matične smeri npr. niso zadovoljni z računalniško prakso, želijo več, razen Pionirja pa delovne organizacije nimajo narejenih programov. Da bo bolje, bo morala šola pripraviti programe. Navsezadnje od teh mladih veliko
pričakujemo in je to nujno. Dalje so mladi in sami inštruktorji ugotavljali. da je usposobljenost mentorjev in inštruktorjev za pe- -dagoško delo preslaba, povrh vsega so preobremenjeni z drugim, svojim rednim delom in imajo za mlade premalo časa.
Ivan Šantelj
— Pred letom ste delali podobno oceno. Se je kaj spremenilo? Kako je z nagrajevanjem?
»Na Dolenjskem so razmere na področju proizvodnega dela kljub vsemu dokaj dobro urejene, treba pa je priznati, da bistvenega napredka od začetne urejenosti ni, da ni dosežena boljša kvaliteta. Bo z boljšimi izvedbenimi učnimi načrti za vse letnike in vse usmeritve ter z bolj usposobljenimi in manj obremenjenimi mentorji. Nagrade pa, tako kot tudi ocene, niso enotne in temu učenci zelo nasprotujejo. Dejansko je nujno poenotenje v vsem prostoru. Še vedno so tudi primeri, ko proizvodnega dela sploh ne nagradijo.«
— Kako naprej?
»Ugotovitve bo septembra obravnavala občinska skupščina. Služile bodo seveda za izboljšanje proizvodnega dela, ki je pomemben sestavni del učnovzgojnega procesa.«
Z. L.-D.
SKLAD BOGATEJŠI
OB POLLETJU BREZ IZGUBE
PRAIZVEDBA MONODRAME T. GAŠPERIČA
Notranje razmere v IMV slabe
NOVO MESTO — »Če bi bila zadeva normalna, bi mi iz ZKPO morali jutri iti, toliko kritike je bilo izrečene,« je na seji občinskega komiteja ZK Novo mesto pretekli torek med drugim dejal član začasnega vodstva IMV Dušan Lavrič. V nekajurni razpravi o samoupravnih in političnih razmerah v IMV je bilo toliko povedanega, da je povsem razumljivo, da se je komite odločil kljub drugačnim namigom dati na dnevni red nekaj let malone občinsko tabu temo.
V oceni, ki jo je pripravila posebna delovna skupina, povsem potrdila pa razprava na seji, občinsko partijsko vodstvo ugotavlja, da je bil v zadnjem letu in pol napravljen precejšen korak naprej v sanaciji IMV na podlagi nalog iz ukrepov družbenega varstva. To predvsem velja za zagotavljanje pogojev za tekočo proizvodnjo, zmanjšanje oziroma odpravo izgub ter finančno konsolidacijo. To je bila tudi glavna skrb sedanjega ZKPO,-qb tem pa še iskanje dolgoročne rešitve, kjer se stvari precej vlečejo.'
Nerazrešeno ostaja vprašanje samoupravne organiziranosti, urejenosti medsebojnih odnosov s samoupravnimi akti, slaba je politika nagrajevanja, še posebno pa šepa
informiranje. Sekretarji OO ZK iz IMV so vsi po vrsti dejali, da delavci, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ne dobivajo informacij o tem; kaj se v IMV in z njim dogaja. Seveda pa jih morajo zanimati, saj je bilo že neštetokrat rečeno, da brez tvornega sodelovanja vsega kolektiva sanacija ni možna. Že leta trajajoča sanacija, ki še vedno ni pokazala resnične perspektive za IMV, ter ukrepi družbenega varstva z več ekipami, v katerih so se posamezni vodilni čutili in se čutijo kaj različno odgovorne za kolektiv in kolektivu, nedorečena samoupravna organiziranost slabo vplivajo na razpoloženje in samoupravno ter politično dejavnost v IMV. Neinformiranost je ob sploš-
Ves gradbeni material pod eno streho
povečuje. Za letos so načrtovali za 90 odst. večji promet in ta zastavljeni plan celo presegajo. Po planu naj bi na mesec naredili za 25 milijonov din prometa, v poletnih mesecih pa bo promet,
V Mercatorjevem skladišču od cementa do stavbnega pohištva
pravijo, gotovo čez 30 milijonov
na mesec.
METLIKA — Maloprodajno skladišče metliškega Mercatorja je gotovo največja belokranjska trgovina z gradbenim materialom, stavbnim pohištvom in keramiko. To skladišče, ki prodaja za tri metliške Mercatorjeve trgovine železnino, blagovnico in opremo, dela štiri leta, v načrtu pa je, da bi prihodnje leto postalo samostojno.
»Promet v našem skladišču se veča iz leta v leto in je letos že tak, da bomo morali število delavcev povečati od štiri na šest,« je povedala poslovodkinja Marija Bajuk. »Še posebej bi nove ljudi potrebovali poleti, ko je največja gradbena sezona, pozimi pa pri nas ni takega prometa.« Kljub temu daje draginja precej zavrla gradnjo, pa tega v Mercatorjevem skladišču ne občutijo, saj se prodaja tako finančno kot po dejanskem prometu celo
Naši kupci so iz vse Bele krajine ter iz sosednjih hrvaških krajev tja do Karlovca. Na hrvaško stran prodamo zlasti veliko stavbnega pohištva. Poleti veliko kupujejo tudi zdomci, ki ■ dopust izkoristijo za gradnjo, in tudi v Metliki se zadnje mesece več gradi. Medtem ko so bile zadnja leta težave s cementom, ga imamo letos stalno na zalogi, če ga zmanjka, ga le za dan, dva. Blago v glavnem nabavljamo pri Astri, celjski Kovinotehni, No-votehni, stavbno pohištvo pa izključno pri ribniškem Inlesu,« pravi Bajukova.
Seveda se v teh časih ljudje pritožujejo zaradi visokih cen. »Vsaka pošiljka, ki jodobimo, je dražja in tudi mi niti približno ne vemo, kakšna bo nova cena. Še posebej občutijo draginjo tisti, ki leto dni niso nič kupovali. Pred časom je bila na primer prodajna cena dimne tuljave 2.900 dinarjev, sedaj pa je nabavna čez 4 tisočake.«
Li
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: 30.000 din Medobčinska gospodarska zbornica namesto vencev na grob M. Dernovšek, J. Suhadolnika in S. Prosena; 18.000 din občani iz Le-banove ulice (Zoretič, Švajger, Novak, Kalčič, Požar, Šuln, Trobiž, Šepec, Stariha) namesto cvetja na grob M. Glavača; 30.000 din krajevna skupnost Kandija-Gfm namesto venca na grob J. Suhadolnika; 7.000 din OO ZS Srednje šole tehnične in zdravstvene usmeritve namesto venca na grob očeta Zinke Rajnar-Čufar, 3.000 din kabinet za endoskopijo namesto cvetja na grob Ž. Božič; 6.000 din družini Šiško in Plaveč namesto cvetja na grob J. Udoviča ter 10.000 din Jože Novak iz Hertna.
METLIKA —22. julija bo ob 21. uri praizvedba monodrame Tonija Gašperiča Metlika je Šparta. Prireditev bo na grajskem dvorišču, besedilo bo izvajal Jože Falkner, amaterski igralec iz Trebnjega.
nem nezadovoljstvu z osebnimi dohodki sredi junija pripeljala celo do štrajka. ZK in druge organizacije so v takih razmerah nekoliko »zaspale«.
Komite je seveda sprejel vrsto zadolžitev. Komunisti v IMV, predvsem v ZKPO in ostalih vodilnih strukturah, morajo pospešiti uresničevanje vseh nalog, določenih z ukrepi družbenega varstva, pripravo vseh samoupravnih aktov, vzpostavitev takega sistema informiranja, ki bo omogočil aktivno sodelovanje družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov v hitrejšem razreševanju problemov. Do septembra morajo komunisti v občinski skupščini in izvršnem svetu skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami iz IMV podrobno oceniti delo ZKPO v dosedanjem obdobju, terjati osebno odgovornost posameznih članov in po potrebi s kadrovskimi spremembami zagotoviti razreševanje notranje problematike. Do oktobra pa morajo biti znani predlogi kadrovskih rešitev v IMV za poslovodne in ostale vodilne funkcije, saj se ob koncu leta izteka mandat sedanjemu vodstvu.
Razvoj PTT na plečih ljudi
Ljudje sami gradijo telefonska omrežja, PTT pa z združenimi sredstvi vred nima niti za potrebne centrale
NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je zadnji torek obravnaval poročilo začasnega kolektivnega poslovodnega organa IMV o delu v preteklem mesecu. Ob tem se je, predvsem zaradi prekinitve dela sredi meseca, spet odprla cela vrsta vprašanj, od problemov z nagrajevanjem, bega kadrov in kadrovskih težav nasploh do problemov in nejasnosti z reorganizacijo, informiranjem, iskanjem in dogovarjanjem dolgoročne rešitve itd. Sprejel je nekaj konkretnih zadolžitev in priporočil za obvladovanje notranjih razmer v IMV ter za pospešitev razreševanja problemov po programu družbenega varstva. Ob vsem je razveseljivo vsaj to, da prvi podatki o polletnem poslovanju govore, da je IMV posloval kar dobro, vsekakor daleč od rdečih številk. Več prihodnjič.
NOVO MESTO — Podjetje za PTT promet Novo mesto je bilo v prvem letošnjem tromesečju eno od tistih šestih PTT podjetij v Sloveniji od devetih, ki se je po dolgoletnem zaostajanju cen ptt storitev znašlo v izgubi. V treh mesecih so si nabrali za 15 milijonov dinarjev primanjkljaja. Kolikor so lahko ukrepali, so to storili takoj, a kakšnih bistvenih boljših poslovnih rezultatov se tudi za polletje ne nadejajo. Veseli bodo, če bodo poslovali na pozitivni ničli.
Ob tem velja omeniti, da so obseg storitev in produktivnost povečali za 12 odstotkov z vsega enim delavcem več. Sicer jim manjka predvsem delavcev z visoko izobrazbo in delavcev posebnih profilov, za kar ni posebnega zanimanja, niti med mladimi ne, čeprav razpisujejo štipendije.
Razmeroma dobro poteka letos investicijska dejavnost. Vključili so že okrog 1.200 novih telefonskih naročnikov, do konca leta pa jih bodo na vsem območju še blizu 2.000, kar je precej nad že nekajletnim povprečjem. Vse moči pa so bile usmerjene v zaključevanje prve faze izgradnje telekomunikacijskega sistema Trdinov vrh in razširitev medkrajevnega in krajevnega dela central v Krškem in Trebnjem.
Slavko je povsod zraven
V šestih letih je pomagal pri asfaltiranju 15 cestnih odsekov
OTOČEC — Slavko Junc je eden tistih predsednikov sveta krajevne skupnosti, ki za to funkcijo žrtvuje večino svojega prostega časa. Kjerkoli v krajevni skupnosti se kaj dogaja, izboljšuje ali prenavlja, je Slavko zraven. Tako živi kot predsednik s krajevnimi problemi že šesto leto. V tem času je pomagal krajanom pri asfaltiranju kar 15 cestnih odsekov, da ob tem zanemarimo delo, ki ga je imel s telefonijo in drugimi željami v 23 vaseh te
krajevne skupnosti.
Se posebej veliko prostega času mu vzamejo asfaltiranja cestnih odsekov. Nič kolikokrat je potrebno iti na ses-
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
tanek gradbenega odbora, se dogovarjati s krajani, jim svetovati in pomagati, da končno uresničijo svoje želje. »Zraven je treba biti od prvega sestanka pa do Jikofa’. Dolgoletne izkušnje mi veliko pomagajo, saj seje potrebno znajti, kajti ceste v teh časih niso poceni. Brez nešteto delovnih ur krajanov in njihovega prispevka iz žepa bi bilo kaj malo cest črnih. Ko zmagamo, sem sam bolj vesel kot drugi krajani«, je o svojem razdajanju povedal Slavko, ki je v novomeškem Novoteksu zaposlen kot vzdrževalec.
J. P.
Prek Trdinovega vrha že deluje 60 zvez, ob letu pa jih bo še dvakrat toliko. Trdinov vrh je posebno pomemben, saj bodo, ko bo dokončana druga faza, bistveno boljše telefonske zveze s Posavjem, novomeška centrala pa bo razbremenjena za 40 odstotkov zaradi nove centrale v Krškem. Vendar bo druga faza izgradnje stala kar 600 milijonov in potrebno bo dodatno združevanje denarja v združenem delu, saj PTT podjetje nima investicijskih sredstev.
To se še kako pozna pri razširjanju telefonskega omrežja. Da so tovrstne potrebe in želje zelo velike, se je ponovno pokazalo na skupščini območne skupnosti za PTT promet Novo mesto predpretekli četrtek. Nove telefone bi radi v Dra-gatušu, na Suhorju in v podgorjan-skih vaseh, v Brestanici z okolico, Mirni peči, v Novem mestu na br-šljinskem koncu, kjer je telefonski zamašek popoln in ne morejo do novih številk niti delovne organizacije itd. itd. Praktično povsod so ljudje tudi pripravljeni kar se da narediti sami in seveda prispevati po 20, 30 starih milijonov za napeljavo telefona. Tako daleč so trenutno na primer v Mirni peči pa v Dragatušu, a seje zataknilo z vključevanjem novih naročnikov v telefonski promet zaradi premajhnih central. Ena nova elektronska centala stane 50 milijonov in PTT podjetje ob takih cenah seveda ne more veliko narediti.
V prvi vrsti naj bi sedaj do maksimuma izpopolnili obstoječe krajevne centrale, in sicer z deli central, ki jih kljub finančnim zagatam počasi le zamenjujejo zaradi očitne pre-majhnosti, izrabljene pa še zdaleč niso. Na skupščini pa je bilo slišati, da bi bilo treba pregledati kriterije, po katerih PTT zamenjuje centrale in združenih sredstev. Prek delegatov v občinski in republiški skupščini naj bi poskušali doseči, da bo širša družba namenila več konkretne pozornosti telefoniji, predvsem mekdrajevnim povezavam.
Z. L.-D.
VIŠJE POMOČI
NOVO MESTO — Delegati v skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva so pred kratkim sprejeli predlog o zvišanju vseh družbeno denarnih pomoči s 1. julijem. Za koliko bodo le-te večje, bo dokončno odločil odbor za razvoj po pooblastilu skupščine. Predlog s strani republike je bil 35 odstotkov, a treba je počakati na končne razmere okrog skupne porabe.
NOVA PREDSEDNICA
NOVO MESTO — Zadnja skupščina novomeške občinske skupnosti socialnega skrbstva je morala izvoliti novega predsednika skupščine. Predsednica Marjana Der-novšček je namreč preminila v prometni nesreči. Delegati soseodl-očili za Viko Avsec, psihologinjo na občinski skupnosti za zaposlovanje Novo mesto, ki je že v preteklem mandatu sodelovala v skupnosti pa tudi v republiški skupnosti socialnega skrbstva.
Ukrepi kot Damoklejev meč
Dramatična opozorila na posvetu sekretarjev OOZK metliške občine, da je treba __________________osebno	porabo uskladiti z resolucijskimi okvirji__________________
METLIKA — Na zadnjem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz metliške občine — bil je v ponedeljek v Metliki — so osrednjo pozornost posvetili nalogam komunistov pri usklajevanju osebne porabe z resolucijskimi okviri. Dejstvo je, da so tudi v metliški občini tako kot v vsej Sloveniji, te okvire ponekod presegli in da je sedaj, kot je dejal sekretar OK ZKS Metlika Jože Nemanič, potrebno te stvari urejati z administrativnimi omejitvami, ki so znane tudi kot paketi zveznega izvršnega sveta.
Da pa stvari le niso tako enosmerne, je pokazala tudi razprava, ki se ni vedno nedvoumno podrejala tej nujnosti po administrativnem urejanju, zlasti pa so razpravljala očitali najvišji vladni inštituciji, da s svojimi ukrepi udarja predvsem po tistih, ki so doslej delali dobro, prizadevno in pošteno.
potuho pa daje izgubarjem. Kakorkoli že, dejstvo je, da so tudi v metliški občini v prvem letošnjem obdobju osebni dohodki rasli bolj kot dohodek in da so v prvem polletju izplačali skoraj en osebni dohodek več, kot bi smeli. »Pri sedanjih ukrepih ne gre za to, da bi osebne dohodke zamrznili, ampak predvsem za to, da bi razmerja med rastjo dohodka in osebnih dohodkov uskladili z resolucijskimi opredelitvami. Skratka: le večji dohodek je lahko osnova za večje osebne dohodke,« so večkrat poudarili na posvetu. Komunisti so dolžni v svojih okoljih zahtevati od poslovodnih delavcev, da čim prej izdelajo sporazume o delitvi sredstev in si prizadevati, da bodo ti sporazumi sprejeti na samoupravnih organih, kajti če to ne bo narejeno, bo prišlo do težav pri zagotavljanju izplačil osebnih dohodkov in v končni posledici lahko to pripelje do ukrepov družbenega varstva.
Eden od razpravljalcev seje obregnil ob dejstvo, da so nekatere organizacije združenega dela pri nas, kot so elektrogospodarstvo, rudarstvo, železniški promet, privilegirane in da jih ti ukrepi ne prizadenejo, za njihovimi ogromnimi izgubami pa se skriva tudi slabo delo, nesposobnost in ne-marščina. Za svoje storitve zahtevajo evropske cene in jih prav nič ne briga, da je naša življenjska raven daleč pod evropsko in prav tako njihove storitve. »Dogaja se že, da nekatere družine z normalnim delom ne zmorejo več osnovnih življenjskih stroškov. Narobe je tudi, da so vsi proračuni blokirani, zvezni pa ne,« je opozarjal razpravljalec.
Takih in podobnih vprašanj je bilo še več, grožnja administrativnih ukrepov pa kljub temu visi kot Damoklejev meč nad delavsko glavo.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
POŠTARJI — Vsi vemo, da je poklic pismonoše naporen, nehvaležen in ne najbolje plačan. Zaradi tega m zato, ker na Balkanu pač vse deluje le približno, smo pripravljeni našim preljubim poštarjem tudi marsikaj odpustiti. Vprašanje pa je, kjeje meja teh od- • pustkov. Pismonoša, ki ima med drugim na skrbi tudi Adamičevo ulico, je pri eni sami stranki v zadnjih nekaj mesecih storil naslednjih nekaj malenkosti: nehote več kot teden dni zadrževal pismo, ki ga je stranka pričakovala, izročil tuje pismo, na ulici izgubil pismo, naslovljeno na osebo iz sosednje ulice. Če te hudt malomarnosti pomnožimo s številom strank, ki jih ima neimenovani pismonoša, se gotovo izkaže, da naredi vsak dan vsaj eno tako napako. To pa je že grozljivka.
ČASOPIS — Prodajalka v kiosku Dela na Glavnem trgu je v soboto mirno skušala prodati pet (5!) dni star časopis. Šlo je za zagrebški Vjesnik, ki je dnevnik, dnevniki pa, to ve ves svet, zastare že v nekaj urah. Ko je stranka pobesnela, se je prodajalka, ki se ji je že od daleč videlo, da sovraži sobotna jutra (še posebej, če so delovna), izgovarjala, da je kupca opozorila, da je časnik star. Kaže, da je treba pri Delu posebej poudariti, da želiš današnji časopis.
IZ NOVEGA MESTA
Rodile so: Majda Florjančič iz Ulice Slavka Gruma 4 — Leo, Gordana Grahek iz Šolske 15 — deklico, Vera Pirh iz Ulice Majde Šilc 22 — Jožeta, Alenka Miklavčič s Ceste herojev 9 — Anjo.
Sprehod po Metliki
RIBE — Družbi, ki si je v gostilni Štraus' v Podturnu zaželela ribje pečenke, so se zdele porcije oziroma ribe tako majhne, račun pa tako velik, da si je na koncu za posladek privoščila še podrobnejšo razčlenitev računa. Pa ni šlo, natakarica se je namesto s papirčkom vrnila s pripombo: »Pojdite k šefu v kuhinjo, pa vam bo eno ribo zatlačil v gobec!«
Ena gospa je rekla, da bi se v Dolenjskih Toplicah lahko oglasila žirija, ki potrjuje Guinnesove rekorde. Ugotovila bi, daje tamkajšnji zunanji bazen največja kopalna kad na svetu.
Od 3. do 9. julija 1986 so v novomeški porodnišnici rodile: Mlada Prise-lac iz Kamanja — Matejo, Fanika Kozmus iz Sevnice — Matejo, Vida Kos iz Velikega Cirnika — Primoža, Vesna Bajuk iz Drašičev — Bojana, Danica Peterlin iz Štrita — Mateja, Vera Damjanovič iz Metlike — Ilija, Marjeta Zupančič iz Žužemberka — Roka, Liljana Rajak iz Cegelnice — Dubravko in Branko, Nada Konte iz Lopate — Domna, Jožica Škoda iz Žužemberka — Tjašo, Spomenka Pajtler iz Otočca — Denisa, Marija Nemanič iz Rakovca — Polono, Ružiča Sinkovič iz Črnomlja — Renato, Irena Vidic iz Dobravice — Petra, Marija Bele s Potov vrha — Benjamina, Marinka Nemanič iz Slamne vasi — Barbaro, Majda Duh iz Gmajne — Sonjo, Janja Zadnik iz Vavte vasi — Jasno, Irena Vladič iz Krškega — Ingrid, Veronika Mikec z Dvora— Katjo, Mirjana Fink iz Podhoste — Mirana, Biserka Pečarič iz Drašičev — Danijela, Marinka Zupet z Mirne — Jasmino, Darja Juratovec iz Oštrca — deklico, Anica Blatnik iz Gorenjega Vrhpolja — deklico, Ankica Stubljar iz Sopčič vrha — deklico in Silva Kramar iz Lutrškega sela — dečka.
METLIŠKO KULTURNO POLETJE, imenovano Noči do jutra, je v polnem razmahu. Grajsko dvorišče Belokranjskega muzeja postaja kulturni center, ki ga obiskuje staro in mlado. Še posebej živahno je bilo na zabavnem večeru Mestne godbe, ko so igrali Novi rekordi iz Prekmurja. Slan priokus pa so zapustili nepridipravi, ki so precej poškodovali stranišče blizu poročne dvorane. Kljub nepremišljenim posameznikom pa se svet vrti dalje in z njim tudi prireditve na grajskem dvorišču.
METLIŠKO KOPALIŠČE JE ŽE POLNO KOPALČEV, ki so zaradi vročine, plavanja in ukvarjanja s športom žejni in lačni. Da se ne bi zgrudili po tleh, skrbi Asani Nuhi, gostilničar iz Črnomlja. Na kopališču ima v najemu bogato založeni bife Breza, v katerem je moč kupiti poleg že zapisanega še spominke. Belokranjske. Asani Nuhi je postavil mize pod živobarvne senčnike in mu ne zmanjka gostov. Še posebno ob sobotah ne, ko
vrtita njegova sinova glasbo, da imajo mladi ob večerih kam zaviti.
IZ NKŠIH OBČIN I
j IZ NlkŠIH OBČIN |
v	N
Črnomaljski drobir
ŽALOSTNO POLETJE — Letošnje poletje res še ni moglo razveseliti ljubiteljev Kolpe. Brž ko se ta reka segreje, da je primerna za kopanje, jo dolgotrajno deževje, ki bolj spominja na jesensko, ohladi. Zato tudi ni takih vrst avtoštoparjev pred črnomaljskim hotelom, kot prejšnja leta, ko je zlasti šolska mladina vsak dan čim prej skušala priti do priljubljenega črnomaljskega kopališča v Podzemlju.
PARKIRNA GNEČA — Kljub dopustniškim dnevom gneča na parkirnih prostorih v Črnomlju ni nič manjša, raje še večja, saj se domačim avtomobilom pridružijo še tuji, ko se turisti, ki skozi Črnomelj potujejo proti morju, ustavljajo v tem mestu. Zlasti ob dopoldnevih moraš imeti srečo, tJa lahko parkiraš avto v središču Črnomlja. Torej bi kazalo ali povečati število parkirišč ali pa zmanjšati število avtomobilov. Dilema za razmislek.
PURISTI NA KONJU — V Vinici j«. Janko Karin prišel na zanimivo zamisel in začel turiste, ki jih je tamkajšnji kamp poln, po Vinici in okolici voziti s konjsko vprego. Zanimanje je tako veliko, da bo poslej take izlete prirejalo tudi tamkajšnje turistično društvo.
ČOLNARJENJE PO KOLPI
VINIGA — Viniško športno društvo organizira v soboto, 26. julija, čolnarjenje od Dola pri Starem trgu do Vinice. Čolnarji se naj zberejo ob 10. uri v Dolu, od kjer bojo krenili do Damlja, kjer bodo potavili tabor, tamkajšnja mladina pa jim bo pripravila kulturni program. Naslednji dan se bodo napotili do Vinice, kamor bodo prišli naravnost na Igre na Kolpi. Na poti bodo ugotavljali tudi morebitno onesnaženost Kolpe in puščali obvestila s pozivi za ohranitev te najčistejše slovenske reke.
Drobne iz Kočevja
KAM Z MLADIMI? — Celo najstarejši občani priznavajo, da se kočevska mladina pravzaprav nima kam dati. Zato pa jo je videti okoli edinega hotela, kjer čaka na kdove kaj. Tudi en sam disko klub ne more rešiti tega vprašanja. Zato morda niti ne bi bilo slabo, če bi to vprašanje, poleg vseh drugih, vnesli v občinski stabilizacijski program. Morda bi bilo potem manj izgredov in prestopništva in niti ne bi bila potrebna nekakšna »sanacija« odloka o javnem redu in miru.
SOCIALISTIČNI KULAK — Ko so v kočevski občini pripravljali predlog o tem, da bi še večje površine družbene zemlje dali v najem zasebnikom, so se nekateri zbali, kaj bo potem, ko se bodo pojavili socialistični kulaki. Na koncu je le zmagala logika. Po tej logiki pa je bolje kakšen socialistični kulak več kot pa prazen želodec.
Ribniški zobotrebci
BRIGADA — Evidentiranje mladincev za delovno brigado Fran Levstik ni potekalo tako, kot so pričakovali na predsedstvu ribniške mladine. Čeprav so v začetku leta podpisali samoupravni sporazum, ki zavezuje podpisnike, da dajo določeno število mladincev za brigade, se je zdaj, pred odhodom, pokazalo, da je prijavljenih le 25 mladincev. Zaradi tega bodo v brigado F. Levstika vključili še 11 brigadirjev z Vrhnike, kjer prav tako niso zbrali dovolj mladih za svojo brigado. Delali bodo od 20. julija na republiški delovni akciji Brkini 86.
POPRAVILA — Najmanj za pet naslednjih let so zaustavljene vse nove naložbe na področju družbene stanovanjske gradnje. V Ribnici je bilo precej zgrajenega, zato so se zdaj odločili, da bodo začeli z obnovo blokov na Prijateljevem trgu, ki so stari že 20 let. Te dni so delavci kočevskega Zidarja začeli s popravilom fasad.
ŠE ENKRAT O GOBAH — Gobje letos v ribniški dolini več kot kdajkoli prej. Ljudje jih ne nabirajo le za prehrano, marveč z njimi tudi služijo. Nekateri pretiravajo v želji po čim večjem zaslužku in zahajajo na nepoštena po-ta. Na eni od odkupnih postaj so v kupu gob našli nove žeblje. Očitno si je nepošteni prodajalec gob tako omislil nekoliko težji gobji zaslužek.
Trebanjske iveri
NEVIHTA KOT ARGUMENT — Ko so delegati trebanjske kulturne skupnosti tarnali nad slabim stanjem kulturnih domov, jim je na pomoč priskočila celo narava. Razprava je namreč tekla v trebanjskem domu kulture, ki so ga pred letom ali kaj obno-vilili delavci SGP Grosuplje. In ravno, ko je bila debata najbolj vroča, je skozi zračnik udaril hudournik vode in se po valovitem parketu odvalil proti mizi, kjer je zasedalo predsedstvo. Ta hladen tuš pa delegatov sploh ni pomiril, ampak je deloval kot olje na ogenj. No, vidite, so vpili delegati, še v tem obnovljenem domu voda vdira, kaj je šele tam, kjer jih še nismo obnovili. Člani predsedstva so seveda razumevajoče kimali, narediti pa ne morejo čisto nič, ker nimajo denarja.
V
U
Več pozornosti pogozdovanju
Tozd Gozdarstvo Črmošnjice poseka na leto okoli 30.000 kubikov hlodovine Pri gojitvenih delih pomagajo tudi šolarji — Jelenjad dela škodo
ČRMOŠNJICE — Zaradi za gozdarje zelo neugodne letošnje zime v tozdu Gozdarstvo v Črmošnjicah okoli 70 zaposlenih v prvem četrtletju ni moglo izpolniti zastavljenega plana, zato so imeli v tem obdobju celo nekaj izgube, do polletja pa so že nadoknadili zamujeno in izgube ni več. Ta gozd gospodari s 5.389 hektari družbenih gozdov, vmes so tudi manjše zasebne gozdne parcele v izmeri 272 ha in 131 ha občinskih in parcel KZ Novo mesto.
Letni plan poseka tega tozda je nekaj čez 30.000 kubikov hlodovine, od tega okoli 20.000 kubikov listavcev, ostalo pa iglavcev. Večji del gozdov je v roškem predelu in pred nedavnim so za izkoriščanje odprli še celotno pobočje Gač. Bo pa kljub temu tu spravilo lesa zelo težko. Vso hlodovino listavcev prodajo Novolesu, največji kupec iglavcev je IMV, manjši del lesa prodajo zasebnikom, zlasti črnomaljsko občino pa ta tozd oskrbuje tudi z drvmi za kurjavo.
Sečnjo, spravilo in večja gojitvena dela opravijo z lastnimi delavci, sezonska gojitvena dela, kot so pogozdovanje, obžetve in čiščenja pa jim priskočijo na pomoč šolarji iz osnovnih šol v Dolenjskih Toplicah in Semiču. Lani se je iztekel njihov 10-letni gospodarski načrt in tudi v novem bo plan sečnje tak kot v prejšnjem, se pravi okoli 30.000 kubikov lesne mase na leto. Pri gojitvenih delih pa bodo bistveno povečali redčenje, s tem tudi nego osnovnih
nasadov, zlasti iglavcev. Več pozornosti bodo posvetili še pripravi tal in pogozdovanju. Tako so si za letos zadali, da bodo pogozdili 16 ha, obžetve sadik bo okoli 70 ha, čiščenja čez 80 ha, prvega in drugega redčenja pa kakih 150 ha.
Smučišča na Gačah gozdarjem niso vzela bistvenih gozdnih površin, saj so speljana v glavnem po manj donosnih sestojih, največ gre za zaraščajoče se površine bivših kočevarskih pašnikov. Nasploh se
bivše kočevarske vasi zaraščajo, gozdarji pa se trudijo, da bi te površine zadržali in jih ne pogozdujejo, in to tako zaradi tega, da bi ohranili videz in značilnosti krajine, kot tudi zato, da ima divjad svoje pašnike. V roškem predelu jim divjad, zlasti jelenjad, naredi precej škode. Gozdarji sicer sodelujejo z loviščem Medved, vendar pravijo, da bo treba te stvari v novih načrtih postaviti bolj ostro.
A. B.
Izboljšave ob Bistrici
Prihodnje leto hidromelioracijska dela____
dogovori, da bi ta dela opravili kar njeni člani, ki imajo s takimi deli že izkušnje. V Ribnici so se odločili za to, da bi Bistrico speljali kar se da naravno in da je ne bi spremenili v navaden odtočni kanal. V sklop melioracijskih del šteje tudi zadrževalnik pri Zagorici, ki je že v gradnji in bo do naslednjega leta dograjen.*Na ta način bodo pridobili nova oziroma izboljšali stara kmetijska zemljišča, na katerih pa je bila pridelava doslej zelo težka in tudi ne kaj posebno donosna.
RIBNICA — Pripravena hidromelioracijska dela v Ribniški dolini so se že začele. V prvi fazi naj bi pridobili načrte za hidromelioracijska dela na 580 hektarih zemljišč ob Bistrici, tam pa naj bi izvedli tudi komasacije. Dela morajo biti opravljena do konca tega srednjeročnega obdobja.
Kot je povedal Anton Šobar,' predsednik komiteja za družbeno planiranje, bodo z deli začeli prihodnje leto. Dela bodo sicer potekala na območju od stadiona in ob Bistrici do Žimaric. Od tam bodo zgradili pretočni kanal do Sajevčka, odkoder bo voda speljana v akumulacijsko jezero, v katerem se bo zbirala odvečna voda. Prihodnje leto bodo opravili dela na 160 hektarih. Z domačo obrtno zadrugo že tečejo
TOVARNA »VOZAČEV«
ČRNOMELJ — Skoraj 60 odst. zaposlenih v črnomaljskem Beltu se vozi na delo. Zaradi neprimernih voznih redov vlakov se največ delavcev vozi z avtobusi. Žal pa so s prevozi velike težave, kajti avtobusov je premalo, so stari, zaposleni tudi niso zadovoljni s prihodi in odhodi, česar pa v Beltu ne morejo bistveno spremeniti, saj morajo upoštevati tudi potrebe ostalih delovnih organizacij v občini. Neredko povzročajo težave tudi nevzdrže-vane ceste na Hrvaškem, tako da v Beltu prosjačijo, pa tudi grozijo, naj ceste popravijo, da delavci ne bi zamujali na delo.
IGRALI BODO TENIS
TREBNJE — Telesnokulturna skupnost Trebnje organizira igranje tenisa na teniških igriščih Tesnil v Veliki Loki. Vsi, ki bi radi igrali tenis, se lahko prijavijo osebno na trebanjski telesnokulturni skupnosti Trebnje ali po telefonu 44-157.
KOMUNISTI O NALOGAH
TREBNJE — Komunisti iz obeh osnovnih organizacij ZK (Trebnje I. in II.) so se pretekli teden sestali, d; bi sprejeli naloge po republiškem in zveznem kongresu ZK. Predvsem so kritično spregovorili o delovanji, komunistov v lastnih vrstah in opozorili tudi na to, da je znotraj ZK premalo informacij. Zavzeli so se za to, da bi mladi imeli več besede in tudi več volje do dela. Pohvalili pa so delo krajevne skupnosti, kijev preteklem obdobju dobro delovala
SPOMINSKO PLOŠČO BODO ODKRILI
SVETI GREGOR — V tej krajevni skupnosti se pripravljajo na odkritje spominske plošče vsem padlim v NOB. Ploščo bodo odkrili na območju Slemen. Pri pripravah na odkritje plošče sodeluje tudi občinski odbor ZZB NOV Ribnica.
Zbirajo denar za obnovo
V ribniški občini bodo v petih letih zbrali 388 milijovov din za obnovo objektov s področja izobraževanja, kulture, telesne kulture
Računajo da bodo hidromelioracijska dela na enem hektaru veljala nekaj več kot poldrugi milijon dinarjev, vse skupaj pa bo stalo 40 mL lijonov dinarjev.
J. S.
Dom odprli pred uradno otvoritvijo
RIBNICA — V preteklih letih so v ribniški občini veliko vlagali v’ objekte za družbene dejavnosti. Čeprav je večina objektov novih, pa so že potrebni vzdrževalni posegi. Za te pa sisi družbenih dejavnosti nimajo denarja, saj se obseg sredstev za družbene dejavnosti manjša iz leta v leto. Zato so v ribniški občini sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev za širitev in vzdrževanje izobraževalnih, kultur-
telesno-kulturne objekte. Občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom določala porabo zbranih sredstev, imenovala pa bo tudi posebno telo, ki bo spremljalo izvajanje tega samoupravnega sporazuma.
Sporazum je že sprejet in torej velja. Denarja pa pred zaključin računom še ne bo. Kljub temu pa je posebna komisija že bila na terenu in bo določila tudi prednostno listo,
Kočevski dom starejših občanov je veljal 415 milijonov dinarjev
KOČEVJE — Dom starejših občanov v Kočevju sicer še ni doživel uradne otvoritve, vendar to osebja in oskrbovancev prav nič ne moti. Kot je povedal direktor doma Jože Novak (do nedavnega še kočevski župan), bodo dom uradno in seveda slovesno odprli za dan vstaje. Do tedaj pa morajo do konca opremiti skupne prostore, medtem ko so bivalni del in okolico že do kraja uredili.
»Z delom smo pričeli še pred uradno otvoritvijo tudi zaradi tega, ker so zagonski stroški kar visoki. Za ta namen potrebujemo 25 mi-
KOČEVSKI DOM STAREJŠIH OBČANOV — V kočevskem domu starejših občanov so že sprejeli prve oskrbovance. Uradna otvoritev doma bo za dan vstaje.
lijonov dinarjev, ker pa nam ta denar še manjka, nam ni kazalo nič drugega, kot da smo zavihali rokave. No, z delom nismo pričeli šele sedaj. Večina osebja je že pred tem opravila tečaje za delo s starejšimi občani. Šolanje je bilo potrebno zato, ker smo zaposlili večinoma mlade ljudi, ki še nimajo tovrstnih izkušenj. In ko so že bili tukaj, so dom pred vselitvijo še počistili,« je povedal Jože Novak.
Sicer pa v domu ni opaziti, da bi mu kaj posebnega manjkalo. Klubski prostori, knjižnica, frizerski salon v pritličju še ne delujejo, zato pa iz kuhinje že prihajajo vonjave po hrani. V prvem nadstropju delujeta negovalni enoti, zraven pa je tudi ambulanta pa dnevni prostor, dve čajni kuhinji in prostori za medicinsko osebje. V drugem in tretjem nadstropju so bivalni prostori z eno in dvoposteljnimi sobami, dnevnimi prostori, kuhinjami.
Urejena je tudi okolica doma, kjer sta letni vrt in balinišče. Dom bo opravljal storitve tudi za zunanje odjemalce, to je dnevno varstvo starejših občanov, za te namene pa bodo delovali tudi pralnica in likalnica ter frizerski salon.
Dom starejših občanov je veljal nekaj več kot 415 milijonov dinarjev. Največ denarja je prispevala skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja (več kot polovico), 25 milijonov dinarjev je bilo
zbranih s pomočjo samoprispevka, ostalo pa so prispevali sklad za gradnjo domov pri SPIZ, stano-
Če je denar...
V šentlovrencu bo dom kulture do zime že pod streho
ŠENTLOVRENC — »Če je denar, potem ni težko delati in zadovoljevati potrebe krajanov. Denar pa je, saj imamo že tretji samoprispevek. Vendar pa samo s tem denarjem ne bi mogli vsega delati. Potrebna je tudi drugačna pomoč krajanov,« je povedal Zdene Praznik, predsednik sveta krajevne skupnosti Šent-lovrenc.
V krajevni skupnosti so se lotili več del naenkrat. Pred nedavnim so vlili betonsko ploščo na kulturnem domu, ki ga obna-
vanjska skupnost, skupnost socialnega skrbstva itd. V domuje prostora za 124 oskrbovancev, od tega 42
Zdene Praznik: »Če je denar, potem je lahko delati.«
vljajo. Do jeseni bodo sezidali obodne zidove in pokrili dom. Groba dela bodo torej do jeseni gotova, slavnostna otvoritev doma pa bo bržkone prihodnje leto. V domu bodo imeli dvorano za kulturne prireditve, telovadnico za osnovno šolo, v njem pa bodo tudi prostori za sestanke vodstva krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
»V krajevni skupnosti smo se odločili tudi za to, da pomagamo pri gradnji centralne kurjave v šoli. Čaka nas napeljava telefonskega omrežja. Na vse doslej asfaltirane ceste moramo položiti še zaporno plast asfalta. V Šentlovrencu bomo namestili javno razsvetljavo, skratka, dela imamo več kot dovolj,« je povedal Praznik. Pohvalil je mladince, ki radi sodelujejo pri vseh akcijah tudi s prostovoljnimi delom.
nih in telesno — kulturnih objektov.	po kateri bodo izvajali dela.
Tako bodo v naslednjih petih letih opravili obnovitvena in vzdrževalna dela v osnovni šoli Ribnica, telovadnici osnovne šole v Sodražici in zgradili kuhinjo za osnovno šolo Dolenja vas. Ker je v Ribnici še vedno čutiti precejšnje pomanjkanje prostora v otroških vrtcih, bodo ribniškemu otroškemu vrtcu prizidali še 5 oddelkov. Na področju kulture bodo vlagali v obnovo doma kulture v Loškem potoku, odra v domovih TVD Partizana v Ribnici in Sodražici ter uredili prostore muzeja, galerije in knjižnice v Ribnici. Obnavljali bodo tudi oba doma TVD Partizan v Ribnici in Sodražici ter opravili vzdrževalna dela v športnem centru.
J. S.
Jože Novak: »Z delom smo pričeli pred uradno otvoritvijo tudi zaradi tega, ker so zagonski stroški dokaj visoki.«
postelj v negovalnem delu. Poprečna oskrbnina bo znašala nekaj več kot 2000 dinarjev ali okoli 70 tisoč dinarjev na mesec.
Udeleženci sporazuma bodo združevali sredstva po 2 odst. od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka. Kot računajo, bodo že letos zbrali prek 71 milijonov dinarjev, do konca srednjeročnega obdobja pa 388 milijonov dinarjev. Največ tega denarja ali kar polovica bo šla za obnovo in vzdrževanje osnovnih šol, četrtina za kulturne objekte, petina za otroško varstvo in 2 odst. za
KJE SO ZASTAVE?
Na dan borca, 4. julija, sva se z ženo odpravila na izlet v prelepo partizansko Belo krajino. Ne mislim opisovati izleta ali Bele krajine nasploh. Zbodlo me je, da je na praznični dan le tu in tam visela kakšna zastava. Kje je naša osnovna državljanska in domovinska zavest? Ali ljudje, ki so na stolčkih, ob dograditvi novih hiš nimajo toliko denarja, da bi jih ob praznikih ozaljšali z našo trobojnico? Poleg tega je velika večina zastav, ki že visijo, obešena napačno. V samem občinskem središču je visela hrvaška namesto državne zastave. Kdaj bomo tukaj vendar napravili red? Pred leti sem slučajno potoval po ZRN na njihov državni praznik. Ni bilo stavbe brez zastave in vse so bile obešene pravilno. Tudi v tej državi je zastava tribarvna.
STANKO PLESKOVIČ Mokronog 100
Tudi obrtnik ne more brez razvoja
V trebanjski obrtni zadrugi mislijo na lasten razvoj in na prihodnost obrtništva
TREBNJE — »Zanimanje za zadrugo narašča in je domala vsak teden več članov v njej. Hkrati s številom članov pa se povečujejo tudi naše obveznosti. Zadruga sama po sebi ne more nič narediti za razmah drobnega gospodarstva, če ni vključena v siceršnje gospodarsko dogajanje v občini, če se ne ukvarja tudi s »politiko«. Ne gre samo za politiko v najožjem pomenu, pač za politiko razvoja, za dolgoročne koncepte,« je povedal Ciril Pevec, direktor trebanjske Obrtne zadruge.
»Seveda pa je vsem že dolgo jasno in znano, da ne bomo mogli naprej, če ne bomo podpirali drobnega gospodarstva, ki lahko izpopolni strukturna neskladja v gospodarskem sistemu. Za to pa ni treba iti po zglede samo na Japonsko, ampak jih lahko vidimo pri gospodarsko uspešnih evropskih državah. Pri teh zgledih ne gre samo za to, da podobne zadruge in združenja opravljajo zgolj naloge s področja ekonomije, ampak je njihova vloga velika tudi na področju razvoja.
PRIPRAVE NA RIBNIŠKI SEJEM
RIBNICA — Organizatorji znanega Ribniškega sejma, ki je vsako leto septembra, letos razmišljajo o novostih, s katerimi bi to turistično prireditev popestrili. Prikazali naj bi več starih občajev pa tudi jedi, med njimi znano pito iz Sajevic, ki jo bodo menda tudi prodajali. Vabilo pa velja vsem krajevnim skupnostim, da pošljejo predloge, s katerimi bi prireditev popestrili. Vso zadevo pa seveda vodi Turistično društvo Ribnica.
Brez razvoja ne gre. Vendar pa je zanj posamezen obrtnik premajhen, da bi se ga lahko lotil. Zato je treba moči združiti na ravni zadruge. Pri nas smo že zastavili pot v tej smeri, vprašanje pa je, ali bodo to prevzeli vsi obrtniki in vzeli za svoje. Večina vidi zgolj ekonomski smoter zadruge, ta pa je lahko zelo kratkega veka, če za njim ne stoji razvoj. Brez tega pa ji sploh ni moč zastaviti koli-
Ciril Pevec: »Zadruga mora opravljati tudi razvojne naloge in ne samo administrativno-samoupravne.«
čkaj tesnejšega sodelovanja z združenim delom,« je povedal Pevec, ki kot bivši politik in gospodarstvenik gleda na ta vprašanja zelo široko.
Trebanjska obrtna zadruga je odprtega tipa in torej ni specializirana samo za določeno dejavnost. Prevladujejo pa v njej obrtniki za predelavo kovin in plastike. Zadruga je znana tudi po tem, da jemlje najmanjšo provizijo, kot se pri nas reče soudeležbi v skupnem prihodku. Sicer pa v zadrugi razmišljajo tudi o tem, da bi poslovanje kar se da poenostavili.
Opažajo, da je v sedanjih samoupravnih aktih in nasploh v zasnovah zadružništva vse več administriranja, medtem ko je ekonomska funkcija potisnjena v ozadje. V Trebnjem pa bi radi prav nasprotno: primarna naloga zadruge naj bi bila ekonomska, razvojna in šele potem administrativno-samoupravna.
V Obrtni zadrugi Trebnje je sedaj 160 članov, vendar pritok novih še ni prenehal. Izbrano je tudi že ime (Unitehna), vendar pa zadruga še ni registrirana pod tem imenom. Naročena pa je celostna podoba zadruge, tako da se bo zadruga v kratkem prebila iz anonimnosti. To velja samo za široko javnost, poslovna poročila govore o tem, da je med naročniki del že zelo znana. O tem bomo še poročali.
J. SIMČIČ
] IZ NKŠIH OBČIN
Zakaj zagnanost usiha?
Stiska za denar jemlje Pišečanom delovno voljo, vendar nočejo ostati na pol poti
PIŠECE — V soboto, 12. julija, so prebivalci krajevne skupnosti do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano in počastili svoj praznik. Nihče od gostov ni dobil vtisa, da so izgubili delovno voljo, ko je predsednik sveta KS poročal, kaj vse so naredili in kakšne načrte snujejo za naprej.
Lanska pozeba, ki je obrala vinski pridelek, je prebivalce močno prizadela. Znašli so se v hudi stiski, ki jo je še povečalo vsesplošno zviševanje cen. Toda krajani kljub težavam vztrajajo, da bi začete akcije izpeljali do konca.
Trenutno še vedno bijejo bitko za telefon, ki ga bodo napeljali do najbolj oddaljenih hribovskih zaselkov, tja do Sv. Jedrti in Zibora, čeprav mu to zvišuje ceno. Še letos bodo položili 35 km kabla. Vsak naročnik bo plačal za telefon po 220 tisočakov.
Zdaj širijo pokopališče in se pripravljajo na izgradnjo mrliške vežice. Krajevna skupnost
je prispevala okoli 500 tisoč dinarjev in računa tudi na soudeležbo Globočanov.
Veliko stroškov in dela imajo na Pišečkem s cestami. S pomočjo delovnih organizacij in komunalne skupnosti so zgradili en kilometer ceste od Pavlove vasi do Sv. Jedrti in Raven. Investicija je vredna 10 milijonov dinarjev, ker pa sojo oplemenitili s prostovoljnim delom, so zmanjšali stroške na slabo tretjino. Tudi Podgorjanom bodo napravili del ceste, da bodo lahko vozili mleko na odkupno postajo.
Ta čas se začenja regulacija Gabernice in vrednost opravljenega dela.v tem srednjeročnem obdobju se bo povzpela na deset milijonov dinarjev. Krajevna skupnost bo sodelovala z dvema milijonoma. Predsednik Cizelj je v poročilu grajal tiste, ki nič ne storijo, ampak postavljajo samo zahteve in zato se lastninski odnosi še vedno zapletajo.
J. T.
IZ NKŠIH OBČIN
Druge izmene ni nihče vesel
Okoli 240 učencev brežiške osnovne šole bo obiskovalo pouk popoldne
BREŽICE — Petini učencev osnovne šolebratov Ribarjev se z jesenjo obeta izmenični dopoldanski in popoldanski pouk. Šola se namreč že dlje časa ubada s težavami, v katere jo je pripeljala prostorska stiska.
Krajani so po vsej občini dolgo premlevali pobudo za spremembo
šolskih okolišev in enakomernejšo porazdelitev učencev, vendar so jo prizadeti starši povsod zavrnili in niso pristali niti na postopno preusmerjanje prvošolcev. Toda varianta postopnosti trenutno ne bi prinesla nobene prednosti, ker bi ostalo enako število oddelkov, le učencev bi bilo manj v njih.
Šola se je zadnji dve leti izognila drugi izmeni z najetjem treh učilnic
1PIZNANJE ZA PRAZNIK V PIŠECAH
PIŠECE — Za prizadevno in požrtvovalno delo je skupščina krajevnih skupnosti na svečani seji podelila pet priznanj. Dobili sojih: Jože Denžič, Jože Drugovič in Jože Omerzel iz Podgorja, Angelca Bo-stele iz Pišec in Vinko Žerjav iz Artič. Bronaste plakete so prisodili Jožetu Ogorevcu (Pišece 19), Branku Kopiniču in Mihu Koprivcu.
v Domu učencev. Z novim šolskim letom jih bo potrebovala več, dodatnih učilnic pa ji ne moreta ponuditi ne Srednja šola ne Dom učencev. Tako svetu staršev in svetu šole ni preostalo drugega, kot da sprejmeta predlog za uvedbo druge izmene.
• Mnogi starši bi raje videli, da bi vpeljali popoldanski pouk za drugo stopnjo, temu pa nasprotuje učiteljski kolektiv z utemeljitvijo, da kabinetnih učilnic ne morejo odstopiti nižjim razredom, poleg tega bi starejši učenci morali ostati v šoli do sedmih zvečer in še dlje, medtem ko bodo mlajši odhajali domov najkasneje ob pol petih.
Po dva oddelka od prvega do četrtega razreda bosta imela vsak drugi teden popoldanski pouk. To pomeni, da bo v turnusno delo
vključenih 240 do 250 otrok. Za učence prvih razredov bo šola vpeljala dopoldansko varstvo, ker so zaposleni starši za najmlajše najbolj v skrbeh. Težko so se sprijazjtili z drugo izmeno, češ da bodo otroci poslej v šoli od jutra do poznega popoldneva. Pojasnjujejo jim, da za tiste v podaljšanem bivanju tudi do zdaj ni bilo dosti drugače.
Tudi o predlogu staršev za pre- | važanje otrok v prazno šolo v Mrzlavi vasi so v Brežicah že razmišljali, a so prišli do spoznanja, da bi bila to I rešitev le za dva oddelka in še zelo draga povrhu. Bolje kot nič, a veliko premalo za to, da bi se izognili [ nejevolji tistih staršev, katerih otr- | oci bi kljub temu morali v šolo tudi popoldne. Prizadetim ni prav, daje | prišlo do druge izmene, vendar je ta zdaj pred vrati. Brežičani morajo | računati z njo vse dotlej, dokler šola ne bo dobila dodatnih prostorov. Do njih pa samo z jezo in očitki kra- | janov zagotovo ne bodo prišli.
J. T.
Doma še ne dobijo pravega dela
Tretjina Posavcev, diplomantov v letih od 1980 do 1984, poiskalo prvo zaposlitev zunaj regije — Pripravništvo ni dovolj za samostojno delo_
KRŠKO — Na mladinski problemski konferenci v Krškem pred približno letom dni so mladi zlasti poudarili (ne) primerne odnose posavskega združenega dela do lastnih
Radi bi zlasti več boljših cest
Na Raztezu so ljudje složni pri raznih akcijah
RAZTEZ — »Na Raztezu imamo pridne, delovne ljudi. Čeprav ni šlo lahko, ob zadnji akciji za telefonijo niti ni. bilo pravih problemov. Pravzaprav je odziv tudi tokrat presegel pričakovanja, podobno kot v letih, ko so se vrstile akcije za elektriko, vodovod in asfalt,« pripoveduje Anton Pribožič, ki je vodil akcijo napeljave telefona in je že tretji mandat predsednik vaškega odbora.
Vaščani, ki žive v 31 gospodinjstvih tega razpršenega naselja južno in vzhodno od hriba Čerenca, pretežno na nizkih slemenih gričevja, Pribožiču zaupajo, saj vedo, da ni le vztrajen, ko jih je treba prepričati o. ko-
Anton Pribožič
ristnosti sodelovanja pri tej ali oni akciji, ampak zna tudi večkrat potrkati na vrata brestaniške krajevne skupnosti, ko ljudje upravičeno pričakujejo pomoč od zunaj.
»Brez složnosti vaščanov ne bi šlo in tudi ne brez razumevanja za razvoj naše vasi v vodstvu KS Brestanica, začenši s predsednikom sveta KS Zvonetom Šerbcem. Še veliko dela je pred nami. Predvsem si želimo več boljših cest. Posodobitev ceste Raztez—Veliki Kamen bi bila najpotrebnejša. Ne bi se več vozili s svojimi avtomobili ali pozimi tudi pešačili, marveč bi lahko uvedli avtobusni prevoz. Večini vaščanom reže kruh delo v Brestanici in na Senovem,« pravi Pribožič. Zemlja je tod preskopa in je ni dovolj, so pa ljudje na vsak košček močno navezani. Ob boljših povezavah s svetom bi več postorili doma in v tovarnah.
P. PERC ■. -
strokovnih kadrov in načenjali vprašanja, o možnostih za zaposlovanje v regiji, o kadrovskem štipendiranju in podobnem.
Tedaj se je porodila tudi misel o pripravi analize, takšne, kakršno je strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju s sedežem v Sevnici te dni ponudila v obravnavo odboru za načrtovanje, izvajanje zaposlovanja, štipendiranja in socialne politike krške občinske skupnosti za zaposlovanje. Analiza je sicer rezultat naloge »Vključevanje diplomatov višjih in visokih šol v združeno delo posavske regije.«
• Najvišji odstotek odliva višje in visokošolskega kadra so ugotovili v brežiški (56 odst. anketiranih diplomatov iz te občine je našlo prvo zaposlitev zunaj občine stalnega bivališča) in sevniški (51 odst.) občini, kar je bilo glede na znane podatke o dnevni migraciji zaposlenih, odselitvah in ob že daljšem pomanjkanju strokovnjakov šeste in sedme stopnje zahtevnosti tudi pričakovati. V celoti se je približna tretjina Posavcev (najmanj — 35 odst. vprašanih je bilo takih Krčanov) zaposlilo zunaj regije. Na tako odločitev so najpomembneje vplivali razlogi: trdno upanje na stalno zaposlitev, vsebina pričakovanega dela, maloštevilne možnosti za zaposlitev doma oz. v regiji, obveznosti do štipenditorja in možnosti za nenehno izobraževanje.
Želeli so ugotoviti dejansko vključevanje diplomatov višjih in visokih šol, ki imajo stalno bivališče v Posavju, v združeno delo regije in hkrati ugotoviti vzroke za odliv. Zajeli so 436 diplomantov v letih od 1980 do 1984, vprašalnik pa je vrnilo 271 anketiranih — 36 odst. Brežičanov, 33 odst. Krčanov in 31 odst. Sevničanov. Od 142 diplomantov, ki so prejemali kadrovsko štipendijo, jih je proti pričakovanjem kar dobra četrtina imela težave, ko so se po končanem študiju želeli zaposliti pri štipenditorju. Med onimi, ki so prejemali štipendijo iz združenih sredstev, pa se jih je srečala s težavami skoraj polovica.
Izkušnje anketiranih kažejo, da se jih 14 odst. med pripravništvom ni
SKUPŠČINA POSLEJ OB DVANAJSTIH
SEVNICA — Novo vodstvo občinske skupščine je proučilo najprimernejši čas za sestajanje delegatov občinske skupščine. Po starem je to osma ura zjutraj. Razpravljali so tudi o tem, da bi bili skupščinski sklici popoldne, kar pa ni izvedljivo zaradi delavskih prevozov. Četrta seja občinske skupščine je sklicana za prihodnji četrtek ob 12. uri. Seja bi morala biti zaključena pred odhodom delavskih avtobusov okrog 14. ure, sicer se utegnejo delegati na seji osipati.
usposobilo za samostojno delo, 39 odst. pripravnikov pa le delno. Kar v 35 odst. primerov pripravništva niso izvajali po zastavljenem programu, strokovno vodenje oziroma mentorstvo pa je pozitivno ocenilo 31 odst. diplomantov.
P. PERC
Denar je največji magnet
Priznavalnine in druge ugodnosti večajo pritisk na včlanjevanje v ZB NOV — Borci v zdravilišča
KRŠKO — Ponovna možnost za uveljavljanje dvojnega štetja delovne dobe in drugih ugodnosti, ki jih uživajo borci NOV, je nenadoma spodbudila zanimanje za vključevanje v borčevsko organizacijo. Oglašajo se predvsem ljudje, ki so neorganizirano pomagali narodnoosvobodilnemu gibanju, in taki, ki med vojno še niso dopolnili petnajst let.
Občinski odbor ZZB NOV je po besedah predsednika Staneta Nu-nčiča dobil samo minuli petek zaradi tega 15 pozivov. Organizacija
Dvakrat da, kdor hitro da
KS Sevnica pospešeno odpravlja škodo po neurjih
SEVNICA — Junijska neurja so na območju najmanj petih krajevnih skupnosti povzročila mnogo škode. Cenilne komisije so še na delu, nas pa je zanimalo, kako poteka odpravljanje posledic.
Samo ob neurju 19. junija so na območju KS Sevnica škodo ocenili na 450 milijonov dinarjev, nakar je ponovno neurje v noči od 23. na 24. junij razdejanje še povečalo. »Naši strojniki so bili obakrat vso noč zunaj. Kar nam je uspelo popraviti po prvem neurju, je bilo ob naslednjem še huje razdejano,« pripoveduje tajnik Pavle Zemljak.
— Bo moč odpraviti vso škodo?
»Neurje je na našem območju
zajelo Ledino, Orehovo, Podgorico, Metni vrh, Drožanje, Prešno Loko, več delov Sevnice, predvsem Ribnike. Marsikje so se sprožili plazovi, ki jih ni moč odstraniti. Osem kilometrov cest je bilo popolnoma neprevoznih. Naj poudarim, da je zgolj navajanje kilometrov poškodovanih cest lahko varljivo. Denimo, na Drožanjski cesti je 200 metrov cestišča popolnoma odneslo. Da je postala spet prevozna, smo morali navoziti 571 kubikov gramoza.«
— So še nedostopni predeli?
»Edino pri S\. Roku, kjer je plaz
zasul dohod do hiše Becevih. Z deli smo pričeli minuli petek. Ko so bili naši stroji na terenu, treba pa je bilo pomagati, ni nihče gledal, čigavo je kaj. Tako je npr. plaz zaprl republiško cesto proti Planini, za katero skrbi novomeško Cestno podjetje. Videli smo, da je nastala kolona vozil, šli smo in plaz odstranili. Ljudje v večini primerov prizadevno sodelujejo pri odpravljanju posledic.«
NOVA SKUPŠČINA
STUDENEC — Organom krajevne skupnosti Studenec je poteklo štiriletno mandatno obdobje. Na predlog kadrovsko-volilne komisije in KK SZDL Studenec je zbor občanov 15. junija letos izvolil novo skupščino KS. Ta je na svoji prvi seji izvolila Jožeta Žiberta za predsednika in Rudolfa Kokova za podpredsednika skupščine.
Nadalje je izvolila nov svet KS in imenovala za predsednika Alojza Pavkoviča, za podpredsednika pa Marjana Mikoliča. Izvoljeni so bili še drugi organi krajevne skupnosti.
— Kako je s stroški za ta dela?
»Na začetku del so nas le prevozi gramoza stali 4 milijone dinarjev. Za pomoč smo zaprosili izvršni svet. V republiki po novem velja, da smo upravičeni do solidarnostne pomoči, če znaša škoda ne več tri, temveč štiri odstotke družbenega proizvoda občine. Določena je metodologija ocenjevanja itd. Razumljivo je, da na pamet ne more iti. Nam in oškodovancem bi bilo najbolj pomagano, če bi se uresničilo, da dvakrat da. kdor hitro da. Posebne težave so imeli tisti, kjer jim je voda vdrla v hiše.«
Dodajmo, da je občinski izvršni svet na zadnji seji za stroške pri odpravljanju posledic zaradi neurij iz skromne proračunske rezerve namenil 800 tisočakov.
A.ŽELEZNIK
mora o »novincih« posredovati svoje mnenje in zagotovo ne bo ugodila vsem. Včlanjevanje bo najbrž marsikomu odklonila.
Nastale bodo tudi denarne težave, saj sredstva za priznavalnine niso neomejena. Dokler članstvo v ZZB NOV ni prinašalo materialnih koristi, se nekateri sploh niso želeli pridružiti borčevski organizaciji. Danes jim je žal, saj je to povezano s priznavalninami, z ugodnostmi pri zdravljenju in pokojninah. Poleg tega so letos v krški občini razdelili borcem za 11 milijonov dinarjev stanovanjskih posojil. Za priznavalnine je v občinskem proračunu zagotovljenih 90 milijonov dinarjev-in težko si bodo izborili več. Redne mesečne priznavalnine prejema 320 članov, enkratne pa 70.
Okrog sto članov ZZB NOV pošljejo vsako leto za tri tedne v zdravilišča, da si tam naberejo novih moči. Toda bivanje v naravnih zdraviliščih se je zadnje čase močno podražilo, zato jih bo prišlo za enako vsoto precej manj na vrsto. Borci zaradi tega že razmišljajo, da bi zdravljenje skrajšali na 14 dni. Verjetno bodo tak predlog prej ko slej posredovali komisiji, ki preverja njihovo zdravstveno stanje in odobrava zdravljenje najbolj potrebnim. V prihodnje najbrž ne bo več mogoče, da bi nekateri zahtevali toplice vsako leto, saj se potem nikoli ne bi mogli zvrstiti. Tisti najbolj skromni se tudi vnaprej ne bi potegovali za to, čeprav so si zaradi slabega zdravja prav tako zaslužili bivanje v zdravilišču.
J. T.
Stilles na dobri poti
Pobuda za delo decimirnice na Žagi — Iščejo razumevanje krške LB — Prelomno prihodnje leto
SEVNICA — Med obsežnim dnevnim redom seje občinskega izvršnega sveta minuli teden je bila osrednja točka obravnava sanacijskega programa Stillesa.
Seje se je udeležila večina članov začasnega kolektivnega vodstva.
Predsednik Drago Milinovič je potožil, da imajo trenutno največ težav s posavsko temeljno banko Ljubljanske banke. »O tem ko smo prejšnji mesec vendarle pokrili lansko izgubo, bi sodelovanje lahko slednjič potekalo normalno,« so menili predstavniki Stillesa. Dogovorili so se, da jim izvršni svet pomaga v stikih, če ne bo šlo drugače, bodo zahtevali sestanek s kreditnim odborom.
Pripravljajo notranjo samoupravno reorganizacijo. Namesto dveh tozdov naj bi imeli enovito organizacijo. V proizvodnji je več zastojev, zato nameravajo vložiti okrog 170 milijonov dinarjev, da bi odpravili ozka grla. Dajejo tudi zanimivo pobudo, da bi bila bolje izkoriščena sodobna decimirnica na sevniški Žagi. Stilles bi moral sicer kupovati podobne stroje, takšno podvajanje zmogljivosti pa ni upravičeno. Izvršni svet podpira pobudo, da se dogovorijo z GG, saj bi
PODCENJEVANJE MOŠČAN-CEV — Včasih je bilo v občini več tabel, ki so avtomobilistom kazale pot v Čatež. Toplice« namesto v »Čateške Toplice«, vendar so napise potem popravili. Napačno pisavo so zadržali samo še na križišču na Mostecu, v rojstnem kraju slovenskega jezikoslovca prof. dr. Jožeta Toporišiča. Pravijo, da je nekaterim Moščancem nerodno zaradi tega, odgovornim pa nič, saj se' na primer Zagrebčani zaradi pravopisne napake sploh ne razburjajo.
ZDAJ SE VE, KDO JE BOLJ DISCIPLINIRAN — V občini so lani voznikom motornih vozil odvzeli 280 vozniških dovoljenj zaradi kršenja cestnoprometnih predpisov. To ni nobena posebnost, velja pa s1 zapomniti, daje bilo med njimi samo šest poklicnih šoferjev.
KDO BO PREVZEL PATRONAT? — Da propadajoča objekta bi nujno potrebovala skrbnika. To sta Uršičevo leseno kopališče ob Krki in slikovito, z bršljanom obraščeno staro leseno zdraviliško poslopje v Toplicah. Kopališče so že zdavnaj sklenili podreti, ker ga v povojnih letih niso popravljali in je telovadenje po njem smrtno nevarno. Za zdaj še kljubuje, a le kot podrtija. Ne ve se pa še za usodo starega hotela, saj pravijo, da ga ni vredno ohranjati. To ugotovitev spremlja napoved, da bi zgradili novega v enakem slogu. Bo res kdaj na voljo denar zanj?
Krške novice
Stincs zagotovil delavce in bi decimirnica lahko delala v dveh izmenah.
Sedanji sanacijski program še ne more predvideti, kaj bo z usodo obrata na Blanci. To bo naloga celovitega razvojnega programa tovarne. Začasno vodstvo si sedaj prizadeva, da proizvodnja v tem ob-
• Ob raznovrstnih težavah ohrabruje dobra prodaja, ki sedaj poteka enotno za vso tovarno, ne več po tozdih. Cenovne omejitve zveznega izvršnega sveta ne prizadenejo mizarjev. S 1. julijem sa cene svojih izdelkov dvignili za 15 odst.
ratu kar najbolj nemoteno teče. Stole, ki jih tu delajo, namreč potrebujejo za popolnjevanje ostale ponudbe tovarne.
Po številkah predloženega sanacijskega programa naj bi za Stilles kot dolgoletnega izgubarja postalo prelomno prihodnje leto. Izdatno nameravajo dvigniti celotni prihodek, glede na lansko leto kar za 168 odst. Tovarni naj bi po teh izračunih prihodnje leto ostalo že 33,8 milijona dinarjev, sklade naj bi pričeli normalno polniti leta 1988.
A.ŽELEZNIK
Sevniški paberki
ČASI SE SPREMINJAJO — Včasih je lastnik traktorja požel najprej svoje žito in šele nato sosedovo. Ždaj | je ravno obratno, začne pri sosedu in nadaljuje na domači njivi. Zaradi tega letos zagotovo ne bo zastojev. V občini je 30 kombajnov in ti so sposobni pospraviti pšenico v desetih dneh. Zasebniki se nič več ne obotavljajo s praznimi izgovori, saj so zainteresiia-ni, da njihovi stroji opravijo čimveč
KAM ZASADITI LOPATO, TO JE VPRAŠANJE — Zadnja leta vedno znova slišimo, da mladi niso več navdušeni za brigade. To drži. vendar ne za lokalne delovne akcije. Zanje je veliko zanimanja. Celo mladi zadružniki bi se z veseljem odzvali. Najbolj jih privlači urejanje hipodroma na Bregah, vendar stvari še niso speljane tako daleč, da bi jim lahko rekli, kje naj začnejo. Škoda.
BOLJE ZDAJ KOT NIKOLI — Ravninski predeli so z melioracijami veliko pridobili in hribovci še kar naprej obžalujejo, da so na visokem doma. Toda na Planini so med tem le prišli na vrsto za take posege. Letos jim bodo uredili 40 hektarov pašnikov, nakar bo na vrsti še Bohor. Tistim, ki jih bo to zadržalo doma, bi morali iz doline pripeljati še nekaj nevest. Nikjer se jim ne bi odrekli.
VEČ UPANJA NA HIPODROM
BREGE — Nedeljski občni zbor Konjeniškega kluba Posavje so tukaj sklicali zato, da so si člani lahko ogledali kraj, kjer upajo, da jim bo končno le uspelo urediti hipodrom. Zbor je potekal kot delovni dogovor in na njem je sodelovalo veliko rejcev konj s Krškega polja in Bizeljskega. Kmetje so ob tem poudarili, da so vsi vendarle zaslužili nekaj tudi zase, prostor za obnovo tradicionalnih kmečkih prireditev, kakršne, so bile včasih v Leskovcu. Domenili so se, da bo prvo tekmovanje že to jesen, če bo izvršnemu odboru uspelo urediti formalnosti v zvezi z zemljiščem.
TROJKA SE POSTAVI — V poplavi vsakršnih veselic izdvojimo eno, kamor to soboto vsekakor velja iti. Prizadevna gasilska trojka, torej ne še društvo, iz Trnovca vabi od 17. ure dalje v izvirno okolje — Kraglovo zidanico na Podvrhu. Za ples in dobro voljo bodo igrali Dobri prijatelji.
IZPITI DOMA — Občinski izvršni svet je potrdil imenovanje sevniške izpitne komisije za opravljanje izpitov za kolesa z motorjem. To pomeni, da se bodo lahko približali šolam in krajem, kjer je največ mladih s tem priljubljenim prevoznim sredstvom. Starši, ki so širokogrudno omogočili nakup, četudi z akcijskimi prodajami, naj sedaj nadebudne »brenčače« napotijo še na spoznavanje prometnih predpisov.
CENE GOR, CENE DOL — Z registrskih blagajn v trgovinah so izginila opozorila, naj kupci spravljajo bloke, češ da bodo dobili vrnjeno razliko, če se bo po odredbi zveznega izvršnega sveta kaj pocenilo. Trgovci imajo obilo dela in zatrjujejo, da ne bodo obdržali nobenega dinarja. Če ne bo šlo drugače, se bodo oddolžili s kakšno akcijsko prodajo.
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 18. VII.
18.10 — 00.55 TELETEKST
18.25 POROČILA
18.30 USTVARJALNE IGRE: Ritem, ritem
18.45 FLIPPER, 11. del ameriške nanizanke
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50	ŽELELI STE, POGLEJTE
20.15	NE PREZRITE
20.25	AMAZONKA: SNEŽNI VIHAR V DŽUNGLI, 5. del angl. dok. serije
21.10 RISANKA
21.30 DNEVNIK
21.55	VREME
22.05	BERGERAC, 13. del angl. nanizanke
23.05	PJ V PLAVANJU, reportaža
23.25 TUJEC, ameriški film
V filmu Orsona Wellesa agent Komisije za vojne zločine z zvijačo izsledi nacističnega množičnega morilca, ki se je zatekel v Združene države in tam prevzel identiteto prijaznega telovadnega učitelja. Preiskovalec samo močno domneva, da je novi meščan mesteca iskani zločinec, nima pa nobenega trdnega dokaza.
DRUGI PROGRAM
13.35	Test — 13.55 Tenis SFRJ:ČSSR
— 15.55 Poletno popoldne — Dolgo potovanje po puščavi (5. del sovjetske nadaljevanke) — 17.05 Risanke —
17.25 Dnevnik — 17.45 Lutkomendija
— 18.15 Začimbe po svetu — 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad —
19.30	Dnevnik — 20.00 Vaterpolo
sr-KJ:Macizarska — zl.00 Poročna —
21.05	Mimogrede povedano — 21.55 Dosmrtnik (angl. film) — 23.45 Poletna noč TV Ljubljana
TV ZAGREB
14.55 Zabavna oddaja — 15.25 Poročila — 15.35 Številke in črke (kviz) —
15.55 Dolgo potovanje po puščavi (5. del sovjetske nadalj.)— 17.05 Risanke
— 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar
— 17.45 Lutkomendija — 18.16 Začimbe po svetu — 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad — 1°.30 Dnevnik — 20.00 Dempsey in Makep-eace (zadnji del nadalj.) — 20.55 Ljubezen je milni mehurček (zabavnoglasbena oddaja) — 21.40 Dnevnik —
21.55 V petek ob 22h (kulturni magazin) — 23.25 Program plus — 00.30 Poročila
ZK0 vodijo novi ljudje
Predsednik sevniške ZKO je Jože Novak iz Boštanja — V ljubiteljski kulturi vidni poganjki kakovosti
SOBOTA, 19. VII.
15.10 — 23.55 TELETEKST
15.25 POROČILA
15.30 SMER DEVETI OTOK, 2. del TV nadaljevanke
15.45 NA ČRKO, NA ČRKO, 12. del nanizanke
16.15	USTVARJALNE IGRE: Ritem, ritem
16.30 NARODNI PARKI: RISJAK
17.00	AMAZONKA: SENCE V DIVJINI — INDIJANCI AMAZONKE, ponovitev 4. dela
17.45 POGLADI MAČKO ZA UŠESI, češkoslovaški mladinski film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.45	VREME
19.50	S POTI PO INDIJI: OKAME-NELA KULTURA, 3. del dok. serije
20.15 ZRCALO TEDNA
20.35 MUPPET SHOW
21.00	ARRUBA
21.10	CABARET
21.15 SAMBA, RUMBA, PASSO-DOBLE
21.30	DNEVNIK
21.55	VREME
22.05	VSILJENKA, ameriški film
23.35 PJ V PLAVANJU, reportaža
DRUGI PROGRAM
14.35 Test — 14.55 Tenis SFRJ:ČSSR — 16.20 Zlati cekin (posnetek otroškega festivala) — 17.20 Dekle v
rdečem (kitajski film) — 19.00 Vaterpolo SFRJ:Avstralija — 20.00 Glasbeni oder — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.40 Rezerviran čas — 22.45 Poletna noč TV Ljubljana
TV ZAGREB
13.50	Pavlakovi (ponovitev zadnjega dela) — 14.35 Mali koncert — 14.55 Tenis SFRJ:ČSSR — 17.15 Sedem TV dni — 17.45 Poročila — 17.50 TV koledar — 18.00 Narodna glasba —
18.30 Prisrčno vaši: Leo Mates —
19.30 Dnevnik — 20.00 Sramežljiva sem pa se zdravim (francoski film) —
21.35	Dnevnik — 21.50 Za konec tedna — 23.20 Program plus — 0030 Poročila
NEDELJA, 20. VII.
9.05	— 12.35 in 17.25 — 22.35
TELETEKST
9.20	POROČILA
9.25	ŽIV ŽAV: Risanke in Lučka (4. del češko-nemške nadaljevanke)
10.15	FLIPPER, ponovitev 11. dela
10.40 KITAJEC V SCOTLAND YARDU, 8. del angl. nadaljevanke
11.30 FOLKART: FOLKLORNI ANSAMBEL KUBAN
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 POROČILA
17.40 POROČILA
17.45	MOŽ BREZ SPOMINA, italijanski film (ČB)
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50	VREME
20.00 VELIKI TRANSPORT, zadnji del nadaljevanke
21.00 JAZZ NA EKRANU: JULIUS HEMPHILL JAZZ BAND, 1. oddaja
21.35	ŠPORTNI PREGLED
22.05	PJ V VESLANJU, reportaža
22.15	PJ V PLAVANJU, reportaža
22.30	POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.55	Tenis SFRJ:ČSSR — 18.15 Izviri: kronike — 19.00 Desetletje uničevanja: Mehanizem pragozda in Nevihte nad Amazonko — 20.50 Poročila — 21.00 Malu (1. del brazilske nadaljevanke) — 22.00 Kitajska poezija — 22.40 Rezerviran čas — 23.45 Poletna noč TV Ljubljana
PONEDELJEK, 21. VIL
18.05	— 22.45 TELETEKST
18.20	POROČILA
18.25	SMER DEVETI OTOK, 3. del nadaljevanke
18.40	NA ČRKO, NA ČRKO, zadnji del nanizanke
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.45	VREME
19.50 VSKOK, češkoslovaška baletna pantomima
20.25	VSE REKE TEČEJO, 6. del avstralske nadaljevanke
21.20	RISANKA
21.30 DNEVNIK
21.55 VREME
22.05	AKTUALNO: KAKO ŠPANCI ZNAJO ZASLUŽITI VEČ?
DRUGI PROGRAM
14.50 Glasbena oddaja — 15.20 Poročila— 15.30 Številke in črke (kviz) —
15.50 Dolgo potovanje po puščavi (6. del sovjetske nadalj.) — 17.05 Risanke
— 17.25 Dnevnik — 17.45 Test —
18.00	Beograjski TV program —19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Poročila —
20.55 Odprta knjiga — 21.30 Dinastija
— 22.20 Poletna noč TV Ljubljana
TOREK, 22. VIL
8.15 — 11.50 in 16.55 — 22.55 TELETEKST
8.30	POROČILA
8.35	PESMI O JUNAKIH
9.05	Janez Jemec: SOLZA POLNA SMEHA, priredba gledališke predstave Lutkovnega gledališča iz Maribo-ra
9.50	KAPITAN HORATIO HORN-BLOWER, ameriški film
11.45 POROČILA
17.10	POROČILA
17.15 SLOVENSKI VENČEK, glasbena oddaja
17.45 ŽIVI PLANET: DŽUNGLA, 4. del angl. dok, seriie
18.40	ČAS, KI ŽIVI: VRAŽJI VRTEC, dok. oddaja
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50	PEDENJŽEP — IZ GOZDOV JE PESEM VSTAJALA
20.15	ČEZ TRI GORE: Z mešanim zborom Akord
20.45 GORA IN SIMBOL, reportaža ob 45-letnici vstaje slovenskega naroda in pohoda na Triglav
21.30 DNEVNIK
21.55	VREME
22.05	M. Kranjec: O GREHU STARE JAKOVCE, TV drama
DRUGI PROGRAM
14.55 Glasbena oddaja — 15.25 Poročila — 15.35 Številke in črke (kviz) —
15.55 Dolgo potovanje po puščavi (zadnji del sovjetske nadaljevanke) —
17.05	Risanke — 17.25 Dnevnik —
17.45	Mali svet— 18.15 Zaščitena narava — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 V torek ob osmih (narodna glasba) — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Poročila —
20.55 Verigolomec — 21.55 Mate Balota — 22.25 Rezerviran čas —
22.30	Poletna noč TV Ljubljana
SREDA, 23. VIL
18.05	— 23.35 TELETEKST
18.20	POROČILA
18.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Obirja
18.40	NARODNI PARKI: PLITVICE
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50 IDEOLOGIJA IN ZLOČIN, 2. del dok. serije
20.20 ŠOPEK DOMAČIH. 4. oddaia
20.50 SPOZNANO — NEZANO, oddaja o znanosti
21.20 RISANKA
21.30 DNEVNIK
21.55	VREME
22.05	FILM TEDNA: ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA, avstrijski film
ksist (zabavnoglasbena oddaja) —
22.30 Poletna noč TV Ljubljana
DRUGI PROGRAM
15.00 Glasbena oddaja — 15.30 Poročila— 15.40 Številke in črke(kviz) —
16.00 Neuničljiva Marija (1. del francoske nadaljevanke)— 16.55 Mali koncert — 17.05 Risanke — 17.25 Dnevnik — 17.45 Otroška serija —
18.15	Muzeji in galerije— 18.45 Mali veliki svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 Plesna umetnost drugače — 20.30 Skupina Ayllu — 20.40 Poročila —
20.45	Življenje in ne film — 21.30 Ta-
ČETRTEK, 24. VIL
18.05	— 23.00 TELETEKST
18.20	POROČILA
18.25 T. Pavček: VIJAVAJA-RIN-GARAJA
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.45	VREME
19.50	MOZAIK KRATKEGA FILMA: ARKTIČNA VESLAŠKA TEKMA, finski film
20.25	POPEVKE OB GARDSKEM
JEZERU, 2. del zabavnoglasbene oddaje
21.30	DNEVNIK
21.55	VREME
22.05	GOYA, zadnji del španske nadaljevanke
DRUGI PROGRAM
15.00	Glasbena oddaja — 15.30 Poročila— 15.40 Številke in črke (kviz) —
16.00 Neuničljiva Marija (2. del francoske nadalj.) — 16.50 Mali koncert — 17.05 Risanke — 17.25 Dnevnik — 17.45 Bojazljivi volk (otroška oddaja) — 18.15 Znanstvene teme: Vladimir Prelog— 18.45 Dobre stare uspešnice (angleška zabavnoglasbena oddaja) — 19.30 Dnevnik —
20.00 Hiša (2. del poljske nadaljevanke) — 21.25 Poročila — 21.30 Rezerviran čas — 22.20 Poletna hoč TV Ljubljana
SPORED RADIA SEVNICA ČETRTEK, 17. VIL
17.00 Napoved sporeda — 17.20 Rezervirano za... — 17.50 Naš prosti čas — 18.10 Predstavljamo vam —
18.25	Glasbena oddaja — 19.00 Vključitev v skupni program
SOBOTA, 19. VII.
17.00 Napoved sporeda — 17.05 Mladinska oddaja — 18.00 Glasbena uganka — 18.20 Moje srečanje z umetnikom — 19.00 Vključitev v skupni program
NEDELJA, 20. VIL
10.30	Napoved sporeda — Nedeljsko popoldne: Kmetijska panorama; Od tedna do tedna; Kulturni utrinki; Mikrofon na vasi; Opazujemo, ocenjujejo, ugotavljamo; Zanimivosti domače občine — 12.00 Govori se —
12.15	Minute za prometno varnost —
12.20	Za vsakogar nekaj — 13.00 Nedeljski poročevalec — 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
SREDA, 23. VII.
17.00 Napoved sporeda — 17.05 Novice — 17.20 Naši kraji in ljudje — 18.25 Glasbena oddaja — 19.00 Vključitev v skupni program
SEVNICA — Minuli teden so opravili pregled dela v minulem letu v tukajšnji občinski Zvezi kulturnih organizacij.
Pred časom so se dogovorili o sistemu točkovanja, tako da množičnost in število akcij prinašata več denarja v blagajne društev. Sedaj ugotavljajo, da bo treba nekatere reči dopolniti. Oktet Bo-štanjske fantje in sevniški Oder mladih se n. pr. uveljavljata tudi zunaj občine, če pa hočeta ostati na ravni, potrebujeta dodatno pomoč. Razveseljivo je, da mentorji močnejših skupin pomagajo tudi drugim. Tako Jelka Gunstek iz boštanjske folklorne skupine vodi tudi folkloriste na celodnevni osnovni šoli v Loki pri Zidanem mostu.
V sevniški občini se za podmladek v ljubiteljski kulturi ni bati. Na vseh petih osnovnih šolah delujejo kulturna društva. Žal v tem krogu ni edine srednje šole v občini — Srednje tekstilne šole v Sevnici. Tudi likovniki bi se radi povezali. Posamične razstave so premalo za kvaliteten razvoj ustvarjalcev. V posavski pevski zvezi pa ne bo ostalo le pri reviji. Jeseni načrtujejo zboro-vodsko šolo.
Torkarjev večer
Znani slovenski književ-nik piše nov roman
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in satirik Igor Torkar piše roman Nova jara gospoda. Kot je povedal na literarnem večeru minulo sredo v tukajšnjem zdravilišču, kjer je bil več dni na oddihu, mu delo ne gre kaj hitro od rok. Največ časa porabi za urejanje gradiva, ki gaje zbral za več knjig, on pa bi rad pod naslovom, za katerega je dobil pobudo pri Kersniku, vse obdelal le v eni. Kako mu bo to uspelo, je seveda odvisno od pisateljskega postopka, o čemer pa avtor ni govoril.
Na literarnem večeru, na katerega je posebej povabil člane kulturnega društva iz Prečne, ker uprizarjajo njegove igre, je prebral nekaj zgodb, ki motivno segajo v prva leta po vojni na Slovenskem, nekaj satir v verzih in epigramov. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili njegovi pikri, a nadvse jasni besedi, pričakovani pogovor s pisateljem pa se ni mogel razviti.
Koledar, razstava, monografija
Stenski koledar z Lamutovimi slikami bo Dolenjski muzej izdal  novembra________________
NOVO MESTO — Lani je v okviru založniške dejavnosti Dolenjskega muzeja izšel Koledar z deli Božidarja Jakca, koledar za leto 1987, ki ga v Dolenjskem muzeju tudi že pripravljajo, pa bo izšel s 16 slikami Vladimira Lamuta. Dela za koledar je iz bogate Lamutove slikarske zapuščine izbral dr. Milček Komelj, kije napisal tudi krajšo spremno besedo.
Koledar, ki bo v prodaji že novembra in ga bo moč dobiti za 1.200 dinarjev, bo nekakšen uvod v širšo počastitev spomina na dolenjskega likovnega barda Vladimira Lamuta. Prav tako novembra bo namreč Dolenjski muzej pripravil v Dolenjski galeriji retrospektivno razstavo Lamutovih del, izšla pa bo tudi zajetna monografija o Vladimi-ru Lamutu.
RAZSTAVLJATA TONE IN VOJKO SVETINA
RIBNICA — V Slovinovem bistroju se je zvrstilo že več zanimivih likovnih razstav. V začetku julija so odprli novo, na njej pa razstavljata svoje stvaritve oče in sin, Tone in Vojko Svetina. Tone Svetina, kije uspešen tudi kot pisatelj, je dal na ogled nekaj skulptur, zvarjenih iz ostankov granat in delov orožja, medtem ko je njegovsin, Vojko Svetina, ki se ukvarja s slikarstvom kot avtodidakt, razstavil nekaj novejših del. Na otvoritvi so pripravili pogovor z avtorjema.
Dosedanji marljivf predsednik sevniške ZKO Albert Felicijan je po volitvah na tem zboru delegatov, postal tajnik, za novega predsednika pa so izvolili dosedanjega podpredsednika Jožeta Novaka iz Boštanja. Novi podpredsednik je Peter Žuraj, duša sevniškega Odra mladih.
A. Ž.
Velika puntarija na prostem
Znano Kreftovo delo bodo uprizorili Korošci v Podjuni — Obiskovalce iz Slovenije bo vozil Kom-_____________pas_____________
CELOVEC — Slovenska prosvetna zveza iz Celovca pripravlja za to poletje pomemben kulturni dogodek. Domači gledališki ustvarjalci, zbrani pod imenom Slovensko ljudsko gledališče Samorastniki, bodo avgusta v Spodnjih Vinarah pri Šemprimožu v Podjuni ha prostem uprizorili Veliko puntarijo dr. Bratka Krefta. Delo, ki govori o pomembnih dogodkih v drugi polovici 16. stoletja, ko so se proti svojim fevdalnim gospodarjem družno uprli slovenski in hrvaški kmetje pod vodstvom Matije Gubca, režira Ma--rjan Srienc, scenografija pa bo delo Melite Štih-Vovkove. Premiera bo v soboto, 9. avgusta, ob 20. uri, nato pa bodo štiri ponovitve: 10-, 14., 15. in 16. avgusta, vse ob 20. uri. Generalni pokrovitelj tega dogodka je Kompas Jugoslavija, ki bo skupaj z Nedeljskim dnevnikom tudi skrbel za organiziran obisk predstav iz Slovenije.
JEZIKOVNA ŠOLA ZA OTROKE ZDOMCEV
KRANJSKA GORA — Kakih 50 otrok naših izseljencev in zdomcev se udeležuje poletne šole slovenskega jezika, ki se je začela 14. julija. Največ udeležencev je iz Nemčije in drugih evropskih držav, medtem ko iz Amerike ni nikogar. Šola, ki jo letos izvajajo že petič, bo trajala štiri tedne.
KRONIKA O METLIŠKEM FOTOGRAFU
LJUBLJANA — Tu je izšla dvojna številka Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino. Posvečena je 50-letnici Mestnega muzeja v Ljubljani. Med številnimi zanimivimi sestavki je tudi eden, ki govori o Beli krajini. To je zapis Andreja Dularja Iz zapuščine metliškega fotografa Antona Muche.
Dolenjska revija?
Samorastniška beseda pred pomembno odločitvijo
TREBNJE — Kot je znano, je lani v Trebnjem izšla zbirka Življenje ve za pot, s katero so se predstavili pišoči iz trebanjske občine. Zbirko so izdali kot posebno številko Samorastniške besede in je z njo ta revija, ki jo je ustanovila trebanjska kulturna skupnost, počastila desetletnico izhajanja. Nekateri so bili prepričani, da se Samorastniška beseda poslej ne bo več pojavila, še posebej, ker razmere takim edicijam niso pretirano naklonjene.
Izdajatelji in drugi, ki se jim je revija priljubila, pa niso niti pomislili na ukinitev. Nasprotno, menili so da mora Samorastniška beseda ne le nadaljevati tradicijo, ampak tudi prerasti v regijsko, dolenjsko revijo. O tem je v Trebnjem že nekajkrat tekla beseda, nazadnje minuli četrtek zvečer, ko je nadaljnjo usodo Samorastniške besede obravnaval njen uredniški odbor.
Po mnenju uredniškega odbora bi mogla Samorastniška beseda živeti in se razvijati v okviru založniške dejavnosti Dolenjskega muzeja, kar pomeni, da bi se v Novo mesto poslej preselila tudi izjemna ljubiteljska zagnanost, ob kateri je do zdaj nastajala ta revija. V novem okolju in ob večjem številu izdajateljev bi bilo moč zagotoviti, da bi revija ne le laže, ampak tudi večkrat izhajala, kot je do zdaj, ko se je zadovoljevala s po eno številko na leto.
Člani uredniškega odbora so dejali, da se mora potrebna aktivnost za preraščanje. Samorastniške besede iz občinske v pokrajinsko revijo začeti še to poletje in kljub dopustom. Akcija pa naj bi tekla tako prek kulturnih skupnosti kot prek SZDL dolenjske regije. Sestanek, na katerem naj bi prišlo do odločitve, kaj poslej s Samorastniško besedo, naj bi bil v prvi polovici septembra.
I. Z.
0 trobojnici nad Krko
Dogodek iz leta 1942, ko so žužemberski skojevci obesili slovensko zastavo pred očmi italijanskih okupatorjev, je Slavko Dokl obdelal v knjigi_
NOVO MESTO — V Naši obrambi objavljeni nagrajeni feljton Zastava nad reko Krko, ki gaje napisal Slavko Dokl, novinar Dela iz Novega mesta, je te dni izšel tudi v knjižni obliki, in sicer kot 6. zvezek zbirke Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beli krajini, ki jo izdaja Dolenjski muzej v okviru svoje založniške dejavnosti.
Delo, natisnjeno v novomeški Tiskarni v 3000 izvodih, obravnava pogumno dejanje Suhokranjcev, predvsem pa žužemberskih skojevcev, v maju 1942, ko so italijanskim okupatorjem v posmeh in jezo na daljnovodne žice nad Krko v Žužemberku obesili veliko slovensko zastavo z všito rdečo peterokrako zvezdo in z napisom Smrt fašizmu — svobodo narodu.
Seveda se Dokl ni omejil samo na podroben opis omenjenega dogodka in usod ljudi, ki so v njem sodelovali. Svoj feljtonistični spis, ki ga je zasnoval na podlagi avtentičnih dokumentov in pričevanj, je zastavil širše, tako da se mu je posrečilo očrtati takratne razmere v Suhi krajini. Razvitje slovenske trobojnice je resda postavljeno v ospredje, ni pa edino dejanje, ki je vzniklo iz upornosti svobodoljubnih ljudi na žužemberskem območju v tistih časih.
Posebno vrednost Doklovemu delu dajejo številni fotografski do-
kumenti — fotografije ljudi, ki so pripravili in izpeljali pogumno akcijo, pa tudi posnetki kraja iz predvojnih in medvojnih časov. Na enem od takih posnetkov je tudi videti plapolajočo slovensko zastavo nad Krko.
Knjižica Zastava nad reko Krko je dostojna oddolžitev spominu generacije mladih v Suhi krajini, ki so se odzvali klicu upora. Današnjemu rodu mladih so ti mladinci lahko vzor zaradi izjemne požrtvovalnosti in poguma, ki so ga pokazali.
I. Z.
KRES NASTOPA V FRANCIJI
NOVO MESTO — Na mednarodnem folklornem festivalu, ki poteka v Franciji, zastopajo Slovenijo plesalci in plesalke novomeške folklorne skupine Kres pod vodstvom Branke Moškon. Novomeški folkloristi so imeli svoj prvi nastop minulo soboto v Nici. Na devetdnevni turneji pa so nastopili še v drugih turističnih krajih ob francoski ažurni obali. Bivanje v Franciji bodo kresovci zaključili z nastopom v Monte Carlu. Načrtovane turneje po Belgiji Novo-meščani ne bodo izvedli, saj so šli namesto v Belgijo v Francijo.
Fotoslišal: Milan Markelj
KJE SO TISTE STEZICE, KI SO VČASIH BILE?
.....
•*- .-v'
-M,	’
\ ^
DOLENJSKI LIST pP8d 2D leti j
Nagajali tovariSu Titu
Pomembni in lepi sklepi niso bili uresničeni — Zanemarjeno kopališče v Novem mestu — _______________________Borovnice_______________________
KOLIKO LEPIH in pomembnih sklepov je bilo sprejetih zadnja leta in kako smo se veselili, da bomo v našem razvoju vendarle krenili naprej — pa smo bili spet razočarani, kakor da bi neke sile nalašč ovirale hitrejšo sprostitev vsega, kar nam je potrebno, da spremenimo besede v dejanja! Zdaj razumemo, da marsikdaj do uresničevanja ni prišlo, ker so posamezniki ali pa grupe teh posameznikov nagajale tovarišu Titu in njegovim besedam. Zdaj je važno: iti do kraj2 in razčistiti vse, kar nas ovira na poti v lepšo bodočnost!
KER PRIHAJAJO dan na dan v naše uredništvo občani s pritožbami glede zanemarjenega kopališča na Loki, se še enkrat obračamo na pristojne, naj kaj ukrenejo. Na Loko pride vsak dan vedno več ljudi, med njimi tudi tujci, a vsi se zgražajo zaradi tega, ker kopališče imamo in ga nimamo. Plevel, ki raste, razbite steklenice, nesnaga in neuporabni prostori za shranjevanje obleke in slačilnice bodejo v oči. Da smo tako pričakali turistično sezono, je prava sramota za Novo mesto!
GOZDOVI OKOLI Ortneka so letos polni borovnic, po katerih je na trgu veliko povpraševanje. Domača mladina je to izkoristila, zato pridno nabira gozdni sadež. Ob nedeljah se pridružijo domačim nabiralcem še izletniki iz Ljubljane in drugih krajev, ki se zvečer zadovoljni vračajo domov s polnimi posodami.
STRUGA LAHINJE okoli Črnomlja je polna smeti in odpadkov, ker jih občani tja stalno odlagajo. Kadar je voda nizka, se vidi vsa navlaka. Pred vojno so strugo čistili ribiči, zdaj se ne ve, kdo bi moral to delati. Že zaradi turistov in čistoče v mestu pa bi morali čimprej ugotoviti, kdo je odgovoren za nesnago v Lahinji.
V ČATEŠKIH TOPLICAH se je ustavila gospa Bandaranaike s Ceylona. Privoščila si bo nekaj dni oddiha, potem pa se bo vrnila v domovino. Kopališče ji izredno ugaja.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. julija 1966)
•po&riBvnr
Fotografiranje brez
Namesto občutljivih in skrbi potrebnih filmov polprevodniški čip — Canon že prodaja prve elektronske fotografske kamere — Slika po telefonu
*
*
p
*
\
S
s
5
S STALNIM NAZADOVANJEM se tudi kam pride. V to sicer naši državljani vse manj verjamejo, zato jim postrezimo z zgledom.. Anthony Thornton je vztrajno hodil vzvratno in prehodil 133 kilometrov. Za ta svojevrstni podvig je prišel v Guinnessovo knjigo rekordov.
ANTHONY JE ZELO veliko žrtvoval za svoj podvig: odpovedal se je gledanju televizije. Mladi nazaj hodeči možje namreč Američan po rodu, ta vrsta ljudi pa nadvse ljubi prav gledanje televizije. Tako je pokazala raziskava javnega mnenja, ki so jo končali pred kratkim. Gledanje televizije se je uvrstilo celo pred spolnostjo, starodavnim in nepogrešljivim užitkom. Vprašanje je bilo preprosto: Kaj vam daje največ užitka? In večina Američanov in Američank je odgovorila, da televizija. Po vsem tem lahko sklepamo le eno: da ameriška televizija ni preveč podobna naši.
ŽAL SE JE šefu vvashingtonske Meritor banke zdelo, da je spolnost le bolj upoštevanja vreden užitek. Vztrajno je nadlegoval svojo pomočnico, dokler seveda ni iz strahu, da bi bila ob službo, nekaj pa tudi, ker ji je neprestano dvorjenje prijalo, nekajkrat klonila in seksala s šefom. Pred kratkim pa je vrhovno sodišče dosodilo, da je šef s tem storil kaznivo dejanje spolnega nadlegovanja. Kazen sledi. Za gledanje televizije bije ne dobil!
PRAV PREVEČ se tudi nista razumela neki Ibrahim Q. in njegova ljubica. Ibrahim se je sklenil odseliti od ugasle ljubezni, pri tem dejanju pa ga je nekdanja ljubezen silovito napadla, nakar se je mož branil s tem, kar je imel, se pravi z rokami in zobmi. Pri obrambi je zarisal nekaj zobnih odtisov tudi na nižjih zadnjih predelih nekdaj ljubljenega tele-ščka. Ljubica ga je tožila za rane na neprimernem mestu, vendar pa je sodnik presodil, da so bile rane narejene v samoobrambi in je Ibrahima Q. pomilostil. Zdaj Ibrahim gleda svoj program, njegova nekdanja ljubezen pa svojega. In oba sta zadovoljna, četudi nista Američana.
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Novice.
Brezpotrebno izsekavanje bost
Izginjajo hoste, kakor bi gorelo — Na Ruskem je zelo napeto — Prepoved ribolova na Krki — Za praznike bodo trgovine v Novem mestu in Kandiji zaprte
(Odkar) imamo železnico, izginjajo hoste, oso-bito one malih posestnikov, kar kakor bi gorelo. Lesni trgovci pri tem bogatijo, kmetje pa še večinoma ubožajo, namesto da bi si opomogli. Brezpotrebno ali vsaj veliko prenaglo izsekavanje host razodeva najprej slabo skrb za hosto. So pa še druge prikazni, ki spričujejo slabo skrb. Prva je pač ta, da se ne skrbi, kadar se kako hosto poseče, takoj za to, da bi se dotični svet iznova pogojzdil, to je s takimi gozdnimi rastlinami posadil, od kakoršnih je v prihodnosti največje vrednosti in denarne koristi pričakovati. Izsekani svet se prepusti samega sebi, češ, se bo že sam zopet zarastel.
(T r g o v c i) iz Novega mesta in Kandije so se z lastnoročnimi podpisi sporazumeli, da bodo imeli svoje prodajalne popolnoma zaprte ob novem letu, velikonočnih, binkoštnih in božičnih praznikih. Ob teh dnevih se tedaj sploh ne sme prodajati tudi ne pri odprtih oknih za zaprtimi vrati. Če bi kateri ravnal temu sklepu nasproti, je kaznovan z globo 40
kron v prid olepševalnemu društvu v Novem mestu.
(Na Ruskem) poostruje se položaj od dne do dne bolj in bolj. V mnogih mestih, da, celo na samem carjevem dvoru so se uprli vojaki, tako da sojih komaj komaj ukrotili, a niso ukrotili upornega duha, ki se loteva cele Rusije tako, da se bo kmalu vprašalo: kdo ni več revolucijonarec? — Sedaj sodijo častnike, ki so zakrivili oni grozni poraz ruske mornarice pri Čušimu. Nekaj so jih obsodili na smrt, admiral Roždestvenski pa je kar sam prosil, naj mu odmerijo najvišjo kazen. Pravih krivcev pa ne kaznujejo, in to so podkupljivi ruski velikaši, ki so pustili vso mornarico skrajno zanemarjeno, denar pa vtaknili v svoj žep,
(Razglas.) Pravico ribe loviti na Krki od Novega mesta do potoka Rumanje vasi, potem na potokih Rumanje vasi in Prečine sije odkupilo 5. julija t. 1. oskrbništvo graščene Breitenau. Pod strogo kaznijo je prepovedano na omenjenih vodah ribariti.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1906)
V zadnjih nekaj letih je fotografija doživela nekaj izrednih napredovanj. Proizvajalcem filmov je uspelo izdelati drobnozrnate filme velikih občutljivosti, filme za diapozitive, ki jih, podobno kot polaroidne fotografije, takoj lahko razviješ, proizvajalci fotografskih kamer pa ponujajo na tržišču povsem avtomatizirane kamere, ki imajo programirano osvetlitev, vgrajen motor za pogon filma in previjanje ter samodejno ostrenje. A naj bodo vsi ti dosežki še tako veliki, so v grobem ostali znotraj starega zasnutka fotografije. Še vedno so tu kamera, film in temnica, kjer nastane končni produkt. Zares povsem novo pot so ubrali pri Canonu, kjer so izdelali prvo uporabno fotografsko kamero, za katero film ni potreben. Namesto filma uporablja kamera polprevodniški čip.
Še pred nekaj leti bi se zamisel o fotografski kameri brez filma zdela podobna zamisli o letalu brez kril. Vendar pa so prav na tem področju tehnologije najbolj vztrajno vrtali. Film je namreč najobčutljivejši del fotografije. Zahteva posebno skrb, ostati mora dobro zaščiten pred svetlobo, po osvetlitvi zahteva posebno obdelavo in potem še izdelavo izbranega izraza slike. Film je bil neločljivo povezan s fotografovo prisotnostjo na kraju dogajanja in za prenos slike, ki jo je fotoreporter naredil, je bilo pač treba film spraviti v ustrezno temnico in potem do uredništev, raziskovalnih postaj, skratka do naročnika in uporabnika fotografije.
Zaradi tega so poskušali na tem področju narediti takšen korak naprej, ki bi omogočil mnogo hitrejšo in zanesljivejšo povezavo med fotografom in uporabnikom. Nekaj svetovnih fotografskih proizvajalcev je začelo tipati, kako bi zamenjali film z elektronskim nadomestkom, najdlje pa je v tej sodobni elektronski fotografski dirki prišla znana fotografska tvrdka Canon. Te dni je na tržišče poslala profesionalno fotografsko kamero, namenjeno v prvi vrsti fotoreporterjem. Maloformatna kamera RC-701 je ta hip v prodaji le na Japonskem, v kratkem pa jo bo mogoče kupiti tudi v ameriških državah in v Evropi. Njen prihod na fotografsko tržišče predstavlja zares veliko novost.
Mlini na veter še zanimivi
Namesto moke naj bi »mleli« elektriko — Ma-____________njši____________
Na otoku Helgoland v Severnem morju gradijo manjši obrat, ki bo izkoriščal energijo vetra. Da gre za premišljeno gospodarsko vlaganje, pove podatek, da je za to gradnjo nemško zvezno ministrstvo za raziskovanje in tehnologijo namenilo več kot šest milijonov mark. Smo mar na začetku nove dobe mlinov na veter, bo imela tudi v prihodnosti svoje mesto, so vse bolj prepričani strokovnjaki. Bodočnosti ne napovedujejo velikanskim napravam, ki jih bo gnala včasih prav neizmerna moč vetra, ampak jo predvidevajo za majhne in srednje velike sisteme.
Prav tako pa zanima strokovnjake tudi preteklost mlinov na veter. Neki holandski zgodovinar je v svoji tehniško-zgodovi-nski študiji dokazal, da je mlin na veter v njegovi deželi prevladoval nad parnim strojem do konca prejšnjega stoletja. Podoben nemški raziskovalni projekt dokazuje, da je proti koncu
19.	stoletja v Nemčiji kar dvanajst odstotkov vseh obratov še zmeraj uporabljalo veter kot vir energije. Raziskovalci zgodovine teh naprav ugotavljajo, da so imeli mlini na veter zelo izpopolnjene nekatere sestavne dele, npr. zobniške sklope in različne prenose prek gredi, kar naj bi s pridom uporabljali številni izumitelji v 19. stoletju pri svojih tehničnih novotarijah. Tako naj bi se s stroji zgodnje industrijske revolucije precej naslanjali na izkušnje pri gradnji mlinov na veter. Zanimivo bi bilo videti, kako bodo pri napravah z otoka Helgoland uporabili dosežke računalniške revolucije. Da jih ne bi, je kratko malo verjetno.
L. M.
(Vir: Kosmos)
Canon RC-701 je videti takšna kamera, kot jih je v zadnjem času Canon že več poslal na tržišče, dokaj masivna, velika, z lastnim motorjem in programsko osvetlitvijo. Vendar pa se od vseh fotografskih kamer na svetu loči po tem, da v nji ni filma. Namesto na film objektiv ostri sliko na polprevodniški^ čip, imenovan s kratico CCD. Čip je razdeljen na
380.000	slikovnih elementov, pik-slov, ki svetlobo spreminjajo v električni signal. Sprejeti signali se magnetno zabeležijo na gibki disk, na katerem je prostora za okrog 50 posnetkov.
Ko fotograf posname vseh 50 posnetkov, si jih lahko takoj ogleda na televizorju ali video monitorju, lahko jih takoj natisne ali pošlje na drug konec sveta prek telefonskih linij. Nič temnice, nič razvijanja, nič povečevanja negativa. Samo fotografiranje in takojšnja slika.
Preden zapišemo kaj več o postopkih in možnostih elektron-
Nova Canonova fotografska kamera RC-701, za katero ni potreben film.
ske fotografije, moramo vsem tistim, ki jih je nova Canonova kamera zagrela, povedati, da si je ne bodo mogli privoščiti. Kamera je namreč izjemno draga, tako draga, da jo bodo imeli le fotoreporterji velikih novinarskih hiš, medtem ko bodo ostali še naprej delali z navadnimi fotografskimi kamerami in s filmi. Sam fotoaparat stane okrog milijon dinarjev (preračunano iz dolarjev), tiskalnik slik nekaj več kot 3 milijone, prenosnik slike v telefonsko linijo pa kar 9 milijonov di-nariev. In da je novi sistem uporaben, je treba imeti vse troje.
Razočarane lahko potolažimo z naslednjim podatkom: slike, kijih
.■ '."Mit! C3MBIU
dobimo z novo kamero, msc> najbolj ostre. Sestavljene so iz
380.000	točk, torej imajo podobno kvaliteto, kot jo ima običajna televizijska slika. Če jo primerjamo z diapozitivom običajnega Kodakovega filma, ki ima okrog 20 milijonov točk, potem primerjava jasno pove, da se po kvaliteti nikakor ne more primerjati s klasično fotografijo.
Toda odločilna prednost elektronskega beleženja fotografije je v hitrem odpošiljanju in 'tfe nazadnje tudi velikih možnostih shranjevanja. Prenos črno bele slike po telefonu traja dve minuti in pol, prenos barvne pa le pol minute dlje.
Zelo uporabno je tudi izbiranje in dokončna obdelava fotografij. Urednik oziroma uporabnik sploh si na ekranu ogleda vse posnetke, potem si izbere posameznega, določi izrez ter ga s tiskalnikom natisne v želeni velikosti. Vse posnetke tudi zlahka shrani na diske. Kvaliteta posnetkov ostaja enaka mnoga leta in vedno je mogoče narediti poljubno število enako dobrih reprodukcij. Kdor je že kdaj sedel za fotografskim povečevalnikom, ve, kako hitro se negativ spraska in sploh poškoduje. Že uporabljeni disk pa se preprosto sprazni in je primeren za ponovno uporabo, medtem ko poslikani film ostane za vselej to, kar je.
Vodeči Canon v elektronski dirki nikakor ni sam. Tesno za njim je Sony, kije pred petimi leti izdelal sploh prvo kamero z elektronskim zapisom slike, pa Polaroid, ki ima v ognju polprevodniški čip, na katerem bo poldrugi milijon svetlobočutnih točk, da ne pišemo o Hitachiju in Nikonu, ki se skupaj trudita ujeti korak na tem področju.
Konkurenca ni nič slabega, obljublja nove kamere, boljše in seveda tudi cenejše. Morda bo čez nekaj let takšna elektronska fotografska kamera dostopna tudi za žep jugoslovanskega novinarja, dokumentalista in ljubitelja fotografije.
MiM
Veliko različnih stvari vodi do spoznanja.
H.	HESSE
Stara Praga tiho umira
Zgodovinsko jedro enega najlepših srednjeevropskih mest razjeda onesnažen zrak — Obnova
Praga je čudovito mesto. Ni je Miloš Forman kar tako izbral za ozadje svojega tudi pri nas zelo gledanega filma Amadeus. Praga ima verjetno od vseh mest največje ohranjeno historično jedro. Kakih 8 površinskih kilometrov je velik zaščiteni del Prage. Vendar pa je več kot dve tretjini registriranih arhitekturnih in drugih spomenikov v slabem stanju in nujno potrebnih obnove.
Najhujši uničevalec zlate Prage je onesnaženi zrak. Prevladujoči vetrovi prinašajo nad mesto oblake dima iz čeških jeklarn, k onesnaženosti pa pripomore nemalo tudi kakih 10.000 domačih kurišč v samem mestu, kjer v glavnem uporabljajo za gorivo premog. Nič čudnega ni, da je zrak še posebno pozimi strahotno onesnažen. In če dodamo k vsemu temu še avtomobilski promet po starih ulicah, potem je menda vse jasno. S praškimi umetnostnimi spomeniki se dogajajo enako žalostne stvari kot s spomeniki v Rimu, Atenah in drugih zgodovinskih mestih. Propadajo. In ker
:^r~H\^:4%
S 5 u
Zidarski odri okoli Tynove cerkve v Pragi — znamenje skrbi za bolehajočo staro mestno jedro.
praško historično jedro leži na najnižjih predelih mesta, je učinkovanje onesnaženega zraka toliko večje.
Zaradi žveplene kisline, ki nastaja v onesnaženem zraku, so postali zidovi starih cerkva mehki in krušljivi. Propadajo številne lepe fasade, propadajo kipi, mostovi, fasadno okrasje. Načete stavbe še dodatno uničujejo tresljaji zaradi prometa.
Dolgo se za umiranje mesta niso kaj prida zmenili, potem pa so se le zganili. Najbolj ogrožene spomenike s Karlovega mostu so spravili v muzej, namesto izvirnikov pa postavili kopije. Temeljito so popravili Narodno gledališče, lotili so se Hradčanov in Tynove cerkve. Toda dela potekajo prepočasi in z ogromnimi stroški, ki nastajajo tudi zaradi zapletenega birokratskega odločanja o prenavljanju spomenikov. Kot zatrjujejo vladni predstavniki, gre vsako leto za 18 milijard dinarjev za popravila.
A tudi volja in denar nista dovolj. Predvsem se obnovitelji srečujejo z velikim pomanjkanjem mojstrov, ki še znajo na stare načine obdelovati kamen in drug gradbeni material. Kamnosekov je zelo malo. Ta čas kleše nove kamne za Tynovo cerkev le trojica kamnosekov. Če bo tako ostalo, poškodovani deli cerkvenih zidov ne bodo popravljeni v tem stoletju.
Trudijo se tudi, da bi peči na premog zamenjali z manj škodljivimi na olje in plin. Poskušajo tudi spremeniti gorivo v čeških je-Klarnah. Opažajo nareč, da močno onesnaženi zrak in kisli dež uničujeta celo pred desetletjem obnovljene spomenike.
Boj za zlato Prago bo, kot je videti, trd in dolgotrajen.
MiM (Vir: Time)
NAGRADA V BRAČNO VAS
ANKA KRIVEC iz Bračne vasi je bila izžrebana izmed reševalcev naše 23. nagradne križanke in žreb ji je dodelil za nagrado knjigo našega znanega politika in pisatelja Franca Šetinca Človek z več imeni. Šetinc je v nji popisal trpljenje slovenskega fanta, ki je med zadnjo vojno kot nemški mobiliziranec preživel strahote vzhodne fronte in se udeležil osvoboditve Jugoslavije z enotami Rdeče armade. Zanimiva in pretresljiva pripoved!
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 25. julija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 6800JO Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 25.
FRG3SČE
HT3SL3
človek obrača, ljudje obrnejo in pripisujejo to Bogu.
J. TRDINA
Ljubezen je najbolj božanska oblika neskončnosti.
M. MAETERLINCK
Veliko idejo more podmi-nirati le druga velika ideja.
P. LAGERKVIST
pr
NAGRADNA KRIŽANKA
C
ZVENEČ
SOGLASNIK
DR2.
BLAGAJNA
P0MLA0NA
CVETICA
FIGURA
PRI
ČETVORKI
KRAJ PRI CELJU
PILA ZA LES
U CIT EU GOVORNIŠTVA
DL ZAL02NIK
RAJ
DVANAJ-
STERO
KOTNIK
PRITOK BALHASKE-GA JEZERA
PALE2
BARVA
IGRALNIH
KART
TVOREC
ARIANIZMA
DREVORED
RIBIŠKI
PRIPO-
MOČEK
ZRAČNI
TOK
FIN. SMUC. SREDISCE
NIKO
ŠINKOVEC
APNENČEVA KAMNINA
MIT.
SINOVI
ZEMUE
IZRAEL
LUKA
GL. MESTO
Škotske
KEM. SIMBOL ZA NEON
SEST.: J. UOIR
VRSTA
SOCVETJA
VA2NAEVR.
REKA
MESTO
GORSTVO V SRBIJI
' JASNJENJE
EKVI-
VALENT
IRSKI
DRŽAVNIK
(EAMON
DE)
VRSTA
USNJA
GR. OTOK (SARONSKI - ZALIV)
NUKLEIN-
SKA
KISLINA
FRNIKOLA
RADARSKI SISTEM ZA PRISTAJANJE
KEM. SIMBOL ZA ALUMINU
LUKA V MAROKU
IVAN
LEVAR
REVA
GL. MESTO ZR NEM CUE
NEM. NACISTIČNI POLITIK
2. IME
LISASTA
KRAVA
«
Za trpljenje ljudi kriv »hudič
Na Haitiju se razplamteva verska vojna — Haitski veri voodoo naprtili krivdo za trpljenje pod diktatorskim režimom — Sesekani duhovni in duhovnice
Dolgoletno trpljenje haitskega ljudstva pod tiransko vladavino Papa Doca in potem še njegovega sina Baby Doca, kot so imenovali oba diktatorja družine Duvalier, se je sicer v grobem končalo s smrtjo prvega in pobegom drugega. Toda duh obeh diktatorjev še vedno straši po Haitiju. Haitčani so namreč prepričani, da sta bila oba Duvaliera obsedena s hudičem, da ju je zli voodoo držal v oblasti, torej je poglavitni krivec za nasilje in krivice, ki jih je haitsko ljudstvo trpelo, hudič. Dolgoletni srd pa je izbruhnil na dan tako, da se drhal znaša nad duhovniki voodoo vere.
Kot poročajo časopisi iz tega konca sveta, so na Haitiju linčali in pobili že več kot sto voodoo duhovnikov in zažgali ter razdejali veliko svetišč ter hiš najbolj gorečih vernikov voodooja.
»Ponekod so voodoo popolnoma zbrisali v samo treh mesecih,« pravi vrhovni duhovnik voodoo vere Max Beauvoir, čigar dom je razjarjena množica oblegala dva dni in je »houngana«, kot se reče najvišjemu voodoo duhovniku, pred linčanjem rešila policija.
Dogajanje je toliko bolj nenavadno, ker je voodoo tradicionalna vera Haitčanov. Po podatkih v knjigi R. Cavendisha in T. O. Lin-ga Mitologija (prevedena je v srbohrvaščino) kar 97 odstotkov Haitčanov — toliko je namreč kmečkega prebivalstva — sprejema voodoo kot svojo veroizpoved. Po podatkih, zapisanih v Newsweeku, pa voodoo prakticira nekoliko manj, kakih 75 odstotkov prebivalstva. Večina je tako povezana z voodoo religijo.
Voodoo je kot religija nastal na Haitiju med naseljenim afriškim prebivalstvom, ki so ga na ta otok pripeljali kot sužnje za delo na plantažah. Verstvo je nastalo kot mešanica afriških verskih izročil in krščanstva. Sama beseda voodoo (izg. vudu) prihaja iz zahodn-oafriškega narečja in pomeni boga ali duha. Verniki voodooja verjamejo v obstoj veliko duhov, v središču njihovega verskega doživljanja pa so »obsedenosti« z bogom oziroma duhom. Nadnaravna sila prevzame duha in telo vernika in prebiva na ta način na svetu. Med dobrimi so seveda tudi zli duhovi. In eden takih naj bi obsedel tudi dolgoletne diktatorje Duvalier, da so storili toliko zla haitskemu ljudstvu.
Katoličani in protestanti, kijih je tudi nekaj na otoku, imajo voodoo za hudičevo vero, pristaše pa za sinove Satana. Prizadevajo si, da bi čudno afriško pogansko mešanico krščanstva in starih kultov izrinili. Še posebno protestanti imajo precej uspeha s pridobivanjem novih vernikov. Novi
gorečneži pa radi nestrpno ravnajo z voodoojskimi predmeti; požigajo obredne posode, uničujejo slike, razbijajo ritualne objekte.
Voodoojski duhovni glasno premišljajo, ali ni za protivoodooj-skimi nemiri na Haitiju skrita katoliška in protestantska cerkev, ki je izrabila ljudsko sovraštvo do nekdanjega režima in ga preusmerila v sovraštvo proti haitski stari veri.
Resnica je namreč, daje bil Duvalier velik podpornik voodooj-ske vere in da so bili člani njegove tajne policije, ki je zverinsko ravnala z ljudmi, goreči pristaši voodooja in redni obiskovalci različnih voodoojskih obredov. Tako
pičeno nezadovoljstvo bi se enako lahko obrnilo tudi proti nji.
In tako se vrstijo grozljivi primeri verske nestrpnosti. V vasi Pignon je množica kmetov z mačetami v rokah razsekala enega od vaščanov, pristašev voodooja. Imeli so ga za prikritega volkodlaka. Nato so sesekali na koščke še šest voodoojskih duhovnov in duhovnic.
V Damassinu so prebivalci tega kraja ubili štiri duhovnice in enega duhovna, v vaseh Limonade in Milot pa so mačete sesekale' 25 pristašev voodooja, V naselju Boco se je ljudski srd znesel nad petimi ljudmi, uničil pa je še 27 hiš.
»Enačenje voodooja z Duva-lierovim režimom je povod za masakre, s katerimi hočejo katoliki in protestanti zmanjšati pomen voodooja v haitski kulturi,« pravi direktor haitskega Urada za etnologijo Max Paul.
Glas katolikov in protestantov je seveda drugačen. Resnica pa je zgotovo le ta, da je haitskemu ljudstvu ob vseh težavah še najmanj potrebna verska vojna.
Aids se Siri
Črnoglede napovedi
Prav nič niso razveseljive najnovejše vesti o bolezni aids, ki se je kot kuga hitro razširila po svetu in zajela poleg razvitih zahodnih držav že tudi manj razvite in od glavnih prometnih poti odmaknjene države (med slednje lahko štejemo tudi našo). Po prvih obetavnih vesteh, da bo kmalu narejeno zdravilo zoper aids, je optimizem usahnil, strokovnjaki pa se vse bolj zanašajo na stare in preskušene načine zdravljenja, natančneje povedano, zanašajo se predvsem na preventivo, to je preprečevanje novih okužb.
Ameriška zdravstvena služba je na zadnjem kongresu, ki so ga posvetili aidsu, postregla s podatki, ki govore, da se aids še vedno širi in zares dobiva razsežnosti epidemije. Če bo bolezen obdržala sedanje smeri razvoja, bo čez pet let za aidsom umrlih Američanov že 179.000, diagnoz aidsa pa bo 270.000. Na leto bo tako za aidsom umrlo že 54.000 prebivalcev ZDA. Bolezen se bo prebila na prvo mesto med nalezljivimi boleznimi, kot vzrok smrti pa bo zaostajala le še za boleznimi srca in pljuč, rakom ter nesrečami.
Raziskovalci so na kongresu postavili domnevo, da je ta čas kakih milijon do milijon in pol Američanov okuženih z virusom aidsa, vendar so videti povsem zdravi in ne kažejo nobenih simptomov bolezni. Po dosedanjih ugotovitvah se bo smrtna bolezen razvila pri 20 do 30 od odstotkih okuženih.
Super računalniški stroj
Mladi strokovnjak izdelal načrt za dokaj poceni, a izjemno zmogljiv računalnik
Voodoojski verski obred pitja živalske krvi.
ljudstvo lahko enači vero in osovražene pristaše nekdanjega režima, ki jih je pač še dosti.
Nemiri, ki počasi preraščajo v državljansko versko vojno, so čedalje bolj krvavi. Vlada se vanje kaj dosti ne vmešava. Podedovala je najbolj siromašno družbo na zahodni polobli, veliko nezaposlenost in nizko izobraženost. Komentatorji pišejo, da ji v težavah, s katerimi se spopada, verski nemiri in sproščanje srda proti pristašem voodooja pravzaprav ne hodi narobe, saj odvrača srd ljudstva proti novi vladi. Nako-
časopisi razkladajo vse, iztrebljajo vse, obračajo v ustih kakor žvečilni gumi, odvzemajo stvarem skrivnost življenja.
A. M. ASTURIAS
Nedolgo tega so javnosti predstavili nov računalnik, ki prekaša dosedanje po svojih zmogljivostih in hitrostih tako zelo, da bi ga lahko imeli kar za računalniško čudo iz katerega od fantazijskih filmov. Pravijo mu Connection Machine (vezni stroj), načrtal pa ga je 29-letni Daniel Hillis.
»Navadni računalnik je v primerjavi s Connectionom kot bi-cikel v primerjavi z reaktivnim letalom,« pravi Hillis.
Na javni predstavitvi je računalnik pokazal, kaj zmore, ko je opravil nekaj nalog v drobcih časa, običajni računalnik pa bi se z njimi mučil več ur. Tako je pregledal trimesečno bero Reuterjevih člankov (kakih 16.000 prispevkov) v vsega dvajsetinki sekunde. V dveh sekundah je predelal stereoskopski posnetek televizijske kamere v dvodimenzionalno risbo. Samo tri minute je potreboval, da je načrtal nov računalniški čip s 4.000 transistorji.
Kaj takšnega zmore samo še super računalnik Cray X-MP, ki pa ne po ceni in ne drugače ni dostopen javnosti, saj gre za vrhunsko napravo, nad katero bdi vojska. Toda Connection naj bi ne bil takšna strogo tajna zadeva. Če bo načrtovalcu Hiilisu uspelo računalnik dograditi do konca in spraviti v proizvodnjo, potem bo to pravi preobrat na tržišču. Connection naj bi zelo dragega Craya postavil v kot, saj bi stal le četrtino njegove cene. Z njim naj bi se šele zares odprle prave
možnosti za ustvarjanje umetne inteligence.
In kakšna je skrivnost novega računalniškega dosežka? Kako da je tako zelo hiter? Hillis pravi, da je vse v izjemnem številu procesorjev in popolnoma novi zgradbi računalnika, kar oboje omogoča hkratno obdelavo več velikih števil.
Večina računalnikov, ki so jih naredili v zadnjih 40 letih, je načrtovanih tako, da lahko naenkrat opravlja le eno stvar. Dolgo je to kar zadoščalo, zdaj pa ne več. Zato so načrtovalci super močnih računalnikov začeli iskati načine, kako bi združili več procesnih erut, ki naj paralelno obdelujejo podatke. Vrh teh prizadevanj pa naj bi bil Connection. V njem je namreč kar 65.536 procesorjev, vsak pa ima še lastno majhno spominsko banko. Procesorji so med seboj povezani posredno in neposredno s 4.096 preklopnimi postajami.
Po teh povezavah ima novi računalnik tudi svoje ime.
Vse to je izvrstno in krasno, težave pa nastopijo, ko gre za programiranje. Le največji strokovnjaki zmorejo izdelati program za novi super računalnik, kar seveda pomeni, da bodo težave s programsko opremo. Kljub temu pa ima Connection nekaj vnetih zagovornikov. Menijo, da je to pot do umetne inteligence.
MiM
(Vir: Time)
POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL?
V izbije bilo temno, pošastne sence so plesale po stenah. Skoz malo okno je prihajalo le toliko svetlobe, da so se videli obrazi. Oče je sedel na klopi ob krušni peči, si gladil osivele brke in zamišljeno strmel predse. Mati je vsa skrušena in drobna stala ob oknu in si brisala solzne oči. Zinka je sedela za javorovo mizo v kotu in strmela zdaj v očeta zdaj v mater. Razmišljala je o velikem, belem svetu, kamor se je odpravljala ta trenutek.
»Ne smeta mi zameriti,« je počasi spregovorila. »Od življenja tu gori nimam kaj pričakovati.« Zdelo seji je, kot da besede niso njene, kot da prihajajo nekje od daleč.
Mati seje obrnila h hčeri: »Ne, ne zameriva ti. Pojdi, če misliš, da boš našla srečo drugje... Le da te svet ne bi pokvaril, tega se bojiva...«
Mrak v sobi je postajal gostejši. Nihče se ni spomnil, da bi prižgal luč. Zinka seje poslovila in stopila ven v poletni večer. Na nebu so se prižigale prve zvezde, drevesa so šumela, na pokošenem travniku so peli črički. Zinka je stopila med polji in zastala ob pšenici. Na visokih steblih so se bohotili zlati klasi in se klanjali v rahlem večernem vetru. Pobožala jih je. »Zadnjič,« je pomislila z bridkostjo v srcu. »Že jutri bom namesto vas božala blago v tovarni.« Soseda ji je bila priskrbela službo v mestni tekstilni tovarni. »Doma sem nosila žulje, v mestu pa bom rokavice in prstane, da se bom postavljala z njimi,« si je rekla.
Njiva je zašumela in Zinki se je zdelo, kakor da jo vprašuje: »Res?« Zinka je odgovorila: »Res!« in stopila po poti naprej. Poslavljala seje od njiv, od vsakega drevesa ob poti. Kamen v srcu je postajal vse težji. Zdelo se ji je, kot da jo vse kliče nazaj, da ji prigovarja, naj ne zapušča domačije in staršev. »Zinka, ljubezni ti manjka. Mesto ni sreča, sreča je doma na vasi,« je slišala skrivnostni glas.
Pokleknila je na zemljo in si z rokami zakrila obraz. Med prsti soji spolzele solze, ko je šepetala: »Doma ostanem!«
Dolgo je tako klečala, potem pa seje dvignila in odločno odšla nazaj proti domu.
Nekaj metrov pred domačo hišo seje ustavila. Mir poletnega večera so pretrgali glasovi fantov, ki so peli na vasi: »Polje, kdo bo tebe ljubil...« Zinka se je zdrznila, potem pa ji je privrelo iz srca: »Jaz, jaz te bom ljubila, polje!« Ozrla seje prek zoreče pšenice, prek pokošenih travnikov in jim zašepetala: »Ostanem«
Odprla je vrata domače hiše in stopila v izbo. Matije še vedno slonela ob oknu, oče je sedel za krušno pečjo. Sedela sta v temi in molčala.
Zinka je prižgala luč in jima planila v objem. »Oče, mati, nikamor ne pojdem, doma ostanem!«
Čutila,je, kako je trepetala očetova roka, ko jo je pobožal, in začutila je materine solze, ko jo je objela. Bile so solze sreče in ljubezni.
PAVLA
SLABIČ
Sedim na bregu reke. Premišljujem. Dolge ure sem že tu in nikakor ne morem vstati in oditi. Zakaj ne?
Minil je mesec, odkar je s tega mesta skočila v to deročo reko moja žena.
Povedala mi je, da se gre ubit, a jaz je nisem vzel resno in sem rekel: »Pojdi«. In je šla. Sele ko jeni bilo do večera domov, sem jo začel iskati. Taval sem in klical, toda moji klici so izginjali v noč.
»Le kam seje skrila, babnica?!« Šel sem klicat mater in hčer in jima povedal, da je izginila. Hči je takoj jokaje stekla ven in jo začela klicati, mati pa je le zamahnila z roko in rekla: »Ha, skrila seje na skedenj. Kar spat pojdi!« Toda skrb mi ni dala miru. Zgodaj zjutraj sem se napotil na mesto. Mislil sem, dajo bom našel, toda na^el sem le njeno ruto. Kmalu so jo odkrili v vodi, zapleteno v veje.
Pokopali smo jo. Nad mano pa seje zgrnil črn oblak. Ljudje so kazali name, njihova sožalja so bila zlagana, kajti v očeh sem bral sovraštvo. Mati je hodila po hiši in govorila: »Ti nisem rekla? Močnikovo bi vzel, pa ne bi bilo te sramote pri hiši!« Hči pa je brez vprašanja vzela obleko in svoje stvari in se odselila k fantu.
Vedno znova se spominjam. Ko sva se poročila, je bila moja mama proti njej, ker nisem izpolnil njene volje in vzel Močnikove. To je bilo edinokrat, ko seji nisem pokoril in sem naredil po svoji volji. Z ženo sva se imela rada. Edine mirne minutke sva preživela v najinem kotičku, tu na bregu reke.
Zdaj vidim, da nisem znal živeti zanjo. Vedno je imela mama prav. Oče mi je umrl mlad, tako da me je ona vzgajala in zelo sem bil navezan nanjo in tudi bal sem se je. Z ženo sva se velikokrta sprla zaradi tega. Prosila meje, naj se odseliva drugam. Toda tega nisem mogel storiti. Mati je hotela imeti svojo roko tudi pri vzgoji najine hčere, vendar ji žena tega ni pustila. Sprli sta se in govorili le najnujnejše.
Tistega dne pa je počilo. Najina sedemnajstletna hči nama je povedala, da se bo poročila, ker je noseča. Skoraj se mi je zmešalo ob tej nenadni novici, kajti niti pomislil nisem, daje hči že odrasla. Ponorel sem. K temu je pripomogla tudi mama s svojimi pikrimi: »Saj sem rekla... Dekle potrebuje trdo roko, ne pa svobode, ki si jo ji dovolila ti!« Bolje, da molčim o prepiru, ki seje vnel med njima. Hči je pobegnila, jaz pa sem zakričal: »Tiho babe. Kdo je pri tej hiši gospodar!« Čisto drug namen bi dobile moje besede, če se ne bi takoj vmešala moja mama: »Ti, seveda! Naženi obe, kaj bosta delali sramoto naši hiši.« Takrat pa je žena skočila vanjo in komaj sem ju ločil.
»Zdaj pa enkrat za vselej povej, kdo ti je več. Žena in hči — ali ta stara coprnica?«
»Kaj, tako boš zmerjala mojo mamo? Izgini! Poberita seobe!«
»Zdenka se bo že znašla, dobrega fanta ima. Ti pa zlezi v krilce svoji mami. Ubit se grem.«
In res se je zgodilo! Kdo je kriv? Jaz? Zakaj?
Zato, ker se svoje matere še danes bojim, ker nisem znal najti prave poti med ženo in materjo? Morda bi mama sama morala prepustititi vsaj del mene moji ženi, ki sem jo imel v srcu zelo rad, pa seji tega nisem upal pokazati. Zdaj, ko je prepozno, si pulim lase in grizem nohte. Morda bi tudi mene vzela ta reka, toda tudi za ta korak sem prešibak.
JANI
V____________________________________________________________________X
pisma in
odmevi
fj IZ NKŠIH OBČIN KM IZ NtkŠIH OBČIN
Rakova pot črnomaljskega šolstva
DINOS LJUBLJANA
TOZD Priprava odpadnih surovin
Ljubljana, Titova 118
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
na delovni enoti BREŽICE, Cesta bratov Cerjak 38
1. voznika tovornega vozila in sortirca — 1 delavec
2. splošna opravila — 1 delavko (čiščenje, razdeljevanje hrane)
Pogoji:
1. poklicna šola za voznike tovornih vozil oziroma 2 ali 3-letna poklicna šola kovinarske smeri in izpit za voznika, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom,-
2. osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polpim delovnim časom.
Kandidati naj vlože ponudbe v 15 dneh po objavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118.
613/29-86
Porazne »najdbe« novomeških jamarjev — Ponudba za širšo družbeno akcijo
Člani Jamarskega kluba Vinko Paderšič-Batreja iz Novega mesta smo obveščeni, da je v postopku predlog odloka o spremembi odloka o obveznem zbiranju in odlaganju odpadkov v občini Novo mesto. Kot dolgoletni ljubiteljski raziskovalci kraškega podzemlja smo skoraj ob vsaki akciji prizadeti, ko vidimo skrajno malomaren odnos ljudi in tudi nekaterih organizacij združenega dela do naše naravne dediščine.
V letu 1984 smo v breznu ob cesti proti Bazi 20 našli razpadajoče truplo goveda. Vemo, da se vode zbirajo pod Kočevskim Rogom, na dan pa pridejo med drugim tudi v Podturnu kot izvir Radešce. Vemo tudi, daje Radešca zajetje vodovoda za del zahodnega dela občine Novo mesto ter da je voda iz tega zajetja biološko onesnažena. Od brezna, v katerem je bilo truplo goveda, pa do izvira Radešce je manj kot kilometer zračne razdalje. V letu 1984 smo tudi trenirali v Straškem breznu pri Drganjih selih. Neodkriti storilci so prav v času obiska brezna stresli v jamo kup odpadkov. S tem so bila ogrožena tudi življenja jamarjev, ki
so bili takrat v breznu.
Letos smo za Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta pripravili seznam geomorfoloških naravnih spomenikov, ki so zaradi svoje lepote, globine, položaja, posebnosti ali splošne pomembnosti potrebni zaščite. V sklopu priprav strokovnih osnov k odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto smo obiskali tudi Kotarjevo jamo pri Stranski vasi. Že dalj časa vemo, da je jama lokalno smetišče, čeprav je 20 metrov pod površino močan podzemeljski tok, ki se pozneje steka v Težko vodo. Med številnimi odpadki anorganskega izvora smo našli tudi odrto kožo srne, njene noge in druge dele telesa, ki niso bili zanimivi za krivolovca. Razočaranje nad onesnaževanjem pa so nam vsaj delno pregnali trije primerki človeške ribice, ki smo jih opazili v sicer bistri vodi.
To so le nekatera opažanja ob našem ljubiteljskem raziskovanju. Jamarji sami smo skoraj nemočni pri zaščiti naravne dediščine. Storilce je
večkrat zelo težko izslediti ter predlagati v kaznovanje. Člani novomeškega jamarskega kluba kategorično podpiramo širšo akcijo za varstvo okolja pri občinskem komiteju za urbanizem in varstvo okolja ter pri Zavodu za družbeno planiranje z raziskovalno nalogo »Neurejena odlagališča odpadkov — degradacijski element v prostoru novomeške občine«. Menimo, da bi z razširitvijo seznama vasi, v katerih je obvezen odvoz gospodinjskih odpadkov, bistveno pripomogli k izboljšanju stanja. Zagotoviti bi bilo treba tudi učinkovit nadzor nad izvajanjem odloka. Dajemo pobudo, da bi komite za urbanizem in varstvo okolja v sodelovanju s komunalno skupnostjo, vodno skupnostjo, krajevnimi skupnostmi, osnovnimi šolami in OK ZSMS sprožil širšo družbeno akcijo za očiščevanje okolja. Poudarek naj bi bil na čiščenje neurejenih odlagališč odpadkov ter čiščenje strug in brežin potokov ter Krke.
MARKO PRŠINA
Niso pozabljeni
Srečanje za starostnike v Straži — Priznanja
STRAŽA — Krajevna organizacija Rdečega križa Straža je za dan borca organizirala srečanje starejših občanov ob pomoči tamkajšnjih delovnih organizacij. Na srečanju, ki so ga obogatili s pestrim kulturnim in zabavnim programom, je govoril krajevni zdravnik Živkovič, ki je starostnikom dal tudi nekaj napotkov za življenje v pozni starosti, medtem ko je za veselo razpoloženje poskrbel muzikant Ivan Šiška s sinom.
Na prireditvi so podelili priznanja za dolgoletno letno aktivistom RK V. Živkoviču, T. Kulovec, A. Antončiču, F. Sajetu, Š. Avguštin, J. Šenica, M. Tomič, U. Kolenc, M. Tisovcu, M. Picelj, E. Brdavs, T. Počrvina, M. Gruden, T. Okleščen, M. Kržan, J. Turku, L Besgu, aktivom RK Novole-sa, Gorjancev, tozda Gozdarstvo in A. Mirtičevi, kije priznanje sprejela v domu starejših občanov.
Aktivisti RK so obiskali v domu za starejše občane in v bolnišnici vse starostnike, ki se srečanja niso mogli udeležiti.
M. V.
črnomaljskemu šolstvu primanjkuje denarja — Prostorska stiska, slaba opremljenost, prešibko povezovanje — Cele generacije poskusni zajčki?
ČRNOMELJ — V zadnjem času je bilo v Črnomlju več razprav o šolstvu v občini, največkrat pa so se pedagoški delavci, a tudi drugi razpravljalci, ustavili ob izobraževanju v osnovnih šolah. Žal so bila poročila zastarela, saj so obravnavala problematiko v šolskem letu 1984/85, preveč enostranska, saj je bilo v njih zapisano le mnenje Zavoda za šolstvo, ter preohlapna, kajti nikomur niso bile natančno naložene njegove obveznosti.
Zato pa so bile toliko bolj konkretne razprave, v katerih so razpravljalci nanizali težave, ki niso značilne le za letošnje ali lansko šolsko leto, temveč tudi za več let nazaj, mnoge pa se bodo vlekle tudi v prihodnja leta. Tako so se predvsem šolniki iz vaških šol zavzeli, da bi imeli vsi učenci enake pogoje za delo in naj bi bile vse šole enako dobro opremljene, čeprav je po drugi strani res, da — vsaj, kar se opremljenosti tiče — ne gre zavidati nikomur. Za opremljanje v šolah tako rekoč ne namenjajo ničesar, kajti denarja ni. Še lani so imeli zagotovljene 50 odst. amortizacije, letos pa le 20 odst. Kot so kritično ugotovili učitelji, so glede na opremo naredili korak nazaj, »dolg« kar 10do201et. Poleg tega bodo morali v Črnomlju jeseni skoraj zagotovo začeti z dvoizmenskim poukom, saj teževe, ki nastajajo z izredno hitrim naraščanjem števila učencev, ne bodo mogli več reševati drugače. Končno pa bi se morala črnomaljska šola tudi razcepiti na dve, kajti učenci vse bolj postajajo le številke.
morejo sprijazniti z novimi normativi, po katerih je lahko v razredih tudi 35 učencev. Ob pobudah, da bi
lahko učenci napredovali v višji razred kljub dvema negativnima ocenama pri pomembnejših predmetih ter da bi tudi važnejše predmete ocenjevali opisno, pa so prepričani, da destimulativno vplivajo na delo otrok ter da bi te ideje morali preizkusiti na manjših skupinah ljudi in ne na celih generacijah.
M.BEZEK
GLASBA JE NJIHOVO »OROŽJE« — Člani vokalno-instrumentalne-ga ansambla garnizije Novo mesto, ki se bodo že čez nekaj dni poslovili od vojaške suknje. Na sliki od leve: Bora Bogojevič, Andrej Štrukelj, Matija Krajni in Slobodan Simonovič (manjka Jure Kranjc). (Foto: J. P.)
Z igranja k telovadbi
Na potezi so domačini	GSrNK
Obnovljeno letalo DC-3 pri Otoku, okolica še čaka	VAS
Narava uničena v 30 letih?
Delavci v šolah tudi preveč časa porabijo za izenačevanje ekonomskega položaja učiteljev z delavci v drugih dejavnostih, namesto da bi se to urejevalo bolj spontano, učitelji pa bi več časa namenili učnemu procesu. Prav tako bi morali bolje opredeliti, kaj so ravnatelji: ali le pedagoški vodje ali tudi kadroviki, računovodje ipd. Kritični so bili tudi do skupnosti osnovnih šol, zahtevali so kvalitetnejše združevanje šol ali v že obstoječo skupnost ali v katero drugo obliko. Sedanja skupnost po njihovem mnenju še ni našla svojega pravega mesta, pa naj gre za planiranje, kadrovanje ali karkoli že.
Na šolah so prepričani, da preveliko pozornost posvečajo manj uspešnim učencem, zanemarjajo pa bolj nadarjene. Tudi izobraževanje učiteljev je na trhlih nogah, saj se mnogokrat vračajo s seminarjev razočarani ter s spoznanjem, da so seminarji le sami sebi namen. Nikakor pa se črnomaljski šolniki ne
Družita jih poklic in prosti čas
šoferji in avtomehaniki na slavju v Brežicah
BREŽICE — S parado skoz mesto in slovesnostjo pred Brebusovimi garažami je Združenje šoferjev in avtomehanikov v soboto počastilo svoj praznik, 13. julij.
Sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Jože Tomc je spomnil udeležence na 13. julij 1942, ko so partizani pri Žužemberku prvič organizirali prevoz svojih enot na položaje in tako presenetili sovražnika. Spomin na ta dan oživljajo člani ZŠAM vsako leto.
Združenje ima danes 200 članov in se samo financira. Isto velja za Zvezo, čeprav bi ta organizacija zaradi svoje družbene vloge zaslužila še kako pomoč iz drugih virov. Tu velja omeniti skrb za vzgojo in izobraževanje, urejanje mednarodnega prometa, organizacijo servisne službe, skrb za brezhibna vozila ter sodelovanje s šolami, delovnimi organizacijami, avto-moto društvi, Zvezo organizacij za tehnično kulturo, ter sveti za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Združenje povezuje avtomehanike, šoferje in simpatizerje v poklicni in športnorek-reativni dejavnosti in jih spodbuja k obnavljanju in dopolnjevanju znanja. Vzgoji je namenjeno največ denarja.
V občini je 1062 voznikov C kategorije, vendar niso vsi profesionalci. Vseh voznikov je 9820. Med kršitelji cestnoprometnih predpisov je zelo malo poklicnih voznikov.
Za dobro delo je brežiško združenje prejelo priznanje Zveze organizacij za tehnično kulturo, Zveze ZŠAM in SAP Ljubljana. Na slovesnosti so podeljevali članom plakete vzorni voznik, plakete z zlatim in srebrnim vencem, plakete tovarištva in druga priznanja.
J. T.
NEUREJENA OKOLICA — Avgusta 1984 so blizu vasi Otok postavili letalo DC-3. Takšna letala so med vojno pristajala na tukajšnjem letališču. Strokovnjaki iz Cerkelj so ga pred kratkim popravili in prebarvali, domačini pa bi morali urediti okolico. (Foto: J. Prestotnik)
V preteklih dneh je skupina strokovnjakov iz letalske garnizije Cerklje popravila in na novo pobarvala zunanjost letala DC-3 (C-47) z maskirno barvo ter z oznakami RAF kakršne so imela letala, ko so pristajala na letališču na Otoku in 'Krasincu lega 1944.
Letalo je bilo postavljeno na to mesto pred vasjo Otok avgusta 1984 ob 40-letnici partizanskih letališč v Sloveniji. Letalo je darilo komande jugoslovanskega vojaškega 'etalstva in protizračne obrambe Sloveniji .oziroma Tehničnemu muzeju Slovenije. V njem naj bi uredili razstavo zapisov o partizanskih letališčih v Sloveniji. Letalo stoji v ponos in spomin na bogato zgodovino NOV, je spomin na letališča v bližnji okolici in originalni primerek letal, ki so med drugo svetovno vojno tolikokrat preletela te kraje v Beli krajini, dovažala hrano, orožje, strelivo, obleke, zdravila in odvažala ranjence v bolnišnice v Italijo.
Z obnovo je strokovna ekipa letalsko tehnične službe iz Cerkelj
Komunalna, ne pa stanovanjska skupnost!
Popravljamo tiskarsko napako v članku »Še o kanalih na Mestnih njivah« iz zadnje številke Dol. lista: podnaslov sestavka na 8. strani se pravilno '.glasi »Čemu samoupravna komunalna skupnost v Novem mestu zavaja javnost?«.
Uredništvo DL
Ansambel garnizije Novo mesto je letos že več kot stokrat nastopil — Avgusta se poslavljajo
nadaljevala v letu postavitve začeto akcijo sindikalne organizacije delavcev Zveze letalskih organizacij Slovenije za ureditev okolice letala. Sedaj so na potezi še Metličani, družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost Podzemelj in vaščani Otoka, da do kraja uredijo okolico letala ter tudi, da preprečijo dostop nepridipravom.
JURIJ PRESTOTNIK
GOR. NEMŠKA VAS — Po dveh mesecih dogovorov in dela je dobila vaška pot v Gor. Nemško vas asfaltno prevleko. Ta pridobitev je velikega pomena, saj bo tako omogočen lažji dostop do vasi, poleg tega pa deževje ne bo več odnašalo gramoza v dolino. Zasluge za ta dosežek gredo vaščanom, ki so dokaj složno in solidrano prispevali k napredku in razvoju vasi, ter hkrati KS Stefan.
KAŽIPOT ZA GRADIŠČE — Ni kaj reči, okolica zidanic na Gradišču, najbolj znanem trebanjskem vinogradniškem področju, je lepo urejena. Veliko slabše mnenje pa človek dobi o vikendarjih, ko se z Gradišča spusti v dolino. Ob cesti so smeti z Gradišča že naložene dokaj visoko in so vse prej kot v okras lepi naravi. (Tekst: J. S., foto: Jasna Simčič)
NOVO MESTO — Vokalno-instrumentalni ansambel garnizije Novo mesto je ena tistih redkih skupin na Dolenjskem, ki se lahko pohvali, da je v šestih mesecih nastopila več kot stokrat. Čeprav so največ igrali in prepevali za vojake, so bili nepogrešljivi na pionirskih in mladinskih plesih, v krajevni skupnosti, delovnih organizacijah in še kje.
V tem času je bilo kaj malo proslav in prireditev, da fantov v vojaški suknji ni bilo zraven. Le redko se zgodi, da bi domovini služila generacija vojakov, ki v svojih vrstah ne bi imela tudi glasbenikov. Včasih so v teh vrstah tudi zveneča imena naše estrade, prekaljeni glasbeniki, ki jim je nemalokrat to tudi poklic.
Tako v naslednjem mesecu odhaja iz Novega mesta skupina, ki jo bodo mnogi pogrešali: Andrej Štrukelj, učitelj glasbe in vodja ansambla, ki ga bodo kot dirigenta pog-
rešali tudi pevci KUD Dušan Jereb.
V ansamblu je igral harmoniko, orgle, bas kitaro, citre in pel. Bora Bogojeviča iz Zrenjanina je na harmoniki navadil polke in valčke, da mu sedaj ne bi nihče prisodil, da ni Slovenec. Slobodan Simonovič je v Beogradu vodja ansambla »Odji-la«, v novi zasedbi pa je igral kitaro.
V sestavu pa sta bila še dva Slovenca: Matija Krajni-Fazan iz Škofje Loke je igral kitaro, orgle in bobne, Jure Kranjc iz Žalca pa pozavno. Fantov se bodo mnogi spominjali tudi po tem, da so igrali vse vrste glasbe, za vse okuse, od Djevdelije do Triglava.
»Tudi v vojaški suknji je lepo biti muzikant, pa čeprav seje nemalokrat zgodilo, da smo z igranja prišli v jutranjih urah prav na telovadbo«, je malo za šalo in malo zares dodal duša ansambla Andrej Štrukelj.
J. PAVLIN
ZBEREJO SE ENKRAT NA LETO — Šofeiji in avtomehaniki po vsej Sloveniji so v soboto praznovali. Tudi v Brežicah so sodelovali na slovesnosti vsi člani združenja, ki tisti dan niso bili na poti. (Foto: J. Teppey)
DAN BETI — Zadnjo soboto je največja delovna organizacija v Beli krajini, metliška Beti, proslavila svoj dan. Po slovesnosti v tovarniški restavraciji, kjer so jubilantom dela podelili priznanja in nagrade, in po slavnostni seji sveta Srednje šole tekstilne usmeritve, ki letos praznuje 20-letnico, seje kolektiv zbral na Vinomeru pri Metliki, kjer so pripravili tovariško srečanje. Seveda tudi tokrat ni šlo brez merjenja moči pri vlečenju vrvi.
POTA
mm m
par
ŽENA UBILA MOZA?
MALI KAMEN PRI SENOVEM — Vse kaže, da je pri Lužarjevih v Malem Kamnu pri Senovem pred dnevi prišlo do tragičnega dogodka. V novomeški bolnišnici je namreč v nedeljo za posledicami udarcev s kladivom umrl 58-letni Franc Lužar. Kot so pokazali rezultati preiskave, ki jo vodijo kriminalisti krške UNZ, je umora osumljena Lužaijeva žena, 54-letna Neža, za katero je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča že odredil pripor. Več o podrobnostih tega dogodka prihodnjič.
Cujnik in Primc prvaka
V Postojni je bilo letošnje republiško prvenstvo v atletiki — Dva naslova atletom Iskre
IZGINILE BAKRENE PALICE
— Med 29. junijem in 9. julijem je nekdo odnesel iz ograjenega priročnega skladišča Novolesa, tozd IGK Račje selo, več bakrenih palic, dolgih poltretji meter. Novolesovci so s tatvino oškodovani za 110 tisočakov. O tatu še ni sledu.
ODNESEL KAVO IN CIGARETE
— V noči na 9. julij je neznanec vlomil v Mercatrojevo trgovino na Čatežu pri Trebnjem. Potem ko je premetal vse predale, se je odločil za 6 zavitkov prave kave in tri zavoje cigaret. Skromnosti tatu gre zahvala, da je Mercator oškodovan za vsega 30
Vnv
IZPRAZNILI BLAGAJNO — Neznanec je v noči na 10. julij vlomil v prodajalno Mercatorja v Starem trgu pri Trebnjem in se polotil Primatove blagajne. Iz nje je odnesel okoli 500 tisočakov, sam vlom pa je povzročil dodatne škode za 200.000 din. Storilec je obiskal še skladišče bifeja in iz njega vzel 50 zavojčkov cigaret iz predala pa še dodatne 3 tisočake.
OB RADIOKASETOFON — Iz odklenjenega avtomobila 26-letnega Marjana Brulca iz Novega mesta je v noči na 12. julij izginil radiokasetofon. Vozilce je stalo parkirano pred stanovanjskim blokom na Mestnih njivah. Brulc je ob 50 tisočakov.
PRIZNANJE OB JUBILEJU — Predsednik predsedstva ZZŠAM Slovenije Franc Rebec izroča plaketo tovarištva z zlatim vencem predsedniku ZŠAM Novo mesto Alojzu Draganu ob 35-letnici te organizcije (Foto: J. P.)
Praznik in jubilej šoferjev
35-let ZŠAM Novo mesto — Priznanja za dobro in zgledno delo — Danes imajo že 574 članov
plaketo tovarištva z zlatim vencem, DO SAP iz Ljubljane so združenju podelili plaketo s srebrnim vencem, posebno unikatno priznanje pa so na koncu prejeli tudi člani iz ZŠAM Trebnje. Ob jubileju so se člani ZŠAM_ Novo mesto spomnili tistih, s katerimi so vsa leta dobro sodelovali. Tako so jubilejne plakete podelili DO IMV, podjetju Gorjanci. SŠTZU in Zavarovalni skupnosti Triglav.
UKRADEL 77 KILOGRAMOV MESA!
ČATEŽ PRI TREBNJEM — Med 11. in 12. julijem je neznanec vlomil v kletne prostore gostinskega lokala 36-letne Jožefe Ravnikar na Čatežu pri Trebnjem. Storilec je pokukal v 300-litrsko zamrzovalno skrinjo in iz nje odnesel kar 77 kilogramov raznovrstnega mesa, za okrepčilo pa je s potic zmaknil še 8 steklenic žganih pijač. Ravnikarjeva je po strogih ocenah ob najmanj 100 tisočakov, tisti, ki cenijo gurmanske užitke, pa trdijo, da je ta vsaj še dvakrat višja.
NOVO MESTO — V nedeljo, 13. julija, so praznovali 35-letnico delovanja člani Združenja šoferjev in avtomehanikov občine Novo mesto. Ob tej priložnosti so pripravili regijsko tekmovanje poklicnih voznikov in elektrikarjev v SSTZU, osrednji del proslavljanja jubileja pa je bila povorka po Glavnem trgu, v kateri je sodelovalo 60 motornih vozil in 90 uniformiranih članov združenja. Povorka se je končala pri športni dvorani s slavnostno proslavo in tovariškim srečanjem.
Prve pobude za ustanovitev ZŠAM v Novem mestu so bile dane v hotelu Kandija, se spominjata ustanovna člana Lojze Sintič in Jože Pavlič. Sprva je bilo 30 pobudnikov, ustanovnega občnega zbora v gostilni Greti Vrhovnik pa seje udeležilo že 50 članov. Takratna glavna naloga te organizacije je bila strokovno usposabljanje voznikov, skrb za njihove delovne pogoje in večjo prometno varnost, prirejanje tečajev in strokovnih ekskurzij. Z razvojem motorizacije je v okviru združenja pričela delovati avto šola za poklicne voznike, najprej pod okriljem ljubljanske avto šole, pozneje pa se je osamosvojila in pričela delovati v okviru poklicne kovinarske in avtomehaniške šole.
V zgodovini združenja, ki ima danes že 574 članov, je bilo prelomno leto 1983, ko so se zaradi vse težjih pogojev gospodarjenja odločili za nabavo prvega avtobusa, s katerim so v SŠTZU pričeli poučevati bodoče voznike. Pri tem jim je bila v veliko pomoč tudi delovna organizacija Gorjanci. Danes ima ZŠAM že tri avtobuse, s katerimi opravlja tudi prevozniške turistične storitve. Člani so zelo ponosni na zlato plaketo redakcije časopisa Politika ekspres iz Beograda.
Slovesnost v športni dvorani je bila tudi priložnost za priznanja, ki jih je združenje prejelo ob jubileju. Tako je predsednik predsedstva ZŠAM Slovenije Franc Rebec izročil združenju
Jeklenka padla na otroka
Dveletni Primož Bevec je hudim poškodbam po nekaj urah podlegel — Smrtna nesreča Se na Trebelnem
VINJI VRH, TREBELNO — Konec minulega tedna, točneje v petek zvečer, je prišlo na Vinjeni vrhu in na Trebelnem do dveh tragičnih nesreč, ki sta se končali s smrtjo.
Dveletni Primož Bevec z Vinjega vrha je tistega večera odkorakal v klet, kjer pa se je zapletel v cevi varilnega aparata. Nesreča je hotela, da so cevi s seboj potegnile še 53 kilogramov težko jeklenko, ki je malega Primoža udarila po glavi. Oče je sicer slišal ropot in je urno stekel do poškodovanega otroka ter ga odpeljal v novomeško bolnišnico, kjer pa Primožu niso mogli pomagati. Dan kasneje je ob 4.15 podlegel hudim poškodbam.
Istega večera ob 21. uri se je smrtno ponesrečil tudi 57-letni Anton Klemenčič s Trebelnega. Ko je krmil živino, je metal seno skoz lino v jasli. Med delom je iz neznanega razloga omah-
nil skoz lino domala poltretji meter globoko na betonska tla. Poškodbe, ki jih je dobil pri padcu, so bile tako hude, da jim, je podlegel na kraju nesreče.
TRAKTORISTA NAŠLI NEZAVESTNEGA
BELA CERKEV — 55-letni Alojzij Lipar iz Bele cerkve je 12. julija ob 23.15 peljal traktor iz Bele cerkve proti nadvozu za magistralno cesto med Ljubljano in Zagrebom. Zaradi prevelike hitrosti je med vožno navzdol izgubil oblast nad vozilom, pričelo ga je zanašati, nakar se je traktor prevrnil. Liparje ob tem padel z vozila in se huje ranil. Nezavestnega so ga našli šele občani in ga prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
< ______________________S
NESREČA MED OBRAČANJEM — 8-letna Katarina Zaletelj iz Blata pri Trebnjem se je 12. julija ob 18.50 peljala na kolesu od doma proti Veliki Sevnici. Ko je privozila kakih 100 metrov iz vasi po sredi ceste, je hotela obrniti in se vrniti nazaj v vas, takrat pa je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 39-letni Miran Zupančič iz Ljubljane. Slednjemu navzlic zaviranju nesreče ni uspelo preprečiti, tako da je Katarino zbil po tleh. Hudo poškodovano so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
ZARADI PREHITRE VOŽNJE S CESTE — 12. julija ob 23.30 seje 25-letni Venčeslav Drobnič iz Rumanje vasi peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Vahti. Zaradi prevelike hitrosti ga je v ovinku v Po-gancih zaneslo z vozišča na travnato bankino, po kateri je nato še nekaj
Na koncu so razglasili rezultate regijskega tekmovanja. Pokale in priznanja so prejeli: tekmovanje voznikov ekipno: 1. Novo mesto, 2. Gorjanci, 3.-Črnomelj-Metlika. Med vozniki kategorije C je bil najboljši Dušan Kovačič iz Novega mesta, med vozniki kategorije D pa Miran Štrukelj, prav tako iz Novega mesta. Med avtomehaniki in elektrikarji je ekipno zmagalo Krško, med posamezniki pa Ivan Zupančič iz Krškega. Zvone Rodošek iz Krškega je pokazal največ znanja med avto-elektrikarji. Pomerili so se tudi v streljanju z zračno puško, kjer je ekipno slavilo Trebnje, med posamezniki pa je najbolje zadeva) Franc Židanik iz Novega mesta. V skupni razvrstitvi je zmagala ekipa ZŠAM Novega mesta pred ZŠAM Črnomelj-Metlika in ZŠAM Gorjanci.
J. PAVLIN
NAŠEL RAKETO PROTI TOČI
KONEC — Novomeški miličniki so bili 10. julija obveščeni, da je vaščan na travniku nad vasjo Konec našel neeksplodirano raketo proti toči. Vsa sreča, daje raketa padla na travnik, za vse ostalo pa so potem poskrbeli pirotehniki.
časa vozil in se zaletel v z grmičevjem porasli vsek. Voznik in njegova sopotnika, 21-letni Jože Zoran in leto dni starejši Slavko Gačnik, oba iz Rumanje vasi, so se poškodovali in sojih odpeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 500 tisočakov.
MOTORJE RAZTRESLO PO CESTI — 34-letni Branimir Šilak iz Oseka pri Lenartu je 7. julija peljal tovornjak s priklopnikom iz Zagreba proti Ljubljani. Med zaviranjem zaradi izpraznjene zračnice ga je na priključku za Novo mesto zaneslo, tako da se je priklopnik prevrnil na levi bok. Ob nezgodi seje s priklopnika raztreslo 67 motorjev za osebna vozila R-4, škoda na njih pa še ni ugotovljena, medtem ko je bilo na vozilu škode za okoli 600.000 din.
Prevelika hitrost vzela dvoje življenj
Dve hudi prometni nesreči v Gradišču in Črnomlju
GRADIŠČE, ČRNOMELJ — Minuli teden je smrt vnovič kosila po dolenjskih cestah. Najprej je počilo 7. julija ob 12.35 na cesti med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami pri Gradišču. 39-letni Metod Šiška iz Dolenjskih Toplic je peljal Dolenjkin tovornjak proti Novemu mestu, ko mu je v ovinku pred Gradiščem nasproti s preveliko hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila, 59-letni Franc Zupančič iz Gornjih Sušic. Na mokri cesti ga je zaneslo in je treščil v tovornjak, od koder je vozilo odbilo po strmini, kjer je trčilo še v drevo. Zupančič se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa je hudim ranam že čez nekaj ur podlegel.
Dan kasneje, ob 19.10, pa seje 22-letni Franc Jerman iz Lokev peljal z osebnim avtom po Metliški cesti v Črnomlju. Zaradi prevelike hitrosti ga je na ostrem levem ovinku zaneslo in je trčil v nosilni železni steber ograje. V nesreči se je sopotnik, 25-letni Anton Tomc iz Nove Loke, huje poškodoval in je že čez dobri dve uri v novomeški bolnišnici podlegel ranam.
OTROŠKA IGRA KRIVA POŽARA
GORNJA TEŽKA VODA — 7. julija okoli 19. ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 68-letne Cite Kožer iz Gornje Težke vode. Ogenj je uničil . poslopje, veliko 18 krat 7 metrov, v njem pa je zgorelo še 8 ton sena, 20 mernikov pšenice, 10 mernikov koruze, več drv, vinska posoda s 100 litri žlahtne kapljice, nekaj sokov in orodja, tako da je skupne škode za 2,5 milijona din. Kot seje pokazalo ob ogledu, je požar zakrivila igra petletnega otroka z vžigalnikom. Požar so pogasili novomeški poklicni gasilci.
POSTOJNA — Letošnje seniorsko republiško prvenstvo je bilo v Postojni. Dvodnevno tekmovanje najboljših slovenskih atletov je motil močan veter, zato si predvsem v krajših tekih in nekaterih metih tekmovalci niso mogli obetati vrhunskih dosežkov.
Atleti ISKRE TENEL so osvojili dva naslova prvakov, trikrat pa so bili tretji. Prvo zmago je požel Cujnik v metu kopja s 65,26 m, drugi naslov pa je osvojil Primc v metu diska. Njegov letošnji najboljši dosežek 53,58 m je vedno bližji tudi najboljšemu jugoslovanskemu. Za nastop na posamičnem republiškem prvenstvu seje odločil tudi nekdanji državni reprezentant v metu diska Boris Okleščen, ki je bil s 47,60 m tretji. Z malo več sreče pri metanju v vetru bi lahko Boris spet premagal mejo 50 m. Bronasti medalji sta osvojila še Lapanje v skoku v višino z 200 cm in Gabrijel v teku na 400 m z ovirami s 55,71 s.
V teku na 10 km je bil maratonec Karpljuk četrti z osebnim rekordom 33:15, Bukovec pa šesti. Nadvse uspešna sta bila tudi mladinca Fabjan in Vidmar v teku na 5000 m. Oba imata letos že medalji z državnega prvenstva, zdaj pa sta jima dodala še osebna rekorda. Fabjan je celo premagal mejo 15 minut in s 14:55,6 dosegel letos najboljši mladinski čas v državi. S tem dosežkom si je zaslužil nastop v državni reprezentanci na mladinskih BAI, kjer se je že lani znašel odlično, izkoristil močno konkurenco in poboljšal svoj rekord za celih 15 sekund. Bojan Vidmar je svoj doslej najboljši čas na
TURNIR V MALEM NOGOMETU
NOVO MESTO — ŠD Birčna vas bo organiziralo v nedeljo, 27. julija, ob 8. uri turnir v malem nogometu za prehodni pokal športnega društva. Žrebanje parov bo 22. julija v gostilni na Ruperč vrhu, ekipe pa naj do tega datuma nakažejo kavcijo na žiro račun 52100-621-502-970-80071-4868/17. Telefonske prijave je moč sporočiti na številko (068) 24-404.
5000 m popravil za 15 sekund in pristal na 15:04,9.
V Postojni sta dobro nastopila tudi pionirka Lavra Kastelic v teku 400 m (1:01,3) in S. Malnar v metu kladiva s 44,76 m.
•////✓//v
SREČANJE MLADIH IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
BRUSNICE — Na športnem igrišču bo v nedeljo, 3. avgusta, ob 13. uri tradicionalno srečanje mladih iz krajevnih skupnosti za pokal OK ZSMS Novo mesto. Mladi se bodo pomerili v teku na 800 m (Ž), teku na 1000 m (M), skoku v daljino (Ž in M), metu krogle (M), skokih v vrečah (M) v igri presenečenja in vlečenju vrvi. Za prvih pet disciplin lahko vsaka ekipa prijavi po dva tekmovalca, za vlečenje vrvi pa štiri. Podrobnejše informacije lahko vodje ekip dobe naOK ZSMS (21-536) ali pri organizatorju Romanu Hudoklinu (85-981), kamor lahko pošljete tudi prijavnice do torka, 29. julija.
JAMARSKI TEČAJ g!
NOVO MESTO — Jamarski klub Vinko Paderšič—Batreja prireja v dneh od 18. do 22. julija jamarski tečaj 5 tabotjenjem v Kočevskem Rogu.
Vse, ki jih jamarstvo zanima, vabijo, da se jim pridružijo. Informacije dobite na telefon 84-504 (dopoldne) in 85-783 (popoldne).
Podvig Zupančiča v Franciji
Zmaga mladega novomeškega atleta na meddržavnem dvobo-
___________ju____________
19-letni Matjaž Zupančič je že nekaj let najboljši mladi slovenski tekač čez visoke ovire. .Lam je prvič nastopil tudi v državni reprezentanci in se na mladinskih balkanskih igrah uvrstil v finale teka na 110 m z ovirami.
Letošnjo sezono je začel še bolje kot lansko. Zmagal je v vseh svojih nastopih med mladinci in osvojil tudi naslov posamičnega in pokalnega prvaka Jugoslavije. Pred dnevi je nastopil v državni reprezentanci mladincev, ki so se pomerili s francoskimi vrstniki. Matjaž je izbral lepo priložnost, da je tekel tako, kot si je vso sezono želel in pričakoval. Vse zmage do zadnje proti Francozom je namreč požel s teki, ki so bili daleč od optimalnih. Dragocene desetine je naj- • večkrat zgubljal s tem, da je zadeval ovire, v finalu APJ pa je dve od številnih, ki jih je podrl, celo prelomil. Zato je vedel, da bo popoln tek šele prišel. Dočakal gaje v boju s tekmeci, ki slovijo po mojstrstvu v teku z ovirami. Šele letos je namreč Francoz Guy Drut, prvo ime francoske šole teka čez visoke ovire, zgubil svoj desetletje star evropski rekord. Zupančič je v Franciji svoj osebni rekord popravil za tri desetinke. Z električno zmerjenim časom 14,70 s še je na osem stotink približal državnemu rekordu. Matjaž pa celo tega teka, ki ga je sicer »začutil«, kot temu pravijo atleti, ni mogel oceniti kot popolnega. Imel je nekaj težav z zadnjo oviro in morda je prav tu skritih tistih nekaj centimetrov, ki ga še ločijo od najboljšega mladinca v teku čez visoke ovire v zgodovini jugoslovanske atletike.
Naslednji veliki mednarodno-ni nastop najboljšega mladega atleta Iskre Tenel bodo mladinske balkanske igre v Turčiji. Medtem ko je lani dosegel uspeh z uvrstitvijo v finale, pa letos lahko upa celo na medaljo. S svojim zdajšnjim rezultatom bi lani osvojil drugo mesto. Zupančič nerad govori celo o tistem, kar je dosegel, še manj pa so mu pri srcu napovedi. Ve tudi, da je prvo mladinsko svetovno prvenstvo v atletiki, ki je prav zdaj v Atenah, spodbudilo mlade atlete iz balkanskih držav k posebno skrbnim pripravam, kar se bo gotovo poznalo na balkanskih igrah, ki bodo le nekaj dni po končanem svetovnem prvenstvu.
• Z manj sreče pa je svoj prvi nastop v državni reprezentanci preživel Toni Žulič, ki se je že v Ljubljani pred odhodom v Francijo zastrupil s hrano. Znaki so se pokazali na poti in zdravnik mu je celo odsvetoval nastop. Žulič pa je kljub izčrpanosti in vočni tekel zato, da je osvoji, svoje prve točke za državno reprezentanco.
Matjaž Zupančič
Kuzmič in Sali že šesta
Po zmagi na Poljskem še 7. mesto v ČSSR — V skupnem seštevku za EP odlična šesta
NOVO MESTO — Po izrednem uspehu pred dnevi na 43. poljskem rallyju v VVroclavu, ki je štel za evropsko irvenstvo, ko sta Brane Kuzmič in Rudi ali ugnala vso elito in se s 40 novimi točkami povzpela na 8. mesto v skupnem seštevku tekmovanj za evropsko prvenstvo, sta uspešno nastopila tudi na ral-lyju Bohemia v ČSSR.
POKAL KRKE 86
NOVO MESTO — Zveza telesno-kulturnih organizacij pripravlja 17. avgusta odprto prvenstvo Novega mesta v veslanju za POKAL KRKE ’86. Moški in ženske bodo tekmovali v kajaku, dvojice pa v kanu dvosedu. Proga bo dolga 500 m in bo potekala na območlju športno-rekreacijskega centra na Loki, kjer bo tudi strt ob 15. uri. Ljubitelji veslanja se lahko prijavijo na ZTKO Novo mesto, pp 30, do 8. avgusta.
ŽE III. VESLAŠKI MNOGOBOJ »LIPA 86«
KRŠKA VAS — Kajak kanu klub Lipa iz Krške vasi bo organiziral v soboto, 26. julija, že 3. veslaški maraton po Krki. Proga bo potekala od Krške vasi skoz Velike Malence, Boršt, Račjo vas in nazaj. Start bo ob 12. uri. Prijave sprejema Kajak kanu klub Lipa, 68262 Krkša vas, do 19. julija, prijavite pa se lahko tudi na dan starta do 11. ure.
NOGOMETAŠI ZA DRUŠTVO
STUDENEC — Tukajšnje športno društvo pogreša še marsikaj pri dokončni ureditvi igrišča. To nedeljo ob 13. uri prirejajo turnir v malem nogometu, zatem pa še vrtno veselico z bogatim srečelovom. Za ples bo igral brežiški kvintet. Izkupiček od zabave bodo namenili za dela na igrišču.
Konkurenca je bila tokrat še močnejša in prav zategadelj je njuno 7.
Pokal Merca kolesarjem novomeSke Krke
V skupnem seštevku so Novomeščani ugnali vse
CELJE — Skupina kolesarjev novomeške Krke se je v nedeljo udeležila tradicionalne dirke za pokal Merxa v Celju. V konkurenci kar 111 kolesarjev iz trinajstih slovenskih klubov so Novomeščani prepričljivo osvojili prvo mesto v skupnem ekipnem seštevku, zbrali so 188 točk, sledijo pa: Rog 124, Sava 113, Branik 103, Astra 78 itd.
Med posameznimi dosežki velja vsekakor omeniti odlično 2. mesto še lanskega mladinca Janeza Božiča v članski konkurenci, pred njim je bil le državni reprezentant Šebenik. Sicer pa je med mlajšimi mladinci Eržen zasedel 3. mesto, velik uspeh pa je dosegel Krčan Kranjc, ki je v konkurenci pionirjev A ugnal vso konkurenco.
BALINARSKI TURNIR ZA DAN VSTAJE
NOVO MESTO — V počastitev dneva borca in dneva vstaje slovenskega naroda je bil pred dnevi v Novem mestu zanimiv balinarski turnir za pokal Doma starejših občanov v Šmihelu. Rezultati: KS Center—KS Bršljin 13:3, KS Drska—KS Ločna—Mačkovec 13:4, KS Bršljin—KS Ločna-—Mačkovec 13:5, KS Center—KS Drska 13:10. Vrstni red: 1. KS Novo mesto Center (Moro, Suhy, Srovin, Bambič), 2. KS Drska, 3. KS Bršljin, 4. KS Ločna-Mačkovec.
mesto med kar 117 posadkami, kolikor se jih je zbralo na startu, izreden uspeh. V ilustracijo povejmo le, da sta Kuzmič in Šali pustila za seboj tako znana imena svetovnega rallyja, kot je Kenijec Mehta, pa Šved Haugland, da ne naštevamo še nekaterih. S sedmim mestom na rallyju Bohemia, ki ima sicer koeficient 2, sta se Kilzmič in Šali v skupnem seštevku za evropsko prvenstvo pomaknila še za mesto višje in sta tako s 126 točkami sedaj že šesta, pred njima pa je kar pet italijanskih posadk, ki imajo tudi neprimerno boljše pogoje za delo in seveda močnejše avtomobile, ter trenutno vodilna posadka iz Belgije Sniers-Coleb-unders. Omenimo, da je naša posadka tudi prepričljivo zmagala v svojem razredu, med drugim so za njo zaostali tudi trije vozniki iz prioritetnega seznana FIA.
Kuzmič in Šali sta tako na najboljši poti, da letos še popravita lansko odlično uvrstitev, ko sta v skupnem seštevku rallyjev za evropsko prvenstvo končala na 12. mestu, vse pa je seveda odvisno od tega, koliko rallyjev za EP bosta lahko še vozila.
Po prvotnih informacijah iz Renaulta naj bi bili to le še dirki v Španiji in Portugalski, saj je jugoslovanski rally, ki prav tako šteje za EP, iz nerazumljivih razlogov (lahko bi jim rekli kar neodgovornost in lahkomiselnost) odpovedan.
B. B.
Ct avtotehna
tozd zastopstva, o.sub.o.
Celovška 175, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 552-341, telex: 31639
OLAJŠAJTE Sl DELO
ponujamo vam	P'tneyBoWeS
priložnost za hitro in preprosto frankiranje pošte in paketov
HITRO ZANESLJIVO PREPROSTO DINARSKA PRODAJA DOBAVA TAKOJ
• ELEKTRIČNI FRANKIRNI STROJ
• FRANKIRANJE OD 1 DO 9999 DIN
• AVTOMATSKO LEPLJENJE POKROVČKOV KUVERT
• SERVIS ZAGOTOVLJEN, NADOMESTNI DELI ZA DINARJE
• POTROŠNI MATERIAL ZA DINARJE
GIP PIONIR Novo mesto, TOZD gradbeni sektor Novo mesto,
objavlja
prosta dela in naloge
dveh ČISTILK
za čiščenje v delavskem naselju in samskem domu v Bršljinu — DELO V DOPOLDANSKEM ČASU!
Portudbe za sklenitev delovnega razmerja pošljite v 15 dneh na naslov: GIP PIONIR Novo mesto, TOZD gradbeni sektor Novo mesto, Cesta herojev 70.
600/29-86
raiaisim
Ir
NOVO MESTO
— kompletno stavbno pohištvo
— stropne in stenske obloge
— montažne hiše, vikend hiše in poslovne objekte
VSE NA ENEM
— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov
— brezplačen prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa
— stavbno pohištvo FCO vgrajeno
— za opuščene programe do 40% znižanje in 10% popust za okna JELOBOR ST do 31. 7. 1986
VAM NUDI
JELOVICA
lesna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064/61-361, 61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni traovini v Škofji Loki, Kidričeva 58!
TRIMO n. sol. o. Trebnje — TOZD JKP n.		
sol. o. Trebnje objavlja po sklepu		
delavskega sveta z dne 10. 6. 1986 in 23. 6.		
1986		
javno licitacijo		
za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev, drobnega		
inventarja in rezervnih delov		
I. Osnovna sredstva	Izklicna cena	stanje
1. Elektrovoziček R. K.	1,500.000 din	brezhiben
2. Transformator 400 KVA	600.000 din	brezhiben
3. Kombiniran luknjač z verificirko		
Univ. 1701	200.000 din	v okvari
4. Električni računski stroj DIEHL	20.000 din	v okvari
5. Naprava za krivljenje profilov	150.000 din	v okvari
6. Kompresor 100L	6.000 din	v okvari
7. Avtogeni sekator IFFA	8.000 din	v okvari
8. Stroj za narezke	45.000 din	v okvari
9. Trodelno korito	10.000 din	brezhibno
10. Univerzalni kuhinjski stroj	20.000 din	nekompleten
11. Krivilni stroj NP 3/200	450.000 din	brezhiben
12. Kopirni stroj OCE 206	280.000 din	brezhiben
13. Kopirni stroj OCE 1000	180.000 din	brezhiben
14. Kopirni stroj TEHNOMATIC 600	100.000 din	nekompleten
15. Avtomata za napitke 800 IN 25 š		
(kom)	600.000 din	brezhibna
16. Ročni privijalni stroj Fein	20.000 din	brezhiben
17. Varilni agregati — odpisani 4 kom. od	25.000 din do	
	45.000 din	uporab.
18. Električni računski stroji —odpisani 4		
kom., od	2.000 din do	
	3.000 din,	v okvari
19. IMV kombi R 1600	500.000 din	vozen in
		registriran
20. Kombinirane ročne škarje za		
pločevino	200.000 din	brezhibne
II. Drobni inventar:		Cena
1. Razni strojni svedri — rabljeni	od 150 din do 300 din kom	
2. Razni električni izvijači — 14 kom,,	po 12.900 din do 13.500 din kom.,	
		brezhibni
III. Rezervni deli:		
Rezervni deli za avtodvigalo tatra, TAM 2001, TAM 3500 in TAM 4500		
Ogled sredstev je možen 24. julija ob 7. do 9. ure v skladišču		
TRIMO pri Igorju Rojcu ali Dušanu Peskarju.		
Licitacija bo s pričetkom ob 10. uri v skladišču TRIMO po		
načelu »ooledano — sprejeto«.		
Polog znaša 10% od izklicne cene.		
Kuplec plača prometni davek.		599/29-86
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO MESTO Sevno na Trški gori 13
RAZPISUJE
za študij ob delu v šolskem letu 1986/87 naslednje oddelke:
1. Skrajšani program kmetijskega usposabljanja
II.	stopnje za poklic kmetovanje. Šolanje traja v zimskem času od 1.11. do 15. aprila dve leti (25 kandidatov).
2. Oddelek V. stopnje zahtevnosti, smer kmetijski tehnik (30 kandidatov).
3. Oddelek VI. stopnje zahtevnosti, smer agronomija (25 kandidatov). Ta oddelek organiziramo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto TOZD Agronomija v Ljubljani.
Izobraževanje po srednjem programu V. in višješolskem VI. bo potekalo na Srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto v popoldanskem času. Po skrajšanem programu, II. stopnje pa tudi pri kmetijskih organizacijah, če bo dovolj prijav.
Vpisni pogoji so enaki kot za redno izobraževanje. Prijave bomo zbirali do vključno 20. avgusta 1986. Prijava mora vsebovati: lastnoročno napisano vlogo, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o zaposlitvi.
602/29-86
NOVOTEKS TOZD TKANINA Novo mesto
objavlja po sklepu delavskega sveta
javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
— osebni avto R 30, letnik 1979, v voznem stanju
— podvozje zastava 619 z motorjem
— stroj za pranje — univach aparat
— namizni računski stroj — pokvarjen
— več vrst elektromotorjev
Javna licitacija bo 31. 7. 1986 ob 10. uri v prostorih NOVOTEKS TOZD TKANINA v investicijsko vzdrževalni službi. Ogled je možen na dan licitacije od 9. do 10. ure. Na licitaciji bodo lahko sodelovali vsi tisti interesenti, ki bodo do 10. ure vplačali 10% varščino od izklicne cene.
Nakup bo po sistemu »videno — kupljeno«.
Prometni davek ni vključen v prodajno ceno, kupnino in ustrezni prometni davek plača kupec.
605/29-86
MERCATOR KZ KRKA NOVO MESTO TOZD BRAZDA, AGROSERVIS IN KMETIJSTVO NOVO MESTO
Pot na Gorjance 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. kovinostrugarja
2. rezkalca
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo šolsko izobrazbo IV. zahtevnostne stopnje kovinarstva in strojništva in 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
608/29-86
KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto
objavlja dela in naloge
SKLADIŠČNIKA III
v ekonomatu PE Hotel Grad-Otočec v TOZD Zdravilišča s sedežem na Otočcu.
Za dela in naloge morajo kandidati imeti:
— IV. stopnjo strokovne izobrazbe gostinsko-turistične ali trgovske usmeritve,
— 6 mesecev delovnih izkušenj.
Zaželjeno je, da ima kandidat izpit za B ktg.
Kandidati, ki so zainteresirani za opravljanje navedenih del in izpolnjujejo zahtevane pogoje, vabimo, da v 8 dneh oddajo pisne prijave v kadrovsko službo delovne organizacije, Ceste herojev 45, Novo mesto.
604/29-86
m
KRKA
INLES industrija stavbnega pohištva Ribnica
je organizacija, ki proizvaja različne izdelke stavbnega pohištva, lesno-obdelovalne stroje ter druge proizvode. Izvaja načrt kvalitetnega razvoja poslovanja na področju proizvodnih programov, proizvodnih procesov, domačega ter izvoznega trženja. Za realizacijo zastavljenih poslovnih usmeritev potrebujemo dodatne ambiciozne strokovnjake, ki imajo interes za ustvarjalno delo.
Zato vabimo k sodelovanju:
— diplomirane elektroinženirje, elektroinženirje ter elektrotehnike,
— diplomirane strojne inženirje, inženirje strojništva in strojne tehnike,
— diplomirane inženirje gradbeništva,
— diplomirane inženirje kemije,
— diplomirane inženirje fizike,
— diplomirane lesne inženirje in lesne inženirje,
— diplomirane inženirje organizacije in inženirje organizacije,
—• diplomirane ekonomiste in ekonomiste.
Možnosti zaposlitve nudimo zainteresiranim na naslednjih področjih dela: elektroinsta-lacije opreme in naprav, strojnoinstalacijske opreme, investicij, tehnološke in operativne priprave dela ter razvoja, organizacije in vodenja proizvodnje, računalništva, planiranja, računovodstva ter trženja.
Kandidatom nudimo:
— možnost strokovnega kreativnega dela,
— možnost strokovnega izpopolnjevanja,
— stimulativne, osebne dohodke,
— pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj,
— urejeno družbeno prehrano ter objekte za letovanje,
— kandidatom brez delovnih izkušenj nudimo opravljanje pripravništva pod ustreznim strokovnim vodstvom.
Študente in dijake vabimo, da se prijavijo za štipendije, ki smo jih razpisali.
Oglasite se nam pisno, telefonično ali pa pridite na neobvezen razgovor, in sicer na naslov: INLES Ribnica, DS SSS, Partizanska 3, 61310 Ribnica, telefon 861-411 int. 352.
601/29-86
ODDAMO OKOLI 100 m2
SUHIH SKLADIŠČNIH PROSTOROV DOM ZA UČENCE MAJDE ŠILC NOVO MESTO, i ULICA MILKE ŠOBAR 24
598/29-86
DOLENJSKI LIST
OGLAS V
DOLENJSKEM
LISTU —
ZANESLJIV
EKONOMSKI
USPEH
^ ^ BOM
ro
hotel grad otočec
KRKA, tovarna zdravil
n. sol. o.
TOZD ZDRAVILIŠČA NOVO MESTO
KRKA
POROČIMO SE ENKRAT V ŽIVLJENJU ! (VSAJ PRVIČ) PREŽIVIMO TA POMEMBNI DOGODEK TAKO, DA SE GA BOMO ŠE DOLGO SPOMINJALI!
V Novem mestu smo vam omogočili, da opravite poročni obred v prostorih grada Otočec. Napravili smo vse, da bo ta dogodek lep in slovesen, tako kot je bil nekdaj • Do preddverja gradu se boste pripeljali s kočijo, nato pa boste na grajski terasi ali v lovski sobi posedeli še zadnjih pet minut pred odločilnim trenutkom • Poročni obred bo potekal v viteški sobi, sredi čudovitega ambienta, ki ga lahko ustvari le patina preteklih stoletij • Po končanem obredu vas bomo ob spremljavi znamenite poročne koračnice pospremili do posebej za vas pripravljene mize, kjer boste nazdravili ženinu in nevesti • V restavraciji v gradu vam po vaših željah pripravimo tudi poročno kosilo
ZA VSE INFORMACIJE SMO VAM NA VOLJO NA TEL. ŠTEVILKI: (068) 85-150 in 21-830
DO GOK ČRNOMELJ TOZD BEOGRAD
Odbor za medsebojna razmerja
Objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. KV žerjavista
2. KV avtomehanika
3. strojnika žage
4. več KV zidarjev
Pogoji:
pod 1) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, strojnik težke gradbene mehanizacije, tečaj za žerjavista, 6 mesecev prakse,
pod 2) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, avtomehanik ali vzdrževalec vozil in strojev, 18 mesecev delovne prakse,-
pod 3) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, tesar, lesar širokega profila,
alternativa: strojnik, lahke gradbene mehanizacije, 1 leto prakse,
pod 4) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, gradbinec II — zidar, z delom pridobljena delovna zmožnost je možna, 1 leto delovnih izkušenj.
Pisne prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD Beg rad v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidata obvestili v 7 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh od dneva poteka 8-dnevnega roka za prijavo kandidatov.
609/29-86
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE NOVO MESTO
Delavski svet razpisuje opravila oz. naloge za štiriletni mandat
ČLANA KPO, ODGOVORNEGA ZA MEDICINSKO-KADROVSKI SEKTOR
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
da imajo visoko izobrazbo medicinske smeri; da imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj,-da niso bili kaznovani za kazniva dejanja, našteta v 511. čl. ZZD;
da imajo ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja;
da odgovorno gospodarijo z družbenimi sredstvi; da spoštujejo zakonitost in imajo pravilen odnos do ljudi.
Opravila oz. naloge razpisujemo za poln delovni čas. Po dogovoru bo možno tudi delo na svojem strokovnem področju.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev v 30 dneh po objavi razpisa na Zdravstveni center Dolenjske, Novo mesto, Partizanska 27, za razpisno komisijo.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
614/29-86
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA
TOZD ZA PROM€T ZIDANI MOST
OBVESTILO
Vse, ki jih veseli delo na železnici, obveščamo, da bomo v
septembru 1986 organizirali
tečaj
za prometne-transportne delavce (premikače, zavirače, kretnike)
Pogoji za sprejem so:
— starost najmanj 18 let in največ 35 let
— posebna zdravstvena sposobnost
— najmanj 6 razredov OŠ
Tečaj bo potekal v TOZD za promet Zidani most in bo trajal 3 mesece
S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje.
Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu boste razporejeni na ustrezna dela in naloge na postajah od Zidanega mosta do Dobove. Po določenem času uspešnega dela obstajajo možnosti za napredovanje oziroma izobraževanje pod pogojem, da imate katerokoli srednjo šolo oziroma vsaj 8 razredov osnovne šole.
Povprečni OD na teh delih in nalogah je trenutno
— premikač 124.508.—
— zavirač 89.312.—
Za opravljanje navedenih oel in nalog vam pripada benifici-rana delovna doba.
V TOZD je organizirana družbena prehrana.
Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih doma in v tujini.
Odločite se in postanite železničarji!
Prijave sprejema kadrovska služba TOZD za promet Zidani most, Zidani most 9, do 31. 7. 1986.
Kadrovska služba 616/29-86
SGP SCT TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE BREŽICE
objavlja po sklepu delavskega sveta TOZD
JAVNO LICITACIJO
za prodajo poltovornega avtomobila znamke TAM 7515 B, letnik 1980. Izklicnacenavozilaje550.000din. Avtoje v nevoznem stanju. Javna licitacija bo v sredo, 30. 7. 1986 ob 12. uri v TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, Krška vas 34 b, 68262 Krška vas pri Brežicah. Ogled vozila je možen dve uri pred licitacijo. Na licitaciji lahko sodelujeta družbeni in zasebni sektor. Družbeni sektor mora pred licitacijo predložiti pisno pooblastilo, zasebniki pa morajo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Kupec vplača vozilo v celoti in ga odpelje v treh dneh po licitaciji. Licitacija bo po sistemu »videno-kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek ni zaračunan v ceni.
612/29-86
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič
razglaša naslednja prosta dela in naloge na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. členom zakona o delovnih razmerjih
V obratu šivalnice Hrib — Loški potok
»vzdrževanje stojev in naprav I.«
(1 oseba za nedoločen čas)
Pogoji:
1. Dokončana elektro šola — 2 leti delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav.
611/29-86
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO Delovna skupnost skupnih dejavnosti
objavlja prosta dela in naloge v sektorju programsko-investicijske dejavnosti
vodje operativnega izvajanja investicij
Pogoji: dipl. gradbeni inž. z opravljenim strokovnim izpitom,
3 leta delovnih izkušenj
Kandidate vabimo, da svoje vloge oddajo v 15 dneh na naslov: Kadrovsko pravni sektor DSSD IMV Novo mesto, Zagrebška 18-20, Novo mesto.
607/29-86
KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ
Vabimo k sodelovanju:
diplomirane ekonomiste in ekonomiste, organizatorje, inženirje informatike
za področje dela:
— organizacija dela pri uvajanju računalništva pri uporabnikih storitev,
— vzdrževanje sistema in programiranje,
— planiranje in analiza,
— računovodski posli.
Zainteresirani kandidati naj oddajo pisne prijave na naslov: Knjigovodski center Črnomelj, Kolodvorska 34, Črnomelj, druge informacije dobijo po telefonu 51-224.
615/29-86
I
M O V O MESTO
GIP PIONIR, Novo mesto, DSSS,
razpisuje v skladu s sklepom DS DSSS z dne 11.7.1986 prosta dela in opravila
RAČUNOVODJE DO
V skladu s 5. členom dopolnitev in sprememb statuta DSSS, mora računovodja DO izpolnjevati naslednje pogoje za sprejem:
m naj-
1. da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri manj 5 let delovnih izkušenj,
2. da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 6 let delovnih izkušenj,
3. da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj,
4. da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Kandidat bo sprejet na opravljanje delovnih nalog in opravil računovodje DO za dobo 4 let.
Vloge z dokazili o izobrazbi, dosedanjem delu in življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici s. pripisom: »za razpisno komisijo za imenovanje računovodje DO« na naslov: GIP PIONIR Novo mesto, kadrovski oddelek DSSS, Kettejev drevored 37.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh od sklepa delavskega sveta o imenovanju računovodje DO.
617/29-86
Emona posavje n. sol. o. brežice 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 35
TOZD TRGOVINA NA DROBNO VABIMO
k sodelovanju
sposobne in perspektivne delavce trgovinske stroke. V delovno razmerje za nedoločen čas bomo sprejeli:
2 VKV delavca s področja prodaje gradbeno tehnične stroke, 1 VKV delavca s področja prodaje tekstilne ali mešane stroke, 2 VKV delavca s področja prodaje živilske stroke, 4 KV delavce s področja prodaje gradbeno tehnične stroke, 3 KV delavce s področja prodaje živilske stroke.
Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Emona — Posavje Brežice, Cesta prvih borcev 35.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od zadnjega dneva prijave.
610/29-86
DOLENJSKI LIST
f
BUB
Četrtek, 17, julija — Aleš Petek, 18. julija — Miroslav Sobota, 19. julija — Vincenc Nedelja, 20. julija — Marjeta ’ Ponedeljek, 21. julija — Danilo Torek, 22. julija — Dan vstaje Sreda, 23. julija — Branislav Četrtek, 24. julija — Kristina
LUNINE MENE
21. julija ob 23.41 — ščip
1
BREŽICE: 18. in 19. julija: ameriški akcijski film Karate Kid. 20. in 21. julija: ameriški akcijski film
Ranger Ma'cWide. 22. in 23. julija: ameriško-angleški film Polja smrti.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 17. julija: ameriška komedija Hot Dog (ob 10. uri), ameriški znanstveno fantastični film Zvezdni bojevnik (od 18. in 20. uri). 18. julija: Hot Dog (ob 10. uri), ameriški film Prikazen (ob 18. in 20. uri). 19. in 20. julija: Prikazen. 21. in 22. julija: italijanska komedija Staviva? 23. julija: ameriški vestern Past v Montani. 24. julija: Past v Montani (ob 10. uri), ameriški fantastični film Brazilija (ob 18. in 20. uri).
SEVNICA: 17. julija: znanstvenofantastični film Porkis. 18. in 19. julija: ljubezenska drama Dekle z regratom. 20. in 21. julija: komedija Osamljeni oče. 23. in 24. julija: vojna drama Korak do giljotine.
službo dobi
TAKOJ zaposlim dekle za strežbo v •Vfeju. Tel. (061) 783-374.
FRIZERSKO POMOČNICO s prakso sprejme Frizerski salon Romana DERSTVENŠEK, Brestanica, Cesta prvih borcev 5.
TAKOJ zaposlim KV natakarico in KV kuharico ali NK delavko z veseljem do dela v kuhinji. Možnost stanovanja. Gostilna Koželj, Dobru-fka vas 36, tel. (068) 85-209.
V KRŠKEM sprejmem dekle za strežbo. Informacije na tel. 72-224, ali 71-888.
ZIDAR, sposoben, gre takoj delat za en mesec. Tel. (061) 451-346.
stanovanja
ODDAM opremljeno stanovanje samski ženski ali mamici z otrokom, ki bi bila pripravljena v popoldanskih urah paziti na mojega otroka. Naslov v upravi lista (4516/86).
MATI z otrokom išče stanovanje. Naslov v upravi lista (4515/86).
MLAD PAR išče stanovanje v Novem mestu. Tel. dopoldne 21-723, int. 32.
SAMSKO STANOVANJE nujno . notrebujem. Ponudbe popoldne na tel. 24-806.
motorna vozila
Z 850, letnik 1984, registrirano do marca 1987, prodam. Zdravko Malna-rič, Kal 7, Semič.
PRODAM osebni avto POLON EZ s plinsko napravo, letnik 1980. Stane Vidmar, Coklovca 4, Semič.
TAM 110, registriran za vse leto, prodam. Informacije na tel. 75-851.
Z 750, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Jožica Selak, Vrh pri Pa-hi 16, Otočec.
APN 6, star dve leti, prodam. Cena 16,5 SM. Tel. 22-767 int. 45 dopoldne, 26-594 popoldne.
TOMOS AVTOMATIK, star dva meseca, prodam. Telefon 20-557.
UGODNO prodam Z 750, letnik 1976. Šterk, Hladnikova 1, Novo mesto (barve-laki).
3VARTBURGA prodam po delih. Košmrlj, Meniška vas 7, Dolenjske Toplice.
GOLF diesel, december 1982, prodam. Tel. 75-710, Gorica, Leskovec.
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Radivoje Kostič, Zagrebška 8/a, Novo mesto.
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, odlično ohranjeno, garažirano, registrirano do julija 1987, 21000 km, prodam za 130 SM. Franc Šenica, Meniška vas 27 a, Dolenjske Toplice, telefon dopoldne 21-482.
PRODAM motorno kolo MZ 250/1, ■ letnik, 1980. Branko Zakovšek, Dol. Pirošica 16, Cerklje ob Krki.
ZASTAVO 101, letnik 1978—79, prodam. Tel. 24-259.
FIAT 850, letnik 1969, registriran do aprila 1987, motor, altenator in za-ganjač za Z 101 prodam. Subotič, Go-tna vas 35, Novo mesto.
VW hrošč, letnik 1974, ohranjen,
faražiran, prodam. Ivan Petrinič, marješke Toplice 104. (poleg hotela).
Z 750, letnik 1984, kot nov, prevoženih 4000 km, registriran do 2. 7. 1987, prodam. Jože Ajdič, Drska 67, Novo mesto, tel. (068) 26-027.
Z 750, letnik 1984, prodam. Marjan Klemenčič, Mestne njive 45, Novo mesto.
VISA C 2, letnik 1982, prodam. Telefon 71-197, popoldne.
Z 750, november 1980, prodam. Telefon 51-349, Slavo Benčič, Črnomelj, Trdinova 2.
PEUGEOT, letnik 1974, diesel, registriran za celo leto, in kadet 70, registriran za celo leto, ugodno prodam. Tel. 72-446.
Z 750 luxe, letnik 1978, registriran do aprila 1987, prodam. Krka 32, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Tel. 25-867.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Slavo Cesar, Kot 21, Semič, telefon (068) 56-018, dopoldne.
PRODAM 126 P, letnik december 1980. Šimič, Mala Cikava (PTT).
PRODAM kombi IMV serviser in LADO karavan. Tel. 22-713, od 6. do 7. ure.
Z 101, letnik 1981, prodam. Vukovič, Slavka Gruma 16, Novo mesto.
Z 750 za dele ter štedilnik kueper-busch prodam. Može, Potok 3, Straža.
Z 101 GTL 55, letnik 1984, podam. Informacije popoldne na telefon 25-554.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 1.500 din, na prvi ali zadnji strani 3.000, za razpise, licitacije ipd. 2.000 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
R 18, junij 1983, ugodno prodam. Telefon (068) 69-803.
MZ 250. 3000 km prevoženih, prodam. Aleksander Bovhan, Krsinji vrh, Tržišče.
AVTOMATIK, letnik 1983, prodam. Informacije na tel. 23-619.
PRODAM fiat 850, letnik 1984, kombinirani štedilnik elektrika—plin, štedilnik na drva, pomivalno korito, kuhinjsko omarico. Tel. 58-719.
ZASTAVO, kombinirano, kombi 435 K, letnik 1981, registriran do 1. 7. 1987, v odličnem stanju, goldoni spe-cial 14 KM D, malo rabljen, prodam. Vilko Černelič, Zdole 52, pri Krškem.
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Tel. 23-497.
Z 750, letnik november 1982, prodam. Herman Horvat, Podturen 83, Dolenjske Toplice.
AUSTIN 1300, letnik 1969, v voznem stanju, celega ali po delih, prodam. Telefon (068) 23-737.
BMW 2000/73 po ugodni ceni prodam. Anton Brečko, Soteska 26, Straža.
126 P, letnik 1980, tudi na posojilo, prodam. Šiler, Golobinjek, Mirna peč.
R 4, september 1983, ugodno prodam. Tel. (068) 25-887.
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Dol. Toplice 20.
ZASTAVO 750 LE, 1981, prevoženih 38000 km, prodam. Cafuta, Meniška vas 59.
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Žagar, Jablan 35.
ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Telefon 22-759.
PRODAM mercedes 407, leto proizvodnje 1975, z dvojno kabino v dobrem stanju. Valentin Turk, Brod 6, Podbočje.
Z 750, letnik 1977, prodam. Blažič, Brusnice 80.
APN 4 prodam. Krevs, Šegova 6, Novo mesto.
ZASTAVO 101 SC, letnik 1979, prodam. Perhaj, Ratež 50, tel. 85-953.
PRODAM dele za 126 P. Tel. 25-988.
VISA SUPER E, december 1982, 27000 km, bež, garažirana, odlično ohranjena, prodam. Tel. (068) 61-341, od 16. do 17. ure.
LADO 1200 L, letnik 1979, 80.000 km, in motorno žago STIHL 041, dobro ohranjeno, prodam. Gostilna Henrik Kocjančič, Loška vas 4, Dolenjske Toplice.
ZASTAVO 850, garažirano. zelo ohranjeno, letnik 1980, prodam. Anton Rudman, Vrh pri Ljubnu 2, Novo mesto.
KOMBI — ZASTAVO 850, letnik 1981, 33000 km, prodam. Informacije na tel. 79-322, popoldne.
Z 750, letnika 1979 in 1981, prodam. Gotna vas 5 l/c.
GOLF diesel, letnik 4/83, prodam. Saje, Cesta herojev 68, Novo mesto.
ZASTAVO 750 S, letnik 1978, prodam. Bojane, Ždinja vas 14, Otočec.
850 special po delih prodam. Telefon 85-943, po 17. uri.
ZASTAVO 750 prodam. Alojz Hočevar, Jelendol 7, Škocjan.
FJČKA, letnik 1981, prodam. Tel. 32-234.
PRODAM tri mesece star moped tomos avtomatic. Tel. 84-947, od 18. do 20. ure.
NERABLJEN traktor TV 420 in vrtno kosilnico prodam 10% ceneje. Telefon 24-297.
PRODAM nakladalko SIP 15 ml Judež, Cikava 10, Novo mesto, tel. 23-484.
TRAKTOR IMT 539, s kabino in kompresorjem, prodam. Poznič, Brezje 10, Senovo.
LAHKO traktorsko prikolico prodam za 120.000 din. Tel. 82-483.
TV 420, star dve leti, prodam. Tel. 24-436.
KOSILNICO alpina prodam. France Nemanič, Rakovec n. h., 68330 Metlika.
IMT 558 ali 35, obračalnik sena 250 UTO in plinsko napravo Bedini za avto prodam. Vidi Knez, Hrastovica 19, Mokronog.
PRODAM starejšo mlatilnico, nekaj telic in vinogradniške opornike. Lah, Strekljevec 15, 68333 Semič.
TROSILNIK hlevskega gnoja, nov, SIP 2700, prodam. Tel. (068) 71-492.
PRODAM traktor univerzal 550, nov, in kozolec. Štefan Kovačič, Gor. Vrhpolje J2, Šentjernej.
TRAKTOR Tomo Vinkovič« 730, 360 delovnih ur, prodam. Marija Rus, Muljava 18, Ivančna gorica.
POCENI prodam mlatilnico na reta in tresala in kobilo, staro 3 leta, težko 650 kg, pripuščena, lepa prama. Milan Zupančič, Stranje 5, Veliki Gaber.
MLATILNICO, avstrijske znamke, s popolnim čiščenjem, v brezhibnem stanju, prodam. Jože Kosem, Hudeje 18, Trebnje.
TRAKTOR IMT, 1100 ur, prodam. Osojnik 5, Semič.
TRAKTOR ursus 35 KM, star leto in pol, prodam. Ogled v soboto in nedeljo pri: Jožef, Šmarješke Toplice
PRODAM originalna priključka za motokultivator tip goldoni (8,5 KS), enobrazdni plug in kopačico (frezo). Informacije na telefon: 23-423 cjopol-dne, 25-437 popoldne.
TRAKTOR deutz (18 KM) s koso prodam. Hočevar, Vrh 4, Šentjernej.
PRODAM skoraj nov traktor IMT 530 z obračalnikom. Ogled po 15. uri pri: Božnar, Malkovec 20, Tržišče.
PRODAM traktorske brane, grablje in plug. Marjan Malus, like Vaštetove 16, Novo mesto.
PRODAM mlatilnico vesna, ki reta in trosi. Brajer, Ornuška vas 4, 68231 Trebelno.
PRODAM traktor ursus C 335. Mirko Jakofčič, Cerkvišče 24, Gradac v Beli krajini.
PRODAM ali menjam traktor »Štore« 404 za manjši traktor, ter novo nakladalno prikolico SIP 25. Zajc, Vel. Poljane, Škocjan.
prodam
KOZLIČKE prodam. Seničar, Krka 7, Novo mesto.
PRODAM nov vzidljiv nerjaveči štedilnik (desni), vezan na centralno vodo. Malkovec 18, Tržišče.
PRODAM čebelnjak z nekaj družinami in rastlinjak 8x3 (steklenjak Gorenje). Prečna 71, Novo mesto.
UGODNO prodam harmoniko A, D, G, C in bas kitaro. Andrej Bobnar, Rdeči kal 25, 68211'Dobrnič.
PRODAM tovorno prikolico za osebni avtomobil. Cena 100.000 din. Viktor Potočnik, Otovec 13, 68340 Črnomelj.
PRODAM dva kozja mladiča, stara tri mesece. Informacije na tel. 89-269. Alojzija Pšeničnik, Študenec 61 pri Sevnici.
POCENI prodam novo etažno peč in radiatorje ter dvoje novih oken. Telefon (061) 210-010, dopoldne.
razno
PO UGODNI ceni posojamo poročne obleke. Jurčevič, Vlaška 70, Zagreb, tel. (041) 418-014.
V METLIKI sem izgubil denarnico/ dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi (50.000 din) vrne na pošto v Radatovičih. John Gudall.
ZA ENOLETNEGA fantka potrebujem varstvo. Ponudbe: Rezelj, C. komandanta Staneta 34, Novo mesto.
SKUPINA SAMORASTNIKI išče klaviaturista z lastno opremo. Telefon 85-981.
čestitke
kupim
PRODAM črnobeli TV. Tel. 23-398 popoldne.
PRODAM črnobeli TV' dobro ohranjen. Informacije na tel. (078) 33-808.
PRODAM videorekorder sharp vas — novi — z deklaracijo. Telefon (047)
23-112, Jerkov.
SMREKOVE in hrastove deske 5 — 3 cm, staro strešno opeko, cementno in starinska vhodna vrata prodam. Florjančič, Loka 14, 68310 Šentjernej.
PRODAM sedežno garnituro staro dve leti. Tel. 22-936.
UGODNO prodam dvosedzdvema foteljema in klubsko mizico. Tel. (068) 71-242.
PRODAM konja, 5 let, 600 kg pod garacijo. Matija Plut, Vinji vrh pri Semiču, tel. (068) 56-143.
PRODAM pse, nemške ovčarje, stare 3 mesece. Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej.
PRODAM rabljen barvni televizor gorenje elektronik. Informacije na telefon 24-785.
PRODAM mlado kozo z dvema mladičema. Telefon 72-187.
PRODAM dobro ohranjen raztegljiv kavč z lesenimi stranicami za 4 ŠM. Telefon po 17. uri 22-221.
PRODAM barvni TV gorenje, električni štedilnik in divan. Telefon 25-631.
KROŽNO ŽAGO — trifazni motor, priprava za struženje, avtogume z zračnicami 70%, razni klinasti jermeni, rezalne plošče za železo, bakrena cevka 6 mm, vse ugodno prodam. Telefon (068) 49-069.
PRODAM kravo friziko, brejo 6 mesecev. Turk, Zajčji vrh 13, Stopiče, tel. 43-835.
DIATONIČNO harmoniko (duri D, G, C) in elektronske bobne elka prodam. Tel. 26-388.
PRODAM dvosedežno gjrnituro z raztegljivim ležiščem. Moravec, Cesta herojev 38.
PRODAM dobro brejo kravo, staro 6 let. Leopold Srebrnjak, Vel. Slatnik 21.
PRODAM dve kravi ter nakladač za gnoj, primeren za večji traktor. Slak, Dečja vas 5, 68210 Trebnje.
PRODAM RABLJEN nerjaveči namizni štedilnik, dobro ohranjen. Mirana Jarca 21, tel. 24-012, zvečer po 20. uri.
PRODAM 16-colski gumi voz, v zelo dobrem stanju. Bregar Franc, Cerovi log 47, Šentjernej.
UGODNO prodam malo rabljen kavč. Nemanič, Stritarjeva 5, Novo mesto (popoldne).
PRODAM prašiča, 100 kg. Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto.
KOZE, švicarske bele velike in plemenske mladice prodam. Informacije na tel. (0601) 81-381.
KAMERO »Bauer« super 8 prodam. Tel. 23-979.
POCENI prodam pralni stroj IN-DESIT, švedsko črpalko za centralno in dirkalno kolo Favorit— 3 prestave, vse rabljeno. Žulič, VeL Bučna vas 2/a, Novo mesto.
PRODAM ribiški čoln (blejski) za 12 M. Telefon 22-688 ali 26-590 od 16. ure dalje.
POCENI prodam šest mesecev rabljeno spalnico ROZA. Naslov v upravi lita (4517/86).
PRODAM otroško posteljico. Je-nič. Stranska vas 26, Novo mesto.
PRODAM črno beli televizor. Tel.
24-259.
TVT CENTRAL 23 etažno peč, novo, prodam. Tel. 25-179.
PRODAM novo peč emocentral — plamen 23 in kombinirani boljer braun. Drago Zakošek, Florjanska 28, Sevnica, tel. (068) 82-368.
ELEKTROAGREGAT 2 KW ali 2,5
KW kupim. Franc Jančar, Gotna vas 43/a.
ZDOMEC! Kupi hišo v bližnji okolici Novega mesta, lahko tudi nedokončana, ali zazidljivo parcelo. Pokličite na telefon 23-966, v popoldanskem času.
KUPIM starejšo hišo na območju Brestanica — Senovo. Šifra: »NA DEŽELI«.
KUPIMO novogradnjo v Novem mestu. Ponudbe na telefon (066) 76-738, po 20. uri.
KUPIM glavno gred za IMV moriš diesel. Ignac Novak, tel. 44-737.
Dragi mami in stari mami ANI PIRH iskreno čestitamo za-njen 80.. rojstni dan, predvsem pa veliko zdra-' vja ji želijo hčerke z družino in Rozalka.
obvestila
STRANKE obveščam, da irrram zopet plemenskega merjasca. Mik-olaš, Krasinec, Gradac.
CENJENE potrošnike obveščam, da bo zaradi kolektivnega dopusta MESNICA V ŠKOCJANU zaprta od-23. julija do 9. avgusta 1986. Pavel BOB(Č, Mesarstvo Škocjan.
posest
VRSTNO HIŠO v Straži pri Novem mestu, končana III. faza, prodam. Šifra: »STRAŽA«.
STARO HIŠO v Črnomlju prodam. Informacije na telefon (041) 710-587. Ogled možen 20. julija 1986, od 11. do 12. ure, Črnomelj, Vojinska cesta 5.
PRODAM celotno domačijo (hiša s hlevom za 10 glav živine) in veliko zemlje, prvorazredni gozd z zemljo, pri Radatovičih, ob asfaltu. Prodam tudi vikend (15 x 12 m) z veliko zemlje v Brezovici, z vodovodom in elektriko, povsem končan. Keba—Gudall, Radatoviči.
NJIVE, travnike in gozdove v Birčni vasi pri Novem mestu ugodno prodam. Tei. (061) 263-993. Štefan Knafelc, Poljanski nasip 28 , 61000 Ljubljana.
V MOKRONOGU prodam urejeno hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom na parceli 3500 m ob asfaltni cesti. Voda, elektrika, telefon v hiši. Naslov v upravi lista (4214/86).
UGODNO PRODAM enodružinsko kmečko hišo in skedenj. Voda, elektrika in asfalt do hiše, na Dolenjskem. Tel. (061) 577-710.
TRAVNIK, primeren za vinograd, prodam. Kastrevc, Hrušica 20, Novo mesto.
NOVO HIŠO na Mirni na Dolenjskem prodam za 25 M. Janez Lenarčič, Litijska 150, Ljubljana.
PRODAM hišo v okolici Krškega, na lepem kraju, s 320 m2 koristne stanovanjske površine, z intenzivno obdelanim vrtom 25 a, ter staro stanovanjsko poslopje (možnost delavnice ali reje živine). Interesenti javite se na telefon (068) 74-648.
SERVIS
GOSPODINJSKIH APARATOV IN IZOLACIJ
V primeru, da skrinja toči. rosi ali se na njej nabira led pokličite na tel (062) 705-164
Mlakar Mirko Paradiž 48 Cirkulan« t—
GASILSKO DRUŠTVO Jesenice išče ansambel za igranje na veselici 31. avgusta 1986. Informacije: Darko Knez, Hrastovica 18, Mokronog, v nedeljo od 8. do 10. ure tel. 49-160.
KERAMIK KULETIČ, Novo mesto, polagam vse vrste keramike. Telefon 26-480.
ŽELITE z majhnimi stroški obnoviti kopalno kad po najnovejši tehnologiji? — Tel. 20-408.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da izdelujem vse vrste napisnih tablic (na vrata, na stroje...) iz različnih materialov, kot so aluminij, plastika, medenina in podobno. Se priporočam. Dušan Miiller, Vrtna 35, 68340 Črnomelj, tel. (068) 51-245.
Stanovanjsko hišo z vrtom in telefonom vzame v najem v Novem mestu ali okolici predstavništvo Renault, tel.: 068/22-454 in 068/23-810 vsak dan od 9. do 15. ure, razen sobote in nedelje.
foto adi
color laboratorij
novo mesto, c. kom. staneta 5 tel.: 068/26 130
- ateljejsko fotografiranje
- razvijanje
- kopiranje
- povečave
- reprodukcije
- razvijanje DIA filmov
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v nove prostore In se priporočamo
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 87. letu starosti zapustil naš dragi mož, očka, dedek, pradedek, brat, stric in svak
IVAN KREN
železniški upokojenec in borec za severno mejo iz Gor. Straže 64
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, podarili cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala govornikoma, pevcem, krajevni organizaciji ZB Straža, delovnim organizacijam ŽG-TOZD za VV Novo mesto. Dolenjski lekarni Novo mesto, ZD Ljubljana in DO Novoles DSSS. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Balogu za večletno skrb nad njegovim zdravjem. Še enkrat vsem prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Kati, hčerki Breda in Dragica z družinama, sestra Mira in drugo sorodstvo
Le ena se tebi je želja izpolnila: pod hribčkom domačim zdaj truplo leži. Največje bogastvo je tebi hib otrok desetero in delo samo.
Počivaj v miru. mama. zdaj ti. saj vež, da otroci smo ti zvesti bili.
ZAHVALA
Komaj v 50. letu starosti nas je po kratki. a zelo težki bolezni zapustila draga žena in mama, teta in sestra
MARIJA UDOVIČ
Mihovo 3, Šentjernej
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in pokojni prinesli vence. Posebno se zahvaljujemo Mariji Bratkovič, osebju nevrološkega oddelka Novo mesto, IMV Novo mesto. Iskri Semič ter gospodu kaplanu za izredno lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Spet v soncu zlato klasje valovi in ob domačiji tvoji še vedno potok tiho žubori, le tebe ni, le tebe ni!
V SPOMIN
Z bolečino v srcih se spominjamo usodnega 15. julija, ko žalostno zapel je vaški zvon v slovo našemu ljubemu možu, zlatemu očetu in bratu
ALOJZU OBERČU
Hvala vsem, ki obujate nanj lepe spomine!
VSI NJEGOVI
Preljubi sinček naš. prezgodaj si odšel od nas. hiša pusta je ostala, a tebe od nikoder ni. osamljene tvoje so poti.
ZAHVALA
V 22. mesecu starosti nas je tragično zapustil naš predragi sinček
PRIMOŽ BEVEC
Vinji vrh 11
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Udovč za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih. DO Krka, sodelavcem obrata Specifika, gostišču Prinovec, GIP Pionir tozd lesni obrat ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mamica, oči, mama, ata, strica Lojze in Jože ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
VSI. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC OSOJNIK
Prečna 64
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in darovali vence in cvetje. Po!jebvn° se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Novega mesta nuiv *an^'e bo^e^'n' Zahvala velja Tovarni obutve Novo mesto, IMV Ri Novo mesto in Mercator Novo mesto za podarjene vence. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, sin Tone z družino, hčerki Anica in Milka z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 59. letu starosti je tragično preminil
FRANC ZUPANČIČ
Gor. Sušice 2, borec 9. brigade
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam karkoli pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje in podarili cvetje. Zahvaljujemo se ZB Uršna sela in SZDL Dol. Toplice za podarjena venca in nosilcem zastav, tovarišu Čeliču za poslovilne besede, pevcem z Ruperč vrha, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Preljubi ata naš. prezgodaj si odšel od nas, hiša pusta je ostala, a tebe od nikoder ni. osamele tvoje so poti.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil v 54. letu naš dragi mož, ati, brat in stric
LUDVIK GERDEN
iz Gornje Nemške vasi 5
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnika spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se organizaciji OOS Novoles IGK Račje selo, G. PO. Slavija Moste, KZ Gs brovka, godbi, pevcem, doktorju Žnideršiču za hitro pomoč te, gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena jožica, sin Leon, brat France, sestra Toni z družinami ter ostalo sorodstvo
Preljubi očka naš. prezgodaj ši odšel od nas. v tvojem domu je praznina. v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi. čeprav te več med nami ni.
V SPOMIN
14. julija je minilo žalostno leto. polno bolečin in praznine v naših srcih, odkar nas je prezgodaj zapustil ljubljeni mož in tata
MAKS PETKOVIČ — MAKSIČEK
iz Brezovice
Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja. Večno bo v naši mislih, kjer je bil. in ostal bo del našega življenja. Najlei hvaljujemo vsem. ki se ga spominjate in krasite njegov preran grob.
naših srcih in pše se za-
Vedno žalujoči: žena Marija, sinovi Janko, Maks in Marko z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame in prastare mame
MARIJE GLAD
rojene ŠPOLER,
iz Gladloke pri Slovenskem Kužlju
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in družini Jurkovič iz Potoka, ki stenam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, podarili toliko lepega cvetja, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter jo tako v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govornikom tov. Mariji Volf, Ignacu Karničniku in Dragu Skendru za poslovilne besede. Dalje se zahvaljujemo pevcem iz Fare. godbi na pihala iz Delnic, praporščakoma krajevnega združenja borcev NOV iz Vas-Fare in krajevne skupnosti Brod na Kolpi ter tov. Janku Puglju za vodenje pogrebne svečanosti.
Za njo žalujejo: hčerki Veronika in Kristina z družinama
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zavedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica
MARIJA
JUDNIČ
rojena GRAHEK,
iz Kota pri Semiču
Najlepša hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala Jožici Bukovec za poslovilne besede, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
FRANCA STAREŠINIČA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Mercatorju, govornikoma za izrečene besede slovesa, gasilcem za spremstvo na zadnji poti, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi, med. sestri Marici Hudelji za nesebično pomoč ter gospodu dekanu za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, izrekli besede sožalja in spremili pokojnega na zadnji poti.
Družina Starešinič
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče
BORIS
STOPAR
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim organizacijam Avtopromet Gorjanci, Tovarni zdravil Krka, hotelu Grad Otočec, kegljaškemu društvu Gorjanci ter pevskemu zboru Društva upokojencev Novo mesto za ubrano petje.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, stric in
brat
STEFAN JAKOPANEC
iz Velikega Cirnika pri Šentjanžu
Iskreno se zahvaljujem vsem. ki ste mi stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in vence. Posebej se zahvaljujem Franciju in Mimici Peterle, Poldetu Kovačiču in Pavli Kovačič.
Večno bo ostal v naših srcih in mislih, kajti bil je del našega življenja.
Žalujoči: žena Angelca in vsi njegovi
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, liho nema je gomila, kjer počivaš mirno ti.
V SPOMIN
20.	julija minevata dve leti žalosti in praznine, kar nas je nepričakovano in prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON BUTKOVIČ
iz Volčjega
Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate svečke in se ga spominjate.
Vsi njegovi
s
I
\
s
I
N
I
I
%
S
s
,V
s
BRANKO
I
»Prijetno mi je pri srcu, če kdorkoli, ki pride v vas, odnese dober vtis. Nekdo res mora biti gonilna sila, a ne hvalite mene. Predsednik sem šele od 24. maja letos,« pravi 53-letni Branko Kopini, predsednik Turističnega društva Pišece. Približno 200 članov združuje to društvo, dobra polovica teh pa je še posebej dejavnih. Zato so predvsem ti zaslužni za osvojeno prvo mesto v brežiški občini in v svoji kategoriji tudi v Sloveniji, za vzorno urejeno podobo vasir katere značilnost so čistoča, pokošene zelenice in predvsem obilo različnega cvetja ob domačijah, pa so Pišečanom nedavno zasluženo pripeli televizijski turistični nagelj.
Kopinč je že 30 let v službi pri Slovinu, v Pišecah ga ljudje cenijo tudi kot sposobnega poslovodjo trgovine. Ko je bilo kmetijstvo tod še manj razvito in ni bilo zaposlenih toliko ljudi, je bil v hiši dobrodošel vsak dinar. Kopinč je bil vesel, ko je opazoval zadovoljne obraze vaščanov pri odkupu sadja. In sploh je Kopinč vedno znova dokazoval, da se najbolje počuti med ljudmi, oni pa mu zaupajo, a ne zato, ker bi jim leporečil. kot da bi rožice sadil, ampak zato, ker dogovore preliva v konkretne akcije, za dobro vseh. Pri tem posameznik, ki bi rad »štrlel« le s funkcijami, ne se izkazal z delavoljnostjo, lastnim zgledom, v Pišecah ne bi uspeval.
»Siva eminenca« pišečkega turizma, ustanovni član društva (leta 1962) pa njegov prvi blagajnik, se pravi Branko Kopinč, je privrženost Pišecam dokončno potrdil pred petimi leti, kose je vselil v novo hišo sredi kraja. Poprej je z ženo Veroniko do leta 1970 stanoval v vasi, nato se je deset let vozil na Bizeljsko, kjer je zgradil prvo hišo. Ko je šel sin s snaho od hiše, ga ni na Bizeljsko vezalo skoraj nič več, poleg tega pa ga je nenehno mamila želja, da bi se naselil v Pišecah.
»Vsak mora najprej pomesti pred svojim pragom. To velja dobesedno, ko gre za akcije čiščenja, in v prenesenem pomenu besede. Mladih je vse več v društvu, zlasti v kulinarični in ribiški sekciji. Vzgajajo jih že v osnovni šoli, mi jih le še spodbujamo, da ohranjajo pravi odnos do narave in podobe kraja,« pravi. Rad pohvali sodelovanje s šolo. Pove tudi, kako prijetno so pišečki gasilci presenetili slučajnega obiskovalca iz Zagreba, ko so se po vaji odpravili prat asfalt po vasi. Česa takega v mestu pač ni moč doživeti, pišečki gasilci pa so močan člen turističenga društva in je to zanje samo po sebi umvenvo dejanje.
Vaščani so enotni in jim je, podobno kot Kopinču, v zadoščenje, da bodo imeli čisto, lepo urejeno vas. Ponosni so na razna priznanja, toda vedo, da skrbijo predvsem zase, za kulturno okolje, najsi gre za urejanje ribnika na Marofu pod pišečkim gradom, prenovo mlina na Gabernici ali načrte, da bi v bližnji prihodnosti v rojstni hiši Maksa Pleteršnika, znanega slovenskega slavista, po katerem so poimenovali pišečko šolo, uredili vsaj spominsko sobo. »V turizmu se vse kaže, osebnost človeka, njegova kultura in vsa omika, zalo se nekatere stvari ne dajo spremeniti čez noč,« pravi Branko Kopinč.
PAVEL PERC
N
I
S
I
N
I
N
I
\
I
>
S
I
k
I
\
I
I
S
I
N
I
>
I
S
I
N
I
N
>
I
N
I
S
>
I
N
V
I
S
I
S
>
I
s
>
k
%
s
I
s
I
s
s
I
I
s
J
Razkošje v stelji
Člani metliške folklorne skupine bodo že petič pripravili to prireditev na Vinomeru
METLIKA — V soboto, 19. julija, bodo člani metliške mladinske folklorne skupine »Ivan Navratil« že petič zapored na Vinomeru pri Metliki pripravili prireditev »Razkošje v stelji«. Taprireditevjeprera-sla v veleveselico, ki seje vsako leto udeleži več tisoč ljudi. Folklorni skupini, ki šteje več kot 50 članov — v glavnem so to mladi do 20. leta
MATI BOŽJA NA KOČEVSKI OBČINI
KOČEVJE — Poročali smo že o najdbi treh nabožnih kipov v gozdu pri Livoldu v bližini Kočevja. Dva sta že vrnjena lastnikom (v Semič in na Moravo), za tretjega, Mater božjo oz. Marijo z Jezuščkom, pa se lastnik še ni javil, zato so miličniki kip oredali občinski skupščini, kjer hranijo najdene predmete, za katere lastnik ni ugotovljen.
J. P.
starosti — je ta prireditev pomemben vir financiranja in tako zaslužen denar porabijo za nakup inštrumentov, nabavo narodnih noš ter za potne stroške za razna gostovanja v tujini.
Ta metliška folklorna skupina obuja in goji v prvi vrsti metliško obredje, sedaj pa nameravajo svoj program razširiti še s poljanskimi plesi, za kar potrebujejo tudi poljanske narodne noše. Mladi člani folklorne skupine Razkošje vedno pripravijo vzorno, strežejo pri mizah, vedno se potrudijo, da imajo dosti dobre jedače in pijače, ki je tudi primerno ohlajena.
Za letos so pripravili kopico družabnih iger, srečelov, šunkolov, iskanje skritega zaklada in podobno. Za ples bodo igrali Dobri znanci s pevko Sonjo Gabršček.
Skratka, za steljo je povsem poskrbljeno, razkošje pa si lahko pripeljete tudi s seboj.
To soboto bo Na Loki zanimivo: nastopil bo Božidar Wolfand — Wolf nekdanji rendezvousovec, spremljali pa ga bodo člani ansambla Avtomobili. Koncert si velja ogledati in mu prisluhniti. ROBERT BOJANC iz Novega mesta bo na koncert lahko šel zastonj, saj mu je žreb dodelil prosto vstopnico za Wolfov nastop, medtem ko bo ZDENKA CAJNAR iz Metlike blestela z novo pričesko, ki ji jo bodo naredili v frizerskem salonu AS v Novem mestu, seveda zastonj, saj je bila tudi izžrebana izmed vseh tistih, ki ste poslali predloge za lestvico. Ta pa je zdaj z vsemi spremembami takšna:
1. Why can’t this be love — VAN HALEN
2. Let me bi your No. 1 — DATO SHAKE
3. Slage hammer — P. GABRIEL
4. Living for the city — SYLVESTER
5. Touch me — S. FOX
6. Atlantis is calling — MODERN TALKING
7. Kiss — PRINCE & REVOLUTION
8. Addicted to love — R. PALMER
9. A different corner — G. MICHAEL 10. Charlene — ROXANNE
Lestvico lahko slišite vsak glasbeni večer Na Loki ob koncu tedna. Svoje predloge pa pošljite najkasneje do 28. julija na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev drevored 3, 68 000 Novo mesto. Izžrebali bomo nove nagrajence!
Gašperičeva Metlika je Šparta
V torek bodo v Metliki izvedli humorno monodramo Tonija Gašperiča
METLIKA — V okviru metliških poletnih kulturnih prireditev, ki letos potekajo pod naslovom Noči do jutra, bo v torek, 22. julija, ob 21. uri na grajskem dvorišču prva predstava humoristične monodrame Tonija Gašperiča Metlika je Šparta. Avtor, znani in neumorni metliški kulturni delavec ter ploden humorist, je o tem svojem delu povedal:
»Gre za pripoved o Metliki in Metličanih, o številnih dogodkih, ki sem jih sam doživel in ki so se mi vtisnili v spomin. Na primer o tem, kako smo dobili nov gasilski avto, o mojih spominih na šolo, na prvi metliški asfalt, neonsko razsvetljavo, to je tudi pripoved o metliških posebnežih in njihovih potegavšči-
nah. Metličani že od nekdaj veljajo kot radoživi in duhoviti ljudje, tako da humoristu pri nas res ne zmanjka gradiva. Naslov sem prevzel po stavku Darčka Flajšmana, ki vedno, kadar hoče poudariti, kako je Metlika trdna in enotna ter sposob-
VESELICA NA SUHORJU
Lovska družina Suhor prireja v hedeljo, 20. julija, na Suhorju lovsko veselico. Poskrbljeno bo za telo in dušo, pripravljajo bogat srečolov, postregli bodo z janjčki, odojki in jedmi na žaru, točili bodo belokranjska vina. Igral bo ansambel Gotlib.
Brazilec japonskih staršev
Nelson Kayano iz Sao Paola na praksi v tovarni »Djuro Salaj« v Krškem — Šest tednov premalo
na vse narediti, pravi: ,Metlika je Šparta! Menda pa je Flajšman to prevzel od pokojnega metliškega duhoviteža Knaflja, za katerega se govori, da je pred vojno potegnil Novomeščane, ko se je napravil v Gandija.«
Delo, ki gajeToni napisal že pred leti, bo izvedel Jože Falkner, amaterski igralec iz Trebnjega, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Marjan Končar-Jack, za »kulise« pa bodo projicirali diapozitive Metlike in Metličanov. »V glavnem sem obdržal resnična imena, le tam, kjer bi lahko bil kdo prizadet, sem jih spremenil. Predvsem naj poudarim, da tega dela nisem napisal iz hudobije, ampak res le za zabavo. Morda vsi dogodki niso bili povsem taki, kot jih prikazujem, ampak taki živijo v mojem spominu,« pravi Toni.
A. B.
ZAJČKI VELIKANI — Marija in Martin Starič iz Radne vasi pri Trebnjem sta v torek zjutraj prinesla pokazat več kot 6 kilogramov težak klobuk zajčkov. Primerek je bil res vreden objave, še posebej zato, ker je letos pravo gobje leto. Nekateri se pohvalijo, da so domov znesli cele koše jurčkov. Tudi Marija in Martin sta jih nekaj deset kilogramov prodala ob avto cesti. Denarja ni nikoli preveč.
KRŠKO — V krški tovarni »Djuro Salaj« se vsako leto tudi nekaj tujih študentov seznanja z delom te največje jugoslovanske tovarne časopisnega papirja. Prek IAESTE in njenega jugoslovanskega odbora
Nelson Kayano za mednarodno izmenjavo študentov tehniških usmeritev je bil junija na praksi Francoz iz Lyona, v tovarni pa smo spoznali tudi 23-letnega študenta 4. letnika Politehnice z univerze v brazilskem Sao Paolu, simpatičnega Nelsona Kay o.
»Šele drugi dan sem v Kršicem. Vesel sem, da sem prišel v Jugoslavijo, kjer se mi zdi, da je dosti več socialne pravičnosti, enakosti med
Turisti mimo
Trgovina s spominki — barometer turističnega
utripa v Ribnici
RIBNICA — Ta mesec se iz ribniške trgovine s spominki, suho robo in ločarskimi izdelki poslavlja dolgoletni prodajalec Bojan Zgonc, na njegovo mesto pa prihaja Milan Čirovič. Trgovina stoji v samem središču Ribnice in bi lahko bila okno v svet ribniške doline. Vendar to še ni.
»Letos smo prodali nekaj več kot lani v enakem obdobju, vendar opažam, daje zanimanje tujcev nekoliko manjše. Verjetno se bo popravilo do konca avgusta,« pove Bojan Zgonc, ki bo poslej nabavljal blago za spominkarstvo. »Kupci jemljejo različno blago, posebnega zanimanja za posamezni izdelek pa ni. Žal tudi ni dobiti v naši trgovini nekaterih izdelkov, ki so značilni za ta kraj.«
Zgonc je povedal, kakšne izkušnje ima z odpiranjem trgovine s spominki ob nedeljah. Kljub govoricam, da bo ob nedeljah dober promet, ni bilo nič. »Prejšnji mesec sem imel trgovino odprto tri nedelje. Gostov je bilo v Ribnici dovolj, a prodal sem le 5 razglednic in nekaj kosov suhe robe. Kje je tu račun?«
Račun se seveda ne izide. Vendar bi morda le kazalo poskusiti z deljenim delovnim časom.
M. GLAVONJIČ
PO KULTURNEM POLETJU ŠE ZIMSKE URICE
METLIKA — Metliška občinska mladinska organizacija, ki je organizatorica kulturnih poletnih prireditev na grajskem dvorišču, se že pripravlja, da bo jeseni in pozimi pripravila podobne prireditve pod naslovom Zimske urice, ki bodo potekale v Mežnaršičevi in Rajmer-jevi gostilni, v metliškem hotelu in kulturnem domu. Prireditve se bodo začele v začetku novembra in bodo potekale do 8. marca. Tako bodo zapolnili še to vrzel in se bo v Metliki skoz vse leto nekaj dogajalo, saj je tu še Vinska vigred, Razkošje v stelji, kup razstav in drugih kulturnih ter družabnih prireditev.
VESELI VEČER
METLIKA — Konec avgusta bodo na metliškem grajskem dvorišču za Radio Ljubljana posneli enourni veseli večer. »Sredica« tega veselega večera bodo humoreske iz knjige Tonija Gašperiča »Ljudje z zaščitenimi hrbti«, nastopil bo še metliški ansambel Popolnočne kočije in še kdo.
ljudmi kot pri nas. V Braziliji so nekateri zelo bogati, precej ljudi pa je zelo revnih,« pravi Nelson, s katerim se sporazumeva v angleščini. Šest tednov bo na praksi v Celulozi, to pa po njegovem ne bo dovolj, da bi se dokopal do novih tehničnih znanj. Za začetek v razvojnem oddelku bolj prebira razne strokovne revije in časopise.
Nelsonovi starši so Japonci, ki so se že zgodaj preselili v Brazilijo. Očetovi starši so prišli v to veliko južnoameriško deželo sambe, kave in nogometa že leta 1918. Brazilija se v zadnjih letih naglo razvija tudi po zaslugi številnih mladih strokovnjakov, kakršen bo postal tudi Nelson Kayano.
P. PERC
KROKARJA — V metliškem grbu sta dva krokarja. Enega od njih je njun tovariš in sotrudnik, med drugim tudi avtor humorne pripovedi z naslovom Metlika je Šparta, naprosil, naj mu dela družbo tudi na tej fotografiji.
Male rateške branjevke
Do šolskih potrebščin z obiranjem borovnic
RATEŽ — Tržne dneve v juniju in juliju so se branjevkam na novomeški tržnici pridružili tudi mladi prodajalci borovnic. Ponujajo jih polne košare in litrske kozarce. Med najbolj vnetimi nabi-ralkami je triperesna deteljica — Majda, Bernarda in Tatjana. Letos so bile že tako pridne, da so nabrale krepko čez 100 kil tega drobnega in slastnega sadeža.
Vse so z- Rateža in prav vsak dan so'skupaj v Krmejaški in Sevski hos-ti, kjer je zanje največ dela. »Obiramo z rokami. Če sem zelo pridna, naberem tudi po 10 litrov borovnic. Na tržnici dobim zanje 5000 dinarjev, kar mi bo prav prišlo za drage šolske potrebščine,« je povedala 12-letna Majda Mavrič-
Bernarda Pavlin, ki je letos ko-
nčala 5. razred osnovne šole v Brusnicah, je od vseh najbolj spretna, saj je letos sama že nabrala več kot 60 litrov borovnic. »Čeprav nabiramo skupaj, imamo vsaka svoje območje. Med nabiranjem se pogovarjamo in včasih tudi kaj zapojemo, da ni dolgčas. Ko bo z borovnicami konec, mi bo kar dolgčas,« je povedala. Tatjanca Bukovec je med njimi najmlajša in je na Ratežu lena počitnicah pri Mihaličevih. »Naj-lepše mi je prodajati na tržnici. Do sedaj sem prodala že trideset litrov in sem že kar precej napolnila svojo denarnico. Nabirala bom, dokler bodo borovnice, saj bi rada kupila kakšno obiekco zase, za sestro, za mamico in očija,« je širokosrčno razmišljala, ne zavedajoč se, kakšne cene jo čakajo v trgovini.
J. PAVLIN
RATEŠKA TROJKA — Majda, Tatjanca in Bernarda v petek dopoldan na novomeški tržnici. (Foto: J. Pavlin)
  .
Brodniki spet »pristali« med rojaki na tujem
ŠENOV O — Res so veseli naši rojaki na tujem, če pride mednje domač človek, pravijo člani narodnozabavnega ansambla Brodniki s Senovega, ki so bili pred kratkim spet med Slovenci na tujem.
Pri izseljencih v belgijskem Massmechelenu so Brodniki uspešno gostovali že lansko jesen, zato jih ponovno povabilo niti ni presenetilo. Prvič pa so senovski godci in pevci s slovensko domačo zabavno glasbo in pesmijo razveselili rojake v francoskem Merlenbachu. Pevski zbor tem-kajšnjega slovenskega prosvetnega društva Jadran je ob posredovanju Slovenske izseljenske matice že gostoval po Sloveniji in nastopil tudi na Senovem.
»Bilo je nepozabno doživetje predstaviti se 1.200 poslušalcem, ki so prišli na srečanje slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope, posebno še, ko smo se po toplem sprejemu poslovili od naših gostoljubnih gostiteljev. Zaželeli smo si skorajšnje snidenje,« pravi Janez Kozole.
Brodniki so ponosni, ker so pri zagrebškem Jugotonu prejšnji mesec izdali svojo prvo kaseto s 13 skladbami. Razen ene so vse njihove, uglasbil jih je Kozole, aranžma pripravil Janez Bogovič, besedila pa spisal Ivan Sivec.
P. P.
•  --------------,---------  Z
Jedli so surove ribe
Slabo obiskan ribiški piknik — V šaljivih igrah zmagali člani Ribiške družine Novo mesto — Prireditve na prostem še ves avgust
OTOČEC — Minulo soboto so delavci restavracije pripravili na kopališču že tradicionalni ribiški piknik, ki je bil letos posvečen praznovanju 40-letnice Zveze ribiških družin Novo mesto. Zaradi slabega vremena je bilo seveda manj ljudi, kot so pričakovali, zato je bilo organizatorju tudi težko ustvariti pravo vzdušje.
Kljub vsemu je vse teklo po programu. Že popoldan so z mostu poskušali srečo ribiči. Ulov je bil res pičel, saj je deseto mesto osvojil ribič, ki je pred komisijo prinesel le eno zeleniko. Pokal ZTKO je dobil domačin Alojz Švajger, ki je nalovil za 920 gr rib, veliko škode v Krki pa nista naredila niti drugouvrščeni Tone Mojstrovi!1 in tretji Jože Cvelbar.
V zabavnem delu so se v šaljivih igrah pomerile ekipe Laboda,
IMV, KS Podgrad, Ribiške družine Novo mesto in Otočca. Od vseh teh iger, ki so bile po ribiško zašiljene, je bila še najbolj zanimiva zadnja, ko so morale ekipe pripraviti ogenj, speči ubogo zele-ničko in jo na koncu pojesti. Vse je ostalo pri zadnjem dejanju, saj so, ne da se bi sploh kaj pokadilo, ribico pojedli z drobovjem vred. Ko so na koncu sešteli tako in drugače pridobljene točke, sojih največ nabrali člani Ribiške družine Novo mesto.
Kljub slabemu obisku pa zagnani turistični delavci na Otočcu ne bodo odnehali. Že za 3. avgusta pripravljajo Happening na Otočcu s štirimi slikarji, člani likovne skupine »Vladimir Lamut«. Z njimi pa bodo lahko ves dan »packali« po velikih panojih tudi gostje. Naslednja prireditev bo spet na kopa-
lišču pod naslovom Polka-valček, ko se bodo lahko pomerili vsi, ki mislijo, da plešejo bolje od drugih. Seveda pa bodo ob koncu avgusta prišli na račun tudi ljubitelji malega nogometa. Na otoškem travniku bo tradicionalni nogometni turnir ekip krajevnih skupnosti.
J. PAVLIN
POLNJENJE STEKLENICE — Ena od šaljivih štafetnih iger na ribiškem pikniku je bila tudi polnjenje steklenice brez pomoči rok. Verica Tisov (na sliki) iz ekipe Podgrada je bila v ekipah edina ženska. V tej disciplini je njena ekipa najhitreje napolnila steklenico z vodo. (Foto: J. P.)