182. številka. Ljubljana, v sredo 12. avgnsta. XVIII. leto, 1885. Irh&ja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j s k 0-0 g or ak e dežele za v«e loto 15 gld., za pni lota H gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za ćetrt leta 3 gid. 30 kr., za jedrni men L gld. 10 kr. /.t pošiljanje na dom računaše po 10 kr. za nieaee. po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje drsele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačo je ae od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — • Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnigLvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka Btolba". U pravni št v u naj se biagovoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Jeden ali dva kluba. Ker je jako važno, znati, kakih nazorov so naravni naši zavezniki v državnem zboru, priobču-jemo v naslednjem, kar v tej zadevi piše „Narodni list8, glasilo dalmatinskih poslancev: „Živahno se razpravlja že nekoliko časa po končanih državnozborBkih volitvah, bodo li konservativni zastopniki takozvanih nemških planinskih dežela zopet ustopili v klub desnega centra, kateremu grof Hohenwart predseduje, ali pa osnujejo poseben klub. Razprava vrši se osobito mej nemškimi konservativnimi listi Tirolske, Solnogradske in Štajerske; tudi slovenski, češki in poljski listi izrekli so se v tej zadevi, vsak s svojega posebnega stališča. Čas je, da i mi svojo povemo v tem vprašanji, ki je jako važno za bodoči položaj desnice državnega zbora in za njen odnošaj proti vladi. Naših devet zastopnikov, voljenih na temelji jednega načelnega programa, bode precej znatna številka omenjene večine. Začetkom poslednjega zasedanja sedeli so v klubu pod predsedstvom preli valj enega državnika vsi nemški konservativci, in ta klub bil je po številu tretjina vse desnice, tako da je v odboru petnaj-sterih bil zastopan s petimi člani. Po triletnem složnem delovanji odcepi se h krntu od njega četa konservativnih zastopnikov Štajerske, Gorenje Avstrije in Solnograške in iz te navstal je nov klub, klub središča, pod predsedstvom princa Lichtensteina starejega. Nikako načelno vprašanje, nikak razdor pro-vzročen po različnosti mnenja o gotovem predmetu ni dal nikakega povoda tej secesiji. Osebna trmoglavost in nekaj tudi prevzetnost nekaterih največ solnogradskega poslanca Lienbacherja bila je vsemu uzrok. Slednji se tudi v tem klubu ni dobro počutil in je izstopil, postal, kakor se pravi v parlamentarnem jeziku, divjak. In od tega Časa je skušal v vsakem važnejšem vprašanji upirati se desnici in ščuvati poslance središča, da se jej tudi upirajo. On je sedaj najjačji zagovornik posebnemu klubu in ta načrt nahaja največ podpore pri štirs-kih konservativcih. Posebnemu klubu središča hočejo dati ime k a- toliški klub in ga postaviti na katoliški temelj, kakor je oni v nemškem državnem zboru. Tak klub — recimo odkritosrčno — v Avstriji nema zmisla. Nemška je protestantska država in tam z dobro znanimi majskimi zakoni zatirajo katoliško cerkev. Potrebno je tedaj bilo, da se vsi katoliki vkupe postavijo v bran brez ozira na politiško mnenje v družin vprašanjih. Avstrijski narodi so pa v velikej večini katoliki, ravno tako tudi poslanci v državnem zboru. Dobro znana pobožnost in vernost Rimu vladajoče rodo-vine in ravno tako religijoznost ogromne večine vseh narodov so dobro jamstvo, da se nikaka pogibelj ne pripeti katoliškej cerkvi. Sedanja vlada se jej kaže prijazna, pa tudi prejšnja ustavoverna vlada je vkljub ščuvanju v odnošajik proti cerkvi postopala z blažjo prakso, še celo tam, kjer bi jo bila beseda zakona vezala, da drugačo postopa. Pametna politika, katera zahteva, da v vseh važnejših, cerkvi in državi skupnih vprašanjih, v spora-zumljenji druga z drugo postopata, in da so njima v interesu društvenega miru in reda, odnošaj i iskreni in prijateljski, najde zagovornike pri velikej večini poslancev državnega zbora brez razlike stranke. Pa tudi poseben konservativen klub ni potreben. V socijalnem vprašanji — dan danes more se reči najvažnejšem — veliko večino državnega zbora vodi konservativni duh; pa tudi v politiškem in narodnem vprašanji se ni bati pronagljenja, ker konservativni življi odločno uplivajo na desnico in levico. In kaj naj stori novi državni zbor, da desnica izvede svoj program in izvrši svoje namene! Vsak mora priznati, da treba v tej polovini cesarstva — ko je zrušeno gospodstvo nemških ustavovercev, — krepke in odločne vlade, ako se hoče zgladiti pot k uresničenju narodne jednako-pravnosti, katera bode v svojem delokrogu odpravila upravnim potom vse zapreke omenjenemu uresničenju, od kojih največja je birokracija nastavljena in utrjena po prejšnjih strankarskih vladah. Od vlade in od upravnih naredeb zavisi zagotovljenjo samostalnosti posamičnih dežel. Več koristi samostalnosti, ako upravna oblastva spoštujejo sklepe deželnih zborov, nego ko bi se pa tem zborom razširil postavodavni delokrog. Pogoj, obstanku in delovanju take vlade je močna in disciplinovana večina v državnem zboru, na katero se more vsak Čas opirati, in ž njeno podporo izvesti važne naloge. V bodočem zasedanji spadajo mej tako v prvej vrsti: obnovljenje nagodbe z Ogersko, ravnotežje v državnem gospodarstvu, nadaljevanje in končanje začetih socijalnih preosnov. Srečno in koristno more vlada izvesti naloge le, ako jo podpira trdna in zanesljiva večina. Da bode pa večina taka, treba jej je dobre organizacije, tedaj dobro disciplinovanih in dobro vojenih klubov. Taka sta poljski in češki klub; tak morebiti klub desnega središča, ako se v njem spoje vsi ostali življi, kateri po svojih načelih in po piošlosti pripadajo desnici. Slovenci, Dalmatinci, Rumuni, konservativni Italijani in konservativni Nemci s Tirolskega ostati mu hočejo verni. A kjer so nemški konservativci s Tirolsko, zakaj bi pač ne mogli biti oni s Štirske, Gorenje Avstrije in Solnogradskega, saj imajo jednaka načela in težnje. Jedno konservativno nemško glasilo, nasprotno posebnemu katoliškemu klubu, pisalo je nedavno, da konservativci goje še nekoliko opravičenih želj, katere treba vsekako zadovoljiti. Dobro! Nam se zdi, kolikor poznamo delovanje koservativnih krogov, da to zadovoljenje zavisi bolj od vlade in upravne oblasti, kakor pa od zakonodavstva. Ako bodo konservativci vlado v njenih potrebah dobro podpirali, bode vlada že zaradi lastne podpore šla njim na roko. Vsakdo se še spominja od zadnjega zasedanja glasovitih predlogov Lienbaeherjevih v šolskej stroki. Ti predlogi bo žalostno propali, dokler so izhajali iz parlamentarne inicijative. Šolska novela je pa bila vspre-jeta in jo zakon postala, ko jo je predložila vlada. Nemški konservativci naj pomislijo, kaka usoda je zadevala klub središča, ko se je sam za se ustanovil. Ker ni imel za podlago nikakih načel, katera bi ga bila označevala in članove mej seboj vezala, ! manjkalo mu je vsake discipline, vsak član je glasoval, kakor se mu je zdelo. Tej nebrzdanosti ima se pripisovati predlog Kula o pristojbinah, škandalno I glasovanje o kongrui, Severnej železnici, nemškem LISTEK. Za dragocenim korenom. (Iz življenja. Icltais^Elli. pogroadnlkov.) (Povest A. Ja. Maksimova, poal. I. P.) (Daljo.) XIII. Zasledovanje Seo-kvi-ja. Trudr5 iskatelji spali so krepko do zore, ker jih ni ničesar motilo. Prvi ustal je Lonhou. Čudno se mu je zdelo, da je pogaBel ogenj, in da ni nikjer Seo-kvi-ja. Nikakor ni mogel umeti, kje je Mand-žur, kam je zginil. „Ali je tudi Seo-kvi-ja kaka z^er pograbila po noči!" Ko se je to domislil, mu je kri zastala po žilah. — Ej, ustanita! zakričal je glasno starejšina. — Nova nesreča! Iskatelja skočila sta kvišku in osupnena uprla oči v surovi, bledi obraz Lonhou-a. — Kaj!? . . . Kaj se je zgodilo!? . . . vprašal je Ki-se in jezik se mu je spodtikal od strahu! — Seo-kvi je izgubljen! objavil je lakonično starejšina in pazno ogledoval tratino. Nikjer ni bilo videti niti sledu kake borbe. Nobene kaplje krvi ni bilo na bujni zeleni travi. Louhou vrnil se je k tovarišema prestrašen od nepričakovane novice in zajecljal je z začudenjem . .. — Sara vrag ga je snedel! . . . Kam se je utaknil? ... Pa saj ni ubežal!? . . . Polastila se ga je vznemirljiva misel Kri mu je udarila k srcu. Na čelo so mu stopile kaplje mrzlega potu. Lonhou je hitro posegel pod pazuho in izvlekel kozulj*) z prejšnji dan najdenim korenom žen-šena. — Ne, vsi so še! zamrmral je in ložje se oddahnil, premišljujoč, kako se je nepričakovano izgubil Mandžur? — Gej! vidva! zakričal je Lonhou k svojima tovarišema. — Ali še imata ves žen-šen? Pa ga saj ni ukral Seo-kvi. — Še! odgovorila sta iskatelja žen-šena, pozorno ogledujoč iz pod pazduhe izvlečena kozulja. — Vrag ga vzemi! . . . Tobodi ga jelen v rebra!.. . Smodnikovega roga nemam! Zaklical je Li-fu, zaman tipajoč pas, na katerem so viseli samo odrezani jarmeni namesto smodnikovega roga. Lon- *) Navadno najdeno korene žen-šena skrbno položo v posebne kozuljo, katere napolnijo s črno prstjo. Poslednje menjajo pogostem. Neobbodno jo treba za ohranonje nenavadno nežnega korena, da je prBt v kozuljih vedno sveža in vlažna. I hou je mehanično posegel s svojo roko po svojem pasu . . . — Poganski pes! nesramni razbojnik! zaupil jo z divjim, piska jočim glasom. Na ustnih so se mu pokazale pene. V oči mu je udarila kri. Zgrabila ga je divja jeza. ^ — Da bi ga raztrgali rudeči volkovi! . . . Malopridnež! . . . ZanikerneŽ! . . . začel se je jeziti Lonhou, in v resnici začel ruvati si ščetinasti sive lase. — Ukral je, pes, ukral! tulil je z obupnim glasom. — Ušel je kanalja, kakor zanikern strapo-petnež! . . . Naj le pride v moje roke: živemu ode-rem kožo, počasi ga bodem spekel na ognji, vse lase mu bodem po malem poruval! . . . kričal je Lonhou in zagrozil s pestmi okružajočemu grmovju. Dosti jo tulenja . . . Seo-kvi še ne more biti daleč — lahko ga še dohitemo, rekel jo Ki-se, ko se je malo oddahnil od strahu. — Da, lahko ga še dotečemo ! pritrdil je starejšina, ki se takoj pomiril. — Da, tovariši, mi moramo ujeti zanikrnega Mandžurja . . . Pobral je seboj ves smodnik . . . Kajti v gošči smo izgubljeni brez smodnika. Če ne pomrjemo za gladom, ali pa nas zveri pojedo . . . Ujeti moramo Mundžurja ! Po-jejta malo in haj d i za njim! . . . jeziku. Vsled te uebrzdanosti je desnica bila oslabela, more se reči, da večine več ni bilo in prošlo zasedanje ostalo je neplodno. Spojenje vseh nemških konservativnih in manjših narodnih življev v jeden klub pod vodstvom zastopnika Ljubljanskega mesta in bolje sporazum-Ijenje mej tremi velikimi klubi desnice je pogoj za vspešno delovanje državnega zbora, pogoj za odločno in trdno vlado, pogoj za uresničenje glavne točke programa desnice: ravnopravnost avstrijskih narodov. Ali žele konservativci planinskih dežel iskreno in odločno to ravnopravnost? Ako jo hočejo, tedaj naj se brez obotavljanja povrnejo tja, kjer so bili do novembra lb79. leta. Pivka jama. —*— Naša svetovno znana Notranjska obogatela bode, ako se sedaj pričeto delo posreči, za novo podzemeljsko čudo, kojemu j ednakega ni v Evropi. Opozorjen po časniških noticah, porabil sem priliko, ko sem bil v Postojini, da si ogledam interesantno jamo, katera je pod imenom „Pivka jama" ondotnen u ljudstvu že dolgo, — širšemu svetu pa le vsled del, pričetih ondu po avstrijskem klubu turistov, torej še le malo časa znana, a dosedaj že do 7oO metrov daleč pod zemljo brez posebne nevarnosti pristopna. Po znakih na primernih krajih iz Postojine proti Planini po veliki cesti in potem na levo roko proti „Crni jamiM v generalštabnem zemljevidu tudi napačno zaznamovana „Magdalenen Grotte14 (slednja jama je v druzem kraji pod hribom, na katerem je nekdaj stala cerkev sv. Magdalene), najde se Pivka jama prav lehko. Uljudnosti g. Frana Krausa, znanega preiskovalca podzemeljskih jam, kateri vodi sedaj dotična dela in preiskave, zahvaljujem o tej jami sledeče podatke: Dne 22. julija t. 1. zbrala se je v Postojini komisija obstoječa \t. g. dvornega svetnika Bau-erja, g J. Szombathy-ja, njegovega assistenta, g. Hof-mana, ravnatelja dvornih muzejev in g. Frana Krausa. Poleg teh vnanjih gospodov udeležili so se komisije gosp. okrajni glavar Globočnik in pa gg. Burger in Petrič iz Postojine. Dne 23. julija preiskovala je ta komisiju v Postoj inskj jami znano „Tartarovo jamo" drugi dan pa Št. Kancijansko jamo, inej Uncem in Cerknico, doline ondot, požiralnike Cerkniškega jezera, Planinske jame in požiralnike. Ko se je napravil komisijonalni zapisnik tega pohoda, premerila sta dne 20, julija g. S/.oinbathy in Kraus „Pivko jamo" G. Kraus premeril pa je Pivko še posebe, ker je vanjo pal — k sreči brez druzih nasledkov, kakor da se ,;e zmočil. Že 27. julija pričelo se je delo, koje se sedaj vsaki dan nadaljuje, kadar ga deževje, vsled katerega Pivka silno narašča, ne ovira. To potrebi dela 10—20 delavcev, večina možje z Otok;-, kojim so podzemeljske jame skoro bolje znane, nego povrSnji svet. Preplazili so že poprej vsa brezdna in votline, iskajoč lepo kamenje in pa nčloveško ribico" ali kačo „Protovsa". Pivka jama je 70 m globoko brezdno s strmimi stenami in čeravno so nekateri domačini že preje brez vrvi prišli na dno, v katerem šumi mej skalovjem deroča Pivka, se človeku nekoliko tesno dela pri srci, ko stopa po lesenih, precej solidno izdelanih stopnicah naravnost ob steni v otlino. Most, ki je napravljen sredi dna čez deročo Pivko, pokvarila je nekoliko pri zadnjem deževji navstala velika voda, a popravljen je bil, da smo mogli čez. Držeč svečo v roki, prehodi se nekoliko nevarna soteska nad vodo in dalje 150 m dolgi suhi pot mimo prvega jezera do druzega, po katerem se prepelje v čolnu. Potem zopet suh pot do tretjega jezera. Tukaj je stranska jama, imenovana „gotiški dom" v kateri se vidijo blesteče beli stalaktiti in v kateri je tudi pristanišče četrtega jezera, katero je največje in najglobokeje. Do sedaj imeli so na razpolaganje le dva čolna, a v kratkem dobijo še štiri, da bode v vsakem jezeru po jeden čoln in jih ne bode treba prenašati po suhem iz prvega v druzega, kakor do sedaj, — ker se je v četrtem jezeru pritok Fivke izgubil, ponižali so „niveau" mej III. in IV. jezerom za 2 m in tako odkrili otlino, iz katere dere Pivka iz Postojinske jame. Ker pa je tu prostor le majhen, prestrelili bodo steno in si tako odprli daljši pot pod Magdalenin hrib, od koder dospejo vozeč se po podzemskih jezerih v sijajno razsvetljeno T os toj insk o jamo! Da se bode to delo, če ne bode deževja, v prav kratkem času (g. Kraus meni v 8—14 dneh) izvršilo, o tem ljudje, kojim so podzemske jame znane — ne dvomijo. G. Kraus pa misli, da dospejo preje še do slapa, kajti, akoravno je Posto-jinska jama blizu, cenijo veuder, da je mej Pivko v četrtem jezeru Pivke jame in pa v Postojinski jami še vedno nad 100 metrov strmeča. Klubu avstrijskih turistov, osobito pa požrto-valnosti g. Krausa gre za ta dela vsa hvala. Ražen tega kluba, ki je privolil 500 gld. v ta namen, podelilo je poljedelsko ininisterstvo za sedaj 500 gld. in južna železnica 500 gld. Ako se ta prvi poskus posreči, nadeja se g. Kraus tudi deželne podpore v ta namen, da se drugo leto otvori pot iz „Črnc ! jame" do Pivke jame in potem iz Planinske jame, kajti prekopavati se mora proti vodi, da se jej tok I ne zapre. Praktični pomen tega dela pa obstaje v tem, da bi se (po mnenji strokovnjakov) utegnile preprečiti povodnji Cerkniških, Planinskih in Loških dolin. Bog daj srečo! Politični razgled. UHotranJe ticžele. VLjubljaui 12. avgusta. V kratkem bode imenovanih več novih članov gospodske /Imu-iim-«'. Kakor se govori, štirinajst. Mej njimi bodo privrženci vseh strank. Najbrž bodo imenovani bolj zmerni možje, da tako vladna neodločna politika dobi več podpore v go-spodskej zbornici. Hruški Nemci neso strpeli, da bi zopet ne pokazali Cehom svojega sovraštva. Mestni zbor izrekel se je namreč proti osnovi češke šole v notra-I njem mestnem okraji. Čehi morajo v Brnu vsako ' novo šolo s težavo priboriti. Nemci se še le tedaj I udajo, kadar se nemajo nikamor več pritožiti. Na Dunaj i so že po novem zakonu proti clclomrziiim ljmlem 388 osob zaprli in izročili sodniji. To se je zgodilo po letu, ko se revščina še ložje skriva, drugače bode gotovo po zimi Tedaj pa, kakor se misli, ne bode dosti prostora v ječah, Iskatelji so hitro pozajutrkovali, pobrali seboj Ostanke mesa in hitro se odpravili zasledovat ga. Lonhou je po kratkem, a skrbnem ogledovanji določil, na katero stran je bežal Mandžur. Iskušeno oko ga ni vinalo. Ni še naredil deset korakov, kar je zagledal na trnove j veji kos obleke. — Po tej stezi je bežal pes! rekel je Lonhou in pokazal tovarišem kos modre dabe. Hajda! .. . Hajda! h\ starejšina šel je hitro naprej, čim dalje so sti iskatelji žen-šena, tem bolj so se preverili, da gredo po sledu Seo-kvi-ja. Zdaj so na jednej, zdaj na drugi vejici viseli koščki obleke neumno bežečega Mandžurja . . . Približalo se je poludue.. . Pustolovci šli so hitro dalje po zvijaj očej se zverin-skej sezi. Pot jim je tekel od nagle hoje v debelih kapljah, pa vendar neso čutili trudnosti. Želja po maščevanji podpirala je njih moči. In na nekem mestu se je Lonhou hitro nagnil in pobral nekako stvar, katero je bila očividno Seo-kvi-jeva. — Pipo je izgubil! povedal je lakonično svojima tovarišema, pazno gledajoč po njegovih stopinjah. Pipo je starejšina spravil v žep. Nekaj korakov dalje se je starejšina zopet pripognil. — Mehur iii kresilo, rekel je z ravno takim in oboje utaknil v svoj ši- ravnodušnim glasom, roki žep. Pustolovci so še hitreje šli po stezi. Najdene stvari so dokazovale, da je Seo-kvi hitro tekel. Treba je bilo tedaj hiteti. Mandžur je mogel biti za pet ur spredaj. Treba je bilo pridobiti zamujen čas, naj stoji, kar hoče . . . Sobice se je že bilo začelo nagibati k zapadu, ko so iskatelji žen-šena prišli do tega mesta, na katerem je pal v travo utrujeni Seo-kvi. Skušeno oko Lonhou-ovo se je hitro spoznalo. — Tu je ležal! rekel je starejšina in pokazal tovarišema na močno pomečkano travo. Tu v rebro je zlezel pes! ... S težavo so jeli lesti po stermem klanci. Mehka vlažna črna zemlja so zamenila trda tla, iz peščenika in apncnika. Vsa steza bila je posuta z mnogimi majhnimi, ostrimi kamni. Hoja je bila nenavadno težavna. Prekanjen, neutrudljiv Lonhou lezel je po rebru z mladeuiško urnostjo. Njegove jeklene mišice delale so z energijo, kakor se je videlo, neso čutile utrujenosti. Manj vajena in utrujena Ki-se in Li-fu začela sta pa ustavljati Bpodtikati in oddihovati se, hrapela sta kakor parni stroj. (Daljo piih.) da bi pospravili potepuhe in prosjake. Jednaka poročila prihajajo od drugod. Čuti se, da treba novih prisilnih delavnic, a o tem bodo govorili še deželni zbori in gotovo mine še jedno leto, predno se začn6 graditi. Kaj pa hočejo začeti tačas z delomrzneži, ali jih hočejo držati v ječah, kjer že dostikrat za zločince primanjkuje prostora Sicer se pa v nekaterih krajih prikazuje še drug slab nasledek novega zakona. Mnogi, katerim se je zabranilo prosjačiti, začeli so posegati po tujem blagu. Kak upliv bode sploh imel nov zakon, treba je še počakati. Revnejše dežele bode hudo zadelo grajenje prisilnih delavnic Hrvatsko vladno stranko je hudo pretresla afčra, da je vlada tebi nič meni nič odposlala ka-meralne listine v Pešto. Res skušajo njeni listi opravičevati vlado, a to ne gre lahko. Več poslancev, ki so do sedaj vlado podpirali, spoznava, da tako postopanje banovo vendar že presega vse meje. Pa tudi ban čuti, da se stvar ne bode dala tako gladko poravnati. To kaže njegova izjava na konferenci narodne stranke v Zagrebu. Ilekel je, če sabor sklene, da se naj Hrvatskej povrnejo one listine, ki se tičejo izključno Hrvatske, bode on podpiral ta sklep. Tako podpiranje bi pa v Pešti težko kaj izdalo. S tem hoče ban le sebe obdržati na svojem sedeži. Vsi listi narodne stranke vabijo k jedinosti in slogi. To je znamenje, da sloga ni več posebno trdna. Predsednik sabora, ki je bival v Djakovem, pripeljal se je danes v Zagreb in povabil vodji opozicij Star-čevića in Mazuro k sebi, da se dogovori, kdaj naj se skl če sabor. ViiaiU** države. Nek Berolinski list pravi, da se shod avstrijskega cesarja in ruskega carja v Krome-riži samo zato ne bode razširil v shod treh cesarjev, ker visoka starost in zdravje nemškemu cesarju ne dopušča, da bi se udeležil tega shoda. Verojetno se pa Giers snide z Bismarckom v Fridrichsruhe ali Berolinu, ko se bode vračal v Peterburg. Nekateri listi pa trdijo, da se pozneje snideta še nemški cesar in ruski car kje v Nemčiji. Kraj in čas za to pa sedaj še ni določen. Več znamenj kaže, da se na Hal kanu nekaj pripravlja. To slutijo tudi na Nevi. Ruski zastopniki pri balkanskih državah prišli so namreč v Peterburg, kamer so bili najbrž poklicani. To so : poslanik v Bukureštu, knez Urusov; poslanik v Belem gradu, Persiani; ministerski rezident v Črnej gori, Argiro-pullo; in ruski ministerski rezident in generalni kon-j zul v Vzhodnjej Rumeliji, Sorokin. Ta prihod diplomatov na Nevo gotovo ni le slučajen, ampak ima kaj več pomena. Ulejnarotluo brzojavno konferenco otvori! je" dne 10. t. m. v Berolinu državni tajnik dr. Stephan. Na tej je zastopanih 33 držav in 17 kabelskih društev. Vseh zastopnikov je 72. Na predlog angleškega zastopnika izvoljen je Stephan predsednikom in generalni brzojavni ravnatelj Ilake podpredsednikom. Potem sta se izvolili dve komisiji, jedna za tarife, druga pa za obrat in tehniko. Posvetovanje bode trajalo gotovo več tednov, ker se je nakopičilo mnogo gradiva. Predno je sir H. Drumond-Woln" odpotoval iz Londona, imel je pogovor s francoskim veleposlanikom M. VVaddingtonom. Zagotavljal mu je neki, da bode Anglija v egintovskej politiki tudi ozirala se na francoske koristi. Nova angleška vlada dobro vo\ da bi jo baš Francija utegnila najbolj zavirati v egiptovskej politiki, zategadelj se bode skušala sporazumeti ž njo. Z daljnega vzhoda prihaja vest, ki bode v Parizu in Londonu morda zopet napravila mnogo skrbij. Znano je, da li i taje i neso vselej mož beseda. Tako so tudi Kelung, katerega so bili v 22. dan junija izpraznili, takoj zopet poseli, ko so odšli Francozi. Hiše evropskih trgovcev so oropali. Angleški trgovci zahtevajo odškodovanje od Kitaja. Ne ve se še, ali so vojaki kitajski to storili na povelje Pekinške vlade ali pa je kak mandarin na lastno odgovornost poslal jih ropat. — Škof Quinhonski pa javlja, da so v provinciji Bindinh in Phuyen Quin-hon prebivalci pobili pet misijonarjev in več druzih kristijanov. 8000 kristijanov bežalo je na Quinhon-sko ozemlje, katero imajo Francozi zasedeno. General Prudhomme je odpotova v Quinhon. Dopisi. Iz («<»rivc 10. avgusta. [Izv. dop.] Priobčili ste že članek „Goriški Kuchelbad", a škodovalo ne bode, ako Vam še jaz opišem Ajševiški dogodek, o katerem se pri nas toliko govori. Čujte toraj : Neki gospodič bil je neizrečeno vesel, da je dovršil zrelostni izpit na c. kr. gimnaziji v Trstu, ker dotično spričevalo odpre mu pot do najvišjih mest, ako bo znal po nji hoditi. Ker je gospodič tudi premožen, ni hotel ohraniti veselja za se, ampak zbral je okolu sebe 15 tovarišev, ki naj bi se veselili ž njim. Tovariši so večinom vseučiliščniki, vender so mej njimi tudi nekateri, ki so vseušilišče že dovršili in drugi, ki so si zbrali kak opravek, predno so prišli do vseučiliških študij. Ker je Gorica po letu vroča, včasih soparna, dogovoril se je omenjeni gospodič z očetom Kouielom na Ajševici pri Gorici, naj pripravi 30. julija popoludne j užino ali večerjo za 16 osob na njegove stroške. Oče Komel se temu ni ustavljal, ker je miren človek in za dobro plačilo vsakemu rad postreže, naj bo katere koli narodnosti. Narodnih prepirov on ne pozna, in se v nje ne utika, če tudi je po rojstvu in po svojem prepričanji dober Slovenec, živeč na slovenskih tleh po stari slovenski šegi. Komelova krčma na Ajševici je dobro znana: radi zahajajo v njo Goričani na kozarec vina, ker ondašnje ljudstvo je mirno, ki nikoli ni nadlegovalo ljudij, naj so prišli od koder koli. Krčmar je pa tudi pri domačinih na dobrem glasu in domači fantje priredijo vsako leto velik ples pred to krčmo, ko preteče osmina sv. Magdalene. Letos bi bil imel biti ples 2. avgusta, torej v nedeljo po onem četrtku, ko so bili Goriški nadobudni mladiči na Ajševici. Na Ajševici, kakor tudi v drugih krajih v Goriški okolici je navada, da se javni ples cel teden prej naznani. Oznanilo obstoji v tem, da se na bodočem plesišči aH na kakem javnem kraji, ki je potnikom odprt, razobesi zastava. Vihrajoča zastava mej tednom pomeni: pri nas bo v nedeljo ples. Prirejevanje plesa in razobešanje zastave je stvar fantov dotične vasi. Bog varuj, da bi jim kdo pri tem kluboval; pokažejo mu koj, po čem da je olje ali špeh. Tako se je godilo tudi na Ajševici. Domači fantje razobesili so na velikem hrastu blizu Ko-melove krčme, pod katerim je bil nameravan ples, veliko narodno zastavo, ki je imela kazati, da tu bivajo veseli slovenski fantje, ki se hočejo po domače veseliti. Ker pa spada Ajševica pod Goriško mesto in ker prihajajo Goričani radi na Ajševico, pridejali so fantje narodni trobojnici tudi mestno belo modro zastavo, ki je plapolala vštric narodne trobojnice. Fantje so strogo pazili, da se njih početju kaj ne prigodi ali da kdo ne pokvari njih truda. Tako je bilo tisti popoludan, ko je oni gospodič z izbranimi tovariši korakal skozi Kronberg za Panovccm proti Ajševici. Dva tovariša bila sta na Vitovlji, kjer imata žago; prišedša do Komelove krčme, izročita voz in konja klapcu, ki je peljal les v mesto, ter ostaneta tam kot deležnika napovedane svečanosti. — Mladiči so bili veseli, ko so korakali za Panovcem pod Kronbergom; prepevali in uriskali so tako glasno, da jih je bilo slišati daleč po Kronbergu. Nekateri kmetje so mislili, da marširajo vojaki, drugi so pa po glasu sodili, da so to Goričani, kajti glasovi so bili prav taki, kakor se slišijo po Goriških ulicah ob nedeljah zvečer. Mej petjem razlegalo se je tudi upitje; evviva", „evviva Italia" in jednako se je baje dobro razločilo. Ko pride vesela družbe do Komelove krčme, izbere si prostor pod hrastom, na katerem je vihrala slovenska zastava. Ko jo mladiči zapazijo, začnejo nosove vihati, nepotrpežljivi biti ter zahtevajo od krčmarja, naj odstrani slovensko zastavo. Krčmar jim odgovori, da zastava je ondašnjih fantov, ter da je ne sme sneti. Nevolja mladičev postaja vedne večja, zabavljajo čez Cirile, ščave, ban-dero russo itd. Mej tem so začeli piti in vino je blagodejno ogrevalo njih srca. Glavni predmet pogovora bila je slovenska zastava ter naklepi, kaj z njo storiti. Slednjič navduši ogenj italijanstva tri mladiče, ki se ustopijo okolu hrasta, a četrti zleze jim na hrbet in na hrast, kjer odreže zastavo, da pade na latnik. Tedaj nastane neznansk vrisk in pisk mej nadobudno zbrano mladino. Gospođica, ki je zastavo snel, vzdignejo drugi, ter ga nosijo okolu in mu upijejo evviva, da so ga morala ušesa boleti. V bližnji njivi je delal domač fant. Ko je videl, da je zastava sneta in kaj se je ž njo godilo, vzame potrebnih bek, gre pod hrast, vzame zastavo, gre na drevo in priveze zastavo. Ko je delo dovršil in ko ga je izvrševal, posvaril je Goriške goste, naj se spodobno vedejo, ter naj več ne nagajajo, naj pustijo zastavo pri miru, da se jim kaj ne zgodi. Mestni fantini so pa drzno odgovarjali, da ne preide 5 minut, da bo zastava zopet na tleh in da jo torej bodo rabili namesto papirja, ko pojdejo na stran, ali pa da zavijejo v njo kako glavo. Domači mladenič je videl, da mestni gospođici nemajo mirne krvi, zato jim je zažugal, da naznani fantom, kaj se godi z njih zastavo. Mladiči odgovorijo predrzno, da se ne bojijo, če tudi pride sto straž in da svoj namen izvršijo. TO se je godilo pod noč okolu 7. ure. Na sporočilo dotičnoga mladeniča pride zares nekaj vaških fantov, da bi varovali zastavo pred napadi tujih gostov. Poskrili so se po polji, pa tako, da jih je bilo videti, in da so Goriški mladiči lahko spoznali, da to velja njim in njih žuganju zaradi zastave. Veseli mladiči so pili naprej, da so imeli dovolj; na 16 osob je prišlo baje 28 litrov vina. Mali želodčeki mestnih gospodičev niso vajeni držati toliko tekočine v sebi, za to so kar čez usta vrgli iz sebe, kar jim je bilo preveč. Upili so tako močno, da so jih slišali celo v Kronberg, posebno, ker se je bil mej t^m Že mrak storil in je bila noč nastopila. Najbolj je odmeval klik „evviva Y Italia", pa tudi drugi klici so se pogostem čuli. Bilo je tako, da se ne da lahko popisati. Fantje so bili že bliže in so odgovarjali, da neso Rusi, da slovenska zastava je avstrijska itd. Ko so fantje gor in dol hode prepevali slovenske pesmi, rugala in pačila se jim je Goriška družba ter zabavljala: m .. . . agli sciavi, m- al Cirillo, m- ai Cirillos, m- aH' Au-stria, evviva Italia, evviva Garibaldi, evviva re d' Italia, acqua ai Cirilli. Osobe, ki so bile v bližini, slišale so te glasove prav razločno in so pripravljene, potrditi jih s prisego; a slišalo se je to upitje tudi dalje, celo v Kronberg, ker mladiči neso upili posamič, ampak skupno in v koru so tulili in rjuli. Prepevali so tudi italijanske pesni, katerih besede se pa neso vse razumele Ti protislovenski in nepatrijotični klici so slovenske fante jako dražili ter vzbujali v njih ogenj, kateri navdušuje bivše in bodoče avstrijske vojake. Mladiči so se dogovarjali po italijanski, kaj storijo in kaj naj bo. Dolgo so se obotavljali; slednjič je nekdo mislil, da je prišel pravi čas, ter skoči k hrastu, da bi šel nanj po zastavo. — Zdaj mu zastopi fant, ki je bil blizu, pot ter mu reče: pusti našo zastavo, kaj ji hočeš? Goriški mladič ga na to namesto odgovora udari s palico čez nos. Domači fant ne bodi len, začne se s pestmi braniti. Ko mladič očuti pest, začne upiti na vso moč: aiuto, aiuto. Tovariši prihitijo k njemu s palicami, naslonjali in z deščicami, katere so polomili tam, kjer so sedeli. A fantje, ne bodite leni, priskočili so tudi oni od druge strani s palicami in koli, s katerimi so bili oboroženi, ter začnejo lučati v Goriške mladeniče, kar so imeli. Pri tej priliki dobil je vsakdo svoje, kar je nanj priletelo. Goriški junaki, videč nasledke svojega zabavljanja, zletijo, kolikor jih noge nesejo v Komelovo krčmo ter zaprejo vrata za seboj Od krčmarice zahtevali so ključ, da bi se 8 ključem zaprli, a ker ga ni imela, zaprli so vrata s pahom. Oče Komel se temu ustavi ter pravi, da njegova hiša se ne zapira, da on se ne boji nikakega napada. Jeden mladičev prime Komela za prsa, da bi se nad njim znosil, češ, da drži s fanti. Komel se ga otrese kakor mravlje, ter zapove mir v svoji hiši. Mej tem je bil odprl vrata, ker v naglici so biM zaprli Goriški mladiči jednega tovariša zunaj, in z njim je bila tudi hišna dekla zunaj ostala. Ko krčmar vrata odpre, plane gospodič, ki je trepetal od strahu pred vrati, s tako silo v hišo, da se prevrže (ker so stopnice), pade in se močno rani na sencih oh kameniti mizi in ob nje kameniti nogi. Ko so mladiča pobrali, bil je ves krvav. Od zunaj ga nikdo ni pahnil v hišo, ker fantje niso bili prišli k hiši, dekla se pa nič ni mešala v pretep, ampak priča, da je bil mladič zunaj zdrav. Ko so Goriški mladiči davili očeta Komela v njegovi hiši, je ta zaupil, kakor človek, ki išče pomoči. Ta stok slišal je njegov sin, ki je bil ravno v hleva, kjer jo pokladal živini, ter pribiti v hišo. Videč, kaj se godi, prime za stolico ter zažuga vsakemu, kdor hi si upal kaj storiti njegovemu očetu. Mladiči so se kmalu streznili in so začeli premišljevati svoj žalostni stan: prosili so krčmarja, naj bi ne povedal, kar se je prigodilo. Potolažil jih je, naj se njega ne bojijo. Potem so ga prosili, naj jih spravi domov, a vprašali so ga večkrat, ali jim zagotovi, da ne bodo nadlegovani, da pridejo mirno v mesto Odgovoril jim je, da jim zagotovi, da pridejo srečno domov, ako ostanejo mirni, ako ne bodo dražili domačih fantov. Mladiči so to obečali; oče Komel zapreže svoj veliki voz ter odpelje 1 (5 gospodičev v Gorico. Vsem gre precej dobro razen onega, ki se je udaril v sence. Tuko pripovedujejo celo dogodbo oni, ki so bili zraven pri tem dogodku. Sodnijska preiskava so je začela in ona pokaže natanko, ali je vse tako ali ne. Drugi dan bili so na Ajševici žandarji in so povpraševali, kako je bilo ; pozneje došel je ukaz, naj se trije fantje zaprejo, ki so zdaj pri sv. Antonu v Gorici. Domače stvari. — (Z zabavnim vlakom v Prago), kateri, kakor znano, odrine dne 14. t. m. ob 3. uri popoludne iz Ljubljane, odpelje se mej mnogimi drugimi odličnimi romarji, naš slavni pesnik g. Simon Gregorčič in g. profesor Janez Trdina. Od odbora, ki je ta vlak priredil, pridružili se bodejo slovenskim izletnikom, trije gospodje in sicer: Ivan Hribar, Anton Trstenjak in Vojteh Valenta-Vse gospode, kateri pojdejo v Prago, opozarjamo, naj vzamejo za gledišče črno obleko s seboj. — (Pevski koncert.) Še jedenkrat opozarjamo s'avno občinstvo na ta koncert, katerega prirede s pomočjo vojaške godbe jutri večer v Ci-talniški restavraciji gospodje pevci, ki so namenjeni v Prago. Ker so na programu iste pesmi, katere bodejo omenjeni pevci peli v Pragi, nadejati se je obilne udeležbe. — (Slavnost v čast v Prago potujočim Slovencem) priredilo bo slovansko pevsko društvo na Dunaji v soboto 15. avgusta v hotelu „Golđenes Kreuz" VI Mariahilferstrasse 99. Iz posebne prijaznosti sodeloval bode pri tej slav-nosti pevec hrvatske opere Ivan p 1. H r e 1 j a n o-vič. K slavnosti povabljena so vsa Dunajska slovanska društva: O prihodu Slovencev na Dunaj pozdravi jih deputacija slov. pev. društva. Skoro vsi Dunajski dnevniki omenili so potovanja Slovencev v Velehrad, Brno in Prago, nekateri seveda s pikrimi opazkami, kakor o slovanskem Dunaji, o pobratenji Slovencev z Dunajskimi Čehi itd. Kolikor je na Dunaji živečih Slovencev vsi se zanimljejo za svoje rojake, potujoče v Češko. Nekateri so prostovoljno ponudili stanovanje. Tudi pri slavnosti bode slovenska kolonija na Dunaji gotovo častno zastopana. — (Premožni Slovenci.) Kakor smo že poročali, je zanimanje mej občinstvom jako živahno in knjižice za nabiranje doneskov za „Narodni Dom" se pridno razpošiljajo. Oglasilo se je mnogo poverjenikov, kateri nas podpirajo pri tem podjetji ter nabirajo male krajcarske doneske pri svojih znancih in prijateljih. Res je, da se po t^j poti veliko nabira, in v teku nekaj let dobimo potrebno svoto za zgradbo „Narodnoga doma. Tako so rav- j nali vsi narodi, kateri so s svojimi močmi hoteli doseči kak naroden namen. Toda povsod so je tudi I čulo o večih svotah, katere so narodni voditelji, veljavni in premožni narodnjaki prostovoljno položili na altar domovine. Zakaj hi se tudi pri nas to ne moglo zgoditi. Sicer ni toliko kapitala v narodnih rokah, da bi kakor naši bratje Čehi in Hrvatje po tisočakih nabirali, vender lahko z manjšimi svotami pričnemo. Recimo, da je 1000 premožnih rodoljubov na Slovenskem. Od teh si gotovo sleherni more kupiti celo knjižico z lkrajcarskimi doneski, oziroma plačal bi za 1 leto 12 gld. Svota bi -znašala na leto 12.000 gld., katera bi se po tej poti nabrala, in prepričani smo, da hi nihče od vseh teh 1000 premožnih rodoljubov ne občutil zaradi tega kakega pomanjkanja. Ko se je sprožila misel „Narodnoga doma" v Ljubljani, oglasilo se je mnogo rodoljubov, kateri so prostovoljno donašali po 5 gld., po 3 gld. na mesec. Zaspala je pa ta lepa ideja in preteklo je že leto dnij, ko so ti doneski izostali. Zakaj ! Gotovo ne, ker neso dotični mogli uplačavati, nego zaradi mlačnosti do tega narodnega podjetja. Toda vse se še lahko popravi, poravna. Pot, po kateri odpade vsako poverjeništvo, vsako posamično mesečno nabiranje, ter ob jednem sigurna kontrola je ta, da se dotični rodoljubi blagovolijo oglasiti potom dopisnic, da žele jedno celo knjižico s krajcarskimi doneski, oziroma, da plačajo 1 gld. na mesec. Pošlje se jim potem knjižica, za katero se plača na jedenkrat 12 gld, za celo leto, gotovo za premožne rodoljube ne preveč. Kdor pa hoče kaj več žrtovati, slobodno mu, ter so bo zahvalno vsprejelo. Tedaj premožni rodoljubi, žrtvujte 12 gld. na leto, saj pridejo komaj 3 kr. na dan, in pripomogli hndote k našemu narodnemu podjetju, k „Narodnemu dorauu, z izdatno svoto. Prosimo Vas, oglašajte se kmalu pri podpisani podružnici, kajti „bis dat, Leča, ' • • • 8 - — 28 Grah, . . . 8 - — 17 Fižol, 8 50 Seno, 100 kilo . . 1 6S< Maslo, kgr. . — 90 Slama, „ . . 1 <;o Mast, — 82 Drva trda, 4 □ metr. T 40 . Speh frišen, n — J54 „ mehka, _ „ 5 20 Meteorologično poročilo. 1 n„„ ' Stanje 1 Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73706 mm. 735-48 Din. 735 10 mm. 150° C 24-4" C 19'4'C brezv. hI. sev. brezv. megla ja». jas. 0 00 mm. Srednja tempnratura 19-5°, za 0 4° pod n orni al oni. UDuLnsijslsiSL borza dne" 12. avgusta t. 1. (Izvirno telegratičuo poročilo.) Papirna rents.......... 82 gld. 80 kr. Srebrna renta.......... 88 „ 40 „ Zlata renta........... 109 „ 2Q 5°/0 marčna renta......... 99 „ 70 „ Akcije narodne banke....... 877 „ — „ Kreditne akcije......... 284 „ 20 „ London........... . 125 „ 15 „ Srebro............ — „ — „ Napol. .......... 9 „ 92'/, „ C kr. cekini......... 5 „ 93 a Nemške marke......... 61 „ 35 „ 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld 127 „ — „ Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 168 „ — 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta. . 109 „ 05 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... V8 „ 75 „ „ papirna renta 5°/0 ...... 92 „ 30 „ 5e/0 štajerske zemljišč odvez, oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5% . . 100 gld 116 „50 „ Zemlj. obč avstr. 4*/i0/o z',lt' 7',l8t ''sti • 124: » T* „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 „10 „ Pnor. oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „25 „ Kreditne srečke.....100 gld 178 „ 50 „ Rudolfove srečke.....10 „ 18 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banko . 120 „ 98 „ 5C „ Trammway-društ velj. 170 gld a. v 190 „ 75 „ Naznanilo. Na podlRgi pravil se skliče za letos občni zbor kranjskega ribiškega društva na dan 18. avgusta t. I. Zborovalo se bo v gostilni „Pri zvezdi*4. Zučotok ot> S. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanji v pretečenem letu. 2. Odobrenje proračuna za prihodnje društveno leto. 3. Sklepanje o nasvetih odbora in društvenikov. Odbor kranjskega ribiškega društva, v Ljubljani, dne 3. avgusta 1885. JDt. Kapler, (468—2) predsednik. 500 lioUtolitro^ lili se ceno proda pri Briickiicr-ji v Zagrebu, Ilica št. 41 (gostilna „Prl zamorci"). (470-2) Podpisani si u»ojam uljudno naznanjati, da sem otvoril 1 no mu jev za SI drnštvn društvene namene Za lepi ta dar 8e v imenu društva najtopleje za-hvaljujo V Borovnici, 11. avg. 1885. Josip Verbič, načelnik. Eksckutiviic dražbe. (Iz uradnega lista.) 1. eks. držb. pos domiuika Lovšina 8 Hriba, 4860 gld., 5. oktobra v Ribnici. 8. eka. držb. pos. Ignacija Ulija iz Radeč 28 avgusta v Radečah. 1. eks. držb. pos. Antona lutiberja iz Velikih Blok, 1220 gld., 26. avgusta v Loži. 3. eks. držb. pos. Antona Perka iz Parja, 1760 gld. 2. okt. v 111. Bistrici. 1. eks. držb. pos. Martina Kasiča iz Gorenje vasi, 1650 gld., 22. avgusta v Trebnjem. 1. eks. držb. pos. Martina Kastellca s Brega, 1200 gld., 25. avgusta v Žu-ženberku. 8. eks. držb. pos. Frančiške Škrboca iz Poddoba, 340, 450 in 1760 gld., 26 avgusta v Loži. 1. ekB. držb. pos. Frana Furlana s Podbrcga, 259 gld., 30 septembra v Vipavi. 1- eks. držb. pos. Josipa Veršiča s Soz 9. oktobra v 111. Bistrici. TuJCl: 11. avgusta. Pri Mlonu: Paradeiser z Dunaja. — Jankovič iz Karlovca. — German iz Trsta. — Schiiner z Dunaja. — Ranzinger iz Kočevja. — Pekoč iz Pulja. Pri TOali-f-i t Lowy z Dunaja. — Pirkatzk iz Trsta. _ Grilnliut 7. Dunaja. — Winkl.-r Iz Zagreba. Dr. Franc Rada J, c. kr. notar v Mariboru, daje v svojem i a v imenu Bvojih otrok Karol, Franc. Janez, Ludvik, Konstantin, Ciril m Ferdinand, žalostno vest o smrti pre-lj ubij ene soproge, oziroma matere, gospe HELENE RADAJ, roj. LATTERER pl. LINTENBURG, ki je danes zjutraj ob jedni uri, previđena b svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi, težki bolezni, v 44. letu svoje dobo mirno v Gospodu zaspala. Trupi > predrage umrle se bode preneslo v četrtek dne 13. avgusta ob 5. uri popoluduo na pokopališče v Maribor. Sveto maše za ran j!: o se bodo brale v petek 14. avgusta ob 9« uri v farni cerkvi gradskoga predmestja. t,47;J) Leitersberg pri Mariboru, l'J. avg. 1885. Na jednoj jako obljudenej predmestne j cesti v Ljubljani protlu majhna hiša z dvema stanovanji, hlevom, šupo in obširnim podstrešjem ter lepim sadnim vrtom pri hiši z ugodnimi pogoji, ali pa odda na več let v uajciu. Kaj več so izve od 10. do 12. uro dnpoludne in od 2. do 5. ure popoludne v <*le«laliMkib ulicah, nt. IO, I. nadstropje. (469—2) sladičarski obrt na Turjaškem trgu št. 1. Ko sem že več let delal pri najboljših obrtih take vrste, morem svojim čestitim p. n. naročevalcein zagotavljati, da se bodem prizadeval opravičiti z dobrim, lepim in coni in blagom zaupanje, ki se bode v me stavilo. — Castitim trgovcem priporočam se za izdelovanje melisnih Japod, redkinib in penastih bonbonov in vseh druzih aladičarlj. — Ravno jrj tako Be priporočam za naročitve tort in tortnlh naklad, kakor tudi vseh sladičarskih pekaratev in vsakovrstnih bonbonov. Proseč za mnoge naročbe, se znamenujem z velespofitovanjem <472-1> JOSIP TRAMPUŠ. V Ljubljani v avgustu 1885. Kri čistilne krogljice ne smele bi bo v nijednera gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zanašanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v Skatljah a 21 kr.: jeden zavoj s 6 skat ljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jedon zavoj se s pošto ne razpošilja. (402—6) v trgovini s špecerijskim, manufakturnim in železnim blagom (mešana trgovina) dobro izurjen, za kar ima dobra spričevala na razpolaganje, ifiće Mlužbe. — Naslov povo iz prijaznosti upravništvo rSlovenskega Naroda". (464—2) I#r. SpranK«>r-.H>ve II©© mm želenem* Tajni nifidicinski in dvorni sovetnik dr. Hiicking, medicinski sovetnik dr. (John, dr. Miinninfi in mnoge druge zdravniške avtoriteto so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajnoj sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, trebubobolju, zaslizenju, želudčuej kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, skroleljnom itd., proti zlatej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojodij. Poskusite samo z mahni in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. lVi gospodu lekarji Svobodi, pri Zlatem orlu, mi 1'rcMlruoveui trgu. (716 — 63) prima kvalitete, iz najboljših štirskih gorskih malin in /. odlično aromo. S svežo vodo in nekaterimi kapljami Ilallerske kisline zmešan jo odlično sredstvo proti vročini, navalom krvi in 'slabemu želodcu in okrepčujoča zdruvilna pijača non plus ultra. 1 kilo 80 kr., »/* kilo 40 kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: „LEKARNA TRNKOCZY" zraven rotovža v LJubljani. rmH-»