Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2000 POŠTNINi domat/z i 352(497.12 Ptuj) 6005690,3 Foto LANGERHOLC KUKERI iz Razlog-a v Bolgariji, v nedeljo, 27.2., nq srečanju KURENTU PODOBNIH LIKOV EVROPE. Pustno rajanje za otroke v karnevalski dvorani. DORNAVSKI CIGANI v karnevalski dvorani, v torek, 29.2. Iz velikega pustnega plesa v karnevalski dvorani, v soboto, 4. marca. KURENT poskakuje na Mestnem trgu, v soboto, 26.2. ŠKOROMATI iz Hrušice, na srečanju SLOVENSKIH PUSTNIH LIKOV IN MASK, v soboto, 26.2. Pustno rajanje za ptujske vrtce in osnovne šole v karnevalski dvorani na pustni torek. PUSTOVANJE 2000 Nekaj fotografskih zapisov letošnjega pustovanja na Ptuju. Na otvoritveni slovesnosti 40. KURENTOVANjA pred mestno hišo. Iz velikega pustnega plesa v karnevalski dvorani, v soboto, 4. marca. M MIŠU ODGOVORNE UREDNICE ir Was pustnih norčij in razposajene igrivosti je za nami. Marsikdo je še več dni po pokopu pusta čutil lenobnost v udih in bolečine v glavi. Nekatere pa je prenaporno veseljačenje ali pa mogoče prenatrpan urnik položil v posteljo. Obdobje po pustu je za tiste, ki pusta obhajajo, čas brez navdihov in novih idej, čas mrtvila in praznine. Potrebno se je spet postaviti na noge in uteči v stare tirnice. Tudi v uradu župana je bil urnik v času 11 -dnevnega jubilejnega kurentovanja zelo poln, skorajda je zmanjkalo prostih terminov. Uvodna prireditev je bila v soboto, 26. februarja, na kateri so se župan M. Luci, direktor Kurentovanja 2000 Branko Brumen, minister za malo gospodarstvo in turizem janko Razgoršek in predsednik združenja evropskih karnevalskh mest Henry van der Kroon zahvalili dolgoletnim članom organizacijskih odborov kurentovanja, ki so nadaljevali pot prvih organizatorjev ptujske pustne prireditve iz leta 1960. Letošnji organizacijski odbor kurentovanja je dolgoletnim organizatorjem ob tej priložnosti podelil plakete. Prejeli so jih: Zvonka Kneževič, Majda Coznik, Anton Brglez, Franc Kodrič, Franc Kolarič, Matevž Cestnik, jani Gönz, Simon Pešec, Albin Pišek, Franc Muzek, Viktor Makovec in Mihael Gobec. V nedeljo, 27. februarja, je bila v razstavišču odprta mednarodna filatelistična razstava PUSTNI IN KARNEVALSKI LIKI, ki jo je pripravilo ptujsko filatelistično društvo z neumornim predsednikom prof. dr. Božidarom Koželjem na čelu. V ponedeljek, 28. februarja, je župan s sodelavci sprejel prof. dr. Ludvika Toplaka, rektorja mariborske univerze, in prorektorje ter dekane mariborskih fakultet. Predstavil jim je razvoj Ptuja in njegove prednosti v regiji. Rektor je povedal, da univerza želi živeti za svoje okolje in vsem študentom odpreti vrata na vse evropske univerze. Pohvalil je tudi dobro tradicijo ptujskih šol in poudaril, da je Ptuj bil in bo ostal največja oaza kadrov. Interes univerze je, da se čim večje število dijakov pripravi in opravi maturo, kar jim omogoča vpis na univerzitetne programe. Pogovarjali so se tudi o možnosti, da se vsaj en univerzitetni program razvija na Ptuju. Nekateri so predlagali razvoj ene izmed humanističnih smeri glede na pomen humanistike na Ptuju v preteklosti. Predlagan je bil tudi študij etnologije, smer - svojstvena folkloristika (zamisel predavateljice Marije Makarovič) na Ptuju. Predlogi so bili še za študij arheologije, restavratorstva in varstva okolja. Kristina Šamperl Purg pa se je zavzemala za visoko obrtno šolo s turistično usmeritvijo. Obisk v mestni hiši je potekal v okviru celodnevnega srečanja na Ptuju, ki ga je organiziralo ZRS Bistra Ptuj z namenom iskanja možnosti sodelovanja med Univerzo Maribor in Bistro Ptuj. Med ostalimi aktivnostmi so se rektor in senat mariborske univerze zvečer v Narodnem domu udeležili tudi predstavitve monografije MOČ TRADI-CIJE KURENTOVANjE IN KARNEVAL NA PTUJU raziskovalca Aleša Gačnika. V petek, 25. februarja, dan pred začetkom pustnih prireditev, je bil v veliki sejni sobi ustanovitveni sestanek odbora Kluba seniorjev manegerjev Ptuj v okviru GZS Gospodarske zbornice Maribor. Sestanek je vodil Vinko Lapuh, predsednik mariborske območne gospodarske zbornice. Upokojeni direktorji lahko s svojim znanjem in izkušnjami veliko prispevajo k razvoju okolja, ki ga poznajo in kjer živijo. Njihov pomen je tudi v vlogi mentorjev in recenzentov pri uvajanju mladih v znanost že v času osnovnega in srednjega šolanja, kot je povedal dr. Štefan Čelan, direktor Bistre, s katero bo klub sodeloval in se vključeval v oblikovanje regijskih in drugih razvojnih programov. Pogoj za ustanovitev kluba je minimalno IO članov. Popoldne tega dne je župan v svojem uradu sprejel tudi 30-letnega slovenskega vrhunskega alpinista Tomaža Humarja, ki si je lani poleti privoščil ekstremno pustolovščino v Himalaji in sam preplezal strah zbujajočo južno steno Dhaulagarija. Tomaž Humar, ki je sicer poročen ter oče sedemletne hčerke in triletnega sina, je s svojimi odličnimi soplezalci opravil več neverjetnih vzponov, npr. na zahodno steno Nuptseja - ena najnevarnejših plezarij, potem na Bobaye, pa na mogočno steno Arna Dablam... V sredo, 1. marca, je v veliki sejni sobi potekal slavnostni podpis pogodbe o imenovanju novega dirigenta Pihalnega orkestra Ptuj. Dolgoletni in zaslužni dirigent Anton Horvat je dirigentsko palico predal v roke mlajšemu Štefanu Petku, sicer ravnatelju Glasbene šole Karol Pahor na Ptuju. V četrtek, 9. marca, je bil na obisku na Ptuju dr. Pavle Zgaga, minister za šolstvo in šport. V mestni hiši so ga sprejeli župan Miroslav Luci, podžupana Ervin Hojker in Milan Čuček ter njihovi sodelavci iz občinske uprave. Tam so bili tudi ravnatelji ptujskih osnovnih šol, glasbene šole, šole s prilagojenim programom in nekaterih srednjih šol, ki so ministru predstavili problematiko na svojih šolah s poudarkom na prostorskih pomanjkljivostih. V petek, 10. marca, je župan v razstavišču odprl razstavo ročno izdelanih prtov, cvetnih aranžmajev, poslikav svile, stekla in keramike. Razstavo so pripravile članice Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pri Ljudski univerzi Ptuj. Razstava, ki je resnično nekaj posebnega, bo na ogled do 7. aprila. Vsi razstavljeni predmeti so prave mojstrovine, enkratni in neponovljivi izrazi osebnosti ustvarjalk. Oglejte si jih in ne pozabiti prebrati uvodnih misli v razstavo. Občutke ob ustvarjanju in druženje v tretjem življenjskem obdobju je čudovito izrazila Hilda Žumer, ena izmed razstavljalk: "JESEN ŽIVLJENJA Počasi zorim in venem, kot roža v šopku. Razmišljam o prehojeni poti in se ■ sprašujem, zakaj toliko tega? Nekega dne pa ponovno začutim željo po ustvarjanju. Tako nekako s pomočjo mentorjev in dobrih idej nastane tudi tak izdelek: šopek, ruta, vaza in še marsikaj. Zato mi to druženje, različne ideje ter sproščen klepet vračajo optimizem. " Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400 -630- 20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651, 772-731, telefaks: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, 708-209. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 600-41-16, e-maikgrafis@siot.net. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOjLFNKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Boris GORNIK -ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. MESTNI SVET PfrSjpm^SUsi IM S D m® TFBJJPIK SPREJET PRORAČUN ZA LETO 2000, SPORAZUM Z MINORITI IN ODLOK O USTANOVITVI LTO 14. seja je potekala v ponedeljek popoldne, 21. februarja, in se zaključila pozno zvečer. Uro pred začetkom so bili svetniki povabljeni v samostansko klet Minoritskega samostana na Ptuju, kjer jim je bil natančneje predstavljen idejni projekt za rekonstrukcijo v bombardiranju januarja 1945 porušene minoritske cerkve na Ptuju. V nadaljevanju so namreč morali odločati o podpisu sporazuma o denacionalizacijskem postopku med MO Ptuj kot zavezanki za vrnitev nepremičnine, Minoritskim samostanom sv. Petra in Pavla kot upravičencem do posesti ter rimskokatoliškim župnijstvom na Ptuju. Po podpisu tega sporazuma mora MO Ptuj kot lastnica stavbe stare pošte priskrbeti ustrezno dokumentacijo za rušitev stavbe, Minoritski samostan pa prevzame celoten postopek pri rušitvi. MO Ptuj bo prispevala 50% stroškov rušitve. Z danim soglasjem k sporazumu so svetniki omogočili izvedbo še zadnjega, tretjega dejanja t. i. ptujske trojke, to je rekonstrukcijo znamenite Cerkve sv. Petra in Pavla z baročnim pročeljem, ki je bila nekoč najizrazitejši del že leta 1239 ustanovljenega Minoritskega samostana. Ta pa je bil razglašen za zgodovinski in kulturni spomenik. Ptujska občina je svoj prispevek v ta projekt ovrednotila na nekaj več kot 93 milijonov tolarjev, cerkvi pa je v sporazumu priznan prav tolikšen delež, ki je kompenziran na račun odpovedi najemnine za knjižnico in odstopu nekaterih parcel (za gradnjo gimnazije in nove osnovne šole v Krčevini) ter kot nadomestilo za stroške pri vzpostavitvi 2. nadstropja Minoritskega samostana v nekdanje stanje po izselitvi knjižnice. V skladu z Zakonom o pospeševanju turizma so svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE kot osnovne organizacijske oblike za pospeševanje turizma na lokalni ravni z namenom: • usklajevanja in dviga kakovosti celovite turistične ponudbe, • izkoriščanja vseh naravnih danosti in etnoloških ter kulturnih posebnosti, 0 izboljševanja poslovnih rezultatov in učinkovite promocije. Naloge LTO bo prevzelo gospodarsko interesno združenje POETOVIO VIVAT, ki ga je prav tako ustanovila ptujska občina. Dejavnost, pravice in dolžnosti članov ter način financiranja in upravljanja se bodo natančneje določile s pogodbo z MO Ptuj. Za delovanje LTO bo ptujska občina namenjala del namenskih sredstev iz turistične takse oz. druga sredstva iz občinskega proračuna. Prav tako bo vsako leto dajala soglasje k programu dela in finančnim načrtom LTO. Svetnike je najbolj vznemirjala obvezna članarina tega združenja in dejstvo, da kljub dolgim pogajanjem z ostalimi okoliškimi občinami k ustanovitvi LTO ni pristopila nobena druga občina. Vlado Čuš je v imenu svetniške skupine Zeleni Ptuja k odloku dal dopolnilo, v katerem predlaga, da LTO svojim obveznim članom ne bi predpisovala obvezne članarine, ki jo sicer omogoča Zakon o pospeševanju turizma, z obrazložitvijo, da bi se obvezni člani vključevali glede na interes; to pomeni glede na pričakovane pozitivne finančne učinke pri posameznih projektih. V. Čuš je prepričan, da bo k vsakemu kakovostnemu turističnemu projektu v občini ali regiji pristopilo dovolj interesentov in ga finančno podprlo. Tega amandmaja pa svet ni sprejel. Peter Vesenjak iz Hostinga, d. o. o., ki je sodeloval pri pripravi tega projekta, in Minja Vučinič iz oddelka za gospodarstvo sta pojasnila, da Zakon o pospeševanju turizma predpisuje obvezno članarino. Predlagal pa je, da bi o višini le-te razmislili, kajti smiselno bi bilo, da je vsaj na začetku nižja. Možno je predpisati tudi oprostitev plačevanja članarine, in sicer že v ustanovitvenem aktu ali pa s posebnim odlokom o članarini. Slavka Brgleza (SLS) je zanimalo, zakaj v obrazložitvi odloka ni niti besedice o tem, zakaj k ustanovitvi LTO niso pristopile druge občine s Ptujskega, kot se je pričakovalo in načrtovalo. Peter Vesenjak je spomnil, da je bilo zavzeto stališče, da z ustanovitvijo LTO ne bi predolgo čakali. Čeprav so potekali mnogi razgovori s sosednjimi občinami v želji, da bi jih čim več pristopilo k ustanovitvi, je ostala ptujska občina sama. Vendar pa bodo lahko druge občine pristopile tudi kasneje, ko se bodo na svojih občinskih svetih opredelile za to. Rajko Brglez (Zeleni Ptuja) je še vprašal, zakaj v ustanovitvenem odloku ni opredeljena vloga drugih turističnih organizacij, recimo turističnega društva ter tistih ustanov, ki se prav tako ukvarjajo s turizmom, npr. pokrajinskega muzeja. K predlaganemu ODLOKU O PRORAČUNU za to leto so bili podani številni amandmaji. Tri je vložila stranka LDS, po dva amandmaja so vložili: Miran Šalamun (SDS), odbor za okolje in prostor ter svetniška skupina ZLSD, po enega pa: Emil Mesarič (LDS), odbor za splošne zadeve, svetniška skupina SKD in župan kot predlagatelj proračuna. S takšnim načinom sprejemanja proračuna se ni strinjal Ignac Vrbovšek (DS) in je pri tej točki demonstrativno zapustil sejno sobo. Menil je, da je bilo veliko mesecev na voljo za razprave in več kot dovolj priložnosti za usklajevanje proračuna, saj so ga obravnavala vsa delovna telesa mestnega sveta in se je sprejemal v tridelnem postopku. Tako mu ni razumljivo, zakaj zdaj, tik pred sprejemom tega najpomebnejšega dokumenta, toliko dopolnil. (nadaljevanje na 10. strani) PRORAČUN MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO 2000 21. februarja je mestni svet sprejel proračun Mestne občine Ptuj za leto 2000. S sprejetjem proračuna so izpolnjeni pogoji za prenehanje začasnega financiranja po proračunu za leto 1999 in začetek financiranja po sprejetem proračunu za leto 2000. Prihodki proračuna za leto 2000 znašajo 2.658.027.328 SIT, odhodki pa 2.986.233.319 SIT. Tekoči prihodki proračuna so nominalno za 4% nižji od realiziranih prihodkov proračuna v letu 1999. Za pokritje primanjkljaja je predvideno zadolževanje v višini 206.455.486 SIT. Stanje sredstev na računih na dan 31.12.1999 znaša 121.750.505 SIT. Navedena sredstva se prenašajo v proračun za leto 2000 in so namenjena za financiranje odhodkov proračuna. V proračunu predvideni prihodki so namenjeni za financiranje tekočih odhodkov in investicijskih odhodkov. Izračunan obseg primarne porabe, ki ga za vsako občino določi v skladu z določili Zakona o financiranju občin Vlada RS naj bi zadostoval za pokritje tekočih odhodkov ter najnujnejših investicijskih odhodkov - predvsem sredstev za investicijsko vzdrževanje. Primerna poraba za leto 2000 znaša za Mestno občino Ptuj 1.625.084.816 SIT in ne pokriva odhodkov za naloge, ki jih v skladu z zakonom mora financirati občina, in sicer: o delo občinske uprave in občinskih organov, o izvajanje dejavnosti na področju osnovnih šol, kulture, športa, socialnega varstva, predšolske vzgoje, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti, o izvajanje dejavnosti na področju komunale, stanovanjskega gospodarstva, cest, kmetijstva, prostorskega planiranja in varovanja okolja, o požarna varnost in varstvo pred naravnimi nesrečami, O mrliško ogledna služba, o delo ožjih delov lokalnih skupnosti in društev, o druge naloge, ki jih nalagajo posamezni zakoni in sprejeti odloki. Za pokritje tekočih odhodkov je potrebno zagotoviti 1.851.735.000 SIT ali 69,7% tekočih prihodkov. Investicijski odhodki znašajo 1.082.998.000 SIT ali 36,3% skupnih odhodkov proračuna za leto 2000. Za pokritje investicijskih odhodkov je predvideno zadolževanje v višini 206 milijonov SIT. V skupnih investicijskih odhodkih je namenjeno za investicije na področju družbenih dejavnosti 354 milijonov SIT, za investicije na področju gospodarske infrastrukture pa 629 milijonov SIT. V investicijskih odhodkih za področje gospodarske infrastrukture so zajeta sredstva za investicijsko vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov ter nakup stanovanjskih in drugih prostorov v višini 180 milijonov SIT ter investicija v novo odlagališče komunalnih odpadkov v višini 112 milijonov SIT, tako da ostane za investicije na področju komunalne dejavnosti in cestne dejavnosti 337 milijonov SIT. Potrebe po investicijah tako na področju družbenih dejavnosti kot gospodarske infrastrukture so mnoge večje kot možnosti zagotovitve proračunskih sredstev. Samo potrebne investicije v osnovnošolski prostor znašajo okrog 3 milijarde tolarjev, kar je več kot je obseg proračuna za ieto 2000. Naj poudarim, da je v predvidenih investicijah v osnovnošolski prostor udeleženo tudi ministrstvo s 30% deležem. Ob sedanjem načinu financiranja ne bo možno v obdobju nekaj let zagotoviti potrebnih sredstev za investicije na posameznih področjih. Obseg sredstev proračuna se namreč nominalno znižuje iz leta v leto, kar je posledica spremenjenega načina financiranja občin. Mestno občino Ptuj pa še dodatno bremeni financiranje zavodov širšega pomena, katerih ustanoviteljica je bila bivša občina Ptuj z okrog 70.000 prebivalci. Sedanja Mestna občina Ptuj s 24.418 prebivalci pa naj bi financirala v enakem obsegu vse zavode širšega pomena. Če ne bo prišlo do spremembe načina financiranja občin, bo Mestna občina Ptuj v letu 2001 v skladu z določili Zakona o financiranju občin izgubila 30% finančne izravnave, nakazane v proračunskem letu 1998, kar pomeni 190 milijonov SIT. Lizika VIDOVIČ, univ. dipl. ekon., direktorica Občinske uprave Mestne občine Ptuj MESTNI SVET ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALCEV NA PTUJSKEM (nadaljevanje povzetka ugotovitev iz "Analize stanja na področju socialnega varstva v Mestni občini Ptuj", obravnavane na seji mestnega sveta 31.1.2000) Za ocenjevanje zdravstvenega stanja občanov se uporabljajo različni kazalci (stopnje rodnosti in umrljivosti, smrtnost dojenčkov, vzroki smrti, pričakovana življenjska doba, hospitalizacije, najpogostejše bolezni, obolevanje za rakom, samomorilnost, nalezljive bolezni, spolno življenje in raba kontracepcijskih sredstev, uživanje tobaka, alkohola in drugih drog). V tem povzetku, namenjenemu širši javnosti, bom izpostavila le nekaj najzanimivejših ugotovitev s področja umrljivosti, najpogostejše vzroke smrti v ptujski regiji, samomorilnost in pojav uživanja drog med mladimi v našem okolju. Pri tem velja poudariti, da se večina kazalcev s področja zdravstvene statistike nanaša na celotno upravno območje Ptuja, ker se zbiranje in obdelava podatkov ne odvija po občinah, temveč po upravnih enotah občin. a) Umrljivost Iz podatkov Statističnega letopisa smo ugotovili, da je v ptujski regiji stopnja umrljivosti višja kot v ptujski občini in višja od povprečja v državi, predvsem ženske umirajo mlajše kot znaša povprečje za Slovenijo. Zelo visoko stopnjo umrljivosti beležijo občine na območju Haloz in Slovenskih goric, kar je nedvomno posledica slabših življenjskih razmer prebivalcev na teh območjih. Če primerjamo vzroke smrti po spolu, ugotovimo, da ni bistvenih razlik med ptujsko regijo in Slovenijo. Najpogostejši vzroki smrti za oba spola so bolezni srca in ožilja, sledijo rakasta obolenja, umrljivost zaradi poškodb, bolezni dihal in prebavil. Eden pomembnejših kazalnikov zdravstvenega stanja prebivalstva določenega območja je tudi umrljivost dojenčkov, ki nam pove, kako uspešno je zdravstveno varstvo otrok do prvega leta starosti. Dojenčki umirajo najpogosteje v prvem mesecu življenja, natančneje v prvem tednu, kar je posledica prezgodnjega poroda ali prirojenih nepravilnosti. Zaradi boljše osveščenosti mladih, dobrega zdravstvenega varstva žensk in otrok ter predvsem razvoja medicinske tehnologije, se umrljivost dojenčkov tako v Sloveniji kot na ptujskem območju v zadnjih letih zmanjšuje. b) Samomorilnost Za ptujsko upravno enoto je zaskrbljujoč podatek o samomorilnem vedenju prebivalcev. Po statističnih podatkih o samomorih spada območje Upravne enote Ptuj s povprečnim koeficientom 35,4 samomorov na 100.000 prebivalcev v letih 1994-1998 med najbolj ogrožena območja ne samo v državi, temveč tudi v Evropi. Slovenija se s povprečjem 30,3 (obdobje 1985-1995) takoj za Madžarsko uvršča na drugo mesto v svetu. Kako doumeti, da je samouničevalnost tako izrazita prav v domovini kurenta, kjer je tudi danes v neokrnjeni naravi tradicija preteklosti, vrednot, navad in običajev še vedno živa? Zagotovo ima na pojav samomorilnosti velik vpliv današnja gospodarska kriza, družbena nestabilnost, brezposelnost, materialna in socialna ogroženost in spreminjanje družbenih vrednot. Človeka v samomor ne potegne ena sama neugodna okoliščina, temveč pride do samomorilne odločitve, ko se na razpotju sooči s številnimi notranjimi (psihičnimi) in zunanjimi (družbenimi) dejavniki človekovega življenja. Velikokrat je potrebno iskati vzroke že t/ zgodnjem otroštvu, katerim se danes pridružijo še obremenitve, ki prihajajo iz širšega družbenega okolja (izguba zaposlitve, poslabšanje materialne in socialne varnosti, bolezen, nerazumevanje v družini, izguba ljubljene osebe, razveza ...). Padec kakovosti življenja in osebne stiske posameznika močno prizadenejo, povzročijo občutek nemoči in obupa, kar največkrat privede do usodne odločitve... Alkoholizem ima pri samomorilnem vedenju posameznikov še posebno mesto. Kar 25-30% primerov samomorilnosti je zabeleženih pri ljudeh, ki so bili bolj ali manj vdani alkoholu. Dognano je tudi, da so mnogo bolj ogrožene samske, ovdovele in razvezane osebe, samomorilnost pa je obratno sorazmerna s stopnjo šolske izobrazbe, dede na prostorsko porazdelitev je bilo največ samomorov storjenih na območju Zavrča, Majšperka, Stoperc, Vidma pri Ptuju in Polenšaka. Verjetnost pojava samomora je na podeželju 6-krat večja kot v mestu Ptuj. Po načinu izvršene smrti prevladuje obešenje, utopitev, streli z orožjem in zastrupitev. Hipotetično lahko pripišemo večjo stopnjo samomorilnosti predvsem slabši socialni in materialni razvitosti prebivalcev, zlasti na demografsko ogroženih območjih Ptuja ter večjemu pojavu alkoholizma na teh območjih. V gospodarsko in urbano bolj razvitih predelih in krajih je zagotovo več možnosti za kulturne, športne in druge aktivnosti ljudi ter zato več priložnosti za druženja in nova poznanstva kakor v manjših, slabo razvitih zaselkih in krajih, c) Eksperimentiranje mladih z drogo Pod raznimi pritiski, predvsem pa vplivi vrstnikov, se ptujska mladina danes vse pogosteje spoprijema z resnimi zdravstvenimi problemi, kamor sodijo kajenje, uživanje alkohola in uporaba nedovoljenih drog (v zadnjem času tudi heroina in kokaina). Če želimo objektiven pogled na zasvojenost v Mestni občini Ptuj, je umestno napraviti pregled za nekaj let nazaj. Prvo večje ekperimentiranje smo zasledili leta 1995, ko se je med posameznimi skupinami mladostnikov pojavila trava in vdihovanje lepil. Po intervenciji strokovnih služb je nastopilo obdobje zatišja. V letu 1997 se je ponovno razmahnilo uživanje nedovoljenih drog (alkohol, kajenje tobaka, trave), ni pa bilo zaslediti uporabe trdih drog. V šolskem letu 1997/98 se je stopnjevalo uživanje alkoholnih pijač, vdihovanje lepil (predvsem med osnovnošolci) in trave. Mladostniki na območju Mestne občine Ptuj so se razdelili na interesne skupine, pojavljati pa so se začele tudi trde droge (heroin). V šolskem letu 1998/1999 in 1999/2000 se je narkomanska scena povečala. Danes je mogoče zaslediti večje število skupin (združb), ki se zbirajo na različnih koncih mesta (zelo pogosto na igriščih otroških vrtcev). V tem obdobju se je pojavilo tudi več stanj akutne opitosti (potrebna je bila hospitalizacija) in eksperimentiranje z drogami. Na območju Mestne občine Ptuj danes redno uživa droge vedno več mladostnikov. Med njimi je največ uživalcev trave, skunka, LSD, ekstazija, stopnjuje pa se uživanje heroina, v zadnjem obdobju tudi kokaina. Opazni so že tudi prehodi na iglo. Na osnovi pripovedovanja uživalcev drog je razbrati, da je rizična skupina v Ptuju v fazi eksperimentiranja z drogami, nekaj mladostnikov pa je bilo deležnih že različnih oblik zdravljenja odvisnosti. Natančnejših podatkov o številu uživalcev nimamo, saj se ne vodijo sistematične evidence oziroma raziskave o zasvojenosti ali zdravljenju odvisnosti od drog. Zasvojenosti z drogo ni mogoče preprečevati z represivnimi ukrepi. Mnogo več lahko dosežemo s seznanjanjem mladih s posledicami, z razvijanjem pozitivnih vrednot, s pozitivnimi zgledi odraslih in s spodbujanjem aktivnosti in dejavnosti, ki mlade zanimajo. Ali starši vemo, kaj počnejo naši otroci, ko gredo zvečer ven s prijatelji? Ali znamo odgovoriti na vprašanje, zakaj mladi jemljejo droge? Razmišljajmo o njih, njihovem početju in njihovih odgovorih: 0 zaradi problemov doma in v šoli, 0 zaradi strahu, ' 0 zaradi samopotrjevanja pred vrstniki, 0 zaradi dolgočasja, 0 zaradi obupa, 0 zaradi tega, da lahko pozabijo na svoje težave, 0 zaradi sprostitve, 0 ker imajo preveč denarja. Na podlagi ugotovitev, da se problemi mladih stopnjujejo, je smiselno nadaljevati programe in aktivnosti "zdravega mesta", predvsem dodatno izobraževati kadre, ki se ukvarjajo z mladimi, in razširiti ponudbo takšnih preventivnih programov ter zaposlitvenih prostočasnih aktivnosti za to populacijo, ki so aktualni in jih mladi najbolj potrebujejo. Lidija RADEK iz POLETNE VETRNICE 1998 Beseda povezuje in odstira skrivnosti. Beseda ni samo beseda, če je le iskrena in topla. Taka je med otroki, taka naj ostane za vselej, da se nikomur ne bo treba zatekati po tolažbo v svet omame. Majhna beseda je igračka vseh otrok, poskakuje med njimi in se spreminja, da jo je težko ujeti in zadržati. Zraste v resnejšo in bolj zavezujočo, a odrešilno in povezujočo. Dotakne se srca in naredi most med ljudmi. Odgovori no vprašanja in pobude svetnikov Pobuda svetniške skupine ZLSD - svetnica Ana Ostrman: ureditev parkiranja na ulici 25. maja na Ptuju Stanovalci blokov ob ulici 25. maja vztrajno parkirajo na zelenicah, tako da so le-te v celoti uničene in so videti kot preorana njiva. Strokovne službe MO Ptuj naj najdejo primerno rešitev, da se zavarujejo zelenice in s tem mesto pred nekontroliranim uničevanjem okolja. ODGOVOR: Zelenica ob kotlovnici je v lasti MO Ptuj in jo bomo zavarovali z ustreznimi fizičnimi zaporami. Ostale zelenice so funkcionalna zemljišča blokov in v lasti ter uporabi lastnikov stanovanj ob ulici 25. maja. Glede na to MO Ptuj ne more posegati v tujo lastnino. # 0 * Pobuda Marije Strelec: Ali se bo adaptiralo gospodarsko poslopje pri gradu Ristovec-Belšakova 69, kjer se je že porušil del dotrajanega ostrešja? Odgovor: Konec januarja smo si s predstavnikom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ogledali objekt. Dogovorili smo se, da se lahko gospodarski del poruši do temeljev in na novo zazida v starih okvirih in obliki. Iščemo predračun stroškov za predvideno rušitev objekta in ponovno zazidavo. Ko bomo izbrali najugodnejšo ponudbo, bomo v okviru finančnih sredstev začeli sanacijo objekta. Herbert Glavič * * * Vprašanje Ane Ostrman: Kaj je razlog, da ni razprave o organiziranosti javne zdravstvene službe v Mestni občini Ptuj? Odgovor: Razvoj organizacije osnovnega zdravstvenega varstva v Mestni občini Ptuj je povezan s politiko Ministrstva za zdravstvo RS, Zdravniške zbornice Slovenije, Mestne občine Ptuj in ostalih občin nekdanje občine Ptuj. Na podlagi razvojnih usmeritev Ministrstva za zdravstvo RS, ki jih pričakujemo v marcu 2000, bodo potekale nadaljnje aktivnosti priprave strategije razvoja osnovnega zdravstvenega varstva v Mestni občini Ptuj. Maja Erjavec * * * Vprašanje Milana Križeta: Kaj bomo ukrenili z delom naselja v Štukih, ki ni preimenovano v ulice? Odgovor: Naselje Štuki je bilo priključeno k naselju Ptuj. En del nekdanjega naselja Štuki, ki ni vključen v ostale ulice, se je preimenoval v ulico Štuki. Stanislav Napast brega Drave. Besedilo in fotografije. Cestna vpadnica na Ptuj, ki povezuje mestno četrt jezero s središčem mesta in po kateri dnevno zdrvi okrog 30.000 vozil, ima zanemarjeno in zapuščeno okolico. Pri izpraznjeni stavbi, kjer že tretje leto ni več Centra za socialno delo, še vedno stoji prometni znak za prepovedano ustavljanje, razen za delavce centra. Zapuščeni kioski so obrasli z visokim plevelom, smeti pa že dve leti odprto purKirisce od sejmišču ima žalosten izgled. Stroji, ki so parkirišče gramozirali, so poškodovali obstoječo mrežno ograjo, ne da bi jo vsaj nazaj uredili, če že ne normalno obnovili! Dobro je, da smo po večletnem moledovanju dobili edino javno parkirišče na vzhodni vpadnici (ki pa je še vedno slabo izkoriščeno), vendar bi moralo biti vzdrževano. Nekatere fasade starejših stavb bi bilo potrebno vsaj skromno polepšati. Vpadnica je že del mesta, ki je pred letom dobilo visoko priznanje, pa verjetno ne spada zraven. Tudi zato ne, ker morajo prebivalci k bližini jezera ponoči zapirati okna zaradi smradu, ki prihaja od in z desnega biavKo Brglez V skladu z določili Odredbe o načinu oddajanja subvencij, dotacij in drugih transferov iz sredstev proračuna RS (Ur. I. RS, št. 5/98), 8. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. I. RS, št. 9/92, ! 3/93,9/96,29/98,77/98,6/99, 56/99) in na podlagi sklepa Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, sprejetega na 14. seji dne 21.2.2000 o Odloku proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2000, objavlja Mestna občina Ptuj, oddelek za družbene dejavnosti JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV PROMOCIJE ZDRAVJA ZA LETO 2000 1. Predmet razpisa so: A. PROGRAMI PROMOCIJE ZDRAVJA: sofinanciranje programov, namenjenih: • promociji in spodbujanju zdravja, zdravega načina življenja in zdravih življenjskih navad, • izobraževalno vzgojnih in informativnih gradiv s področja varovanja in promocije zdravja, • izobraževanju in usposabljanju za področje promocije zdravja. B. PROGRAMI SOFINANCIRANJA SOCIALNOVARSTVENIH IN ZDRAVSTVENIH DRUŠTEV: • sofinanciranje socialnovarstvenih in zdravstvenih programov društev, ki omogočajo, da se s samoaktivnostjo zagotovi socialna in ekonomska varnost vsem pomoči potrebnim osebam, zmanjša njihova izključenost iz socialnega okolja in razbremeni njihove družine, jim ohrani vsaj minimalen obseg psihofizičnega zdravja in ustvarijo možnosti za ponovno vključitev v življenjsko in delovno okolje; • programi redno ali občasno organizirane skrbi pomoči potrebnim osebam in osebam s posebnimi potrebami - tako članom kot tudi uporabnikom teh programov v neprofitnih društvih, ustanovah in zavodih (invalidi, kronični bolniki, otroci, starejši, žrtve nasilja in drugi). 2. Orientacijska vrednost razpisa za vse programe za leto 2000 je 3.716.200,00 SIT. Sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2000. 3. Pogoji za izbiro sofinanciranja programov Na razpis se lahko prijavijo socialno-humani-tarne, zdravstvene organizacije, društva in javni zavodi, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • v ustanovitvenih aktih imajo opredeljeno tudi izvajanje socialnovarstvene dejavnosti oziroma programe s področja socialnega varstva ali zdravstva; m da je namen programov spodbujanja zdravja in pomoči pri iskanju socialne in ekonomske varnosti posameznikov (invalidov) in njihovih družinskih članov, razvijanje, uveljavljanje in organiziranje skupinskih oblik dela, samopomoči ter prostovoljnih oblik dela; 0 da programi nimajo profitnega značaja dela; 0 izvajalci oziroma nosilci posameznega RAZPIS STRANKI MESTNEGA SVETA SPOROČATA programa imajo izkušnje in/ali kvalifikacije za delo na socialnovarstvenem ali zdravstvenem področju; • programi imajo izdelan podroben plan dela in jasno finančno konstrukcijo. 4. Na ta razpis ne morejo oddati ponudbe ustanove po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. I. RS, št. 30/93). 5. Pogoji za dodelitev sredstev Programi se bodo sofinancirali iz proračuna Mestne občine Ptuj v okviru razpoložljivih sredstev, največ s 50% deležem vrednosti celotnega programa. 6. Prednostna merila pri izboru in sofinanciranju programov bodo imeli: • izvajalci programov, ki imajo sedež na območju Mestne občine Ptuj, • društva, ki so si pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu (priložiti je potrebno sklep o vpisu v register takih društev oziroma vsaj kopijo vloge za vpis v tak register), • programi izvajalcev z večletnim delovanjem, • dosedanji dosežki prijavitelja pri izvajanju programov s področja zdravstvenega in socialnega varstva, usposobljenost izvajalca in sodelovanje z drugimi organizacijami in institucijami, • programi, ki imajo zagotovljeno delno sofinanciranje iz lastnih sredstev oziroma sredstev izven sredstev proračuna (priložiti je potrebno dokazilo o lastnih sredstvih in/ali o vsaj že zaprošenih, če ne že odobrenih sredstvih tudi iz drugih virov, » jasna predstavitev, realnost, uporabnost, inovativnost programa, 0 natančno opredeljena vsebina programov dela z odhodki in prihodki, povezanimi z izvajanjem programa, območje delovanja, število in struktura članstva in uporabnikov programov. 7. Rok za oddajo ponudb Rok za oddajo pisnih ponudb na 1. odpiranje ponudb je 10. april 2000 do 12. ure. V primeru, da bo vrednost razpisa ob rebalansu 2000 povečana, bo drugo odpiranje ponudb objavljeno v glasilu Ptujčan. Ponudbe se oddajo na oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. a) Ponudba mora vsebovati: 0 izpolnjen obrazec "Prijava na razpis za sofinanciranje programov promocije zdravja v letu 2000 v Mestni občini Ptuj", ki ga dobite na oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1/ lil. nadstropje, Ptuj, vsak delovni dan med 11. in 15. uro, 0 odločbo (dokazilo) o registraciji v skladu z določili Zakona o društvih (Uradni Ust RS, št. 60/95) in osebno ime zastopnika društva (samo društva), 0 dokazilo o izvajanju socialnovarstvene dejavnosti oziroma o statusu društva k javnem interesu ali potrdilo o oddani vlogi za pridobitev statusa društva v javnem interesu (samo društva), 0 dokazilo o izkušnjah in/ali kvalifikaciji nosilca in drugih izvajalcev programa za delo na socialnovarstvenem ali zdravstvenem področju, 0 podroben vsebinski opis programa, plan dela in jasno finančno konstrukcijo za leto 2000, 0 reference ali priporočila, 0 opis načina obračunavanja dela posameznih redno ali honorarno zaposlenih izvajalcev programov, 0 drugo dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje posameznih prednosti za izbiro programa, 0 vsaka kuverta mora biti zaprta in naslovljena na oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, 0 vsaka kuverta mora biti v levem zgornjem kotu označena z imenom, nazivom oziroma z naslovom ponudnika (naziv, naslov, žig). Če je dokumentacija v več ovojnicah, mora biti tako opremljena vsaka ovojnica, 0 vsaka kuverta mora biti v levem spodnjem delu označena z "Ne odpiraj - PONUDBA ZA PROGRAME PROMOCIJE ZDRAVjA". Komisija bo upoštevala samo tiste prijave, ki bodo poslane pravočasno po pošti ali oddane na oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj z zahtevanimi oznakami, ostale pa bodo vrnjene neodprte pošiljateljem. 8. Razpisno dokumentacijo (razpisne obrazce in pojasnila) ter vse dodatne informacije dobijo ponudniki po pošti . ali osebno na oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1,2250 Ptuj, vsak delovni dan ali po telefonu 772 731. Kontaktna oseba: Maja Erjavec. 9. Datum odpiranja ponudb Odpiranje ponudb ne bo javno, opravila ga bo strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa. 10. Izid javnega razpisa Predloge za sofinanciranje bo proučila komisija za izvedbo celotnega razpisa, ki bo v zakonitem roku oblikovala sklep o izbiri programov in višini odobrenih sredstev. 11. Obvestilo o uvrstitvi Ponudniki bodo o izbiri programov, ki jih bo sofinancirala Mestna občina Ptuj iz sredstev dejavnosti zdravstva za leto 2000, obveščeni pisno najkasneje v roku 8 dni po sprejetju sklepa. MESTNA OBČINA PTUJ PtrSsjptmlkS sßirwnafk H@lk8miiwjj®ll Obisk ministra za šolstvo in šport pri 10 LDS Ptuj V četrtek, 9.3.2000, se je minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga po uradnih obiskih in srečanjih sestal tudi s člani izvršnega odbora LDS Ptuj. Najprej smo analizirali sam obisk in ga še dodatno seznanili s problemi na "njegovem" področju, ki jih imamo na Ptuju. Minister nam je še enkrat dal zagotovilo, da bo ministrstvo dokončalo svojo investicijo v izgradnjo gimnazije v višini 1,3 milijarde do roka, to je do letošnje jeseni. Na obisku v šolskem centru je bil seznanjen z njihovimi rezultati, zato je ponovil svoje zadovoljstvo z njimi. Podpira in zavzema se za višješolske strokovne programe, pri univerzitetnih programih pa podpira tiste, ki so dobri in ki dajejo dobre rezultate, ne glede na lokacijo fakultete. Za Ptuj se strinja, da peljemo prizadevanja za prenos dela študija humanistike naprej, tako kot smo si zastavili pred kratkim. Zadovoljen je bil tudi z rezultati dela ptujske knjižnice, saj le-ta omogoča vsem študirajočim visoko kvalitetne usluge. Dr. Zgaga je napovedal tudi postopno odpiranje zavodov za šolstvo po posameznih regijah, kjer je prosto mesto seveda tudi za Ptuj. Po prijateljskem klepetu s člani 10 je minister dr. Zgaga utrujen, a zadovoljen, v poznih večernih urah zapustil Ptuj. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE f------------------------------------------------------\ 00 PTUJ Minoritski trg 1 2250 Ptuj Ob materinskem dnevu želimo vsem članicam in simpatizerkam stranke SKD vse najlepše, polno sreče in zadovoljstva v domačem krogu ter mnogo uspeha pri izpolnitvi vseh vaših želja. 00 SKD Ptuj in 00 MKD Ptuj - ..................J SKD Obstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, da tri reči, po katerih v življenju najbolj hrepenimo: srečo, svobodo in duševni mir vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu drugemu. MARIJA HERNJA MASTEN - DOBITNICA OLJENKE MESTNE OBČINE PTUJ Za prvi krajevni praznik nekdanje KS Ivan Spolenak je pripravila manjšo razstavo o življenju in delu Ivana Spolenaka, kovača iz Brega, kjer stanuje. Kot urednica publikacije z istim imenom je prosila prof. Lugariča, da je oblikoval platnico za to knjižico. Uredništvo za nekatere publikacije je opravila za prijatelje, moža, znance. Uredila je katalog dveh likovnih samoukov v Agisu, Draga Matijaška in Maksa Menonija, pred kratkim pa je bila urednica zbornika 50 let lovske družine Leskovec. Souredništvo ali uredništvo ji gre pri objavah Vodnika po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Ptuj, prvič v skupni, še jugoslovanski izdaji leta 1984 in drugič pri samostojni izdaji 1985. Med njene samostojne objave virov štejemo Vpisno knjigo meščanov mesta Ptuja i 684-1917 in Hrastovške urbarje 1555-1848. Dva naslova, v katera so vtkane ure in ure dela. Ob raznih rodbinskih raziskavah je upbrabnikom, ki niso bili vešči branja gotice, vedno znova pomagala iskati podatke iz Vpisne knjige meščanov in vedno znova prebirati imena Ptujčanov. Odločitev je bila preprosta-prepisati in objaviti. Predstaviti Marijo Hernja Masten in ne zapisati ničesar o obeh srednjeveških statutih mesta Ptuja bi okrnila sestavo njenega delovnega mozaika. Sama pravi, da sta kar vpila po objavi. Pred leti je pripravila večletni projekt Statut mesta Ptuja 1376. Vanj je bilo vključeno raziskovalno delo, katerega rezultate so predstavili na dveh mednarodnih simpozijih z naslovom Mestni statut 1376-1513 - Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru. Prvi simpozij je bil oktobra 1996, drugi novembra 1997. V zborniku so bile objavljene razprave, ki so prikazale čas ob nastanku statutov, likovno in glasbeno dejavnost tega časa na Ptuju, gospodarsko stanje mesta, predvsem pa zakonodajno pravne podlage za nastanek teh dveh pomembnih mestnih pravnih zapisov. Prizadevanja za izdajo faksimila ptujskega statuta so trajala 90 let, je zapisala v uvodu študijske izdaje k prvemu statutu. Vesela je bila, da ji je uspel ta del projekta, ki je bil tehnično, še bolj pa finančno najbolj zahteven. Rezultati drugega simpozija o statutu iz leta 1513 iz večih razlogov še niso objavljeni. Besedila, ki so za to publikacijo že zbrana, namerava v najkrajšem času dati v tisk. V sodelovanju z dr. Dušanom Kosom je pripravila objavo drugega ptujskega statuta iz teta 1513. Študija obsega prikaz družbenega stanja, gospodarski okvir in kdo je kdo v tem času na Ptuju. Prvič bo objavljen prepis nemškega besedila in slovenski prevod 207 členov, ki so urejali vsa področja meščanovega življenja. Statut bo predstavljen 24. marca, to je na dan, ko je bil pred 45 leti (1955) ustanovljen Zgodovinski arhiv. Optimizem in neskončna energija, ki sta tako značilni za letošnjo dobitnico oljenke, jo ženeta naprej. Začela je snovati načrte za naprej, sprotno delo, pod drobnogled pa bo dala področje obrti, cehe, cehovska pravila. Morda nam 'bodo nekatera spoznanja dala polet za razcvet obrti tudi danes. Uporabimo bogastvo preteklosti za blaginjo sedanjosti. Marija Hernja Masten je pri tem pripravljena sodelovati! Anka Ostrman Urejevalno delo je celovito, saj mora arhivist poznatv področje, ki ga obdeluje, od družbene ureditve, zakonodaje tistega časa in samega področja, znamenite osebnosti, ki so vplivale na njegovo delo, itd. Ob urejanju kakega šolskega arhiva se seznanimo s šolskimi sistemi, njihovim razvojem, krajem, gradbeno politiko kraja, običaji, ljudmi, težavami in uspehi učencev. Dolgo časa mora strokovnjak rasti, nabirati znanje in zoreti, da lahko kasneje tudi / drugim posreduje nekaj tega znanja. / Zato pozna strokovna pot nagra- / jenke čas, ko je poleg stalnega ure- / jevalnega dela v arhivu opravljala / tudi nadzor pri ustvarjalcih gradi- j va. Danes predstavljajo njen / delokrog arhivska čitalnica, I vodenje evidenc o gradivu in urejanje starejših fondov. V čitalnici arhiva svetuje in pomaga uporabnikom gradiva, skrbi za majhno priročno knjižnico in se ukvarja s pedagoškim delom. Učencem, dijakom in drugim razloži, kaj l je arhiv, arhivsko gradivo, \ pogosto pa jim pomaga tudi pri \ njihovih projektih in raziskavah. \ Ptujski arhiv je tvorno sodeloval ob \ nastajanju novega arhivskega \ zakona leta 1981. Pripravil je arhivsko \ zborovanje; rezultat je bil, da smo v \. Sloveniji dobili enotne obrazce za vodenje evidenc, ki jih je z dr. Emo Umek pripravila in izdelala letošnja nagrajenka. V mandatu 1995-1997 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Pravi, da je za društvo rada delala, saj je bilo vmesni in povezovalni člen med arhivi in manjkajočimi organi arhivske stroke. Na Ptuju je leta 1995 pripravila arhivsko posvetovanje z naslovom Slovenski arhivi in javnost, ki ga kolegi še danes pomnijo (morda zaradi odličnega ptujskega vina, morda zaradi pregovorne gostoljubnosti ptujskega arhiva). Kot predsednica društva je bila gostiteljica Kolokvija delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev (Arbeitsgemeinschaft Mitteleuropäischer Archivarsverbände), ki so se ga leta 1996 udeležili predsedniki arhivskih društev iz Nemčije, Švice, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske. Društvo ni opravljalo le vlogo gostitelja in koordinatorja, predstavljalo je Slovenijo in slovensko arhivsko dejavnost evropskim državam. Udeležila se je mnogih mednarodnih strokovnih posvetovanj, kjer je vedno znova ugotavljala, da ljudje, pa čeprav so to bili arhivisti, Slovenijo slabo ali skoraj nič ne poznajo. Med naloge arhivov spada tudi objavljanje vodnikov, inventarjev arhivskega gradiva, virov in raznih člankov. Namen strokovne obdelave gradiva in želja _______ arhivarjev je, da so rezultati dela obelo- danjeni, da jih lahko uporabljajo znanstveniki, drugi uporabniki, X učenci in dijaki. \ Njena obsežna bibliografija \ (52 enot) kaže, da je \ najprej objavila članke s \ tematiko, ki ji je bila \ blizu, npr. leta 1983 \ objavljen prispevek \ Lončarski ceh v Ormožu iz leta - - 1746, kar seveda ni « .... me čudnega, saj izhaja iz ptujske , 'i obrtniške-lončarske ]g|jgj ' družine. Njen oče je bil zadnji lončar na * * • -*"* * / ^ .. . . I Sama ali v sodelovan- / ju z drugimi je pripravi-j la številne arhivske raz-W' M / stave. Spominja se tiste / ob osamosvojitvi Slovenije, / ki je bila postavljena v / okviru Mednarodnega kmetij-/ skega sejma v Corn ji Radgoni -Trta in vino skozi stoletja. Zbrala je arhivsko gradivo o vinogradništvu za vso Slovenijo. Razstavo so postavili tudi v ljubljanskih križankah. Konje je imela vedno rada, spomin na dirke na hipodromu v Turnišču pa je bil vzpodbuda ob razstavi 110 let konjeniškega športa v Ljutomeru, ki sta ga pripravili s kolegico Nado jurkovič. Razstavo Littera scripta manet ob 200-letnici knjižničarstva in tiskarstva na Ptuju je pomagala sooblikovati kot vodja projekta ob 1 OO-letnici Muzejskega društva. Najin pogovor jo je vzpodbudil, da je naredila "inventuro" razstav. Sama se je začudila, 'ko je ugotovila, da jih je pripravila več kot 20. Ob prvem občinskem prazniku je bila v mestni hiši majhna, toda za Ptuj "dragocena" razstava Znamenja mestne oblasti. Razstavljeni so bili mestni pečat, grb, meč in žezlo mestnega sodnika ter oba srednjeveška statuta, prvi iz 1376 in drugi iz leta 1513, ki jih je takrat že obdelovala. IZ MESTNE HIŠE SOGLASJA OBČANOV ZA TRASO HURE CESTE OD ORMOŽA DO ZAGREBŠKE CESTE NA PTUJU Minister Anton Bergauer in podsekretar Angel Polajnko na obisku pri županu Miroslavu Luciju Minister za promet in zveze RS Anton Bergauer in podsekretar tega ministrstva Angel Polajnko sta na obisku v Ptuju potrdila, da je Puhov most sestavni del investicijskega programa ptujske obvoznice. Na razgovoru pri županu MO Ptuj, kjer so bili tudi svetniki mestne četrti jezero in mestne četrti Breg, je bilo že tretjič z vladne strani potrjeno, da je trasa ptujske obvoznice z mostom čez Dravo pod jezerom v Markovcih in Puhovim mostom na Ptuju do Zagrebške ceste dokončno dogovorjena. Ideja o "koridorju" obvoznice čez sredino jezera, skozi Budino, Brstje in Spuhljo je dokončno zavrnjena. Točka na Zagrebški cesti pa je tista, od katere naprej proti Slovenski Bistrici bodo še tekli pogovori med občino Hajdina in občani mestne četrti Breg. Po izjavi ministra naj bi bila obvoznica končana do konca leta 2002, ker je denar zagotovljen. Upajmo! Za kakšno leto podaljšanja pa ne bomo smeli biti presenečeni, kajti cesta je tudi politika in ne samo potrebe in želje prebivalstva. Besedilo in fotografija: Slavko Brglez ŠOLSKI MINISTER JE OBISKAL SREDNJEŠOLSKI CENTER, MESTNO HIŠO IN OSNOVNO ŠOLO LJUDSKI VRT TER SE SPREHODIL PO PTUJSKIH ULICAH DR. PAVLE ZGAGA NA OBISKU NA PTUJU V četrtek, 9. marca, je bil na obisku na Ptuju dr. Pavle Zgaga, minister za šolstvo in šport. V mestni hiši so ga sprejeli župan Miroslav Luci, podžupana Ervin Hojker in Milan Čuček ter njihovi sodelavci iz občinske uprave. Tam so bili tudi ravnatelji osnovnih šol, glasbene šole, šole s prilagojenim programom in nekaterih srednjih šol, ki so ministru predstavili problematiko na svojih šolah s poudarkom na prostorskih pomanjkljivostih. V najslabšem stanju sta poslopji OŠ Grajene in OŠ Olge Meglič, ki sta že nevarni za poučevanje. Pogovor je tekel o zagotavljanju prostorskih in strokovnih pogojev za prehod na devetletno osnovno šolo, predvsem pa o financiranju; natančneje o finančnih deležih države (30%) in lokalne skupnosti (70%) pri usposabljanju šol. Od leve: podžupan Ervin Hojker, minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga in župan Miroslav Luci, Foto Kosi. Nobena izmed ptujskih osnovnih šol namreč nima prostorskih pogojev za devetletno osnovno šolo. V preteklosti so v tedanji večji občini gradili na obrobju, v središču pa ne. Z namenom, da bi center dvignili in pripravili za regijsko središče, so vlagali v okoliške vasi in zaselke. Občani so prav tako že veliko prispe- vali v šolski prostor, recimo v izgradnjo srednješolske telovadnice. Posodobljene so bile osnovne šole v Markovcih, na Hajdini in v Vidmu. Tako je v uvodu problematiko predstavil župan. Zdaj pa bi bilo potrebno ob veliko težjih finančnih pogojih v MO Ptuj posodobiti šole v mestu. Ptujska občina pa ob skromni, 30% soudeležbi države ni sposobna pripraviti pogojev za devetletko na vseh ptujskh šolah. Najboljše je opremljena 05 Mladika, kjer so pred kratkim pridobili nove prostore v 3. nadstropju. V najslabšem stanju pa je šola na Grajeni, kjer so učenci in učitelji v nevarnosti. Vsebinsko so ptujske osnovne šole pripravljene na devetletko, saj pri poučevanju sledijo trendom devetletke (nivojski pouk, opisno ocenjevanje). Podžupan Ervin Hojker je opozoril, da so učitelji iz ptujskih osnovnih šol, ki ne izpolnjujejo prostorskih pogojev, prikrajšani tudi pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju za devetletno šolo. Ob tem je pripomnil, da smo v MO Ptuj med redkimi v Sloveniji, kjer morajo nekateri otroci hoditi k popoldanskemu pouku. V Mestni občini Ptuj želimo, da bi bile v šolskem letu 2005/06 vse ptujske osnovne šole pripravljene za devetletko in da bi bili OŠ Olga Meglič in OŠ Grajena, ki sta v tako slabem stanju, da sta nevarni za pouk, vključeni med tiste šole, za katere so na ravni države namenjena posebna t.i. interventna sredstva. Minister dr. Pavle Zgaga je pohvalil razvoj v naši občini v minulih letih. Projekt devetletke je po njegovem res kakovosten, je pa hkrati pripeljal do mnogo višjih prostorskih in strokovnih ambicij. Vendar se nekaterih pogojev ne da izpolniti v dveh letih. Skliceval se je na pravila, v okviru katerih lahko država vlaga v osnovne šole, in na spremenjena pravila financiranja. Ob tem je še pojasnil, da enoizmenski pouk ni predpisan za devetletko. Popoldanski pouk sicer ni zaželjen, vendar se tudi v takih razmerah lahko izvaja devetletna osnovna šola. Glede OŠ Olga Meglič in OŠ Grajena bodo v ministrstvu izdelali kriterije, pri katerih bo najbolj upoštevana varnost, je še povedal minister. Prednost bodo torej imele šole, ki se rušijo. Milena Turk POTI IZ NASIUA NASIUE - OBIČAJNI DEL NAŠEGA VSAKDANJIKA NAJ NAPIŠEMO KNJIGO? BI KAJ POMAGALO, ČE ORGANIZIRAMO STROKOVNE POSVETE? NAJ SPREGOVORIMO NA SEJAH OBČINSKIH SVETOV IN V DRŽAVNEM ZBORU? NAJ PRIPRAVIMO RAZSTAVO? Nasilje je v marsikaterem pogledu postalo tako običajni del vsakdanjika, da ga velikokrat sploh več ne opazimo. O nasilju v družini je dolgo veljalo prepričanje, da se v "družinske zadeve ni dobro vmešavati". V Sloveniji se v zadnjih nekaj letih več govori in piše o nasilju, ki se dogaja za domačimi zidovi. Z namenom, da ugotovimo, kako se posamezne pristojne institucije lotevajo problematike nasilja nad ženskami, smo pridobili podatke policije, opredelili vlogo kazenskega prava, zdravstvenega varstva in socialnega dela na območju Mestne občine Ptuj. Največkrat je POLICI]A tista, ki se prva sooči z nasiljem v družini. Temeljna naloga ob posredovanju ali intervenciji je za policijo ugotoviti kršilca pravnih norm, ob danih pogojih ukrepati zoper njega ter preprečiti nadaljnje ogrožanje varnosti. To pomeni, da policija poda predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške oziroma kazensko ovadbo, če obstaja sum storitve kaznivega dejanja. Ugotoviti kršitev, ki bo imela vse znake prekrška oziroma vse elemente kaznivega dejanja, je v primerih interveniranja v zasebnih prostorih najtežje, saj se večina dejanj zgodi pred policijskim obiskom. Priče so ponavadi le otroci. V primeru, da policija sumi na kaznivo dejanje, povabi žrtev na razgovor na policijsko postajo; pri tem ji je omogočeno, da se pogovori z usposobljenim kriminalistom, ki se poveže z drugimi institucijami (Center za socialno delo, SOS telefon ...). V primerih, ko obstaja sum kaznivega dejanja nasilništva, kar pomeni, da je nasilnež z žrtvijo grdo ravnal, jo trpinčil in ogrožal njeno varnost, policija ob podanih pogojih iz Zakona o kazenskem postopku zoper osumljenega odredi pridržanje, ki lahko traja največ 48 ur. Osumljenega po tem roku izroči preiskovalnemu sodniku, ki lahko zoper njega odredi pripor ali ukrep prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi. V času, ko je osumljeni umaknjen iz družine, pa lahko žrtev opravi prve nujne korake, da se umakne iz nasilne zveze. Pri tem policija žrtvi svetuje, kam se lahko obme po pomoč zase in za otroke, katere institucije ji lahko pomagajo pri morebitni nastanitvi ipd. V primerih, ko pri nasilju med partnerjema otroci ali drugi družinski člani niso bili prisotni in ne gre za ogroženost otrok, gre za kaznivo dejanje grdega ravnanja, ki pa se v nasprotju s kaznivim dejanjem nasilništva preganja na predlog; to pomeni, da policija brez predloga oškodovanke ne more po uradni dolžnosti preiskovati kaznivega dejanja in ustrezno ukrepati. V takih primerih se velikokrat zgodi, da žrtev zaradi pritiska ali stra- hovanja s strani nasilneža kasneje, ko je že uveden kazenski postopek, predlog umakne in postopek se ustavi. Seveda nasilje največkrat ne preneha, temveč se postopek ponovi. V Ptuju (področje Upravne enote Ptuj) smo od leta 1996 do 1999 imeli povprečno letno 274 primerov, v katerih je bila žrtev ženska. Enako je število represivnih ukrepov, ki jih je izvedla policija. Dejanskih intervencij je bilo v posameznem letu več, vendar represivni ukrepi niso bili izvedeni. Policija si bo tudi k prihodnje prizadevala za preventivno delovanje na tem področju in ustrezno strokovno pomoč pri svetovanju žrtvi. Ugotavljajo pa, da so pogosto nemočni, saj se večina nasilja zgodi za vrati, zaprtimi za javnost. VLOGA KAZENSKEGA PRAVA pri preprečevanju nasilja Veljavna kazenska zakonodaja pozna samo dve kaznivi dejanji, pri katerih je oškodovanec oziroma žrtev kaznivega dejanja oseba ženskega spola; to sta kaznivi dejanji posilstva in nedovoljene prekinitve nosečnosti. Pri vseh ostalih kaznivih dejanjih slovenske kazenske zakonodaje je oškodovanec lahko ženska ali moški. Vendar je večina kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost storjena zoper osebe ženskega spola. Tako na območju, ki ga pokriva Okrožno državno tožilstvo na Ptuju (območje bivših občin Ptuj in Ormož), od leta 1990 beležimo 18 prijavljenih in procesno obravnavanih kaznivih dejanj posilstev. V obdobju po uveljavitvi nove kazenske zakonodaje od leta 1995 je bilo pri Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju obravnavanih 24 kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti. Vloga državnega tožilstva pri zaščiti žensk kot žrtev kaznivih dejanj je v kazenskem postopku omejena le na kazenskopravno zaščito, skladno z določbami Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Ta pa zajema ne glede na spol žrtve kaznivega dejanja tožilčevo usmerjanje in vodenje pred-kazenskega postopka, torej postopanje policije in drugih organov odkrivanja pri odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev, nadalje vlaganja procesnih aktov - zahtev za preiskavo in obtožnih aktov - zoper storilce teh kaznivih dejanj, kakor tudi zastopanje "obtožbe" po takšnih procesnih aktih. Posebnih nalog v zvezi s posebno zaščito žensk, ki so bile žrtve kaznivih dejanj, kazenska zakonodaja tožilstvu ne nalaga. Skozi praktično delovanje posameznega tožilca pri vodenju konkretnih postopkov pa lahko seveda tožilec, upoštevaje okoliščine vsakega primera posebej, prilagaja svoje delovanje tudi posebni zaščiti žensk, ki so bile žrtev kaznivih dejanj. To pa sme le k zakonsko dopustnih možnosti ZKP, ne oziraje se na spol žrtve. VLOGA ZDRAVSTVA IN EVIDENTIRANJE NASILJA Zakon nalaga zdravstvenim institucijam, da prijavijo vsak primer, kjer zdravnik meni, da gre za fizično nasilje. Splošna bolnišnica Ptuj in Zdravstveni dom Ptuj ne vodita statistične evidence primerov fizičnega nasilja nad ženskami, zato ni možno ugotoviti, koliko je takšnih prijav. Maja Erjavec Se nadaljuje! (nadaljevanje iz 4. strani) Župan je kot predlagatelj proračuna predlagal nov 15. člen odloka, ki se nanaša na posebnost financiranja javnih zavodov na področju kulture v letu 2000. Odbor za okolje in prostor in svetniška skupina LDS sta obe predlagali dopolnitev proračuna tako, da se zagotovijo sredstva za 7. etapo sekundarne fekalne in meteorne kanalizacije na Srnčevem bregu. Svet pa je sprejel županov predlog in za Srnečev breg je v tem letu namenjenih 15 milijonov SIT. Drugo dopolnilo odbora za okolje in prostor, s katerim naj bi se sredstva za ureditev Rogozniške ceste povečala za 10 milijonov SIT, ni bilo sprejeto. Prav tako tudi ne dopolnilo odbora za splošne zadeve, da bi se za 1 milijon SIT povečala sredstva, namenjena za izdajanje Ptujčana zaradi večjih stroškov tiska in dostave gospodinjstvom v tem letu. Tako občinsko glasilo ne more več izhajati v dosedanjem obsegu. Ana Ostrman (ZLSD) se je zavzemala, da bi za brezplačno pravno pomoč namenili 900 tisoč SIT. Denar bi prenesli iz postavke, namenjene za fasado minoritske cerkve ali iz splošne proračunske rezervacije. Ta amandma ni bil sprejet v predlagani vsebini, vendar pa se bo projekt brezplačne pravne pomoči letos izvajal v okviru Centra za socialno delo Ptuj, financiral pa iz proračunskih sredstev za javna dela. Svetnica Ostrmanova je v imenu svetniške skupine ZLSD vložila tudi dopolnilo, da se sredstva za nakup stanovanjskih prostorov za socialne potrebe povečajo s 25 tisoč na 30 tisoč SIT, kar pa ni bilo sprejeto. Marija Strelec (SKD) je vložila dopolnilo, s katerim naj bi se postavka za fekalno kanalizacijo na Ormoški cesti povečala za 18 milijonov SIT, ki ga svetniki niso podprli. Miranu Šalamunu (SDS) je uspelo proračun dopolniti tako, da bo 500 tisoč SIT namenjenih za izdelavo projektne dokumentacije za pločnike v Novi vasi pri Ptuju, 500 tisoč SIT pa za čiščenje jarkov za odvodnjavanje meteornih voda v Podvincih. Emil Mesarič (LDS) je želel, da bi se postavka -sekundarna fekalna kanalizacija ob Hauptmaničevi ulici povečala za 5 milijonov SIT. Sprejeto pa je bilo dopolnilo župana, ki je njegov predlog zmanjšal na 3 milijone SIT. Svetniška skupina LDS je predlagala povečanje sredstev za nakup opreme za mali grad, in sicer za 85 milijonov SIT, pri čemer naj bi za 60 milijonov SIT občina vzela kredit oz. se zadolžila. Svetniki so podprli predlog župana, ki je predlagal povečanje te postavke (le) za 55 milijonov SIT. Isti svetniki so predlagali še en podoben amandma, s katerim naj bi se za 10 milijonov SIT povečala sredstva za nakup opreme za Center interesnih dejavnosti Ptuj. Tudi za to naj bi občina vzela kredit. S tem predlogom so uspeli. OKOUE GOSPODINJSKI ODPADKI -KAM Z NJIMI, KAKO IN NA KAKŠEN NAČIN < r ekoč je človek živel z naravo v večjem sožitju kot danes. Sodoben način življenja je to sožitje zelo omajal. Danes vse bolj izkoriščamo svoj planet in mu zadajamo rane, ki se bodo težko zacelile. Šele pred nekaj desetletji se je pojavil pojem varovanja okolja. V Sloveniji smo se ga začeli zavedati pred nekaj leti, na ptujskem območju pa predvsem po letu 1989, ko smo se prvič srečali z velikim onesnaženjem pitne vode. Vsak od nas lahko in mora prispevati k varovanju zemlje, vode in zraka, če želimo, da bodo tudi naši otroci živeli vsaj tako zdravo, kot živimo mi. Izredno pomembno je, da ne onesnažujemo svoje okolice bolj, kot je nujno potrebno. Odpadki, ki jih vsak dan puščamo za seboj, so eden od velikih onesnaževalcev okolja. Prav je, da omogočimo njihovo zbiranje in odlaganje na strokovno urejenem odlagališču - na ptujskem območju je to na odlagališču komunalnih odpadkov v Brstju. Še bolj pomembno pa je, da se zavedamo osnovnega problema nastanka odpadkov. KAJ STORITI, DA BO ODPADKOV MANJ? Podjetje Čisto mesto kot izvajalec in vi, spoštovane občanke in občani, kot povzročitelji si moramo skupaj prizadevati, da bomo ustvarili čim manj odpadkov. Zato je pomembno, da o tem razmišljamo že pri nakupih. Še pred leti je bila prisotna povratna embalaža za večino izdelkov v trgovinah, danes pa smo priča poplavi nepovratne embalaže, s katero se soočamo na vsakem koraku in s katero nas Država in občine so varovanje okolja predpisale z zakoni. Tako Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in Pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/2000) med drugim prepovedujeta kakršno koli odlaganje odpadkov zunaj strokovno urejenih odlagališč, občinski Odlok o gospodarjenju s komunalnimi odpadki na območju občin ter Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov na območju občin, ki sta bila objavljena v Uradnem listu RS in občinskih glasilih, natančno določata, kako naj gospodinjstva ravnajo z odpadki, in predvidevata inšpekcijski nadzor ter v primeru kršitev določil kaznovanje kršilcev. Omenjeni odlok je pooblastil za odvoz in deponiranje odpadkov na območju Mestne občine Ptuj ter občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale podjetje Čisto mesto, d. o. o., Ptuj. V večini krajev teh občin ste se občani odločili za čisto in zdravo okolje, zato odvoz odpadkov že poteka. Zaradi varovanja našega skupnega okolja so se dolžna vsa gospodinjstva vključiti v redni odvoz komunalnih odpadkov. KAJ JE NOVEGA NA PODROČJU ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV? Kot ste lahko zasledili že v uvodu, je pri odvozu komunalnih odpadkov veliko sprememb in jih bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili. Nov je Pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/2000), s katerim je država zelo zaostrila ravnanje z odpadki, saj bo to zelo "drago" za tiste, ki ne bodo spoštovali predpisov. Na podlagi občinskih predpisov se menjajo načini odvoza po vrstah odpadkov, katere bomo morali v celoti izpolnjevati. Odlok in pravilnik enake vsebine so sprejele vse zgoraj naštete občine, kar pomeni, da je koncept ravnanja z odpadki obvezujoč za vsakega povzročitelja. Poseben poudarek bomo namenili Pravilniku o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj, saj podrobno opisuje, kako je potrebno gospodariti in ravnati z odpadki z namenom skrajnega varčevanja deponijskega prostora. Ločevanje odpadkov na izvoru bo potrebno spoštovati v celoti. Da se boste izognili sankcijam, vam predlagamo, da se podrobno seznanite z napotki in z njimi seznanite vse družinske člane. Le tako bo poskrbljeno za pravilno sortirane in odlaganje odpadkov v posode na ekoloških otokih in pri vas doma. V naslednji številki vas bomo podrobno seznanili z vrstami posod in vrstami odpadkov ter z njihovim sortiranjem. ČISTO MESTO, d.o.o. dobesedno "posiljujejo" tako proizvajalci kakor tudi trgovci, ki večino izdelkov prepakirajo pred prodajo in tako poskrbijo še za večjo količino odpadkov. Kot izvajalec in odstranjevalec odpadkov apeliramo na vas, da poskušate svojo količino odpadkov v največji možni meri zmanjšati, saj ne sme biti cilj čim več, ampak čim manj odpadkov! Zato kupujte izdelke s povratno embalažo, vrečke uporabljajte večkrat, izogibajte se izdelkov z embalažo za enkratno uporabo ... Količina in vrsta odpadkov bo v prihodnosti imela odločujočo vlogo pri ceni, ki jo bomo morali plačati za ravnanje z odpadki! ČIŠČENJE DIVJIH ODLAGALIŠČ DRAGO PLAČUJEMO VSI OBČANI Ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki in njihov odvoz na določeno odlagališče ni le zadeva, opredeljena z občinskim odlokom, ampak skrb vsakega posameznika za ohranitev čistega in zdravega okolja. Vedno večjim naporom občinske uprave za ohranitev čistega okolja pa ne sledijo nekateri občani Mestne občine Ptuj, ki še vedno odlagajo komunalne odpadke izven območja odlagališča Brstje, predvsem v raznih jamah. Posledice njihovega ravnanja čutimo vsi občani, ki kot davkoplačevalci plačujemo opravljanje občinskih nalog. Stroški čiščenja in odvoza odpadkov so preveliki, da bi lahko občina očistila vsa do sedaj nastala divja odlagališča. Občane prosimo, da odpadke odložijo na odlagališče odpadkov v Brstju - na Čisto mesto. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani odlagajo komunalne odpadke izven določenega odlagališča, in jih predlaga v postopek sodniku za prekrške. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih divjega odlaganja komunalni odpadkov, saj je čisto okolje skupna skrb in korist vseh občanov. Sabina jUPIČ komunalna inšpektorica PISMA BRALCEV SPOMINSKE POTI PTUJČAN JE ZANIMIVEJŠI Nobenega dvoma ni, da občinsko glasilo Ptujčan posta ja vse zanimivejše za bralce oziroma meščane občine Ptuj, pa tudi bližnje okolice, saj sem prepričan, da ga berejo tudi Haložani, Slovenjegoričani in še kdo, ker jim ga prinesejo svojci, ko pridejo k njim na obisk. Kot vemo in vidimo, Ptujčan že dalj časa izhaja na res kakovostnem papirju, fotografije so odlične, pa tudi besedilni del je vse bolj pester, aktualen. Težko bi se sicer odločil ter zapisal, kateri prispevek je bil v zadnji - februarski številki res najboljši, ker je teh več. Morda bi dal v ospredje prispevek pod naslovom Socialne razmere v ptujski občini, v nadaljevanju pa članek o nasilju nad ženskami. Zanimivi so prispevki o vprašanjih občinskih svetnikov in odgovori nanje. Posebej pa je zanimiv prispevek pod naslovom "Ptuj biser preteklosti" o tem, kar je z velikim entuziazmom in že s kar magično sposobnostjo na celuloidni trak posnel naš videoproducent Tinček IVANUŠA. Kinodvorana je bila namreč premajhna za vse, ki so si film želeli ogledati. Med gledalci ni manjkalo vidnih družbenopolitičnih osebnosti. Precej prostora v Ptujčanu namenjate tudi gledališki kulturi. Razveseljivo je med drugim to, da občina na čelu z gospodom Miroslavom Lucijem, dr. med., županom naše najstarejše mestne občine v Sloveniji, namenja nekaj več sredstev za kulture željne meščane, tudi iz drugih občin v tem delu Slovenije. Ni odveč, da zapišem, da Ptujčan zadnje čase pridobiva med obrtniki, poslovneži vedno več ugleda. V mesečniku je vse več reklam. In tako je tudi prav. Ne smemo pozabiti, da Ptujčan brez plačila prihaja vsak mesec v vsak dom, v vsako družino, kar za Večer in Tednik ne moremo trditi. Moja želja je, da bi Ptujčan postal tako obsežen in zanimiv, kot je za Mariborčane - Mariborčan. Franjo HOVNIK Edinstveni sporazum o denacionalizaciji na Ptuju Leta 1990 je občina Ptuj sprejela odločitev o izgradnji ptujske trojke s poudarkom na potrebi ponovne izgradnje med vojno porušene minoritske cerkve. Med leti 1990 in 1999 je občina izvedla vrsto ukrepov, ki so pripeljali do izgradnje nove zgradbe za potrebe pošte in teleko-ma z utemeljitvijo, da bodo izpraznjeno staro pošto lahko porušili in na njenem mestu ponovno pozidali cerkev sv. Petra in Pavla. O kulturni vrednosti porušene cerkve in porušene fasade ne bom razpravljal, saj so to temeljito opravili tisti, ki se na kulturo bistveno bolj spoznajo. Leta 1999 je občina postala lastnik zemljišča in stare pošte in s tem tudi denacionalizacijski zavezanec. Ko bi občina morala vrniti zemljišče minoritskemu samostanu, se je od nekod porodila ideja, da bi morala župnija sv. Petra in Pavla povrniti vse stroške, ki jih je občina imela z izgradnjo pošte in telekoma in še polovico stroškov za rušenje stare pošte. V Sloveniji denacionalizacija poteka zelo počasi in zato nas Evropa že resno opozarja na obveznosti, ki smo jih z denacionalizacijskim zakonom sprejeli in še ne uresničili. Videti je, da smo na Ptuju pri denacionalizaciji še posebej trdovratni, saj od razlaščenca, ptujskih minoritov, zahtevamo, da občini vrne vse tisto, kar je vložila v izgradnjo nove pošte in telekoma, da sta ti inštituciji prišli do novih kakovostnih prostorov na elitni lokaciji. Za kaj podobnega še nisem slišal, da bi se zgodilo kjer koli v Sloveniji. Zame pa je bila še bolj presenetljiva vnema predstavnikov župnije sv. Petra in Pavla, saj so lobirali in prepričevali svetnike, naj ta sporazum podprejo, in zato sta tudi svetnika SKD podprla ta edinstveni sporazum. Bojim se, da bodo tisti, ki so tako vneto prepričevali naše svetnike, na to hitro pozabili in čez leta za krivični sporazum dolžili tudi krščanske ' demokrate na Ptuju. Po sprejetju sporazuma sem pričakoval, da se bodo do njega kritično opredelili vsaj tisti, ki so leta dopovedovali in dokazovali, kako je nujno potrebno, da se porušena minoritska cerkev ponovno postavi. Čas še ni zamujen in pričakujem, da se bodo ptujski kulturniki oglasili in ocenili sprejeti sporazum. Ivan Jurkovič V tednu vseživljenjskega učenja smo se pri Animaciji dogovorili, da bomo poskusili predstaviti nove knjige, za katere je veliko zanimanja, ob njih pa spomniti na pisatelja, rojaka Ivana Potrča, ki je v svojih delih opisoval našo bližnjo okolico in tako pripomogel, da so naše okolje spoznali tudi v širšem slovenskem prostoru. Kmalu po tem razgovoru so nekateri udeleženci prebrali Potrčeve zgodbe, ki smo jih takrat predstavili, in si zaželeli, da bi se povezali v študijskem krožku. Tam bi proučevali zanimivosti, ki so v zvezi s pisateljem in njegovim pisanjem. Raziskali bi tudi dogajanje iz njegovega časa, kolikor se ga naši ljudje še spomnijo. Posebno smo postali pozorni na jezik, ki z našimi domačimi besedami ilustrira življenje na vasi. Potrčeva rojstna hiša danes, foto Viktorija Dabič Tako se je ob zgodbah iz pisateljeve mladosti začel prebujati tudi naš spomin. Najbolj zanimiv je bil razgovor o tem, kako so nekoč nosili koscem hrano na travnik, kako so v posameznih vaseh poimenovali različno kmečko orodje. Spoznali smo, da bi bilo vredno marsikatero misel zapisati, malo pobrskati po spominu, kateri izrazi so danes še domači, saj so nekateri izginili skupaj z drugačnim načinom življenja na vasi. Poskušali smo navezati stike z ljudmi, ki so Potrča osebno poznali. Tako smo izvedeli iz prve roke, kako je bilo, ko so prišli žandarji v gimnazijo in ga sredi ure odpeljali in kako je čez nekaj dni iz ptujskih zaporov pobegnil. Zvedeli smo, kako je bilo, ko so se hodili otroci kopat na Dravo in o čem vse so se pogovarjali. Marsikatera podrobnost je resnično zapisana v pisateljevih zgodbah in prav je, da jih Ptujčani poznamo tudi zaradi ljudi in krajev, ki so v delih opisani. V naših razgovorih smo se spomnili tudi na to, da pisatelj še danes nima spominske plošče na rojstni hiši, čeprav je bil častni občan mesta in častni član Zgodovinskega društva. Nekateri so celo predlagali, da bi speljali pot, ki bi prijazno vabila v te čudovite kraje "onkraj zarje", kot je pisatelj poimenoval kraje na drugi strani Drave, ki jih je videl le, če se je povzpel na krčevinski breg. Udeleženci krožka si želimo študij nadaljevati, saj bomo ob teh iskanjih izbrskali iz pozabe marsikatero drobno zgodbo. Obogatila bo spoznanja o našem literarnem rojaku, ki si zasluži našo pozornost. Morda bo ob otvoritvi knjižnice, ki nosi njegovo ime, čas tudi za takšno predstavitev? Viktorija Dabič VARNOST m ^H(gj(p WÄ®§ir ©mm f ih do tega ZT e dvigam, bomo na dan Podstave dali v prosto ZedT ReZerVacii na dan Predstave ne sprejemamo ecema blagajna je odprta uro Pred predstavo priporočamo ®T,v.-|Aja,MW"0 90Stuie r. Samo M. ‘Cojmir Lešnjak-Goje, rez Strelec V razstavišču mestne hiše bo v petek, 7. aprila, ob 12.00 otvoritev razstave slik mag. Karla Vouka. Razstava bo na ogled do 5. maja. MESTNA OBČINA PTUJ Klub tajnic Ptuja in okolice Tajnice iz Ptuja in okolice s predavateljem Alešem Benčičem na računalniškem tečaju, januar 1999. Vabljeni! Liljana Klemenčič Ženska, ki je fleksibilna in strpna, se spozna na marketing, obvlada psihologijo, zna spremljati odnose v organizaciji, ustvarjati pozitivno energijo, je kulturno osveščena, pozna zakonodajo, obvlada poslovni bonton, sodobni pravopis, tuj jezik in se spozna na računalnik, to je tajnica. Vse te vrline utrjujemo in dopolnjujemo v Klubu tajnic Ptuja in okolice. Ustanovljen je bil leta 1996 na Ptuju. V njem aktivno sodeluje 24 članic, ki so zaposlene v gospodarstvu in negospodarstvu. Klub je včlanjen k Zvezo klubov tajnic Slovenije. Na letošnji skupščini kluba smo si zadale poglavitni cilj povečati naše aktivno članstvo in poskrbeti, da brezplačno ali kar najbolj poceni dobi dodatna znanja, se srečuje na družabnih srečanjih in izletih. Vse, ki se boste odločile, da se nam pridružite, dobite informacije pri predsednici kluba Zori Pliberšek, Mestna občina Ptuj, Mestni trg i, telefon 778 590. Zora Pliberšek Knjižnica Ivana Potrča MLADINSKI ODDELEK Mali grad, Prešernova 33, Ptuj KNJIŽNI« MNk POTRÒ P • T • U • J NOVOSTI ZA STARSE Jürg Obrist Kdo medvedom krade med V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča skušamo zadovoljiti tudi bralne želje staršev, ki spremljajo predvsem predšolske otroke v knjižnico. Tako smo zanje uredili posebno knjižno polico, ki je enostavno poimenovana Polica za starše. Na njej so zbrane knjige, ki pomagajo h kakovostnejšemu starševstvu. V mesecu marcu je na Polico za starše (stari starši in ostali sorodniki nikakor niso izvzeti) priromalo nekaj knjižnih novosti: Naravno otroštvo je praktični vodnik za prvih sedem let življenja. Avtorji so namenili obširno knjigo vsem, ki si sredi današnjega stresnega življenja ustvarjajo družino. Avtorji predstavljajo nov način gledanja na nastajajočo osebnost človeka med rojstvom in sedmim letom življenja. Knjiga ponuja mnoge predloge za razvijanje vseh otrokovih sposobnosti in danosti. Pregledna in bogato barvno ilustrirana knjiga ima 337 strani, ki zajemajo šest večjih sklopov: Otrokov razvoj, Sporazumevanje, Igra in ustvarjalnost, Svet se odpira, Zdravje in zdravljenje, Vzgoja in izobraževanje ter šolanje. Knjiga je izšla pri založbi Didakta leta 1995. Alergije pri otrocih je jasen naslov novosti, ki je minulo leto izšla pri založbi za medicinski program IN OBS s Ptujske gore. Knjiga doktorice medicine Andreje Schmelz, zdravnice za alergologijo in splošno medicino ter pedagoginje za astmatike, je izredno dobrodošlo branje v času, ko je vse več najrazličnejših alergijskih obolenj. Danes ima skoraj vsak tretji otrok alergijo; če so starši dovolj dobro poučeni o vzrokih in zdravljenju alergij, lahko z otrokom obvladajo bolezen. Avtorica na 90 pregledno urejenih in tudi ilustriranih straneh obravnava temeljna vprašanja: Kaj je alergija, Zaščita otrok pred alergijo, Preprečevanje alergij že od malega, Iskanje alergena, Uspešno zdravljenje alergij, Alergikov vsakdanjik, Alergične bolezenske slike. Knjigo odlikujejo uporabni nasveti in pojmovni register. Zbirka Vzgoja za življenje je nova serija knjig založbe Učila iz Tržiča. Iz zbirke si lahko v naši knjižnici izposodite naslednje knjige: Vzgajanje bralca (Naj vaš otrok postane bralec za vse življenje) avtorja Paula Kroppa, Spodbujanje odličnosti (Vsak otrok je lahko dober učenec) avtorice Pamele Sims, Odgovarjanje (Štirje koraki do obvladovanja neprimernega otrokovega vedenja) avtoric Audrey Ricker in Carolyn Crowder. Knjige iz zbirke^so namenjene staršem in vzgojiteljem ter s primeri nakazujejo rešitve problemov. Seveda je u knjižnici poskrbljeno tudi za novosti za mlade bralce; naj omenim le tri: Katka in Bunkec (Marjan Tomšič, Mladinska knjiga, 2000), Darilo matere kače (Lojzka Špacapan, Mladika, 2000), Kdo medvedkom krade med (jürg Obrist, Kres, 2000). V mladinski oddelek knjižnice vas vabimo vsak dan od osme do devetnajste ure, ob sobotah do dvanajstih. Vsak prvi, drugi in zadnji četrtek v mesecu pripravljamo pravljične ure (vstopnine ni, copatki obvezni). !» Zaožba Kres Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Nova telefonska št.: 062 749 32 50 Faks: (062) 785 900 E-mail: Gledališče. Ptuj@guest.arnes.si http://www2.arnes.si/~mbgptuj <4«ÌhMHHN PUSTOVANJE 2000 m ffiaà tS an Iz velikega pustnega plesa v karnevalski dvorani, v soboto, 4. marca. 5URVARI iz Makedonije na srečanju (URENTU PODOBNIH LIKOV, v nedeljo, 27.2 SURVAKARI iz Bolgarije na srečanju KURENTU PODOBNIH LIKOV EVROPE, v nedeljo, 27.2. ' - . mìa,. ; ZVONČAR iz Istre. Pustna zabava za otroke v karnevalski dvorani. BUSE iz Madžarske na srečanju KURENTU PODOBNIH LIKOV EVROPE, v nedeljo, 27.2. ****** ZVONČARJI iz Istre na srečanju KURENTU PODOBNIH LIKOV EVROPE, v nedeljo, 27.2. Pustni lik iz skupine SURVARI iz Makedonije, v nedeljo, 27.2. Foto LANGERHOLC annoi /0> Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, tel.:062/782-300 Prepričajte se še vi! Legenda prihodnosti. FIAT Punto Li LvAVQ SERVO V. BRAVA EL.STEKLA ABS ^^^^RAD'° POPUST 230.000 SIT Nakup samo z osebno izkaznico. Mercator Mercator SVS, d.d. Ptuj obvešča cenjene kupce, da sta ob SOBOTAH odprti dežurni prodajalni: o HIPERMARKET PTUJ od 8.00 do 17.00 t SP ŽIVILA od 7.30 do 17.00 Ob NEDELJAH so od 8.00 do 12.00 odprte: oSPCMD § SP PANORAMA o SP ŽIVILA » M ROGOZNICA Si Mercator najboljši sosed T£ü Miran Kušar s.p. DOMINO, Trstenjakova ul, 5, Ptuj tel, 062 778 424 IZBIRATE LAHKO MED SVETOVNO ZNANIMI ŠPORTNIMI ZNAMKAMI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS m Nova vas pr> ptuiu 53 ----- ' 2250 PTUJ Telefon: (062) 745-628 sem 'fóf&dw, Kaéufr ELEKTROMATERIALA IN BELE TEHNIKE mu d.o.o. -s TRGOVINA NA VELIKO IN MALO = ________ ®PTriji£A\ M d.o.o. Osojnikova 9, 2250 PTUJ Poslovni center Drava - pri ŠPARU Tel.: 062 78 70 930 v 7. nadstropju Fax: 062 78 70 931 Ptujčana vsak mesec BREZPLAČNO prejme na dom 8.750 gospodinjstev. M« ^J037 304-857 Udobje doma vsak [najJima ugodni Vprodajalni KRT Vam nudimo bogato izbiro stenskih oblog, laminatov, itisonov, PVC podov, plačilni tekačev, preprog, predpražnikov... pogoj! Prodajalna je odprta vsak dan med 8. in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 12.uro.