Številka 23.
Trst. « sredo 23. januvaria W7
Tafta? XXXII.
jtgr iznaja	aao -sRst
u; m tenru n prssuui od 5. m. o|imttijnroi in sww.
-sSur.Jine titevtlke ee proaajaju po 3	(6 aiotinti
« naogih tobakarnah v Tr»tu 'D okolici. Ljubljani. Onrici, -anjo, Petru, Be£i»ni. Nabrežini. 8v. Lnciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni. Dorobenrn. Solkanu it4. • if.s cjfiascT se računajo po vrstah (siroke 73 min, visoke . jansj; r.a trgovinske obrtne ogiaae	xtot. ;
o*riirtnicž rahvaie. poslanice, ugiastr cienamib zavodov O hi) flot. Za oeiase ▼ tekstu ;i?ta do f> vret K 20. vsaka na-n.ma vrst« K 2. 3Iaii oglasi po	beseda. najaiauj pu
po -tet. — »VlarC BprFjensfl instratri odaelefc oprave ^jino — '",aČu*'» i7t5in^nri ie ouravi
Sizailo psiitićaega društva „Edinost ' za Primorsko
V edinosti j<s
i o4!
m v«e (eto 24 K. pol ieta 12 E. 3 uet*o> 6 K. — ' »
aarodbe bret dooosiane naročnine se anrava ne oiirj. Vm» donisi oai se ooaiiiajo na uredništvo lista. Nefrankovs .
3wma te ne sprejemajo In rokopisi se ne vraAajo. Naročnino, ottlase in rekiamariie ie poSiljati na upravo h
UKEDNIŠTVO: al. Olorglo^alattt IS. (Narodni it
izdajatelj in odgovorni uredni! STEFA.N 30 INA. La". "t-konnorcii lista ,j£dino*t"'. — Natisnila tipkami* koosover
i»ts ..Edinost4 v Tratu. uiica ftionpo Galatti 5t IS cssssss Pofitno.h?»nilnlčnf raiun it. *ll.#>3. r^c.
TKLBro« ot. UI7.	......
Mesečna priloga
99
SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ 22. Početkom današnje seje se je predsednik grof Vetter najprej v toplih besedah spominjal umrlega poslanca dr.a Josipa Koppa, najstarejega člena zbornice, ki je od leta 1873 nepretrgano pripadal poslaniki zbornici.
Na to je grof Sternberg preklical žaljen ja, ki jih ie včeraj izrekel proti podpredsedniku zbornice dr.u Za čeku.
Ko je še minister za trgovino dr. Fojrt •dgovoril na nekatere interpelacije, je bila dovršena specijalna debata o uradniških podlogih, nakar sta biii obe predlogi vspre-j?ti. Odklonjeni so pa bili V6i tozadevni spre-►uiujevalni predlogi.
Na to je posl. Skene poročal o predlogi ^lede povišanja plač državnih učnih oseb.
Predloga glede zvišanja profesorskih plač ;e bila vspreieta v vseh čitanjib, resolucije so bile pa izročene proračunskemu odseku. Zbornica ]e na to vsprejela predlogo glede pokritja stroškov, ki nastanejo vsled povišanja uradniških plač. Na to je razpravljala nujni predlog posl. Stojana, da se takoj prične debata o predlogi glede kongrue. — Poslanec 8chuhuiayer se je v imenu socijalistične stranke izjavil proti nujnosti in proti predlogi sami. Govorilo je še nekoliko govornikov, nakar je bila nujnost vsprejeta. V generalni debati je naučni minister najtopleje zagovarjal predlogo ter rekel, da bi bilo pravično, da se poviša plača tudi luteranski duhovščini. Razprava je bila na to prekinjena. Prihodnja seja jutri.
DUNAJ 22. Klubovi načelniki so danes oklenili, naj ima poslanika zbornica vsak dan osem ur seje, da zamore pravočasno rešiti ▼se zakonske predloge.
Dr. £:zzi n i Dunaja
DUNAJ 22. Deželni glavar Istrski dr. Rizzi je dospel semkaj.
Pofclanec dr Josip Kopp ia soproga umra.
DUNAJ 22. Danes zjutraj je tukaj v starosti b0 let po daljši bolezni umri državni iii deželni po-danec dr. Josip Kopp. Poi ure pozneje je umtla nje,ova soproga.
Gg-'ska bornica
BUDIMPLŠfA 22. Zbornica je nadaljevala debato o proiačunu za pravosodje. P<jj.J. Na^y (neodvisnu stranka) je naglašal potrebo socijalne politike kmetskih posestnikov v interesu ohranitve ogr>ke lase. Po>l. Jankovich (neodvisna stranka) je izvajal, da je potrebna reforma tiskovnih določb že z ozirom na akcije proti madjarski državi ; vendar se ni siniti dotakniti hitstva ti-kovne svobode. Na to je bila debata zaključena iti naslov „cen-traino vodstvo"4 s sklepnim predlogom posl. Simonyja glede borzne rtforuie vsprejeto.
Tako nepričakovano nagel zaključek debate o pravosodnem proračunu je dal v kuloari ih poslanike zbornice povoda raznim govoricam. R i/.širjala se je govorica, da namerava odstopiti minister /a notranje stvari grof Andras>y. vendar se je tej govorici odločno u^ovanalo.
Zbornica je nato pričela debato o trgovinskem proročun.
Afera PoJony. BUDIMPEŠTA 22 (U^r. biro) Vsi listi beležijo govorice o uiinisttrski krizi. Govori •je, da je minister za notranje stvari grof Andras-y odstopil, kt-r nični, da se m<>ra pravoso«mi mini-ter Polonyi obrniti na sodišče, da zadubi zadoščenje, dočini se je Puloiiyi
včeraj odločno izjavil proti temu. Na drugi BUDIMPEŠTA 22. Po vsem Ogrskem strani ni baje grof Andrassy odobraval, ker je hud mraz.
se je Polonyi skliceval na to, da je on vedel o PETROGRAD 22. „Petrogr. brz. agen- j njega pismu na baronico Schonberger. Grof tura je vprašala ravnatelia glavnega fizikalič- j Andrassy ni o tem koraku Polonyi-jevem vedel nega observatorija za vzrok sedanjega mraza ničesar, ampak je le splošno slišal, da si je T Rusiji. Ravnatelj je odgovoril, da je bil Polonyi prizadeval dobiti informacije z Dunaja, js. t. m. v Severnem ledenem morju velik Znano je, da je grof Andrassy večkrat izrazil >anticjklon, ki je provzročil zelo mrzlo vreme to mnenje, vendar se v dobro obveščenih pQ vsej Rusiji.
krogih zatrjuje, da ni podal ostavke. Istotako	Srbija in Avstro Ogrska.
ni resnična vest, daje odstopilo skupno mi- BELIGRAD 22 (Iz uradnega srbskega nisterstvo. Gotovo se v prihodnjih 24 urah; . x 0 ... - j , .	-iJ^;
pojasni položaj glede prarosodnega ministra!"™) Srbija Je odposlala avstroog sta vlad.
Polonyi-ja. Mnogo 61eno» ustavne in ljudske ; Bdf™r 8lede	zarad, trgonn.ke
! stranke je izrazilo mnenje, da ni imel Polonyi j P°£° DG>
svojega opravičevanja omejiti le na krog neodvisne stranke. Večina neodvisne stranke je
Španska. Kazenska razprava radi atentata
f gotovo priskočila Polonyi-ju na pomoč, vendar j	proti kraljevi dvojici
j je v stranki skupina, katere voditelj je grof! MADRID 22. Kazenska razprava -adi i Štefan Karolvi, ki se popolnoma ne strinja atentata proti kraljevi dvojici v ulici L lle ! s postopanjem stranke, kar je tudi izjavil. Mayor se ne bo vršila pred porotnim, amp.ik ! V tera je seveda kal krize, ki ima pa pretežno pred rednim sodiščem.
! oseben značaj.	j MADRID 22. Radi povišanja cen bruha
Iaengyel izstopi iz Košatove stranke, je prišlo do i/.gredov, pri čemer je bilo mnogo BUDIMPEŠTA 22. Govori se, da iz- oseb ranjenih. Oblastnije so izdale stroge stopi posl. Lengyel s svojimi prijatelj iz Ko- odredbe. Delavski del mesta je zaprlo orož-šutove stranke.	ništvo.
Ministerski predsednik dr. Wekerle. Tudi v zbornici in v senatu se je raz BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. biro) Poročilo jpravljalo o povišanju cen kruha. V senatu nekaterih listov, da je ministerski predsednik j so nekateri senatorji in tudi finančni minister dr. Wekerle odpotoval na Dunaj, ni resnično, grajali postopanje lastnikov pekarn. Madrid-Minist°r grof Zichy.	j sk» župan je izjavil, da bo energično posto-
BUDIMPEŠTA 22. „Ogr. biro« poroča ?aJ ProtI lastnikom pekarn, in ako bo treba, z Dunaia : Min :ster a latere grof Zicl.y je tlzda najstrožje odredbe. JnnanCni ^ minister je danes ob 3. uri popoludne odpotoval v Budim- ugotovil, da bo vlada v tej stvari podpirala pešto.	župana.
Hrra'ski sabor.	Potres v Kingstonn
KINGSTON 23. Rešilna dela napredujejo neprestano, dve banki sta zopet pričeli svoje delovanje. Več trgovcev odj)re svoie prnda-, jalnice koncem tega tedna. Električna želez-, niča je deloma začela zopet voziti. Naročilo se je mnogo materijala v Ameriki in na
ZAGREB 22. Posl. Zadluka je inteipeliral radi množenja madjarskih š«»l na Hrvatskem, i Za časa Čitanja je prišlo do hudih pri/.orov. ilnterpelant je pozval vlado, naj ma«ljarske 'št»le na Hrvatskem kar prepove. (Neiuir) Na i to je prišlo do burnih spopadov nird poslancema Horvatom m Banjavčičem, katerih so se Angležkem.
udeležili tudi drugi poslanci, tako ni bilo j	R U S i i a
kma o več razumeti nobene besede. Predsed \	* .	.
nik si je prizadeval napraviti mir ; ker se mu Atentat na p03tajenaC3«.mka. to ni posrečilo, je prekinil sejo.	! VARŠAVA 22. Sinoči so neznane osebe
Ko je bila seja zopet otvorjena je posl. ! napadle načelnika postaje varšavsko petro-Zadluka nadaljeval svoja izvajanja. Sekcij s ki I grajskega kolodvora ter ga ranile s streli iz načelnik Roje je rekel, da je na Hrvatskem ; revolverja.
44 madjarskih, 45 nemških 3 slovaške i» 2 j 0st*vka Birileva vsprejeta. maloruski šoli. i o je i»o>.ledica žalostnih go	^„^^.n.n	.	, xt
spodarskih razmer našega naroda. Vlada . PETROGRAD 22 Kakor poroča „No-; ukaže zapreti vse šoH ki ne odgovarjajo	Vremia'zanesljivega vira, je bila,
šolskim zakonom. Prvotni pouk, ki se ne vrši j ^^r1e'eta demisija ministra vojne mornarice v jeziku otrok, ne more imeti nikakih vspe-
liov. Vlada skrbi, da se v madjarskih šolah poučuje hrvat-ki jezik kakor obvezni pred met. Sicer sestavlja vlada nov šolski zakon, v katerem bo odpravljena marsikatera sedaj obstoječa napaka. Da bi se madjarske Šole kar opustilo, ni nikakih zakonitih sredstev ; vendar se vlada postavi proti vsem n«zako nitostim.
Mraz.
LVOV 22. Tukaj je mraz nekoliko
Birilova.
Atentat na policijskega načelnika
MOHILEV 22. V središču mesta je neka oseba trikrat z revolverjem ustrelila na policijskega načelnika Radionova, ki se je i pehal na saneh. Policijski načelnik je ostal nepoškodovan, dočim je bil kočijaž težko ra-nten. I>toča«no je s trotoarja neka druga oseba vrgla bombo, ki pa ni nikogar ranila. Radionov je s policijskimi uradniki, ki so pri na nnmoč. zasledoval oba
r U 1) L I 6 T E K.
k Na jnpsiovusku PijenuntiL
Popotni utrinki iz Srbije. Piše Franjo Krašavec.
VI.
Bil sem na večih krajih Srbije na slavi". Tudi v Črnigori sem bil uprav na Nikoldan aa Cetinju in reči moram, da spada 8k1u va~ med najzanimivejše točke lolklori-ktičinh posebnosti, ki »em jih videl na slovanske m jugu. Priznati tudi uigram, da kranim prijetne spomine na one domove, kjer sem bil na „slavi", ker „siava" je v resnici zabava, mična iu povznešujoča.
„Slava" pa ni samo s folklorističnega gledišča srbska posebnost, ampak neizrečeno večjo ulogo igra v političnem življenju Jugoslovanov : msiavau je iu od s ranljiva kocka prepirov med Srbi in liolgari, „stava" je jza »se malce iz b až< nejše kroge nesrečno sporno jabolko Srbov in ISo g rov v Makedoniji in Stari Srbiji, torej v krajih, ki ječijo pod turškim jarmom in na katere gledata e istimi
~ -	P°" šli na pomoč, zasledoval oba napadalca, j
nehal. Kakor poročajo listi, je morala včeraj ; EJen se je u„trelil, drugi in še neki tretji, I dobrovoljna zdravniška pjstaia priti na j>o- ki ]e bil ? „j^vi družbi, sta bila areto-inoč v 171 slučajih. V posamičnih šolah imajo skoraj v*i otroci ozeble noge. Šolski in privatni zdravniki morajo večkrat posredovati.
VARŠAVA 22. Tukaj je hud inraz.
DUNAJ 22. Z vseh strani poročajo o silnem mrazu iu snegu. Tukaj je bilo danes zjutraj 25 stopinj mraza, op.iiudne na solncu 12 stop. S Češkega poročajo, da so zamrzuiie največe vode.
vana.
Obletnica revolucije.
LODZ 22. Danes, na obletnico revolucije so mirovale vse tovarne. Zaprte so bile tudi pr< -dajalnice in banke. Promet na ulicah je neznaten.
VARŠAVA 22. Štrajk, ki so ga nameravali uprizoriti povodom obletnice revolucije, ni Uspel. Na ukaz oblastnij so šole zaprte.
avspi'ijami Srbija kakor Bolgarija. Slava je namreč tipični srbski običaj. Med Jugoslovani poznajo „slavo-* edniole Si bi. Bolgari, da si pravoslavni, torej po veri sč Srbi povsem analogični, ne poznajo „slaveu. Umeje se, da se tudi Srbi po Stan Srbiji in Makedoniji drže starega običaja in svetijo „<.lavo*\ Na temel jit t ga reklamirajo Srbi vse one kraje po ALakedoniji iu Stari Srbiji sa svoje, kjer narod obhaja „siavo". Si bi namreč trde. da je „slava" neoporečen in najzanesljivejši 'znak srbstva; Bolgari, da ne poznajo „slave*4 in ergo : prebivalstvo, ki obhaja „-»lavo-, je j srbsko. Bolgari pa to Srbom oporekajo, in j iz tega postajajo nesrečni spori med Bolgari I in Srbi. K« likor sem jaz spoznal stvari, je stvar ta: dijalektično skoro ni možno v Staii Srbiji razlikovati Srbov od Bolgarov. Vzrok je pač t«, ker v Makedoniju o kakšni kul-uri širših mas do najnovejših dob sploh ni bilo govora, in je govorica naroda pač mešanica srbsko bolgarskega idioma. Ako se držimo historije, pa moramo kosovski vilajet neoporečno priznati Srbom ; saj je to vendar ona, srbsko krvjo napojenazem-1 j a kjer je bila zapečatena usoda srbskega carstva. O makedonskem vprašanju se razpišem pozneje fte obširneje. Dejstvo pa je. da v Makedoniji dela mnogo zla nesrečna »pro-
paganda"4. Srbi kakor Bolgari pošiliajo v Makedonijo svoje svečenike in učitelje, ki. namesto da bi narodu donašali prosveto. huj-skajo Bolgare proti Srbom in naobratno. Iii v tem oziru je krivda kakor na Srbih tako na Bolgarih. — —
Z folklorističnega stališča zanimiva pojava je „otimanje d j e r o j ak au. V -rbski kraljevini je ta običaj že davno izginil, ali v Makedoniji in Stari Srbiji se takšni slučaji poredkoma dogaiajo še dandanašnji. V „otmicu* se gre z orožjem kakor v boj. Včasih otimičari prijemljejo devojko na pasi. včasih pri studencu. Včasih udarjajo na lnšo j po noči kakor hajduki, zvezujeio dekličinega očeta in brate ter odvajajo devojko. Dogaia | se, da se devojkiui bratie in rojaki pobijajo i z „otimičarji"4 in takrat teče kri. Zato otiui-čarji ne smejo glasno udariti na hišo, kjer ! vedo. da je mnogo možkih in osobito kjer je vas složna ; kajti kmetje ne poznajo šale, po-grabljajo puške in začenjajo streljati. Vsemu ! selu je sramota, ako se je iz sela „otela~ devojka, ali otimičarjem še večja, ako se vračajo brez nje. Čim so otimičarji dobili devojko v roke, jih ne zapusti več ; ako pa se jim brani, ravnajo z njo včasih dosti brezobzirno. Stvar prihaja navadno drugi dan pred turškega sodnika „kadija4*, ki vprašuje de-
Škof dr. Scbuster.
(Dopis slov. duhovnika v „Slov. Narodu").
Za Gomilico so tedaj padle Apače. Za temi pride na vrsto Radgona. Tam deluje stari slovenski dekan g. Pintarič. ki iz-prašuje pri skušnjah naše otroke v slovenskem jeziku. To graškemu ordinarijatu že dolgo ni po volji. fc>kof Scliuster že komaj čaka, da sedemdesetletni starček zatisne oči, ker Radgona mora, mora pasti ! Naslednika mu je škof že odločil v osebi d.ra Winterja. To je javna tajnost. Graški rdečkarji že tudi tudi preroku,ejo : „Di Windischen kriegen keinen vvindisehen Pfarrer mehr"4. — Žalostna nam majka !
Po krajih graške vladikovine, koder zdaj škof Scliuster ponemčuie slovenski živelj, je pred petdesetimi leti delovalo devetdeset slovenskih duhovnikov. Zdaj jih tukaj ni deset nastavljenih, a čez deset let bo k večjemu eden. Tako je izračunal graški ordinarijat.
Od kod, tako se vprašamo, ima škof Schuster oblast siliti Slovence, svoje škofije, da se odpovejo pravi«*i, dano jim od onega, ki je vir vsakega prava in vse pravičnosti, od samega Boga ? Schusterjeva politika j e tiranstvo nad svobodo narodnosti. On sega s predrzno roko za tem, kar mu ne gre, ker oskrunjuje in prikrajsuje pravo ene narodnosti na korist druge. Naše ljudstvo se je že začelo s studom obračati od takega škofa. Med ljudstvom vre, posebno v Apačah. Naravno. Nemci na pr. bi zagnali huronski krik, ako bi jim škof poslal duhovnika, ki ne zna nemškega jezika. A mi ? Ogrski Slovenci so lani dvakrat prosili papeža za slovenske duhovnike, pa jih niso dobili. V Rim se mi ne bomo obračali. Da bi mogel Slovan od tam dobiti zdaj kako mrvico pntvice, o tem ni govora. Mi se obrnemo k ljudstvu m mu pokažemo, kako je iz škofove duše izhlapelo navdušenje za sveto stvar, kako se je v njegovem srcu posušil vir pravičnosti. Opišemo mu štieberje in denunciante, ki so sučejo okoli škofa in ki se svetu predstavljajo kakor naj ponižne(ši svetniki, toda po duši so najhujši vragovi. Naj ljudstvo popolnoma vidi, da škof in njegovi zaupniki nimajo idealov in ne spoštujejo tudi naših, da ti l udje ne iščejo naših duš, ampak nas zapeljujejo v reuegatstvo. In potem naj govori ljudstvo !
Pri duhovnikih je škof Schuster bolj priljubljen nego škof Napotnik. Ko smo lani Io malo odkrili zaveso Napotnikovega kabineta, je to odobravala vsa resnicoljubna duhovščina in razun konjiškega dekana ni maral nobeden več izsiljevati vdaiiostnih podpisov za „Njihovo Prevzvišenost*4. Napotnik nima za seboj deset odstotkov duhovnikov. Ako da o tem tajno glasovati, še teh ne dobi. Škof Schuster bi v tem slučaju dobil trideset odstotkov. On pri vizitaciji ne zmerja duhovnikov javno in ne obdržava sinod, ali kakor pravijo lavantinski duhovniki : „prismod*4. Za duhovnika škof Schuster nima očetovskega srca. Padlega duhovnika zna kaznovati, popraviti nikdar. Mnogo takih so se usmilili dobri ljudje m jih povzdignili materijalno in moralno, da zdaj morejo delovati y diugih škofijah. Slovanske duhovnike škof Schuster črti z vsem srcem. Iz njegovih miznih govorov je razvidno, da o slovanskem duhovniku ni nikdar nič d« brega mislil. Ko ga človek <"uje o tem govoiiti, bi skoraj mislil, da njegovi nemški duhovniki pod kožo niso rdeči in da razuu „krofa"4 nimajo ničesar! Take dvomljive svetnike vsiljuje Slovencem za dušne
vojko: „Ali je sila, ali je draga volja?" Ako pravi devojka, da je sila in da se ona neče z onim mladeničem poročiti, potem je zlo za otmičarje ; morajo plačati globo in iri v „apsi|oa (ječo). Ako pa devojka pravi (kakor se navadno dogaja): „Niie sila, ve<5 je draga volja, ja ću za n]im u vodu i u goru*4, potem dajajo otmičarji kadiji napitnino in sh pomiiijo z dekličino rodbino, odvedeio de-rcj!;o na dom iu drugi dan je svatba. Naj-česteje se dogaja, da „otimajo" devojko, ak^ mladenič zaprosi devojko, pa mu je ne dajo; včasih je tudi ne zaprosi (ako zna, da je ne-čejo dati), ampak jo naravnost „otrne". Mladenke „otimajo*4 poiiajveč mladeniči, ki nimajo roditeljev ; pošteni mladeniči iz uglednih rodbin malokedaj „utimajo44 mladenke. V današnji Srbiji je bil že Karagjorgje zahranil „otimati4* devojke ; izdal je zapoved, da pogubi vsakegt mladeniča, ki bi se lotil „oti-manja44, a popa, ki bi poročil oteto devojko, obriti (razpopiti); kuma. djeverja in svate libati in ostalim otmičarjem vsakemu po 50 batin. K. r so 1. 1813 Turki ovladali Srbijo, se je „otimanje** zopet povrnilo, ali pozneje je knez Miloš Obrenović iztiebil popolnoma v svojem področju ta običaj, ali pod ' turško vlado se, kakor rečeno, takšni slučaii še dan-dauaftuji dogajajo,	(Pride ie.)
fetran II.
»EDINOST« štev. 23
V Trstu, dne 23. januvarja 1907
pastirje in se med svetom izpričuje z ▼ nebo kričečo lažjo, da ob meji d i 6 o potrebni slovenski duhovniki.
Skoraj vsak škof „trepeta", ko prijemlje /m. pastirsko palico. Trepetal je tudi Škof Schuster radi računa, ki ga bo moral dajati ea svoje ovce. Kako se mu bo godilo pri tem računu, to žc zdaj lahko izve pri slovenskih duhovnikih.
Mi še životarimo. Ne pišemo pa v zgodovino slavnih del kakor naši pradedje, ampak svoje nezgode in imena svojih uničevalcev. Tu in tam še iz-pod pepela posk<»č kaka iskrica, katera priča o našem obstanku. Ako pa skoraj izostane tudi to, ako bo slovenske grobove skoraj oskrunjevala janičarska in tujčeva peta, bo tega največ kriv g r a š k i škof. Ne bo ga menda od na*, ki bi mu preklinjal njegov grob, toda naša zgodovina bo pričala poznejšim rodom, da je ob Muri zatrl slovensko pleme naslednik apostolov, od sv. Duha postavljeni katoliški škof.
Večna mu sramota !	(Zvršetek).
Druga duma.
Značaj ruske državne delavnosti v minulem letu se izraža v glavnem v likvidaciji položaja, ustvarjenega z aktom od 17. oktobra. — Vsi trije kabineti (Vite, Goremikin in Stoiipin) so se več ali manje konsekventno držali te naloge in njihovemu prizadevanju je bila le ta svrha, da spravijo notranie ruske razmere v soglasje z maksiinami gori citiranega ukaza. — Delavnost teh ministerstev bila je zakonodavne naravi in se je posebno izražala : 1. v izdajanju osnovnih zakonov in v ustanovitvi državnopravnega položaja „dume44 ; in 2. v izdajanju začasnih zakonov, ki bi uredili z omenjenim ukazom ustvarjeni položaj do dejanskega uvedenja konstitucijo-nalue vladav ne in zagotovili vspeh in dosego svrhe osnovnih zakonov.
Naravno, da je to delovanje izzvalo odmev v državnem življenju in posebno karakteristično sta se iztaknila dve pojavi: razdor v vladinih krogih in gibanje družabnih elementov od centra do tečajev, t. j. : 6plošna decentralizacija vsled socijalnega samospozna-nja in samosvesti.
Da je med birokracijo navstal je neoporečno dejstvo. — Začetek temu raz- glede ureditve "doru je bil spor med grofom Vite jem in Durnovom. — No, v tem času splošnega nereda in zmešn;ave je malone vsa birokracija stopila na stran Durnova: Staremu liberalizmu, ki si je bil zgradil gnezdo v nedrih peterburžkih tajmh svetnikov, ni bilo v teh časih mesta — kaj bi ž njim, ko je bilo nasilje edino sredstvo ruske vlade ? ! Ali časi 80 se spremenili. Začelo se je govoriti o -kadetskem" miuisterstvu in historija ruske evolucije mogla je beležiti novo fazo: deloma pod uplivom 6tarega „liberalizma", deloma pod strahom pred * kadeti jel ie del birokratov premišljevati, kaj bi se utegnilo dogoditi, če se ne uresničijo obljube okt< >berskt*ga manifesta? ! Na koncu konca »kadrti*4 niso
glasom Halmosovih sinov in zetov je vsa afera stopila v nov stadij in sodi se, da bo moral Polonyi odstopiti.
Značilno je, da napadajo sedaj Polonjija njegovi nasprotniki ie huje nego pred izjavo Halmosa. Kar sedaj pišejo listi o Polonyi-ju, presega že vse meje. Še nikdar se ni kakega ministra obdolževalo takih stvari, kakor sedaj Polonvi-ja. Izlasti hudo napada pravosodnega ministra „Magyar Sz6", ki zahteva, naj se pred sodiščem razjasni osem afer, v katere je zapleten pravosodni minister. Halmos je odpotoval s svojo rodbino v Nizzo. Popredje še plača1 svojega zdravnika dra. Weina ter ga potem odslovil.
Mej tem pa so nas sinočnje brzojavne vesti obvestile o novih zatožbah proti ministru Polonyi-ju, ki pa zadevljejo še bolj njegovo stranko, nego njega samega osebno. Neka grofica Scbdnberger, ki je baje „prijateljica" generalnega adjutanta gr«»fa Paara, obdolžuje namreč ogrskega ministra za pravosodje, da je pri njej pismeno beračil, naj porabi svoje prijateljstvo do grofa Paara njegovi — Pulonji ja — stranki in koaliciji v prilog. Sedaj pa da Polonyi zahteva ona pisma nazaj in da grozi grofici s proganjanjem. — Mej tem pa trJi neki list, da je grofica Schonberger izvršila poskus samomora.
Značilno za nazore o mo:ali, ki vlada v strankah na Ogrskem, pa je dejstvo, da stranka, ki jej pripada Polonyi (stranka neodvisnosti) vzlic vsem tem obtožbam in razkritjem nepremično stoji Polonjiju na strani ter mu ohranja svoje popolno zaupanje. Da. šli so tako daleč, da so znanega poslanca Lengjela, ki je igral toli važno vlogo v bojih, ki so doveli do zmage koalicije, predvčerajšnjim izključili iz stranke, ker je v svojem listu napadal Polonyi-ja. V tej seji se je sam predsednik stranke, minister za trgovino Košut, najodločneje zavzel za svojega, toli težko obdolženega kolego. Košut označa jednostavno vse zatožbe kakor izmišljene in laž-niive. Iz vsega je razvidno, da politična morala ni posebno čislan artikel v političnem življenju Ogrske. ^^^^^
GLAGOLICA.
Dunajski dopisnik „Budapesti Hirlapa" javlja: V viših cerkvenih krogih se potrjuje razdor, vest, da papež Pij X izda te dni encikliko ' *	glagolice. Smatra se za go-
tsko strašni, ampak narod in narodni gnev
Da pa se doslej niso še pokazali znaki te ostre notranje nasprotnosti: to je Stolipinova zasluga. - Zagotovljeno je pa, da stvari ne morejo več ostati tako.
Tudi v družbi je navstal razdor. Kjer so se nahajali najnrej „oktobristi* in potem zveza demokratskih reform in mirnega obnovljenja vlasti! navstala je sprememba, prelom : en del (oktobristi, monarhisti; zveza itd.) je poletel na en pol in se ie izgubil v masi reakci oiarnega tipa: drugi del (socijalisti, kadeii itd.) zlil se je v blok opozicijonelne barve. — Na volitvah 22. februvarja st. st. naati;r:?a ? r-; le dve stranki: stranka vladinih pristašev in ona opozicijoualcev ; stranka onih, ki odobrvjejo politiko Stolipinovo in stranka njegovih nasprotnikov.
Tako je prišlo zopet do tega, kar je bilo prej : ali z vlado ali proti njej ! Stranke so sicer ostale kakor prej. nobena se pa ne zagraja za svojim programom in glavno vprašanje ostaja : sbrememba v vladinein sistemu.
Ruskega mužika seveda interesira podobno državnopra\na stran enega ali druzega sistema. Mužik je brez politiške barvo in kakor tak stopi tudi na volišče. — Eno vprašanje pa ga zelo zanima: vprašanje lakote in agrarno vprašanje. In ker bo zahteval od vlade, da odstrani vse zapreke in da pripomore vsem onim mi i o-noni muž kov, ki umirajo od gladu, do sitega želodca, je naravno, da tudi mužik ne ostane dolgo nevtralen v politiški borbi ali *saj da oe bo vladi preveč prijazen. V kratkem se reši ta boj, katerega izhod se ne daje pred-ridjati.
Ali prinese nova dama — mir ?
Skandali na Ogrskem.
Afera Polonji Halmos
Iz Budimpešte poročajo: Sinovi in zetje bivšega budimpeštanskega župana Halmosa so v listih razglasili, da je Polonyi od Halmosa izsilil izjavo, s katero je Halmos preklical svoje obdolžitve. To razkritje je vzbudilo izlasti v parlamentarnih krogih velikansko sen-eacijo. Pravosodni minister je že menil, da se je rešil s preklicem Halmosevim. Ministe • eki svet je sklenil, da ta preklic ne more zadostovati in da Polonyi mora tožiti. Polonyi je res hotel tožiti, a ne pred neodvisnimi porotniki, ampak na okrajnem sodišču. Z raz-
Smatra se za tovo, da ta enciklika po svoji vsebini ne bo več tako naklonjena Slovanom, kakor so bile enciklike doslej. Danes je druKače. Papež Lev XIII. je bil odločen prijatelj katoliških Slovanov ter je izdaval mnoge njim prija/.ne enciklike. Delal je tako. da bi tudi pravoslavne Slovane se svojo dobroto napravil bolj prijazne rimski stolici. In mnoga znamenja so kazala, da tako računanje ni bilo brez podlage. In da se ni kardinalski kolegij protivi! daljnji popustljivosti nasproti Slovanom, bi bil Lev XIII. še bolj povečal svojo slovansko ljubav in katoliški Slovani bi bili bržkone dobili še več privilegijev, tako, da bi današnja slovanska liturgija bolje napredovala, nego se to godi. A ker se današnjega papeža ne more smatrati prijateljem Slovanov, je tudi kardinalski kolegij manje razpoložen, da bi nadaljeval bivšo Strossmayerjevo politiko. Kdor le količkaj pozna prošlost in konservativno politiko papeža Pija X., temu bo povsem umljivo, da današnji papež ni prijatelj Slovanov in da se samo na ta način more raztohnačiti, da neprijateljstvo nasproti Slovanom izhaja direktno — tako zaključuje madjarski li»t — iz sv. Stolice in ne iz vnanjih vplivov, kakor to rade pišejo slovanske novine.
(Kar se tiče vnanjih vplivov, mi ne bi podpisali trditve madjarskega lista. Op. ured. „Edinosti"). _
Dogodki na Ruskem.
Japonci se oborožujejo.
Iz Petrograda poročajo, da prihajajo vznemirjajoče vesti o vojnin pripravah na Japonskem. Trgovski krogi so povsem nasprotni, da bi se Japoncem dovolilo plovbo po rekah Amur in Sunguri.
Orobne politične vesti.
Volilna reforma na Hrvatskem. Hrvatska vlada pripravlja gradivo za zakonski načrt glede spremembe volilnega reda za sabor. Sedaj je na hrvatskem okolo 50 000 volilcev, a po splošni volilni pravici bi jih bilo »kolu pol milijona, torej bo število volilcev 11-krat veče.
Nemiri na Kitajskem. Iz Šan-gaja poročajo, da je prišlo v Van hu fu do velikih nemirov, ki so v zvezi z antidinastično agitacijo. Iz Hankova sta bila tjakaj odposlana dva polka pehote.
Bivši italijanski minister Nasi zopet izvoljen. V Trapanu na Sicilili je bil s 3515 od 5529 oddanih glasov zopet izvoljen poslancem v italijansko zbornico bivši italijanski naučni minister Nasi, kiga sodišče preganja radi p o- \ noverjenja in tatvine državnega imetka.
To je zopet takole precej interesantna kulturna sličica iz Italije.
uri kazal 6. a na nekterih burji bolj izpostaT ljenih mestih tudi 7 Celziusovih stopinj pod ničlo. Mlekaricam, ki so iz okolice prinesle mleko v mesto, je mleko zmrznilo v vrčih. Obrežje in pomoli so pokriti z ledom. Iztoki brojniškega vodovoda, ki se nahajajo na prostem, so zamrznili.
Mraz je pa tekom dneva še vedno nara ščal. Ob 2. uri popoludne je kazal toplomer — 5® Celzius, ob 5. uri zvečer že — 7*, a ob 8. uri zvečer celo — 12* Celzius. Sinoči o polunoČi je pa kazal toplomer — 12'5* Celzius.
Tak mraz je v Trstu kaj redka prikaze«. Zadnjikrat je bil tak mraz dne 3. januvarja leta 1901. Sedanji mraz je pa še hujši od tedamega, ker tedanji ni presegal 8 Celziusovih stopinj. _
TRŽAŠKA
KRONIKA
Dnevne vesti.
>
■j*
Iz
Ruska vlada razdelitve zemlje
Husije.
je dala v pretres
v pretres načrt za povečanje posesti kozakov. V prvi vrsti pridejo v pošte v sibirski kozaki, med katere vlada razdeli vsa državna in kronska zemljišča v akajskem okrožju.
Na ministerstvu notranjih del se posvetuje posebna komisija o ureditvi državnopravnega položaja ptujcev, posebno glede podeljevanja oziroma izključanja istih iz ruskega državljanstva.
Glavna uprava poljedelstva je razposlala vsem poljedelskim inšpektorjem okrožnico o njihovi nalogi v agrarnih komisijah. Kakor členi teh k«»misij nimajo oni pravice dotikati se pr nesipov reševanja agrarnega vprašanja, amoak le biti komisiji na pomoč v praktičnih vprašanjih, tikajoč<h se njihovega raiona.
Gubernska komisija v Peterburgu za pripravljanje volilnih listin za dumo je vsled zahtevanja policije odločila v svoji zadnji seji izključiti od volilne pravice bivša dva poslanca v dumi, Vinavera in Bistrova. V listi, ki jo je svoječasno v tej stvari predložilo drž. pravdništvo tej komisiii in ki se je tikala vseh podpisnikov viborškega manifesta, rečena dva poslanca nista bila imenovana in radi tega ju je mestna uprava vpisala v volilne liste.
Na prošnjo justičnega ministerstva glede ruskega državljana Černjaka, ki je bil udeležen na grabežu 368 000 rubljev v Fonarni ulici v Peterburgu. je švedska vlada privolila v izročitev istega pod pogojem, da ga sodi navadno sodišče in ne nagla sodba.
Tržaška skupina .Lege" je imela v nedeljo svoj občni zbor. Z nekaterimi markant-nejimi izvajami v govorih na tem shodu se hočemo posebej pobaviti. Za danes naj podamo le par številk iz poročila blagajnikovega in se nadejamo, da bodo ti podatki poučno, vzgojevalno in vSpodbujevalno vplivali na naše občinstvo glede njegovega vedenja nasproti našima šolskima družbama. Iz rečenega poročila posnemljemo, da je imela podružnica te le dohodke : na udnini 10693 K 40 stot.; na darovih 52 618 K 74 stot. ; od maskira-nega plesa 7276 K 18 stot. ; na obrestih 722 K 68 stot. O lbivši upravne stroške v znesku 3545 K 63 stot., ostaja čisti dohodeh 67*746 K 30 stot. Za šole in otr..šk« vrtce Pa-quale pa je izdala podmžnica 66.521 K 60 stot.,
To so številke !! Kdor ne umeje govora teh številk, ta mora biti zelo kratks pameti. A oni, ki ga ta govor pušča hladnega, ta ne zaslužuje imena zvestega in zavednega sinu našega naroda. 66 tisočakov je izdala »stanujoči „Lega*4 v svoje namene samo na tržaškem ozemlju, a sleherna krona od teh tisočakov je oster _ nož. ki reže v organizem našega naroda. Številke, suhe številke govore glasneje, nego bi mogel najfulminantneii govor o akutni nevarnosti, ki prihaja za našo bodočnost iz Legi nega delovanja. Kdo bi mogel ostati brezbrižen vš; ričo te nevarnosti ? ! A kako naj se je ubranimo? Proti nožu „Lege* moramo staviti v boj iste vrsti nabruien nož ! Tu nas ne morejo rešiti tudi napiavdušeneji govori, tu ne pomaga nobeno moralizovanje; jedno jedino je sredstvo, ki more paralizo vati pogubno delovanje „Lege-, a to je: da Leginim denarjem za raznarodovanje naše dece postavimo svoj narodni davek za ohranitev te dece!! Druzega orožja ni nasproti delovanju „Lfge* : le slovenska požrtvovalnost je protistrup, proti strupu, ki ga rabi laška šolska družba. Grenka resnica je sicer to, ali je resnica. Zastonj bi si zatiskali oči pred njo, ker ista bo vsejedno obstajala dalje. Težak je za nas narodni davek, ali nositi ga moramo, ker tu gre za bodočnost, za živlienje !!
Nemška — nesramnost t U Škednja smo preieli: Tukajšnji Nemci in nemški pro-danci razdajajo sledeče alovensko: „Vabilo na dne 26. januvarja 19o7 od mlinarskiga osobja Primorske čistilnice riž* prirejeni plesni zabavi z Šaliivo pošto in amerikansko tombolo ki se bode veršila pri Gosp. Paqialu Beniču (pri Jelenu) v Skedniu. Godbo preskrbi c. kr. pešpolk Št. 97. Vstopnina 1 Kruna. Začetek ob 8, uri zvečer. Za obilno udeležbo se priporoča odbor*4.
Do tu bi ne bilo, ako abstrahiramo od jezikovnih in tiskovnih pogreškov, nič posebnega. Tudi to bi ne bilo nesramno, da so ti veliki Germani izdali slično vabilo v laškem jeziku. Nesramnost pa je v tem, da v slovenskih in italiianskih vabilih zataiujejo svoje resnične namene, o katerih odkrito govore na nemških vabilih!! Na teh vabilih naglašajo namreč, da je čisti dobiček namenjen za nemški zasebni vrtec v Škednju.
Pfuj takemu postopan;u! Sram jih bilo, i ki nimajo toliko možkega pouosa in poguma, 1 da bi odkrito nastopali za svoje namene! Ohol« so, prevzetni, naduti in z zaničevanjem gledajo doli na naše ljudst/o. In vendar hočejo, da bi naš siromak plačeval troška njihove grabežljivosti na njegovo škodo. Že to • je predrzno in nečastno za nemško b.-ihavost. j_ Ali da hočejo na zavraten način, s pomočjo slovenskega jezika in lokavo skrhaje I gvnje namene izvabljati novčiče iz žepov od niih odvisnih slovenskih trpinov — to je ; višek sramote in brezobraznosti. Sram jih bilo !
Hud mraz je pritisnil predsinočnjiin. Dočim smo imeli prej dokaj časa jako blago južno vreme, ie začela minolo nedeljo pihati burja. Vendar je ostala tem pera tura do ponedeljka večer nad ničlo. V ponedeljek zve-
MALA.
Tatvina z ulomom. Ponočni čuvaj Mihael Mihelič je predsinočnjiin ob 9. uri io pol našel odprta vrata mimdilnice gospoda Nagelschmidt v ulici sv. Sebastifana. Obvesti) je o tem takoj lastnika, ki je na to nemudoma šel v mirodilnico in tam konstatoval, da so tatovi ž njegovo sekiro in ž njegovimi klješčami odprli avtomatično blagajno ter vzeli iz iste 10 kron denarja.
Vzoren soprog je 51-letni čevljar Angelj B. — „To ni angelj, to je hudiči" pravi njegova žena Karolina. — Predsinočjim jej je grozil, da jo ubije, a ona je šla na policijo in ga tam ovadila, vsled česar je biJ aretovan in dejan p<>d ključ.
Za 9 kron sira. Hugon Višnovic je dal pred>iuočn)iin ob 7. uri na trgu pred bolnišnico aretovati težaka Alozija S., ki je doma iz Mil). Aretovati ga je pa dal z«to, ker je malo prej njegovemu očetu, trgovcu z jestvi-nami v ulici del Solitario, ukral za 9 kron sira. Na policiji so Alojzija vzeli na zapisnik in ga djali pod ključ. Alojzij S. je tudi izgnan iz Trsta.
Ura, ki je dobro — šla. Ivan Žigon, stanujoči v ulici de Fin, je prijavil včeraj predpoludne na policijskem k>>misariiatu v ulici Luigi Ricci, da je pred dvema mesecema izročil urariu Franu K., ki stanuje v ulici Revoltella, svojo uro, rreduo 24 kron, v svrho, da mu jo popravi, a kako* videti, mu jo je zapravil, ker do sedaj ga je iskal zastonj. In tako je ura — šla .. Bog ve kam ! !
Neznani tatovi so go^pej Ivanki Probis, v ulici di Riburgo Št. 7, ukradli kovček, vreden 15 kron.
—	V kavarni „Al Municipio" je neznan uzmovič ukradel gospodu Ljudevitu Wegiiakn suknjo, vredno 120 krmi.
—	15 letnemu Liberatu Fabbris, ki so uči za peka v pekarni Karola Susiča, je ne znan tat ukral z vozička 15 praznih vreč, s katerimi je imel iti po oglje.
Požar. Vratarica hiše št. 41 v ulici Domemco Rossetti jo pred-unočnnm ob 11. uri in pol obvestila nadzornika redarstvene stražnice v isti ulici, da je navstal požar v hiši, v kateri stanuje ona, in si cer z stanovanju gospe Polone Degasperis, katere pa ni bilo doma, dočiin je spala v stanovanju njena mati Julijana Beuk. Redarstveni nadzornik je šel takoj na lice me>ta in tam podrl vrata gorečega stan ivania. V* stanovanju je na^el imenovano gospo, ki je mirno sp^la z nekim' 4 letnim dečkom, dočim je v neki drugi sob res gorelo. Ogenj je uničil le par zaves in eno stolico. Pogasil je redarstveni nadzornik sam. —
Sneiaioa. Na sod ni i i. 2'2-'et.na dek'ina jo bila obsojena na 2 leti ječe. Pred^ed-iik (preči tavši | jej razsodbo): „Torej t leti, Bte čula? Kaj pravite na to ?•* — Obs >jeutca: „2 l-*ti ! D »bro. Ko pridem iz ječe bom imela 24 let. Če me bo kdo vpra£aj, kje da sem bila ta čas, bom lahko rekla, da tno je ta čas sodišče delalo polnoletno".
Zamenjava ufiecaloc. S p ga vidit ni vendar pa gori Z m ob vodi tam Htoji in za živež nam skrbi.
(Rešitev prejšnje: mIBA—ŠIBA).
Koledar In v«mt. Danes: Z iroka bi. dev. Marije ; Vratislav ; Voljica — Jutri: Timotej, škof Cjislav; Milislava. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne — 5W Ctlzios. — Vreme včeraj jasno, huda burja.
Društvene vesti in zabave.
Hrvatsk >-#rb kn -trun tić'ia dr >Mba
pod vodstvom gospod.«. M M. Stoj ko v ič priredi jutri, v četrtek zvečer, v gledališčni dvorani „Nirodnegi doma" šaloigro v treh dejanjih Mit dime Mongodine , s^Ual Al. UUoune, prevel A Mandrovič. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Darovi.
Za*odtx sv. Sikoliju so nadalje darovali sledeči gg.: po 5 K : Peterinan II iri t Verth, Vovko Stari trg pri L.ožu, L.avienčič d. Kamnik. Jaklić Prež^anje; Pavlovčič Suhor K 3, Boncdj Železnik K 22'j; po 'i K: J. Vidmar Žir.h, Dr. Lesar Ljubljana. Primožič Kranj. Omušič m. kapi. Idrija. Hiersche Kadeče, Erjavec dekan Vipava, Kajdiž Borovnica. Podbovšek Zigorje. Kralj Jesenice, Golf Struge; po 1 K: Verbajs Kamna-Gorica, Le-vičnik Železniki, P<>š Komenda, Teran Hodom^jo. Pavlič Križevo, Klinec Javor.
^a^mmmmmm^mmm^
Vesti iz Kranjske.
Premestitev27. brambovskega polka iz Ljubljane. V brauibovškem niillisterstvu izdelujejo priprave za premest tev 27 bratn-bovske^a polka iz Ljubljane na Goriško.
Slavnemu poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu! Z Unca *tno pre-
če r je pa pritianil mraz, ki se je tekom noči jeli: Naše poštne razmere ne odgovarjajo poojstril tako, da je toplomer zjutraj ob 7. moderni dobi. Na Uncu imamo poštni nabi-
v Tretu. dne 23. januvarija 1907
>EDINOSTe štev. 23
Stran III
ralnik, ki služi sledečim vasem: Ivanjeselo, | sam ponesrečil, bo morebiti dognala sodna Slivce, delom vasi Unec, imenovanim „Hribci",! preiskava.
ki so 6e boli oddaljeni nego gori navedene;	straži ponesrečil. Nočni stražnik
vasi, in Novavas.	j parne opekarne v Mali Bukovici pri Ilirski
Umevno je, da oni, ki drži nabiralnik, Bistrici, I»»n Zlosel, je padel v soboto z ne mara za tako pičlo plačilo (skoraj zastonj) nekega hodnika tako nesrečno na vozni tir, dostavljati pisem strankam. Zato morajo te <ja 8j je prebil lobanjo. Nezavestnega so pre-same hoditi po pi^ma, ako n«»čejo, da jim peljali ▼ reško bolnico. Ni upanja, da bi pisma leže tudi po 8 in več dnij pri nabiral- okreval.
niku V resnici imamo za pismonoše tudi — Deželni predsednik Schwarz se je šolske otroke. Tudi v Ivanjeselo nosijo otroci, odpeljal sinoči za več dnij na Dunaj. Kakor ali pa kdo iz vasi, ki je slučajno prišel na se 8ii§jt je potovanje v zvezi s prihodnjimi Unec, ki pa doma zopet izroča pisma otro- državnozborskimi volitvami na Kranjskem, kom, da jih dostavljajo. Dogodilo se je že Koncert V Postojni. Pevsko društvo n. pr., da je stranka dobila pismo, naslov- „Postojna" priredi prihodnjo nedeljo v pro-ljeno nanjo, za — grmom pri njivi in raz- štorih hotela „National* koncert z dramatično <rgano.	predstavo.
Da je pri nas potrebna druga, malce Drugi ljudski koncert v Ljubljani. <recirao) moderneja uredba, dokazujejo na- fJa občno želo se veliki ljudski koncert stopni podatki o osebah, ki se nahajajo v B Glasbene Matice", ki je — kakor smo p-»-tu ini. Iz w Ivanjega sela je : v Ameriki 47 ročali — tako sijajno uspel, ponovi prihodnjo oseb, sa Štajerskem in Koroškem 35 oseb. v nedeljo eb polupetih v dvorani hotela „Union", raznih drugih krajih 20 oseb, skupno torej pri prvem koncertu več sto ljudij ni dobilo gta v tu,ini iz Ivanjegasela 102 osehi. Ce bi sedežev, ker so bili vsi do zadnjega razprodani, bilo potrebno, bi lahko navedli tudi hišne Avtomobilna zveza med Novim me-itevilke, iz katerih izhajajo te osebe. Dalje so stom in Brežicami. Poštno ravnateljstvo v r Ivanjemselu : dve gostilni, dva trgovca ter Trstu namerava med Novim mestom in Bre-set podjetnih delavcev.	žicami upeljati pošto na avtomobilu, seveda
Kaj pa Unec in Slivce ? Iz teh dveh le pod pogojem, če najde primernega zani-vasi je 54 oseb v Ameriki, ki po*ilj*jo lepe munja pri in»eresiranih občinah. V tej zadevi svote svojcem na dom. Pri orožnikih so 4 se mudi poseben odposlanec na Dolenjskem, osebe, v Parizu 4. Koliko pa še po druzih Za enkrat se namerava nakupiti dva avtomo-krajih ? !	bila, ki bodeta vozila po 20 km na uro Pro-
Tu imamo županstvo, šolo, gozdno o<*obje 8tora bo za 20 oseb. Voznina bo znašala 6 h kneza Windischgraetza, 8 trgovcev, 5 gostiln, ZH kilometer. Kakor se sliši, je mnogo upanja, »ovo moderno mlekarno in istotako novo mo- da se projekt vresniči. Nameravana avtomo-derno »»pekarno. Promet je torej precejšen in bilna zveza utegne prinesti več življenja in fas bi bil, da dobimo tudi moderno urejeno prometa v te lepe dolenjske kraje, poštno po-lovanje na Uncu. Ali naravnost Pazite na otroke! Vdova delavca povedano; tu je potreben c. k. poštni urad, Marija V o it v Ljubljani zakurila je včeraj ki bo dostavljal pisma strankam na Uncu, v štedilnik v svoji sobi, potem pa je — pu-ftlivcnh in v Ivanjem selu, oziroma, da bo stivši dvainpolletnega otroka samega doma — prebivalstvo teh krajev moglo na Uncu od- odšla po svoj»-m poslu. Ko se je čez poldrugo dajati pustne po&iljatve, mesto da morajo uro vrnila domov, našla je sobo p»lno dima, hoditi na R^kek na poštni urad.	otrok pa je ležal mrtev na tleh. U/gala so
C. k. pošto bo gotovo vodila z a n e s- Se bila drva, ki so se sušila na štedilniku. I j i v a in nepristranska oseba, Otrok pa se je v dimu zadušil. Brezskrbna sbog česar se neha sedanje razmerje, ko so mati se l»o morala pred sod>šcem zagovarjati, stranke, v skrbi za svoje pošiljatve. siljene	Logaški samci prir. de v soboto dne
osebno hoditi na Rakek. Osobito pa trgovci, 26. t. m. v Kramarjevem hotelu v Spodnjem katerim je do tajnosti. Kako važen je ta Logatcu svojo tradicijonnlno plesno veselico, moment, dokazuje dejstvo, da je c. k mini- Godbo bo oskrbela ljubljanska društvena eteratvo za trg«»vino z naredbo dne 22. de- godba. Ples logaških samcev slo*i že od nekdaj cembra 1906 odredilo, da mora od !6. januvarija 1907 dalje, vsaka stranka, ki biva tiven sedeža poštnega urada in ki daj a svoja pisma puščati na pošti, plačevati mesečno tri fcrone.
kot odlična predpustna veselica.
Vesti iz Goriške.
Lokalna železnica Červinjan-Belve-
. .	dere. Vlada je v ponedeljek predložila po-
<> pa že ni možno za sedaj ustanoviti	slanski zbon,ici zakonski načrt za gradnjo
poštnega urada na Uncu, naj pa vsaj to	iokalne železnice iz Ćervinjana preko Ogleja
davno poštno m brzojavno ravnateljstvo od-	v Beivec(ere. Za to železniško gradbo bo
cedi. da bodo po dvakrat ali vsaj po enkrat	trebaIo 1,600.000 kron. Od teh prevzame
oa dan zanesljive osebe s poštnega urada na	vla<la T gmi.lu zakonskega načrta K 1,400.000,
Rakeku dostavljale pisma prebivalcem gori	osUlo ST,ito 200.000 se pa razdeli na deželi
omenjenih va>i.	Goriško in Gradiško ter na interesente.
Napravo vodovoda v Radovljici. — Mraz v Gorici. Včeraj so imeli v Go-
^kcija za preskrbljenje zdrave pitne vode se	rici mraza 9 stopinj C
ti nekaj let sem vr*i na Kranjskem, zlasti Briška železnici Župani iz Brd sklica na kraškem ozemliu z lepim vspehom. Se-	čejo v kratkem v Šmartnim shod za briško veda so trc.Ški, ki jih zahteva ta akciia, raz-	železnico. Nanj bodo povabljeni vsi slovenski etroma Jako veliki in bi jih dežela in inte-	deželni in državni poslanci. Zanimanje za to ftsenti sami pač ne mogli zmagovati. Z	železnico je v Brdih veliko.
ozimni na nujno potrebo te akcije pa prispeva k tem troškom država iz melioracijskega •foiuia običajno s 40 odstotki faktičnih tro-4kov. Razven Krama dobi še letos 6voj vodovod tudi m<»to Radovljica. Načrti so odobreni in pretečeni ponedeljek se je tudi sklenila že tozadevna pogodba. TroŠki vodovoda, ki bo služil ne le Radovljici, ampak tudi va«em Begunie in Lesce, so proraču-ojeni na 169.000 kron. Z delom se bo pri-
čfio še letošnjo pomlad.
Plesni venček -Glasbene Matice".
Pevski zbor „Gla-dtene Matice" priredil je v •ohoto zvečer v dvorani ljubljan*kega „Na-rodnega doma" plesni venček. kije bil. kakor v«e priredbe tega d uštva, jako mnogobrojno obiskan. Zabava je bila zelo animirana in amerikanski način venčka je ugajal zlasti ženskemu spolu, kateremu je bila do odmora prepuščena volitev plesalcev. Priznati se mora. da je nežni spol postopal splošno z vso objektivnostjo ; vkljub temu pa je bilo ven-4xr opaziti nekoliko protekciie, ki pa .ie unela sevoda prav posebne motive. Vendar pa to ni motilo dobre volje tudi ne pri onih, ki so morebiti — obsedeli. Kvadrilio je ple-fialo čez sto parov, kar je pri naših razmerah že nekaj izrednega
Morilec svoje ljubice pomiloSčen. —
V zadnjem porotnem zasedanju deželnega so-diiča v Ljubljani ie bil 24 let rari hjapec neke tukajšnje vinske trgovine Alojzij Župe-vec obsojen k smrti na vešalih. ker je svoii tjubici, katere se ni mogel odkrižati, z britvo prerezal vrat ter ji potem, ko je bila že airtva, stisnil v roko inorilno orodie. hoteč obuditi mnenje, da se je dekle *ama usmrtila. £zkor se ravnokar iz Dunaja poroča, se sni; tna kazen aa morilcu ne bode izvršila, ker ga je cesar pomilostil. Pri>odila pa se •a je 20 letna ječa.
Nesreča ali hudodelstvo ? Iz Ljubljane se nam poroča: V soboto zvečer pri
Topol ubila 72-letnega moža. Dne
18 t. m. je sekal v Biljah na Grajskem vrtu topole posestnik Andrej Cijan. Pri tem delu mu je pomagal njegov tast 72-letni Anton Kovic. Nesreča je hotela, da je vitka topol pala ravno v nasprotno smer ter na mestu ubila omenjenega 72 letnega moža, ki je bil v vsej vasi zelo priljubljen.
Premeščen je sodni avskultant gosp. Albert Komavec iz Gorice k okrajnem sodišču v Kobarid.
Tri kvintale rib so ujeli te dni v Vipavi pri Rubijah. To je za te kraje izreden slučaj. V Soiodnjah so u;eli v Vipavi nenavadno veliko ribo, ki je bila 75 cm dolga in 50 cm obsežna ; tehtala je pa 7 kg. Sploh je tam okoli sedaj izredna množica rib.
Vesti iz Istre.
Vojaška posadka v Rovinju. Nedavno temu smo poročali, da dobi Rovinj vojaško posadko. S*-d«j javljajo, da pride tjakaj kmalo en bataljon pehote.
Pevsko in bralno društvo „Slavec* V Ricmanjih bo imelo prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. ob 3. uri pop<*l. v dvorani „Narodnega doma** svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom.
Pevsko društvo „Slovenec" v Boritu, priredi dne 10. svečana L 1. — po dolgem prestanku, — zopet svojo predpustno veselico. Na vsporedu bo petje, tamburanje, šaljiv igrokaz in t. d. — To društvo je že par let sem spalo, zdaj pa se je po zaslugi tamošnjih narodnih mladeničev zopet vzdramilo in hoče nadaljevati svoje delo na polju prosvete in omike. Mladeničem pa (tu treba pojasniti, da vzdržujelo sami mladeniči tamburaški in pevski zb«.r) kličem iz dna srca: Živeli in naprej čvrsto na zapričetem delu, da pridemo do cilja! Brez boja ni zmage ! Naprej !!
Cerkveni blagoslov — lovu na člo-
čitamo, da je
Dobrovoljno gasilno druStvo v Vo-
loskem 8 hrvatskim poveljstvenim jezikom je ustanovljeno. Predsednik pripravljalnega odbora g. dr. J. P o š č i č je na ustanovnem shodu obrazložil potrebo tacega domačega društva, ker treba pokazati, da smo tu domači na svoji grudi in da ne dopuščamo, da bi se tu naš jezik zapostavljal in celo pro-ganjal, kakor se je to godilo v obstoječem opatijskem gasilnem društvu. Društvu je pristopilo okolo sto členov, ki so izvolil* gosp. Niko Peršića načelnikom društva. Društvo je storilo tudi rodoljuben sklep, da bo svoje spise kolekovalo z narodnim kolkom.
Društvu želimo najlepših v«pehov na vršenju njega plemenite in človekoljubne naloge!
„Italijanske" zmage v Istri. Drastičen izgled, kako inalo italijanske so v resnici mnoge toli slavljene italijanske" zmage v Istri, daja nam konstituiranje novega „italijanskega* občinskega zastopa v Tinjanu. Predsednik v seji je govoril — hrvatski in zapisnik seje so sestavili — v hrvatskem jeziku ! In neki mogotec iz Pazina, ki je tudi odbornik in ki je početkom govoril itabjanski, je slednjič začel tudi hrvatski, ko je videl, da ga sicer nt kdo ne umeje.
Tako izgledajo te italijanske zmage, radi katerih toliko kriče italijanski listi, in tako je vse tisto italijanstvo po mnogih krajih Ltre, s katerim se italijanska signoria t-.iiko ponašajo in pred katerim delajo tudi avstrijske vlade gloliuke poklone, da se le ne zamerijo kakemu Tittoniju in morda tudi kakemu operetnemu generalu a la Ricciotti Garibaldi! ! Istrski signori delajo s tem sleparskim itali-janstvom Istre na Dunaju najbolje kupčije, ali ne za italijansko lj udstvo, ampak za kliko.
Gospodarstvo.
Pamplovna služba za lažno Ameriko.
C. kr. minist rstvo za trgovino se bavi z vpraša* □jem, kako bi se paroplovna služba med Trstom in primorskimi lukami v Braziliji in Argentiniji dala v rone domačim paroplovnim družbam.
Če * ki t' j(ovci p> ot' 9 oviša nji telefon mk h pr<st jbin Iz Prage poročajo dne 21. t m.: V trgovski zbornici so imeii zastopniki čeških in nemških trg »vskih korporacij posvetovanje gle ie zvišanja poštnih pristojbin. Sklenili >0, da 1. junija t. 1. odpovedo vsi telefone, če »e ne prekliče zvišanje pristojbine. ^^^^^^^^
Razne vesti.
General Kuropatkin je te dni vspr«-
jel nekega so t rudnika lista „Ga/eta"4. General je izjavil, da bi bila rusko-japonska vojna končala s sija;no zmago Rusije, ako je ne bi bil piekinil mir sklenjen v Portsinouthu. 0 tem je popolnoma prepričan. Delo vrhnega poveljnika o volni je njegovo računsko poročilo. Natisnjeno je bilo t 1500 izvodih, katerih je bila polovica razdeljena med različne vojaške osebe. 750 iztisov se razproda, ako 1 car odobri delo in 6e dovoli predaja. Delo sestaja iz petih zvezkov ; prvi zvezek ima 400 strani. Ta prvi zvezek obseg* taktično iti strategično razpravo o bitki pri Liaoj:«ngn, Drugi zvezek govori o bojih ob reki Saho. Temu zvezku je priloženo 40 kart in veliko načrtov boimh položajev. Tretji zvezek se bavi z bitko pri Mukdenu. Ta zvezek je najobširneji, naj natančneje sestavljen ter ima največ kart in načrtov. Z vojaško-znanstvenega stališča najvažneji je četrti zvezek. Isti obsega samoobrambo in opravičenje bivšega generalissima nasproti očitanjem glede nje gove vojaške nesposobnosti. Zvezek ima ob-
sežen pregled o vzrokih, okolnostih in posledicah vojne z Japonsko. Peti zvezek imu poročilo o stanju in dispoziciji prve armade, od kar je nje poveljstvo od generala Line-vića prešlo na generala Kuropatkina.
Praski princ Henrik, brat nemškega cesarja, je nevarno obolel, baje za rakom v grlu, za katero boleznijo je umrl njegov oče, cesar Friderik.
Prenos smrtnih ostankov Leva Xlll. Iz Rima poročajo, da je papež Pij X.
Dalje na 4. strani.
Tovarna pohištva
ta ulica della Cesa St. 46
ZALOGA: Piazza R u sari o št. i
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
MACHNE & C°.
Koncesijonirana pisarna za
trgovske informacija
W in iztirjevanja
ulio a Vftocenzo Belitni d t. 13.
Dopisniki T«rh mestih »veta.
3(dor želi ■
dobro kapljico:
iiHiiii/Jio vino Iz najboljih dalmatinskih k'M; vino i-trsko. desertno vino l/j leiu 1897; šumeči ref fck. zadarski maraskiii, luk-sardo itd. — tropin«»vec, pristno • I je Iz oljk, likvorjev i n špirita, naj se obrne na Za'ogo, ulica Farneto 3
99
Konsumno društvo" v Banah
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vrdil
v nsdeljo dne 27. t m. ob 4. uri popoludne
v lastnih prostorih.
DNEVNI RED: 1. Pi-zdrav predsednika.
2. Poročilo tajnika. Poročilo blagajn ka.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Razni nanvt-ti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Giulio Zanoiia
krojacnica TRST ulica Tor rente 32
Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne.
{ Zdravnik dr A. Zžhorsky
. ■-- al i ta T©rre Blanea Stev. 8 = Ordinuje od 9-1 x predp., 2-4 ure pop. Telefon štv. 1384.
Nabiralni vsgoni dh v->e v»*ne podaje *r~daje Evrope m Balkana. Po«fb i va<oni za vino. V*pre-lema vsakovrstne transporte «d v-ake »tram m na va»ko ntr*n. Uluga bl»go, uplaćuje csriuo in daja poHojila na bla^u.
Robert Melzger & C°.
mednarodno spcdicijsko podjetje v Trst«
Zastopnik: Ft eher & ReetiMeln. r nnel
Benetke. Milan. B i-to Arniro. Verona, Como, Chianeo ,
____Turin, Luiii" Mnnnheim. —---

_____________ r........ . _____________veške duše. V R0mnibusu
peljal ie posestnik Josip Pavlid iz Matenerna	premonturski župnik don M«ttich blagoslovil
4ju lil lanski kolodvor nekega kr»»jača, ki se	zgradbo na Kamiku. v kateri bo - Legma
v Severno Ameriko. Okolo polnoči,	šola za hrvatske otroke. Torej pod zaščito
vrnil «e je v Moteno le Pavličev kani brez	cerkvenega blagoslova — vsklika pulski list
voza in gospodarja. Nekoliko sosedov se je	— bo naj sram..tne j i nauk: odnarodo vanje
edpravilo na pot ; našli so ob ce*ti prevr- nedolžnih otročičev. Katoli&ki duhovnik hrvat-*jt ® voz, nekoliko oddaljeno pa Pavliča — ske krvi blagoslovlja hišo, kjer *e bo«lo vzga-mrtvega. Imel je težke rane tia glavi. Ali se jali odpadniki svojega naroda ! Pobujšaiye » yi r godilo hudodelstvo, ali pa se je Pavlič i sramota 1
Posrečilo se nam je sestaviti
spopjlnjoi in pa'catiran brzi stroj za nogovicc VICTORIA
PARIZ velika nagrada in
zlata mjlalji. — A---
s katerim si zamore vsakdo ustanovi koristonosno domačo obrt 8 proizvajanje nogovic in sliČuih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez siva. Uporabo stroja „THE VICTORIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma us-tmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poštnine prosto. — Odpošilja centrala:
The Oictoria Stocking-£oom £ Co.
^ RST, C<irso št. 17. f— Iščejo se re-ni zastopniki. — Orso vt. 17
Stran IV
»EPIM ST« štv. 23.
V Trstu, dne 23 januva-ija r,K)7
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, lift kopelji Cene zmerne.
KSSV5S HOTEL HALKA
•dredil, da se prepeljejo smrtni ostanki papeža Leva XIII. iz cerkve sv. Petra v lateransko baziliko dne 3. marca t. L Ta prenos bo imel popolnoma privaten značaj.
Obsojen major Vojno sodišče v Draždanih je obsodilo majorja pl. Zescbwitza na osenitedensko ječo, ker še oklofutal svojega slugo.
Lakota v Rusiji. V nekaterih krajih Rusije ie velika lakota, je večja nego leta 1899. Pričel se je širiti tudi legar.
Volkovi na Hrvatskem Iz Belo-vara poročajo, da se je v tamošnjem okraju pojavilo mnogo volkov, ki prihajajo iz Gjurje-vaškega gozda ter da napadajo konje in goveda. Otrok ne morejo roditelji sannh pošiljati v šolo. Prirediti hočejo na volkove vebk lov. Kmetje bklepajo iz množine volkov, da bo letošnja zima še dolga in huda.
Vojvode obtoženi radi sleparije. V kratkem se bo pred sodiščem v R mu vr-ftila kazenska razprava proti vojvodi Tomažu Pugliati in njegovima bratoma, Alfonzu in Antonu ter proti baronu Montelli, ker so goljufali prodajalce smodk. Omenjeni so oškodovali različne tovarne smodk za skupno svoto 60 000 lir.
Baionica Schonberger se zastrupila Baronica Schonherger, ki je po razkritjih posl. Lengyela o pravosodnem ministru Po-lonyi-ju močno prizadeta, se je poskušala danes usmrtiti. Zavžila je strup._
Harmonij ćmeriške vrsie PX»
aov se proda. Nas ov pri „Inseratnem oddelku E ii-
ocsti"._————
fc ratar 81 žeh	slu*'*« za kakega to-
li rcUdr TarniSkeg« vratarja. Naslov pove „In-
»eratni « «<dp'ek E«l nwi".
Mkbtirana soba odda t-e v najem pri
■em:k« družini v Rojnnu-^korklia &t- 187.	Bi
P netil no Dl1 Pro ,i,j z d'kret«.m, j«ko dobra UUb llllld. pozicja Naslov pove „Inseratni oH-dt-lefr Edinosti".	__
thkoi. I'ouudbe po«l ,J. lek E«linos'i*
79 ' na , nsenitni cd.ie-6<)
C nrcimom thk"j kojaS.-.ega vaieuca iz «i fc-
C prcJlTltJIll žele, k«ieri ima veselje do krojače obit«. — Josip Gregorčič, Tist-K:i;diti sv
Alojz £tev. HM.____
r-nHal Je Pn v- Iviu,u- kuhinja, soba. n« {iruUaJ 2 o kifi. zemljišč i, bi' v ia vodnjak. NhhIov F. BesMinjHk, s . Ivan £t. 300. ( 3
Mate in ve.ihe parcele
a Li&aoii ob cesti v bližini nv sla, so na prod..j po ngotliiih cenah. >a:-I«.>v pove .,Iu?eratni oddelek E inos.r*.
VELIKA ZALOGA
rpneneg-a karbida
eodč ki od lOO k^	30; 50 k? kron
31; i n o k «. n 32 z^ lOO -»—» Člate tele. ambalaža zastonj. ^^
Z* Ihiro, Cio isk*» Iranko nt la«ljo Jili postajo naročnits
PAOLO PATRIZE, Trsi
uhc<* Sin L. zz.no štcr. g.
feSf
i:
Vsesa* nsto t;:!o i i ur zoaofe ie iastsel leisnji
}(ctedar
c
i u
07
Uredil dež. nadz. J. L e g v a r t. II. ze!o popolnejši letnik z vsebino : Kratek opi* umne živinoreje ; zlata pra--vila živinoreji, knnljeije goveje živine
in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna ernnjila. S.»dj» reja, naprava sadovnjaka. Vinoreja. priprava dobrega vina. Kmetov, zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kilo/*., orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo dražega.
Ve 7 m Je lftos v p« sftiDo DHt^uo | littni). C6DS s pošte K 1 tO, d «« -	prt Ivanu Bo to w
EJablJ*&l. Vpli-t p j nuitrr lr*gpga povzetja m naj •«- rne-tk uaj,r j d"p..#lj«.
Koben v»-rt»-u gospodar naj ne bo brez tega potrebnega k,.edarja.
I
PotlpiMut leni « ulici Laz zarctto voccblo itev 19
Dl vogla t-lic* ■)• Giorgio) ol oril
•r ZALOGO VINA
z% doroa'o rako. prid«d»*k Iz moji^ vinogradov t Bolu (otok Brad in pa prodajam t sodć kih io iekl«>nicah. Ze sani kraj Vam eagoinvtja da j- kakovost najbolja. Da »ni. ren-, cenjenim «<ijen.»le m jam« ti za (.rintuo vji.o «. m rkle II, da ga .It.hiram v original. Jh »odo- kita nara- noat iz mojih kleti v Bole in da ga tako rarpo*iljam tudi na »tauo auja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne cere.
V nadi, da me poiaatite z VaSo naročito beležim te naj-
daneje
IVAN CVITANIĆ.
Tapecirarska delavnica
Alberto Sencicti
Zrz\9 via Ciziaro Vecellio št. 4
vsprejema vsako thptcirarsko delo in tudi popravljanja. --- CENE NIZKE. =====
I
Velika 7aloga iatrijansketra in dulmaiin-skega vil a. belega in črnega i*, najnoljih kleti, mar-ala I vr^te d« debelo In drobno bošdju na dom brezplačno v*ako količino, izven Trsta franko postaja Trst po ko-iku renčnih cenah. Ul. Glov. Bocoacolo 11
FRATEILI de GIOIA, Trst
fi\io hočete kupiti dobro in ceno otrobi, ovsa, moke in v
Obče Žita, obiščite skladišče
Carlo Delta Detla
v Trstu, via S. Sebasliano 1, II. nad. PISARNA
ia posredovanje nepremičnin, posojil. — zakupnin, zamen . ,
in sploh trgovskih poslov.	i	.	4n
Uradne ure od 10. do 1. pop in od 4 do ti. pop« 1 V TRSTU, Ulica VlttOHO Alfieri St. 1 0
Hočete se prepričati?
oMščltr velika sk
Jtfarifs vdove Salarmi
le
s čistilnim estraktom
Crlobus
ZASTOPNIK :
^lberto £e9eschi
TRST CORSO štev. 4
III. nadstr.
Trst — Anetro - Američana* -
— Anonimno parobrodno društvo.
Hew-Yor^
8»
Pc rL-»iinnict srednje Marorti z khAcijo, ifiče renzijonisi primerne siužbe v Trstu al. v
kateri • iugi deželi. Govori slovensko, nemško, italijansko in brvaisko. Potu be poJ „Zanesljiva oseb " na ,.Iuseratni «»dd- lek Edinosti".	67
f)rrt"7ničL i P081"evo 1,8 v I,okoiu lfeće Ul UfciHolM m> rno tlužbo. Vešč je slovenskega,
■emSkfga in ilalij»«iJtskr-g-. jezika. Naslov pove „In
•eratni « rUM^fe K«iit o-ti"._ '• 5
llItMCl4' prvoietnik, lžče pi-ar^ke službe pri jfJUlibl kukem adv k. tu ab notaru Nast« pi
I Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med
Trstom ii rani iliiii Iii Airiie
z najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlaŠC
Dir za prevažanje izseljencev.
V Trsio dobivajo potniki pied orlhodoni p^rnikov hrnno in stanovanje v novozgrajenem hotelu: „ P K X»S IO X - A US T RO- A M E KIO A X A ". Ix TEi TA odhajajo p urniki vsakih 8 am — Brzt in oiegaatal novi p&raik
■as Jrancesea mmmm
odpotuje v NEW-YORK dne 29 januvarja 1907.
— — Cene jako nizke. =--------—
Za natarcncja navodila treba se je cbmiti na upravo Društva: Jrst, ul. J/Jolin piccolo Z
G-ueriiao Marcois
ulica i iv^rnella štev 3
1'njrrc.ča s-vf»j<' I< po fpljn in dr\ ki je vedno preski b' jena z najboljšim kianjskim blag- ni Prodaja na debelo in drobno.	Pošiljanje na dom.
Telero šte^. lfc>64.
Ne čakajte !
Kupite takoj !
Nikdar več ne bo tako ugodne priliKe.
Dijamanti
| so najbolja In najlcpSa Imitacija tia sveta. | _
Prodajalna cena je bila doslej	kron 3
\
sedaj se jih bo za kratek čas prodajalo po
ali par.
VELIKANSKA 1ZBEKA: pr^tftnov. z:i?»«»nK% nT^nov, ige' z;» kravaie. lisp»iv g;iiiil>c» za	s mo m	M*f i/.ir z;»
spotir i ii gostto ir<!.. prej 8 kron seil »j 2 kroni koina<I h pa? >
Odiošilj&tve na deželo proti predplačilu ali a p. štnim povzetjem.
Radiosa fimmm Diamond palače
TRST CORSO 27.
Ponte della Fabra 2 I ul. Poste Nucvo e (vojfa! Torrente).	p > Alla CittA di Lon> :f
Velik izbor izgotovljenih oblek za rnoške, d ("Le koBtumi za otroke Površniki, močne jope. koži: .i in raznili p detotov. Obleke za d-m in delo. Deli .-te obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi p!asči (prišla ang e5ki). 8pc»olJallteta: blago tu- in mozem- ih ovarn. Izgotovljajo ne obleke po meri po najno niodi, točno, solidno in elegantno po nizkih t
FRANCESCO S. DONATS J
elektrotehnik TRST, ulica deli* A»quedotto M. 2."»
Autorizovana eleitroletmiCiia Mamica s mm mehanično delalnico
sprejem« tpejjavo <;lebtriĆDO rai^trrllj.ire, zvonce t, telefonov, iin-lovotlov, kaker tudi meh inićnn dela. Iti •o * iveiti s flektr.iiehniko, kakor ptipnirt din»tui-i-nih uiotorjo* in preotuove evetiljk kakor inoga ei bodi \ tihtfaia.
Cene Jaka zmerre in Izvriitev porolna.
Prodaja tudi koruzno parje za p33te!j8
M. ud,	i
n! ca Laigi đi Pa.euriiia 2 ioM iii Cj 3.133>
Slovenci!
Ls^tniki krčni. gostiln, h;J in stanov«.ij, ki »1
mrež.ce in druge pi edme
<a plin^vo razsvetljavo v prodajni niči 00 o •
Srmasto C^ttelan!
Trst, ulica Acouedttto Štev. 10 Trs'.
kjer liani« te najprimerneje eene in irp ino
1 ■ ....... ■ '" ——— ■ —
Zaloga dalmatinskih vin
lasi i p idelt k t Kii p L Trp t »j t
Marko Orbanouić
Trst — via <lella SauHa tev. IH
Prodaja na debelo: v sončkih, damižanah (n steklenic;^ — Pristno olje =====-
0
! ?
hitro i . tr«ji.o t> izau ično-ett-riču J ta, tii.->tf ća istiičasno z >l>e, OHveiujuC f^ >, tlćvrSčujoča D zabranjujoća voli« ' !
Vsako zooobol, vsako nepnj trm Ha^u u-^ J j od-tr«njuje hitro i< tr«ji.o t« lzan iČno-ev-riću. voda za usta, zobno nieio,
zob. I »teKlemćica ii) nvć., ^ poŠto uč. oni«. ! ) Dobiva se camu v lekjirni < | ' due mori') TRST, Muru-ipa.na pnl;0 ■ .■ Te «f',11 šif-v. 72 — — — — — —--
^ J
1'rva 211 edina - |
pisarna v vsjai vjv'. *
konce.sij^>niran:i od vis. c. k. narne-ujištvt*
uiica Bachi št. 12. ii. nacist.
tuhod pod p ehodiščein.)
|
flaja naavete in informacije o vsem, tu-- se ti£e novačenja in v njuške ^inzbe.	-
1 ^ Izdeluje in odpošilja v-ako »-r^t'> pronor j t i A vojaškega značaja — opr<>šč» nje- od voia-
£ ških vaj iu kontrolnih shodov, enoletno rf' j * brovoljstvo, ženitb?, dosezanje? zak«mt.h > | i ugodnosti «iede pre/.enčne službe .vsprejetiu I § v vojaške 6ole itd. itd. r Pooblaščena je zastopati stranke pri ! 1 upravnimi oblastnijami.
Posred »je v najtežavnejih Hlučajih. Reševanje hitro in točno.	^
U h. A D N E UHE:
Ob delavnikih od 0. -12. r<-dp. iu 4.-7. pr.pot. Ob ued«'jah ia p aiuik h «>1 10. IX. o. otudu *.
€milio Scgrc
je otvorila novo zalogo
koroškega* lesa-
v ulici Antonio Caccia št. 17 (e:, Androna del Moro)
—— KONKURENČNE CEN«i. == =
* il