90. številka. Ljubljana, v petek 22. aprila. XX. leto, 1887. Izhaja Vbak dan ivećer, izinisi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t ri j sk o-o ge rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za m«•••<•. po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiri&topne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr.; če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,Gledališka stolba". U prav n i £ t v n nnj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Res litorales. Doslej poznamo najbolj „Res ItalieaeM, ki so izšle pred leti, in so opisavale, kako mislijo italijanski državniki in italijanski narod o avstrijskih deželah, katere bi radi odtrgali našemu cesarstvu. Te dni pa so zagledale beli dan „Res Tridentinae", katero knjižico je sestavil nekdo, k; se prišteva k nekdanji ustavoverni stranki, torej k onim tovari šem, ki sede na levici v državnem zboru. Nedostaje nam samo še, da bi sestavil kdo »Res litorales"; tu pa bi bilo združiti stvari ne v knjižico, ampak v dovolj debelo knjigo. Kajti snov; je tukaj nakopičene v toliki meri, da bi naraslo vsako poglavje na jedno knjižico. "Vzor bi dobil dotični pisatelj ravno v knjižici „Res Tridentinae", in možno bi bilo to knjižico kar naravnost porabiti za primorske razmere. Zamenjati bi bilo samo ime „Nemec" s „Slovan", vse drugo bi utegnilo ostati. Dodatek bi se napravil samo tam, kjer pomagajo tudi Nemci lahonstvu proti Slovanom in s tem proti avstrijskim inteiesom. „Re8 Tridentinae" opisujejo, kako je na juž nem Tirolskem stvar dozorela tako daleč, da no celo preprosti kmetje prešinjeni z iredentovskim duhom. Razumništvo se lika in omikuje v Italiji; sinovi imovitiših družin zahajajo na italijanske šole v Italijo; tam si pridobe celo državljanstvo italijanskih podanikov, vračajo se pa kot taki vender v Tirole, kjer delujejo v iredentovskein zmislu. Na Tridentinskem je, kakor trdijo „Res Tridentinae" celo nižja duhovščina vsa pokvarjena, to je, tudi ona dela proti Avstriji za odpad k Italiji. Česar ne dovrše posvetni iredentaši, to stori ko-nečno duhovščina na kmetih in tako je dozorel niži in viši del južnotirolskega prebivalstva za odpad. Dotični pisatelj, kakor v obče nemško-libera'na stranka bi rada svoje grehe proti Avstriji navalila na sedanjo vlado, v tem ko vsak politik ve, da so nemški liberalci božali južnotirolske Lahe v prejšnjih dobah jedino zaradi tega, da so imeli tudi v njih svoje podpornike proti slovanski večini tostranskega avstrijskega prebivalstva. Nam ni zagovarjati sedanje Dunajske vlade; ali ona pokaže kaj lehko na postopanje nemških liberalcev tudi v se- LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Deveto poglavje. (Dalje.) A kmalu se je bil izgubil v množici; in Mabel je zopet le mislila na malo četo svojih občudovalcev, ki so si srečo voščili, da je zopet v družbo prišla; tudi so jej ostali verni kljubu godbi in plesu v bližnji sobani. Zato se je nekoliko čudila, ko jo je nekdo dotaknil se z mahalcem. Ko se je obrnila stala je pred njo gospa Leroveva z onim tujcem, ki je bil nedvomno Ludviko poiskal, da bi ga sestri predstavila. Ali se je Ludviki k plesu toliko mudilo, da je bila spozabila, njegovo ime jasno izreči, ali pa je bila Mabel malo zmočena, da imena ni jasno slišala; dovolj, kar vedela ni, da se je z Dudlevem seznanila. Zavedno veselo njegovo obnašanje je Mabel kmalu popolnem umirilo. In sama ni vedela, kako dauji dobi, ko se isti liberalci bratijo z Italijani primorskimi. Nemški liberalni in židovski listi zamolče in zakrivajo vsukotero protiavstrijsko dejanje primor skih lahonov in iredentašev ; nemški liberalci zagovarjajo protiavstrijsko in protislovansko politiko na Primorskem. Ista politika je spravila južne Tirole s poti proti Avstriji; ista politika doseže iste posledice tudi na Primorskem, kolikor se temu ne ubranijo primorski Slovani jedini zaščitniki sebe in Avstrije — na Primorskem. Tu na Primorskem je položaj v mnogoterih ozirih Še hujši, nego na Tirolskem. Kajti tu je veliko veča pomoč protiavstrijskih agitatorjev, ki prihajajo v ogromnem številu iz Italije same. Južno Tirolsko je samo bolj ali manj ubožno, katero ne more italijanskih podanikov vabiti k sebi zaradi kruha. Na Primorskem je pa 3osebno Trst, kateri redi celo po statistično potrjenih podatkih najmanj šestnajst tisoč Italijanov iz italijanskega kraljestva. Teh 16 000 duš v Trstu representuje že samo prehudo agi tato rsko moč v iredentovskein zmislu. Ta moč se kaže pa tudi v moralnem oziru. ki pa ima svoje korenine tudi v protiavstrijskem duhu. Nikjer v Avstriji se ne godi toliko goljufij in sleparij na zasebnih in javnih mestih, v večih in manjših službah, kakor ravno v Trstu, in od nikoder se ne sliši, da bi sleparji in hudode lniki popiliovali jo v Italijo, kakor ravno iz Trsta Torej v Trst zahajajo Italijani iz Italije ne samo. da bi si služili kruha poštenim potom ampak tudi, kakor je videti iz dejanj, z namero, da bi tu obogatili z goljufijami in sleparijami vsake vrste. Trst je v tem pogledu hudo propal, in policijska ter sodnijska statistika v Trstu mora nas poučiti naravnost, da velika večina takih hu-dodelnikov se je priteplo iz Italije in je odneslo pete zopet v isto obljubljeno deželo. Politika na Primorskem pa tuka dejanja zakriva, toliko bolj pa vidi v vsakem koraku slovanskega prebivalstva narodne in celo nevarne aspiracije. Gospodo bi zavrnili mi na Res Tridentinae, se je to zgodilo, da se je čez malo minut zaplela ž njim v pogovor prav brez vse one prisiljenosti, ki površnemu in prenaglenemu predstavljanju navadno sledi. Tudi si ni skušala pojasniti, zakaj so najdrzniši izmej njenih častiteljev drug za drugim v plesalnico ali kam drugam izginili ter se Dudleyu popolnem umaknili. Vedela je le, da je poslušala moža, ki se je po krasnem jeziku, po izvirnih mislih in po živi vobraznosti bistveno ločil od vseh, ki so jo bili ravnokar zapustili. Tudi jej je laskalo, da je k sebi privabila toli odličnega duha; ker so jo morebiti tudi žive oči Dudleveve navduševale, čutila je v sebi duševno hrepenenje, katerega jej doslej občevanje z družbo nikdar ni bilo izbudilo. Opazivši, da ni plesala, šel je Dudlev jej po stol, sam pa se je po stari navadi in nekako neskrbno naslonil na podoknico ; nadaljeval je z bliščečo da-rovitostjo pogovor ter jo sedaj pa sedaj z navidez nemarnimi besedami osrčeval, naj le brez obotavljanja kaže prirojeno jej milino in ostro razumnost s katerima jo je priroda toli bogato obdarila. Ko jej je gospod Leroy, ta večer slučajno navzoč, naznanil, da voz čaka in da je tudi Ludvika pripravljena oditi, zapazila je še le, koliko dolgo se je toli prijetno zabavala. Če prav je to bilo le da naj se uči tam, kako dela neka politika — proti državi. Na južnem Tirolskem deluje tudi duhovščina za odpad od Avstrije ; na Primorskem se v domači duhovščini ne more še govoriti jednako. Vender pa so se zgodile tudi že tukaj velike napake, katere so pa preznane in konečuo tudi prekočljive, da bi jih mi tukaj opisavali. Opozarjamo pa vender, da vedenje od neke strani velike duhovščine na Primorskem, kakor so to označili slovanski časniki, nikakor ne more krepiti avstrijskega duha in vzbujati patrijotizma v onih nižih krogih, proti katerim se obračajo neke vrste višji pastirji. Dunajski vladi pa bi vsekakor priporočali, da uaj gleda, koga posluša, bodisi kedar ji predlagajo nova imenovanja više duhovščine, bodisi, kedar opisujejo s Primorskega vedenje — slovanskega prebivalstva. Ali nam je danes druga namera v mislih. Do-kazavali smo že, da na Primorskem morajo Slovani sami delovati in se naslanjati na sopomoč drugih avstrijskih Slovanov. Zdaj bo budgetna debata, in mi v interesu celokupnosti naše tli zave opozarjamo odločne slovanske poslance v državnem zboru, da vzamejo v roke „Res Tridentinae" ter da sodijo o položaji na Primorskem še veliko hujše, ker samo tako bodo sodili primerno in resnično. To sodbo naj razkrijejo brez ovinkov v državnem zboru ter vladi zaresno za-kličejo: Quousque tandem I Pozitivnih del jim da tukaj lehko vsak primorski rodoljub, sosebno pa uredništva listov „Naša Sloga" in „Edinosta v Trstu, „Slovenski Narod" itd. V tem oziru bi bilo celo priporočati, da izdajo slovenski rodoljubi vsaj majhno, jedrnato sestavljeno brošuro „Res litorales". Tako numerja izdati urednik „Politik" gospod S rb tudi brošuro o gibanji na Češkem. Torej z brošurami na dan, in slovanski poslanci a la Gregr, Va-šaty, Gregorec itd. pa na noge z interpelacijami v državnem zboru. Povedati je, v kaki nevarnosti je položaj na Primorskem za Slovane in ravuo zaradi tega za državo. Te poti so jedine poleg lastnega delovanja, da se rešijo Slovani proti nameram italijanske iredente in neinško-židovskih jako nelibe-ralnih pomagače v. X-l-Z. znanje jednega večera, vender si ni mogla zakrivati občutene radosti, ko jej je Dudley pri slovesu rekel, da se z veseljem nadeja, da jo bode kmalu zopet videl. Henrika so k veselici pričakovali; a ni ga bilo; pokazalo se je, da so ga bili nekateri prijatelji v njegovem društvu našli ter ga tam zadržali. Še le drugi dan pri obedu je Mabel imela priliko, ž njim o dogodkih prejšnjega večera se pogovarjati. Nje poročila so bila nekako izsiljena in Henrik je je s posebnimi vprašanji iz nje izvabil. Nazadnje jo je tudi primorat izpovedati mu, da se je z novim človekom seznanila; na to jo je napeljal, da ga je precej natančno popisala. Ko se je dolgo časa radoval z njenimi dozdevami o njem, zlasti pa ž nje sumnjo, da tujec mora biti pesnik, ker ima črne oči, dolge lase, pa precej sanjarsko obleko in poleg tega je še kaj prijeten, iznenadil jo je s pre-trganimi besedami: „S kratka, ti si videla Linkolna Dudleva, in zadovoljnost, podoba je, bila je obojestranska." Z radostnim začudenjem je Mabel zarudela pri prvih besedah Ilenrikovih, drugo nemudoma sledeče zarudenje nje lic pa je izdajalo, koliko zelo je Dudleyevo dobro misel o sebi cenila. Teta Sabija Iz tužne Koroške. Gospod poslanec dr. Gregoree dregnil je s svojo interpelacijo o imenovanji slovenščine nezmožnega knezoškofa krškega jako neljubo v gnezdo nemško-liberalnih prusijanov koroških. Kakor bpsni zaganjajo se v imenovanega poslanca in one. ki so podpisali interpelacijo, osobito pa v c. kr. deželne sodnije svetnika g. Hrena. G. Gregoree naglaSal je v svojej interpelaciji faktum, da je prvostolnik nadškof Solnograški v svojem poročili: do vlade zastran reguliranja škofijstev na Štajerskem in Koroškem dne 21. julija 1853 razločno izjavil, da bode treba za Krško skotijo v Celovci v škofe odbirati le takih mož, kateri so poleg nemškega tudi slovenskega jezika popolnem zmožni. To jasno določeno načelo pa se je že v drugič prekrhnilo in ne moremo umeti, kako morejo konservativni listi in v prvi vrsti „Vaterland" omenjeno interpelacijo pobijati? Je li g. Gregorec kaj druzega zahteval, kakor to, kar nam po pravici pripada? Potegnil se je za nas Slovence, katerih nas je dobra tretjiua na Koroškem. Hvala mu! Kaj pa nameravajo naši Nemci s slovensko manjšino in slovenskimi rodoljubi na Koroškem, kako sodijo o samostojnosti našega knezoškofa in njegovem poklici, hočemo v naslednjih vrsticah pokazati svetu ter prosimo nemške konservativne liste vzeti si notico, ter čitateljem svojim povedati, kaj da imamo pričakovati katoliški Slovenci koroški v bodočnosti, in potem še le soditi, je li bila gosp. Gregorca interpelacija umestna ali ne. Komaj se je zasula gomila nad ranjkim knezo-Škofom Fundrom, katerega so naši nemško-lib raki prištevali svojim pristašem, a po krivici, kajti spoznal je mož njih nakane ter ravno hotel tej stranki potegniti krinko raz obraza t^r ostro obsojevati jo, ko mu prestriže neizprosljiva smrt življenja nit, še ni bil pokojni vladika mrzel, že se je predrznil tukajšnji list „Freie Stimmen", kateri zajema iz žepov Celovškega državnega poslanca g. pl. Moro, na nečuveno surov in predrzen način zagnati krik, da mora biti prihodnji krški škof Nemec, in to ne le po imenu, temveč tudi po mišljenji, kateremu naj bode naloga, krotiti prepohlevne in avstrijsko-misleče Slovence. Po „revolverpressi" običajni navadi obrnil se je omenjeni list direktno na gospoda deželnega predsednika in ga rotil, da naj ves svoj upliv uporabi, da se imenuje škofom mož veliko-nemškega duha. Pretil je z mnogoštevilnim odpadom od katoliške cerkve, da skoro z ustajo, ko bi bil imenovan škofom Slovencem prijazen mož, ali še celo kak Slovenec. Imenovan je bil dr. Kahn knezoškofom krškim. Koroški Slovenci razveselili smo Be v svojej žalosti, da nam je osoda tako nemila, vender le dala novoimenovanoga, kajti poizvedeli smo, da je novi naš vladika obljubil, priučiti se jeziku slovenskemu, da je mož dobrega srca, resn« volje, ki hoče po vsej moči delovati v prospeh njemu izročene, izbornega in odločnega voditelja potrebujoče krške vladikovine. A le ta obljuba, priučiti se slovenskemu jeziku, je našim prusijanom že preveč, razburila je njihove duhove in danes ti kličejo: „Našemu škofu ni treba priučiti se slovenskemu jeziku in se mu tudi ne sme!" je bila tudi precej zelo radovedna, kako Mabel sodi moža, ki je bil na njo toli ugoden utis napravil. Tudi gospod Vaughan se je zanimal za Henrikovega prijatelja, Henrik pa se je sam najbolj rado val, da je Mabel z nadaljnimi vprašanji nadlegoval«! A Mabel je dosledno in stanovitno ogibala se vseh vprašanj ter je nazadnje pogovor spravila na drugo pot; pa pri vsem tem je Dudlev ostal glavni predmet nje misli j. Za nobeno prilizovanje in sladkanje ni mlada devojka toli občutljiva, kot če vidi, da se za njo zanima mož, ki je nekaj let starejši od nje, ki ima dosta večje duševne zmožnosti in darove in je vrhu tega Se jeden izmej najbolj priljubljenih in najbolj uplivnih družnikov v njej pristopnej družbi. To so-sebno velja, če jej je po prirodni oliki duha in srca mogoče uživati više duševno veselje, nego je navadno veselje novošegnega življenja. Celo Ludvika in lehkomišljeni nje krog so čutili, koliko časti po-deluje gospoda Dudleva paznost; zato se je Ludvika močno trudila, da bi njega paznost nase obračala; kajti njegov stau v javni družbi bil je popolnem utrjen in njegove zmožnosti so bile v obče priznane. Koliko bolj morala je Mabel ceniti moža, ki je zahtevam najbolj izbornih krogov zadostoval Pri nastopu svoje pastirske službe izdal je vladika običajni pastirski list kateri pa našim liberalcem nikakor ne ugaja. Pričakovali so v njem političnega veroirpovedanja novega škofa, pričakovali, da bode novi škof okaral in svaril slovensko du-hovništvo in slovenske deželane, a varali so se. Pastirski list govori samo o velikonočnej spovedi, ter vabi vernike k izpolnovanju katoliške dolžnosti. Ker torej novi naš vladika želj našim liberalcem ni izpolnil, naznanil je list „Freie Stimmen" v št. 24 njih nejevoljo v uvodnem članku „Der Hirtenbrief des neuen Bischof". V tem članku sve- ... i , •] tu jejo mu, kako da naj postopa s slovenskimi duhovniki in slovenskim narodom na Koroškem. Le-ta članek priporočamo „Vaterlandu" in drugim konservativnim listom, kateri obsojajo omenjeno interpelacijo v „eingehendes studi u m". Pa poglejmo, kaj piše omenjeni list. Ko je izlil svoj žolč, da je pastirski list „farblos", nadaljuje: „Dr. Kahn ist in der Schule des FUrstbi-schofs Zvverger von Seckau aufgevvachsen; mag er seiner Heimat noch so treu angehangen haben, mag er Kartner mit Leib und Seele sein, dies eine wird kaum bestritten werden, dass Dr. Kahn den poli -tischen Verhaltnissen in Karnten entirerr.det worden, dass er dieselben nicht als Sohn unseres Landes, sondern als Priester betrachtet ha t." Zahvaljujemo se za le-to odkritosrčnost! Sicer vpijejo naši liberalci vedno: „Der Priester hat sich um Politik nicht zu kiimmern; er bleibe beim Altare 1" Tu pa zahtevajo, da mora škof poznati politične razmere in se tudi umešavati v nje. Tudi mi smo tega mišljenja in dostavljamo, kar je jednemu dovoljeno, je tudi drugemu; kar mojster dela, isto smejo opravljati tudi njegovi učenci. Preverjeni smo, da so potrebni našemu politično še nezrelemu priprostemu ljudstvu dobri, zanesljivi voditelji, kateri mu ucepljajo ljubezen do materinega jezika svojega in do prelepe naše avstrijske domovine, ljubezen, katere poslednje našim koroškim liberalcem primanjkuje. Voditelj ljudstvu pa more biti le inteligencija in mi imamo jedino le našo narodno duhovščino, katero prosimo vstrajati in še zanaprej gojiti avstrijsko mišljenje ter pobijati razširujofii se prusizem, naj zbog tega naši liberalni kričači tudi jeze popokajo. Se ve da mislijo, da naj bode škofu in duhoven-stvu dovoljeno le nemško-liberalno politiko tirati, vsaka druga letej nasprotna in nevarna pa naj jim bode prepovedana. O, licemerstvo, o, brezsramnost! zahtevati od katoliškega škofa nemško-liberalno politiko. Pa naši Nemci so tudi nesramni, radi kličejo po policiji. Ker je novi naš vladika v pastirskem listu uporabil citat: „Wo starkes sich und mildes paarten, da gibt es einen guten klang", pravijo „Fr. St." „Der neue Oberhirt wird entneh-men, dass Milde allein seine Stellung nicht stiltzen kann". Se ve da za Nemce „Milde" za Slovence pa — šibo. Kaj ne, to je prav „liberalno!" V knezoškofijskem konsistoriji je tudi nekoliko Slovencev, to preseda nnšim prusijanom ter se bojijo, da bi se novi škof ne posvetoval ž njimi, zato mu svetujejo: „Eigene VVahrnehmungen wer-den ihn unendlich besser und eher einfiihren, als alle Darlegungen der eifrigsten Ruthgeber." Škoda, tukaj so „Fr. St." pozabile povedati, da naide novi ter izbujal ono nehoteče spoštovanje, katero mla- | dina zmiraj rada na žrtveniku genija žrtuje. Dudlevev genij je bil zares kaj vesoljnega značaja, Večinoma v inostrancih izgojen hitel je nagloma iz jedne šole učenosti v drugo šolo, spoznaval je evropejsko družbo v vseh nje menah in porabljal je razne prilike, kot se le malokateremu ponujajo. Zato je bil svetan (kozmopolit) po svojih šegah, umetnik po svojem ukusu in najpopolnejši poznavatelj družbe, tako da se je povsodi lehko odlikoval. Kdor ga je natančneje poznal, rekel je, da se mu posreči vse, kar počne; če prav pa je imel blizu trideset let, izvolil si ni bil še nobenega poklica. Tako je bil o času. ko se je bil Mabeli predstavil, še zmiraj le zasebnik. Njegovi zmerni dohodki so zadostovali potrebam moža, ki je sicer bil izbirčen in razkošen v svojem življenji, vender ni bil prav nič naklonjen brezobzirnemu zapravljanju; najbolj čudno pa je bilo, da njegova veljava in njegov upliv nista kar nič zavisela od bogatstva. Kmalu se bode pokazalo, kako je ta nenavadni upliv deloval na mlado in pregorečo Mabel. Nje znanje ž njim zorilo se je nagloma. To je moralo dospeševati že toplo njegovo prijateljstvo škof najboljše svetovalce v „Redaktionsbureau d. Fr. St", kjer mu morejo gotovo najboljše postreči. Kak pojem imajo le-ti ljudje o dostojanstvu škofovem ! Koncem omenjenega članka pa potegnejo „Freie Stimmen" krinko popolnem raz obraz ter prav nesramno povedo, kaj da se prav za prav od novega škofa zahteva in kaj ima storiti, kajti pišejo: „Die Deutschen blicken vertrauensvoll zum Fiirstbischoi auf. E r ist im Stanide die slovenische Sippschaft, vvelche unter dem ftfantel der christli-chen Liebe fflr ihre nationalen Plane arbeitet, mund-todt zu machen und die deutsche Geiatličhkeit, der er ja auch angehort, von dem Alp zu befreien. I n dieser Ervvartung begriissen wir sein en Einzug in die Residenz. Tako ! „Sip psch aft", „mundtodt machen"! Slovenska naša duhovščina je torej „sippschaft !u In novi naš škof naj le-to „sippscbafta naredi „mundtod?" Čudili smo se, da je list zagledal beli dan, a prav je, da ni bil konfiskovan, vsaj svet lehko razvidi tukajšnje razmere. „Vaterland", kaj praviš ti k temu? Odločno protestujemo takim napadom nasproti! Naša duhovščina, katero spoštujemo in visoko cenimo, je v očeh teh prusijanov „sippschaft." In to celo odstrani takih ljudi j, ki bi se imeli sramovati nad svojo in svoje obitelji umazano zgodovino? Nesmo li katoliški, Avstriji u da ni koroški Slovenci globoko užaljeni? Pričakovali smo, da bode tukajšnji uradni list odločno odbil le-to nekvalitikovano surovost, a zaman, — naša Celovčanka molči; morda jej je še celo na skrivnem prav, da se tretjina prebivalcev Koroške imenuje „sippschaft". Slovenska naša duhovščina mora torej sama odločno protestovati zoper take napade in ker se bodo le ti gotovo ponavljali, svetujemo jej, da se po izgledu nemško-štajerskega svečeništva obrne do prevzvišenega vladike, ter ga prosi pomoči in obrambe. Prepričani smo, da bode dobrosrčni naš knezoškof dobrohotno odgovoril, ter slovenski del njegovemu vodstvu izročene duhovščine na pravem mestu odločno in uspešno branil. Sedaj lehko celi svet razvidi, kako obžalovanja vredni smo koroški Slovenci in kako se moie priprosto naše ljudstvo izobraževati. Slovenskih šol nemamo in od naših Nemcev se, kakor razvidite iz navedenega članka „Freie Stimmen", olike učiti ne moremo in tudi nečemo take „kulture". Za tako „kulturo" se tem patronom lepo zahvaljujemo, saj vsaki dan kažejo, da jim je živa potreba sesti na šolsko klop ter učiti se omike in dostojne pisave. Slovenske poslance pa nujno prosimo, naj se usmilijo slovenskih svojih bratov na Koroškem, ter nam priborijo postavno zajamčene nam pravice. Naše stanje je že zares neznosno! H. Politični razgled. ftotianje dežele. V Ljubljani 22. aprila. Nemški dijaki v Pragi ne bodo mogli slovesno pozdraviti buršev, prihajajočih iz Nemčije na Praško nemško vseučilišče. Policija je namreč povabila predsednika „Akademische Lesehalle" Schol-lerja in mu naročila, da naj dela na to z odborom vred, da izostane slovesen sprevod po Praških uli- s Henrikom in pa gotovost, da ga v rodovini gospoda Vaughana vselej prisrčno vsprejemajo. Če prav pa je cesto pri njih obedoval ter vsako uro s prijaznostjo odlikovanega gosta bil vsprejet, vedel je vender Še po druzih potih Mabel za se zanimati in nje zaupanje si pridobiti. Našla ga je v vsakej družbi. In njegove odlične zmožnosti, kratkočasiti in razveseljevati jo, so imele najgotovejši uspeh, ko jo je sredi raztresenosti mnogobrojne družbe sedaj pa sedaj poiskal ter po priliki bolj ali manj dolgo nje misli zanimal, nje vobraznost užigal in nje veselost izbujal, ker je svoje na videz neusahljive zaklade učenosti, poezije, bistroumnosti in satire pred njo razlagal. Plesal ni nikdar, in tudi Mabel ni več toli rada plesala, odkar se mu je bila predstavila. Nikdar je ni skušal drugemu veselju s svojimi mič-nimi pogovori odtegniti ali pa velikega dela nje časa si prisvajati. Prav nasproti, bil je prerahločuten ter se je znal prelepo vesti, kot da bi se bila njegova paznost le katerikrat preočitna videla. Da se mu je Mabel posebno priljubila in da jo je mej vsemi najbolj občudoval, sklepali so le iz tega; da je z radostjo porabil vsako priliko, katero sta mu slučaj ali pa ugodna sreča podelila. (Dalje prih.) cah, ter se došli dijaki takoj s kolodvora razidejo. i Ravno tako ima izostati slovesen vsprejero na kolodvoru Ker nemški burši. ne bodo vogli takoj, prvi dan izzivati Čehov, že nemški listi tarnajo, kako se zatira nemštvo v Pragi. (■aliskl deželni odbor je izročil posebnej komisiji, da bode izdelala načrte in nasvete, kateri se bodo predložili enketi, ki se bode posvetovala o reformi občinske uprave. V to komisijo je deželni odbor poklical same Poljake, Ruse je pri tem popolnem prezrl. V u a nje «1r/;*v«*. Nekateri ruski listi, mej njimi tudi oficijozni, priporočajo, da bi se Avstrija in Rusija sporazumeli o rešenji orijentskih zadev. „Nord"-u piše se o tej stvari z Dunaja, da bi se lahko doseglo sporazumljenje Rusije z Avstrijo, ko bi Dunajska vlada ozirala se na prave avstrijske koristi in na želje velike večine prebivalstva. Balkansko vprašanje bi se potem povoljno rešilo. Avstrija pa le čaka in se neče poprijeti nikake inicijative, da bi se olajšala rešitev bolgarskega vprašanja. Avstrijski ministri pogostem zagotavljajo, da so odnošaji z Rusijo povoljni, toda obe vlasti le ovirata druga drugo in se tedaj ne moreta svobodno gibati, kar se ve da koristi le bolgarskim puntarjem. Če bode tak položaj še dolgo trajal, bode to v škodo obema drža vama in evropskim interesom. Ves svet ve, toda nikdo razen malobrojnih slovanskih politikov, kakor Rieger, se ne upa povedati, kako bi bilo mogoče priti iz zagate. Avstrijska vnanja politika ravna se bolj po sklenenih zvezah, nego po pravih potrebah države, če stvar bolje pogledamo, bomo morda spoznali, da je le v avstrijskih zaveznikov interesu, da Avstrija ostane v sovraštvu z Rusijo. Italijanski minister Robilant je to pokazal, ko se je tako ostentativno potegoval za bolgarske regente, i Knez Bismarck misli, da ni treba pospeševati rešitve v orijentu, ker je sedanje stanje z nemškega stališča jako ugodno. Vprašanje je, če je ta izključno uem-ška politika tudi najboljša za Avstrijo, Če hoče utrditi svoje najnovejše pridobitve v orijentu. Upliv, ki ga bode Avstrija kedaj imela v Bolgariji, bode k večjemu zadovoljeval njeno samoljubje, koristil jej pa ne bode. Za Avstrijo bi bilo mnogo bolje, ko bi z Rusijo se dogovorili, kod bode jedna, kod druga Širila svoj upliv po Balkanu, kar bi se ve da ne bila nikaka delitev ozemlja. Avstrija bila bi potem popolnem varna na zapadnem delu Balkana. Bismarck je rekel v državnem zboru, da ni nikakega povoda, da bi prišlo do vojne z Rusijo: „ težje bi pa bil« zabraniti konflikt mej Avstrijo in Rusijo". Ta težava bi pa ne bila tako velika, ko bi Dunaj-skej vladi res bilo kaj na tem, da ne pride do ori-jentske ali evropske vojne. Avstrija se je že lahko prepričala, da obljube njenih prijateljev nemajo prave vrednosti, kajti vse lahko prekrižajo omahovanja parlamentarizma in zvite kombinacije diplomatov. Posebno poučno je v tem oziru, da se angleški „toriesw dosti ne ozirajo na to, kaj je obljubil Salisburv Avstriji, da le pomirijo miroljubne konservativne vo-lilce. Kdo more Avstriji zagotoviti, da se jej kaj tacega ne pripeti v Berolinu ali v Rimu ? Bi morda bilo sporazumljenje z Rusijo nevarnejše, kakor even-tuelno osamljenje? Tudi Katkova organ je že priporočal sporazumljenje mej Avstrijo in Rusijo. Bolgarski vojni minister potuje po deželi in ogleduje vojsko po raznih mestih. Se ve da bode pri tem tudi skušal po možnosti uplivati na častnike, da bi se ne izneverili regentstvu. — Stambu-lov se je izjavil pri banketu, katerega so mu priredili bolgarski častniki, da je regentstvo pripravljeno tako dolgo braniti nezavisnost Bolgarije, da dobe kneza. Položaj se je jako zboljšal. Mnogo se je po nemških listih pisalo, da bode car o veliki noči ruskega ministra vnanjih zadev odlikoval z redom sv. Vladimira. Hudo so sedaj potrti, ker se njihove želje neso izpolnile, in ugibljejo, koga bi obdolžili, da je izmislil to laž. Nekateri trdijo, da so to stvar izmislili ruski panslavisti in jo poslali mej svet, da bi tako še bolj ponižali Giersa. Da je to le prazen izgovor, ni treba praviti, ker dobro vemo, da se take in podobne laži kujejo v uredništvih Dunajskih in Berolinskih listov. Drugi pa trdijo, da je car res nameraval odlikovati Giersa, toda poslednji čas sta pa vladar in minister zopet prišla močno navskriž. Proti nekemu sodelavcu francoskega lista „Figaro" izjavil se je Deroulede, da je odložil pred-sedništvo lige patrijotov, ker ni zadovoljen z mini-sterskim predsednikom in druzimi osobami, ki so sedaj na krmilu. Čas je bil sedaj ugoden za maščevanje, Rusija bi bila pomagala, in Bismarck je izzival, kakor še nikdar, vlada je pa vse mirno potrpela. Ce ministerstvo opomniš na zgubljene provincije, pa pravi, da še ni država dovolj pripravljena. Nemčija je potrebovala 60 let, da je Jeno maščevala. Ko bi bil Ferry na krmilu, porabil bi bil priložnost. Ce se še tri ali štiri leta maščevanje odlaša, bo prepozno. Prišel bode nov rod, ki ni videl naših porazov l. 1870 in ni bil v Alzaciji iu Loreni, tedaj maščevanja zahteval ne bode. „Pol. Corr.' piše se iz Londona, da se angleški vladni krogi jako zanimajo za afgauske zadeve. Prepričam so baje, da bodo nazadnje Rusi zaseli jeden del dežele. Po pogodbi iz 1885. leta bi moraia Anglija braniti afgansko ozemlje in bi tedaj v tem slučaji morala začeti vojuo. Po poro- čilih, katere je dobila angleška vlada, nadejajo se Rusi, da se bodo Afgani uprli in pregnali emirja; v tem slučaji bi pa Anglija ne bila zavezana začenjati vojne. Skoro gotovo je, da se Angleži ne bodo ustavljali, ko bi tudi Rusi hoteli prisvojiti si Herat. Angleži so se poslednja leta preverili, da je zveza z Afgani prej nevarnost nego pa varnost za Indijo. Zato bode pa Anglija Indijo le na indijskej meji branila, kar bode tem ložje, ker ima dosti strate-gično važnih železnic. — Nek angleški državnik izjavil se je proti dopisniku „Wiener AUg. Zeitung", da se Anglija v afganske zadeve ne bode utikala, ker želi, da bi Rusija dobila dosti dela v Aziji. Angleži bi bili le tedaj zavezani Afganom poma gati, ko bi jih emir prosil. Ruski agitatorji vzne mi i'] a jo narod, da je emir prodal deželo Angležem. Zategadelj se emir ne bode upal prositi angleške pomoči, ker bi se potem popolnem nemogočega storil. Angleži so preverjeni, da se bodo Afgani začeli upirati Rusom, ko bodo le spoznali, da hočejo prisvojiti deželo. Anglija ne bode posredovala, ker se je preverila, da je tamošnje prebivalstvo jako nezanesljivo, sedaj je za Ruse, sedaj za Angleže. Celo dobro bi bilo za Anglijo, da bi Rusi skušali pokoriti Afganistan. Prebivalstvo je jako vojevito, :n Rusi bi imeli polstoletja opraviti, da bi je ukrotili. Anglija bi pa potem v evropskem orijentu delala, kar bi hotela. Indijska meja je dobro utrjena, zategadelj se Anglija ne boji, če si Rusi prisvoje Afganistan. Novi poslanik severnoameriških zjedi-njenih držav pri Dunajskem dvoru, Lavvton, je jako bogat in tudi jako priljubljen v Ameriki. Pred dvema letoma so ga že bili priporočili za poslanika v Peterburgu, toda ga kongres tedaj ni potrdil, ker je bil v državljanskej vojni general južnih držav. Da je pa sedaj potrjeno njegovo imenovanje, je znamenje, da je njegova politična preteklost že pozab Ijena. Dopisi. Iz Mlovenjega gradca 21. aprila. [Izv. dop.I Gotovo že mislite, gospod urednik, da smo pri nas vsled hude zime že vsi pomrli ali pa da že tukaj ne živi nobeden narodnjak več, ker že tako dolgo neste nič slišali o nas. Pa motite se. Akoravno je mestece naše skoz in skoz nemčursko in bi skoro moral človek po dnevu s svetilnico okolu hoditi, da bi našel poštenega Slovenca, se bodete iz sledečih vrstic vender prepričali, da trdno živimo in da je prebivalstvo našega okraja za narodnost jako vneto in zavedno. Že lansko leto smo ustanovili podružnico sv. »Cirila in Metoda", ukrenilo se je, kav je bilo k temu potreba, in dobili smo tudi že potrjena pravila. Sklicali smo torej podružnični zbor na prete-čeno nedeljo t. j. 17. t. m. v Šukovej dvorani, katerega se je mnogo čč. gg. duhovnikov ter mnogo diuzega občinstva udeležilo. Pričeli smo z dnevnim redom: vsprejemanje novih udov, volitev novega odbora, govori, predlogi iu nasveti. V novi odbor so bili voljeni gg.: dr. Jurij Hrašovec, kot načelnik, Josip Farskv, kot njegov namestnik; Lavoslav Ropaš, kot zapisnikar, Matija Šmid, kot njegov namestnik; Josip Sta nonik, kot blagajnik, Adam Grušovski, kot njegov namestnik. — Govorili so gg.: dr. Šue, Anton Rogina, Josip Farskv, slednji češki, prav lepo in navdušeno, posebno zanimiv pa je bil govor g. dr. Jurija Hrašovca, kateri je natanko razložil de lovanje sv. bratov „Cirila in Metoda" ter korist društva. Akoravno še le začetek, smo vender imeli lep uspeh, kajti nabralo se je bilo takoj 106 gl. 73 kr. — Dokaz nam je torej, kako se tudi tukaj naši kmetje in sploh, kdor narodno čuti, zanimajo za blagi namen društva, akoravno smo že skoro na skrajni meji, in stojimo tako rekoč v prvih vrstah, ob katere se zaletuje z veliko silo sovražni nam naval nemčurstva. Iz ItiMlis«'. (Nekaj o tolmačih.) Pravda, ki je bila 26. februvarja zavoljo prikazni Marije Device, me je mikala, da sem tudi jaz šel poslu šat. Poznam Jerico in one dve ženski, poznam vse otroke, ki so bili poklicani za priče, in poznam tudi gosp. župana, ki je največ pripomogel, da je ta reč prišla pred soduijo. Tri obtožene ženske so bile trde Slovenke, ravno tako tudi deklice in fantje, ki so bili za priče. Obravnava je šla po tolmači. Bralo in govorilo se je po nemško, potem pa pre stavilo na slovensko. To je strašno mudivno iu dolgočasno. Včasih pa je tudi velika težava, vse to, kar se je govorilo v domaČem jeziku, ravno tako in v ravno tistem duhu povedati v ptujem jeziku. Nevarnost je res velika, da se kaj narobe prestavi in potem kaka krivica godi, naj bi bili sodniki še tako učeni, pravični in vestni gospodje. Spominjam se, da je rajni sodnijski predsednik pl. Schulheim v mislih imel, sestaviti za slovenske obravnave poseben odsek slovenščine zmožnih sodnikov. Ta dobra volja se dozdaj še ni spolnila; zatorej prosimo, da si slavna sodnija vsaj preskrbi takih tolmačev, ki so slovenske besede popolnem vešči. Slišal sem praviti, je nek tolmač nekega priletnega Slovenca tako le izpraševal: „Ali je bil vaš kver navadan?" Slovenec ga trdo gleda in mu nič ne odgovori. Tolmač praša Še jedenkrat, pa tudi zdaj ne dobi odgovora. K sreči je bil mej sodniki nek trd Nemec, ki se je pa pridno slovenski učil. Ta ga prav počasi nagovori: „Oče, ali je vaša puška bila nabita ali nabasana?" Obtožencu se lice razvedri in lepo odgovori: »Moja puška ni bila nabasana." Tolmačiti je težavno in odgovorno opravilo, in težko je najti na vse strani sposobnega moža. Torej ni kaka prenapeta sanjarija, temveč opravičena želja in silna potreba, da se dijaki učijo v latinskih šolah jezikov tistih ljudij, pri katerih hočejo jedenkrat služiti svoj kruh „Mir". Domače stvari. — (Osobna vest.) G. Josip Krasna, umirovljeni računski revident v Ljubljani, dobil je v priznanje svojega dolgoletnega službovanja naslov in značaj računskega svetnika. — (Mestni zbor Zagrebški) imenoval je v včerajšnji seji pesnika Ivana viteza Trnskega jednoglasno častnim meščanom. Diploma izročila se mu bode dne 1. maja, v dan petdesetletnice njegovega pesnikovanja. — (Enketaza osuševanje Ljubljanskega barja) sklenila se je včeraj ob 7a5. uri popoludne. Razprave bile so velike važnosti za Ljub ljansko mesto kakor tudi za barjane. Jako zanimivo debato sprožil je g. Fran Kotnik z Vrda, predlagajoč, naj enketa izreče prošnjo, da c. kr. vlada ki pobira vodno mitnino po Ljubljanici na Vrhniki iu v Ljubljani, skrbi tudi za to, da bode Ljubljanica plovna. G. Lenarčič dodal je temu predlogu še to: Naj bi se država, ki pobira, na Ljubljanici mitnino, ne stori pa ničesar za plovbo po tej reki, naprosila, da uvrsti Ljubljanico mej državne reke. Konečno določil se je naslednji proračun za meli-racijo Ljubljanskega barja po alternativnem, projektu gosp. Podhagskega za uravnavo Ljubljanice: 973.600 gld., za uravnavo Gruberjevega kanala in za odpeljavo voda z Golovca 435.000 gld.; za napravo zapornic pri Gradašiči 4000 gld. vkupe 1,412.000 glđ. Naposled izrekel je predsednik, g. dr. Kosler, melijoracijskemu inženerju kmetijskega ininisterstva, g. Edvardu Mark usu, zahvalo na njegovem izvrstnem sodelovanji pri enketi. G. M ar k u s pa je odvrnil zahvalo na izvrstno delovanje enkete same in izrekel gorko željo, da bi, ako Bog da, izvršil se predloženi in sedaj nekoliko popravljeni načrt v srečo in blagostanje prebivalcev barja in v veliko korist prebivalstva glavnega me sta. Tudi načelnik odboru za osuševanje barja deželni uradnik g. Trt ni k izrekel je vsem udom enkete, posebno g. Markusu, gorko zahvalo, katerej so prisotni pritrdili. — (Pred u-p r a v n i m sodiščem) se bo vprašanje, da li imajo mestni hišni posestniki vsled hišnega davka v skupini veleposestnikov pri volitvi za okrajne zastope volilno pravico ali ne, konečno rešilo. Ta dan se bo namreč, kakor se nam iz Celja poroča, reševalo to vprašanje vsled pritožbe g. pl. Berksa zoper Celjske hišne posestnike, ki so pri zadnji volitvi v okrajni zastop volili v skupini veleposestnikov. Rešitev tega pravnega vpia-šanja je eminentne važnosti, ker od te rešitve od-visi pri najvažniših okrajnih zastopih na Spodnjem Štajerskem, ali bo večina narodna ali nemšku-tarska. — (Iz Buzeta) 21. aprila: Do danes ima narodna hrvatska stranka 287 glasov, protivna preko 75. Gospod komisar drži izboren red, kakeršnega do sedaj pri volitvah tu v Istri nesmo — žalibog — še imeli. Nasprotna stranka lovi z vso lokavostjo uboge kmete, ujela jih je sicer nekaj, a ti zaslepljenci je ne bodo rešili. Još Hrvatska ni propala ! — (Novomašnikov) bode letos 15 — in sicer gg. četrtoletniki: Češenj Andrej iz Šmartina pod Šmarno goro, Hladnik Ivan iz Rovt, Horvat Mihael od sv. Urbana na Štajerskem, Krai-ner Alojzij iz Srednje vasi, Mikš Ivan iz Hotcder-šice, Šifrer Gustav iz Ljubljane, Volk Ivan z Brezovca, Z u p a n e c Ignacij iz Kranja, Žužek Alojzij iz Vip. Planine. Potem naslednji gg. trerje-letniki, ki so bili imenovani za prezbiterije: Gabric Anton iz Leskovca, Krainer Anton iz Srednje vasi, Mil ar Ivan iz Žabnice, Pavlin Fran iz Smlednika, Perne Fran iz Trstenika, Pokoren Fran iz Škofje Loke. Govori se, da bodo letos ordinacije prej kakor druga leta, ker je pomankanje duhovnov. „Zg. Danica u — (Iz Celovca) se javlja nemškim listom; Knezškof dr. Josip Kahn kupil je Kumpfovo hišo in veliki vrt za 32.000 gld. Na kupljenem posestvu bode baje semenišče in druga gimnazija. — (Počitnice na srednjih šolah.) Naučni minister dr. Gautsch izdal je naredbo, po kateri bodo počitnice na srednjih šolah na Goriškem in v Istri od letos naprej od 16. julija do 15. septembra. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Pariz 22. aprila. Po posvetovanji z Gobletom in Flourensom naročil pravosodnji minister generalnemu prokuratorju in prokuratorju v Nancvji, naj takoj odpotujeta v Pagny in obširno poročata, zakaj je nemška policija komisarja Schnaebelea prijela in zaprla. Prefekt \a departementa Meurthe-Moselle zvečer semkaj dospel in se posvetoval z Gobletotn. Časniki mislijo, da je vsemu kriva pomota, ali pa prevelika gorečnost nemških agentov in priporočajo mirnost, dokler ne dojdejo pojasnila. Pariz 21. aprila. Francoskega specijal-nega komisarja Schnaebelea, idočega v uradni zadevi k nemškemu policijskemu komisarju Gautschu v Ars, je na kolodvoru v Pagny nemška policija prijela in odpeljala v Noveaut potem pa v Metz. Trditev v ,,Metzer Zeitung", da je to v zvezi z agitacijo lige patrijotov, je popolnem neosnovana. V* Metzu in Nancvji živahna razburjenost. Bratje Sokoli! Jutri t. j. 23. aprila t. 1. bode ob '/a 9. uri zvečer v čitalnični restavraciji zadnji Sokolov jour fix v tej 8aisoni. — Program jako zanimiv. K mnogobrojni udeležitvi vabita uljudno redi telj a Oton Pelan, Vekosl. G. Ravnikar. Meteorologično poročilo. Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „Francosko žganje" ilajo ravno tako uspešno kakor ceno sivristvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in tileaih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dnu nj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (lit—3) 33-EE sap» b-------i^-fr? „LJUBLJANSKI ZVON" »tuji (1SJ2—18) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. aa B--^^-^ Tujci 21. uprila. Pri Mlouu: pl. Farfoglfa z Dunaja. — Reiter iz Prage. — Pachleitner iz Linca. — IJellmann iz Iglave. — Ueopold iz Szegzurda. — Hauisch iz Gruden. — Leyrer iz lieliaka — Moline iz Tržiča. — Križ iz Gabra. — Ažbolt ia Trsta. Pri MkIC^Ij pl. Eisonbpcb, Klossy, Hernauer, Kel-ner z Dunaja. — Motejlek h Turuava. — liežau iz Ko-(■e\ja. — Oblak iz Gradca ■— liuichmann, Just, Miille . Il«a8, liohra, Tt-nipes z Dunaja. — Kouian iz Vrhnike. — Koller i/. Kuke. Pri avstrijskem e«**ar|i: Grof Kicher iz Budimpešte. — lirož iz Klanjca. — Sellenz iz Zagorja. BJmrll so t lijiHtlj. :,isp 21. aprila: Fran KraSovec, postreščekov sin, l'/a leta, Rt./.ne ulice št. 3, za vodenico v glavi. — Adolf Gregorka, učenec, 9'/i leta, Sv. Petra cesta št. 47, za jetiko. 2"i. aprila: Marija Stegimr, uradnikova vdova, 70 let, Fr.nicovo nabrežje št. 11, za jetiko. o * Čas opazovanja Stanje baroojetra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krm ;i v mm. 7. zjutraj 736-06 m. 2. pop. 732 46 ma. 9. zvečer 732 57 mm. 8 ti C si. vzh. 17 2 C 10 6 C z. jz. i a-,, ja*. 0 001 si. j z. d. j as. p i j"^ ''j " i Srednja temperatura 121*, za 2-5° nad noruaalom. 3Dm.n.a,3sls:SL "borza. dne 22. aprila t. 1. v Izvirno tele^rafično poročilo.) včeraj Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 6'/« marčna renta .... Akcije narodne banke Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol. . . ..... C. kr. cekini...... Nemške marke..... •t".',, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 gld. 81- 60 82- 60 113-10 980."» H76-— 284-— 12685 , 1004 ■ &-96 , 62-30 250 gld. 100 . Ogerska papirna renta 5\B..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/© • . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/i,/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Ti atnmway-dru8t velj. 170 gld. a. v. — danes — gld. 81-30 — IT 82-50 — n 113-— — 79 *7-90 — 876 — — n 28iJ-70 — n 12*90 _ n n 10 04»/, — n 597 — H 62-30 128 gld. 25 kr 165 T) 50 102 n 05 88 n 95 105 n 50 116 n 25 125 n 75 „ 100 n it 60 I 179 — n 18 n 50 „ 106 25 232 n 75 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je Božji milosti zazdelo, našo predrago mater, oziroma sturo mater, gospo MARIJO STEGNAR, c. kr. uradnika vdovo, dne 22. t. m. ob 12 l/t uri po noči v 70. letu nje dGbe, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi bolezni v boljše življenje poklicati. Pogreb predrage ranjco bode v soboto dne 23. aprila t I. popoludne ob 5. uri z hišo št. 11, Francovo nabrežje, na pokopališče k sv Krištofu. S". imiSe zadušnico Be bodo bralo v tukajšnji stolni cerkvi Nepozabljivo ranjco priporočam.) v blag spomin in molitev. V Ljubljani dne 22. aprila 1887. (287) Franc Ntegnar, c. kr. okrajne sndnije uradnik, Feliks Stegna**, c. kr. učitelj, sinova. — Jo-Hipiua Cilobočnik, hči. — Viktorija Ntetfuar poroj. M'vuk. Irina Stegnar poroj. Kom, m in ah i — Frane Cilobočnik. c. kr. profetor, zet Zahvala. Presrčna in iskrena zahvala za vso brezštevilne, velečasteče dokaze sočutja in spoštovanja, ki se je skazalo povodom bolezni in smrti na-šega dražega pokojnika dr. FRANA SCHIFFER-JA, nam in pokojniku v tako obilni meri. (282) Žalujoči ostali. CIRCUS FRANKLOFF V nieNtnej j;i In i« i. V soboto dne 23. aprila zvečer ob 8. mi velika beueflcauflala-pretaa v prid umetnice skakalke in jezdarice gospice LIIE ter athletinje in topniške kraljice gospice .Khl^lli;. K ttj predstavi usojata si beneficijautinji veicčastito občinstvo Ljubljansko tulano vabiti. Popoludne ob 4-. url: Velika predstava za "CLČOSHlC© Gena prostorom: Sedež s številko SO kr., II. prostor 40 kr.. III. prostor 25 kr., galerija 15 kr. (Mraščeui plačajo popolno navadno ustopuino. V nedeljo 24. aprila: iWdve zadnji predstavi. (283j -Ravnateljstvo* Trgovsk pomoćnik, izurjen v špecerijski in manufakturni prodaji, z dobrimi spričali, vaprcjnae »c v alužbo. (285—1 J. MUHer v Zagorji za Savo. Gotovi postranski zaslužek za vsacega. S prodajanjem zakonito dovoljenih srečk in državnih papirjev na obročna plačila umre pri nas vsak olikan i u priden 61 o vek 10O - 200 gold na meaeo zaslužiti. Posebno pripravno m trgovce, uradnik« in agente, kakor tudi za zavarovalnične zastopnike. Ponudbe naj Be pošiljajo na Bndapeater Bank-vereln Aktlengesellsohaft in Bndapest. (197—2) jCACAOj ČOKOLADA VlCTOR__ ScHMIDT & SoHNE ki sta pri prvoj Diimijukoj ramavi kulim ski* uim-tnoati bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni sauio, če imata našo uradi) • registrovauo varstveno znamko i u firmo. (856—104) l>Ol»1va Me pri vseh boljših trgovcih iu (HOfiajalciti de-li'.ates, v Izubijani |»ri g. Petru I.iissiiik-u. Razpošilja se v provincije proti postnciuii povzetlu. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarua in oentr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr 48 (poleg1 jnž. kolodvora). I VIZITNIGE I priporoča y i TIS« I v Ljubljani. ^ prodajata najboljše in najoenejie lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—65) LJUBLJANA. Za fraučiakansko cerkvijo, v hiši Kospoda J. Vilhar-ja l»iš. Štev. 4 ! LJUBLJANA. * Židovske ulice, ifr MARIJA DRENIK. Od sv. Jurija naprej v Zvezdi, V kiši .,.VIatice Slo venske". (29 15) Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Snovi za vezanje. Harlandska preja. Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne"