HO. štoilHs. i umnu, i pwjww, 11. «n im. L Ma. _ jr * ... ■ - »Slovenski Narod' TClfa po f9-;li: *« Avstio-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 28-— pol let* ,; „ ... 14 — čctrt leta „ . . , 7 — ns mesec . „ . . . 2-50 za Nemčijo: cclo leto naprej . . . , K 33"— za Atrerlko in vse druge dcžele: ćelo Icto na?.rcj . . . . K 28.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpr&vntttva (spedaj, dvorišće levo). <£aa?!ova ulica šl. 5, telefon &L 25. Hhm!« vsa't đss itsSs? fevtasiil atSel't ta ?rniifk9. Inscrati se računao po porablj^nviin prostoru ia steer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vln., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak postor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatvc naočnine se ne ozira. „narodna ti »i ama- telefon ftt SS. Upravnlltvu naj se pošiijajo niročni.ie, reklamacije, inseratl LL d, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v lij ubijani dostavljen na dom ali če sa hoii ponj : eelo leto napfej . . . - K 2V4» I pol leta .......1323 | I četrt Sch „ . .-. ; . 6*60 I na mesec „ . . • . » 220 Posastesna ilavillia ^aKi 13 vinari 9 v. Dopisi nsj se trankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UreAntAtTO: Snafiava oiica St. 5 (•/ priiličju levo,) telafon St 34 Dimaj, 12. maja. (Kor. urad.) Uradno se razgk-.ša: VZriCĐNO IN JUGOVZHODNO BOJIŠCE. IVeizprenienfeiio. ITAL1JANSKO BOJIŠCE. Ma seski fronti od ToLnina na-vzdol so I*a!ls3nl več ur močno stresali !z tc^ov vseh kalibrov. Siccr ni-cesar poročaii. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r . im!. • • * Dima;, 13. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razslaša: VZŠIODNO !N JUGOVZHODNO EO.IISCE. ?Hčesar novela. ITALIJANSKO BOJTSCE. Pri svskl rrir.ad! so se rszvnell včerpj slini artiljsrijcl i bofl Med Toiminojn In nzorjeni Je začel so-vraz^ik delovat! s svojimi topovi in metali min. Njegov ccenj ie trajal v3o noč in fr?ja se vedr.o, Naša arti-Ijerijs Gdsavar^a z uspehom. Tuđi na Koroškeiti in Tiro'skem ro nc-stonia na obeh stran eh topovi isočneiše govorili. Nainestnik načelnika gsneralnega štaba p 1. H o f o r. fm!. - fi^^^ft 'i^s?Pn ^rsfs^'! n iićir^iill likolilili pluiiiu. Berolin, \2. maja. (Kor. urad.) NVclf'-j-v urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina oresto-ionaslednika Ruprehta. Po ze!o žita'* srtlllerOsjii pripravi ^o Ancr'cL? včeraj uvečer na c:fc-3li srr-n?-! csstc Arras-Lens, Arrns-Dr:;--! *n Arras-Ca:«ibrai fne-f toiaa v ^osiih maeah n^oad!!. Veči-dc? sme _::h z zjpornini ceii^em za-\rnili. K>*?r se ;?*n Je pcsrečilo vdreti v n2^e crte. f.o {ih vr^'i r-išl rro*i-vztdCi 7. Irgub??rii raxa;. Na kolodvora Roeux se boi 5c vrš:. Danes 7jn:raj so 2Q razvili ro na*s!inem ?tre!£!ti pripravi ne^ Achev»!»oin in Oaeantom na več točk^h bcjf. Armadna skupina nemške-g a p r e s t o 1 o n a s 1 e d n i!: a. Artiljerijski bo] se ob Aisni in v ChampTr^ni z rasiočo silo nad?|iu}e. Pri Cernvju smo potisnfl! Francoze v ljutcm Wiž!nske?n bou*, na hrbtu Boveile nazai ter drželi svo;o tako izboiišsno crta pret? sovrežnemu napadi:. VjetI neke nanovo v boil po-siavijene ćl\'lz\]e so ostali v naših rekali. Napade na virlni 2! in 108 vzbedno od Berry au Baca smo v blilinskem boju z ve!!k!mi izgufcairsi zavmSL Včerai smo zbili 15 sovraznih leta). VZHODNO BOJISCE. 4¥a!o bojnega de-ovania. MAKEDONSKO BOJISCE. V loku Crne na ofc-sh straneh Grcdešnice in iiižno od Hume smo odbili nove sovražne napade, ki so ostaii brez veakesa »speha za so-^ražni!;a. Na visineh pri Dobro-noJi« vzhodio od Crne manjši fcoji se nišo konenani. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludeadorff. • • • BcrcIIn, 13. maja. (Kor. urad.) \Voliiov urad poroca: Veliki kT?.n i : o?j mirno, se Je ar^Ijerijski boi ob tr lalu A!3H3 - Mame in v Cbarn-pagnl, na vzhodu sc^vAoo do Tahura, nadalje pooštri?. Ponoćni sutiek Fran-cozov na obeh straneh ceste Corbe-ny - Pcntavert fe cstsrf brezuspešen. Sovrs5^2L- \c i^^bH 12. t. in. v bc|u v zraku 14, vsled obrambnejra osrn?a s tal 3 tetala. Neki franeoski leta'cc je moral pristati za našimi čr-tatni. VZHODNO BOJISCE. Ncbene izpremembe. MAKEDONSKO BOJISCE. Na višinah pri Dobropoljn (vzhodno od Crne) in južno od riume smo ^avrnili več sovražmh napadov. Pozicije so tara do zadnie in trdno v naših rokah. Prvi generalni kvartirni molster v. Ludendorfi fe^fro ^jgrrng paraRJa. Berolin, 13. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni star-, 13. maja zvečer: Pri Arrasu živahen ogenj. Delni šunki Angležev proti parku Oppv in proti Bullecourtu so se izjalovili. Ob Aisni in na ehampagnski fronti je po- ' ložajneizpremenjen. I ll^ilii t\M\ MM ea Dooata. Odkar so izšle znane izjave »Fremdenblatta« o mirovni politiki naše monarhije, je nemško aneksijo-nistično časopisje dan na dan raz-pravljalo o dozdevnih diferencah med Avstrijo in Nemčijo, o nasprot-stvih v mirovnih ciljih obeh držav in našli so se ćelo ljudje, ki so se lotili vprašmja zavczr.i^ke zvestobe . . . Vsa ta razburjenost gotovih megalo-nianov, ki tako rr.di pozabljajo, ozi-roma sploh ne priznajo, da je vojna centralnih držav obrambna \oj-na, scveda ni mo^la motiti smotrene politike naše diplomacije, katere inicijativa je tako spretno postavila mirovno vprašanfe na prvo mesto in katere stališče je tako znatno olaj-šalo pacifistična stremljenja ruske revolucije pa tuđi mirovni poskus socijaiistične konierence v Stockhol-mu. Avstrija je spremovorila veliko besećo, ko se je odrekla aneksijam in cdškodninam in je s tem diploma-tično - taktično prehitela rudi Nem-čijo. Sedaj se bo tuđi vodilni nemški državnik izjavil o vojnih ciljih in dejstvo, da ie prišel državni kancler Bethrnann - riol!v:eg na Dunaj, nam je garancija, da je Nemčija odločena tuđi v mirovnem vprašanju posto-pati v popolnem sporazumu in v nc-skaljeni solidarnosti s svojo zvesto zaveznico. Avstro - Ogrska je pokazala pot: mir je dosegljiv Ie brez aneksij in brez vojnih odSkoclnin: na tem spoznanju bo gotovo temeljila tuđi jutrišnja izjava državnega kane-lerja v ncmškem državnem zboru. Dunaj, 13. maja. (Kor. urad.) Nemški državni kancler pl. B e t h -mann - Hollwee: je prišel danes zjutraj sem na posvetovanje s c. in kr. ministrom zuna-njih del grofom Czerni-n o m. Opoldne je cesar v Laksen-biiTZu sprejel Bethmann - Hollwe^a, ki je po avdiienci zajutrkoval s ce-sarsko dvojico. Zvečer je državni kancler obedoval z grofom in z gro-fico Czernin na nemškem poslani-štvu in se je z noćnim vlakom vrnil v Berlin. Pogovori se bodo v bližnjem času nadaljevuli v Berlinu. IZJAVE NEMŠKEGA. KANCLERJA O VOJNIH CILjm NFMClJE. Berolin, 12. maja. Državni kancler bo v t o r e k odgovoril na inter-nelaciie socijalnih demokrato-v in konzervativne stranke glede vojnih ciljev Nernčije. j Debata o njegovi izjavi se ne I bo vršila. Nemški zvezni svet je iz- javi!, da bi bilo rr.zpravijanie o vojnih ciljih Nemlije v državnem zboru nemski;n interesom škodljivo. Državni zbor bo v sred} cd-goden. V zvezi s temi dogodki je pofo-vanje držav. kancieria Beihmann-Holhvega in ministra Melft'en^iLi k cesarju v glavni stan. Dočim so pred nekaj dncvi ncn:5!\I HsM ^- ■ -o-ročali, da bo imel črZuvni hr.nc liir povodom imenovanih int?rpcktcij važen govor in je bilo ćelo čitati na-miga van ja, da zna ta govor pomeniti odločilen korak k miru, je ztiaj zepet čitati poročila, da se bo kancelar omejil Ie na kratko splošno izjavo. Afera »Bayri«che Stsatszeitunrj«. Objavili smo i::vajanja bavar-skega oficijozne^a lista »Bavrische Staatszeitung« glede vojne odskod-nine. Ta izjava je, kakor znano, iz-zvala na Nemškem jako živahno, ue-loma prav razeurjeno diskuzijo, zla-sti ker se je iz pripombe »B. St.«, da je prejela dotični članek od ^posebne strani«, upravičeno smatralo, da gre za izjavo bavarzke vlade, oziro-ma ministrske^a predsednika grofa Hertlinga, ki se je bil takrat baš vrnil z Dunaja. Q zadevi se je končno razpravljalo tuđi v samem nemškem Zveznem svetu. Sedaj izjavlja »B. St.«, da s pripornbo »od posebne strani« nikakor ni mislila označiti oficijelni ali oficijozni vir cotičnega članka, marveč da je članek prejela od privatne osebe, ki ni v r.obe-ni zvezi z bavar-kimi uradnimi kro-gi. To je v obliki dementija pač oči-viden p r e k 1 i c. Vojna odtkodnina. Bern, 12. maja. (Kor. ur.) V pariški zbornici je poročal poslanec Dusmenil o novih davkih in poudarjal. da bo za pokritje obresti vojnih pcsojil t^eba šc novih davkov. En del bremen za vojno je treba naložiti Ncmčiji, ki ic provzro-cila vojno. Seveda ie treba v^deti, koliko vojne odškvodnine bodo rr.o^Ic centralne države v gotovini plačati. Treba bi bilo kompenzacij v obliki od-stopa nremocrokoDa v ozemlju S?.ar, garancij za finančno kontrolo cnrin in železnic. rudnikov in narodnih dome-n, da bi bilo dobij eno jamstvo za vsako-letno plačilo. Ncmčiio je dalje prisiliti, da vcic vse iz zasedenega ozcmlja od-peljane stroje, priprave in vsc Masco ter da i »roči svoje trjrovske lr.dje cn-tenti v rovračilo za potopljene ladje. Maši sovreSn^ki htfrt) fti'strsio razfcit?. H^?eš !! k tsmu pripe-moži. Ne, ns, na! podjjissj 6 vojno posojilo. Peirogf^ti, 11. maja. (Kor. ur.) Prezident dume Rodzjanko je imel v slavnostni seji dume sledeči go-\or: Vojna, ki nam je bila vsiljena, ki je nismo hoteli in za katero nismo niti najmanj odgovorni, se mora dobojevati da dobrega konca in sicer tako, da bo oliranjena neđo-takljivost dežele in. narodna čast ru-skega prebivalstva. Neštete žrtve, ki smo jih položili na altar te vojne, zaluevajo. da bo mir primeren vc-likosti naših naporov in da zagotovi cilj našega boja, namreč triumt ide-alov pravičnosti in svobode. Nemci postavijajo proii tem svetlim idealom ves drugačen program, namreč svetovno gospodstvo in podjarmljc-nje narodov. Boj za tako nasprocu-joča se načela ne more končati neodloč^n. ne^o mu mora biti konec odločilna zrnaga snega nasprotni-kov. Samo popoln poraz germanske-ga militariznja bo zagotovil svetu srečo. Brezno, ki ioči nemške po-stošilce in uničevalce civilizacije od aliirancev. i3 pregl iboko, da bi se mogla vojna konćati, ne da bi bili vresničeni narodni ideali. Vsak drug mir bi bil Ie krajše ali daljše pre-mine. Zlasti ne pozubiti, cla nemško delavstvo, naj je §3 tako socijalistič-r,o. želi goreče zmago. Zakaj Nemčija ne nnre omeiiii velikanske industrije in če bi aliiranci to Tiničili, bi bil to ndarec s kolom za neniške delnvcc, ki zato scveda podplrajo imperijaiistična prizadevanja svoje vlade. Zato trdim ocHočno, *la irjora ruski narod doprinesti vse žrtve, da v družbi z zavezniki pripelje vojno do popoine zrnate in to toliko boli, ker bi taka zrnaca za vedno ntrdila svobodo. ki smo si jo pravkar pri-borili. Rusija ne more izdati svojih zaveznikov, s katerimi se je borila tri leta ranio ob romi. Rusija jim ostane zvesta. (Dolgctrajno odobravanje.) Ministrski predsedtiik Lv.ov je izjavil: Ne čudoviti, uprav čarovni uspeh ruske revolucije, ne njana sila in njen hitri potek so spravili svet v začudenje, nego vodihia mise!, ki jo navdaja ip ki se ne nanaša Ie na interese ruskega naroda, ncs;o na interes vseh naradov. Res, da nas je ta revolucija peljala skoz perijodo velikih izkušenj in je na potu do naše socijalne sreče vzbudita temna strašila anarhije m despotizma, a vi, ljudski zastopniki, ste lahko prepričani, da ne propade delo, ki ste je začeli in je dognali vzlic vssm ovi-ram, razočaranjem in sovražnlm L1STEK. Palksvnik Chabeit Francoski spisa! Honore* de Balzac. (Dalje.) Kratek čas po prejemu tega pisma je DerviHe iskal na sodisč. odvet-nika. s katerim se je imcl pogovoriti in ki je prevkar imel opraviti pred .vodnikom za policijske prestopke. Slučaj je nanesel, da je Derville vsto-pil v razpravno dvorano šestega senata prav v trenotku, ko je predsed-nik obsodil Hijacinta radi vlačugar-stva na dva meseca zapora in odredi], da se ga ima po prestani kazni izro-čiti zavodu za berače v Saint Denis. Ta sodba pomeni po nazorih policije dosmrtni zapor. Ko je Derville zasli-sal ime Hijacint, si je ogledal obdol-ženca, sedečega na zatožni klopi med dvema orožnikoma ter je v obsojencu spoznal svojega dozdevnega polkov-nika Chaberta. Stari vojak je bil mi-ren, hladnokrven in skoro razmišljen. Navzlfc razeapani obleki in revščini, ki si mu jo brai z obraza, njegova pri- kazen ni bila brez plemenitega ponosa. Njegov pogled je bil stojično mi-ren in sodnik bi tega ne bil smel prezreti; toda, kakor hitro padeš justici v roke,si ie še moralično bitje,pravno ali dejansko vprašanje, kakor veljaš v očeh statistika Ie za številko. Ko so starega vojaka povedli v pišamo, da ga pozneje odpravijo s ceiim tropom vlačugarjev, ki so jih pravkar sodili, se je Derville poslužil odvetnikom pristoječe pravice do pristopa v vse sodne dvorane, ea spremil v pisarno in ga zaeno z druerimi berači ,ki so tam že čak ali, rado vedno opazoval. Predsoba sodne pisarne je tedaj nudila sliko, katere žalibog niti zakono-dajalci, niti slikani, niti pisateiji ne prihajajo proučevat Kakor vse sodne pisarne, je tuđi ta temna in za-smrajena, ob stenah stoje klopi, ki so že vse začrnele od večnega poseda-nja nesrečnežev, ki prihajajo na ta kraj iz vseh družabnih nižin in ki no-benemu izmed njih ne odide. Pesnik bi dejai, da se solnec srarnuje raz-svetiiti ta strašni kanal, po katerem Prihaja toliko nesrečnikov! Ni ga prostorčka, kjer še ni sedel kak započet ali dovršen zločin, ni ga mesta, kjer ne naletiš na človeka« ki je iz obupa nad lahnim sramotnim pečatom, ki ga je pravica utisnila pjego-vemu prvemu pogrešku, priče! življenje, kraj katerega stoje vislice ali pa pokajo pištole samomorilcev. Vsi, ki se izpodatknejo na pariških tleh, se zaletujejo v to rumenkasto zidov-je, na katerem bi človekoljub, katerega ne vodi samoljubje, mogel raz-rešiti vzroke stevilnih samomorov, o katerih tožijo hinavski pisateiji, ki pa so nezmožni, storiti Ie najmanjši korak, da jih preprečijo. Opravičba teh samomorov je napisana v tej predso-bi kot predgovor dram v mrtvašnici ali onih na morišču. Pravkar se je polkovnik Chabert vsede! sredi teh ljudi z odločnimi obrazi, oblečenih v cunje revščine, od časa do časa moicečih ali govorečih Ie poluglasno, zakaj trije orožniki so jih stražili ter po sobi korakajoč bili s sabljami ob tla. — Ali me poznate? je vpraša! Derville starega vojaka in se postavil za njegovim hrbtom. — Da, gospod, je odgovoril Chabert in vstal. — Če ste poštenjak, je nadaljeval Derville tiho, kako ste mogli ostati moj dolžnik? Stari vojak je zardel, kakor za-rdi mlada deklica, ki jo mati obdolži skrivne Ijtibezni. — Kako, gospa Ferraud vas ni plaćala? je vzkliknil na glas. — Plaćala! je del Derville. Pisala mi je. da ste golju r. Polkovnik je povzdignil oči, ki so izražaje grozo in maščevanje, kakor da hoče poklicati nebo na pomoč proti tej novi podlosti. — Gospod, je odgovoril mirno, zaprosite oroznike, da mi dovolijo vsto-piti v pisarno. Izročim vani plačilni poziv, ki bo prav gotovo plačan. Na Dervillovo besedo je orožnik dovolil, da ga popelje v pisarno, kjer je Hijacint napisal par vrstic in jih na-slovil na grofico Ferraud. — Posljite ji to, je reke! stari vojak in plaćani bodo vaši stroški in predujmi. Verujte mi, gospod, četudi vam nisem pokazal svoje hvaležnosti za vašo pomoč, tedaj jo hranim ven-darle tukaj, je nadaljeval in si položil rcko na srce. Da, tukaj je, polna in ćela. Toda, kaj premorejo reveži? Ljubijo, to je vse. (Konec prfliođnjič.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne i4 maja 1917. 110. štev. faktorjem. Proces velike revolucije še ni končan; a vsak dan utrjuje naše zaupanje v stvarjajočo silo našega naroda in v veiikost njegove bodočnosti. Vojni rranister Gučkov (o ka-terem smo slišali. da je na smrt bolan. Op. ur.), je izjivil: Na Ruskem vlada anarhija. Na krmilu ste dve vladi, da, oblast je še bolj razdelje-na. Armada trpi na isti bolezni, le še mnogo hujše. Ni še prepozno, da ozdravimo bolezen, toda zamuditi ne smemo niti trenutka. Petrograd, 11. maja. (Kor. urad.) »Agentura. V izredni slavnostni seji dume je imel posianec Rodičev na-vdušen govor, v katerem je med drugim rekel: Nihče ni tako željan mini, kakor jaz. Ali dokler tlači so-sovražnik našo domovino z nogami, je dolžnost demokracije in vsakega posameznika, ki ljubi mir, pregnati sovražnika z našega ozemlja. Zrna-ga je potrebna, da se ustvari notranji socijalni mir. Naši prijatelji, naši za-vezniki in naši nasprotniki naj vedo, da se je Rusija izbrala svobodo, da uniči despotizem in da prežene sovražnika z našega ozem!ja in z onega naših zaveznikov. Obrnivši se do provizorične vlade, je rekel Rodi-čev: Vsa poštena srca ruskega naroda so z Vami. Ne om aga j te. Vaše ime bo blagoslovljeno, dokler bo ži-vel ruski jezik. — Govornik je bii sprejet z navdušenjem in plo-kanjem. MILJUKOV O ZUNANJ1 POLITIKL Petrograd, 12. maja. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: Na željo odposlancev aktivne armade, ki so v Petrogradu zbra-ni na kongresu, je podal zunanji minister Miljukov pojasnila glede gotovih vprašanj zunanje politike. Rekel je med drugim: Obstojajo še pogodbe, ki jih pa ni mogoče javno razglasiti, ker bi se morale razkriti tajnosti ter bi bilo tako razkritje ne samo proti interesom ruske demokracije, marveč tuđi proti interesom vsen zaveznikov. Tuđi bi moglo tako razkritje provzročiti prelom med Rusijo in njenimi zavezniki. Zavezniki so z Rusijo popolnoma edini, da je vojni cilj ta, da imajo narodi pravico do prostega narodnega razvoja. Kar se tiČ2 opustošeni in odškodnin za to. je treba smisel teh besed natančno opisati. Tako vztrajajo zavezniki na tem, da morajo oni, ki so pustošili in plenili, dotičnim deželam dati cd-škodnino. Zavezniške dežele so iz-bruh ruske revolucije najprej pozdravile z veseljem, pozneje pa so izrekle bojazen, da bi utegnila priti v Rusiji na površje Nemcem prijazna čustva. Poleg tega je provzročil zaveznikom nered, ki vlada pri nas glede preskr-be z živili, ter pomanjkanje municije skrb. Glasom uradnih poročil je položaj Nemčije kritičen. Japonska ni-ma nikakrsnih napadalnih namenov prcti Rusiji; njeni nameni so obr-njeni proti orijentu. Amerika nudi Rusiji zelo ugodno posojilo ter poši-Ija inženirje, ki izpopolniujejo žeiez-nice v Sibiriji ter nam pomagajo v tehničnih panogah. GUCKOV O RAZMERAH V RUSKI ARMADI. Petrograd, 13. maja. (Kor. urad.) Agentura: V seji v Petrogradu zbo-rcjočih odposlancev s fronte je imel včeraj vojni minister Gučkov govor, v katerem se je dotaknil najprvo vprašanja preskrbe armade z municijo in poudarjal stanje desorganiza-cije. v katerem je prejsnji režim pu-stil nabavo municije. Rekel je, da to vprašanje je sedaj v neki meri ure-jeno, ker je nabava municije ugod-nejša nego pred dvema mesecema. Dejanska podpora naših starih In novih zaveznikov bo omogočila po-polno uredi te v municijskega vpraša-nja. ako se doseže končen dogovor z Ameriko. Kakor hitro bo transport v nekaj tednih urejen. bo temu vpra-šanju zasigurana ugodna rešitev. Kar se tiče preskrbe z živili in zlasti s krmili, je stanje te?a vprašanja jako neugodno. Tekom poldrugega meseca borno morali povećati poši-Ijatev deželnih pridelkov armadi, kar more položaj zboljšati- Glede armade. je rekel Gučkov. ie glavno vprašanje. katero ima reših provizo-rična vlada, obnovljenje in sestav-Ijanje armade. To se je baš zgodilo. Minister je dostavil: Jaz sem velik pristaš demokratizacije naše armade. ali armada je poseben organi-zem in uničili bodemo vsako avtori-teto in vsako moc pri njeni demokratizaciji, ako odpravimo vsako osebno odgovornost in se tako r-nemo k preišnjemu režimu, ko je moć in odgovornost pripadala posa-meznim osebam. Skobelev ruskim vojakom. Petrograd, 12. maja. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura. Ćlan izvršilnega odbora Skobelev je izjavil na tozadevno vprašanje o »pobratimstva« tekom seje odposlancev s fronte, da zakrivi vsak vojak, ki sklene nekak »separatni mir« z Nemci, z ozirom na dtlstvo, da je ves ruski proletarijat z ogorčenjem zavrge! separatni mir, zločin na stvari ruske demokracije. Armada mora biti mogočen, na boj pripravljen organizem ter ne srne ostati brezdelna v streiskih jarkih, marveč mora pričeti % ofenzivo ter se gibati kakor to zahtevata taktika in strategija. Predstojeće spremembe v rusken kabinetu. Petrograd, 12. maja. (Reuter > Govori se, da bodo ustanovljena 3 nova ministrstva in sicer eno za municijo, drugo za javna dela in tretje za pomožno službo. Stockholm, \2. maja. (Kor. ur.) »Dagens Nvheter« javijajo iz Hapa-rande: Med zastopniki petrogradske-ga in moskovskega delavsko - voii-škega Odbora (Sovjeta) se vršijo po-gajanja radi vstopa v provizorično vlado. Odklonjeno koalicijsko ministrstva Petrograd, 11. maja. (Kor. ur.) Agentura. Izvršilni odbor soveta de-lavskih in vojaških delegatov se je s 23 proti 22 glasovom— osem čla-nov se je vzdržalo glasovanja — iz-rekel proti udeležbi na koalicij. vladi. Vprašanje priđe na splosnem zbo-rovanju soveta zopet v pretres in ni izključeno, da bo sedaj izid glasovanja drugačen. Priprave za sklicanje ustav odajnega zbora. Petrograd. 11. maja. (Kor. ur.) P. K a. Vlada je imenovala odsek 11 članov, ki naj sestavi statut za volit-ve v ustanodajni zbor. General Kornilov odstopil. Petrograd, 13. maja. (Kor. ur.) P. b. a. Listi poročajo, da je vojaški gubernator v Petrogradu, general Kornilov, odstopil. Kot vzrok navaja zahteve gotovih organizacij, ki smatrajo, da so ravnotako upravi-čene zanovedovati četam kakor on. Zlasti je delavsko-vojaški Sovjet za-h te val, da mora vsako povelje, ki ga izda generalguverner, popreje odobriti. Anarhisti v Petrogradu. Amsterdam, 13. maja. (Kor. ur.) Reuterjevo poročilo iz Petrograda: Tolpa približno 30 oboroženih anar-histov iz Petrograda in Šliselburga se je polastila hiše vojvode Leu-chtenberškega v blizini Marijinega gledališča. da se tarn nastani. Branili so se zapustiti hiso kljub ukazu delavskega in vojaškega sveta. Okrajni poveljnik je postavil okoli hiše čete. Po novi brzojavki je de-misijonira* poveljnik Petrograda Komilov. GaHciia in Bukovina. Amsterdam. 12. maja. (Kor. urad.) -Allgemeines Handelsblad« javlja iz Petrograda, da je ruska vlada sklenila opustiti mesto vojaškega guvernerja za zasedene dele Galicije in uvesti v Bukovini po določbah haaške konfe-rence v upravi zasedenih sovražnih deže] civilno upravo. Krakov, 13. maja. Ruska vlada je imenovala kneza Dolgorukega za civi!nega gubernatorja v vzhodni Galiciji. Pot ruskih socfjalistov skozf Nem^ijo. Bern, 12. maja. Švicarska brzojavna agentura poroča: Danes popol-dne je odšel drugi vlak z ruskimi socijalisti, ki se vozijo skozi Nemčijo domov. Med njimi se nahaja znana socijalis^nja Balabanova. Nikola] Nfkolaievič ooveUnlk ▼ Tur kes tami? Ženeva. 12. maja. Veliki knez Ni-kolaj Nikolajevič je bi! imenovan za poveljnika v Turkestanu. Od tam je poslal min. predsedniku knezu Lvovu brzojavko, v kateri pozdravlja rusko vlado, ji obljublja pokorščino ter izraza prepričanje, da bo sedanje mini-strstvo prineslo Rusiji srečo. Socijalistima honfercnca v Stockholmu. Berolin, 13. marca. (Kor. urad.) 3»Vorwarts« javlja iz Stockholma: Termin za posebno posvetovanje z avstiijskimi socijalnimi demokrati je dolocen na 29. maj. Začetkom junija bodo potem posvetovanja z zastopniki nemških socijalnih demokratov. Stockholm, 13. maja. (Kor. ur.) Švedski brzojavni biro javlja. Glasom brzojavke ruskemu poslaniku v Stockholmu, je ruska provizorična vlada prepovedala vstop sved-skemu narodnemu svetniku Ro-bertu Grimmu, ki je imel naročflo se pogajati z rusko vlado zaradi povratka ruskih emigrantov. Stockholm, 13. maja. (Kor. ur.) Švedski brzojavni biro javlja: Daiu ski socijalist Dorgbjerg se je povrnil iz Petrograda. Izjavlja, da se je pc-ljal na Rusko, da bi v svoji lastnosti Jtot član škandinavskega ndrovnegm odbora delov«! ga mir. Sovet delav-sklh in vojaškth zastopnikov, ki ima sedaj na Ruskem pravo moč v ro-kah, je vsled Borgbjergovega poto-vanja sldtnil povteti inicijativo x& mirovno konferenco. Sovet Je bffl prav zadovoljen, da je izvedel mirovne nazore većine nemških soci-jalistov. AMatordam, 12. maja. (Kor. ur.) Glasom »Handelsblada« javlja »Daily Chronicle« iz Petrograda, da je odbor delavskih in vojaslcih zastopnikov sklenil, začeti inicijativo za sklicanje mednarodne socijalistične kon-ference. Povabljeni bodo zastopniki socijalističnih strank vseh dežel, naj se konference udeleže. Vrši se naj v kaki nevtralni deželi. Glavni cilj raz-prav bodo mirovni pogoji. Delegati avstrijske socijalne demokracija v Stockholmu. Kot zastopniki avstrijske nem-ške socijalne demokracije se udele-žijo stockholmske konference po-slanci dr. Adler, dr. Dlenbogen, dr. Renner, Seitz ter predsednik centralne strokovne komisije Hueber. »Arbeiterzeitung* poroča: Po-leg delegatov nemške avstrijske socijalno - demokratične stranke pri-dejo za Avstrijo v Stockholm: za poljsko soc. demokracijo: Daszvnski in dr. Diamand, za češke centraliste Burian in Viktor Stein, za češko-slovansko soc. dem. stranko dr. Šmeral, Nčmec in Habermann, za Italijane Pittoni, za Romune Grigo-rovici ,za Jugoslovane dr. T u m a. Nemški zastopnikL Za nemško soc. demokratično stranko gredo v Stockholm Scheide-mann, Ebert, Muller, Molkenbuhr, David, Fischer. Bauer, Legien in Sassenbach, radikalno socijalistično skupino bodo zastopali Haase, Bern-stein, Hoffmann, Kautskv in Klara Zietz. Italijanski socijalist! v Stockholmu. Curin, 9. maja. Italijanski socijalisti odpoŠljejo sedem delegatov v Stockholm. Italijanska vlada je dala po milanskih poročilih delegatom do-voljenje za potovanje in jim že izro-čila potne listine. Mirovne zahteve pacifističnega biroja v Bernu. Povodom svoje petindvajset letnice je izdal mednarodni pacifistič-ni biro v Bernu spomenico, v kateri pravi m. dr.: Ne moremo dovolj ponavljati, da smatramo za izdajalca naše stvari vsakega pacifista, ki odo brava mir brez vzpostavirve Srbije, Belgije in Luksemburške. Mi se na-hajamo v službah pravičnosti, zloči-nov preteklosti pa ne vidimo, dokler zločinci ne spoznajo svojih grehov m jih popravijo. Cilj pacifizma je oblast pravice in princip, da se z nikakimi pogajanji ne sme opustiti pravnega stališča. Brez AIzacHe • Lotarinsije ni miru. Preko Rotterdama javijajo iz Washmgtona, Na slavnostnem obedu je izjavil maršal Joffre: Franciia ne more nazaj, dokler ne dobi Alzacije in Lotaringije. Pooštreno podmorska vojna. ANGLEŠKA KR12AKKA IZGUBLJENA. Crnih, 12. maja. »Neue Ziiricher Ztg.« poroča: V severnem kanalu med Irsko in Škotsko je zadela an-^le§ka križarka »Corbelian« ob mino ter so io težko poškodovano vle-kli v Barrov. Križarke tega imena v seznamu angieškega brodovja ni, pač pa lahka križarka »Cordelia«, zgrajena leta 1914., dolga 128 m, široka 127 m, s 3750 tonami, s strofi 30.000 konskih sil, hitrostjo 30 milj na uro in posad-ko kakih 350 mož. Oborožena je z 2 topoma kalibra 15 cm in 6 topovi kalibra 10 crn. Novi vspehi podmorskih čolnov. Berolin, 12. maja, (Kor. urad.) W. u. p.: 1. Ruske motorne čolne, ki so se prikazali na zapadnem vhodu v Ri-ški zaliv, so naše baterije vzele pod uspešen ogenj. Iz opazovanja smo spoznali, da je bil en čoln potopljen in eden močno poškodovan, 2. Nekaj sovražnih monitorjev je obstreljevalo 12. maja zjutraj pri neraz^lediiem vremenu na veliko razdaljo Zeebiiigge; odstranili so se, ko je naša baterija začela stre!jati. Materijalna škoda je majhma, izgub člove&ih življenj ni bilo. Dve so-vražni letali smo zbili. 3. Novi uspehi podmorskih čolnov v Atlantskera oceanu in Angle-škem Kanalu: 6 pamikov, 7 jadrnic, 12 ribiških čolnov s skupaj 29.500 tonami. Med potopljenimi ladjami so bile med drugim: Anglcški parnik »Karibac s 5000 tonami sladkorja na Angleško, oboroženi parnik »Fran-cesco« (3438 ton) in italijanski par- nik »StromboJi« (5466 ton) s tovorom 6239 ton kosovnega blaga, med njim 1200 ton bodcče žice iz Amerike v Italijo. 2IVILSKI DIKTATOR ZA VES SVET. Kodani 12. maja. »Politiken« poroča iz New Yorka: Herbert Hoover je bil imenovan za živilskega dikta-torja za ves svet. Njegova naloga je, da preskrbi ves svet. — izvzemši Nemčijo. — z živili. V prvi vrsti bo upošteval entento, potem pa nevtral-ne države, če dado kot protuuslugo na razpolago ladje. Angltja v stUkab. Monakovo, 12. maja. »Daily Mail« pravi, da racijoniranje živil ne more odstraniti nevarnosti podmorskih čol-nov. Bombaža in rude bo zmanjkaio. Podmorski čolni zadevajo drevo ob koreninah. Tfaag, 12. maja. »Ncw Statesman« piše: Česar se vlada najbolj boji, je možno izredno pomanjkanje pšenične-ga kruha in krompirja nekatere tedne junija in julija. Cena za 4 angleške funte kruha bi se potem dvignila na 2 šilinga, kar bi provzročilo, da bi se morala mezda za delavce na teden zvi-šati za 10 šilingov. Za popolno zatvoritev Nemčije. — Amerika proti nevtralnim državam. Bern, 12. maja. Newyorška brezžična brzojavka švicarske brzojavne agenture poroča 9. t. m.: Tukajšnje paroplovne družbe so anulirale vse transportne pogodbe za Svico, namenjene preko Marseil-la. Poročelec lista »Times« piše, da je treba potegniti okrog Nemčije crto, ki obsega vse države, ki so še v kaki zvezi z Nemčijo, torej rudi okrog £vice, Nizozemske in Skandinavije, če te dežele posiljajo tuđi le en funt živil v Nemčijo. Porocevalec piše, da je za Ameriko nemogoČe poslati tem deželam tuđi najmanjše množine, če bodo še v bodoce v zvezi z Nemčijo. Del švicarskih II-stov sprejema ta porocila še vedno skeptično ter je mnenja, da VVilson tega ne bo dopustil. Drugri del Časo-pisja silno in svečano protestira proti temu kršenju pogodb in mednarod-nega prava. Bemske uradne oblasti pravijo, da nimajo še nobenih poročil o morebitnih takih sklepih Amerike. Tovor za Svico sploh ni določen v Marseille, marveč v Cette.__________________________ Ljuti artirijsti toii na soikl Ifonli. Naše uradno poroČilo naznanja, da so se uneli ob Soči od Tolmina do morja ljuti artiljerijski boji. Ti boji utegnejo biti uvod k novi ofenzivi. Od novembra lanskega leta dalje so že grmeli parkrat na tej crti italijanski topovi z veliko besnostjo, pa so kmalu ustaviH svoje bruhanje. Zato pa treba počakati še nadaljnjega porocila, da si borno na jasnem, ali se more smatrati pričeto obsežno in ogromno streljanje za artiljerijsko pripravo k velikemu infanterijskemu napadu. Napad se obeta na vsej fronti, kajti tuđi na Koroškem in Tirol-skem so glasnejši italijanski topovi. Lugano, 10. maja. »Secolo« poroča. da je prispel v Rim angleški pi-satelj Rudgard Kipling; od tam odpo-tuje v družbi več francoskih časni-karjev na soško fronto, kjer je skoro pričakovati novih operacij. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 11. maja. Na trentinski fronti je bilo artiljerijsko delovanje včerai južno nižave Loppio (potok Cameras, Adiška dolina), na asiaški visoki planoti in v Suganski dolini posebno ljuto. V malih praskah jugozapadno Mori (Adiška dolina) in v gorenjem delu doline Maora (Brenta) smo zavrnili sovražne oddelke. Na j u-1 i j s k i fronti je bila sovraina artiljerija včerai živahnejŠa proti našim po-zicijam pri Plavch in na severnem od-seku kraške visoke planote. Vreme je pospeševaio obojestransko letalsko delovanje. V noči 9. na 10. maj so metali sovražni letalci bombe na okolico pri Gorici, ne da bi provzročili škodo. Naša pomorska letala so bombardirala letališče na Prošeku severno Trsta. Včeraj je bombardirala ena naših sku-pin na učinkovit način železniške naprave pri Rihembergu. Naša letala so se vroila nepoškodovana. Eno sovraž-no letalo je bilo v zračnem boju zbito na tla. 12. maja. Tekom 11. maja običajno delovanje artiljerije vzdolž vse fronte, živahnejše med Asticom in Brento. Pri Gorici in na severnem od-seku Krasa traja naše In sovražnikovo zractio delovanje. Ponoći dne 11. maja so obložila sovražna letala Punto Sdo-bo in nekatere druge kraje spodnje Soče z bombami. Ena žrtev. Ena naših lctalskih skupin je obstrelievaia želez-niJflce naprave v Stan jelu v Braniški dolini. Eden Capron! ie priletel nad Pulj. metal bombe m provzročil požar v arzenalu. Včerai so poskusila sovražna letala na več točkah vdreti na naše ozemlie. Povsodi jih |e pre?niai ogenj naše artilieriije in naši lovski le-taid. Samo cnemu aparatu se je posre-čilo priti nad Brescio, ni pa metal bomb. Zračni boji u Gorlikam. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Na jugo - zapadni fronti je letalsko delovanje zadnji teden živahnejše. Dne 3. maja je med našim leta-lom z nadporočnikom Maksom Đed-narzikom kot opazovalcem in desetnikom Otonom Spennom kot pilotom in med sovražnim Farmanom prišlo do zračnega boja. Farman je bil od našega letalca sestreljen in se je poškodo-van spustil na tla za sjvražno fronto pri Rubijah. Dne 4. maja je častaibki namestnik Arigi Julij sestrelil so-VTaŽno letalo, ki je padlo na tla za so-vražnimi črtami pri Podgori in katero je končno zažgala naša artiljerija. To je deseto sovražno letalo, katero je pilot Arigi premagal. Dne 6. maja je bil našemu letalcu s poročnikom pl. Wein-mannom kot opazovalcem in stotu ikom Rihardom Hubnerjem kot voditeljem med zapiralnim poletom severo - zapadno Gradišća, ko je hotelo napasti sovražni aparat, od šrapnela, ki se je tik pod letalom razletel, raztrgan glavni rezervar. Nekaj trenotkov potem je bilo letalo napadeno od sovražnega letala vrste Nieuport. 2e pri pr\ih stre-lih je bil poročnik pl. Weinmann smrtno zadet. Kljub težkim poškodbam aparata se je stotniku Hiibnerju po-srečilo med najljutejšim obstreljeva-njem artiljerije spraviti letalo čez Iast-ne crte. Bitka v Makedoniji. Berolin, 13. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V Makedoniji se je Sarrailov veliki napad popolnoma ustavil. Nemci in Bolgari so porabili 12. maj za to, da zopet iz-enačijo male uspehe, ki so jih bili zavezniki nekaj dni poprej izvojeva-1L Tako so bili na visini pri Dobrem Polju vrženi Srbi zopet iz dela sprednjih jarkov. v katere so bili vdrli. ter smo enako dne 11. maja zopet zavzeli pozicijo neke bolgar-ske straže, ki je bila 11. maja ostala v rokah sovražnika. Dva franeoska napada dne 12. maja zvečer na Jare-lico in na visino 1083 južno od Hume sta se zlomila brez uspeha. a s teški mi izgub 3 mi. Bern. 12. maja. (Kor. urad.) Francoski listi govore o zadnjih bo-jih orijentske armade ter jih skušajo predstavljati kot brezpomembne praske. Pravijo, da nikakor ne gre za kako večjo ofenzivo, kakor misli jo nemška u radna porocila, marveč za delna podvzetja. Samo »Ma-tin« priznava, seveda prikrito, da gre za večje boje. BOLGARSKO URADNO POROCDLO. 12. maja. Med Prespanskim jezerom in Crno slaboten artiljerijski ogenj. V loku Crne je podvzel so-vražnik proti 9. uri dopoldne po ljuti pripravi artiljerije in minometov napad na visino 1050, bil pa je z ognjem in deloma v spopadu vržen nazaj. Vzhodno Crne na fronti Aravina-Trnova ljut topovski ogej. Dopoldne je bil odbit sovražen napad z zapornim ognjem in deloma v boju z bombami. Popoldne in ponoči je napadel sovrainik še trikrat, bil pa krvavo odbit. Pri Mogleni je bilo bojno delovanje jako živahno. Po trajajočem topovskem ognju, Id se ie pričel že zjutraj in se je povzpel okoii 3. popoldne do bobnanja, je sovrainik napadel ponovno brez uspeha v smeri na Dobropolje. Sedaj divja tam nov boj. Na ostalih odsekih fronte pri Mogleni so bili ponovni sovražni napadi lahko zavrnjeni. Zapadno Var-darja je bilo bojno delovanje precej živahno. Južno vaši Huma smo prisilili Francoze s sijajnim protinapa-dom, da so izpraznili jarek, v katerem so se bili mogli vstaliti. Sovraž-nik je vtrpel jako težke izgube. Gkoli 1000 Francozov leži v naših jarkih in pred njimi. Vjeli smo 270 mož. Ponovne napade, storjene proti poldnevu in zvečer, je mogel naš artiljerijski in strojniški ogenj odbiti z lahkoto. Zapadna Alčak-Mahle in južno Oevgeli so poskušali sovražni oddelki prodirati proti našim izpo-stavljenim postojankam, ali jih je zadržal naš ogenj. Med Vardarjem in Dojranskim jezerom je bilo bojno delovanje šibko in označeno samo z redkim artiljerijskim ognjem in ra-tmljsko prasko na prednjem polju. Pri Belasici in ob spodnji Strumi re-dek artiljerijski ogenj. Romu ns ka fronta: Pri Tulceji ogenj artiljerije in iz puŠk. Francosko aradno poročilo Iz Makedonije. 11. maja. Orijentska armada. Yzhodno od Vardarja so vzele naše čete v težavni pokrajini sijajno Skro Legen (južno od Hume) ter so se držale kljub silnim bolgarskim protuia-padom. Severno od Pazarja so vzeli Srbi 2 sovražni napravi. Živahni artiljerijski boji v loku Crne in v odseku pri Bitolju. V boj ih 10. in 11. maja so vjeli zavezniki 304 može, med njimi 7 častnikov, ter vplenili 3 strojne puške. Glasom izpovedi vjetih so sovražne izgube močne. Stevilni mrtvi sovražniki pohiijo jarke in pokrivajo bojišče. Angleško uradao poročilo« 12. maja. Solunska fronta. V noči na 10. maj ie nax>adel sovrainik 110. štev. •SLOVENSKI NAROD«, 4mt 14. ai)i Itl7. Staa^ ntše nove pozicije fugo - »spadao od mesta Doinm. Vst aaptde smo za-vrnilL Bitka na zapadu. . iMOMt>Un, 13. maja. (Kor. oracL) WbVdv urad poroča: Ka frotig pri Arrasii tratijo An-gte^ nadalje svoja človeška in strojna napadalna sredstva v bresuspeŠ-wt m iz*ub polnih napadih. Dejsnro, da se vw*čajo v anglažkfh poročfflg že tedce ista imena krajev je popo-ten dokaz, da se je Bjih ofenziva po-Doinorpa ustavila. Antfleški napadi med Scarpo in cesto Arrns - Ćam-brai, k! so se od 8. zvočer trikrat po novSi, so se 7iomf!i s krvavimi izs^i-bamt. Francogi ta Aagleži še nadalje sihro obstrefjojejo mesta St. Qr*emin ; in La Pere, ob Afsrri pa je potekel dan razmeroma mirno. Plen iz bojev od 1. maja naprej pri Cernyju se ie zvršžil »a kakfh 300 vjetih, 15 strojnih in brzostrelnfh ptišk fn eno metalo granat. Nenaden presenetljivi franec-sfci naoadalai po&irus na obeb straneh ceste Coroetty - Pontavert smo o polHOČI zsavradi z ročnimi granatami. Ob cesti I^eims - Brienne so vdrle po krafki art^jeriiski pripravi ftemške patrafc? v sovražne jarke ter vjele 42 mož in ene^a čatteita in vplenfie 3 br^ostrefae pnslre iti reč meta! granat. Poročik) z Eifilovega stolpa. da so irancoske ee*e vdrle v nemške jarke pri Dc-zonvaFTitt, ni pravilno, Sovračne patrulje, \đ so bite v noči na 12. maj vdrle v naše najsprsdnje jarke severno od Airnrterzweilerjaf smo tako? zopet VT»gli ven. Lagano, 12. maja. »Corriere« izve iz Londona: fiaig je izjavil, da so Asirfe^ izgubili Fresaov, ker so Nemel vporabljali pekf oov pta- London, 11. maja. (Kor. urad.) Reuter. V svojem govoru, ki ga je Ime! zadifjo sredo v poslanski zbornici iranlster Bonar Law, ie ta re-kel: Po moji sodbi bi tako doigo-trajna bitka, kakoršna teče zdai, ve-ljala v vsaki drugi vojni za eoo aaj-veejfh bitk in bi se njen uspeh srnat-ral za iako veliko zmago. Itaeli smo najpopolneisi uspeh. Sovražnik je deial skoro histerične napore, da bi vzdržai na višku pogtrai svojega na* roda ter i-zćsja r>orTxMla o popoino-rna izmišljenih zmagalL Od začetka aprila smo vidi nad ZO.noo raož In 257 topov, rnetf ifim 9S telkega Ks-libra, 227 rnožaerjev in 470 strojnih pušk. Minfster je primerjal prvih 24 bni h-uspeŠiri so Mi nađalfin sovrašns ponoćni napadi pri FresnnTB in Preimevu. >feki rovražBi odd«kli ie vdr! v naše jarke Ju^o - v^odno od Ypresa. Nefea? svoffh Ifiiđi porregaiBO, r 11. maja. Zađnfo roč smo Tavr- nHi sovražne napade vzfeodno od Ar-lenxa m Jtižno od r^re SoHcAez. Drug poskašen napad s poraoeio metal ogma 5^210 tuđi o<Š4B. Zadnje noč smo izvršili uspešen pohod vzhoaces popoldne so i35vr.^ile irase čete protinarcad ter ^opet zavzele vse izgnbliene jarke. Urpeh treh sovražMili rtapftdov so za n?e^a tež^ce izgvbe, dožfii! so d^^t !fese pozicije nepoškodovane. Befgfjsko uradno porobilo. 10. m a j a z v e č e r. Artiijerirski boi meniajoce se sile na ra«nft toćfcafe belsnjske fronte, zfasti v odseku E>ix-inaideG. FRANCOSKO URAJDIfO POSOClLO. 10. maja zveče r. Srvcro-vzhodno od Smssonea in na Chemra 4es Damesu artilierijsk! boj s presUd-ka izvzemši v odsei^n acverao od B^a^6 ete. Na oetfcH frotiti artil*et»t&ki boj s presteđki. 11. maja popoldne. Včeruj prori koncu diie\ra srao vzeli v okoBci CŽH>VTeaxa odporno srediice. Protina-P'icli z rodBimi ^raaataim'so se zlomifi v našem ocnjn. Z«Jo moćne poskušene so^Tažnc napade na naprej moJeči del irrkov severo - vzbodno od \lsoke planete »KaHforni3e<: i« Ra Zimsko groro« smo po žh^aiiiiih bojfh, v katerih je tmel srrvrzžnik tefVe izdube, rr^R na-zai. Artiljerijski boj je bil poooČi na froirti Cerny - Hurtebise prec«j živa-hen, Sovražrn neiiadm napadi ??evero-\*^hodno od Bery au Baca, v odsekih Navarii in Anberrve ter tužno od prelama Markirch. Z ostale froirle Hlčesar poroča ti. Noti aantoSki prostovo4jc4. London, 11. mala. (Kor.'ar.) Vojni rrad sporoča, da se bodo v d\ eh ted-iiin razpoložile nove liste za vpis prosto volje ev iz clveh novih skupin m si-cer za 41 do 45 let stare in za prosto-voljce od 45 do 50 let. Amerf'^fis^e aniazonke na Francoskem? »TempS': poroča, da se je o^la-sifo 200.000 žena iz vsefa državah se-veme Amerike, da poidejo pod po-veljstvora bivšega anieriškega prezi-denta Roosevdta na Franoosko v vojno. Za opremo te ženske armade je zgotovljenih več milijonov dolar-jev. Roosevelt prevzame poveljstvo, če bo opremljenih šest ženskih bri-gad. — Kotiko je re6?itce na tej vest!, scveda ne venro. Upcrne ruske ćete na zapadnem bojišoi!. Beroiin, 12. rnaja. fWolffov ur.) Ruske čete na Francoskem se nočefo već bojevati za angleško - franeoske interese. Rusi so spoznafi, da jim od-kazigejo vedno najtežje naJo^e fn j^h žrt\iije?o an.^lesketnu m franeoskemu nnperi;alrzinu. Noveile n^otovitve so pokazale, da so ruske čete njhn od-kazane poziciji svojevoljno zapustile. Francoski mfanteniski pofk Št. 13«}., | ki ie imel 20. aprila zamenjati Rtise, je dobi! dotični pozicijski odsek fe« praznjen, I Vojni materijal za Fraocosko. Curili. *Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Washingtona, da je dobila franeoska misija od amerišlce vlade | zagotovilo, da bo od5k> v na.ikrajšem i času 104J00 železniČarjev, 7700 zdrav-nikov, .3000 ambutenc in 1000 lokomo-txv na Frsacosko. Z ostslih bo!!šc. TURSKO URADNO POROClLO. 12. maja. Perzijska fron-t a. Vzhodno od Snlejniani.ia je napa-del neki raski oddelok naše pozicije pri Garanu. V protinapadn smo Ruse vnrli nazaj ter vplenili mno^o orož-ja fn rrranicfje. — Kavkaska fronta. Ražen patruljskih podvze-tij in običainerra topovske^a ognja na našem levem krilu nobenega bejnegra deiovan)a. — Sinajska fronta. Mir. 12. maja. Fronta v Traku: Dva ruska oddelka sta prekoračila gorenji tc4c Diale. Severni oddelek, tvoreč dve stotniji, jeden eskadron in dva gorska topova, je bil 10. maja po kratkera bojn vržen nazaj čez re-ko. Drugri oddelek je sestavljal jeden bataljoa, dva karaierijska polka hi >edna baterija. Napad tega oddelka so zadržale najprvo naše na zapadnem bregu stoleče sile. Potem smo napadli sovražnika z obkoljcvanjcm s severa m j«ga m je moral iti nazaj cee Dalo z veJikhni togubea*. Ma-knadso ye bilo affotovtjeoo, da so se udelceft boia na Oaranskem prelasu *ud»o SnMoMaHe xm perzijeken offmn6a trtie sovražai kavaJerrjski polici, jećen tnfanierijski bataljon ia jedna baterija. Sovražnik je postfl ^o tem bolu 2 ofiotrja m 00 mog mrtvfc Sinajska fronta: Dne 1L mat* * feotlo irtoo naše tetaio daK-1 boi s aovražnim fetaloem. Jedno somioo tftak> je podlo » sorrai-oirai ćrtanš, drugo Je abežaio. Na Ki tromi »cer ntitakcea bojnega de-ktvanja. RUSKO URMNIO POROClLa 10. maja. Zapadna fronta. V okolici jezera Miadziol in pri Sraor-gono je prićel sovražnik s silnim arti-tjerii^kim ognjem. V Gozdnatih Kar-patih 2apadno od gore Kapul je na-padla po močnera ognj« metal min in bomb ter artiljerije sovražna pehota, moćna nekako Z stotniji, naše pozicije. £ovražnik, ki smo s:a sprejefi pri naših žicrih ovirah z ognjem pušk in strojnih pušk, je zbežal zopet v svoje jarke. Na ostati fronti ogenj pušk in delovanje fevSdnikov in letai. — Romunska i r o n t a. Obojestranski ogenj m izvid-no delovanje. 11. maja. Zapadna fronta. Navođen ogeni ptfšk in delovanje \z-\fdfi»h od-nost z drugim i nevtralnimi državami v varstvo skupnih interesov ob koncu vojne ali pozneje, torej tuđi onih interesov, ki jih Imajo nevtral-ci z oairom na delo, ki se bo moralo izvršiti z ozirom na načela medna-rodne'^a prava. Pozornost vseh treh vlaci se je obrnila na dejstvo, da je to vprašanje v de!a\mem programa mednarlarnentarnih skupin teh treh držav. Nadalje se je kooferenca ba-\Has sećanjimi težkočami dovaza po rnorju. Holočila je temelje za gospodarsko sodelovanje teh treh držav za čas vo*ne in po tem Času ter izrekia žefto, da se nadale razvije gosoođarSfvo sod-elovariie fn izmena živil, kafcor se ;ie to prfčelo že za časa vojne. Konferenca je izrekla tu dl željo, da naj se vrši nova konferenca strokovnJakov iz teh dežel, da presođijo vprasanje, ali fn kaka sredstva je vporafoiti že sedaj za. nnlčevanje in obrambo proti plava-jočfm mi nam po vojni. Splošno se je koneno izrekla želja, da naj kandi-navske države kakor do sedaj. tako tuđi v bodoče, skupno nastopajo. Nove težkoče v Atenah. Bern, 12. maja. (Kor. urad.) Pariški listi porocajo iz Aten: Ministr-ski predsednik Zaimis je ukazal 7 od francoskej?a časopisja za Nemcem prilazne označenim oficirjem, da mo-rajo zaptistiti Atene in" tekom 48 ur odpotovati v Peloponez. Oficirji so se sknpno posvetovali, ali se iinajo pokoriti ukazu. If3 drugih oficirjev atenske garniziie je imelo sestanek v vojaškem kazinu. Govori se. da bo sklicano zborovanje vseh atenskih oficirjev. Baje nameravajo, iti h kralju, čeprav iih je skušal princ Andrej pregovoriti, naj se nikar ne spuščajo do takfh korakov. Italija in Epir. Bern, 11. maja. (Koresp. urad.) »Journal de Ocneve^ prinašd po-memben proti Italiji in njeni dinastiji naperjen članek, ki trdi, da dogovoi; obstoječ med grškim kraljem in Ita-lijo, po katerem ima Italija za svojo podporo od kralja več ali manj izrec-no dovoljenje. da zasede Epir, se sedaj izvaja, vsled česar je bilo kralju Kocštantmu mogx?če, odtegniti se katastrofi izgube prestola. Tvoritev kabineta Zaimisovega ne pomeni samo resitve notranje grške krize, rraarreč ustvarja rudi delikatno situacijo med aliiranci in resi končno gr-šlco vprašanje. Lugano, 10. inaja. ^Corriere della šora« poroča, da so italijanske čete pod poveljstvoia poikovnita Brusoija zaseđle kr^j FITfcitco v Epiru, 10 km od Krfekec« kanala. Kalio je «M krali KnstaM« svoB osodL 2eaeva, 12. rnaia. »Journal đe Oertve« trdi, da je trSki kralj Kon-stasiHa sldenU z italijanskim kraljem mSTsmm aaođl — dfltronteactt S wm*nro ŽJiml^jf ya kabtocU je gr^ Ado tpfifcmlii ćtBokĆvno mn&bao. IdtRilnoUtitfli pokrtaj. Poseboo MrfBfi GaileHe. fe poijsklh krogov poročajo, da se je posričik) poitski Ijadsid stranki pridobiti ostale poljske stranke za staUSče, da bodo pollslđ posUoci te-javili, da nimajo oobenega interesa »a posebnem stališčn Galicije. V tem smislu bo predložena poljskemu klubu primerna resolucija. Ce obvelja, pomeni to pogreb posebnega stali-Šča Oaliciie. ^^ Proti kandidaturi drla. Grossa na mesto državnozborskega pred-sednika se pojavlja v slovanskem časoptsju vedno ostrejši odpor. Tako poudarja »Narodni Listyc, da bi bil dr. Oross primerjan n. pr. s speaker-jem (predsednikom) angleške zbornice pravcata žalostna karikatura. Ako po4rei)uje angleškl parlament nepristranske predsedniške avtorite-te, potem jo potrebu^e avstriiski dr-žavni zbor tisočkrat boli. Dr. Gross, voditelj bojnega Schulvereina, ger-manizator Moravske, dr. Gross. k! je do nedavno mimo vlekel neniško-nacijor>alne gare po cestah neustavne, protipariametrtame politike, kot speaker, reprezentant našega parla-rrrenta, v katerem zastopamo toliko narodov, to v Avstriji ne %re ! Dr. Gross kot predsednik poskinske zbornice, to bi bilo v posmeh vsem načelom demokracije in parlamentarizmu! Ncmci naj že vendar enkrat spoznajo, da so »znamenja časa« silna, jasna in nuina! Dopusti poslancev — vojakov. Z Dimaja poročajo: Cesar je od-redil, da je dati vsem državnozbor-skim poslancem in članom gosposke zbornice, ki se nahajajo v vojaški službi, s 15. majem dopust za nedo-ločen čas. Socijialno - demokratični ministri? N^ka dunajska vest zatrjuje, da vstopita v Clam - Martinicov kabinet kor ministra brez portfelja soc. dem. poslanca dr. R e n n e r in dr. Šmeral, ki sta znana kot oportuni stična politika. Tndi kršćanski sociialc! v kabinetu? »M. N. S.< poročajo z Dunaja: Vršijo se pogajanja, da bi vstopil v kabinet kršćansko - socijalni politik kot poljedelski minister. Kot kandidata se navaja*a nižteavstrijski de-že!ni »raršal princ Lichtenstein fn pa vorarfberški poslanec Jodok Fmk. Vi. vojno posojilo. Novič kBče država vse prebi-valstvo na podpisovanje vojnega po-soMla, šesiič so odprte banke in drugi zavodi, ki sprejemajo podpisovanje in ni dvoma, da se šesto vojno posojilo lahko kar najbolj sijajno ob-nese, saj je med ljudmi toliko de-narja, kakor ga ni bilo se nikdar. Ni-kjer se to tako ne vidi, kakor na du-najski borzi. Kupovanje vrednostnih papirjev cvete, da je veselje. Kupo-valci niti več ne vprašajo za renta-biliteto vrednostnih papirjev, nego jih nekako stepo kupujejo, ker nese vsak tak papir več. nego v zavodih naloženi denar. To kupovanje vrednostnih papirjev je najprepričeval-nejši dokaz, da je denarja v izobilju na razpolaganje. Zato pa ni dvoma, da bo vse. kar ima kaj denarja, se-glo po votnem posojrtu, ki se odlično obrestuje in ki ima pri tem še to prednost, da je na vojnoposojilne za-i dolžnice vsak čas dobiti v banki znatno posojilo. Priporočamo torej podpisovanje vojnega posojila. Vsaka krona pomaga, da unizimo upania sovrafftikov. Vsaka krona |e kamen k zgradbi miru! Vsaka krona Mite naie iunalce nazal Iz tK>Ja"! Mnv Hj MRI flMI ifv^ flVtfflVif i MA nju iBilfl! PoliUin« verti. = Pv*v+OTmatt itajertke *8Um ▼euke kmađro im*** se ie vrSto 9* t. nhv Mariboru. Hrvatako - skrrei^ ski klub je poroč^ da ie ie povi^J posluea dr. RyJbahi m d^ Ravdte^ ja, naj se pridrniKa kMn hi ^ m bo tndi z dataurttaskimi posbn^L » lUtor še jih je Izvea khdm fa **£% hitro bo ž njiiiii oinoffoocsi oMonl stik, sknSalo 7^rWift< kolikor mnjife tesno sodelovanje v državneta šm| ra. Na$i odaošaji do Ceškega 9v«f» so naft>risrčnej§L TfocH s Polici se rjjo dobilo tem več stika, čim boi) se bodo odmikali od svod dosedsmiih PQ^ litičnih zavesnikov. Nadvefto i»\MUV" nost za parlamentarno ŽlvBeiijfe, v koHkor ne prferjajo te ne\paino&S \z izvenparlame«tarn& krogov, tvori nem^i nacrjonalverband, ki je nu-merično najmočnefši kvalitativno Da tako slab, da je začel vzbaiati tiidi že v nemški javnosti scusraMjenfe Po svojem Števihi in po svojem raz> merju do vlade bi bil naci^onalvet-band poklrcan, da vodi parlament, sedaj bo morala biti pa skrb drugih parlamentarnih skupin, da ga sprav-Ijajo na pota, ki ne bodo parlamentu in avstrijskemn ugledu škodljiva. Z ozirom na našo domačo politiko nas silijo današnji čaši, da vse slovenske štajerske stranke združimo v moćno narodno falango, ki bi z neustrašenostjo m uspebom ođbija-ia od sovražnfkov pribajajoce nevaT-nos^j. Avtonofniia strank labko os%-ne, kakor je bila, njih programi ne-dotaknjeni. Toda sedanji čas je po tisnil v ospredtte toliko vprašanj, o katerih vlada v vseh strankah isto naziranje, za kar je v interesu naro-dove stvari, da iščemo skupnega de-« la v skupnih stvareh. Tozadevni informativni in neobvezni razgovori z* vodilnimi osebami Narodne stranke so ugotovih* isto naziranje tuđi v Narodni stranki. V tem oziru bo tor§i treba, da stranka stori danes tuđi to-zadevne sklepe. Na Koroškem so do najnovejšega časa vladale iste razmere. kkkor pri nas začetkom vojske. Deželna koroška vlada slovenski stvari ni naklonjena in tema primerno je tuđi postopanje polkiČnih in drugih uradnikov. Razmere koro-§kih Slovencev so se menda med vojsko najbolj postebŠale. Za to moramo iskati potov, da popravimo, kar se da popraviti, in ćy nanovo oživimo med koroškimi Slovciui veselje do življenja. Koroška }e naša skupna rana, ki nas skeli vse Slovence, za to moramo tuđi skupno porna-< gatl. Tem izvajanjem je sledila* ob-širna politična debata. Ko je bila končana, se je začelo* posvetovanje o gospodarskih vprašanjfh. O posveto-vanju se je izdalo to-le poročilo: »Slovenska Kmetska Zveza je imela dne 9. t. m. predpoldan in popoldan dobro obiskano ođborovo sejo. Po-steiec dr. Korošec je podal sliko se« darrjega poh'tičnega položaja. Po temeljiti dolgotrajni razpravi se je sklenilo pozvati štajerske državne poslance, da v državnem zboru v smislu plemenitega prizadevanja pre-svitlega cesarja podpirajo vse, kar bi nas moglo dovesti do težko zaže-fjenega miru. Pozivlja se nadalje poslance in ćelo slovensko javnost, da žalostnim razmeram, v katerih živijo sedaj koroški Slovenci, posvečajo največjo pozornost. Kot članica V. L. S. izraza štajerska Kmetska Zveza z ozirom na dogodke na Kranj-skem bratsko željo, da se odstranijo ovire, ki so slogi v S. L. S. na poti. — Da se doseže v seđanjem prevaž-nem času kolikor mogoče skupen in enoten nastop vseh štajerskih SIo-vencev v narodnih zadevah, se skle-ne, stopiti v stik s štajersko Narodno stranko. — Nato so se še zelo temeljito in obširno obravnavala vsa pereca gospodarska vprašanja, ki za-devajo Slovenski Štajer in so se sto-rili tozadevni sklepi. Razprav so se udetežiK: Roškar, Pišek, dr. Ver-stovšek, dr. Hohnjec, Medved, župan Ratej, župan Galunder, Korpar, "Ča-ter, Tratnik, Doberšek, čižek, V^ačko kd.« — Trlje principi. DunaJ. »Zett« Eazjpravlja o notranjepolitičnih pdn-cipih, ki dajejo ruski revoluciji ka-Fakterističen značaj. Ti trije principi so: parlamentarična vlada, splošna in enaka voliina pravica in narodna avtonomija. Kakšno je razmerje centralnih držav napram tem načelom? V Avstriji imamo sicer splošno in enako volilno pravico, toda nimamo še parlamentarnega režima in avto-noirrije narodov. Za narodno avto-nomijo stremimo že 70 let, še 70 let pa ne moremo več čakati na uresni-čenje tega postulata moderne zdrave narodnostne države. Čas hiti in tu(H pri nas se njegovim zahtevam ne bomo mogli dolgo zoperstavljati. Na Ogrskem je še slabše. Tam imajo sicer parlamentarni režim, ki pa je popolnoma v rokah oligarhije; splo-s^e in enake volilne pravice ni. na- Stran 4. .SLOVENSKI NAKOlT, one 14, maj« 1917. 110 stcv. onako volilno pravico eahteva sfcer 'seđaj Karohieva stranka, toda o enakopravnosti narodov na Ogr-skem slobu še ne govori živa duša In to je najbolj žalostno. — Zaman upajo. Haaški »Tijd« fejsc: LIoyd George je v tajni seji an-feMke bomice razpravljal o vpra-Suuu separatnega miru z Avstro-jOcrsKo. S tem vprašanjem se je ba-jma tuđi že zadnja pariška entemina afonicrenca. Zdi se torej, sporazuma pcđ pogojem, da se Avstro - OgTska !oci od Nemcije. — Saksonska proti jezuitom. Kakor znano, je bil na Nemškem ^tzvefiavijen državni zakon, ki pre-ppveduje n2seijevanje Jezuitov. Sak-«onska vlada je v Zvezne"* svetu glasovala proti razveljavl' \\ ne bo odpravila lastne. v onski ustavi se nahajajoče prei li, :?n-s?!jevanje Jezuitov. Tako v,c : r< ročil naučni minister Beck saksonskemu tfeželnemu zboru, poućarjajoč, da ofetane ozemlje sr.ksonske kraljevine ^Jezuitom tuđi v bodcče prepove-ne 24. aprila t. 1. je v Trstu umri korvetni kapitan v p. Hugon Jp?ogačnik. Rojen je bil leta 1842. [y Trstu. Kot mlad mornarski dastnlk jjse je odcleži! morske bitke pri Visu, Jfjer je bii težko ranjen ter odlikovan f. vojnim zaslužnim križcem 3. razreda. Iz te tržaške, čistokrvne slo-»venske marnariške rodbine sta bila ivć'i pred leti umrla kontreadmiral Rikard in ire^atrti kapfcan Oskar po^aČnik. Vodja nemških nacijonal-pih avstrijskih poštnih uradnikov i. »Pogatschnig£« $a Duna|u tud! izvija iz te slavne rodbina. Rikard in Oskar P. sta služila Še pod po-yeljstvom admirala Tegethofa. Umrla ;e v Spinčićih pri Opatiji gospa Iča S p i n č i ć. soproga g. K. Spinčića in sestra poslanca g. Vek. Spinčića. — Na Trsatu so pokopali getieralmajorja Ivana pl. Rukavino s Klanackega polja. — V bol-nišnici na Reki je umri g. Ivan M i -h i ć, meter »Prim. Novin«. Težko bolezen si je nakopal na srbskem bojišču. — V Gradcu je umri g. Sre-Čko C o t i č. sin nadposlovodje S. CotiČa v Pulju. — V Baski je preminula v visoki starosti 92 let gospa Pavla vdova Kaftanić. — V Splitu je umri g. Vekoslav Niko-1 i ć\ eden izmed naiboljših ljudsko-šolskih učiteljev v Dalmaciji. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Signum laudis je dobil nadporocnik v Ljubljani dr. Anton Barkol Zlato hrabrostno svetinjo je dobil štabni narednik 2. g. p. Ivan T e r s e 1 i č. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje so dobili narednika Martin Kralj 5. črn., Franc Debe-ve c 27. ČrnM stražmojstra Franc Škerjanc 7. orož. p. in Martin Franc 14. crož. p. Nemsko vojno zaslužno svetinjo je dobil korporal Franc S e v e r 5. drag. p. f — Za naše sedemnajste. V sre-do, dne 9. maja na dan rojstnega dne Njenega Veličanstva, je bil otvorjen na bojiscii na slovesni način za maršbaon 17. pešpolka »vojaški dom cesarjeviča Otona«. Ker se pa naha-jajo pri tem maršbataljonu le naši ro-jaki s Kranjske, zato se obraća po-veljstvo gori imenovanega bataljona na vse Ljubijančane in prebivalstvo Kranjske, da naj z darili pomaga olepšati ta dom. Nujno pa rabi ta vck jaški dom: Knjige, pisemski papir, svinčnike, raziične glasbene instrumente, pesmarice, gramofon, sliko cesarjeviča Otona, razglednice iz Kranjske, raziične igre, milo, brisače, stroje za striženje las. Vsi darovi naj se takoj od^ošljeio odboru za voja-ške domove, deželni dvorec, Ljublia-na, ki takoj odpoš:je darove maršbaonu na bojišče. — Iščem Alojzija Kržeta; ki ie $lužil pri ljutijaiiskeci ^Aipf^agii, t skem nolloi &. 27. Zadniikrat je plsal meseca decembra iz boinišnice « Oradca. Prosim, če b! kaj vedd o njem, naj to snoroči na naslov: Jožef StiT^! pri c. kr. planinskem strelskeiti I • *. * ~. ^otnija, 1. oddelek. i Matica«. Za kon-c. , evca Marka V u š - 1a ' . _ le med občinstvom veliko je. Saj je Vušković povsodi, kjcr je nastopal, postal ljub-Ijenec občiistva. Hrvatska opera v Zagrebu je največja in najpopolnejša glasbeno - kulturna institucija na ju* gu monarhije. Njeni odlični člani so res pravi, veliki umettrtki in med nji-mi je Vušković gotovo eden prvih. Nas Slovence iskreno veseli, da naj-večji umetniki bratskega hrvatske^a naroda prihajajo čim pogostejše k nam in noinagajo graditi našo kulturo. Enako odličen kot umetnik svoje stroke je prcicsor K r a u t h. Oba dobrodošla in sr j :^ pozdravljena! Iz prijavljenega :aa je razvidno, da si je Vuškr izbral res krasne, efektne in T ne skladbe iz sve- tovne liten in lepe skladbe iz hrvatske literature, skladbe mojstrov Zajca in ravnatelja Vekoslava Ružica. Predprodaja vstopnic se vrši v trafiki v Prešernovi ulici. — Operni pevec tenorist kralj. ^^varske opere iz Zagreba g. Jos. Rijavec gostuje prihodnji petek 18. t. m. v tukajšnjem dež. gledališču. Nastopi tuđi koncertni pianist g. S i-m o n iz Zagreba in moški zbor. Predprodaja vstopnic od intri naprej pri blagajni v dež. gleda li šču. — Umri ie včeraj v starosti 62 let v deželni bolnišnici v Gradcu bivši mnogoletni vodja »KatoliŠke ti-skarne« v Ljubljani F. S. B a n. N. p. v m.! — Tragična smrt. Včeraj okoli 6. ure zjutraj je v obližju »Marijinih topile« po Ljubljanici plavalo truplo neke neznane žene, katero je došli čolnar potegnil iz vode na Trnovski pristan. Takoj nato je prišel na po-vršje vode otročiček. katerega je čolnar istotako ootegnil iz vode. Žena je bila po sodbi očividcev stara okoli 26 let. otrok, lep deček pa okoli 6 mesecev.Na odredbo policijske komisije so obe takrat še neznani trupli prepeljali v krsti v mrtvašnico k Sv. KriŠtofu. V srce segajoč je bii pogled, ko so mlado ženo položili v krsto, k nji pa tuđi njenega ljubljenčka, s ka-terim sta šla skupaj v nesrečno smrt Po t ne je se je dognalo, da je nesreč-nica soproga c. kr. davčnega asistenta, sedaj rezervnega poročnika VIktorja Bischofa, stanujočega v Križevniški ulici št. 5„ ki se nahaja nekjevfronti. Bischofova sta se še ne pred enim letom poročila. Nesrečni-co je napadla v soboto po noči hipna blaznost in je v tem stanju storila obupen čin. katerega žrtev je postal tuđi njen edini sinček. — Od raznih predmetov, ki so obležali na bcliščili in od onih predmetov, ki jin je imelo izven vojašnic nastanjeno moštvo, katero se je vrni-lo (ranjeno) z bojnega polja, se je z^ubiJo mnogo kosov vojaških oblek in druge opreme na ta način, da se jih je zavleklo v ozemlju zadai za bojnim poljem. Taki obležali predmeti so se našli tuđi po kolodvorih. Ker ima civilno prebivalstvo. kakor kaže izkušnja, veliko nagnenje nakupovati take stvari za spomin, se mora v varstvo interesov vojaškega erarja paziti na to, da se taka zloraba prepreci, kakor tuđi na to, da se ti predmeti za čete, ki odhajajo na bojišče zbirajo in se jim dado na razpolago. Tem povodom se opozarja na to, da se mora predmete, spadajoce k voja-ški opravi, kakor obleko, opreme, odeje, daljnoi^lede, kolesa, orodje, posode, konjske opreme, sedla, pu-Ške. samokrese In pištole, sablje, municijo, ovoie od topniŠkih iztrelov, itd. nemudoma oddati na naibližnje vojaško poveljstvo ali najbližnjo oblastvo (občinski urad. c. kr. okraj-no glavarstvo, c. kr. policijsko ravnateljstvo) ali pa na najbližrno orož-niško postajo. Osebe, ki bi take predmete našle in jih oblastvu ne izročile. zakrive po vrednosti najdenega predmeta prestopek po § 461. kaz. zakonika ali pa ćelo zločin po § 201. lit. c) kazenskega zakonika in bodo primemo kaznovane. Občinski uradi moralo naidene predmetejci so se jim izročili, takoj oddati najbližnjemu voiaškemu poveljstvu In proti osc-bam, ki bi se proti temu raz%Iasu pregrešile, prijaviti kazenske ovadbe. — Mestni popisovalni urad bo v sredo, dne 16. t. m. radi snaženja uradnih prostorov za stranke zapri, izvzeti so res nujni in ncodložljivi slučaj i. t Beajamin Kinicj. Iz Celja nara pišejo: Dne 10. t. m. je umri na gra-ški kliniki v 51. letu svoje starosti gospod Benjamin K u n e j, revizor Zadružne Zveze v Celju. Vsled svoje prenaporne službe ie začel lani bo-lehati in je šel z Novim letom na daljŠi dopust, s katerega se ni več vse nfene članice Izgube % rmnjkhn Knnejem izvrstnega uradnlka in re-vizorja, ki ie bii porvsodl spoltovwi in priljubljen. Ranjki je bil ro^en v št. Petru pod Sv. Gorami; bil le rodom iz znane ugledne W5e. Stuchrai je nekai let na celjski sinniazlli tu se : kasneje naselil v Rajhetibursru. kier je bfl tuđi nekai časa župan. Začel se je zanimati za zadrafniStVo in je prevzel, tajništvo brežiske Po sojilnicc V Brežicah je zelo veliko storil za povzdigo narodnega živija kakor tuđi zavoda, pri katerem je služil. Ob njegov em času je bil pre-z;dan sedanji brežiški Narodni dom in biia postavljena znana gostilna na Griču pri Brezicah. Sodeloval je z vnemo v vseh brežiških narodnih drustvih in bil med drugim tuđi sta-rosia mlađega brežiške^a »Sokola«. Kot prijeten in vesel družabnik je spravil z ranikim Balonom in neka-terimi še sedaj živeiimi brežiškimi Slovenci narodno in družabno živ-Ijerie v Brežicah na pravi višek. Za časa svojega brežiškega bivanja je tuđi kandidiral proti dr. Jankoviču za štajerski deželni zbor; njegova kandidatura Je nastala spontano iz kregov njegovih prijateljev in znance v v okraju; nasprotovalo mu je takratno še skupna štajersko politično vodstvo ter je le za malo glasov propadel. Da si je vedel pokojni Ku-nej že za časa svojega brežiškega bivanja z živahnim zanimanjem in sodelovanjem pridobiti ugled med slovenakimi posoiilničarju kaže to, da je bil kat tajnik brežiske Posojil-nice irvoljen v načelstvo Zadružne Zveze v Celju, kateremu je pripada! do leta 1910., ko je nastooil pji zavodu službo revizorja. Osebni raz-logi so ga naperili, da je zapusti! Brezice in bil kratek ča? upravitelj Delniške pivovame v Žalcu. Kmalu pa se je vrnil k zadružnlštvu in de-loval sedem let kot revizor Zadružne Zveze v Celju. Kot revizorja £a }e odlikovil poleg temeljite^a strokov-nega znanja možat !n takten nastop, ki mu je pridobil povsod prijateljev. Poleg svojega nradnega dela se je zanima] tuđi v Celju za razna gospodarska podjetja in kulturne naprave. Med drugim je načelova4 Prvi južno-štajerski vinarski zadrugi od njene ustanovit ve do svoje smrti. Zadruga se je imela spocetka deloma vsled premalega tekt&tva njenega nradništva, deloma vsled drugih ovir boriti z veiikimi težavami; trdni volji hi navditšenju njenega načelnika pa se je posrećilo zadrugo resiti iz vseh težkoč in napravit! iz nfe pod-jetje, ki bo ša lahko veliko koristilo spodnjestajerski vinoreji. Poleg tega se je udeleževal ranfki Kun^* prav živahno pditfčnega življenja in bil prepričan naprednjak. Njegove zelo mnogoštevilne prijatelje in znance bo njegova veliko prezsrodnja smrt jako nemHo dimila. Truplo ranjkega pre-peljeja v Rajhenburg, kjer se vrši v torek, dne 15. maja ob 10. dopol-dne poisrreh. Bodi vrlemu možu ča-sten spomin! Zgrublla se ie zlata napestnica. Odda n?j se proti plačflu Komensker ga uifca ?t. S, I. nedstropje. ZgiibSjena ite bila lesena sandala nasproti tovarne za lim pri kozolcih. Kdor jo je na§el, naj jo prinese v Jenkovo ulico Št. 9. Aprovizacija. + Nadzornik za ljudsko prehrano na Kranjskera je pričel uradovati v Ljubljani, v poslopju c. kr. dežel-ne viade na Bleiweisovi cesti. Njegova glavna naloga je, biti direkten posredovalec med ljudstvom in cen-tralnimi uradi. Vsakdo se lahko obrne nanj, naj šibo z željami ali nasveti. Njegova uradovalnica je odprta vsem brez razlike stanu v petek in soboto, izvzemši one dni, ko se bo nahajal na službenih potovanjih po deželi. Pri teh prilikah se bo nanj lahko obračalo osebno tuđi prebivalstvo dotičnih krajev. t Nakazllo moke trgOTcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v torek, dne 15. maja ob 8. zjutraj v mestni posve to valnici. Prodaja moke za stranke se vrši od srede 16. maja do vštete srede 23. maja. Na vsakih desnih deset odrezkov se dobi Vi kg pšenične moke za kuho. Kilogram moke stane 66 vinarjev. t Hrana na Dudaju. Že v kratkem nameravajo v dunajskih gostilnah uvesti Času primerno novo uredbo. Zauka-zano bo, da smejo gostilne prodaj a ti samo obede in večerje, čez dan pa ni-česar več. 2e to bo za stotisočs dunajskih ljubiteijev golaža udarec, ki ga bodo tem bridkeje čutiH, ker tuđi piva že davno m v©č toliko dobiti, kakor v mirnih časfr. A tuđi še nekaj drugega*ftodo uvedli. Dobival se bo It tikoimenovan »enoten mtau« — to se pravi, samo juho, m«so, prikuho in močnato jed. a izbiranja ne bo nič, kaj-ti vsake teh jedi bo pripravljena le ena vrsta. Zahtara dneta: P^piayte 6. voju putjfk. Bazne stvarL * Novce iz cinka uvedejo na Natnškem.Srebrni in nikeijnasti novci bodo spravljeni iz prometa. * Potres v Italiji. Kor. urad. »Messagero« poroča, da 12. t. m. ob poi 6. zvečer je bil ftuđ potres pri Temi in okolici v smeri vzhodno-sapadni. V mnogih tovarnah v Temi so đeiavci pustili delo. Padlo je na tla nekaj dimnikov. Tndi v okolici je škoda občutna. * Kaj bo z berllnski^i dnevnlki? Lastniki velikih berlinskih, listov so poslali državneinu kanclerju Beth-mann - Holhve^u naslednio prošnjo: Grozi velika nevarnost, da bodo vsled pomanjkanja papirja časopisi ustav-Ijeni v prvih dnevih bodočega tedna. Z ozirom na usodepolne politične po-sledice, ki bi jih imelo ustavljenje velikih političnih dnevnikov za našo domovino, prosirno vašo eksceTcnco, izvolite nemudoma naročiti podrejenim organom, naj store kar potreba za preskrbo naših časopisov s papirjem, zlasti da preskrbe papirnicam potrebni premog. — »Beriiner Tagblatt« dostavlja temu, da še ne more povedati, zakaj rnu ni bila dana na razpolaga-nje potrebna množina papirja. Darila. Pomoć v sHL »Marijina družbac v Trstu, Via S. Lazzaro, ie potom sosp. Fr. GuŠrina poslala »Posredovalnici za goriske beijunce v Ljubljani« znesek 400 krcn kot ponovno dar družbe. Za tako velikodušno naklonjenost se »Po^redovalnica« najtopljeje zahva-HhI« vsem dobnrhtikom hi darovateljem. XXXYTTI. aaziiaraek prlspcvkov, ki so |lh do 30. aprila 1917 vposlali c. kr. deželnemu pređsedrrištvu r?as4edi3jl darovald: A. V prid društva »Rdeči !criž«: Vi$ja rcalka v Ljubljani I odstot popusta plač 76 j kron 70 vin.; privatni učrA zavod J. Christof I v Ljubljani, zbirka, 36 K 28 vin.; okrajno I «Uvarstvo v Crnomlju, zbirka, 81 K 70 vin. Znesek 194 K 68 vin. Zraven znesek prejšniih seznamov 163.203 K 75 vin. Skupaj 163.398 K 43 ▼«. B. V prid vojjioGskrbnlčkesa zaklada: 1 odsiotek popusta plač pri c- kr. okrajnih glavarstvih: v Postojni 21 K 57 vin., v Kam-niku 17 K 23 vin., v Kranju 25 K 42 vin; Fil-harmonično društvo v Ljubljani, izloipiček koncerta 281 K 90 v; deželna vlada v Ljubljani 1 odstot. popusta plač 179 K 32 vin.; 1 odstot. popusta plač pri okrajaih glavar-stvih: v Litiji 34 K 08 vin^ v Rudolfovem 64 K 96 vin-, v Crnomlju 18 K 92 vin^ v Ko-čevju 50 K 64 vin, v Ljubljani 16 K, v Lo-jatca 14 K 79 vin. Znesek 730 K 83 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 133.933 K Skupaj 134.669 K 46 vin. C. V korist vdovam In sirotam: A. Ster-mole. Brdo, zbirka, 125 K; kršćansko gospodarsko društvo v Idriji, darilo, 200 K; občinski tajnik B. Pirnat, Št. Peter, darilo, 36 K darilo občin sodnega okraja Ljubljana 500 K; -darilo občin sodne^a okraja Vrhnika, 100 K; darilo občinc Crnomelj 62 K; A. Stermole, Brdo, zbirka, 135 K. Znesek 1161 K. Zraven znesek prejšnjih seznamov 8264 K 28 vin. Skupaj 9425 K 28 vin. D. Doneski iz nabiralnikov: Davčni uradi: v Vipavi 385 K 61 vin., na Vrhnikl 392 K 46 vin., v Idriji 5.K. v Ložu 100 K JI vin., v Kraniu 144 K 30 vin., v Ljubljani, za okolico, 137 K 80 vin., v Krškem 163 K 70 vin.; okrajno glavarstvo v Ljubljani 55 K 75 vin.; davčni uradi: v Kamniku 272 K 26 vm„ v Rib-nici 110 K 21 vin., v Litiji 131 K 30 vfnM v Cerknici 144 K 92 vin., v Tržiču 100 K. v Zu.Temberku 221 K 58 vin.; ftnančna deželna blagajna 162 {C; davčni uradi: v Idriji 18 K 20 vin., v Vipavi 483 K, v Velikih LaSčah 712 K 84 vin., v Vi*nfi sori 100 K S0 vin., v Krškem 93 K 46 vTn. Znesek 3835 K 40 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 2640 K 49 vin. Skupaj 6475 K $9 vin. E. V prid deželni komlsIH za preskrbo osleoelih bojevnikov: Gospa Pavlina pl. Ga-riboldi v Ljubljani, 100 kron. Ce pomoreš držaui, pomnreš i sam SBhll Mm u m possSis! Izđajatefi In odgovorni uređatk: I Valentin Kooitar. I Lastnfna In tisk »Narodne tfsk&rne«. I Potrtega srca oiznanjamo, da je umrla po dolgi mučni I bdezm naža iskicno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodična I * I Pogreb se bo vrŠil v torek popcldne ob 4. uri w dezefate I bolnice. W04 I LJUBLJANA, dne 13 maja 1917. ■ * | Družina Frana Jakila iz Mirna pri Gorici. Zahvala. Povodom britke izgube našega iskreno ljubfjenega, pre- j rano umrlega soproga, odnosno sina, brata in svaka gospoda I JiiSnega pos^stnika In trgovca v Rudolfovem I izrekarao tem potom vsem, ki; so blagopokojnega v tako I častnem števiki spremili k večnemu počitku, našo najprisrčnejšo f zahvalo. ' | Prav posebej pa se še zahvaljujemo milostljivemu gosp. I prostu dr. Seb. Elbertu za njegovo tolažbo v zadnji uri, blag. I gosp. primariju dr. Josipu Strašek za ves njegov trud in I požrtovalnost ter vsem darovalcem vencev. I Bodi mu ohranjen blag spomin. 1 I 1601 Žalnjoei ostali, f \ Zahvala. Za obfle dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti mlega iskrenoljubljenega, dobrega soprana, oziroma očeta, brata, tasta in svaka, gospoda Dragotina Fakina strojne«« vo^je mestne elektrarne v Ljubljani izrekuao tem polom vsem našo najprisrčijejo zahvalo. Otobito pa se zahvaljujemo gg. magistratnim urednikom za mnogo-itevtioo udtleibo pri pofrebu, gg. pevcem za ganljivo Žalostinko, darova-teljeB prekrasoega cvetja ter sptoti vsem, ki so spremili nepozabnega pcitoin\k* ta ftjegovi zadnji poti. 1597 Zalujoči ostali. 110. *tev. .SLOVENSKI NAROD', dne U. maja 1917, Stran 5 *lkt#r 1—hol, c. fcr davfcti asistent aedaj c. kr. mm&iflc v r nazntnja v svojem ter v imenu v#4bla Black*!. in Toamili pretresujočo vest, da sta njegova nad vsc ljubljena soproga, oz. hči, sestra, svakinia in teta, gospa l Iva Sischof ter njegov edinček Rolf dnć 13. majnika t 1. nenadoma preminula. Pogreb neporabne ljubljenkc ter nedolžnega deteta se vrti v torek dne 3 5. majnika 1917 ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže pri Sv. KriŠtofu na pok pališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v vec cerkvah. V LJUBLJANT, dne 14. majnika 1917. 1598 Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom prijateljem ; in znancem prežalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni soprog, j gospod I PRAN S. BAN j zasebnik, bivši tiskarniiki faktor I včeraj ob 11. uri dopoldne, v starosti 62 let, v deželni bolnici I v Gradcu po daljšem bolehanju preminul. I Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši jutri 15. t. m. iz f deželne bolnice v Gradcu na famo pokopališče. i i Bodi mu blag spomin! • GRADEC, dne 14. maja 1917. j i602 Marija San. prodajalka ipaoavt^fc* atflia Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v MM. a\. tatalfc, l|Ott"TTT. lalaaara ■■■!■ M&v. M. 1603 jtaaT MaroH, Uu MJana* Slovenske io85 niie naralne peii sa E 1-50 ali 1-80 sa dote Se. Fe poiH 20 t. ni. NajlcpSa iaritol ; i... Sprajam* ao ▼•* -^—^— Mani DomočDikov I tuđi invalide, ni sta no de!o proti dobri i clači, sicer na boljša in $trapaena de!a, kakor I ludi za ropr.ivili. IVAH KOS, ćavliarskl mo|a**r, Xaajorj« ob Savi Atav. 116. Kontoristinjo dol>ro mo€9 sprejme karto« fiažna tovarna IV. BOMAC. 1."6l ; -------------------------------------------------------- i Odda sa v najMi pc»al Israano vgodoiaml pagoUt dobro vpoliaam GOSTILN A v lapam roamaailćaaaa kra}m na Ooleaf- l skein, eventuelno tuđi na račun. Stanovanje je meb'ovano, za najemnika prosto, istemu stoji tuđi več polja za obdelovanje na raz- polago — Cenjcne ponudbe na upravništvo »Stov Naroda« pod „F. J. 3. 1415" Prodam VILO z dvema stanovanjima, kletjoin vrtom, za 28-000 kroo. Pad Hažalkam, Vila teb, Ljubljana, Večna pot- 1498 Spreime se sknšena In marljiva vzgojiteljica (ali bivša učiteljica), k dcema deklicama i z dobro plačo in ćelo prehrano. i ' Ponudbe se prosi pod „Vzgojiteljica : 1540M na upravništvo »Slov. Naroda«. | Usl Kauaaf naznanja v svojem kakor v imenu svojih hčerk I ■afflaa m Mlnt vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno I vest, ?a/n/ klobuki vedno v zalogu "jJB^fi I Sohdno blago — n*?>tff csn«. I I ^H^V ^^^^r ^| ^B H ^| ^^^H H UJI H ^■^B. l^^^l ^B^^ ^B^^L ^B^^^B ^B-^D ^^P^^b _^H HpBE ^&_> IB^^L flV*^H ■otaso strane i večletno prakso itli spromonitt »vole dosedtnie maStO. Grf tuđi na dežHo 1561 Ponodbc pod tvProda|alka 1561" na upravništro »Slovenskega Naroda« Prazne vreče vseh vrst ia v vsaki množini Kupili0 vedno ter plačuje na j draž je 1202 X trgovska tvrdka 5fi J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. i --------------------------------------------■---------------------------------------------------------—————— Botri! Botrice! r:r:".iitcc razveselit? ?, !epjm birmanskim darilom Hi se v veliki izbisrj in po niskih cenah dobe pri slatariu in iuveiiriu Alojziju Fuchsu, v Ljubljani, ielenburgova ulica 9, 1592 (poleg paftkaria SL«iser|a). Varstveno za varova ne ,KAIL 50LD* baterije sa edirso dobre. m» K. A. IC^ES^R, Li»bl!ana9 Sv. Petra gosta 5t- 2, I. itafveCia trgovina e!eki. žepnih svetllk in baterij na Kranitkem Uik Mia jo posebnost ielodtaofa Uherja Iz zdrsvCnih rastlim, kolori Izborno Tpliva proti slabosti a ▼ itleCrv ter redi tega ▼ aobenl družini ce bi smel atanlkatL cdna posebnost j r.Kerja je | ISezSia za kolosa! PriporoČ&m cenjenemu občinstvn svojo zalogo gvetovno znanih Humber-koles daije vs3 kolss3f$ke p^frabScine in mehanicne delavnico Ljubljana, Sslsnburgova ulica 6. 4sn Srbecico, hraste, izpušcaje, o?!ie boiezni, stare rane odpravi hitro in sigurno jantarsko mazilo. \Te umaže in ne diši. Mali looiek 3 K, Telik' lonČek 5 K, družinski lonček 9 K z na vodi lom. ■ —— K temu spadaj, jantarsko milo 4 K. Izde!uje I CrOro &tt*ždor9 lekarnar, Nagy Kdrds 30. \ SALBE M Proda ■• Iz proste roke V Ll«bllaai ca 10.000 m2 vel.ka, obstoječa iz travnka in njiv, tik ob kolodvoru, pripravna za to varao ali drugo, ker se lahko vpelje indu-str;,fki tir. 1578 Naslov pove uprarn. »Slov. Narodu«. enonsdstropna s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obšimim sadovnikom in vrtom za ze-lenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem ob železnici, sedež oknrne sodnije, se po ceni in pod ugodnim: poe^I« proda. 1418 Pojasnila daje odvetniska pisama Sv. Petra cesia »1. 3 trpaino. Se staro pređvo???Q takih l^omBlctnlh dve>kc»lc3 in večio mnoimo „S5K-32E11 sivadesh stro(ovB tisd! s kaM^etso mizic®. Požurite str, doU-er je kaj zaicge. liublia^s, Stari $?s 2S. pleskarski šn Sikarsk; majstar Llub!!aiis9 ESi^ska c. 16. se priporoča cenjenemu občinstvu za ▼sa ▼ to stroko spadajoča dela. 11I4 Selidbi fn *2ČEa rios^režbs. Kupniem in pro&ajam: bodisi poMštvo^ stelslon£no9 že-loxo9 sallcOp poredan, orož^e, podove, «tar etesa?, s^ldi vso9 kar Jo MjmaiiJ 59 Set stara. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za h!še, zem:!i!^a itd. brivoo in kcnceslfOD'raai starinar UubSana, Fran?išk3!^i;3 ulica 10. liliflOil lm$W a LiSlijII 10 MM lšk£*& banka v n-smsn pređsia sraik na obroko. — V tob ^oslik Izfc, / r,o zaoč! oaf so priglasijo pod ncslovom: nSaaha aa dololce IC^" na upravniiitvo „Slovenakega Naroda". i9co 4 *• : §rbesico9 hraste, izpuscal®. j odpravi kar najhitrejše ,,Dr. Flescha rujavo mazilo**. f I Mali lonček K 160, veliki K 3-—, družinska porcija 532 1 I K 9*—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri j 1 Cr. £, Fles^S^s Kron^n-ApotheHe, Raab (Gy9r), Ogsrsko. f V torek, dne 15. maja 1917 ob 8. nrl dop. se fco vrčžja v sbladiščn Lovro Šarca, gostUnlčarja v Lfabllanl, EarlOFSka cesta piMjna \m ii »i psioiG opravo fe*sf slolov, kozarce^ stekloaic, Frikov, sveiil|k itd.}; prodala ss lio mdl so popoinoma nova kopirna preša in vslika Štel&ža« — Stvari se laLko ogled&jo na dan, dražbe. 1553 za pripravo nadomestka jedilnega olja, je izborno uporaban z.a \ sako vrstne solate, če tuđi nima oljne I riiasčobe^ — Cena za zavitek K 1.30, po po«ti poslan 20 vin. vec. Kdor želi rekomaadirano posiljatev, naj doda se 25 vinarjev. Postna naročila sprejema; PSat Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica šf. 5. je sklenitev življenskega zavarovanja pri c. kr. priv. za var. družbi Austrijski ! Feniks najugodnejŠa, kaj ti vojna nevarnost je v zavarovan;u tako] V polliesi • obsOfja TŠtotai ne da bi bilo k obttajni premiji potreba place vat i kake dok lađe. Družba goji vsakovrstna življenska zavarovanja po najnovejŠih kom- binacijali in ptiznano nizkih tarifih. Za s topnik i in priložn stni posredovalci po vseh kraj ih sprejemajo se pod prvovrstnimi pogoji • Brezpla^na in takojŠnja pojasnila daje: ^nefflln! zastop c tr. prlu. znuanvolne družbe „AUSTRIJSKI FENB1CS" : = v Ljubljani, Sodna ulica žt. 1. = Priz-mmo najni&je cene! Modni salon = &*&?- = Marija Sotzl -------■------------------- ZiSavsha ulica st 8 --------—£---------------- odprto skladi&če nasproti štev. 7 VHVMV^MMi^H.HMiiW«i odprto skladišče nasproii štev* 7 priporoča cenjenim damom in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih slamnikov, vedno novih dttnajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. j Velika izbera svilenih klobukov. Zalni klobuki vedno v zalogi. Zrmanja naro&ila obratom pošte. Popravila po ielji.