REDNI LETNI REMONT NEK V petek, 21. 8.1987 zvečer, so v jedrski elektrarni Krško začeli peti redni letni remont, ki bo eden najkrajših doslej, saj bo trajal skupno le okoli 45 dni, kar je 20 dni manj od povprečja. Ponovna sinhronizacija 630 — megavatnega generatorja je predvidena 11.10.1987. Tudi letos so delavci NEK v času remonta opravili menjavo tretjine goriv-nih elementov, ki seje začela 28. avgusta in bila zaključena v tednu dni. Menjava goriva je sicer ena najpomembnejših in najzahtevnejših aktivnosti, vendar je ob natančnih pripravah nanjo strokovnjakom NEK postala že dokaj rutinska. Na sekundarni strani elektrarne tudi letos pregledujejo in po potrebi zamenjujejo dele na turbini, generatorju, pomembnejše opravilo je modifikacija pregrejevalnikov in ločevalnikov pare ter pregled dizelskih generatorjev. Na primarnem delu elektrarne so poleg menjave goriva najpomembnejša dela na motorju primarne črpalke, montaža pomožnega dvigala napolarnem dvigalu, po končanih remontnih delih pa sledijo priprave elektrarne za start, testiranje in sinhronizacija s preizkušanji na raznih nivojih moči, vključno s testom pri polni moči. Kakofham je 18dni pred planiranim zaključkom remonta povedal koordinator remonta,inženir Vučetič, dela doslej potekajo v skladu s planom in če bo nepredvidenih težav, bo elektrarnasredioktob-ra v polnem obratovanju, kar bi tudi pomenilo, da obstajajo dobri izgledi za realizacijo letošnjega plana proizvodnje. Pred remontom je namreč NE Krško dosegla novo najdaljše obdobje obratovanja brez prekinitve, in sicer 180 dni na mreži. Kot je bilo v sredstvih javnega obveščanja že objavljeno, je res, da delavci NE Krško letos veliko truda vlagajo v sprotno dobavo nadomestnih delov, ker v večini primerov prej ni bila mogoča zaradi pomanjkanja deviznih sredstev in dolgotrajnih postopkov. Vendar pa s tem ni in ne bo zmanjšana varnost elektrarne, trpela bi lahko le njena razpoložljivost. S. M. Sredi avgusta so v krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj podpisali pogodbo o pokritju prejšnjih izgub in izgub, ki jih sanacijski program za papirnico v Titovem Drvarju predvideva le še za letošnje drugo polletje. Za krško tovarno je pogodbo, s katero je združeno delo vine zagotovilo ustrezne ugodne kredite, podpisal predsednik poslovodnega odbora SILVO GORENC, zadrugo pogodbeno stran pa DJORDJE ZARIC.(Foto: Jože ~ mčič, besedilo: Niko Keše) —... . . — — : -¦¦¦j Uspehi krških vinogradnikov Kletarji krškega M-Agrokombinata so letos ponovno poželi vrsto visokih mednarodnih priznanj za vina iz lanske letine. Tako je pozna trgatev Laškega rizlinga, obrana 14. in 15. oktobra 1986,ocenjena najvišje v kategoriji polsladkih poznih trgatev na aprilski mariborski prireditvi »vinski letnik«. V Novem sadu je na spomladanskem sejmu prejela zlato medaljo, na ljubljanskem velesejmu (Vino '87) pa je prejela veliko zlato medaljo kot edini Laški rizling v tej kategoriji. To vino je na prvi ocenitvi (aprila) bilo deležno tudi ustnega priznanja. Strokovnjaki so menili, da grepo organoleptičnih značilnostih sodeč, za značilno pozno trgatev, ki je niso uspeli doseči nit (Štajerci, znani po kakovostnih poznih trgatvah. To je bila tudi edina velika zlata medalja, podeljena v posavskem vinorodnem rajonu, ki sicer obsega Posavje, Dolenjsko in Belo krajino. Agrokombinatova modra frankinja, obrana 1986,je letos v Ljubljani prejela srebrno medaljo in v Novem mestu zlato Z GEOGRAFSKIM PORF.KIOM POZNA TRGA 1 EV LAŠKI RIZLING KtZhl [SKO-SRfMIŠkl V1NOROON1 OKOLI*. medaljo. Ravno tako so krški vinarji osvojili diplome za sremičan beli in za cviček v Ljubljani ter srebrno medaljo za cviček na sejmu v Novem iadu. Koga^adajneža?! Turistična radeča ^ža, ki jo je pred kratkim TV LjNjbljan^ ppdelila za naravnost vzorni 2a{terflarjejio najdišče Ne-viodunum, sploh ni stvar, ki bi jo kazalo pozabiti. Prej bi jo lahko razmnožili. Pa se najprej malo pomudimojjfitfcleviodunu-mu. Slišati je govorice, čeJjaale »priznanje« upravičeno podeljeno>w^m ostalim, da pa krajevne skupnosti Drrjovo nima srni- 2 Naš glas 9, 25. september 1987 sla zapisati na tak seznam. Morda res ne, a le v primeru, da bi potem sestavili seznam nekakšnih krivcev prvega reda. Res je namreč, da so izkopanine Neviodunuma dokaz o nekoč cvetoči civilizaciji na našem ozemlju, kakršnih je bilo naobmočju današnje Slovenije kaj malo (Emona, Poetovia, Neviodunum; Siscia je pa že »pri sosedih«). Res pa je tudi, da je naša domovina polna ostankov pretekle kulture in da (recimo) doslej še nismo uspeli oskrbeti in urediti niti ljubljanskega gradu. Po drugi plati pa se prebivalci Drnove-ga vsakodnevno srečujejo s poraščenimi izkopaninami Neviodunuma, gotovo bi kdo tudi potreboval travo in če kdo, bi vsaj oni morali skrbeti, da jim sedaj bujno cveteče bodeče neže ne prerastejo v dračje. Ne bi radi učiteljev učili, kako naj vzgajajo otroke, a prepričani smo, da bi kaka razredna skupnost vendarle lahko prevzela skrb za zanemarjeni spomenik. Tako bi spomeniku ohranili kulturen videz, učence pa bi morda le lahko temeljiteje seznanili z lokalno (slavno) zgodovino. Vzdrževanje kulturnih spomenikov je sicer breme, a z nekaj domiselnosti in prizadevnosti bi lahko služilo tudi privabljanju ljudi, na primer radovednih turistov v bližnjo gostilno. Sami kamni Neviodunuma namreč ne povedo ničesar, komaj kaj bolj je zgovorna propadajoča tabla ob glavni cesti (drugih oznak itak ni) in vas sama deluje zanemarjeno, neurejeno, negostoljubno. Če bi imela gostilna pred vrati velik pano in v njem stalno razstavo zanimivih dokumentov, ki bi ponazorili dejanski pomen in velikost izkopanin Neviodunuma, bi si jo gotovo ogledal marsikdo in se spotoma oglasil še v lokalu po pijačo. Gotovo tudi ne bi bil odveč podoben pano na parki- rišču gostilne Kovačič in oglasna tablaob avtocesti. Pa kaj! Za to ni treba nobenih odborov, zakonov, sporazumov. To bi lahko in bi morali urediti krajani sami, kar pa seveda ni najbolj lagodna rešitev (zanje). Ika VABLJENI NA VINSKO TRGATEV— KRŠKO 87! Človek ima svojo pamet, vino pa svojo. Vino smeš ljubiti, a se ne smeš vanj zaljubiti! Turistično društvo Krško se je po prireditvi KRŠKI POLETNI VEČER odločilo, da letos pripravi še eno srečanje na Trgu Matije Gubca. V SOBOTO, 3. OKTOBRA 1987, se bo na tem prostoru ob 16. uri začela vinska trgatevz naslovom — KRŠKO '87. Poleg domače zabavno-kultume ter kulinarično-degustacijske ponudbe bodo tja do polnoči igrali in peli letošnji ptujski zmagovalci — ŠTAJERSKIH 7. Pridite! Organizatorje prvega krškega poletnega večera je vzpodbudil številni obisk občanov, da so tokrat povabili k sodelovanju našo znano delovno organizacijo AGROKOMBINAT KRŠKO. Njeni strokovnjaki bodo pripravili degustacijo in prodajo buteljčnih vin. Med njimi bo tudi laški rizling, kije letos na sejmu v Ljubljani prejel najvišje priznanje. Razstavili in prodajali bodo tudi svoje grozdje in sadje, morda pa se bodo predstavili tudi njihovi mesarji s ponudbo klobas in kotlovine. Z željo, da bi celotno prireditev dvignili na višjo raven, so povabili tudi prizadevnečlanice iz aktiva kmečkih žena. Mnogi žedobropoznatenjihovedobrote,panajgrezakmečkikruhali potico. Mislimo, da se bo v prostor na trgu pred DKD E. Kardelja lepo podal tudi prikaz vinogradniške opreme. K sodelovanju smo poleg hotela Sremič povabili tudi privatno gostinsko ponudbo. Naj bo to priložnost, ko lahko pred številnimi obiskovalci pokažemo, kaj zmoremo kot posamezniki ali kot skupine. Izrabljamo to priložnost, da povabimo harmonikarje in tudi pevce starih, za večino žepozabljenih pesmi. Ene in druge bi radi slišali na vinski trgatvi— KRŠK087. Dobimo se v soboto, 3. oktobra, ob 16. uri! TD Krško Občinska turistična zveza Krško POLETNI VEČER BI BIL LAHKO ŠE USPEŠNEJŠI KRŠKI POLETNI VEČER kot prva letošnja kultumo-zabavna prireditev za oživljanje družabnosti v Krškem je po splošnem mnenju obiskovalcev uspel. Najbrž smo tudi enotnega mnenja, daje bila programska zasnova prireditve dobro načrtovana in izvedena, za kar gre vse priznanje izvajalcem, ki so veliko prispevali k prijetnemu razpoloženju. Pestrost programa in veselo razpoloženje sta prebudila mrtvilo, Gubčevemu trgu pa dala podobo osrednjega prostora za kulturno-zabavnoživljenje. Vse to nam bo prav gotovoostalo v spominu in v potrditev, da se z le malo dobre volje lahko marsikaj naredi. Seveda pa ne smemo neopazno mimo nekaterih pomanjkljivosti, ki so povzročile malo nejevolje in tudi kritike. Toda v pogojih, kako je prireditev nastajala, se tem nevšečnostim ni bilo mogoče izogniti. Tem bolj zato, ker je bil obisk nad vsemi našimi pričakovanji in hkrati potrditev, da si občani takih in podobnih prireditev želijo. Kot organizatorji prireditve smo bili postavljeni pred vprašljive vremenske razmere in odzivnost občanov. Deževno sobotno vreme še ob 3. uri popoldan ni kazalo izboljšanja, zato je bilo tudi večji obisk težkopredvideti. Okrog 400 sedežev z vključno zelo tvegano pripravo gostinske ponudbe (širšega izbora) je bilo seveda daleč premalo za vse, ki sta jih tokrat zelo lep poletni večer in pester program v tako velikem številu privabila na Gubčev trg. Zato želimo, da te okoliščine sprejmete kot naše vljudno opravičilo. Vaše zadovoljstvo, veselo razpoloženje in tako velik obisk pašo nam v vzpodbudo, da se bomo za bodoče prireditve še bolj potrudili. Hkrati pa se obračamo tudi na naše združeno delo za sodelovanje in pomoč, da uresničimo naše programske zamisli »krških poletnih večerov«. Začetek je bil težak, toda vzpodbuden in za nas obvezujoč. V prihodnjem letu bodo »krški poletni večeri« pogostejši, programsko raznovrstnejši in bogati, želimo in pričakujemo pa tudi vaše sodelovanje s predlogi in udeležbo v programih. Upamo tudi, da nam bo vreme bolj naklonjeno,in računamo na vaš enak ali še večji obisk. Že sedaj pa vas vabimo na jesensko prireditev »Vinska trgatev — Krško*87« na Gubčevem trgu kot letošnji zaključek začetka razgibanega d ažabnega življenja v Krškem. Organizatorji »krških poletnih večerov« NaS glas 9. 25. september 1987 SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Zbori občinske skupščine bodo zasedali v torek, 29. septembra. Začetek bo ob 15. uri. Na dnevnem redu: — poročilo o izvajanju družbenega pplana občine Krško za obdobje 1986—1990 vi. 1986 in prvem polletju 1987 (ZZD, ZKS, DPZ); — osnutek sprememb srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana ter dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Krško (ZZD, ZKS, DPZ); — osnutek odloka o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop (ZZD, ZKS); — predlogi in vprašanja delegacij (ZZD, ZKS, DPZ). dopolnitev dnevnega reda — predloga sklepov za uporabo sredstev solidarnosti; — volitve in imenovanja: predlog sklepa o imenovanju namestnika komandirja postaje milice Krško. Uresničevanje srednjeročnega načrta: Nizka akumulacija, inflacijsko visoki finančni rezultati in — realno povečanje družbenega proizvoda Glede na to, daje minilo šele leto in pol planskega obdobja 1986—1990, bi bilo težko trditi, ali se razvoj odvija mimo ciljev, zastavljenih s srednjeročnim družbenim planom, ali v skladu z njimi. Ocenjujemo, da v globalu vseh ciljev ne uresničujemo (predvsem velja to za ohranjanje oziroma povečanje deleža akumulacije v dohodku), vendar pa lahko zastavljene naloge za tekoče srednjeročno obdobje s kvalitetnejšim poslovanjem do leta 1990 realiziramo z realno in stabilno ekonomsko politiko. Značilna za prehodno obdobje je ekonomska nestabilnost, ki je postala eden od ključnih problemov našega razvoja. Visoka inflacija otežuje uveljavljanje pogojev in meril za racionalno ekonomsko odločanje in tako negativno vpliva na kvaliteto gospodarjenja, saj povzroča zmedo in prenapihovanje finančnih rezultatov, nerealno vrednotenjeproduk-cijskih tvorcev, nestabilnost in neskladnost v pogojih, kijih postavlja splošna ekonomska politika, napetosti v delitvi s težnjo po zajedanju v prepotrebna sredstva za razširitev materialne osnove dela itd. Kljub tako neugodnim gibanjem v letu 1986 lahko ugodno ocenimo realno povečanje družbenega proizvoda, saj je le-ta na ravni predvidene poprečne letne rasti družbenega proizvoda z družbenim planom za obdobje 1986—1990. V letu 1986 so vsi finančni kazalci poslovanja izkazovali visoke nominalne rasti, ki so predvsem posledica visokih rasti cen. Gospodarjenje v letošnjem letu seodvi-ja v znamenju pogojev, kijih postavljajo Povzetki delegatskih gradiv v NG 9/87 1. Poročilo o izvajanju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 v /. 1986 in 1. polletju 1987. Uresničevanje srednjeročnega načrta: Nizka akumulacija, inflacijsko visoki finančni rezultati in — realno povečanje družbenega proizvoda, str. 3 — 6 2. Osnutek sprememb srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana ter dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Krško. Spremembe in dopolnitve planov, str. 8 3. Osnutek odloka o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop. Zidanice in lope samo ob intenzivnih vinogradih in sadovnjakih, str. 8 Povzetki . . 4. Predloga sklepov za uporabo sredstev solidarnosti. Solidarnost: Zbiranje sredstev za odpravo posledic plazu v Zagorju ter potresa na Kopaoniku in v SAP Kosovo, str. 9 5. Volitve in imenovanja. Imenovanje namestnika komandirja PM Krško, str. 17 sistemske spremembe ter dodatni interventni posegi ekonomske politike. Pri tem so še zlasti v ospredju rešitve novega obračunskega sistema, učinki interventnih zakonov na področjih omejevanja porabe ter učinkovanje tekoče ekonomske politike na deviznem in kreditno-denarnem področju. Vse to je v finančni obračun vneslo veliko novosti take narave, da onemogočajo primerjavo finančnih rezultatov letošnjega in lanskega leta. Osnovni namen sprememb obračunskega sistema je bil prilagoditev pogojem visoke inflacije, tako da bi bili celotni prihodek, porabljena sredstva in dohodek ugotovljeni v realni višin^ter zagotovitev finančnih sredstev za enostavno reprodukcijo osnovnih in obratnih sredstev. Ob analizi dosedanjih obračunov pa ugotavljamo, da ti cilji v celoti ne bodo uresničeni. Dohodek še vedno ni ovrednoten realno, saj je njegova rast še 4 vedno visoka. Tudi novi sistem obračuna omogoča večje prikazovanje, ob tem pa tudi čezmerno porabo dohodka. Organizacije združenega dela skušajo učinke revalorizacije obratnih sredstev vračunati v rast cen. Poleg tega pa novi sistem omogoča povečanje dohodka s prenosom večjega obsega stroškov v zaloge ter prenos obresti za obratna sredstva in negativne tečajne razlike med revalorizacijske odhodke. V SR Sloveniji so se cene v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi zena-kim obdobjem leta 1986 povečale za: — 82,0% cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, — 104,5% cene na drobno, — 103,2% cene življenjskih stroškov. Tečajna vrednost sedmih konvertibilnih valut seje v obdobju I—V187 glede na enako obdobje lani povečala za 87,5% (ZDA $59,6%). Iz poročila komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora Oblikovanje programov SlSdružbenih dejavnosti že dalj časa poteka pod vplivom omejevanja sredstev za zadovo-Ijevanjeskupnih potreb. Kljub realno manjšim sredstvom za to področje pa ni prišlo do pomembnejšega zmanjšanja obsega storitev, saj je večina programov predpisana z zakoni. S sprejetimi novimi zakoni, ki povečujejo nekatere pravice uporabnikov, so na občinske samoupravne interesne skupnosti prenesene tudi dodatne obveze brez prenosa ustreznih sredstev. Omejevanje sredstev se je odrazilo zlasti v zmanjševanju amortizacije, v zaostajanju cen storitev in slabšanju družbenoekonomskega položaja delavcev, zaposlenih v teh dejavnostih. V letu 1985 je zaostajanje osebnih dohodkov izvajalcev povzročalo velike teža ve pri izvajanju storitev. V skladu z opredelitvami srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986—1990 in z opredelitvami resolucije je v letu 1986 potekalo usklajevanje ravni osebnih dohodkov izvajalcev v družbenih dejavnostih z osebnimi dohodki v gospodarstvu in je bilo tako v zadnjem kvartalu zaostajanje odpravljeno. Vendarpaše naprej ostaja prioritetna naloga iz resolucije za leto 1987 skladna rast OD delavcev na področju družbenih dejavnosti z rastjo OD delavcev v gospodarstvu. Srednjeročni družbeni plan (na nivoju republike in občine) in samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS za obdobje 1986—1990 opredeljujejo skladno rast sredstev skupne porabe z načrtovano rastjo dohodka v gospodarstvu, interventni zakon pa zahteva nižjo rast sredstev, kot je določena v navedenih dokumentih. Določila republiške resolucije glede določanja obsega sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb že v letu 1986 niso bila usklajena z določili zvezne resolucije. V slovenski resoluciji so bile. posebej opredeljene dodatne naloge in nove obveznosti. Iz lanskega leta pa se razlika prenaša tudi v letošnje leto. Po republiški resoluciji za leto 1987soosnovazaplaniranje sredstev v letu 1987 sredstva, opredeljena z republiško resolucijo za leto 1986. Osnove, ki jih določa interventni zakon, pa so nižje in zahtevajo krčitev pravic oziroma zniževanje standarda. Februarja 1987 je bil sprejet zvezni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987, po katerem lahko sredstva samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti rastejo za 10% počasneje od rasti doseženega primerljivega dohodka v gospodarstvu republike, pri čemer so osnova sredstva za porabo v letu 1986, določena z zvezno resolucijo za to leto. Po zakonu niso omejena sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost, sredstva, ustvarjena iz prispevkov občanov ter sredstva, ki imajo značaj osebnih prejemkov. Do ugotovitve stopnje rasti primerljivega dohodka za obdobje januar—marec 1987 so SIS družbenih dejavnosti smele razpolagati le s sredstvi, ki so bila po zvezni resoluciji za leto 1986 dovoljena za porabo v zadnjem kvartalu leta 1986. Vskladuzdoločili zakona SDK mesečno ugotavlja presežke prihodkov, ki se oblikujejo nad dovoljenim okvirom, in jih izloča na posebne račune. Za obdobje januar—marec 1987 so bili v globalu ugotovljeni presežki v znesku 333.055.000 din, kar predstavlja 48% poprečnega mesečnega priliva sredstev oz. 16% vseh združenih sredstev v tem obdobju. Po ugotovitvi doseženega »primerljivega« dohodka v gospodarstvu SR Slovenije za prvi kvartal (130,5%) lahko do naslednje ugotovitve »primerljivega« dohodka sredstva za družbene dejavnosti rastejo po stopnji 117,45%. Vobdobju januar—junij 1987 so bili še vedno v globalu ugotovljeni presežki v znesku 115.899.000 din. Zvezni interventni zakon grobo posega v normalno poslovanje in opravljanje dejavnosti na doseženi ravni. Zaradi blokiranih sredstev interesne skupnosti ne morejo pravočasno in redno poravnavati računov za opravljene storitve uporabnikov, pri čemer so največji problemi v zdravstveni skupnosti, kjer obresti za najete kratkoročne likvidnostne kredite in izdane menice predstavljajo do 30. 06. 1987 že 14.478.000 din. To je nedopustno prelivanje sredstev v sklade NaSglas 9. 25.september 1987 bank in hk rati dovolj jasen dokaz, da blokirana sredstva niso »presežki«, ampak nujno potrebna sredstva za izvajanje zajamčenega programa. Interesne skupnosti s sredstvi, oblikovanimi v skladu z interventnim zakonom, nikakor ne morejo izvajati programov, dogovorjenih z republiško resolucijo. Za obdobje I—VI 1987 znaiajo neporavnane obveznosti do izvajalcev v globalu 301.797.000 din (oz. 569.797.000 din s poračunom obveznosti za leto 1986). V prvem polletju 1987 so se prilivi sredstev za SIS družbenih dejavnosti občine Krško povečali v globalu za 130% v primerjavi z enakim obdobjem lani, v primerjavi s poprečjem leta 1986 pa za 83%. Vobdobju I—VI 1987je bilo realiziranih 4.661.961.000 din izvirnih prihodkov. Samoupravne interesne skupnosti so leto 1986 zaključile z nekritimi odhodki v znesku 268.000.000 din in bi morale letos opraviti tudi poračun sredstev za preteklo leto. Ocena letnega priliva sredstev kaže, da bodo SIS ob veljavnih prispevnih stopnjah, upoštevanju zadnjih izhodišč za valorizacijo programov in nekritih odhodkov iz leta 1986, združile v letu 1987 v globalu okoli 12% manj sredstev, kot znašajo potrebe za izvedbo programov (ocena ne upošteva omejitev po interventnem zakonu!). V obdobju I—V 1987 smo v občini Krško za izvajanje programov SIS družbenih dejavnosti na nivoju občine združevali sredstva na osnovi poprečnih obremenitev leta 1986, kar znaša v globalu 22,53. Zaradi ugotovljenih fiktivnih presežkov po interventnem zakonu so SIS družbenih dejavnosti od 1. 6. 1987 dalje znižale prispevne stopnje za 0,05 odstotne točke. Iz poročila komiteja za družbene dejavnosti '* SADOVNJIH Spominska tabla na Marafu nad Lesko vcem. NaS glas 9. 25. september 1987 ________________________ Zaključki izvršnega sveta SO ob obravnavi poročila o izvajanju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 v letu 1986in v L polletju 1987 1.1. Ugotavljamo, da se v letošnjem letu nadaljujejo tendence iz lanskega leta: rast dohodka je višja od rasti celotnega prihodka in porabljenih sredstev. 2. Uvedba revalorizacije vseh družbenih sredstev je vplivala na realnejši obračun dohodka, saj je rast amortizacije višja od rasti celotnega prihodka. 3. Kljub interventnim zakonom na področju osebne, skupne in splošne porabe razporeditev dohodka ni v celoti usklajena z resolucijskimi usmeritvami. Razporejanje dohodka tako v lanskem kot letošnjem letu kaže, da se povečujejo obveznosti za skupno in osebno porabo. Tako se ne uresničuje usmeritev za razbremenitev dohodka gospodarstva. 4. Sredstva za akumulacijo so iz leta v leto realno manjša. Tudi delež akumulacije v dohodku pada. Tako se zmanjšuje repro-duktivna sposobnost gospodarstva. 5. Vtem srednjeročnem obdobju predstavljajo poseben problem izredno povečane izgube, ki se pojavljajo pri nekaterih organizacijah združenega dela že več let. Več kot polo vico celotne izgube so ustvarile organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva. Poleg organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo, pa se pojavlja vedno več organizacij združenega dela, ki poslujejo z motnjamijm to na področjih, kisozdružbe-nim planom opredeljena kot nosilni kompleksi (npr. kovinska predelovalna industrija, kmetijstvo). 6. Prve ocene kažejo, da je bila v letu 1986 dosežena predvidena poprečna realna letna stopnja rasti družbenega proizvoda (3,8%) ob upoštevanju deflatorja družbenega proizvoda SRS-200. Zunanjetrgovinska menjava se odvija na višji ravni kot v preteklem srednjeročnem obdobju, vendar pa ne dosega povečave, predvidene z družbenim planom za obdobje 1986—1990, še posebno ne v letošnjem letu. Industrijska proizvodnja se sicer povečuje, vendar ne dosega planirane ravni. 7. Pereča problematika na področju komunalnega gospodarstva v občini, tudi glede na razpravo oj>oročilu o komunalnem gospodarstvu, objavljeno v Poročevalcu št. 21zdne4.8.1987, terja izdelavo posebnega poročila o stanju komunalnega gospodarstva v občini Krško. 8. Drobno gospodarstvo je v družbenem planu opredeljeno kot panoga s hitrejšim razvojem, vendar se aktivnosti za izvajanje še niso pričele. Zato bosta morala nosilca razvoja drobnega gospodarstva pospešiti aktivnosti za realizacijo nalog iz družbenega plana občine. 9. Z uveljavitvijo nove zakonodaje na področju urejanja prostora in varstva okolja se pojavljajo pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov težave. Glede na še nerazrešeno odvajanje gnojevke na farmi prašičev Pristava je potrebno takoj pospešiti aktivnosti za sanacijo in se vključiti v aktivnosti, ki jih vodi republika za ekološko reševanje problematike prašiče-rejskih farm. Zaradi pomembnosti tega področja ter perečih problemov bo izdelano poglobljeno poročilo o izvajanju nalog, opredeljenih z družbenim planom v smislu izvajanja nove zakonodaje. V poročilu bodo zajeti tudi problemi s področja ekologije (gnojevka, čistost reke Save in zraka). II. 1. Družbene dejavnosti v občini Krško so bile v prvem polletju 1987 pod močnim vplivom neskladij, kijih v tem obdobju ni bilo mogoče odpraviti, nasprotno, težave pri financiranju tega področja so se še poglobile. Na tako stanje je vplivalo naslednje: — Usmeritve in gospodarska gibanja v letu 1986 so vplivali na formiranje skupne porabe, ki je dosegala dogovorjeni nivo v občini šele v zadnjem kvartalu 1986. — Dogovorjene rasti sredstev za družbene dejavnosti v prvih devetih mesecih leta 1986 niso sledile realiziranim odlivom in jih tudi v zadnjem kvartalu ni bilo možno pokriti, zato so SIS družbenih dejavnosti občine Krško leto 1986 zaključile z izgubo (nekriti odhodki), ki jo moramo pokriti iz prilivov v letu 1987. — Občinska resolucija (tudi republiška) za leto 1987 opredeljuje, da se bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb oblikovala po največ enaki prispevni stopnji, kot je veljala v poprečju leta 1986 (v glo-balu). Ta usmeritev se tudi v letu 1987izvaja v okviru občinske skupne porabe. — Zvezni intrventni zakon (februar 1987) pa je nivo dovoljenih sredstev za družbene dejavnosti v letu 1987 še dodatno oklestil, saj je osnovo dovoljene porabe za leto 1986, kije podlaga za načrtovanje rasti v letu 1987, dodatno omejil. — Če bi morali slediti resolucijskim in zakonski usmeritvi, bi morali doseženi nivo iz zadnjega kvartala leta 1986 v družbenih dejavnostih (OD izvajalcev, cene storitev, denarna nadomestila in denarne družbene 5 pomoči upravičencev) v začetku leta 1987 znižati in vrniti na najmanj poprečje leta 1986. — V nasprotju s temi omejitvami zafor-miranje sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb pa so bile v naši družbeni skupnosti dogovorjene (ali z zakonom opredeljene) naslednje nove naloge oziroma povečane pravice uporabnikov: podaljšan porodniški dopust na eno leto, pravico do denarne družbene pomoči ob porodu so pridobile tudi nezaposlene matere, študentke in učenke; osnova nadomestil za čas odsotnosti z dela zaradi poroda, nege in varstva otrok je izenačena z višino OD, ki bi ga delavka imela, če bi delala; povečanje števila oddelkov v osnovnih šolah, višja amortizacija, valorizacija zalog itd. 2. Zaradi naštetih neskladij seje tudi v praksi pokazalo, da obseg realiziranih sredstev skupne porabe za I. polletje ni pokril obsega opravljenih storitev izvajalskih organizacij niti obsega pravic uporabnikov. Dokaz tej trditvi so neporavnani računi v zdravstvu in v socialnem skrbstvu, skupnosti otroškega varstva (refundacije za denarne pomoči otrokom) v znesku 301.797.000 din in nekriti odhodki iz leta 1986 v znesku 268.000.000 din. Likvidnostno se je ta problematika razreševala z najemanjem kratkoročnih kreditov in z uporabo priliva sredstev iz drugega polletja. 3. Izvršni svet predlaga za ublažitev težkih razmer v družbenih dejavnostih do konca leta 1987: — da v skladu z dogovorjeno nalogo za prestrukturiranje družbenih dejavnosti po družbenem planu občine Krško v vseh samoupravnih organih SIS družbenih dejavnosti in njihovih izvajalskih organizacijah takoj pristopijo k uskladitvi svojih programov z možnostmi, pogojenimi z zakonodajo; — pri oblikovanju in sprejemanju ukrepov pa bi morali upoštevati, dasebodo prednostno izvajale z zakonom določene naloge (zajamčeniprogram) in v tem okviru prednostno zagotavljala sredstva za OD delavcev, da se ohrani doseženi nivo z rastjo OD delavcev v gospodarstvu ter izvajanje aktivne socialne politike za zagotavljanje socialne varnosti občanov in zagotavljanje tekoče valorizacije osebnih prejemkov v skladu s SaS o zagotavljanju socialno-varstvenih pravic. 4. Iz poročila o gospodarskih gibanjih v občini izhaja, da dosega gospodarstvo skromne rezultate, ki pa jih ne povzročajo samo delitvena razmerja, ampak predvsem nestabilni pogoji gospodarjenja. To pa na eni strani zmanjšuje možnosti za izvajanje sprejetih programov, na drugi strani pa povzroča, da se pokrivanje življenjskih stroškov delavcev prenaša v skupno po- — NiJglas 9, 25. seplember 1987 rabo. Te razmere terjajo konkretizacijo izvajanja programov izvajalcev do konca leta, tudi v luči nove zakonodaje, za kar bodo pripravljeni ukrepi vključno s presojo možnosti nadaljnjega izvajanja (ali rebalansa) sprejetega družbenega plana občine Krško. Polletne izgube že dvakrat višje od trimesečnih V periodičnih obračunih za obdobje januar — junij 1987 je devet OZD iz gospodarstva občine Krško izkazalo izgubo v skupni višini 2.089.988 tisoč din. V primerjavi z enakim obdobjem lani je to za 54% več, v primerjavi z letom 1986 pa za eno tretjino manj. V letošnjem letu ima izguba tendenco naraščanja: polletna je že dvakrat višja od trimesečne. Praviloma pa je drugače: obseg izgub je v prvem četrtletju zaradi sezonskih vplivov višji kot v drugih obračunskih bodobjih. Krško gospodarstvo je že v lanskem letu izkazalo izredno visoke izgube tako po obsegu kot po dinamiki, zato je naraščanje v letošnjem letu še bolj zaskrbljujoče. Deloma 8» na višino izgub letos vplivale tudi obračunske spremembe, predvsem revalorizacija sredstev. Izgubarji v občini so morali v prvem polletju letos všteti med porabljena sredstva tudi 1.859.547 tisoč din učinkov revalorizacije. Pri petih organizacijah so učinki revalorizacije, ki bremenijo stroške poslovanja, večji od izgube. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da pomeni izločitev obresti za obratna sredstva do stopnje rasti cen in negativnih tečajnih razlik iz porabljenih sredstev precejšnjo razbremenitev. OZD z izgubo so imele v lanskem prvem polletju 652 mio din teh stroškov. Visoko število OZD z izgubo v prvem četrtletju je dokaj običajen pojav, to pa ne velja več za naslednje obračune. V občini Krško pa seje število izgubarjev od trimesečja do polletja znižalo le za eno OZD. Iz poročila SDK — podružnice Krško DOLENJSKI LIST Jubilej ob naraščajočih skrbeh Počastitev 55-letnice plantanžnega sadjarstva v Jugoslaviji in 35-letnice družbenega sadjarstva v Krškem — Spominska plošča G. Vesel u KRŠKO — Pod pokroviteljstvom občinske skupščine sta 11. septembra Sadjarsko društvo Slovenije in domači agrokombinat priredila spominsko proslavo ob SS-letnici plantažnega sadjarstva v Jugoslaviji in 3S-letnici družbenega sadjarstva v M-Agrokombinafckrško. Ob tej priložnosti so v sadovnjaku na Marofu v Leskovcu odkrili spominsko ploščo Gvidu Veselu, pionirju plantažnega sadjarstva pri nas, in goriškim sadjarjem, tam je bilo tudi strokovno posvetovanje o obiranju sadja in družabno srečanje slovenskih sadjarjev. Gvido Vesel (1901 — 1984) je bil vodilna osebnost med organizatorji sodobnega plantažnega sadjarstva na jugoslovanskih tleh. Kot mnogi drugi goriški sadjarji (v Resi pri Krškem še živeči Alojz Fornazarič, Leopold in Milan Brankovič, Ivan Bavdaž idr.) je po prvi svetovni vojni, potem ko je bil zaradi podpiranja članov organizacije TIGR obsojen na 18 mesecev zapora, pred fašizmom pobegnil v Jugoslavijo. Na Miillerjevem bregu pri Zagrebu je vodil napravo prve, 15 ha velike plantaže breskev, hrušk in breskev, kar se šteje za zametek industrijskega sadjarstva v Jugoslaviji. Po osvoboditvi je najprej osnoval plantažno sadjarstvo na Osojniku pri Ptuju, leta 1952 pa je prišel v Leskovec pri Krškem ter se z vso vnemo lotil uvajanja sodobnega sadjarstva na posavski tleh. Kljub velikim začetnim težavam in mnogim pomislekom dvomljivcev je s svojim strokovnim in organizacijskim znanjem (tega smo bili deležni tudi mnogi študentje agronomije) uspel in odločilno pri po mogel,da je sadjarstvo postalo tako pomembna kmetijska dejavnost v tem delu Slovenije. Kot sta v priložnostni knjižici, izdani za jubilej, zapisala mag. Alojz Mustar, sedanji direktor to zda Sadjarstvo ter najvidnejši nadaljevalec Veselovega dela, in njegov strokovni sodelavec Alojz Pire, zraste zdaj v Posavju skoraj petina vsega slovenskega sadja. Tozd Sadjarstvo je največji pridelovalec sadja v Sloveniji in eden največjih izvoznikov, v njegovem sestavu pa je tudi največji ravninski nasad v Sloveniji. Močno se razvija tudi kooperacija z zasebnimi pridelovalci, tako da ima Posavje, kjer uspevajo vse vrste kontinentalnega sadja, eno desetino vseh sodobnih intenzivnih slovenskih sadovnjakov. Pomembno pospeševalno vlogo pri tem ima tudi izgradnja modeme sadne hladilnice. Posavski sadjarji imajo še nove načrte: do leta 1990 bi radi sadovnjake povečali še za polovico, do leta 2000 pa celo za 140 odst. Žal se je zadnji čas poslabšal gospodarski položaj tudi za to kmetijsko panogo inje vprašanje, če bo tako širokopotezne zamisli mogoče uresničiti. M. LEGAN (Dolenjski list, 17. september 1987) • Naša razvojna vizija sloni na dokaj optimističnem preteklem planiranju. Danes moramo na žalost ugotoviti, da so naša razvojna prizadevanja močno ogrožena, če ne celo za dalj časa zavrta. Dohodkovnost se je močno poslabšala. Za zagotavljanje likvidnosti je treba najemati nenormalno drage kratkoročne kredite. Samo naš tozd mora vsak dan odšteti 1,6milijona dinarjev za obresti — mimo vseh drugih obveznosti. Čez noč smo včerajšnji dobri gospodarji postali slabi, je zapisal v pozdravni besedi mag. Alojz Mustar. Gvido Vesel je vodilna osebnost med pionirji in organizatorji slovenskega in jugoslovanskega plantažnega sadjarstva. Rodil se je 7. marca 1901 v Trstu, umrl pa je 11, aprila 1984 v Izoli, kjerje tudi pokopan. Osnovno šolo je obiskoval v Sežani (1908—12), nižjo slovensko srednjo šolo v Gorici (1912—15) in nemško v Trstu (1915—17). Nekaj let je delal v očetovi trgovini v Trstu; pod Italijo je odslužil vojaščino (1921—22) in končal šolanje v Na! glas 9. 25. september 1987 7 ekonomskem tehniškem inštitutu v Idriji (1922—23) ter raznepollegalne in ilegalne tečaje, katere je vodil Lavoslav Čermelj v Trstu. Zaradi podpiranja članov TIGR t er udeležbe na demonstracijah ob predaji Škocjanskih jam italijanskemu turističnemu društvu je bil leta 1926 obsojen na 18 mesecev zapora (odsedel jih je 9). Leta 1929 je emigriral v Jugoslavijo. Sprva je sodeloval s Sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu, katero je ustanovil Leopold Brankovič starejši, nato je poldrugo leto upravljal posestvo grofa Kulmerja v Šestinah, maja leta 1932 pa seje pridružil Leopoldu Brankoviču, kije že leta 1930 zasadil 2 ha breskev na Mullerjevem bregu. Vesel je prevzel vodstvo naložbe in organizacijo pridelovanja sadja ter do leta 1937 razširil sodobne nasade na 15 ha breskev, hrušk in jablan, v vmesnih prostorih pa so v mladih nasadih pridelovali jagode ter s sadjem zalagali zagrebški trg. Nasadi tipa novi časi (Tempi nuovi — New times) so povzročili pravo revolucijo v jugoslovanskem sadjarstvu tako glede na sortni izbor kot na vzgojne oblike. V Poljo-pri vred nem glasniku z dne 1. novembra 1987 je Krešimir Petranovič opisal nasad in navedel naslednje podatke. — breskve gojijo na sejancu v razdaljah 4 x 4 m v kotlasti, kasneje v vilasti obliki; belomesjnate sorte so red bird, eureka, alton, illinois in waddel; rumeno-mesnate sorte so early in late elberta, hale in south haven; — hruške gojijo na kutini A in C v kordonski obliki in v razdaljah 0.70x2.5 m,sorte zimska dekantka, passecrassane, clairgeau, vojvodkinja Anguilheme in williams; — jablane gojijo na podlagah M 5 in M 2 v kotlasti obliki sorte starking, jonatan in golden delicious; — jagode pridelujejo v vmesnih pasovih v širokem izboru od zgodnjih do poznih, med njimi so zastopane kot rana sorta sieger,(deuschewern),srednjajucunda in pozna spat v.Leopoldshall. Pozneje so nasade še intenzivirali in izpopolnili sortne izbore. Petranovič meni, da so prvi sadovnjaki v velikem stilu zasnovani v Zagrebu, namenjeni domači sadni trgovini in izvozu, nasadi na Mullerjevem bregu predstavljajo najmodernejše sadjarstvo te vrste v naši državi. Na podlagi izkušenj na Mullerjevem bregu je nastala knjiga NAPREDNO VOČARSTVO (Zagreb 1937), katero so napisali Krešimir Petranovič, Gvido Vesel in Vladimir dr. Orel. Iz začetne skromnosti je Gvido Vesel razvil prvo industrijsko sadjarstvo Mull-erjev Breg v Zagrebu. Leta 1941 je vlada NDH podjetje nacionalizirala in ga t o SI 1 IR H I Gvido Vesel med kolegi sadjarji v Leskovcu. maja 1973 preimenovala v Vočarstvo grada Zagreba, po osvoboditvi pa ga jemestni ljudski odbor Zagreba razglasil za raziskovalni •bjekt Zavoda za vočarstvo NR Hrvatske. Gvido Veselje podjetje Industrijsko sadjarstvo oz. Sadjarstvo mesta Zagreba vodil kot poslovodja in direktor od 1. maja 1932do 31. marca 1946, ko je s skupino sodelavcev odšel v Ptuj, za direktorja nasadov na Mullerjevem bregu pa je bil imenovan Avgust Keber. V posameznih obdobjih so na tem vzornem objektu delali številni primorski Slovenci kot strokovni delavci, med njimi Zoran Be-kar, Alojz Bizjak, Andrej Božič, Leopold Brankovič in njegova sinova Leopold in Milan, Franc Bužinel, Franjo Cotič, Alojz Fornazarič, Avgust in Ivan Keber, Franc Simčič in dr. Ivan Goljevšček kot vodja uprave ter dr. Vladimir Orel kot pravni zastopnik in strokovni svetovalec. Pred in med drugo vojno so bili na tem objektu na praksi in specializaciji številni slušatelji kmetijskih srednjih in višjih šol ter agronomskih fakultet, med njimi so se učili in urili kasnejši sodelavci Zavoda za vočarstvo Hrvatske, inženirji Oto Bohu-tinskv, Stjepan Matkovič, Ivo Modric in Franjo Štajminger, ki so v šestdesetih letih planirali in uresničili največji jugoslovanski sadovnjak Borinci (Vinkovci) s 1000 hektarji jablan v poševni in naravni palmeti. Spomladi leta 1946 je Gvido Vesel s sodelavci ustanovil kmetijsko delovno zadrugo Osojnik v Štukih pri Ptuju. Okrajni ljudski odbor Ptuj je zadrugi dodelil zemljišča v Krčevini, kjer so že v naslednjih treh letih posadili 10 ha breskev, kasneje še 25 ha breskev, hrušk in jablan. S tem je bila, kljub začetnim težavam in fiziološkim motnjam, ustvarjena podlaga za razvoj nasadov na Osojniku, ki so konec sedemdesetih let obsegali že 130 ha. Okrajni ljudski odbor Ptuj je v jeseni leta 1950 imenoval Gvida Vesela za direktorja Kmetijskega zemljiškega sklada in graditev zadružnega kmetijstva, toda že januarja 1952 je Vesel na povabilo okrajnega ljudskega odbora Krško odšel v Leskovec zaradi obnove plantažnih sadovnjakov. Z nekaterimi sodelavci in domačini je ustanovil Kmetijsko delovno zadrugo Matija Gubec ter v nekaj letih zasadil 50hahruškinjablanter4habreskev v gostem sistemu. Zaradi zakasnitve rodnosti so leta 1956 nastale težave glede rentabilnosti nasadov, vendar so problem rešili posredniki iz Ljubljane ter ustrezni pridelki v naslednjih letih. Vsekakor sov Leskovcu pridobljene izkušnje in mladi, urejeni kadri pospešili razvoj plantažnega sadjarstva v Posavju, kjer se je razvilo pomembno sadno središče z nasadi v Brežicah, Brestanici, Kostanjevici, Krškem, Sevnici in v sadjarski skupnosti v 8 NaSglas9,25.scplembcr 1987 Slovesnosti pred odkritjem spominske plošče so se udeležili sinova in vnukinja Gvida Ve sela Arnovem selu. Gvido Vesel je delal v Leskovcu do upokojitve leta 1961, nato v svojem sadovnjaku in končno zadnje tri leta v Izoli. Gvido Vesel je bil že zgodaj član na-rodnonaprednih mladinskih društev na Primorskem; v Zagrebu je bil aktivni član Združenih delavskih sindikatov (URS), med vojno aktivist O F, po osvoboditvi pa zadružni organizator; član KPS je bil od leta 1950, po naravi pa je bil borben, neposreden ter zlasti za tehnične novosti zelo dovzeten. Gvido Vesel je iz svoje prakse napisal in objavil v naših časopisih štiri še danes pomembne razprave: o novih sortah breskev (SiV, 1947),opresajanjusadnega drevja (SocKig, 1962), o vegetativnih podlagah (SodKm, 1969) in o tehniki na- prave teras (SW,-4959). Nekaj člankov je pred drugo vojno objavil v hrvatskih strokovnih časopisih. Za delo in dosežke je Gvido Vesel prejel številnajavna priznanja, odlikovanja, nagrade in diplome. rad velikosti 50—80 arov. Vsi primeri z večjimi vinogradi se rešujejo individualno. Izjema bi veljala tudi za obnovo ali nadomestitev zidanic, ki imajo večjo kulturnozgodovinsko vrednost, o čemer naj bi mnenje izrekla organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine. Spremembe in dopolnitve družbenih planov Spremembe in dopolnitve družbenih planov občine, kijih tokrat predlaga izvršni svet, so nastaleobsprejetju lokacijskega načrta razdelilne trafo postaje400/110 k V Krško zrazpletom daljnovodov ter zaradi razvojnih potreb senovske Metalne. V kartah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana je za daljnovod vrisan koridor, širok 205 m, sspremembo pa se zoži na 160 m. Koridor od odcepa za Kostanjevico do odcepa za Ljubljano je širok 110 m. Koridor za Ljubljano se od odcepa za Novo mesto zoži za 20 m z desne strani in ostane širok 25 m. Za območje senovske Metalne je v družbenem planu dogovorjeno, da se obdela z zazidalnim načrtom industrijske cone Senovo. Ker ta načrt še ni izdelan, Metalna pa želi v najkrajšem času urediti svoje proizvodne zmogljivosti, je treba problem rešiti s prostorskimi ureditvenimi pogoji za površine znotraj ograje Metalne, kar bi omogočilo izdelavo lokacijske dokumentacije. Z vsem omenjenim pa je najprej treba dopolniti srednjeročni družbeni plan in v njem tudi določiti, da prostorski ureditveni pogoji veljajo do izdelave zazidalnega načrta industrijske cone Senovo, kar naj bi se zgodilo do konca 1989. Stara preša zaščitena Stara vinska preša, ki je sestavni del notranjščine gostišča Tri lučke na Sremiču, velja odslej za kulturni spomenik, pomemben za širše območje Slovenije. Odločbo o tem je avgusta letos na predlog Posavskega muzeja Brežice izdal komite za družbene dejavnosti občine Krško. V njej so podrobno določene pravice in obveznosti upravljalca, t. j. organizacije Mercator, hoteli — gostistvo — TOZD Sremič Krško, in Posavskega muzeja Brežice kot pooblaščene strokovne organizacije za varstvo premične kulturne dediščine za območje občine Krško. Namen odločbe je zavarovati to »izredno etnološko premično kulturno dediščino... tip preše, ki seje k nam prenesel skupaj s porensko trt no kulturo in seje v prikrojenih izmerahrazširilzapotrebevinogradnikovv večini naših krajev. Dimenzije vinske preše pri Treh lučkah na Sremiču kažejona to, da gre za impozantno stvaritev večjega tipa preše na kamen, ki je bila tudi na štajerskem do konca 19. stol. prava redkost, saj so bile značilne le za velike posestnike, pri katerih so pripravljali vino tudi manjši kmetje — vinogradniki. Poseben pečat tej vinski preši daje tudi uporabljeni material za njeno izdelavo. Še zlasti zanimiv je podatek, da je bilo sleme preše izdelano iz ogromnega hrasta, posekanega v Lopami, ki je v neposredni okolici Sremiča, iz katerega so izrezali še dve slemeni. Preša je bila najverjetneje izdelana l. 1874,* je med drugim zapisano v utemeljitvi odločbe. Zidanice in lope samo ob intenzivnih vinogradih in sadovnjakih Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora je pripravil osnutek odloka o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop, ker je treba to področje urediti tako, da bo usklajeno z določili srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana. V dolgoročnem družbenem planu je v osnovah kmetijskih usmeritev za posamezna območja občine zapisano tudi to, katera območja so primerna za vinogradništvo in sadjarstvo. Ker so zidanice in lope, kakor je to definirano v osnutku odloka, gospodarski objekti, jih bo mogoče graditi oziroma postavljati le ob intenzivnih vinogradih, velikih najmanj 15 arov, in intenzivnih sadovnjakih, velikih najmanj 25 arov. Mnenja o tem, ali je določena kmetijska površina intenzivna ali ne, bo upravni organ, pristojen za urejanje prostora, pridobival od organa, pristojnega za kmetijstvo, in šele na podlagi pozitivnega mnenja bo izdal lokacijsko dovoljenje. V družbenem planu smo tudi zapisali, da bomo strogo ločevali zidanice od sekundarnih bivališč, prostorsko usmerjali zidanice v območja III. kategorije' (v kategorizaciji kmetijskih zemljišč označena kot zemljišča I. v in II. v kategorije), počitniške hiše, t. j. sekundarna bivališča pa v območja naselij, ki se praznijo (Bohor, Gorjanci). Poleg najmanjše možne velikosti vinograda, ob katerem je mogoče postaviti zidanico, so določene tudi največje tlorisne površine teh objektov: od 45 m2 za vinograd, velik 15—25 arov, do 65 m2 za vinog- NaS glas 9, 25. september 1987 9 Postrvi iz podboške Sušice Na koncu Podbočja, tik preden se lokalna cesta odcepi proti Dobravi, stoji star leseni mlin Alojza Hribarja in ob njem so lani zrasli trije bazeni za postrvi. Alojz in njegov sosed Ivan sta si pač mislila, da bi morala biti voda v potoku Sušici ustrezna za rejo rib in njuno predvidevanje se ni izjalovilo. Doslej sta prodala 4 tone postrvi, težkih okrog 25 dag, torej v rasti, ki jo imajo gostinci najraje. Zato si tudi prizadevata, da težo rib na svoji »mini farmi« s prehrano obdržita v teh mejak Čeprav se mlada ribogojca ukvarjata s tem delom tudi zaradi ljubiteljstva, sta ugotovila, da je njuno delo plačano. »Obračun je namreč pokazal pozitivnonulo«, sta priznala. Ne vesta, kako bo, ko bo ribogojstvo obdavčeno, kot je menda slišati. Glavni odjemalec njunih postrvi je brežiška Agraria katere'kooperanta sta. Sicer pa ribe kaj rada prodata tudi »na drobno«. Za sproti jih k>:pcem nalovita po 3.000 din za kilogram. Hrano za ribe nabavljata pri KK Ptuj, ker je ta baje najboljša v vsej Jugoslaviji. Ob idealnih pogojih je potrebujeta 2,2 kg za kilogram prirasta. Zavedata se namreč lastnega velikega tveganja, saj zadostuje ena sama nepremišljena ali zlonamerna poteza kmetovalca, ki bi npr. opral škropilnico ali odvrgel prazno škatlo od strupa v vodo, da jima uniči ves pridelek. Mladice (60 jih je v 1 kilogramu, ki stane 5.000 din) nabavljata pri zasebniku Goričarju v Slivju in pri Ribiški družini Novo mesto, ki oddaja višek lastnega podmladka. Prevoz je seveda zahteven, saj terja dodajanje kisika v bazen. Ivan in Alojz pri ribnikih Solidarnost: Zbiranje sredstev za odpravo posledic plazu v Zagorju in potresa na Kopaoniku in SAP Kosovo Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč je na seji dne 7. 7. 1987 sprejel predloga dveh sklepov: - predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic plazu, ki je 18. 2. 1987 prizadel občino Zagorje ob Savi, in - predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o zagotavljanju solidarnostnih sredstev za odpravljanje posledic potresa, ki je bil leta 1983 na Kopaoniku v SR Srbiji zunaj ozemlja SAP, ter o zagotavljanju solidarnostnih sredstev za odpravljanje posledic potresa in poplav v letu 1983 v SAP Kosovo. Po prvem predlogu naj bi se občini ZAGORJE OB SAVI za delno kritje škode, ki jo je povzročilo pla- je bil sprejet predlog SAP Vojvodine, da se na podlagi valorizacije SR Srbiji dodatno dodeli 16.063 milijonov din, SAP Kosovo pa dodatnih 1.746 milijonov din. (Valorizacija je opravljena za čas od marca 1986 do junija 1987 na podlagi indeksne rasti cen.) Skupna sredstva bi tako znašala 30.109 milijonov din, od tega za SR Srbijo 26.063 milijonov, za SAP Kosovo pa 4.046 milijonov din. Odbor apelira na vse podpisnike, da čim prej pristopijo k obravnavi in potrditvi predlogov sklepov . Obveznosti iz predloga dogovora se bodo poravnale iz razpoložljivih sredstev solidarnosti, ki se oblikujejo na podlagi zakona o oblikovanju sred- stev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. zenje zemlje 18. 2. 1987, odobrila uporaba sredstev solidarnosti v višini 2.573.000.000. dinarjev. (Skupna škoda je ocenjena na 12.865.660.000 din). V drugem predlogg je predlagano izjemno povečanje zneska pomoči zaradi rasti cen. Po dogovoru o zagotavljanju solidarnosti sredstev za sanacijo posledic potresa na Kopaoniku, ki je bil sprejet 22. 5. 1985, je bilo zagotovljenih 12.300.000.000, in sicer SR Srbiji brez pokrajin 10.000 milijonov din ter SAP Kosovo 2.300 milijonov din. Po večkratnem usklajevanju med izvršnimi sveti republik in pokrajin 10 NaSglas9,25.september 1987 Aktualno Družbeni dogovor prikrajšuje kolektive, ki so že doslej imeli podpoprečne osebne dohodke Osebni dohodki in skupna poraba se omejujejo z različnimi družbenimi dogovori in metodologijami ter internimi zakoni že od leta 1980. V glavnem so v vsakem letu dopuščali rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v odvisnosti od rasti dohodka. Zato je bilo bistveno za oblikovanje teh sredstev v preteklih letih izhodišče — dosežena raven osebnih dohodkov in skupne porabe v letu 1980. Nov družbeni dogovor in usmeritev za njegovo izvajanje se temu problemu nista uspela izogniti, saj na družbeno primerni obseg sredstev za te namene bistveno vpliva raven povprečnih osebnih dohodkov glede na povprečje gospodarstva Slovenije- Na konkretnem primeru neke temeljne organizacije iz Posavja lahko dokažemo, daje ravno zaradi dejstva, da so bili osebni dohodki tega kolektiva v izhodišču nižji (takrat je pač zaradi izgradnje nove tovarne več namenjal za akumulacijo), prisiljen še naprej razporejati za osebne dohodke manj sredstev. Ta kolektiv je nadpovprečno uspešen, saj znaša njegova mera uspešnosti 1,2034, oziroma korekcijski faktor uspešnosti 1,1214, njegovi povprečni osebni dohodki pa so v minulih šestih letih za 14,6% manjši od povprečja gospodarstva Slovenije. Po določilih družbenega dogovora in usmeritvah za njegovo izvajanje bi lahko v obdobju januar — marec 1987 razporedil za OD in skupno porabo 202 milijona dinarjev. Če pa bi imel v preteklosti povprečne osebne dohodke, enake povprečju gospodarstva republike, bi se I....1. »!..„ !>«, . ,.„,„. „,,,,, ^^ , i tt njegova mera uspešnosti sicer znižala na 1,0575, oziroma korekcijski faktor na 1,0345, za osebne dohodke in skupno porabo pa bi lahko namenil za 7% več sredstev ali 216 milijonov dinarjev. Odbor udeležencev družbenega dogovora sicer trdi, da razmeroma nižja vrednost korekcijskega faktorja osebnih dohodkov daje ob ostalih nespremenjenih pogojih razmeroma višjo uspešnost ter višjo raven korekcijskega faktorja uspešnosti za pretvorbo v raven osebnih dohodkov, kar pa ni čisto res. Res je namreč, da se višja uspešnost pri pretvorbi v korekcijski faktor uspešnosti skoraj izgubi, saj je družbeni dogovor v tem pogledu preveč uravnilovski in s tem prikrajšuje pri osebnih dohodkih tiste kolektive, ki so imeli že doslej nižjeosebne dohodke. Brane Ogorcvc UTEMELJITEV ZARAČUNAVANJA OBRAČUNSKE MOČI KOT STALNEGA DELA CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE Za razjasnitev in zmanjšanje sumničavih razmišljanj, ki so posledica nepoznavanja namena in vsebine obračunavanja obračunske moči kot ene od sestavin cene električne energije, se moramo seznaniti z nekaterimi dejstvi, ki so pogojevala tak način obračunavanja električne energije. V dejavnosti elektrogospodarstva nastopajo stalni in spremenljivi stroški. Pretežni del stalnih stroškov je amortizacija elektroenergetskih naprav in vzdrževanje prenosnih proizvodnih in elektro-distribucijskih naprav, med spremenljive pa sodi predvsem gorivo (premog, mazut, uran). Žal morajobitienergetskenaprave (elektrarne, transformatorske postaje in omrežja) zgrajene za največje obremenitve, ki jih (izražene so v obračunski moči v kilovatih) v seštevku s svojim odjemom, pa čeprav občasno in za krajši čas, lahko dosežejo odjemalci električne energije. Naprave morajo biti v stalni obratovalni pripravljenosti ne glede na trenutno porabo električneenrgije, zato tudi takšen odjemalec, ki, recimo, vdoločenih mesecih sploh ne uporablja električne energije, povzroča stalne stroške, saj so elektroenergetske naprave tudi zanj pripravljene na obratovanje in čakajo, kdaj bo vključil stikalo. /MM///-~-l GLASILO DELAVCEV ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE STRUKTURA CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE porabljena energija vkWh STALNI DEL 1. povzročajo — amortizacija energetskih naprav — vzdrževanje proizvodnih, prenosnih in elektrodistribucij-skih naprav (elektrarne, daljnovodi, transfor. postaje, nizkonapetostna omrežja) 2. obračunavamo — kot mesečni strošek glede na jakost glavne varovalke (n.pr. 1 x 25 A 6 kW 3 x 20 A 8 kW) GIBLJIVI DEL povzročajo — goriva za elektr. (premog, mazut, uran) obračunavamo — po dejansko izmerjenih količinah porabljene električne energije v obračun, obdobju, kijih izmeri električni števec NaS glas 9, 25. september 1987 11 KMETIJCI V KRŠKEM AGROKOMBINATU Ni važno, čigava je zemlja! Pomembno je, da je strokovno, temeljito, z ljubeznijo obdelana in da čim bolje obrodi! Mercator-Agrokombinat iz Krškega je nastal z združevanjem kmetijskih zadrug leta 1964 v TOZD Lastna kmetijska proizvodnja in v Temeljno organizacijo kooperantov. Danes tvorijo M-Agrokombinat v Krškem štiri temeljne organizacije. To so proizvodno zaokrožene celote. TOZD Sadjarstvo, TOK — Kmetijstvo, trgovina, storitve, TOZD Vinogradništvo-kleti z 80 ha lastnih vinogradov in kletjo s polnilnico ter TOZD Poljedelstvo-meso s 400 ha lastnih površin, kjer p roi z vajajo pšenico, oljno repico in koruzo. V tej TOZD delujeta tudi klavnica in prašičja farma na Pristavi. Že pri dimenzioniranju elektroenergetskih naprav ob investicijah je potrebno upoštevati, da bodo morale elektroenergetske naprave ustrezati določenemu seštevku moči električnih uporabnikov. Do tega pridemo s seštevkom moči gospodinjskih odjemalcevglede na jakos-ti njihovih glavnih varovalk, upoštevamo pa seveda tudi faktor istočasnosti. Ekonomsko nerazumno in nepošteno bi bilo, če bi stalni del stroškov, ki jih je povzročil odjemalec v počitniški hišici ali drugem objektu, do katerega so zgrajene in v stalni obratovalni pripravljenosti vzdrževane elektroenergetske naprave, pa čeprav šest mesecev ni uporabljal električne energije, morali plačati drugi odjemalci električne energije. Ali če bi odjemalec, ki ima vgrajene glavne varovalke, ki omogočajo istočasno uporabo štedilnika, pralnega stroja, akumulacijske peči in bojlerja, in odjemalec, kije voljan vključevati električne uporabnike zaporedoma in ne vseh hkrati in ima zato vgrajene manjše varovalke, plačevala porabljeno električno energijo po enaki ceni. Slednji prispeva k enakomernejši porabi električne energije in zmanjšanju konične porabe, karje pomemben element pri obratovalnih stroških elektroenergetskega sistema. Zgovorna je primerjava dveh gospodinjskih odjemalcev. Vsak od njiju mesečno porabi 300 kWh električneener-gije. Prvi ima vgrajeno glavno varovalko 3 x 35 A in lahko angažira moč 15 kVV, drugi z varovalko 1 x 25 A pa lahko obremeni elektroenergetski sistem s 6 kW. Po sedanji tarifi je cena električneener-gije za prvega 51,67 din/k Wh in za drugega 41,55 din/kWh. Če ne bi bil v ceno električne energije vključen element obračunske moči,bi oba odjemalca plačevala porabljeno električno energijo po ceni 46,61 din/k Wh, torej bi drugi odjemalec prispeval 5,06 din/kWh ali 1.518,00 din mesečno za prvega odjemalca, kije povzročitelj teh stroškov v obliki večjih koničnih obremenitev. Odprava sedanjega načina obračuna porabljene električne energije in uvedba takega (kot predlagajo nekateri odjemalci), da bi se namesto obračunske moči obračunaval stalni odstotek (npr. 25%) k stroškom porabljene električne energije, neodvisno od vgrajenih var-oovalk, bi povzročila večje konične obremenitve elektroenergetskega sistema, zaradi česar bi bilo potrebno povečati zmogljivosti proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih naprav. Vodja konzumnega oddelka: Vili Zorko Seveda ima M-Agrokombinat tudi delovno skupnost skupnih služb. Cela delovna organizacija zaposlujeokrog560 stalnih delavcev, v času velikih kmetijskih del sprejmejo tudi do 500sezoncev. Imajo še 500 kooperantov, vsem skupaj pa kaže prišteti še okrog 4000 pogodbenih proizvajalcev, ki so tudi na nek način vezani na M-Agrokombinat. Vsekakor jeto velik in pomemben človeški in delovni potencial, ki ga zaradi razkropljenosti na prvi pogled ni lahko v celoti zaznati in dojeti. Glede na to, da je kmetijstvo oz. proizvodnja hrane rtiai najpomembnejšimi elementi zasebnega in družbenega standarda in da TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve povezuje največ pridelovalcev v okviru delovne organizacije — smo se odločili za .-pogovor z njihovimi odgovornimi delavci. V luči razprav ZK o kmetijstvu smo skušali poiskati odgovore ali komentarje nanekateredileme nadaljnjega razvoja kmetijske proizvodnje. V razgovoru so sodelovali sekretar OOZK Alojz Bizjak, direktor temeljne organizacije kooperantov ing. Ivan Kozolein vodja DE kooperacije Ignac Kralj. Izhajamo Iz spoznanja, daje med kmeti zelo zelo malo članov ZK, da je stanje v skladu s spremembo socialne in stanovske strukture prebivalstva sledilo tem gibanjem od vojne do danes. Koliko članov ZK šteje vaša organizacija in koliko jih imate med kooperanti? Kako so organizirani? Bizjak: Splošno znano je, da je delež kmetov v članstvu ZKJ majhen in se celo še zmanjšuje. Kmetijstvo bi gledal v povezavi z vsemi ostalimi problemi, ki ga spremljajo. Glavni problem pa je, da mladi neostajajo na kmetijah. Nacelem področju občine imamo na kmetijah komaj kaj mlajših delovnih moči (npr. tiste mlajše od 40 let bi lahko prešteli na prste), ki živijo od kmetijstva. Potrjuje pa se še nekaj: Ravno oni so sodobni proizvajalci hrane, ki potrjujejo, kaj se da s sodobno tehnologijo doseči v kmetijstvu. Največji zaviralni dejavnik v vseh panogah modernega pridelovanja hrane in izkoriščanja danih ekoloških pogojev je pomanjkanje pravih delovnih moči. Povpre- Alojz Bizjak čna starost prebivalstva na kmetijah v naši občini je 57 let, torej je pravzaprav generacija upokojencev ali celo invalidov. Pri nas po eni strani ugotavljamo, kaj se da s sodobno tehnologijo in organizacijo v naših krajih pridelati, skušamo svoje ugotovitve spraviti v življenje in pri redkih mlajših kmetovalcih ugotavljamo, da so naše ugotovitve točne, da so uresničljive, da pa je glavnazavora temu človek, ki ne zmore več obremenitev. To stanje se žal še slabša, ker nekateri mlajši opuščajo kmetije in si iščejo zaposlitve v tovarnah... Članstvo kmetijcev v ZK je odraz takega demografskega stanja v kmetijstvu,saj pri teh letih res ne kaže pričakovati tako korenitih preobratov v ideološkem prepričanju ljudi. Tistih nekaj članov, kolikor jih je, pa so vključeni v delo OOZK svojih krajevnih skupnosti. Saj je stališče idejnega plenuma CK jasno: kmetijstvo mora postati gospodarska panoga in se znebiti svoje preskrbovalne funkcije. Ljudi je namreč s kmetij vabil v tovarne lažji in zanesljivejši zaslužek in sedaj pač ne moremo čez noč obrniti njihovih pogledov, gotovo pa jih bodo prepričala 12 Naš glas 9, 25. september 1987 dejstva. Videti morajo, da se od kmetijstva da živeti.pa se bodo sami postopoma vrnili na zemljo, vsaj mlajši. So se pa v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja neverjetno poslabšale tudi razmere v kmetijstvu. To ugotavljamo vsi. Kdor si doslej ni uredil kmetije, nabavil mehanizacije, je danes v brezizhodnem položaju.« Vrnimo se k članstvu ZK v naši delovni organizacij^ koliko vas je v OOZK? Bizjak: »članstvo ZK dosega 12% zaposlenih — torej slovensko povprečje — ustanavljamo pa akcijsko konferenco za vseh pet OOZK (petih TOZD). Res pa je, da kmetje kooperanti, ki so vključeni v delo OOZK v krajevnih skupnostih,želijo (intojimbomomoraliomogočiti)sodelo-vati tudi pri delu v naših OOZK — kot kmetijci komunisti. Dejstvo je, da smo kmetijci odvisni od sezone, da se nam delo s pridelki in kmeti na tesno vrsti drugo za drugim in da ostaja čas za družbenopolitične dejavnosti in različna (tudi strokovna) usposabljanja predvsem pozimi.« Kozole: »Kazalo bi poudariti še to, da pri nas v sedanji situaciji nismo zabeležili niti enega izstopa iz ZK, čeprav so to doživeli v mnogih organizacijah, kjer bi moralo biti članstvo idejno dosti trdnejše kot tu. Očitno naši člani krizo jemljejo takšno, kakršna je,in ne pripisujejo krivde zanjo ZK, čeprav bi bil marsikateri očitek na račun njenega članstva in dosedanjega dela kar upravičen! Naši mladi člani so zelo delovni v aktivu mladih zadružnikov in kmečkih žena. Oba sta zelo uspešna in preko njiju mladi ohranjajo stik z nami. Danes je dokaj veliko breme že tudi višina članarine ZK in morebitni člani pred vstopom v organizacijo se tega še kako zavedajo.« \ Agrokombinatovi kooperanti na radgonskem sejmu — med nastopom skupine Agropop. Inž. Ivan Kozole Bizjak: Prav je, da se komunisti znotraj delovne organizacije tega jasno zavemo. Kočni cilj nam je pridelava hrane. V Sloveniji imamo 14000 nezaposlenih. Nevzdržno je, da nam ob tem ali pa kljub temu z lepih kmetij, kjer bi v normalnih gospodarskih pogojih imeli doma delo in eksistenco ter s tem razbremenili tržišče delovne sile, ljudje bežijo, kmetije pa životarijo. Zakon o kmetijskih zemljiščih je preveč ohlapen in če lastnik parcelo enkrat letno pokosi, je taka zemlja že dovolj obdelana, da je inšpekcija nemočna, zemlja pa kljub temu neizkoriščena. Preohlapno so opredeljeni pojmi intenzivne, polintenzivne izrabe enostavnega obdelovanja zemlje. Te odnose v kmetijstvu moramo nekako urediti,a trenutno se še slabšajo! Poglejte samo pšenico kot osnovno živilo: tik pred žetvijo nismo imeli urejene odkupne cene, pri ribezu je enako... mi — pospeševalci pa rešujemo vsak dan probleme, ki iz tega izhajajo...« Kako bi se dalo živeti samo od kmetijstva? Koliko delovnih mest bi se v občini sprostilo, če bi,na primer, upokojili kmetovalce, ki bodo čez tri leta dopolnili 60 let? Kralj: »O tem vprašanju sem razmišljal nekoliko drugače. Na Krškem polju je prostora za toliko kmetij, da bi jih še vedno lahko prešteli na prste. Ko smo pred časom meliorirali Mraševsko polje (320 ha)sem izjavil, daje na njemprostora za 5 —6 kmetij. Sodobno urejene in obdelane bi dale večpšenice, kot jedanes odkupimo s celega Krškega polja, zredili bi več živine in naakumulirali dovolj, da bi ostalo celo za tiste, ki bi odšli v pokoj. To je moj preprost račun, vanj verjamem in prepričan sem, da bi tako moralo biti! Sledim namreč logiki. Tam imamo človeka, ki skupno z najeto zemljo obdeluje okrog 30hapovršin, žal pa soparcele na Gorjancih, v Kostanjevici, okrog njegovega doma... Če sedaj zmore obdelati toliko, zakaj ne bi z vso to mehanizacijo zmogel obdelati 60 ha strnjenih površin. Ta praksa povsod v svetu že obstaja. Torej, če se v redu organiziramo, ne bomo rešili problema nezaposlenosti, le kmetje bodo obdelovali zemljo, ne pa vrtove! Preprosto gre za izgubo časa, materiala in energije, ko se vrtimo na teh majhnih parcelah. Vprašanje rešitve tega problema je idejno: ali naj bodo to lastniške, najem-niške... parcele. Tosploh ni bistvo problema. Važno je, da dosežemo zaokrožene večje obdelovalnepovršine, kijih bo kmet lahko obdeloval.« Kozole: »Po vojni smo zelo intenzivno razmišljali o teh t.i. družbenih ekonomijah in smo čisto pozabili na družinske ekonomije, ki so v svetu (zlasti na zahodu) pokazale izjemne rezultate pri proizvodnji hrane. Vidimo, da ima danes cel sistem EGS hiperprodukcijo pri proizvodnji hrane ob težjih naravnih pogojih pridelo-vanja.kot so naši. Njihova hrana je po proizvodni enoti zanesljivo 30% do 50% cenejša od naše (odvisno od pridelka). Osnovni problem pri nas je razdrobljenost in majhnost kmetij in parcel. Povprečna velikost kmetije v naši občini je 2,5 ha, parcele pa merijo okrog 20 arov. Vsepovsod v družbenem sektorju mo- NaS glas 9. 25. september 1987 13 ramo za vsako investicijo prikazati ekonomski izračun njene upravičenosti, ki je na taki kmetiji ne moremo prikazati, ker preprosto nima dovolj osnovnih sredstev — t.j. zemlje! Mora priti do naravne selekcije in tisti, ki nimajo volje za delo v kmetijstvu — predano, vztrajno... — naj se pač zaposlijo v združenem delu. Tisti pa, ki se za to odločijo, morajo imeti možnost, da si zagotovijo z delom nakmetijiekonomsko varnost. Za vse to pa potrebuje tudi dovolj zemlje. Vemo, da mora rentabilna čreda šteti preko 50 glav živine in daje za njeno prehrano potrebnih najmanj 15 ha zemlje. Najmanjši ekonomsko opravičljiv vinograd bi smel obsegati 2—3 ha. Enako je pri sadnih nasadih, jagodiče-vju... S povojno kmetijsko politiko tega problema nismo uspeli rešiti! Tudi idejni plenuniteh dilem kljub potrebi in izrecni zahtevi kmetijcev niso razrešili!« Kaj pa menite o stališču razlaščenih posestnikov, ki zahtevajo zase (nazaj) toliko zemlje, kolikor je lahko imajo tudi drugi? Kozole: »Rekel bi takole: zemlja je osnovno sredstvo in je v bistvu nikogaršnja. Je last ljudi, ki živijo na določenem področju, torej v SFRJ. Po mojem mnenju smo naredili napako, da smo zemljo, ki je bila po vojni nacionalizirana, dali v last! Lastnik bi morala biti družba, ki pa lahko sklene dolgoročne najemniške pogodbe s posamezniki. Sama lastnina nad zemljo po moje ne pomeni ničesar, razen da daje možnost za špekulacije. Iz tega tudi izvira tatovelik interes po dedovanju in drobljenju kmetij, saj je to le sredstvo dodatnega zaslužka, ki ga pa vsi državljani ne morejo imeti!« Ob padcu standarda si ljudje pomagajo, kot pač vedo in znajo — s sivo ekonomijo. S te plati tudi t.i. mešane kmetije uživajo vso družbeno podporo. Kakšno je stališče vas kmetijcev do takega kmečko-delavskega gospodarstva, ki ne daje potrebnih rezultatov in hkrati izčrpava ljudi? Kralj: »Uradno stlališče je (tako politikov kot zadružne zveze), da so te mešane kmetije idealna rešitev. Tako jaz razumem stvari, sam si pa razlagam, da gre za eno od ovir tako kmetijstvu kot združenemu delu. Kaj sesedaj dogaja: človek mora delati v tovarni in na kmetiji, preutruja se in storilnost mu močno pade, poveča se možnost poškodb, vse skupaj pa nima pravega učinka. Tudi vnašo organizirano proizvodnjo jih ne moremo vključiti. Svojo osnovno eksistenco si tak človek zagotovi z osebnim dohodkom iz tovarne, doma bo pa počel samo takrat in tisto, kar mu ustreza. Sledi konjunkturi in nanj se pri načrtovanju ali organizaciji kooperacije ne moreš zanesti. Tudi mu ni sile, da bi svoje pridelke oddal (prodal) preko nas, ker jih je tako malo, da lahko sam poskrbi in jih vnovči. Organiziran kmet pa nima možnosti za špekulacije in mu naše sodelovanje pomaga. Trenutno je morda taka rešitev v družbi res dobrodošla, a kmetijstvu vsekakor ne bo prinesla koristi. Kmetije skušamo us- lanac Kralj: Kmetijstvo mora ustvariti dohodek, za to pa potrebuje ustrezne pogoje. merjati in specializirati, kers tem skrčimo potrebo po različni strojni opremi, porabo materialov, reprodukcijskih sredstev, več znanja si lahko o svojem delu naberejo kmetovalci in to je danes zelo pomembno. Skratka, skušamo doseči krčenje porabe sredstev in energije in povečati učinek, dogaja pa se ravno obratno: človeka naj bi nekako raztegnili na tovarno, kmetijo, kulturo, družbenopolitične aktivnosti...« Melioracije in komasacije so še eno področje, kjer pridejo do izraza »posebnosti majhnih kmetij«. Kozole: »V naši občinismo napravili na področju melioracij doslej zelo veliko. Tudi nekoč številne majhne in razpršene parcele smo združili tako, da ima vsak posameznik največ dve ali tri. Spremenila se je tudi miselnost ljudi: od popolnega odpora sedaj še oni nas spodbujajo in predlagajo takeposege. Problemjepriteh majhnih in mešanih kmetijah to, da se ne držijo kolobarja setvenega plana, da mešajo kulture in to se ne bo dalo odpraviti, vse dokler.bodo obstajale take kmetije. Še večje težave kot pri namakanju bodo nastale, ko bomo pričeli program namakanja 5000 ha zemlje z gnojevko L farme in bi moral biti tehnološki pristop k proizvodnji še bolj strog. S takim dognojevanjem pa bomo nelerešili Agrokombinatovi kooperanti na radgonskem sejmu med oddihom pri enem izmed paviljonov s hrano in pijačo. Spričo razsežnosti sejma je okrepčilo res potrebno, a če bi v Leskovcu vedeli, kaj vse se prodaja pod „Leskovačke specialitete na žaru" 14 NaS glas 9.23. september 1987 ekološki problem farme, temveč gre še za izredno kakovosten in ekonomičen način gospodarjenja.« Kmetijci se boste v kratkem soočili z gradnjo verige savskih elektrarn. Kako gledate na tako obsežen poseg v obdelovalno zemljo? Kozole: »Poseg v reko Savo bo ne le nam prinesel veliko težav. Na tem območju imamo celo usmerjeno urejeno kmetijo, kiji bo treba eksistenco (zemljo in vse ostalo) zagotoviti pač nekje drugje. To ne bo le problem Savskih elektrarn,ampak tudi naš in kmetijskezemljiškeskupnosti. Dejstvo je tudi, da smo mi skozi leta tu izvajali melioracije in ne bi bilo v redu, če bi vso to zemljo sedaj izgubili. Morali bi najti skupen, pameten jezik in tako negativne posledice kar se da zmanjšati. Če pa tega ne bo, se bo vse skupaj odrazilo na manjši proizvodnji hrane, nesporazumih in sporih z ljudmi... Kot kmetijec bi morda moral imeti svoje ozko stališčema vedeti je treba, da moramo biti vzajemno strpni in se usklajevati z razumevanjem. Tudi vsaka kmetija namreč potrebuje električno energijo in vso ostalo infrastrukturo, ki pač nekje mora biti. Vemo tudi, da je najčistejša in najbolj zdrava hidroenergi-ja in veliko bolj bi se otepali gradnje klasične termoelektrarne.« Dva mlada, zdrava človeka (npr. mož in žena) lahko s sodobno opremo na kmetiji, ki je poljedelsko-živinorejsko usmerjena, obdelata od 15—30 ha zemlje, odvisno od terena. Če je svet ugoden, lahko obdelata celo 50 ha zemlje in »za zabavo« še vinograd okrog »hrama«. V tem primeru bo lahko kmetovalecposejal 20 ha pšenice, ki jo bo potem samo še kombajn požel. Na ostalih 30 ha pa bi lahko redil 50 krav. Proizvodnja bi bila ekonomična tudi pri sedanjih cenah. Tudi zemljo bi se mu splačalo najeti. Res pa je, da v današnjem času ob preusmerjanju kmetij zaradi zagotovitve socialne varno- Mercator-Agrokombinat iz Krškega je nastal z združevanjem kmetijskih zadrug leta 1964 v TOZD Lastna kmetijska proizvodnja in v Temejpo organizacijo kooperantov. Danes tvorijo M-Agrokombinat v Krškem štiri temeyie organizacije,proizvodno zaokrožene celote-. TOZD Sadjarstvo z 280 ha sadnih nasadov in hladilnico z 250 vagoni kapacitete, TOK Kmetijstvo - trgovina - storitve, Vinogradnišvo -kleti z 78 ha lastnih vinogradov in kapaciteto kleti 370 vagonov ter lastno polnilnico, in TOZD Poljedelstvo-meso s 400 ha lastnih površin, kjer proizvajajo pšenico, ofrio repico in koruzo. V tej TOZD delujeta tudi klavnica s predelavo suhomesnatih proizvodov in farma prašičev na Pristavi f. kapaciteto 30.000 kom pitanih prašičev. sti nosilcem proizvodnje odsvetujejo ozko specializacijo v eno samo dejavnost, ampak naj bi kmetovalci sami sebe zavarovali z vsaj dvema vrstama proizvodov! Davčna politika naj bi spodbujala k večji proizvodnji hrane, ali pa to tudi drži? Kozole: »V naši občini smo se sicer pametno dogovorili in so te stvari v zvezi z obdavčitvijo kmetovalcev kar znosnega žal temelji davčna politika na katastrskem dohodku in s tem pač udari tistega, kije priden. Morali bi poiskati tako rešitev, da bi lastnika zemlje spodbujala k intenzivni proizvodnji ali pa ga pre- pričala, da se mu zemlje samo zaradi lastništva ne izplača imeti. Saj je vseeno, ali jo proda ali pa da v najem. Važno je, da zemlja kot osnovno sredstvo ne stoji. Samooskrba pač ne sme biti cilj in do te rešitve bomo slej ali prej morali priti.« V deželah z velikimi družbenimi gospodarstvi pridelajo ljudje tudi 80% živeža na t.i. ohišnicah, t.j. v zasebnem sektorju. Kako bi se opredelili do tega problema in kakšno vzporednico bi lahko potegnili z našo družbo? Kralj: »Toje problem vsepovsod, saj se tudi na zahodu državna industrija bori z izgubami in so se lotili razprodaje kapita- NaS glas 9, 25. september 1987 15 la delničarjem. Tudi pri nas noWn zasebnik ali pa redko kateri propade. Tudi kmetije so rentabilne, družbena posestva pa kaj rada zaidejo v rdeče številke. Če bi bil osebni dohodek odrazdobregadela, bi lahko služil kot stimulans. Žal pa to ni izvedljivo takrat, kadar je dohodek pod kontrolo in je administrativno predpisan. Upoštevati kaže še socialno plat: vsaka organizacija ima nekaj zaposlenih, ki so tako rekoč invalidi in so za delo nesposo-ni, pa jih ne more upokojiti. Jasno je, da bi zdrav človek na istem mestu lahko naredil več in bi lahko »zaslužil« skupno z vsemi drugimi tudi invalidsko pokojnino za tiste, ki sedaj šilom prilik stojijo ob strani. Žal to še ni izvedljivo.« ij.. Vam v zabavo: ... Filottije bil cerkven človek in rajši kakor da bi zamudil eno mašo, bi pustil poginiti vso družino, stari zBruciatepa je počival ob sobotah in delal ob nedeljah, samo da mu je nagajal. In vedno je imel okoli hiše na straži kakega dečka, da mu je dal znamenje, kdaj je Filotti po naključju prišel blizu ograje na meji. Tedaj je šel ven in kričal take kletvice, ki bi snelehrastu skorjo. Filotti jih je pospravil in vse skupaj jezno požrl in čakal ugodnega trenutka. Tako je prišla stavka leta 1908 in zdelo seje, da so ljudje ponoreli, tako so bili odločeni vso stvar jemati resno. Seveda so se spoprijeli tudi z župnikom, kije držal z gospodo, in pisali po zidovih, da se bo kesal tisti, ki bi si drznil iti k maši. Prišlaje nedelja. Filottijepostavilvseotroke in sorodnike na stražo okoli hleva, si zadel na rame dvocevko in mirno odšel k maši. Starega župnika je našel v župnišču. »Pustili so me samega,« je rekel župnik. »Vsi so pobegnili, celo kuharica in cerkovnik. Umirali so od strahu.« »Nič hudega.« je odgovoril Filotti. »Šlo bo kljub temu« »In kdo mi bo stregel pri maši?« »Bom jaz mislil na to,« je rekel Filotti. In tako je stari župnik začel maševati, za ministranta pa je bil Filotti, kije klečal na oltarni stopnici, pod pazduho pa je stiskal dvocevko. Pri maši ni bilo žive duše in zdelo seje, daje tudi zunaj vse izumrlo. Ko je pri povzdigovanju duhovnik dvignil posvečeno hostijo, so se cerkvena vrata s teskom odprla na stežaj. Duhovnik seje nehote obrnil in zagledal na trgu pred cerkvijo nemo skupino ljudi. Pri vratih sej je prikazal Ciro z Bruciate: na glavi je imel klobuk in v ustih cigaro. Duhovnik je obstal z dvignjeno hostijo kot okamenel. Ciro je puhnil oblak dima, potisnil klobuk nazaj, vtaknil roke v žep in stopil v cerkev. Filotti je najprej pozvonil z zvončkom, potem pa pomeril in ustrelil na možakarja. Nato je puško spet nabil, pozvonil z zvončkom, duhovnik pa se je zdrznil in mirno nadaljeval mašo. Na radgonskem sejmu so bili taki eksponati, pa tudi taki z~ elektronsko opremo. Zlasti so se potrudili proizvajalci majhnih strojev. Ne t. i. freze je možno „obe-siti" čedalje več priključkov. M-Agrokombinat je o rganiziral dva obiska radgonskega sejma k metijstva: za aktiv kmečkih žena in za kooperante. Na sejemskem prostoru smoob najnovejših dosežkih tehnike in industrije videli tudi kar solidno zbirko starih strojev, traktor, mlatilnico in tudi takšno »cestno lokomotivo«. Pred cerkvijo ni ostala niti muha. Ciro ni bil mrtev niti hudo ranjen. Ležal je vso mašo na tleh, ker ga je bilo neznansko strah, da bi ga pogodil drugistrel. Ko je bilo maše konec, je vstal, šel k zdravniku, da mu je izvlekel šibre, ki so mu kožo na boku spremenile v sito, in ni rekel ne bev ne mev. Ko se je po enem mesecu povsem pozdravil, je nekega večera poklical štiri starejše sinove: vsakemu je dal dvocevko in šel iz hiše. Cestna lokomotiva je bila pod paro, sinovi so se postavili ob stroju. Ciro je zlezel na stroj, zasukal ročico, zgrabil krmilo in začel se je vojni pohod. Cestnih lokomotiv zdajni več, kerso jih nadomestili bencinski traktorji: bile so čudovite, narejene kot cestni parni valjarji, vendar brez valja spredaj: bile so počasne, mogočne, tihe. Uporabljali so jih za mlačev in za oranje ledine. Začel seje pohod čez polje proti Filottijevi hiši. Ven je pritekelpes, pa ni utegnil niti zalajati, ko so ga že pobili s kolom. Vlekel je močan veter in stroj seje lahko približal Filottijevi hiši na štirideset metrov, ne da bi ga bil kdo opazil. Ciro je ustavil, potem je najstarejši sin prijel konec jeklene vrvi, navite na vitel, in medtem ko je stari popuščal vzvod, je sin počasi in neizprosno stopal proti temnemu, tihemu dvorišču. Drugi so mu sledili s puškami pod pazduho. Prišel je do največjega stebra pri skednju, zavozlal vrv in stekel nazaj. »Pripravljeni!« Ciro je vklopil vitel, obrnil ročico, in nastal je potres, navil je vrv nazaj na vitel, dal paro, daje zapiskal, in se vrnil domov. Nihče od Filottijevih ni umrl. Poginile so tri krave in podrl seje del surovo obdelanega skednja. Toda Filotti ni zinil besede. To je bil medsebojni obračun: sodišče se ni vmešavalo... (Giovannino GUARESCHI: DONCAMILLO Odlomek iz zgodbice Romeo in Julija) 16 NaS glas 9, 25. september 1987 ZDRAVJA NAM NE BO NIHČE PODARIL Od 14. do 20. septembra je pod geslom KDOR ZDRAVO ŽIVI — NE KADI potekal teden boja proti tuberkolozi, pljučnim boleznim in kajenju. V programih Rdečega križa Slovenije, namenjenih zdravstveni vzgoji in izobraževanju občanov in delovnih ljudi, je boju proti kajenju namenjene precej pozornosti. Kajenje tobaka ni samo naslada, temveč tudi nadloga, ki ogroža zdravje kadilcev, pa tudi njihovo življenje. Rdeči križ Slovenije ¦ ZAKAJ? V tobakovem dimu je več kot tisoč kemičnih spojin, ki so v plinskem ali tekočem stanju ali pa v obliki mikroskopsko majhnih fizikalnih delcev. Najpomembnejši med temi spojinami je živčni strup nikotin, ki na laboratorijskih živalih zanesljivo povzroča raka. ZASTRUPLJANJE Z NIKOTINOM — NA OBROKE, DAN NA DAN V naravi najdemo nikotin edinole v koreninah oz. listih tobakove rastline. Je poraben pripomoček za zaščito rastlin in za uničevanje mrčesa; za človeka pa je eden najmočnejših strupov. Količina nikotina je v posameznih vrstah cigaret različna in tako so tudi različne cigarete bolj ali manj toksične za kadilca. O količini nikotina v jugoslovanskih cigaretah nimamo podatkov, medtem ko morajo biti za mnoge inozemske cigarete ti podatki javni ali vselejprimerljivi. Vsebina nikotina v eni cigareti se giblje od pol do dveh miligramov in celo več. Nikotin deluje na tiste živce v telesu kadilca, ki izločajo sestavine, znane kot kateholamini. Povečana količina kateholaminov, ki jo sproži kajenje, škoduje srcu, krvnim žilam, prebavilom in drugim organom. Čeprav nikotin pri kadilcu ne deluje takoj smrtno, ker se strup razgradi in izloči, je zastrupljanje vendar na obroke, od cigarete do cigarete s kratkotrajno povišanimi kateholamini. In to dan za dnem — izleta v leto. „ TOBAKOV KATRAN 2 NIKOTIN 3 NIKOTIN 4 NIKOTIN 5 NIKOTIN 6 NIKOTIN 7 NIKOTIN 8 NIKOTIN draži sluznico dihal slabi vid vpliva na avtonomni živčni sistem (pri kadilcu zbuja občutek užitka) škodljivo vpliva na srce in obtočila , se razgradi predvsem v jetrih se deloma nespremenjen izloča skozi ledvice in druge snovi dražijo sluznico želodca in črevesja hromi funkcijo spolnih žlez UČINKI TOBAKOVEGA DIMA NA ČLOVEKOV ORGANIZEM V DESETIH LETIH SE PRILEPI NA SLUZNICO DIHALNIH POTI EN KILOGRAM TOBAKOVEGA KATRANA Pogostni posledici učinkovanja to-bakovega katrana na dihalna pota in pljuča sta kronični faringitis in bronhitis — fatalna posledica pa pljučni rak. Vdihavanje tobakovega dima zožuje srčno koronarno arterijo. Nikotin v tobakovem dimu ima zvezo tudi s čirom na želodcu in dvanajstniku. MED NOSEČNOSTJO KADITA CIGARETO VSELEJ DVA Posebno škodljivo je kajenje nosečnic, saj med nosečnostjo kadita namreč cigareto vselej dva: mati, pa tudi otrok v njenem telesu. Angleške in kanadske študije so ugotovile, da je količina ogljikovega monoksida v plodovi krvi mnogo večja kakor pa v krvi nosečnice-kadilke. Posledice kajenja se kažejo tako v rasti ploda kakor tudi v porodni teži novorojenčkov. Matere-kadilke rodijo manjše in lažje otroke kot nekadilke. Kajenje cigaret prav tako močno poveča celokupni riziko TOBAKOV DIM VSEBUJE VEČ KOT TISOČ KEMIČNIH SPOJIN: NAJPOMEMBNEJŠA STA KATRAN S KANCEROGENIMI SNOVMI IN 2IVČNI STRUP NIKOTIN Nikotin Svinčeva kislina Katran Aldehldi Ogljikov monoksid Ketoni Pirldini Fenoli Amoniak Metanol Žveplov dioksid NaS glas 9, 25. september 1987 17 predporodne umrljivosti. Tako si danes tudi razlagamo, da so v nekaterih študijah ugotovili precej večje število predporodne umrljivosti kakor v drugih. Obstajajo pa tudi dokazi, da so otroci mater, ki so med nosečnostjo kadile, do starosti 7 let še vedno nekoliko slabše razviti od svojih vrstnikov. ZAKLJUČNA UGOTOVITEV: Kadilec kadi, ker ne more prenehati s škodljivo kajo. Rešitev je samo v enkratnem sklepu: STOP Vir: Bojan Fortič, Uživanje tobaka — naslada in zlo vali razummevanje in podporo vseh naših občanov. Obremenjeni smo s preteklostjo, kadrovskim primanjkljajem (daleč pod republiškim normativom), imamo zelo izrabljeno tehnično opremo, vendar imamo tudi veliko voljo do dela, veliko željo za izboljšanje in zato verjamemo v uspeh. V. d. vodje zobozdravstvene dejavnosti: Markovičdr. Blandina Novosti v organizaciji zobozdravstva Zobozdravstveni delavci ZD Krško si prizadevajo izpolniti dolgoletne želje občanov Krškega za boljšo organizacijo zobozdravstvene dejavnosti na našem območju. Zato smo pripravili novo organizacijsko shemo za celo občino in upamo, da bo čez čas zobozdravstvena dejavnost bolj zaživela. Novosti so na več področjih, ki so bila do sedaj pomanjkljiva. Območje Rake je dobilo celotedensko zobno ambulanto, ki bo opravljala polivalentno delo, tj. v njej bodo dobili vse usluge otroci in odrasli. Enako velja za Brestanico, katere prebivalci že leta in leta želijo svojo zobno ambulanto. Velikemu povpraševanju po popoldanski otroško-mladinski zobozdravstveni službi v Krškem zaradi nujnih primerov smo ugodili z delom ambulant trikrat tedensko, in sicer v ponedeljek, sredo in petek v ZD Krško—center. V teh dneh bodo tudi krškim srednješolcem na voljo usluge otroškomladinskega zobozdravnika in tako ne bodo izostajali od dopoldanskega šolskega pouka. Pomoč pri bolečinah otroci lahko dobijo tudi druge dneve v splošnih zobnih ambulantah. Vse popoldanske ambulante splošnega zobozdravnika, ki bodo delale od ponedeljka do petka, bodo bolj namenjene nujnim primerom in zdravljenju zob, ki zahtevajo bolj pogoste obiske pri zobozdravniku. Drugi zobozdravstveni posegi (plombiranje, planirano puljenje zob, odstranjevanje zobnega kamna, proteti-čna dela) bodo opravljeni v dopoldanskem času. Uvajamo še eno novost: naročanje na uro. Želja pacientov in tudi zobozdravstvenih delavcev je, da skrajšamo utrujajoče čakanje v zobnih čakalnicah. Verjamemo, da bodo naši pacienti razumeli prednost takega naročanja in se bodo držali naročene ure. Zmanjšana nestrpnost v čakalnicah bo omogočila tudi bolj kvalitetno in bolj umirjeno delo zobozdravnika in njegovega tirna. *l Glavna skrb zobozdravstvenih delavcev je zdravo zobovje našega prebivalstva. Žal je le-to izredno prizadeto z zobnim kariesom in boleznimi obzobne-ga tkiva. Lahko trdimo, da se tem boleznim ne izognenobeden odnašihobčanov. Vse večje zanimanje našega prebivalstva za zobozdravstvene usluge in istočasno vse večja prizadetost zobovja in obzobnih tki v obvezujeta zobozdravstvene delavce, da v ospredje svojega dela postavijo zobozdravstveno preventivo. Preventivno delo, ki seje uveljavilo v vsej Sloveniji in pokazalo dobre rezultate, mora biti glavna usmeritev naše zobozdravstvene dejavnosti. Poskušali bomo razviti preventivno delo po enakih metodah in v enakem obsegu kot drugje po Sloveniji. Povedati je treba, da je pri tem delu potrebna strpnost, ker se rezultati pokažejo šele čez nekaj let. Dabi bili rezultati boljši, morajo biti v zobozdravstveno preventivo vključeni vsi najmlajši otroci, med izvajalce pa poleg zobozdravstvenih delavcev še vsi starši, vzgojno-varstvene organizacije in osnovne šole. Plan dela, ki smo si ga zarisali, je zelo obširen in zahteven, zato bomo potrebo- Imenovanje namestnika komandirja PIVI Republiški sekretariat za notranje zadeve je predlagal, naj zbori SO Krško za namestnika komandirja PM Krško imenujejo Štefana Hrena, sedaj pomočnika komandirja PM Krško, Novo dolžnost naj bi začel opravljati 1. 10. 1987. Štefan Hren (1958) je delavec ONZ od 1976 in je med drugim opravljal tudi naloge vodje varnostnega okoliša. L. 1985 je diplomiral na višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Za vestnost in prizadevnost pri opravljanju dela je že prejel pisno pohvalo organov za notranje zadeve. KAKO SMO PRIPRAVLJENI NA MOREBITNI POJAV AIDS-a V ŠOLAH? w Šola — važen element oblikovanja stališč in vrednot Pogosto ugotavljamo, da je dinamika značilnost sodobnega življenja. S tem ne mislim toliko na sam tempo življenja. Tokrat mi dinamika bolj pomeni pojavljanje vedno novih dilem, problemov, spoznanj. Gre za izrazito pestrost tem, ki se z vsakim dnem pojavljajo med nami kot 18 Na5glas9, 25. september 1987 najbolj aktualne in žgoče. Tako vsakdanja delovna ali prijateljska srečanja ne minejo brez obravnavanja takšnih žariščnih vsebin. Ugotavljamo, da ta različna problematika odseva v različnih dejavnostih in ravneh od tovarne do šole. Šola. Tu se odvija dejavnost posetfega družbenega pomena. Tako vsaj zatrjujemo. Kakorkoli že, šola je tudi mesto, kjer močno odsevajo različni družbeni pretresi. Učitelji bi storili veliko napako, če bi šolo zapirali pred družbenimi silnicami in obravnavali samo vnaprej predpisane vsebine. Elastičnost učiteljeve osebnosti se torej pokaže prav pri odpiranju prostora in časa za aktualno družbeno dinamiko, v prvi vrsti zato, da otrokom in mladini pomagaoblikovati mnenjain stališča do življenjskih pojavov. Če te funkcije šola ne opravlja, potem mladega človeka prepušča več ali manj enostranskemu naziranju, ki je pogosto netočno in pomanjkljivo. Nastane kot plod nepreverjenih dejstev, polresnic in neresnic, skratka, gre za tako znan pojav govoric. Sredi poletja smo v naših delovnih organizacijah zasledili dvoje razpisov za podelitev priznanj uspešnim inovatorjem: razpis občinske raziskovalne skupnosti in razpis medobčinske gospodarske zbornice za Posavje. Menimo in obenem predlagamo, da bi ob tej pobudi nekoliko širše ocenili to problematiko v naših delovnih organizacijah. To nam nalagajo tudi sklepi 1 l.seje CK ZK Slovenije. »Sedanje jugoslovansko stanje, pravzaprav stanje glede množičnosti ustvarjanja v vseh manj razvitih deželah in deželah brez ostrega tržnega pritiska na kakovost, socialno varnost in standard življenja lahko na kratko izrazimo z naslednjim vprašanjem: ALI JE ŽE KDAJ KDO PRI VAS ZAŠEL V TEŽAVE, KER NI PREDLAGAL NIČ NOVEGA? Običajen odgovor: NE! Žal velja samo za čisto osebne težave, kajti vsi skupaj imamo zato veliko neizrabljenega znanja, nerazvite konkurenčnosti, torej imamo (tudi) zato STABILIZACIJO, da bi se rešili ntikolonialnih pritiskov najrazvitejših. Kajti pri njih je za veliko ljudi odgovor na to vprašanje močno drugačen: tržni pritisk kaznuje premalo ustvarjalne, nagrajuje druge. Kot smo že ugotovili, je zato odnos do razvojno--raziskovalnega (RR) dela in ustvarjalnega sodelovanja mnogih dosti bolj spodbuden kot v večini naše prakse. Čemu naj bi preprečili nastanek in širjenje polresnic in neresnic? Predvsem zato, da preprečimo nastanek panike takrat, ko gre za vprašanje vitalne narave naroda, n.pr. ko gre za pojav nevarne bolezni. Šola je ustanova, ki je kot nalašč tako organizirana, da lahko s svojim vzgojno-izobraževalnim delovanjem oblikuje prav pravilne poglede in stališča: — Na enem mestu je zbranih veliko učencev, zato je prenos informacij sorazmerno preprost. — Z njirridelajo kvalificirani ljudje, ki bodo znali na primeren način (razvojna stopnja otrok in mladine!) prenesti informacije. — Vsaj predpostavljamo lahko, da preko vsakega otroka sežemo v mnoga družinska okolja, kjer se prenesena informacija dopolnjuje, širi, spreminja — živi dalje in polagoma preoblikuje v stališče oziroma mnenje do pojavov v družbenem življenju. In kaj storiti v šolah ob pojavu AIDS-a v svetu in pri nas? Otem prihodnjič! Raziskovanje nam je pokazalo, da nimamo niti inovacijske politike niti inovacijske prakse, ampak skorajda vse možnosti za razvoj učinkovitosti dela pripisujemo zgolj investiranju. To je dosti premalo, saj investicije brez ljudi z znanjem, motivom in pripravljenostjo za sodelovanje, ki ustvarjalno razmišljajo ter nenehno iščejo in uvajajo smiseln smiselne novosti, ne morejo dati dobrih rezultatov. Človek je vsaj enako pomemben kot stroj, to je pokazal NOB in to kaže tudi sodobna praksa industrijskih odnosov v najsodobnejših podjetjih sveta. Kar zadeva družbene usmeritve in pogoje, bi lahko rekli, da je družbena politika zelo ZA inovacije v dokumentih DPO in tudi v načelnih dokumentih skupščine, da pa se še premalo premika v predpisih o davkih, licencah ipd., četudi seje začelo nekaj posodabljati. Vsekakor pa inoviranje v OZD, četudi ni prav posebej stimulirano, prav gotovo ni tudi prepovedano. Vsaka organizacija se torej lahko odloči (na bolj preprost ali bolj strokoven način) za inovacijsko politiko. Vgradi pač ustrezne sklepe v srednjeročni in letni gospodarski načrt, ki ga sprejmejo samoupravljala neposredno ali po delegatih v DS. Ko se odloči, da bo bolj razvijala znanje in IZRABO ZNANJA svojega kolektiva, lahko organizira ustrezno opredelitev svoje tržne, finančne, kadrovske, tehnološke strategije in strategije množične inovativne dejavnosti (MID).« (Usposabljanje za ustvarajlnost, Maribor, 1986) Ni pa dovolj samo organizirano skrbeti za (množično amatersko) inventivno dejavnost, potrebno je: — POVEZATI AMATERSKO IN POKLICNO USTVARJANJE INVEN-CIJ IN INOVACIJ VENOTENINVEN-CIJSKO—INOVACIJSKI PROCES: — preiti od inventivne dhejavnosti na INOVATIVNO POSLOVANJE, torej na redne inovativne značilnosti rednega poslovanja v stilu, da je sicer važno znati dobro piliti, knjižiti, tržiti, da pa je vsaj enako važno znati nenehno razmišljati, kako bi se toopravilo dalo napraviti enostavneje, manj naporno in ceneje in obenem z boljšimi učinki za zdravje. Za prehod vinovativnejše poslovanje je do sedaj spoznanih deset pogojev, ki jih je treba izpolniti. Ti so: 1. inovacijska kultura in politika družbenih organov in OZD; 2. inovacijski delovni cilji (za motivi-ranje vodilnih in vodstvenih delavcev); 3. usposabljanje za inovativnost (kot lastnost in dejavnost) in ustvarjalno (so)delovanje kot pogoj zanjo pri večini ljudi; 4. organizacije invencijsko-inovacij-skih procesov z aktivnostjo invencijsko-inovacijske službe, društev inovatorjev ipd.; » 5. zagotavljanje dostopnosti naprav (da je mogoče preizkušati ideje in jih predelovati v inovacije), pomoči strokovnih delavcev, denarne pomoči— skratka, vseh pogojev; 6. zagotavljanje informacijskib-virov; 7. uveljavljanje inovacij v rednem delu; 8. trženje inovacij in zato pravočasno sodelovanje raziskovalcev, razvojnikov in marketinških delavcev(RRM). pa tudi planerjev; 9. vrednotenje in nagrajevanje inven-cij in inovacij; 10. pravni red, ki daje prednost inovi-ranju pred slepo ubogljivostjo. S tem prispevkom želimo opozoriti na to, da moramo v vseh tistih OZD, kjer ni ustreznih aktivnosti, nekaj vendarle storiti. V SR Sldveniji je že precej izkušenj na tem področju, literatura in strokovnjaki so — posebnih izgovorov torej ni! Občinska raziskovalna skupnost je preko svojih sodelavcev tudi pripravljena nuditi pomoč oziroma posredovati še dodatne informacije. Občinska raziskovalna skupnost Krško Ne samo dobro delati — važno je znati tudi dobro razmišljati Na\ 5 0$$ , 26 NaS glas 9. 25. september 1987 NIKOLAJ BEER V KRŠKI GALERIJI V galeriji Krško so v petek, 18. septembra, odprli razstavo del akademskega slikarja Nikolaja Beera. V kulturnem programu ob otvoritvi je nastopil kitarist prof. Dušan Kovač, nekaj uvodnih besed pa je zbranim spregovoril prof. Nande Razboršek. Iz enega prejšnjih katalogov smo zasledili o avtorju takratne razstave v krškem naslednje misli, ki jih je zapisal Franc Zalar lani: »Nikolaj Beer, ki mu je bil učitelj na akademiji znani slovenski slikar Gabrijel Stupica, je v svojem desetletnem ustvarjalnem razvoju dosegel zanimive rezultate in spremembe v samem načinu likovnega podajanja, njegovo zanimanje velja »novi figuraliki«, vendar gre tu za čisto drugačno formulacijo figur v slikovnem prostoru,kot smo jih bili vajeni do zdaj; umetniku sta bila do nedavna glavno vodilo in umetniški cilj fino barvno niansiranje v okviru omenjene barvne lestvice, pri Čemer sta se silila največkrat figura in prostor v celostno vizijo. Umetnik cesto členi slikovno površino v več barvnih ploskev, pogosto pa uporablja tudi »kolaž« in sicer nanaša na sliko kose papirja, ki mu služijo največkrat kot likovno-izrazno sredstvo za ustvarjanje iluzije »reliefnih« draperij; prva materija se tu povezuje z materijo — iluzijo. V okvirih tovrstnega ali podobnega »kola-žiranja«,spajanja materialnega in »čistega«, slikarskega, je umetnik dosegel vrsto zanimivih in kvalitetnih likovnih rešitev. Vendar temperamenten slikar, kot Beer brez dvoma je, ni mogel ostati zgolj pri umirjenem in finem modeliranju figur in barvnega prostora; ko gledamo njegove najnovejše slikarske stvaritve, pa naj si bodo to figuralne zasnove, portreti, akti, nekakšna »omizja« ali celo sakralne teme — da ne govorimo o njegovi najbolj priljubljeni temi, značilnih pejsažih in vedu-tah iz njegove ožje domovine, Goričkega — imamo občutek, daje slikarja naenkrat preplavil pravi val ustvarjalnega žara, da v svojih slikah dobesedno izgoreva, daje vse videno, doživeto in spominjano spremenil v valovanje, v preplet divjih, vznemirljivih barvnih potez s čopičem. Z barvo riše, z barvo slika, s širokimi zamahi, z močnimi kretnjami, ki jih narekuje vzkipljiva, toda hkrati globoko čuteča in poetična narava, spreminja vse, česar se dotakneta njegovo oko in čopič, v izvirno, dramatično vizijo. Resnično, pravi ekspresivni komentar videnega, hkratipa likovno avtonomnega, izvirajočega edino iz senzibilne in razboljene slikarjeve notranjosti.« Razstavljena dela so naprodaj, razstava pa bo odprta do 2. oktobra letos Nikolaj Beer: JUTRO olje SPORED FILMSKIH PREDSTAV V OKTOBRU 1987 1. četrtek ob 20. uri: S VENO V A LJUBEZEN 2. petek ob 21.30. uri: (nočna predstava) 3. sobota ob 18. uri: POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 20. uri: MARFIJEV ZAKON 4. nedelja ob 18. uri: POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 20. uri: MARFIJEV ZAKON 5. ponedeljek ob 20. uri: SPLAV MEDUZE 6. torek ob 17. uri: RISANKE ob 20. uri: FX 7. sreda ob 17. uri: DRAGULJ IZ NILA 8. četrtek ob 20. uri: NE DAM SVOJE HČERKE 9. petek ob 21.30. uri: (nočna predstava) 10. sobota ob 20. uri: HOLKROFTO-VA POGODBA 11. nedelja ob 18. uri: TEKSAŠKI OSAMLJENI MCO^ADE 13. torek ob 17. uri: Risanke ob 18. uri: 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 20. uri: 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI 14. sreda ob 18. uri RAŠ 16. petek ob 20. uri: STAR 80 ob 21.30. uri: ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE 17. sobota ob 10. uri: BMX II. — PEKLENSKA STEZA i i ob 16. uri: BMX II. — PEKLENSKA STEZA ob 18. uri: BMX II. — PEKLENSKA STEZA ob 20. uri: SPECIALISTI 18. nedelja ob 18. uri: SPECIALISTI 20. torek ob 17. uri: RISANKE ob 20. uri: AVTOSTOPAR 21.sredaobl8.uri:SHEENA—KRALJICA DŽUNGLE 22. četrtek ob 20. uri: FLETCH — M A-SKIRANI DETEKTIV 23. petek ob 21.20. uri: (nočna predstava) 24. sobota ob 20. uri: BOGASTVO AMAZONKE 25. nedelja ob 18. uri: SRDITI FANT 27. torek ob 17. uri: RISANKE ob 20. uri: NI MALIH LJUBEZNI 28. sreda ob 18. uri: NINDJA III. 29. četrtek ob 20. u uri: VEČERNA OBLEKA 30. petek ob 21.30. uri: (nočna predstava) 15. oktobra praznujemo 10-letnico, zato načrtujemo še pestrejšo programsko (filmsko, gledališko, glasbeno ...) ponudbo, poleg tega bo že vgrajena tehnika stereo]|(predvajali bomo nekaj izrednih filmskih predstav). Obiskovalce bomo redno obveščali o spremembah in dopolnitvah programa preko radia Brežice (filmski kotiček vsak torek), Dolenjskega lista ter drugih ustaljenih načinov informiranja. Hvala za razumevanje in vabljeni v naš DKD! Uprava Naš glas 9, 25. september 1987 27 KAJJENOVEGA VKRSKEMKINU? Pogosto slišimo kritične pripombe naših someščanov, da se v našem mestu nič ne dogaja, da človek nima kam iti, da delavski dom ni izkoriščen ... Kaj kmalu pa se izkaže, da teh ljudi ni na prizorišču niti takrat, ko se vendar nekaj dogaja. Tisti posamezniki, ki si želijo različnih kulturnih prireditev, morajo tudi sami kaj storiti za lastno seznanitev. Treba je prebrati kakšen plakat, poslušati radio, zasledovati obvestila v Dolenjskem listu, zavrteti telefonsko številko ali pa prelistati Naš glas! Tale zapis je nastal za vse tiste, ki redno spremljajo dogajanja v domačem kinu, in tudi za tiste, ki o tem ne vedo skoraj ničesar. Za uvod naj omenimo, da Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja Krško letos praznuje 10-letnico svojega kulturnega poslanstva. Rednejši obiskovalci se spominjamo precejšnjega števila imenitnih večerov, ko smo na domačem odru videli odlične gledališke predstave, glasbene komedije, koncerte, festivale. V domu smo spremljali mnoge likovne in druge razstave, v njem so potekala mnoga srečanja republiškega pomena (n.pr. kongres ZSMS). Ne nazadnje — vrata doma so odprta tudi amaterski dejavnosti. Kot smo zvedeli, Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja Krško pripravlja za sredino oktobra osrednjo prireditev ob svoji prvi desetletnici, v tem sestavku pa pozornost usmerjamo k oblikovanju filmskega programa, ki ga ponuja delavski dom. Očitna je težnja delavcev doma, da bi pritegnili nove obiskovalce. V ta namen so znane vzpodbujevalne akcije iz pretekle sezone, kot so projekcije risank za otroke ali pa abonmajska mesečna vstopnica za večerne filme. Impulz gledalcev so poskušali izmeriti z anketami. V pravkar minulih poletnih mesecih (julij, avgust) pa so storili še korak dalje: ceno vstopnicam so znižali za polovico in je tako znašala borih 300din, uvedli pa so tudi petkov nočni termin za filme z delikatnejšo vsebino in to — zastonj! Na začetku nove sezone smo dočakali še eno novost: vsak prvi ponedeljek v mesecu je rezerviran za domače filme. To seveda ne pomeni, da bodo domače filme prikazovali samo v tem terminu. Med drugim že sedaj spet razmišljajo o letošnji vključitvi v v teden domačega filma. Vsak pravi ljubitelj domačega filma bo pozdravil ta prizadevanja delavcev DKD E. Kar- delja, saj domači film zasluži to pozornost, če želimo, da bo postajal vedno boljši. Petkov nočni termin — novost letošnje poletne shemedomačega kina — je ostal tudi v novi sezoni. Seveda vstop ni več brezplačen, česar pa menda nihče niti ne pričakuje. Predstave bodo ob 21.30 in jasno je, da je izbor prilagojen zrelejšemu gledalcu. Za najmlajše so obdržali poslastico v obliki risank, le da je sredin termin zamenjan s torkovim, in sicer ob 17. uri popoldne. Že lansko zadovoljstvo otrok in staršev se bo tako letos nadaljevalo. Ob koncu naj omenimo še eno razveseljivo ugotovitev: uprava DKD seje odločila za nove panoje ob vhodu v dom in ob tekočih stopnicah v nakupovalnem centru. Na njih je sedaj filmska ponudba veliko bolj pregledna in lepša. Stare oglasne omarice so seveda še vedno v uporabi, namestili so jih ob avtobusnem postajališču nasproti občinske zgradbe v Krškem. Korak dalje v informiranju pa je storjen tudi s tekočimi elektronskimi napisi. To sodobno napravo so namestili nad vhod v dom in s svojo gibljivo informacijo o prireditvah priteguje pozornost obiskovalcev. Rednejši in tudi tisti manj redni obiskovalci kulturnih dogajanj v Krškem izrekamo delavcem Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja čestitke ob 10-letnici delovanja z željo, da bi tudi v drugem desetletju delovali v zadovoljstvo ne le naših občanov, temveč tudi širše. Uspešno! Ivan Mirt Tudi ustrezno ravnanje z odpadki je del kul ture. To smo odkrili ob steni galerije Krško posoda za odpadno steklo namreč. RECITATORJI AKTIVNI TUDI MED POČITNICAMI V nedeljo, 30. 8. 1987, so imeli lovci Lovske družine Podsreda pri koči ob gradu proslavo ob 40-letnici obstoja. Na njej je sodeloval lovski pevski zbor iz Pisec. Vrstili so se govori in podelitve priznanj. Učenci OS Koprivnica smo s hudomušnimi pesmicami o lovcih in živalih popestrili program. Za nagrado smo lahko na lovski razstavi občudovali trofeje od nastanka društva do danes. Tako nam je zadnja počitniška nedelja prijetno minila. Tatjana Klakočar, 6,r. OŠ Koprivnica NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 2000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Kriko, tel. 71-788 — Tisk: Papirkonfeketja Kriko — Glasilo Je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja sa informiranje it 421-1/73 s dne 8. marca 1980 — Za točnost podatkov in Informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti ! 28 NaS glas 9, 25 september 1987 V Posavju potrebujemo tudi potapljače Kajak ; kanu klub Lipa iz Krške vasi je s svojimi uspešnimi nastopi na športnih in rekreativnih prireditvah goltovo postal znan v Posavju, a tudi širše. Verjetno pa je manj tistih, ki vedo, da v klubu deluje tudi potoplja-ška sekcija. Njeni maloštevilni, a prizadevni člani so sklenili začeti akcijo, da bi v svojih vrstah združili potapljače iz celotnega Posavja in tako poskušali vzpodbuditi kakovosten razvoj te dejavnosti na našem območju. Zanimanje za potapljaštvo v posavskih občinah obstaja, potrebe tudi. Potapljači iz Lipe so kot primer navedli akcije iskanja oseb in predmetov v vodi, za katere smo doslej morali iskati pomoč v Novem mestu ali Ljubljani. Opozorili so tudi na nevarnosti, ki jih bodo s sabo prinesla akumulacijska jezera ob bodočih hidroelektrarnah, še posebej zaradi športne in druge aktivnosti, ki bo mogoča na vodi in ob njej. Nesreče bodo, žal, neizogibne, to pa bo terjalo posege šolanih in usposobljenih potapljačev. K sodelovanju za uresničitev zamisli o organiziranem delovanju potapljačev so člani KKK Lipa povabili sekretariate za ljudsko obrambo iz vseh posavskih občin in poklicno ,,Potapljanje je izredno nevaren šport, pri katerem morataftako človek (potapljač) kot tudi oprema v biološkem in tehničnem pomenu zanesljiva. Za zanesljivost potapljanja skrbijo komisije, pred katerimi mora potapljač vsako leto oziroma vsaki dve leti potrditi svojo zdravstveno usposobljenost in teoretično podkovanost. Z opremo je podobno. Vsa oprema se mora vsaki dve leti generalno pregledati, vsakih pet do sedem let pa zamenjati." (Iz pripravljalnega gradiva) bodo morali biti vedno pripravljeni za intervencijo, občinski štabi za CZ pa bodo organizirali usposabljanje potapljačev in voznikov čolnov. gasilsko enoto iz Krškega. Odziv je bil ugoden in vsi imenovani so v začetku septembra s klubom sklenili sporazum o realizaciji in financiranju skupnih nalog na področju SLO in DS. Klub se je s sporazumom obvezal, da bo za .potrebe reševanja iz vode in za opravljanje drugih nalog CZ usposobil najmanj dve tričlanski ekipi potapljačev in voznikov čolnov, ki Občinski sekretariati za ljudsko obrambo in štabi civilne zaščite iz brežiške, krške in sevniške občine bodo zagotavljali finančna sredstva za usposabljanje ekip in nabavo potapljaške opreme na podlagi programa KKK Lipa - potapljaške sekcije. Oprema bo last štabov, potapljaška sekcija pa jo bo uporabljala in vzdrževala. Kajak-kanu klub Krško Štiri kolajne s prvenstev SRS na divjih vodah Kot prvo nalogo so člani potapljaške sekcije v svoj program zapisah zahtevo za registracijo kluba oziroma sekcije pri Potapljaški zvezi Slovenije. Z registracijo bi dobili pravico za izvajanje usposabljanja, potapljačev. V načrtu imajo izvedbo propagandnega potapljanja v Krki (konec septembra) in organizacijo vadbe v Čateš-kih Toplicah. Do konca leta želijo evidentirati vse potapljače v Posavju in ustanoviti interventne ekipe. Da bi zagotovili stalnejše zapolnjevanje vrst v potapljaški sekciji kluba, so sekretariati LO prevzeli tudi nalogo, da bodo ob naboru za enote JLA poskušali kadrovati letno vsaj enega nabornika v potapljaške enote JLA. 15. avgusta je kajak-kanu klub Krško organiziral prvenstvo SRS za mlajše mladince in mladinke v spustu na divjih vodah od brestaniškega do krškega mostu. Udeležilose gaje 56 tekmovalcev oziroma 10 moštev iz 9 slovenskih klubov. Kljub slabemu vremenu je tekmovanje potekalo po predvidenem časovnem razporedu. Na 3,5 km dolgi progi je bil najhitrejši Fe-dja Marušič iz ekipe Soških elektrarn s časom 13:32,98. Od naših je bil najboljši Matjaž Novak (še pionir) na sedmem mestu sčasom 14:19,29; pionir Gašper Rostohar je bil deseti (14:29,08), Branko Nara-glav petnajsti in DarkoTkavcdevetnajsti. V tej disciplini (K 1) je tekmovalo 43 m. mladincev.. V kategoriji C 1 je zmagal m. mladinec Boštjan Žitnik iz KKK Ljubljana, pri m. mladinkah v kategoriji K 1 je slavila LučkaCankarizCelja. Vmoštveni vožnji je v kategoriji 3 x K 1 zmagala prva ekipa Rašicesčasom 14:15,26,naodlično drugo mesto pa seje uvrstila ekipa KKK Krško s časom 14:38,28. Ekipo so sestavljali pionirja Novak in Rostohar ter m. mladinec Naragiav. Kerje taekipašezelo mlada, lahko od nje pričakujemo v 1.1988 še boljše rezultate. — K uspehu ekipe sta veliko prispevala vaditelja Matjaž Sribar in Marjan Novak. Pobesedahglavnesod- NaS glas 9, 25. september 1987 29 niče, Jelke Breznik iz.Tacna (KKRašica), je tekmovanje potekalo brez zastojev; zato nam je tudi inekla zahvalo v imenu vseh sodelujočih ter Kajakaške zveze Slovenije. — Člani poklicne gasilske enote so skrbeli za varnost na progi ter pomagali tudi z radijsko povezavo med startom in ciljem. — Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila TCP »Djuro Salaj«, sopokrovitelji pa SOP, TOZD Imperial, Zavarovalna skupnost Triglav in NEK. Prireditev je uradno odprl in na koncu podelil kolajne Milan Jazbec, predstavnik TCP. 5. septembra pa smo se v Solkanu na reki Soči pri Novi Gorici udeležili prvenstva SRSvspustu na divjih vodah za mlajše in starejše pionirje in pionirke v posamični in ekipni vožnji. Tudi na Soči so naši pionirji dokazali, da sodijo med najboljše v Sloveniji. Ni bilo malo ur treningov in vzpodbujanja na pripravah za prvenstvo SRS in trdo delo je rodilo sadove. Naslov prvaka Slovenije pri mlajših pionirjih je osvojil 10-letni Simon Andrejaš med 34 vrstniki. V kategoriji starejših pionirjev je bronasto kolajno dobil Matjaž Novak, v skupinski vožnji 3 x KI (starejši pionirji) pa je ekipa Krškega (Novak, Rostohar, Tkavec) osvojila zelo solidno 3. mesto med osmimi ekipami. Čestitamo vsem mladim tekmovalcem, ki so na letošnjih prvenstvih SRS osvojili odličja, in jim želimo, da bi nas prihodnje leto znova razveselili, vsekakor ob pomoči delovnih kolektivov in ustanov, ki cenijo naše delo! Franc Bratun Podelitev priz nanj in odličij pri bazenu TCP. Spodaj: drugo-uvrščena ekipa Branko Narag-lav, Gašper Ros tohar in Matjaž Novak. Glasbena šola Krško dosega vse vidnejše uspehe - Učenka Klavdija Felicijan je na zveznem tekmovanju harmonikarjev v Pulju dosegla prvo mesto. - Na srednji in višji glasbeni šoli v Ljubljani je trenutno kar enajst nekdanjih učencev naše glasbene šole. ^-0 uspehih ter o nadaljnjih potrebah šole nam je pripovedoval prof. Josip Klepac, ravnatelj šole. Neke letošnje majske noči je pri Felicijanovih v Velikem Podlogu ob enajstih ponoči zazvonil telefon. - Mami, prva sem! Mami, prva sem! Ta navdušeni glas hčerke Klavdije je prihajal iz Pulja. Tam je potekalo zvezno srečanje jugoslovanskih harmonikarjev solistov. Štirinajstletna Klavdija Felicijan je v svojji kategoriji zasedla prvo mesto. Nagrada: tedensko bi- vanje v rekreacijskem centru v Pulju. Za to kratko novico se na prvi pogled ne skriva nič posebnega, a je resnica povsem drugačna. Doseči prvo mesto na tekmovanju, kjer so nastopili tradicionalno močni centri igranja na harmoniko (Beograd, Novi Sad, Kragujevac), je vsekakor rezultat srečne kombinacije telentirane in marljive učenke, nadvse prizadevne učiteljice Etelke POSELEC in seveda naše domače glasbene šole, ki s takimi rezultati prepričljivo prebija provincialne meje. Uspeh učenke 8. razreda osnovne šole Leskovec je bil povod za razgovor z ravnateljem krške glasbene šole. Profesor Klepac je kot mlad in zagnan glasbenik prišel v naše mesto že v svojih prvih letih službovanja. Že takrat smo začutili njegov entuziazem in sposobnosti, ko je poučeval glasbo in vodil pevski zbor v osnovni šoli. Prav sedaj učitelji glasbene šole nestrpno pričakujejo nove prostore. Trenutno jim gostoljubje nudi OŠ dr. Mihajla Rostoharja. Ko bodo zopet na Dalmatinovi, bodo imeli šest rov več kot nekoč. Tako se bo morda uresničila želja in potreba po zahtevnejših oblikah dela; radi bi razvili tudi muziciranje v komornih in orkestralnih sestavih. Učencev jim zlepa ne bo zmanjkalo; trenutno obiskuje šolo kar 225 otrok. Ob tem pa je prof. Klepac opozoril na najhujši problem — problem pomanjkanja učiteljskega kadra. Nujno bi potrebovali še dva učitelja za harmoniko, saj tovarišice Križanič in Brežnjak težko zmorejo 30 Na5glas9,25 september 1987 Klavdija Felici-jan že kot prvakinja med nastopom v DKD E. Kardelj. Odločitev je tu: V KRŠKEM BOMO IMELI KABELSKO TELEVIZIJO — Odbor za izgradnjo sistema C ATV je sprejel zadnje podrobnosti glede uvedbe CA I V na območju Krškega, Leskovca in Dolenje vasi. — Cenapriključkaznaša480.000dinza zasebne hiše in 320.000 din za družbena stanovanja. — Priključek za CATV bomo napeljali v vsa družbena stanovanja in tako v Krškem in okolici dobili blizu 2000 vtičnic. Na zadnjem sestanku odbora smo izvedeli, da so se konec avgusta v Krškem mudili predstavniki RTV Ljubljana, Republiškega sekretariata za promet in zveze ter Podjetja za PTT promet iz Ljubljane in Novega mesta. V pogovoru s predstavniki naše občine in krajevne skupnosti Krško so izrekli vso podporo naši akciji za napeljavo kabelskega distribucijskega sistema (KDS). Gre preprosto za izziv časa, ki ga ni mogoče prezreti. Pohvalili so tudi našo previdnost pri načrtovanju akcije, saj bi nas hitre in nepremišljene odločitve lahko drago stale. Tako želijo delavci RTV sodelovati tudi pri meritvah in dokončni odločitvi za naj- boljšo lokacijo glavne sprejemne postaje. Znano je tudi, daje zvezna zakonodaja o prometu in zvezah ravno sedaj v zaključni fazi oblikovanja. V nobenem primeru ne bo omejevala sprejemanja satelitskega programa tujih televizijskih postaj. Nekaj nejasnosti je še med RTV in PTT, ko gre za vprašanje pristojnosti oziroma odgovornosti zaoddajniško mrežo na enistrani ter kabelsko mrežo na drugi. Upamo, da bosta obe zainteresirani strani podpisali sporazum do konca leta. Investitor izgradnje naše kabelske mreže ostaja krajevna skupnost. Doslej smo prejeli le nekaj nad 1000 prijav in smo ugotovili, da bi akcija s tako majhnim številom lahko kmalu zašla v slepoulico. Zaradi skromnega zanimanja stanovalcev v družbenih stanovanjih bi po eni strani čutili izpad pričakovanih finančnih sredstev, po drugi strani pa bi nastopile velike težave pri načrtovanju in izvedbi kablira-nja. Tako smo s pomočjo izvršnega sveta naše občine, ki je pravzaprav pobudnik akcije, našli rešitev v premostitvenem kreditiranju za napeljavo v vseh družbenih delo s kar 85 učenci. Dolgo časa je bil ta instrument nekako zapostavljen, v senci klavirja in violine. To je pravzaprav čudno, saj je harmonika naš ljudski instrument. V zadnjem času smo zamujeno nadoknadili. Ko je na krški glasbeni šoli poučeval zdaj že pokojni Berger, je s svojo zavzetostjo napravil prve uspešne korake. Danes pa smo z omenjenimi učiteljicami harmonike dobili tudi strokovno usposobljen kader, ki dela po sodobnih metodičnih principih. Glasbena šola bo nujno potrebovala še učitelje za pihala, kitaro in glasbeno teorijo. Profesor Klepac upa, da jim družba teh načrtov ne bo prekrižala. Nemogoče je namreč delati v oddelkih s po 30 učenci. Dosedanji rezultati te šole nas zavezujejo, da ji omogočimo normalno delo. Ko smo prof. Klepca vprašali, kako si razlaga uspeh Felicijanove, je povedal, da gre za kombinacijo talenta, pridnosti in človeško toplega odnosa med učenko in njeno učiteljico. In ko nastopa njihova Klavdija, se vidi, da živi s svojo harmoniko. Njena tehnika je tako razvita, da vidno prenaša svoja občutja na poslušalca. Sicer pa sta v Pulju slavila še dva njihova učenca: Irena Selak iz razreda tov. Križaničeve in Tomaž Zakšek iz razreda tov. Brež-njakove. Oba sta v svoji kategoriji zasedla drugo mesto. Zato si vsi skupaj zaslužijo naše iskrene čestitke in želje, da bi jim ti uspehi dali nove volje do dela. Ivan Mirt stanovanjih. Spomniti velja, daje že sedanja antenska napeljava vključena v stanarino, ki se združuje pri stanovanjski skupnosti. V nekaj letih bi se tako preko stanarin odplačalo premostitveno posojilo. S takim posegom, ki je za ta čas še najmanj boleč, bi dosegli enoten standard v informacijskem sistemu, hkrati pa bi se število priključkov približalo številu 2000. V vsej doosedanji akciji smo premalo poudarjali pomen lokalnega informiranja, alarmiranja in propagandne dejavnosti. Mislimo na uvedbo interne televizije, ki s tehnične plati pravzaprav ne predstavlja problema, ko je kabelska mreža postavljena. Zato pa je treba že danes razmišljati o vsebinski in obenem tudi kadrovski zapolnitvi omenjene dejavnosti. Kaj vse bi lahko sporočali preko lokalnega programa za območje Krškega in neposredne okolice? Ker živimo na občutljivem območju, kar zadeva varnost (NEK, TCP, vojaškoletališče, bodoča veriga hidrocentral, oskrba s pitno vodo itd.), bi bilposeben TV kanal kot nalašč za NaS glas 9, 25. scplcmber 1987 31 hitro informiranje in alarmiranje. Nadalje se odpirajo velike možnosti za propagandno dejavnost ne le družbenopolitičnih skupnosti, društev, klubov, ampak tudi za vse gospodarske organizacije od proizvodnih do trgovskih, izobraževalnih in kulturnih institucij. Seveda mislimo, da se bodo njihova sporočila hitreje širila, če bodo gospodarski objekti in drugi poslovni prostori opremljeni z vključenimi TV zasloni, saj bo le na tak način pretok informacij hiter in učinkovit. Naj zaključimo: Ko govorimo o izgradnji kabelskega distribucijskega sistema, ne moremo in ne smemo prezreti dejstva, da gre za področje večjega družbenega pomena. Prav zato je tudi upravičeno vlaganje dela družbenih sredstev v izgradnjo KDS. — V naslednjih tednih lahko pričakujemo, da bomo bodoči lastniki kabelskega priključka dobili za ogled in podpis pogodbo, s katero se bomo skupaj z investitorjem obvezali, da končno napravimo korak dalje k splošnemu napredku in civilizaciji. Ivan Mirt Iz TCP Djuro Salaj izvozimo 30 % vse proizvodnje Izvoz je faktor razvoja Izvoz v Djuro Salaju predstavlja približno 30 % celotne proizvodnje. Naša glavna tržišča za celulozo so: Madžarska, Italija, Avstrija, nekaj pa prodamo tudi v Grčijo. Največ papirja izvozimo v Italijo, ZR Nemčijo, Francijo, Poljsko, Indijo, Grčijo, trgujemo pa še z Egiptom, kuvvaitom. Nizozemsko, Belgijo itd. Še leta 1984 je časopisni papir predstavljal 65 "o vse vrednosti našega izvoza, leta 1985 samo še 52 %, danes pa znaša ta delež okoli 40 "'o, delež časopisnega papirja pa sta prevzela voluminozni in satinirani papir. Pretežni del izvoza — 68 <% — opravimo sami, brez posrednikov, in tako prihranimo precej denarja za provizije. Izvoz nam zagotavlja obstoj Dohodkovno izvoz ni zanimiv, saj tujci niso pripravljeni plačati naše neučinkovitosti v tovarni in širše. Še posebno se ta odraža pri časopisnem papirju. Finska tovarna lahko preživi, če prodaja papir po 300 do 350 ameriških dolarjev za tono, mi pa bi potrebovali za prodano tono papirja vsaj 800 ameriških dolarjev. Ta razlika je precej manjša pri voluminoznih in satiniranih papirjih, od tod tudi usmeritev v izvoz kvalitetnejših papirjev, pri katerih smo z našimi majhnimi in zastarelimi stroji bolj konkurenčni. Izvoz . . . (?!) Kljub temu pa je izvoz za našo tovarno življenjsko pomemben, saj zagotavlja nemoteno proizvodnjo, zagotavlja uvoz opreme in rezervnih delov in vzpostavlja stik z razvitim tržiščem, kar je pomembno zaradi razvoja novih proizvodov. Zaradi zahtev po kvaliteti izdelkov za izvoz pa je splošni nivo kvalitete v tovarni višji itd. Slab dohodkovni položaj se delno popravlja s stimulacijami pri izvozu, z davčnimi olajšavami, s pridobivanjem cenejših kreditov za pripravo proizvodnje in za realizirani izvoz. Presežek izvoza nad uvozom omogoča prednost pri plačilih v tujino in s tem uvoz ipd. Pri izvozu se poslužujemo vseh vrst zunanjetrgovinskih poslov, zato da si — neglede na pogoste spremembe predpisov — zagotavljamo kolikor toliko nemoten izvoz in uvoz. Še posebej zanimiv je izvoz prek dolgoročnih proizvodnih kooperacij, v okviru katerih lahko uvažamo in izvažamo brez posebnih dovoljenj. Pri uvozu za naše potrebe smo oproščeni dela uvoznih pristojbin, pri uvozu za druge pa lahko pridobivamo dodatni dohodek in s tem zmanjšujemo izgubo v izvozu. Prek kooperacij poteka še kakšnih 60 °/o izvoza papirja, odobreno pa imamo tudi že kooperacijo z Madžarsko, ki nam odpira obilo novih možnosti. Uvoz raznih vrst papirjev, celuloze in ostalega prek kooperacij nam je omogočil veliko rednejšo oskrbo s surovinami in povečal našo fleksibilnost pri odločitvah v izvozu. Primer: Ob večjem povpraševanju po časopisnem papirju na domačem tržišču bi normalno morali zmanjšati izvoz, a ga ne, saj lahko kupimo cenejši papir v tujini in z njim oskrbimo domače tiskarje. Naš papir pa po višji ceni izvozimo, obdržimo izvozni trg in tako ohranimo ime zanesljivega dobavitelja! Obenem pa ti nakupi krepijo naš položaj v zunanji trgovini, saj se pri nekaterih partnerjih ne pojavljamo le kot prodajalci, ampak tudi kot kupci (pro- daja celuloze — nakup papirja) . . . Takih primerov bi lahko našteli še obilo! Sedaj je Djuro Salaj evropsko uveljavljen dobavitelj, predvsem za volu-minozne knjižne papirje. Prodajamo vsem največjim tiskarnam za tovrstni tisk v Evropi; naš tržni delež znaša v Franciji in ZR Nemčiji okoli 10 °/o, v Italiji pa celo 40 %. To je seveda plod dolgoletnega dela vseh delavcev v proizvodnji papirja, ki nenehno zagotavljajo dobro kvaliteto, in ostalih, ki zagotavljajo dober servis kupcem. V prihodnje bo ta delež mogoče obdržati le z razvojem proizvodnje še boljših papirjev, ker so zahteve kupcev vedno strožje, in pa z vedno boljšim „servisom". Ta postaja sedaj na tržišču vedno bolj odločilen, saj so skoraj vsi proizvajalci sposobni zagotoviti povprečno kvaliteto; med seboj pa se razlikujejo po tem, v kolikšni meri so sposobni ugoditi kupčevim zahtevam glede dobavnih rokov, dati dodatne SLOVENIJA glasilo sozda » PAPIR Leto IW Ljubljana, 1987 informacije, ki jih potrebuje kupec, hitro odgovoriti na zastavljena vprašanja ipd. Zato pa je potrebna močna izvozna ekipa. Vsako dodatno zaposlovanje ustreznih ljudi se hitro obrestuje, saj le dober servis tovarne zagotavlja dobro prodajo, dolgoročno pa tudi višje cene. Naše cene so v primerjavi s konkurenco do 5 % nižje prav na račun slabšega servisa in nestabilne kvalitete. Vsako neupoštevanje dobavnega roka ali reklamacijskega zahtevka ne povzroči le škode zaradi konkretnega odškodninskega zahtevka, ampak povzroči tudi nižjo prodajno ceno v prihodnje. S prodajo vedno kvalitetnejših papirjev in z vedno večjo direktno prodajo se bodo te zahteve še zaostrile in povečale našo potrebo po ustrezno usposobljenih kadrih. To bo verjetno v naši tovarni edini vir za dodatno zaposlovanje, saj se ne predvideva večjega povečanja fizične proizvodnje. Take pa so tudi težnje v svetu, saj se največje dobičke ustvarja v trgovini in servisnih dejavnostih in ne v proizvodnji. Kaj pa tovarna v Titovem Drvarju? Pripojitev tovarne v Titovem Drvarju bi bila z izvoznega vidika zelo zanimi- 32 NaSglas9, 25. september 1987 va, zaradi več učinkov. Zlasti bi to pomenilo: • Zaokrožila bi našo paleto proizvodov s kvalitetnejšimi papirji, s čimer bi tiskarjem nudili kompletno oskrbo in s tem okrepili naš položaj njihovega dobavitelja. • Omogočila bi nadomeščanje izvoza celuloze z izvozom dohodkovno zanimivejših papirjev. Če se zadržimo pri oblikovanju samem, ali se oblikovalec z okusom za lepo rodi ali si ga pridobi? Oblikovanje ima, tako kot vsako drugo delo, svoje zakonitosti in pravila, ki se jih mora oblikovalec držati ali pa jih zavestno — se pravi namenoma — krši. Tako kot črke — pisava ima tudi vsaka barva svoj karakter in če npr. uporabljamo „nemogočo" (če je v oblikovanju sploh kar nemogoče) kombinacijo barv, želimo posamezniku sporočiti prav nekaj določenega — ga šokirati. Podobno lahko storimo tudi s situacijo npr.: balon — igla ali otrok z nožem v rokah. Seveda je povsem nemogoče, da bi z obliko svojega sporočila ugodili vsem ljudem, čeprav iste ciljne skupine, saj vsi mladi ne marajo, recimo, nogometa ali določenega pevca, čeprav se prav prek nogometaša ali popularne glasbe obračamo nanje z določeno informacijo. O okusih se sicer ne da razpravljati, vendar je oblikovanje morda mnogo manj stvar okusov kot določenih pravil, kot sem že omenil. Ali to pomeni, da je lahko oblikovalec vsakdo, ki ta pravila pozna? Samo po sebi se razume, da se teh zakonitosti ne velja okrepati slepo kot pijanec plota, ampak je treba spremljati dogajanja — v določenih obdobjih reagirajo ljudje na posamezne dogodke različno. Značilno je, da zanimanje za posamezne stvari ali dogodke pri ljudeh zelo hitro upada. Tako so bila v ekonomski propagandi obdobja vizualnih efektov, računalniške grafike itd., medtem ko v zadnjem času to sporočilo dobiva vse bolj neposredno, občuteno, osebno obliko z besedo, tekstom, s katerim se obračamo na ljudi. Navsezadnje je vsako sporočilo namenjeno le človeku; tudi če gre • Omogočila bi izkoriščanje ugodnih tržnih situacij po posameznih proizvodih, npr.: ko bi bile cene voluminoznih papirjev relativno višje od cen brezle-snih papirjev, bi izvažali voluminozne; ko bi se situacija spremenila, bi povečali izvoz brezlesnih in zmanjšali izvoz voluminoznih papirjev. • Omogočila bi priučitev proizvodnih in prodajnih kadrov tudi za bodo- pri tem za, recimo, pasjo hrano, moramo o nakupu prav določene vrste prepričati lastnike psov. V zadnjem času se v zvezi z našo delovno organizacijo vse pogosteje pojavljajo besede kot so: marketing (trženje), ekonomska propaganda (reklame) in design (oblikovanje) pa morda je prav, da o stvareh, ki nam v zaključni stopnji in strnjeni podobi TV reklamnih spotov ob športnih prenosih ali pred začetkom — če ne celo med filmom samim — „pijejo kri iz dneva v dan", spregovorimo nekaj besed! Po slovarju je marketing tržno usmerjena in trgu primerna podjetniška politika; reklama je neprisilna oblika vplivanja, katere namen je doseči določen odziv skupine ljudi, oblikovanje (design; izgovri „dizajn!) pa naj bi temu sporočilu ali stiku dajalo zunanjo, vidno podobo. In čeprav je design zadnji člen verige, je toliko pomembnejše, saj je za razliko od načrtovanja do te stopnje vsem na očeh, kar pa je konec koncev tudi njegov namen. Seveda je ta opredelitev zelo groba, nepopolna in deloma zastarela. Se pravi, da ni dovolj posamezne proizvod narediti, ampak zanj tudi najti pravo pot do kupca? Seveda! Vsaka ekonomsko propagandna akcija ima določene faze. Okrajšave teh posameznih stopenj tvorijo v angleščini besedo A1DA, vendar ne tiste Verdijeve, čeprav se je morda stari mojster vsaj v mladosti tudi bavil s propagando: A — attention (pozornost, I — interest (zanimanje), D — desire (želja) in A — aetion (akcija). čo proizvodnjo po rekonstrukciji na PS 1. Dolgoročno moramo vložiti vse napore v to, da bomo imeli proizvodni program, ki bo za nas tudi v izvozu dohodkovno zanimiv. Ta cilj je sicer še zelo oddaljen, ni pa nedosegljiv; seveda ob velikih naporih vseh delavcev v tovarni! Andrej Božič Ni naključje, da je pozornost na prvem mestu, saj je stalni problem vsakega oblikovalca, kako s svojim sporočilom vzbuditi reakcijo določene skupine ljudi, odvisne od starosti, socialnega oziroma ekonomskega položaja, strokovnosti itd. Tako so sporočila avtomobilske industrije izrazito erotično obarvana, kar izhaja še iz časov, ko so bili vozniki pretežno moški. Podobno gre pri propagiranju brezalkoholnih pijač, pijač za mlajše, za vrsto video spotov popularnih pevcev (Tina Turner, Lionel Ritchie, Miehael Jackson), s katerimi se istovetijo mladi. Veliko ljudi se jezi, ker ne vidijo neposredne zveze med — recimo — golo lepotico in avtomobilsko gumo, vendar ta obstoja: kateri moški se ne ozre za lepo žensko? Toda kot sem že omenil, je morda ta način danes ana-hronizem, saj je za volanom namreč vse več voznic. Po drugi strani pa ostaja vzdrževanje avtomobila v glavnem domena moških, a ne? Sporočilo pa je, četudi s tem, da je nase usmerilo kritiko, že doseglo svoj namen v prvi stopnji oglaševanja — vzbudilo je pozornost. Posamezniki prisegajo na to tako daleč, da pravijo celo: „Samo da se o nas piše in govori, pa četudi dobro!" Verjetno pa se to pravilo spreminja (udi glede na vrsto medija? Na kakšen način vzbuditi pozornost, je seveda v veliki meri odvisno od vrste občila, s katerim informacijo posredujemo. Vedno znova se pred oblikovalca oziroma oglaševalca postavlja vprašanje: kako med množico informacij, ki jih človek sprejema vsak dan — od jutranjih radijskih vesti, plakatov na poti v službo do časopisa med jutranjo kavico ali med malico, posameznika zainteresiranosti prav za naše sporočilo? V časopisih in revijah obstajajo Trije pojmi z vprašaji — odgovarja Jože Novak Marketing — ekonomska propaganda — design: NaS glas 9. 25. september 1987 33 določene strani in na straneh določena mesta, ki so zaradi določenih vzrokov bolj vidna od ostalih. In če se naš oglas pojavi na strani, namenjeni za oglaševanje, kako bralcu, ki ga v časopisu morda zanima le določetia stran ali rubrika (šport, gospodarstvo, politika itd.), usmeriti pozornost prav na nas? Kako? Ta problem se pred oblikovalca postavlja pri vsakem novem delu, saj bi s prepogostim ponavljanjem sporočila v eni in isti obliki zainteresiranost zanj upadla in bi lahko dosegli popolnoma nasproten učinek. Prav tako je slabo, če dogodke prehitevamo. Idealno je, če se sporočilo ali akcija pojavi ob pravem času na pravem mestu. Sedaj se seveda zopet poslavlja vprašanja, kdaj je ta pravi čas in kje je to pravo mesto? No, rekel sem, da bom na vprašanja odgovarjal, ne pa jih zastavljal, vendar morda na ta način najbolje ilustriram zelo dinamično, ustvarjalno, na trenutke nervozno in odgovorno delo (v trženju se „obrača" veliko s trudom prislužbenega denarja vseh delavcev), ki ga človek „nosi" s sabo, domov, saj nenehoma išče nove rešitve. Pa vendarle, kako „pasti v oči"? No, naj se še za trenutek povrnem k časopisnemu oglasu! Dalj časa, ko se bo bralec pri njem pomudil, toliko dalj mu bo ostal v spominu, kar mu zopet daje prednost pred konkurenčnimi. Tako se npr. poslužujemo zelo majhnih črk, veliko beline . . . Ljudje smo v resnici malo „žleht" in če se med morali starejši bralci poseči po lupi, vendar jim je prav zaradi časa, ki so ga porabili, da so razbrali ime podjetja, ostal v spominu — za razliko od ustaljenih „normalnih" oglasov, katere so pozabili že na naslednji strani. Enako velja za tisk v podtonu ali tako imenovani suhi tisk — tisk v reliefu. Ali ne gre pri (em morda za nevarnost, da bi bil tak oglas spregledan? Pri omenjenih stvareh oblikovalec koketira z eno izmed osnovnih človekovih lastnosti — radovednostjo. Pred časom sem imel na zadnji strani avtomobila nalepko s tekstom: „Če vidiš to prebrati, pomeni, da voziš preblizu!" In prav to je bil vzrok, da sem jo kmalu odstranil, saj se mi je vse preveč zadaj vozečih voznikov nevarno približevalo, ker jih je zanimalo, kaj tam piše. Črke so bile namreč ravno prav „veli-ke". Seveda bi napis prebrali tudi, če bi bil napisan z večjimi črkami, vendar bi za to porabili premalo napora in bi ga zato tudi temu primerno kmalu pozabili. Seveda, človeka je vedno zanimalo, kaj je na oni strani hriba? Tako je! Večkrat se zgodi, da pride k meni naročnik in pravi: „Tole naj bo vidno — z velikimi črkami!" Pri veliko ljudeh namreč še vedno velja zmotno prepričanje, da je vidno le tisto, kar je veliko, vendar določeno stvar vidimo le zaradi praznega prostora okoli nje. Če bi ta „stvar" zapolnjevala vse naše vidno polje, je pač ne bi mogli vidčti. In pri tem nima okus nič opraviti, če- BELO NA BELEM, ČRNO NA ČRNEM? ČE VTOIŠ TO PREBRATI, POMENI, DA VOZIŠ PREBLIZU. samimi na gosto popisanimi stranmi revije pokaže malo več praznega prostora, že pomislimo: Aha, tiskarski škrat ali na kakšno drugo nerodnost v tiskarni. No, in tu je prostor za naše sporočilo. Pred leti je bil med najbolj opaženimi oglasi v ZDA oglas avtomobilskega koncema Ford, ko je na popolnoma beli, le s tanko linijo obrobljeni strani stalo v spodnjem vogalu izpisano ime firme s tako majhnimi črkami, da so prav je nekomu ljubša zelena kot, denimo, modra barva. Obstojajo pa seveda stvari, ki so brez okusa — so slaboumne. Na to je treba biti posebno pozoren. Tako velja za nenapisano pravilo, da za namene ekonomske propagande ne uporabljamo otrok, razen kadar gre za proizvode, namenjene prav njim (otroša kozmetika, hrana), ali akcije, ki zadevajo prav naše najmlajše. Razlog je jasen: ljudje smo na otroke zelo čustveno navezani in zlorabljanje tega odnosa se smatra za zelo nizek udarec. Podobno velja za nelojalno konkurenco primerjalnega propaganda, ko namreč ne povzdigujemo več toliko kvaliteto svojega proizvoda, kot kažemo pomanjkljivosti konkurenčnega. Tak boj bijeta npr. Coca cola in Pepsi cola. KATERA COLA JE PRAVA COLA? Oblikovalec mora biti tudi dober risar? Kot vidite, ima sodobno oblikovanje morda še najmanj opraviti z risanjem. Današnji oblikovalec dela s sredstvi moderne tehnike, kot so računalniki, fotografija, fotostavek itd. Risanje v klasičnem pomenu besede vzame človeku mnogo preveč časa, kot si ga v „cirkusu" sodobnega trženja sme privoščiti. In kje se v tem „cirkusu" nahaja Djuro Salaj? Zelo na začetku. Naredili smo tako rekoč prvi korak. Toliko težje nam je, ker v bistvu orjemo ledino industrijskega trženja, saj v tem prostoru, to pa se že v osnovi in ciljih zelo razlikuje od predstavljanja proizvodov široke potrošnje. Veliko je še delovnih organizacij * ki v tem vidijo le nepotrebne stroške in zapravljanje denarja, ki se ne vrača. Širiti svoje poslovno območje, navezovati nove stike in z nenehno navzočnostjo opozarjati nase, je temeljna, vendar nikakor ne izključna naloga marketinga. S tem seveda ne mislim, da moramo za vsako ceno ustanoviti ekipo, ki bo uspešno konkurirala že uveljavljenim agencijam, ki jim je trženje in EP osnovna dejavnost. Nasprotno: tudi sami smo se že in se še nameravamo posluževati njihovih storitev, vendar pa moramo sami imeti ljudi, ki bodo po svoji strokovnosti nadzorovali kvaliteto teh servisov. Delavci Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj moramo, po mojem, obdržati ali izboljšati položaj, ki ga imamo kot vodilni v proizvodnji papirja. 34 Naš glas 9, 25. september 1987 Konec? Za kakršnokoli obliko stika s poslovnimi partnerji ali potrošniki gre, menim, da mora temeljiti na poštenosti, vse ostalo je lahko nevarno in kratkotrajnega značaja. Vzemimo, da je lahko „zbluffirati" posameznika za določen čas, zelo težko pa je več ljudem lagati dalj časa. Tega se ljudje v komerciali še posebno zavedamo, saj večina poslovnih partnerjev prihaja v stik z našo delovno organizacijo prav prek komercialistov in jo skoznje tudi ocenjuje. Seja občinskega komiteja ZK: EPP CK-CAK 3,2,1 Zmanjkalo nam je časa in prostora, da bi se dotaknili pomembne oblike predstavljanja podjetja in stika z javnostjo, to je sejemske dejavnosti, ki smo jo tudi pričeli razvijati, vendar o tem morda kdaj drugič. Kot vidite, za tistim CIK-CAKOM, nad katerim se navdušujejo pretežno otroci (tudi prav — oni so bodoči kupci), stojijo ekipe strokovnjakov različnih profilov, ki morajo imeti široko znanje, ga strniti v nekaj sekund ter nam ga posredovati . . . Vas EPP še vedno tako moti? Odgovornost za neuresničevanje sklepov MMIMIl •¦ aEimaasa^oai/s Leto dni po uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva se Kovinarska še vedno otepa z vrsto problemov, čeprav bi v nekatere izmed njih vendarle morala zagriznlti. Ob tem, da ji primanjkuje nekaj dela do polne zasedenosti in da se otepa še z odhodom kakovostnih kadrov, vidijo člani OK ZKS Krško velik problem zlasti v nezadostno izpeljanem kaznovanju tistih, Id. so skozi pretekla leta Kovinarsko pripeljali v položaj, v kakršnem je danes. Večina članov komiteja se je s tem strinjala in podprla predlog Predsedstva OK ZKS, da naj se v čim krajšem času sestaneta IS SO Krško in sanacijska komisija za Kovinarsko. Ponovno so tudi izrazili prepričanje, da je kaznovanje krivcev za položaj, v katerem se je lani znašla ta delovna organizacija, sestavni del sanacijskega načrta, ki ga brez te sestavine, kot moralnega zadoščenja pozitivnemu delu kolektiva, pač ne bo možno izpeljati. Ob Kovinarski so se člani OK ZKS Krško na svoji seji (17.septembra) pogovarjali seveda tudi o drugih izgubaških v občini. Zavedajo se namreč, da bi vendarle morali v naši družbenopolitični skupnosti zastaviti razvoj celotnega gospodarstva na skupini ekonomsko in sicer zdravih delovnih organizacijah, z jasnimi, kakovostnimi in zanesljivimi programi dela, ki bi kot jedro vlekle za seboj v napredek tudi tiste manj uspešne. Veliko možnosti v današnjih pogojih gospodarjenja ni na izbiro in zakoni trženja na katere prisegamo ne pomenijo ničesar drugega, kot to, da bo propadel tisti, ki ne bo dobro delal in uspešno gospodaril. Ravno tako pomeni tolikokrat imenovana idejna diferenciacija znotraj ZK samo to, da je treba iz vrst te družbenopolitične organizacije iz- ključiti V3e, kar tja ne sodi. Veliko be3ed so člani komiteja izrekli tudi na račun družbenih dejavnosti. Kritično so se opredelili zlasti do poskusov nezdravega varčevanja v osnovnih šolah - na račun kakovosti izvajanja zagotovljenih programov. Jasno se moramo namreč zavedati, da je to neposreden udarec naši prihodnji kadrovski politiki in da se bo padec kakovosti šolstva maščeval celotni družbi. Veliko več pozornosti bo treba posvetiti tudi delu v srednji šoli Krško, ki nekako kar ne more poka- zati prave zagnanosti za uresničevanje sprejetih delovnih nalog, so menili razpravijalci. Pri dogovorih o lastnem delu so se člani komiteja opredelili za sestanke s skromnejšim dnevnim redom, ki bi moral omogočiti temeljitejše pretre-sanje posameznih problemov. V okviru priprav na programsko volilne konference pa so ugotovili, da ne kaže pri razgovorih popuščati stihiji kri-tizerstva aktualnih (sicer velikih) problemov v drugih republikah. (Agrokomerc in vse ostalo) ampak Silvo Gorenc;"Nc povečujejo se samo obveznosti za skupno in o;-.eb-no porabo, ampak tudi obveznosti za splošno porabo, zlasti za neproduktivni del nepotrebne družbene režije, zlasti za pokrivanje izgub in drugih vidikov 3labega gospodarjenja. S tako formulacijo sklepa bomo opredelili vse tiste izvore zla, ki obremenjujejo go-spodstavu materialno substanco. Zdi se mi pa tak način obravnavanja polletnih rezultatov v partiji zastarel in nas v bistvu kot komuniste (kot partijsko telo) demobilizira. Poročilo SDK je lahko pomožni material, ki lahko ekspertom služi, da premikajo indekse. Po mojem mnenju bi morali sedaj pogledati bolj na to (če hočemo voditi politiko) kje so temeljni vzroki za takšno stanje, kakršno v naši občini je. Te splošne ugotovitve moramo prenesti na naš teren, naš konkretni teren pa so delovne organizacije. Odreči se moramo raznih puhlih fraz, ki so jih danes javna občila polna in se pogvarjati povsem konkretno o žarišču problemov v našem gospodarstvu. Časi so taki, da nas prav izzivajo naj svojo pozornost usmerjamo v globalne probleme v državi. To je normalno in pravilno, saj so problemi orjaški in jih je nujno treba čimprej rešiti. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi zaradi Abdiča in vseh ostalih pozabili na domače Francelne, Janeze, itd., ki slabo delajo. Moderno je postalo, da kadar tudi gre za naše lastne slabosti, krivimo Zvezni izvršni svet in druge organe, tudi takrat, kadar bi lahko določene stvari sami uredili. Zelo obilno in glasno očitamo Zvezni vladi vse tisto, česar ni storila, manj glasni pa smo, kadar moramo pometati na domačem dvorišču. Vendarle bi morali veliko več narediti v lastnih delovnih organizacijah.Kot komunisti bi morali ustvariti pozitivno razpoloženje za to, da bomo več ustvarili, da bomo uresničili naše dogovorjene planske cilje. Obča situacija nas sili v to, da smo sedaj zadovoljni že z sila skromnimi rezultati. Saj niso slabi, če jih primerjamo z drugimi, ki so še slabši. Ko pa gledamo z razvojnega stališča in se vprašamo, kaj lahko takšno gospodarstvo s takimi rezultati naredi za jutrišnji dan, moramo biti resno zaskrbljeni. Če sami ne storimo ničesar, bodo ti rezultati samoumevno iz leta v leto padali. Prvo moramo pogledati skupino TOZD in DO, ki se leta in leta vlečejo NaS glas 9, 23. september 1987 35 4rr žžL?2? - tfLE?d)LiLMi<9Lfcž7S je treba pozornost in delovno energijo članov v osnovnih organizacijah ZK obrniti v reševanje konkretnih problemov njihovega delovnega in bivalnega okolja. Ravno tako je treba članom predstaviti (natančneje) nov, učinkovitejši način dela CK ZKS, obravnavanje problemskih sklopov na plenarnih zasedanjih in sklepe, t.j.delovne naloge, ki iz teh sej izhajajo. Ob obravnavi rezultatov gospodarjenja organizacij združenea dela v občini Krško v prvem polletju 1987, je občinski komite zveze komunistov na svoji seji, dne 17. septembra 1987 sprejel naslednje sklepe in usmeritve za delo komunistov: 1. Na podlagi ocene, da sanacija delovne organizacije KOVINARSKA ne poteka v skladu z zastavljenimi cilji in programom, Komite nalaga komunistom v izvršnem svetu SO Krško, da se v okviru izvršnega sveta in sanacijske komisije temeljito preanlizira uresničevanje sanacijskega programa ter na podlagi ugotovitev ustrezno ukrepa. 2. Glede na prepočasen postopek ugotavljanja politične odgovornosti članov zveze komunistov, ki so soodgovorni za nepravilnosti in napake, katere so KOVINARSKO privedle do ukrepa družbenega varstva, nalaga občinski komite osnovni organizaciji ZK v KOVINARSKI, da na podlagi dosedanjih ocen in ugotovitev o odgovornosti članov ZK, ki so še v delovni organizaciji, izreče ustrezne vzgojnopolitične ukrepe v skladu z določili statuta ZKS. Za člane zveze komunistov, ki so KOVINARSKO zapustili pa je stopnjo njihove odgovornosti za nastale razmere dolžno oceniti predsedstvo občinskega komiteja ter za njih do naslednje seje komiteja pripraviti predlog vzgoj-nopolitičnih ukrepov. 3- V skladu s prizadevanji za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini, a v zvezi s tendencani po samoupravni preobrazbi DO NOVO-LES, v sestavu katere so tudi tri TOZD z območja občine Krško, nalaga občinski komite komunistom v izvršnem svetu SO Krško, da ta organ ugotovi resničnost teh tendenc ter razvojne možnosti TOZD lesno-predelovalne industrije v občini. na pozitivni nuli. Med pozitivno in negativno nulo je samo majhen preskok, ampak tisti hip, ko ima nekdo milijon (nov ali star) izgube, se o njem takoj pogovarjamo na vseh sejah. Dovolimo pa podjetju, da leta in leta stagnira, propada in nas to še nič ne skrbi. Zato predlagam, da se ob tej naši pozornosti za zgubaše nekoliko posvetimo tudi tem podjetjem, ki leta in leta stagnirajo, ki niso prišla z nobenim novim programom na dan in kjer samo jamrajo in ničesar ne storijo. Običajno tam tudi vodstva niso ustrezna, nimajo idej in programov. Mi bi morali po partijski liniji komuniste v teh organizacijah povprašati po njihovem delu in stališčih do lastne situacije. Takih podjetij je v naši občini precej. Sistemski zgubaši so tudi problem, a za njih bomo morali najti rešitev v okviru celotne slovenske družbe. Če izvzamemo dejstvo, da so tam v zelo čudnem položaju delavci, kar zadeva uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in da pravzaprav ni pravega gospodarjenja zaradi sistema kakršen je, v tem hipu tam ne vidim večje tragedije. Največji problem je v tem, da so podjetja, ki bi lahko bila po svojem osnovnem namenu nosilec razvoja za jutrišnji dan, za to nesposobna. Zato se je treba pogovoriti s poslovodnimi organi, partijskimi sekretarji in samoupravnimi organi in ugotoviti vzrok za njihovo stagnacijo. Ni res, da ta vse obča kriza apriorij vse enako onemogoča. Zadušila bo pa tiste, ki nimajo nobenih razvojnih programov in ki se niso sposobni prilagoditi nobeni novi situaciji. Tudi kmetijci se morajo otresti predsodka, da so na svetu zato, da proizvajajo hrano. Na svetu so zato, da ustvarjajo dohodek in proizvajati morajo tisto kar bo dajalo dohodek. Vse dokler bo razmišljanje tako, bomo smatrali, da nas mora nekdo drug reševati. Drži, da ima kmetijstvo celo rsto nerešenih sistemskih vprašanj, ampak to ne pomeni, da jim ni treba vztrajno iskati dohodkovno ustreznih rešitev. Rediti prašiče samo za to, da bo toliko in toliko ljudi lahko jedlo svinjsko meso, hkrati pa lastne delavce obsoditi na socialni minimum, ni smiselno. Treba je najti način rentabilne proizvodnje, ali pa ustaviti proizvodnjo, drugega izhoda ni in to velja za vsako podjetje. Tudi to (čeprav šokantno) je tržno gospodarstvo, ki ga vsi tako kličemo na pomoč. Zato predlagam komiteju, da skupno z izvršnim svetom tematsko jemlje na dnevni red vse tiste delovne organizacije, ki nimajo nobene perspektive in ugotovimo kaj se da z njimi ustvari ti.". Zupančič Andrej "Zdi se mi, da je ta razprava zadela bistvo. Tržno gospodarstvo se zdi res fraza in povem vam, da se v teh razmerah, ko je vse zapleteno, dejansko ne ve več, kdo kaj naredi z zaslužkom in kdo ne. Dirigira mu ceno tu, sprošča mu jo tam. Podpiramo to sedaj, ono drugič__Brez prave ekonomije res ne bo nikdar bolje. Morda bo kdaj slabše, kdaj drugič pa malo bolje, a res v redu ne bo nikoli. Vem, da mi ne bomo tega rešili, a za primer vam povem: v Boru sem bil že nekaj let v kontroli, če me sedaj vprašate, ali je program Bora slab, bom rekel, da ne vem. Ne vem zato, ker ne vem ali Bor dobi tisto, kar zasluži. Ob umetnem tečaju dinarja, ne morem trditi, da Bor zasluži samo toliko kot dobi. Zakaj ne sprostimo tečaja?! Trije pogoji, trije trgi morajo v normalni ekonomiji delovati: trg blaga, trg deviz in trg denarja. Pri nas pa nobeden od teh ne deluje in zato ne morem reči, da je Bor slab. Enako Je s kmetijstvom. Pravite, da mora nekdo proizvajati osnovna živila. Če se to ne izplača, jih pač ne bo in ko bo cena zrasla se bo zopet našel nekdo, ki se jih bo izplačalo proizvajati. Ni čudno, da take nelogičnosti mešajo tuje ekonomiste in da izjavljajo, da jih pri nas nič ne preseneča, ker delamo vse drugače. Žal je tako in če česa ne spremenimo, se bomo še naprej lahko pogovarjali o istih problemih. Vsi govorimo o Agrokomercu, o Narodni banki, ki isto počne že pet let, pa ne... Hinko Ursič "Kadrom na odgovornih funkcijah torej tudi v poslovodnem organu Kovinarske daje širša družbena skupnost podporo, da lahko opravljajo svoje funkcije. To pomeni, da je za njihovo delo odgovorna tudi sama pred seboj. Zato jih mora povprašati: kako so delali, zakaj niso delali bolje in zakaj niso prosili za pomoč takrat, ko je bil še pravi čas, ko je bila izguba še relativno majhna. Zaradi tega smatram, da je ta organ dolžan poklicati te ljudi na odgovornost, seveda politična odgovornost ni isto kot kazenska odgovornost in mi jih moramo politično oceniti, z njihove moralne plati..." Silvo Gorenc "Treba je prvo povedati, da afera Agrokomerc nima nikakršne zveze s Titovim Drvarjem: niti vzročne, niti nima posledic na izvajanje našega dogovora. To je povsem drug bančni posel. Tisto kar so bili dolžni iz Bosne plačati, kar se je pa izgube spremenilo v dolgoročne kredite z nizko obrestno mero, pomeni praktično, da bo TOZD v Titovem Drvarju vrnil razvrednoten denar. Drugo bi bilo, če bi morale bosanske 36 Nai glas 9,23. september 1987 4. Glede na dosedanje ugotovitve o onesnaženosti življenjskega okolja na območju občine in regije ter predvidevanj o nadaljnjem slabšanjem razmer na tem področju, daje občinski komite pobudo, da se v_razvojnih načrtih organizacij združenega dela, konkretno opredeli razreševanje teh problemov, ne samo dolgoročno, temveč že za leto 1988, z opredelitvijo prioritet. 5. S ciljem mobilizacije vseh sil na uresničitvi zastavljenih načrtov za leto 1987, nalaga občinski komite vsem osnovnim organizacijam ZK s področja gospodarstva, da še v septembru, najpozneje pa v oktobru, ko bodo znani tudi devetmesečni rezultati gospodarjenja, na sejah 00 ZK ocenijo te rezultate v lastni delovni sredini ter na podlagi ugotovitev tam, kjer za načrti zaostajajo, okrepijo napore in z vsemi razpoložljivimi močmi prispevajo k uresničitvi zastavljenih ciljev. Opozorilo vsem vinogradnikom! Letošnja letina kasni za približno deset dni (modra frankinja, šentlovrenka). Zato krški vinarji svetujejo vsem, naj s trgatvijo tudi zgodnjih sort počakajo in se natančno držijo objav v odlokih. Čim bolje je treba namreč izkoristiti vreme in dati grozdju čas, da pridobi čim več sladkorja in vegetacije. Zato se splača čakati čim dlje, vsekakor pa, dokler je na nasadih kaj zelene mase. Grozdje namreč tudi po tem pridobiva na sladkorni stopnji. »Le če ne bodo hiteli s trgatvijo, bodo vinogradniki pri poznih sortah dosegli vsaj povprečno kakovost, sicer bo ta zelo slaba«, pravi ing. Darko Marjetic, direktor Agrokombina-tove kleti. »Naj se pridelovalci ne ustrašijo, če za kak dan vreme za-hladi ali pade dež. Sicer pa bo letina količinsko povprečna, pri določenih sortah bo morda celo nekaj več (žametna črnina). Vzrok podpovprečni letini.zlasti pri poznih sortah,je prevelik nastavek, preskromno redčenje in kasnitev vegetacije. Ravno zato je treba gr-pzdju dati čas,da dozori«. Roke trgatve bodo v kleti na Leskovškem gradu določali na podlagi meritev in spremljanja dozorevanja grozdja. Vsekakor si bodo prizadevali v čimvečji meri preprečiti morebitno škodo (slaba kakovost, deževno vreme...) banke sedaj kaj plačati, ker sedaj ne bi mogle ničesar plačati. Sanacijski program za Titov Drvar se odvija po planu. Narejen je bil realno, nakazal je smeri kako naj zadevo speljemo in veliko nam Je pri tem pripomogla inženiring ekipa in sondaža, ki smo jo opravili pred integracijo. Iz dneva v dan se potrjujejo obojestranske koristi, da je DJuro Salaj šel v integracijo zaradi pritiskov iz Slovenije, češ, da bomo potem imeli boljše odnose s SR BiH. To so lahko samo drugorazredni učinki. V prvi vrsti Je šlo za neposredn poslovni interes Djuro Salaja. Hoteli smo popestriti našo proizvodnjo in uvesti proizvodnjo brezlesnih papirjev. Zato imajo doli dobre stroje, mi jih pa nimamo in Jih še dolgo ne bomo imeli, ker so to težke uvozne investicije, tam so pa mašine stale. Imamo surovine, imamo tehnološko znanje in soliden marketing, da lahko to prodamo. Položaj Djuro Salaja se Je na jugoslovanskem in inozemskem tržišču s priključitvijo Titovega Drvarja bistveno spremenil, postali smo kompletni, sedaj smo edina tovrstna tovarna v Jugoslaviji in ena redkih v Evropi, ki proizvaja od lesa do raznovrstnih brezlesnih papirjev. TOZD v Titovem Drvarju je v prisilni upravi, sedaj je tam imenovan poslovodni odbor, ki ureja zadeve v skladu z zastavljenimi nalogami. Nekaj delavcev je sicer preveč - za tiste se bo najdla prerazporeditev, nekaj jih pa seveda manjka. Položaj Je toliko ugodnejši, ker kadri zaradi izboljšanja razmer pritiskajo. Imamo svojevrstno težavo, ker v eni TOZD referendum ni uspel in zaradi tega priključitve ne moremo registrirati. Devet TOZD je to izglasovalo (ena enota ni) in v Titovem Dravarju so tudi izglasovali. Zaradi vsega tega imamo hude težave in smo se odločili, da 25. septembra predlagamo tej TOZD ponovni referendum. Za to smo se odločili po posvetu s pravosodnimi organi. Ne bomo čakali predpisanih šestih mesecev, ampak bomo 3kušali opraviti ponovitev po treh mesecih. Razlogov za to je več. To čakanje nas spravlja v hude težave, ker formalno ne moremo poslovati enotno in ne moremo speljati cele vrste stvari. Res je tudi, da so vsi, vključno s predlagatelji sprememb zakona o združenem delu, so ugotovili, da Je tista klavzula, ki prepoveduje, da v gospodarstvu storjeno napako popraviš prej kot v šestih mesecih. Ce bomo ugotovili, da lahko referendum v tej TOZD dobimo, bomo šli v ta t.i. popravni izpit, saj zakon sankcij ne predvideva. Moram pa reči, da je ta pošastna situacija Agrocomerca povzročila pri nas strašno neugoden vtis, tako kot vsepovsod drugje. Ni pomembno to, da z Agrokomercom nimamo nikakršnih stikov. Dobri rezultati, ki smo jih dosegli v nekaj mesecih skupnega dela, so nekako podrejeni k temu občemu vtisu, kako je v Bosni vse narobe__Zato bomo morali zelo veliko delati politično in prepričevati ljudi, če naj referendum kljub ugodnim rezultatom poslovanja uspe__" * UW&&h52LMa