«4. finom. • Utoni i ntta. a ina im ZLO. leto. »Sineasti Mir od- vslja' t ajahtjinl as ios* itttavf}tni v rillito.........K 24*— Mit b*» ni kiti •stat Ma Daoinj nj ta iraaklrara. l^ktpU m m »ra*niitva i KaaOOTfl cUet it i» (L asasnoaie tm), i K »- n U - tajifjfon at. 04, Izhaja vsak enn svečnf po 12 Tlcs m fm praznike. po 14 vin., aa dvakrat po 10 via. M vtj$Bi uncidjah po dogovora. inaerati Itd. at) na ozira. „Mroaaa tfokOrna** talogu at. M. .Slovenski Narod" valja po pošti: aa Avttro-Ograko: aa Nemčijo: celo leto......... K pol leta......... • četrt leta na mesec...... • • • ■ 13*-r>50 celo leto ........K 28— za Ameriko in vse druge dežela t celo leto.........K 30.— Vprašanjem gleda inseratov naj aa priloii za odgovor dopisnica ali znamka. UaiavnlStvo i Knaflove ulica 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. Sodni izvedenci. Slovenci posvečamo skoro dosledno žal i bog1 premalo pozornosti na rodnem trebna svojstva ali pa ne. Skoro v vseh slučajih se posreči takemu privandrancu, da se ga imenuje sodnim izvedencem, vsled česar se ni Čuditi, da najdemo v imeniku kot izvedence samo nemška ali po-nerncurjena imena in sicer ohskurna imena takih osob, katerih občinstvo niti ne pozna in katerim mora poleg jezikovne nezmožnosti še vsakdo odrekati vsako strokovno sposobnost za izvedeniške posle. Y gotovih strokah pa najdena) v imeniku sploh samo nemške izveden-ce na j zagrizene j šega kalibra, a dvomljive strokovne sposobnosti, dasi bi se lahko dobilo izvedence slovenske narodnosti in najboljše strokovne naobrazbo. J)a trpi pri tem stvar, ni nobenega dvoma in že zgolj iz teh stvarnih razlogov moramo z vso odločnostjo zahtevati revizijo tega imenika, ki je ena najnujnejših potreb. Te revizijo moramo pa zahtevati osobito tudi raz naše narodno stališče, ker je naravnost nezmiselno in razžaljivo za naš avtohtoni slovenski narod, da imajo gotove panoge izvedeniške stroke kakor: modno blago in nakit, pivo, stroji in mehanične priprave, tapetniška dela, ure in urarske reči, zlatnina in srebrni-na, drogerija, železnina itd., itd. samo nemške izvedence in med temi celo take osobe, katerim se je že v sodnih dvoranah in po časopisih očitalo krivo prisego (imena zamolčimo iz krščanskega usmiljenja!) Da SO vsi ti naši ugovori proti imeniku sodnih izvedencev res upravičeni in utemeljeni, prepriča se lahko vsak. kdor prelista ta imenik. Vsled tega z a h t e v a m o z v s o odločnostjo, da se mora ta imenik revidirati in sicer tako, da se iz njega črta vse take »sobe, katere nimajo aiti strokovne naobrazbe, niti jezikovne usposobljenosti, niti končno moralne kvalifikacije za izvedeniški pose) in da se črtane osobe uadomeste s takimi možmi slovenske narodnosti, ki imajo vsa, za izvrševanje izvedeniškega poklica potrebna surijstva. Poživljamo "pa zaeno vse one činitelje kakor »Trgovsko in obrtno zbornico« in drnge, ki imajo pri določi*, v i sod. izvedencev pravico staviti predloge, da store v vsakem oziru svojo dolžnost m da napno vse sile, da hode imenik sodnih izvedencev v vseh panogah odgovarjal tako časti in ugledu slovanskega avtohtonega prebivalstva, kakor tudi vsem strokovnim zahtevam in pogojem. Od strani v to poklicanih sodnih in drugih oblasti pa pričakujemo in zahtevamo, da se bode oziralo na take predloge in v imenik sodnih izvedencev sprejemalo le take može, ki res to zaslužijo. Ako hi se teh naših zahtev ne upoštevalo, potem seveda nam ne bo preostajalo drugega, nego da se bo-demo v bodoče, kar za sedaj še opuščamo, pečali s to stvarjo podrobneje in da bodem o svoja današnja izvajanja podprli z imensko navedbo onih osob, ki ne Spadajo v imenik sodnih izvedencev in tn ho — strmel svet!___ Deželni šohkhvet. interpelaeija posl. Iv. Hribarja in tovarišev do Njegove Prevzviše-nosti gospoda ministra za bogočastje in nauk v zadevi referata o persona-lijah pri e. kr. dežel, šolskem svetu v Ljubljani. Pri vseh e. kr. deželnih šolskih svetih naše države je načelo, da ima v sejah c. kr. deželnega šolskega sveta o personal i jah, namreč o name-ščenju Ijudskošolskih učiteljev in učiteljic poročati deželni šolski nadzornik, kateremu je poverjena peda-goškodiclaktična stran, in kateri potemtakem zamore tudi najbolje poučen biti o sposobnostih posameznih prosilcev in prosilk. Tega naravnega načela se pa ni uveljavilo pri c. kr. dež. šolskem svetu kranjskem, temveč ima ondi personalni referat vladni svetnik, ki je ohjednem ekonomično-admilustrativni referent. Razume se samo po sebi, da mora ta uredba jako čudno vplivati na učiteljstvo samo, katero je po obstoječih zakonih in predpisih opravičeno smatrati c. kr. dež. šolskega nadzornika kot svojega posredovalca v c. kr. deželnem šolskem svetu; da jo mora pa kot žaljivo smatrati tudi c. kr. deželni šolski nadzornik, ki potemtakem ni nič druzega kakor pisarniški u rad1 ni k. Glede na ta slučaj pri c. kr. deželnem šolskem svetu kranjskem bilo hi torej potreba, da hi se strogo določil delokrog ekonomičiio-adiniiii-strativnega poročevalca in deželnega šolskega nadzornika, in podpisani vprašajo Njegovo I Ve vzvišenost go-Spoda ministra: »1. Ali so mu znane te razmere pri C. kr. deželnem šolskem svetu kranjskem v Ljubljani ! 2. Če mu niso znane, ali je voljan poučiti se o njih in poskrbeti, da se referat o personali jah izroči e. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku ? 3. Ali je voljan izdati naredbo, po kateri naj bi se v ImkIocc strogo ločil ekonomično-administrativni referat od pedagogiško-diclaktičnega referata ?« Na Dunaju, 17. marca 1909. Slede podpisi. Nemiursko drznost. (Dopis iz Novega mesta.) Vsak dan čitamo, kaka nasilstva morajo prenašati od Nemcev naši obmejni bratje v krajih, kjer so v manjšini. Poglejmo ]>a, kako se godi Nemcem v slovenskih krajih! V našem mosta se nahaja peščica Nemcev, oziroma nemčurjev. ki se vzdržujejo le na umeten način s pomočjo naše vlade. Ona skrbi, da ne izumrje nemški živelj v našem kraju ter nam pošilja vedno nemško oziroma nemškomisleče uradništvo, ki ni zmožno slovenskega uradova-nja. Tej nemški družbi, ki hi se morala sprijazniti z našimi razmerami, pa ni nikakor po volji složnost s tukajšnjim meščanstvom, marveč kaže pri vsaki priliki svojo mogočnost v svesti si zaslombe od zgoraj. Seda- nji vladni sistem daje prav posebno pogum, da se upa danes ta nemška družba na skrajno drzen način žaliti mirno in preveč potrpežljivo naše slovensko občinstvo. Ta nemška birokracija smeši jezik naroda, od katerega se živi in ga zatira, če treba tudi s sredstvi, ki ji ne morejo biti v čast. 0e bi hotel! našteti vse krivice, ki jih prizadevajo slovenskega jezika nevešči uradniki našemu ljudstvu v narodnem in drugem oziru, bi morali pisati cele knjige. A ni dovolj, da naše miroljubno občinstvo potrpežljivo prenaša nemško nadutost in »ha j In nje v popolnoma slovenskem kraju, ti ljudje >e drznejo celo po nemško - nncijonnlnih listih rovati proti slovenskemu občinstvu in Sokolu. Ta nemška klika rcklnmu-je zase vedno in povsod nekako Bupe-rijomost in zahteva tudi od vsakega, da se ji klanja ter absolutno pokori. Ker se naš »Sokol« ni oziral na vzvišenost in nedotakljivost nemške gospode, je bil takoj ogenj v strehi nasprotnega tabora in začelo je graški tetki, kake vnebovpijoče krivice se gode pri nas ubogim Nemcem. V svoji bujni fantaziji smatrajo naše mesto celo za dvojezično (!!) Dasi je znano, da ga ni razun nemškega »Franceljna« med našim meščanstvom nobenega pravega Nemca. Ker je naš Sokol že več let pogrešal prikladno telovadišče na prostem, je izposloval prejšnji starosta v imenu društva pri g. Štemhurju v Kandiji, da mu je prepusti] v to svrho tenišče. Ta prostor so imeli doslej Nemci v najemu: vedli pa so se primerno svojemu oholemu nemškemu značaju tako, da so se ponovno zgražali slovenski gostje nad njihovim početjem. Ker se je g. Šteinbur nsmelil brez milostnega privoljenja nemške družbe prepustiti prostor Sokolu pod enakimi pogoji, kakor svojedobno Nemcem, je bil njihov nemški ponos nepričakovano tako užaljen, da se niso v prvem hipu zavedali, proti komu bi najprej obrnili meč maščevanja. Poizvedovali so po-potom špijonstva. ki je pri njih na dnevnem redu, in iskali zopet nedolžne žrtve, da bi s tem pomirili svoje razburjene živce in našli zadoščenje za prizadeto krivico; toda zastonj! Spravili so na dan predrzno laž, da se je g. Štemhurju pretilo z grožnjami bojkota in izsililo na ta način prostor. Govorite, gos p. župan Zure! LISTEK. Pred sto leti. XIII. Kronist, čigar beležke so glavni vir vseh dogodkov za časa francoske okupacije v Ljubljani, je 7. julija 1810. zapisa I: »Wer Laibach vor Jahren gese-hen hat, wird es jetzt sehr libervol-kert finden. Nebst dem Hof des Mir schalls Mnrmont befinden sicfa alle Aemter der ersteu Minister VOH 111>-rien mit beilautig 400 ncuen Beam ten umi 4000 Soldaten hier. Jeder, der hier et\vas zu suehen und zu bitten hat, der Albaneser wie der Karntner von der Granze Tirols, der Gorzer wie der Croat von der tiirki-sehen Granze, nmss naefa Laibach. Die Qnartiere sind doppeli an Werth gestiegen; die .Jnnitscharenmusik von fiinf Kegimentern, die offentli-ehen Spnziergnnge, das Tasino, die »iciien [Jnterhaltnngdrter, als der Napolepnsgarten, der Parieerbof, der kleine Prater itn nahen Dorfe Schischka u. a. hieten des Vergiiii-gens viel dar. Kje je bil »Napoleonov vrt !« Kje je bil »Pariški dvor«? Morda se najde v aktih ljubljanskega magistrata kaj podatkov.' Francoska uprava je mnogo storila za olepšanje mesta in za udobnost prebivalstva. Podrla je zid okrog kapucinskega \ rta in dala Ljubljani sedanjo Zvezdo, napravila je tudi načrt za veliki drevored, ki pa jo šele pozneje ostvari! in se imenu ie danes Lattermnnnov drevored. Čitalnico in igralnico v gledališkem poslopja ustanovljeno L 1800. so za časa francoske uprave spremenili v društvo, ki se je po italijanskem običaju imenovala »Casino«. Sprožil je stvar trgovec z železnino Franc Gale. Galeti so bili s kmetov prišli v Ljubljano in so najprej imeli kramarijo z žeblji. Franc Gale si je bil pridobil lepo premoženje. Svojo prodajalno je imel v Spitalskih ulicah v hiši, ki je stala tam, kjer je zdaj Filipov dvorec. Gale je bil pri francoski vladi jako dobro zapisan kot prijatelj Francozov in naroden Slovenec in je prišel do veljave med meščanstvom, ker so se stari »patriciji« nekam kujali in se niso znali in tudi niso hoteli prilagoditi novim razmeram. Vnukinja tega Galeta, v čije žilah torej teče slovenska kmečka kri, je »naša Lina«. Kazinsko društvo je bilo ustanovljeno 1. 1810. Svoje prostore je imelo na Mestnem trgu v sedaj Zescbkovi hiši. Namen društvu je bil pospeševati izobrazilo svojih članov, skrbeti za zabavo in pospeševati trgovino. Kazina je postala nekaka borza in se je šele pozneje razvila v nemško društvo. - Kazine so se oklenili največ Francoz, prijazni meščani. Nemšku-tarji. ki Francozov niso marali, so se vzdrževali vsakega javnega nastopa in so popolnoma ustavili delovanj«* filharmoničnega društva ter je oživili šele po odhodu Francozov. Strelišče je zelo cvetelo. Streljanje je bila kaj priljubljena navada. Omenjeni kronist Deleži to 10. decembra 1809: »Grosses Freisehie-ssen in der biirgl. Schiessstatte; der Marschall Herzog von Ragusa hat sieh selbst in das Schutzenbuch ein-gesehrieben. Dalje 11. avgusta 1810: Begi n nt das grosse Freisehiessen auf der Schiessstatte als Vorfest zu Na-polebn's Namensfeier, zu \veleh»un als Hauptbest 12 Louis d'ors und als Schleckbcst 0 Louis d'ors nebst ande-ren Prnmien bestimmt waren. Marschall Mnrmont sefaoss selber mit. Das erste Heste ge\\ann ein Tiroler. Hr. Fux. das z\veite der hiesige Glo-ckengiesser Hr. Vincenz Samassa, das erste Hebgebl lir. von Gandin nsvv. Ljubljansko gledališče je za časa francoskega vladanja popolnoma premenilo svoj značaj. Prej je bilo to gledališče nemško. Francozi so nemške predstave odpravili in uvedli italijansko opero. Najimenitnejša slavnost je bila vedno na dan Napoleonovjaga godu in pa obletnica bitke p>i Austerli-tzu. Pri generalnem guvernerju je bil ples. O drugih priredbah pa poroča kronist na primer d to 15. avgusta 1810.: Das heutige, erste National fest der k. k. Franzosisehen Staa-ten wurde in Laibach auf hohern Befehl wie von einem Jahre auf das Prachtigste begangen. Kanonen- schiisse am friihen Morgen, grosse Kirehenparade mit Tedeum, nach-mittags Wettrennen zu Puss, in Sa-eken und aux batpiets (v čebrih), Stangenklettern; abends ein grosses Feuerwerk am Schulplatze, Hali, Be-leuchtung usw.« Isto tako slovesno se je obhajala obletnica bitke pri Austerlitzu. Veselo življenje je vladalo tudi na dvoru maršala Marmonta, zlasti na grajščinah, ki mu jih je podelil cesar Napoleon je maršal Marmont rad zbiral prijateljske družbe. V priznanje za zasluge, ki si jih je Marmont pridobil v Iliriji, mu je cesar Napoleon podari] grajščine Hled, Go-ričane in Škof jo Loko. Ljubljanski škof je dobil v nadomestilo za Gorica ne grajščino v Mek ina h. A tudi resnih in žalostnih dogodkov je bilo dovolj. 22. avgusta 1810 je bil pri Sv. Krištofu v Ljubljani ustreljen zaradi cestnega ropa neki kmetski fant; 29. je zadela ista usoda njegovega sokrivca; 19. septembra je bil ustreljen zopet zaradi eestnega ropa neki kmet iz Polhovega gradca; 6. julija 1810 je bil meti nekim francoskim narednikom in nekim prostakom na Gradu dvoboj na sablje; v tem dvoboju je bil narednik ubit. V tem času pač nihče ni dvomil, da je Ilirija trajno združena s Francijo. Že začetkom leta 1810. so hoteli kranjski stanovi poslati vda-nostno deputacijo v Pariz, a Marmont tega ni pustil, češ, da se more iti Napoleonu poklonit samo zastop- stvo cele Ilirije. Taka deputacija je pozneje tudi šla v Pariz in se je poklonila Napoleonu. Ljubljano sta /a stopala župan baron Leopold Lich-tenberg in pomožni škof Ricci. Cesar Napoleon je obema podelil red častne legije in je Lichtenherga imenoval za barona francoskega cesarstva. Dne 20. februarja 1811 se je maršal Marmont odpeljal v Pariz i>o-ročat cesarju Napoleonu o razmerah v Iliriji in se ni vrnil več. Na Mar-montov predlog je cesar imenoval posebno komisijo, ki naj bi po Mar monlovih idejah dopolnila in izvršila srečno začeto organizacijo Ilirije. Obenem pa je cesar Napoleon ponudil maršalu Marmontu poveljstvo mul francosko armado na Španskem in mu je obljubil mesto pravega podkralja, če zmaga. Marmont je to ponudbo sprejel ^ in odpotoval 26. aprila 1811. na Špansko. Ilirije ni videl nikdar več. Auguste Frederic Viesc de Marmont, vojvoda Dubrovniški, je bil po sodbi cesarja Napoleona naj-genijalnejši vseh francoskih vojskovodij prvega cesarstva. Rojen je bil 20. julija 1774 v Chatillon-sur-Sei-ne. Že 1. 1795. je bil Napoleonov ad-jutant v vojni v Italiji in se je znamenito udeležil bitke pri Lodiju. Spremil je Napoleona v Egipt, postal 1. 1798. general in si v znameniti bitki pri Marengu izvojeval dostojanstvo divizijskoga generala. V vojni 1. 1805. je zmagoval na Nizozemskem in na Nemškem, po miru v Po-žunu |>a je bil poslan v Dalmacijo, ki Da so gospodu Štemhurju slovenski gostje ljubši, kakor peščica novomeških hajlovcev ter, par nemških devic, — ki so bili vedno le v zgago slovenskemu občinstvu, more biti resnica; nikakor pa ne moremo trditi, da bi bil g. Šteinbur iz zgolj narodnega prepričanja tako ravnal. Ne odrekamo mu sicer narodne zavesti, vendar smo pa mneja, da bi oddal prostor tudi Čukom, mogoče še prej nego Sokolu! Ker je bilo vse poizvedovanje, katerega se je udeležil tudi delegat nemškega* »Volksratha« dr. Otoka* Kočevar brezuspešno, vprizorili so pravcato gonjo proti Štemhurju. Ni dovolj, da so mu lepega dne odnesli vse omrežje, droge in druge stvari, kar je Štemburjeva last, temveč so pri tej priliki tudi tako prostor opustošili, da ni bil 14 dni uporaben. Vrhu tega se je spravil voditelj te ekspedicije naš politični šef pl. Rech-bach nad Štemburja ter ga začel javno obdelovati z isto nadutostjo, kakor on navadno ravna s kmečkimi župani. Toda blamira! se je, kakor že večkrat pri raznih prilikah in s sramežljivo rdečico oblit je poparjen odkorakal, ko mu je začel »kmečki župan« javno očitati razne zakulisne in kočljive dogodke. Izvedeli smo celo, da se je ta »kavalir« le po Štem-burjevi zaslugi vzdržal do sedaj na glavarskem stolen v Novem mestu! Ker dvomimo, da bode naš konservativen oče Štemhur zahteval zadoščenje za vse žalitve in -da hode tudi Storil potrebne korake v obrambo svoje lastninske pravice, ki bi jo z zanesljivimi pričami lahko dokazal, zahtevamo od našega Sokola, da ne prenaša hladnokrvno storjene mu krivice, temveč da pokaže odločnost in se apa postaviti po robu tudi takemu gospodu, kot je naš pl. Rech-baeh! Dovolj šikanirajo ti gospodje naša narodna društva pri vsaki priliki. Pokažimo, da smo Sokoli in da se ne pustimo žaliti od takega moža. ki se drzne v svoji nemški nadutosti imenovati naše društvo celo »Hn-bichtverein ! Xa zdar! Poslanska zbornica. Kalinov nujni predlog. Dunaj, 1"). junija. Zbornica je danes končala razpravo o vladnih finančnih predlogah. Ko sta govorila glavna govornika dr. Gessmann in Renner, je dr. (ilabinski predlagal, naj se vladne predloge Lzroče odseku, obstoječem iz 52 članov. Ta predlog je bil sprejet. Volitev v ta odsek se ima vršiti jutri. Nato je zbornica prestopila k razpravi o nujnem predlogu poslanca Kaline glede bosanske ustave. Ko je predlagatelj utemeljil svoj predlog, se je zglasil za besedo ministrski predsednik baron Bie-nerth. V svojem govoru je naglasa 1. da so ustavne uredne v Bosni prerogative krone in da se tičejo samo takih zadev, ki ne tangirajo niti finan-cialnih. niti gospodarskih, niti državnopravnih odnošajev teh dežela napram obema državnima polovicama. Iz tega razloga n e m o re v i a-d a ng o d i t i z a h t e v i, da bi predložila načrt bosanske ustave parlamentu. Predsednik nemško - nacijo-nalnega kluba dr. Svlvester je izjavil, da žele Nemci bosanskemu narodu najboljšo in najsvobodnejšo ustavo, ne uvideva pa potrebe, da bi se moral s temi bosanskimi vprašanji neprestano pečati avstrijski parlament. Ker je najnujnejša potreba, la se resi čim najpreje proračun, bodo Nemci glasovali proti nujnosti. Češki ajrrarec Zahradnik je naglašal, da jo ji* srečno branil proti Rusom, Crnogorcem in Angležem ter tam (»stal kot guverner do L 1809. V tej veliki vojni je s svojo armado prišel dan pred bitko pri VVagraniu do Napoleonove armade in potem zasledoval Avstrijec do Znojma. kjer je porazil nadvojvoda KaroTa tako, da je nemudoma sklenil premirje. Za to zmago je bil še na bojišču imenovan za maršala. Zapustivši Ilirijo je prevzel poveljstvo francoske armade na Španskem in 15 mesecev zmagoval nad Wellingtonom. Hit ko pri Sala-manki dne 22. julija 1812 pa je Marmont izsrobil. V tej bitki je bil tudi težko ranjen. Vojne I. 1813. se je udeležil na Nemškem, a sreča je lula Napoleona zapustila. Po bitki pri Parizu. :*<). marca 1S14. je Marmont popeljal ostanke svojega voja V Essonne in se je podvrgel provizo-rični vladi, česar mu ni Napoleon nikdar odpustil. Marmont je tudi še pod francoskima kraljema Ludovi-kom XVIII. in Karolom X. igral veliko vlogo kot francoski per in vojni zapovednik ter je umrl v Benetkah leta 1852. Kot generalni guverner v Iliriji se je Marmont izkazal kot odličen organizator, nesebičen in lojalen karakter, pravičen in pošten mož. V svojih spominih sodi Marmont, da je v Iliriji zapustil časten snoniiu; zapustil je neizbrisen spomin in slovenski narod bo ime Marmont vedno imenoval s čutom srčne hvaležnosti. slovanskim poslancem ne more hiti vse eno, kako se gospodari v anektiranih pokrajinah 'zato morajo zahtevati, da se predloži parlamentu načrt bosanske ustave^* da lahko pravočasno preprečijo eventuvalne škodljive določbe te ustave, ki bi lahko zavirale bosanski narod v njegovem svobodnem razvoju. Za glavna govornika sta bila izvoljena poslanca Redlieh in Nemec. Po zaključnem ero-voru poslanca Kaline je zbornica odklonila nujnost. Proračunska debata. Dunaj, 15. junija. Predsednik je pp končani razpravi o Kalinovem nujnem predlogu otvoril debato o proračunu. Prvi je govoril glavni referent dr. Steimvender, ki je priporočal zbornici, naj proračun odobri: Kot govorniki proti proračunu so se prijavili poslanci: Tomašek, Ba\a, Prašek, Hock, Miihhvert, Romancu k, Wolf, Stranskv, Kramar, Bjela-dinovič in Spinčič, za proračun pa poslanci: Lang, Chiari, Puchs, Rie-nbssl, Pautz, Schachinger, Hbher, VVohlinoier, Stolzel, Kumsehuk, Scheicher, (Jlabinski in NagSlo\vo« v Varšavi. »Dzien-nik v Poznanju in »Kurjer Lite\v-ski v Vilni. »Dziennik Polski« beleži, da se je predsednik nemško-na-eionalnega kluba dr. Svlvester izrazil o dr. Glabinskem, da ga je informiral o vsaki fazi pogajanj s »Slo-vansko enoto« in da ni storil ničesar brez sporazumi jenja z Nemci, ter pripomnil, da so Poljaki »eine dureh-\vegs verlasslicbe Partei«: list vzklika z ozirom na to Svlvestrovo izjavo z največjim sarkazmom: »Vzpričo tega lahko Poljaki zapojo: I hi hast Diamanten und Perlen, mein Lieb-ehen \vas \villst clu noch mehr. »Kurjer Litewski« v Vilni piše med drugim: »Z velikim ogorčenjem je javnost izvedela o dejanski zvezi poljsko - nemški v avstrijskem parlamentu. To prijateljstvo pri nas ne more biti popularno in nam tudi ne more donesti nobenih koristi. Zveza Poljakov z Vsenemei, ki nas v Poznanju oklepajo v suženske verige, je nenaravna in jo je zaradi tega treba pobijati z vsemi sredstvi.« Kakor je videti, se dani že tudi na l ^oljskem. Verska svoboda na Ruskem. P c t r o g r a d , 15. junija. Go-sudarstvena duma je sprejela v drugem in tretjem čitanju zakonski načrt o verski svobodi. Zbornica je Z veliko večino sprejela tudi dodatni predlog oktobristov, da je dovolj-ui j nest op iz krščanske konfesije v ne-krščansko in da zakon ne dela ovir, ako se podaniki m1 pridružijo nobeni konfesiji. Značilno je, da je duma sprejela ta dodatni predlog, dasi se je proti njemu izrazil ministrski predsednik Stolvpin. Na to je bilo zasedanje gosudarstvene dume odgođeno s carskim ukazom do 23. oktobra. Splošna vojažka obveznost v Turčiji. C a r i g r a d , 15. junija. Vlada je predložila senatu in poslanski zbornici zakonski načrt o uvedbi Splošne vojaške obveznosti. Glavna točka tega načrta je določba, da so VSi turški podaniki brez razlike vere podvrženi vojaški službi, izvzeti so edino duhovniki in menihi vseh ver. Vojaška dolžnost traja: v armadi 25 let in sicer 3 leta v aktivni službi 6 let v rezervi, 9 let v domobranstvu in 7 let v črni vojski, v mornarici pa 20 let in sicer 5 let v aktivni slu ibi, 10 let v rezervi, in 5 let v domobranstvu. „vekfyifl)Bifiir mes • Zapeta. Včeraj je sodišče zaslišalo tri priče. N Madžar Lajoš B e k n y je izpovedal, da mu je nekoč obtoženec Cu-die rekel: »Mi Srbi delujemo na to, da se nam dado naše pravice in da imamo svojega kralja. Čemu bi naj pošiljali svoj denar na Madžarsko?« Na vprašanje, če ve kaj je to Srbija in ako se nahaja v Evropi, je priča rekel, da tega ne ve. Kot druga priča je bil zaslišan Nemec Georg B i 11 n e r. Na vprašanje predsednikovo, koliko je star, je pripomnil: »Bitte, die Frage in deutscher Sprache zu stel-len.« Dasi svedok zna docela dobro hrvatski, vendar je predsednik takoj ugodil njegovi želji, dasi je narodni jezik na Hrvatskem izključno hrvat-sko-srbski. Hittner je pripovedoval, da je bila nekoč na cesarjev rojstni dan razobešena na občinski hiši srbska zastava. On in drugi Nemci so se napotili, da snamejo to zastavo, »weil \\ir so et\vas iiicht leiden komiteti.« .fohann Roller je prinesel lestvo, da bi splezal na hišo in snel zastavo. Takrat ga je ustavil občinski sluga in mu nastavil revolver na prsi. Kasneje so prisil orožniki in so stražili zastavo. Na vprašanje, če so bili ti orožniki Srbi, je priča odgovoril, da ne. Priča dr. Alojzij F r i t s c h, Nemec, zdravnik v Gjulovcu, je izpovedal, da je nekoč našel na svojem dvorišču, ki meji na hišo obtoženca So-lariča patronu manlicherco. Iz tega »klepa, da je imel Sofarič skladišče orožja. Obtoženec Solarič je k temu pripomnil, da so bili nekaj mesecev preje vojaki v Gjulovcu in da so bili tudi nastanjeni pri dr. Fritschu, iz česal* sledi, da je dotična patrona bila brez dvoma vojaška. Svedok dr. Fritsch je nadalje pripovedoval, da je slišal praviti, da je obtoženec župnik Solarič grozil nekemu kmetu, da ga ne bo pokopal, ako se ne bo priznaval za Srba in ako ne bo zahajal na srbske sestanke. Imena tega kmeta, ki mu je Solarič tako grozil, ni vedel navesti. Nadalje je priča izpovedal, tla ni nikdar slišal med narodom govoriti o Srbiji in kralju Petru in da tudi ni nikjer videl slike kralja Petra, dasi je po svojem poslu zahajal tako v kmetske, kakor tudi v boljše srbske hiše. Kakor je razvidno, se Rauchova \ iada poslužuje v procesu proti Srbom poleg frnnkovcev tudi Madžarov in Nemcev. Hrvatski so torej nevarni samo Hrvatom enakokrvni bratje Srbi, Madžari in Nemci pa ne. Nemci smejo postopati z največjo dr-zovitostjo. kakor kaže slučaj svedoku Bittner, a Srbi so že ,r eleizdajnik'.« ako zahtevajo zase pravico, da se smejo posluževati cirilice] Kam jadrajo na Hrvatskem? K umetnišlii rcjtairt v novem Mopičevem (Misli slovenskega slikarja.) Zelja gotovo vseh slovenskih umetnikov se je spolniln. Ljubljana ima svoj umetniški dom, kjer se bodo odslej vršile razstave slovenskih in morda tudi neslovenskih umetnikov. To je za razvoj slovenske umetnosti vsekakor zgodovinskega pomena in ni dvoma, da bodo Jakopiča cenile bodoče generacije ne samo kot sinfonikn barv ampak tudi kot moža. ki je začel s premišljeno umetniško vzgojo slovenskega občinstva. Glavni namen razstavljalcem je: umotvore prodajati, glavni uspeh bi moral biti: občinstvo vzgajati. Prvo je brez drugega nemogoče. Ne morem si namreč misliti, da bi se dobilo kdaj občinstvo, ki bi kupovalo umotvore samo z namenom umetnike podpirati. Tega tudi ne zahtevamo od kuoovalcev. Mi nočemo miloščine, mi hočemo, da dobimo, kar zaslužimo. Kadar bode občinstvo znalo ceniti vrednost originalne slike, kadar bo znalo razločevati med fotografijo in sliko, med kopijo in plagijatom, med umotvorom in diletantskim delom, kadar bo spoznalo, da je umetniška vrednost slike neodvisna od velikosti, da je slika lahko slaba tudi če izraža lepo idejo in nasprotno, da more biti slika dobra, tudi če predstavlja manj zanimiv prizor iz narave — takrat bomo mogli govoriti o umetniško izobraženem občinstvu. Vse to doseči seveda ni priprosta stvar. Glavno je, da občinstvo mnogo vidi. Manj važno, a tudi potrebno je, da priobčujejo naši časniki mnogo ocen in sploh umetniških razprav. No po političnih razmerah, ampak ' o razvitku umetnosti in znanosti sodima o kulturi narodov. Na prvem mesta imenujemo navadno umetnost, to> podčrtam. — Ne pripisu jino tedaj momenjenim člankom manjšo važnost, ampak naučimo se na to, da nam bodo take notice po-trebna vsakdanja hrana, še več, da se bomo sramovali če ne bomo informirani po časopisju dovolj dobro o' vsakem važnejšem umetniškem dogodku. Posledica tega: Listi se lu>-do sami potrudili zanimanje za umetnost vzbujati in v vsaki »boljši« družbi se bo govorilo razun o modi, politiki in športu tudi o umetnosti. Slikar N. bo v takih razmerah v Jakopičevem paviljonu razstavil kolekcijo slik in uradnik N. bo reke! v kavarni tovarišu B.: »Kaj, Novih slik še nisi videl!f Noy ti si mi pač lep filister, da te še to ne zanima.< In slikar N. bo gotovo v takih razmerah tudi pa j" slik prodal, kajti če Svetnik C. ne bo imel v svojej spre-jemnici originalov na steni, ga bo sram sprejemati goste. Ne pričakujem, da bo razstava imela že bog vedi kak uspeh v tem oziru. Ampak vzrok temu ne bodo ne slikarji, ne občinstvo, pač pa recimo razmere, v katerih živimo, ki niso nudile občinstvu prilike, da bi se umetniško izobraževalo. V dvojnem obziru bo tedaj bolje: Na gimnazijah postane po novi ministrski nare« I bi risanje (in s tem v zvezi zgodovina umetnosti) obligatno*) in slovensko občinstvo bo imelo priliko videti večkrat umetniške razstave. Pričakujemo samo, da bo tndi slovensko iluhovništvo jelo naročevati od slovenskih slikarjev cerkven«' slike in takrat bo nada. da se bliža konec stradanju slov. umetnikov. Y tem znamenju odkritosrčno pozdravljamo vseslovensko umetniško razstavo v Jakopičevein paviljonu. *) Ni verjetno, da bi bila govorica resnična, da se kranjski dež. šolski svet protivi vpeljati risanje kot obligaten predmet na kranjskih gimnazijah. To bi bilo naravnost proti-kulturno, in slovenski umetniki bi morali v družbi s slovenskimi profesorji posvetiti tej stvari kar največjo pozornost. Jestnneli c. kr. cestarje? pri sv. Luciji. Društvo državnih uslužbencev v Trstu je dne 30. pr. ni. sklical«* sestanek cestarjev v gostilni g. Vuga pri Sv. Luciji, katerega se je udeležilo brez nikake posebne agitacije čez 50 mož te stroke. Ob polu 2L uri popoldne je društveni tajnik g. Snuli otvoril zborovanje. V poljubnih besedah se je zbo-rovalcem zahvalil za tako mnogoštevilno udeležbo, posebno pa ra«li tega, ker predobro ve, da je omogočiti ta sestanek, vsak posamezen udeleženec zraven fizičnega napora trpel tudi materijalno. Vse to kaže. j«4 nadaljeval, da društvo vživa pri vseh popolno zaupanje, kar bode tudi društvo \ poštovalo in od sedaj naprej š<* z večo vnemo delovalo na to, da se tem c. kr. trpinom njih prežalostno stanje v kratkem in izdatno izboljša. Po tem kratkem nagovoru s«- je navzočim natančno poročalo, kaj in kake korake je društvo do sedaj storilo v pri«! cestarjev. Celo poročilo so navzoči poslušali z najvećim zanimanjem in že med poročanjem bilo j«' na vseh obrazih opažati le rado-voljstvo in to zato. ker je vsak posamičen uvi«leval, društvo sa nje uspešno deluje in lahko mnogo «l«>s<>ž«\ K besedi se je oglasilo več navzočih. Tovariš Lah iz Vrdele pri Trstu je priporočal, »la se morajo cestarji postaviti enkrat na noge in toda jim bode le tedaj mogoče, ako se vsi organizirajo in potem tako organizirani kot en mož zahtevajo izboljšanja njih, do sedaj tako obupnega stanja. Svetoval je, da se še oni, kateri nis«> še vpisani v to društvo, prej ko mogoče vpišejo. Naša dolžnost je, la društvo podpiramo, ker le potem smemo od društva zahtevati, da se ono za nas zavzame in za nas deluje Radi tega smo pa lahko brez skrbi, ker društvo ni pokazalo le dobre volje, marveč je pokazalo, da na tem polju že davno žilavo dela. Tovariš Valentinčič je očital ministrstvom sploh, da je za monarhijo naravnost sramota, ko ima uslužbence s c. kr. pridevkom in katere plača pri sedanjih okolščinah s 30—60 kron na mesec in katere plače noče tem trpinom povišati, medtem ko so povišali davek na razna živila. Nadalje je očital, da visoki uradniki imajo visoke plače, ker oni skrbe v prvi vrsti le zase. Opravičujejo se, da imajo mnogo stroškov s stanovanji in s šolanjem svojih otrok. Ali ti gospodje ne vedo, da tudi reveži potrebujejo stanovanja in da tudi trpini imajo otroke in največkrat zelo talentirane in katere bi tudi oni radf šolali.' Primerjal je gospodo s troti, a revno ljudstvo sploh s čebelami, katere morajo delati in drŽavi skupaj, znašati, da se gospoda (troti) morejo mastiti. C«star Stanič je bil mnenja, »la bi se sestavila na tem shodu resolucija t«u- dala na glasovanje in katero naj bi nesla zato izvoljena deputacija na si kr. ministrstvo za javna dela. Ker je pa bila šele pred \A dnevi deputacija nižjea vst ri js!;ih cestarjev ne dotičnom mestu, se je sklenilo, da se ta resolucija odpošlje potom pošte na svoje mesto in šele potem, ako ne bi to nič izdalo, se bode skrbelo zato, da se odpošlje še eno deputacijo na. omenjeno ministrstvo. Nato je bil shod zaključen. Po shodu so se vsi navzoči, kateri niso bili še vpisana v ilruštvo, vpisali, izvzemši enega od Sv, Lucije, kateri je o I Metal, da s«' bode v kratkem tudi <»o vpisal. Resolucija, katera je bila na tem shodu enoglasno sprejeta in katera se je že odposlala na c. kr. mini-Btrstvo za javna dela se glasi: C. kr. cestarji zbrani na svoji skupščini pri Sv. Luciji pri Tolminu dne 30. maja 1909 zahtevajo: 1. Stalin* nameščenje po manjšem plačilu,* kakor tudi vse pravice, kater«' uživajo di-ugi stalno nameščeni državni uslfzžbenci in to skli- ČUJOČ se na sponnmico ž«' p«xlan<> na visoko <-. ki-, min. predsodništvo leta % da s«> jim ovirajoč >«• na njihove žalostne okulščine izplača čim prej po višek na podlagi že o«llo«V-nega kredita od *J(.)0.000 kron. Zo slovensko trgovino. N.t prvem vseslovenskem trgovskem snodu v Ljubljani, ki se j** vršil leta HX)7 , se je govorilo mnogo lepega o napredku in važnosti slovenskega trgovstva. Med drugim s«* je tudi poudarjala potreba, da se ustanovi fond. s katerim bi se podpiralo slovenske trgovske sotirudnike, ki bi se hoteli etablirati v narodno ogroženih krajih, pa jim nedostaje sredstev za to. Znano j«', da deluje na Češkem že več let tako društvo, katero dobiva lepe podpore "d čeških denarnih zavodov, čeških trgovcev in imlust rij-eev. Vsako leto pripomore dvem do štirim mladim trgovcem pri usta novitvi lastne trgovine v ogroženem ozemlju in ima pri tem delovanju do-sedaj statistično dokazanega uspeha v devetdesetih slučajih izmed sto. In mi? Ali nimamo tmli ozemlja, kateremu preti nevarnost, da ga zased«* tujec ravno potom trgovine.' Saj je dovolj znano dosledno delovanje »Siidmarke«, ki posebno pod-pira trgovce in obrtnike v krajih, ki jih nočejo Nemci iztrgati iz naše posesti. Potom trgovine m obrti BO prišli Nemci do vlade v vseh >p«>dnj«' štajerskih mestih in trdili. Mnogo dobrega kruha je še na Štajerskem kakor tudi na Koroškem za slovenske trgovce. Vsega tega kruha pa vendar ne smem«1 prepustiti brezbrižno tujcu, da se ta vskega shoda ter bodeta začela zbirati prispevki* za štipendije, s katerimi se hod«* pomagalo slovenskemu trgovskems naraščaja pri otvoritvi trgovin v obmejnih, oziroma narodno ogroženih krajih. Ni nam treba snovati zato p«, sehnoga društva, kajti obeti ve podpisani instituciji bodete gotovo n;« najboljši način obrnili denar v zgoraj omenjeni namen. Obračamo se tedaj do Vas s prošnjo, da blagovolite po možnosti pri Spavati V ta namen. Prispevki se naj pošiljajo na spodnještnjerski »Narodni svet< v Celju ali »Slovensko trgovsko društvo, v Celju. Darovi se bodo objavili v časopisih. Sprejmemo vsak, tudi najmanjši dar s hvaležnostjo. Prepričan bodi vsak, da se bodo vsi prispevki dol >ro porabili ne le na korist slovenske trgovne, marveč tmli v krepko obrambo naše slovenske zemlje. -— Cpamo, danas bodo pri tem podjetju krepko podpirali vsi slovenksi denarni zavodi in slovenski trgovci. Za »Narodni svet za Štajersko:« Dr. Juro Hrašovec. Za »SI. trgovsko društvo v Celju:« R. Stermecki. S$D Prilega , SKvcMEEfl ■•rade" tt 134, t*l 16. Dopisi. njih v Trstu ni mogoče izhajati. Pro- »Narodnega doma« obeta biti vsfod fesor Karollus je pojasnjeval, da j nekaj -sprememb sporeda jako aani-je lahko mogoče priti tržaškim Nem- ' miv. Od prejšnjega sporeda ostane le Iz Mirne. Dne 8. junija je mesar in gostilničar v Mirni gospod Ivan Bule v župnišče naročit krst. Pred župniščem je dobil g. župnika, ko je ravno poveljeval nekemu zidarju (??). Pozdravil ga je in ga obvestil o krstu, nakar mu. je župnik mignil, naj gre ž njim v župnišče. Tu se je g. Anton Koejančič postavil za pisalno mizo, pogledal in premeril g. Bulca kakor kak detektiv in rekel: »Povedati Vam moram, da ste Vi meumazani; tako umazanega Človeka ne sprejmem v cerkev; da veste, jaz kot namestnik sv. cerkve in administrator tukajšnje tare ne dopustim kaj takega«. — Na it o opazko se je obrnil g. Ivan Bule in odšel rekoč*: » g. Bexeetar in tako je bil otrok iz mirnske fare krščen v trebanjski fari. Oskrbnica gospoda Antona Koejanmča je pa od veselja lako poskakovala po 'Mirni, da je bila vsa -penasta, kakor tkakssrebec, ki ga jezdec več ar goni. Ta vljudna oskrbnica g. Antona IKočjančiča je zabavljala na g. Bulca. da ut. pustni dan v maškare kodi in ima čas se napraviti, za krst pa nima časa, da bi S* preoblekel. Če to župnikovo kuharico kaj briga, se bo drugod azkazalo. Tam bo imela priliko dokazati, kako je bil g. Ivan Bule krvav, d* je od njega teklo, kajti v resnici je gospod Bule po njegovem poslu bolj čedno opravljen kakor pa stagr. Kocjančič in njegova kuhnri<:a. Z Vač. V nedeljo, dne G. t. lu. nas je posetil pevski klub« iz Zagorja. Pevsko dr ištvo »Struna« iz Vač je pripravilo svojim dragim gostom veliko vrtno uto smrečevja. V narodnem na.- dušenju in bratski l.i I bavi sta se društvi za'bavali do mraka, vmes -pa se je razlegala Krasna -Ionska pesem ter nas spodbujala k nadaljnjemu delu za procvh mile. domovine.. Zagorski pevski klub mm - s v njim preciznim izvajanjem Kazal, na kako visoko stopnjo umetnosti se je povspeJ po zaslugi svojega vztrajnega pevovodje gosp. Janka Levstika, šolskega voditelja v Zagorju. \i stopalo pa je udi do aee pevsko društvo > Struna« poc vodstvom gospoda .Janka Blaganje. i »asi z malim številom pevcev in pevk, je d3 nastop za trikajšnje raz-ere zelo uiroden. Hkoneu je gosp. Janko Levstik \ vznesenih besedah pojasuO poir>embj*ost — G. junija — ■<■: predlagal, da se položi mal dar domu na a kar, nai > se je nabralo *21 on 40 rin. zn »Družbo sv. Cirila in Metoda«, katere je takoj poslalo • »dstvu. Prehitro je potekel čas. Ko sta še združeni pevski društvi zapeli Lepa naša domovina«, se je napotil vski klub« v spremstvu nekaterih Strunašev na postajo Sava. Vačanom ►o »stal Ta pevski sestanek v trajnem >poininu. — Končno i/ srca kličemo atskemu »pevskemu klubu«: Žive. li iii na svidenje! ceni v posameznih volilnih okrajih v — ožjo volitev. Tajnik H ti 11 e r pn je izjavljal, da gredo Nemci volit le, ker jim veleva narodni čut, da pokažejo pred celim svetom tržaško nemštva Človek bi kar trepetal pred nemštvom v Trstu, ko bi nam graški list sani tega strahu ne vzel. »Grazer Tagblart« ima namreč srečo, da piše za poročilom o širokouSfcnosti tržaških Nemcev» na isti strani tmli že o uspeh«, ki so ga dosegli Nemci v Trstu. Pri občinskih volitvah Gospod, napredno druituo 5fl šentjakobski otonl priredi danes, v sredo, 16. f. m. ca starem Babičevem vrtu na dolenjski cesti mesečni shod Začetek ob 8. Glavna točka sporeda je poročilo o zgradbi obrtne lole. Dnevne vest* V Ljubljani. 16 junija. + Širokoustnost tržaških Nem-'< v in njih razveseljiv uspeh. Graški dnevni! poroča, da so imeli tržaški Nemci koncem preteklega tedna vo-'iini shod. Predsednik »Nemškega Političnega društva« dr. Rabi je ]|H*d drugim trdil, da se v Trstu nem-;tvo vzbuja in krepi. Nemci hočejo Pri volitvah Lahom dokazati, da brez IV- razreda —- pravi omenjeni list — je dobil nemški števni kandidat v šestih volilnih okraji!* 17, C», 43, 60, 9 iti 10, skicpaj 145 glasov. Ta uspeh je razveseljiv, ker se je računalo komaj nad 1(1(1 Klasov. Res razveseljivo je, tla so s/' tržaški Nemci s svojim uspehom nesmrtno blamirali pred 'CeJim svetlim. V IV. razredu so od-•dali pet kitat manj glasov, kot jih je "bilo po poročilih na volilnem shodu zliranib kn manj glasov, kot hi jih dcdiili v Trstu zamorci, ako bi jposta-vlli svoje kandidate. -f- Volitve w Zag*>rju oh Savi. Piše se nam: V sobota, dne 19. t. m. ^e torej vrše volitve v občinski za-:stop. Cobal in njegovi podrepniki že love i>ooblastila in se hvalijo, da bo->do zmagrali. Nič bi ne imeli proti temu, tla dobijo Ijndi soeialnodeinokrat-ski dehrvei nekaj zastopnikov, ko bi njih voditelji upoštevali, da žive na Slovenskem ozemlju in da je ogromna večina delavcev slovenslcega pokoljenja. Toda Cobal tega prav nič ne vTSosteva, delavca in njih stremljenja so mu deveta) briga. Oea Cobal grmijo, da so internacijonalni, v resnici pa lazijo oTcrog zagrizenega, sedaj odslovljenega »Sudmarkerja«* Schullerja in deuuneirajo zavedne člane delavske narodne organizacije, in okrog nemčurskega kramarja Mi-ehelčiča, kojega nadebudna hčerka se je drznila nekoč, ko se je vozila z nekim debeluhastim nemčurjem s Hrastnika, vsklikniti, da so v Ljubljani še vst- premalo teh roparskih Slovencev postrelili. Taka vzgoja se je izvršila gotovo v zalivalo, ker so Slovenci obogatili nekdaj revno, iz Semiča semkaj privnndrano rodbino. Vsi učitelji in nčiteljice volijo v prvem razredu ter imajo tu odločilno besedo. Ker so vsi slovenske krvi, pričakujemo, da store svojo narodno dolžnost. Oe že kdo nima poguma (kakor pri zadnjih volitvah) glasovati za slov. kandidate, naj se vsaj absentira. Sploh bodemo pa po dejanju spoznali pri teli volitvah ljudi in razkrinkali vse tiste dvomljive voli Ice, ki so, če kaj nese, Slovenci, če treba pa tudi neinčurji ali pa mokraći, če tako boljše kaže. V očigled septemberskih dogodkov, postopanja »Kranjske hranilnice«, vlade i. t. d. '»pustimo \>e osebne prepire n osebne koristi ter stopimo v>i kol en mož na krov. da zmaga pravična slovenska stvar! + Brežiški nemčurji raztrgali hrvatsko zastavo. Zagrebške »Norosti« poročajo: »V nedeljo je imelo kolesarsko društvo /Sokol« dirko iz Podsuseda preko Brežic nazaj v Podsused. Xa straži pri savskem mostu v Brežicah je stal gosp. Pragotin Kučić s svojim motorjem. Sabo je imel s ojo soprogo in dete. Ko je Kučić 9topil v bližnjo gostilno, da se okrepi a Sašo piva, so navalili nanj tamkaj zbrani Nemci ter ga jeli psovati. A ko so opazili, da je njegov motor okrašen s hrvatskimi zastavicami, so oemeurski kulturonosci jeli zabavljati na hrvatsko trobojnico. Končno j<* skočil neki nemčurski mladič k motenju, pograbil hrvatske zastavice, jih pometal na tla ter jih jel teptati kličoč: »Sie konnen diese Fetzen ins Ctfossel tragen« itd. Namah se je okoli Kučića zbrala cela četa nemčurski h trobusnikn^, ki so se kar skušali \ žalitvah hrvatske trobojnice. Ko se je Kučič postavil v bran nemčurjem, so ti olikanci nameravali celo napasti njegovo soprogo.. Končno se je g. Kučie osvobodil napadalcev ter šel policiji v "Brežicah prijavit dogodek.« — »Novosti« pripominjajo: »Interesirali se bodemo, da izvemo imena teb nemčurskih junakov, da jih bomo lahko priporočali hrvatskim izletnikom v Brežice,« -I-Imenovanje. lTčitelj na moški kaznilnici v Gradcu g. Mih. C i zel j je prišel ad personain v 10. činovni razred« — Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi svoj tatedenski družinski večer v četrtek, dne 17. t. in. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Štefana Berganta, »Jugoslovanska restavracija«, Gosposka ulica št.3, h kateremu sestanku se vljudno vabijo vsi člani in somišljeniki z njihovimi rodbinami. Na dnevnem redu je tudi nadaljevanje razprave o splošnem starostnem zavarovanju. — Jutršnjl zabavni večer vajenske skupine N. D . O. v areni še i«vrstna trodejanka »Ciganir<, ka tera je občinstvu tako izborno ugajata in pa ganljivi deklamacija »Velikonočna«. — Po predstavi proste zabava, od katere omenimo same licitacijo koštruna, nato pa prosti jdes. Apeliramo »a vse prijatelje naše skupine, na prijatelje proste izabave in veselja, da nas ne pozabijo in počaste s svoja u poseiom, kar nas bo v našem debi moralno in fizično podpiralo in bodrilo v krepkem napredovanju v svesti si gorkih in odkritosrčnih simpatij slovenskega občinstva. Vstopnina je samo 30 vin., kar bo delavni mlaoVniški sle upi ni gotovo vsak rad žrtvoval. — Na svidenje! — Za Trubarje* spomenik so nabrali udeleženci nedeljskega naprednega sestanka v Kostanjevici,' po pretežni večini sami vrli kmetski posestniki, 28 kron. Ta rodoljubna' čau zavednih našib kmetskih somišljenikov beležimo z največjim priznanjem £ter jih stavim** v sijajen zgled zavednosti in požrtvovalnosti narodno-napredni inteligenci, ki .'je w neverjetni brezbrižnosti malodaiic pozabila, da zahteva čast slovenskega naroda, tla postavimo dostojen spomenik očetu slovenske književnosti Primožu Trubarju! Napreduj**-, ki, zganite se lin spominjajte se pri vsaki priliki fonda za Trubarjev! spomeniki! — Kresna veselica. Kakor smo že poročali, priredi »Sokol« v Ljubljani v soboto, dne 19. t. m. na dirkališču veliko veselico pod gorenjim naslovom. Danes priobčujemo podrobnejši spored« Veselicu i prostor bode v neposredni bližini glavnega vhoda na dirkališče in bode takt) prirejen, tla bo meti posameznimi toči šči in drugimi šotori neposreden stik. JVostor bo briljantin) razsvetljen. Godbo na pihala bode oskrl>ela polnoštevilna »Slovenska Filharmonija«, iki bo proizvajala najnovejše koncertne pa tudi poskončne točke. Vršile se .bodo vaje :z gorečimi kiji, v mraku nastopi svetovni pirotehnik s svojimi iznajdbami, nato se bode žgal običajni kres. okrepčilo bode skrbelo dvoje vinaru, dvoje pivarn, natlalje paviljon za jedila, sladščice itd. pekli se bodo tiub janci. Pripomniti nam je, da bodo posamezni paviljoni pod nadzorstvom narodnih *Iam (»Ženskega telovadnega društva«), ki so vkljuh kasnejšim narodnim prireditvam požrtvovalno in blagohotno sodelovanje obljubile. Poleg cenjenih narodnih dam stregle bodo v pt)zameznih paviljonih tudi dmžestne narodne gospodične. Skratka, komur .j«* do neprisiljene zabave, pridi v soboto na »kresno veselico«. — Kresna veselica. Dodatno k našemu zadnjemu poročilu o kresni veselici, ki se bo vršila ta teden r soboto, se nam piše sledeče: Na praznično ozaljšanem veseličnem prostoru postavljeni botlo različni paviljoni, v katerih *e bo točilo pivo in vino, prodajale jest vine, gorke in mrzle, slaščice, kava, sladoled in tobak. Izmed piv točilo se 1m> pivo Ar.erjevih dedičev in delniško pivo. Obe pivi, kakor strokovno priznano glede kakovosti vsekako dosegati in deloma celo prekašati pivo drugih, mnogo večjih pivovaren. Vino, dobro belo, v pretežni večini pa rdeče, katerega se po mnogoteraih skušnjah tudi največ konsumira, nabavila bo-deta narodna vinotržca gosp. Josip Lenče in g. Valentin Mrak. Imena samaobsebi so nam porok za pristno in izvrstno kapljico. Kakor lani, pekli se bodo pod strokovnjaškim vodstvom na pristni način janci, vendar se pa slavno občinstvo prosi, da počaka z nakupom te slastne pečenke toliko časa, dokler ne bo oficijelno proglašena kot dobro prepečena. — Slašč lčarna in kavarna ho v oskrbi priznane tvrdke Jakob Zalaznikove. Mrzla jedila, šunko, klobase, razne narezke, gorke hrenovke preskrbi gospa Ravterjeva. V posebni lopi prodajal se bode tudi tobak. — Nada Ijno poročilo sledi. — Nabiranje krajepisnih imen. V prvi polovici tekočega leta so »Slovenski Matici« izročili zbirke krajepisnih imen naslednji gospodje: G. nadučitelj Fr. Lovšin po g. prof. dr. ZmaVCU; g. bogoslovee Jakob Fatur po c. kr. okrajnem komisarju Silv. Domicelju; g. zavarovalni zastopnik Fr. Dreni k; er. župnik Jos. Lavtižar; g. nadučitelj Rili. Trebše po g. prof Koštialu; g. nadučitelj Iv. Demšar po g. strokovnem učitelju M. Hočevarju; g. st. pbil. A. Debeljak; gg. dijaki Fran Maršič, Jos. Lavrič, J. Franza po g. prof. \Vesterju in Pavel Jelovčan v Kranju po g. prof. Dokler ju. Vsem imenovanim gospodom se za njih prijazno prizadevanje v namene »Matice Slovenske« iskreno zahvaljuje »odsek za nabiranje krajepisnih imen.« — Pevsko društvo »Slavec«. Seja slavnostnega odbora za prireditev slavnosti društvene 251etnice bode v četrtek, dne 17. t. int točno ob polu 9. zvečer v »Slavčrfvih« društvenih prostorih* V*si otfeomžki se vabijo, da se seje točno udeleže radi poročil posameznah odsekov. — Umetno-obrtiVi strokovna šota v Ljubljani. Za (delovodjo kovinskega oddelka je imenovan jetničar-ski paznik E. Pet^r i č , ki je nastavljen v Šebeniku v kaznilnici kot strojnik in kurjač. — Telovadno društvo »Sokol I.« ima dne 19. t. ni. v soboto ^zvečer ob 8. uri v hotelu »Ilirija« svoj izvanredni občni zl»or. Dnevni red: 1. Organizacija žitpe. 2. Slučajnosti. K oliilni udeležbi vabi odbor. — Telovadno društvo »Sokol !.♦< priredi v oadeljo 4. julija t. I. svojo Ji. javno telovadbo in veliko celdan-skt) ljudsko veselico na Ledini, kakor lansko leto. Natančnejši spored priobčimo pozneje. — One častite dame, ki bodo sodelovale pri sokolski veselici dne 4. julija DO Ledini, se najvljudneje vabijo k damski seji v petek 18. junija, točno db poln 8. zvečer, v društveno sobo, Ilirske ulice 22. — Veselieni odsek 3*Sokola I.« — Novi načrt carinske tarife Zedijtjeiiih držav v Ameriki. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je ilomačini interesentom zbirka poročil, zadevaj oči h novi načrt carinske tarife Zet li njenih držav v Ameriki, na vpogled. — Zmagoslavje slovenskega umetnika gospoda Julija Betetta. »Fremden-Blatt«, čigar stvarne kritike o umetnosti vzbujajo občo pozornost, piše v št. 157. z dne 9. t. m. zelo laskavo oceno o nastopu gojencev »C. kr. akademije za glasbo in vpodabljajočo umetnosL« Javna pro dukcija teh gojencev je bila prvi pot cela opera in sicer »Čarobna piščal«. Po splošnih pohvalnih opazkah pravi navedeni list doslovno: »Pred vsem je treba omeniti izvrstnega Sa-rastra gospoda Julija Betetta. V tej sezoni smo že imeli priliko povodom predstave Piernovih »Otroških križarjev« opozoriti na nenavaden uspeh tega mladega umetnika in :ra javno pohvaliti. Ta sodba se je po njegovem Sarastru še bolj utrdila. Njegov mehki, sonorni bas je praznoval v »teh svetih prostorih« svoj pravi triumf« ^.. — Čestitajoč mlademu rojaku - umetniku aa tako krasnem uspehu mu želimo š«> nadaljnjih lovorik na njegovi umetniški poti! — Odbor društva slovenskih trgovskih potnikov ima v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. dopoldne v hote lu »Ilirija« sejo. Ker so zelo važne redu, prosijo se tla se je zaneslji-par ur posvetijo Odbor, vednost. Ker se meti otroke na ločke na dnevnem gospodje odborniki. TO udeleže ter vsaj v korist društva. — Občinstvu v je zanesla škrlatica okulističnem in kirurgičnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani, se do preklica sprejemajo na ta oddelka le n u j n i , zdravljenja neobhodno potrebni slučaji. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Bakreno rudo je izsletlil posestnik Jakob Pečar v Kranjski gori. Če je le res ta sled kaj vreden ! Prostovoljno gasilno društvo v Žabnici pri Škof ji Loki ima slavnost otvoritve in blagoslovljenja >(iasil-nega doma« v nedeljo 20. junija. Gasilno društvo \ Planini pri Rakeku priredi 8. avgusta t. I. vrtno veselico povodom otvoritve in blagoslovljenja gasilnega društva. V Ljutomeru bo občni zbor »Ci-ril-Metodove podružnice« v nedeljo dne 20. t.m. v gostilni Vavpotič. Po sporedu bo predaval g. Prekoršek. Podivjani naborniki. Več nemških fantov, ki so se vračali od nabora iz Gamsa, je napadlo trgovca Si seka, edino le za to, ker jim ni hotel tlati za pijačo. Vrgli so ga ob tla, pretepali in suvali, da bi bil obležal, tla ni tlošel stražnik, pred katerim so zbežali. Ker Nemci s slastjo bilježijo vsak tudi najmanjši pretep pri nas kot »\vindische Rohheit«, bodi omenjeno, da ti fantalini visokih nemških kulturonoscev niso bili samo surovi, marveč tudi sila umazani, ker so zahtevali s silo pijačo od tujca, za kar je še naš fant, ki se sicer rad stepe za dekle, vobče veliko preponosen. Svinja obgriznila otroka. V Remšniku je prišla pri posestniku Aleksu svinja neopaženo v sobo, kjer je enoletnega sinčka na glavi, rokah in nogah tako obgrizla, da je v kratkem umrl. Pred mariborskim porotnim sodiščem sta bila obsojena 17 letni steklarski pomočnik L. Krajšek iz Loke pri Zidanem mostu, inl51etni steklarski učenec A. Zebe iz Maribora, vsak na 10 mesecev težke ječe, ker sta pokradla pri steklarju Wagrandlu v Mariboru tekom pol leta skupno nad 800 kron. Utonil je nadučitelj g. Rudolf Z a v r š n i k 13. t. m. zvečer v Kokri pri TupaliČah na Gorenjskem. Služboval je v Preddvoru že od 1890. leta. Tragično smrt, o kateri še ni natančnejih podatkov, vendar je go- tovo, tla je samomor ali uboj izkl.ui-čen, obžaluje vsa okolica, ker je bil obče priljubljen, spoštovan in dobrohoten učitelj mladini in narodu. Tmrli katerega truplo so potegnili še le 1 L popoldne iz vode, zapušča vdovo in r> nepreskrbljenih otrok. Zgorela je 9. t. m. hiša kajžarja A. Kremžarja v Zg. Kokri v kranj skem okraju. Kako je nastal Ogenj, je neznano. Zavarovan je bil za 800 K, Skoda pa znaša nad 4000 K. Šaleško učiteljsko društvo zboruje dne 17. junija ob 10.. uri pred-pohlnc v Šinartnu oh Paki. Te^a zborovanja se udeleže tndi člani celjskega, Vranskega in jrornjegrajskeKa učiteljskega društva. Čudna hitrost. Naročnik našega lista nam piše iz Celja: List — zelo važne vsebine, romal je iz Hrastnika ob južni železnici pa v Celje celih osem dni, t. j. od 5. tlo 13. junija t. 1. Mi s tem na točnost opozorimo c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu. Iz laškega okraja na S]>odnjem Štajerskem se nam piše: Na Dolu pri Hrastniku ob južni železnici postavili so novo veliko farno cerkev. A vkljuh temu, tla ta zgradba niti dogotovljena ni, že stavijo novo župnišče. V tt) stavbo potrebno zidavo dovažajo farani. A pri tem nič ne de, če se to zgotli tndi ob nedeljah in praznikih. Čeravno cerkvene postave pravijo, tla ta čas niso dovoljena teška, hlapčevska dela, pa 1 j ml je vendar ob nedeljah dovažajo za dolsko župnišče pesek ter za tisto zgradbo tlelajo, kakor ob delavnikih, v kamnolomu. Seve, če se gre za župnika, takrat je vse dobro in dovoljeno, če bi se pa šlo za kakega drugega,, tedaj bi se pa žugalo s peklom in hudičem. (Jbogo ljudstvo, kdaj se ti bode vendar enkrat razjasnilo v glavi! Za škrlatico je obolelo v Nad-gorici, občina Črnuče, 0-otrok. Dva sta umrla, štirje pa so težko bolni. Umrl je abiturijent celjske gimnazije Fr. Gril v soboto 12. t. m. v Rušah. Dovršil je vse gimnazijske razrede z odliko in bil vedno vrl zaveden Slovenec. Uvedba trgovskega knjigovodstva pri državnih železnicah. Meti najvišjim računskim dvorom in finančnim inželezniškim ministrstvom pride, kakor se poroča iz merodajnih krogov, ševtem letu do komisijonal-aega posvetovanja, na katerem*se bo strokovno, in končno knjigovodsko vprašanje državnih železnic rešilo. Bržkone odpade kameralistično in uvedejo trgovsko knjigovodstvo. Gostilno v »Sokolskein domu« >o otvorili v Gaberju pri Celju. Zavedni narodnjaki in Slovenci sploh se na to vljudno opozarjajo. Požar. V Križem vasi (Slovenje-bistriski okraj) so zgorele trem posestnikom hiše in gospodarska poslopja. Poginilo je 9 glav goveje živine in ena svinja. Vzrok, kako je nastal ogenj, je neznan. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Zanimiv slučaj strele. V Zg, Hudinji je udarila v soboto strela v hlev posestnika Brusenjaka. Ubila mu je enega konja, druzega jako težko poškodovala, ne tla hi pustila v hlevu ali na stavbi najmanjšo sled kake poškodbe. Nevarna razstrtdba. Po Gospodski ulici v Celovcu je peljal trgovski učence neke celovške tvrdke prazen sod za špirit Naenkrat se Bod I groznim pokom razleti. Dno in raztrgane deske je vrglo več sto metrov daleč in pobilo nehroj šip v okolišu. Ranjen ni bil k sreči nihče, uiti dečko, ki je voz peljal. Smrtni padec v svisli. Posestnik Mat. Tri v (iratweinu je prišel v soboto zvečer vinjen domov in zlezel na svisli spat. — V jutru pa so dobili mrtvega na tleh v mlatilniei, kamor je padel ponoči v spanju in si zlomil vrat. Kdaj se sme prodajati novo vino? Tržaško namestništvo je pozvale goriško trgovsko in obrtno zbornico, da izjavi mnenje, kdaj se sme točiti novo vino na drobno. Na tozadevnem posvetovanji] zbornice je bil sprejet predlog Huguesov, ki določa, tla se siue vino točiti takoj, ko se pridela, ker je dokazano, da novo vino zdravju ni nevarno. Nagrade za pouk v petju in telovadbi na meščanskih Šolah, za katere je vodstvo neke meščanske šole prosilo, je dež. šolski svet odklonil. Izjavil je, tla spada na deških in dekliških meščanskih šolali pouk v leh predmetih k učiteljevi normalni učni obveznosti, btnlisi da poučuje zato določen strokovni učitelj ali učiteljica v razredu ali v skupinah, Nagrade za ta pouk pa ne dovoli, ker petje in telovadba ne spadata k onim predmetom meščanske šole, kjer bi bilo za njo treba izrednega znanja. Razpečevale! ponarejenega denarja. V Pulju so zaprli lastnika neke javne hiše in več mornarjev vojne mornarice, ker so razpečavali ponarejene zlatnike po 20 kron. — Ponarejeni so bili zlatniki tako natančno, da jih je bilo ločiti samo po tem, ker so precej lažji, — V mestu samem in morda tudi v okolici jih je precej v prometu. Ustreljenega so našli na cesti Trst-Miramar približno 60 let starega, dobro oblečenega neznanca. Imel je prestreljeno glavo, poleg njega je ležal samokres s 5 naboji. Pri njem so našli samo vozni listek železnice Opvina-Trst in očala. Perilo ima zaznamovano z M. C. Slavlje poštnega uslužbenca. Poštnemu poduradniku g. Preložn.ja-kti v Zagrebu so podelili včeraj slovesno srebrni zaslužni križec, ker j v povodom neke železniške nesreče na zagorijanski železnici, dasi težko ranjen, ni hotel prej zapustiti poštnega voza, dokler ni prišel poštni uradnik iz Zagreba in poštne poši-ljatve pravilno prevzel. Preložnjak mora iti vsled dobljenih poškodb v pokoj, dobi telo pokojnino in je upravičen zahtevati tudi primerno odškodnino od železniške uprave. Predrzen vlom v Oseku. Ob 1. pop. 12. t. m. se je splazil neznan tat a- blagajniško sobo tvrdke Kraus v Oseku, ki ima javno pisarno za srečke ogrske razredne loterij*1. Odnesel je iz odprtih predalov B00 kron denarja in za 2930 K vrednostnih papirjev. Nameraval je udreti tudi v glavno blagajno, toda imel je ; bržkone premalo časa. - Popustil je namreč na mizi zlomljen blagajniški sveder, pile. blagajniški ključ tvrdke Friderik Wiese, Dunaj št. 4(>4 in dva navadna ključa. Vlomileu so sicer že na sledu, vendar še lii gotovo, če je oni. ki ga sumijo. . »Delavsko bralno društvo v Idriji.« Slavno bratsko društvo! Na slavnost povodom 251etnice našega društva se je priglasilo že mnogo bratskih pevskih in drugih društev. Mnogo jih je pa, ki se niso še prijavila. Prvim in drugim pošiljamo tem potom vspored slavnost i in nekake podrobnosti. Slavnostni vspored je sledeči: V soboto dne 24. julija t. 1.: ob 9. uri zvečer v telovadnici mestne višje realke > slavnostni koncert«. Na sporedu so moški in mešani zbori ter orkestralne točke. Sodeluje pomnoženi pevski zbor »Del. bral-negadruštva« in pomnoženi orkester sil. godbenega društva v Idriji. Po slavnostnem koncertu »komerz v pivovarni pri »Črnem orlu« z godbo in tamburanjem. — V nedeljo dne 25. julija t. 1. dopoldne: Do 11. ure sprejem gostov. Ob 11. uri pozdrav pred mestno hišo. Vsa pevska društva zajMvjo Hajdrihovo »Jadransko morje«. Takoj po pozdravu v realčni telovadnici slavnostno zborovanje. Po slavnost. zborovanju pri »Črnem orlu: skupno kosilo. Kosilo (brez pijače) velja za osebo 1 K 50 vin. — Popoldne: Ob pol o*, odkorakajo društva k bratu Janu Grudnu v Jeličen vrh, kjer se vrši velika ljudska veselica s petjem, godbo in plesom. Vstopnina za osebo k veselici 2(1 vin., k plesu za ves čas 1 K 50 v in..posamezno 10 vin. Opomba: 1.) Vsa društva, zlasti pa pevska, posebno opozarjamo na slavnostni koncert, ki bo nudil črnina j lepši glasbeni užitek. 2.) Udeleženci, ki pridejo v Idrijo že v soboto, si v nedeljo dopoldne lahko ogledajo c. kr. rudnik. Udeležence, ki se pripeljejo v soboto, čakajo vozovi na kolodvoru v Logatcu ob 2. popoldne, na kolodvoru pri Sv. Luciji pa ob 10. dopoldne. Tiste pa, ki pridejo v nedeljo, čakajo vozovi na kolodvoru v Logatcu in pri Sv. Luciji ob 7. zjutraj. 4.) Odbor preskrbi vozove proti plačilu, če se mu do 11. julija javi natančno število udeležencev. — Odbor »Delavskega bralnega društva v Idriji«. Ivan Ferjančič, predsednik: Anton (inim, t. č. tajnik. Pobegnil je 241etni železnični poduradnik A. Leskovar v Trofaijah pri Ljubnem na Štajerskem, ter odnesel s saboj 2300 kron uradnega denarja. Z Dolenjske se nam poroča: Na dolenjski železnici se je vozni red predrugačil in odhajajo sedaj vsi vlaki pol ure ]xjzneje iz Ljubljane. To je povzročilo veliko nejevoljo med Dolenjci, ki dobivajo sedaj takozvano jutranjo pošto šele okoli poldne, nekateri, od železnice bolj oddaljeni kraji, celo ob 2. ali 3. popoldne. Tudi večerni vlak jim odhaja prepozno. Trgovci vse vprek god r na jo, ker se jim godi velika krivica, ko ne dobijo pravočasno poštnih pošiljatev ter na došla pisma pravočasno odgovoriti ne morejo. Tudi raznim uradom ter strankam povzroča ta prememba voznega reda veliko zla. Ta vozni red se mora na vsak način zopet spremenit i,kajti ne gre, da bi se na korist druzih železnic vedno zapostavljala dolenjska železnica. Zakaj se pa vendar enkrat ne ukrene, da bi vlak vozil hitreje! Saj je vendar škandal prve vrste, da vozi vlak v Novomesto ozir. v Kočevje cele tri ure. Poživljajo se v to interesirane občine, da vlagajo na pristojna mesta pritožbe proti tej premembi voznega reda, ki je vsemu prebivalstvu Dolenjske v veliko škodo. »Corriere Friulano« pred porotniki v Celovcu. Lanske deželnozbor- ske volitve so spravile odgovornega urednika goriškega »Corriera« pred porotnike, in sicer vsled delegacije v Celovcu, kjer je bil obsojen na e n mesec zapora in v plačilo ogromnih stroškov. — Znano je, da je bil klerikalni profesor Berbuč izvoljen šele v ožji volitvi s 3 glasovi večine. Ker je bilo dokazano, da so bili oddani vsaj trije neveljavni glasovi, je bil vložen protest in Berbuč je moral pričakovati, da ga pošljejo domov. — Zato se je oprijel rešilne bilke in dokazoval, da je bil pravilno izvoljen že pri prvi volitvi, ali vsled ponareditve volilnega resul-tata se to ni zgodilo. »Corriere« je začel po »Gorici« udrihati na dežel nega poslanca Josipa pl. G a s s e r -j a in dolžiti ga, da je on zlomil urad-ne pečate ter ponaredil volilni resni* tat. — Gasser je tožil in včeraj se je vršila obravnava. Porotniki so s o glasno potrdili štiri glavna vprašanja glede krivde, istotako pa soglasno zanikali, ali je urednik doprinesel dokaz resnice. Vsled izrecne prošnje tožitelja je sodni dvor odmeril tako nizko kazen. Iz Gorice je došlo 16 prič, ki so prejele le za pot nad 800 K. Med pričami so bili tudi: državna poslanca Gregorčič in Marani, deželna odbornika Berbuč in KlanČič, deželni poslanec Gabršček, dež. svetnik Pettarin, okrajni šolski nadzornik Finžgar, komisar baron Teufienhaeh, župan Oernic in nadučitelj La\renčič iz At. Petra itd. - Slovenski klerikalni kolovodje, ki so spravili »Corriera« pred porotnike, so igrali silno žalostno figuro. V Celovcu je zbudila ta pravda izredno zanimanje. Mladenič in mladenka utonila v Vipavi. V nedeljo se je pripetila v Mirnu pri Gorici velika nesreča. Utonil je v Vipavi 231etni čevljar Rudolf Markič, doma iz Vrtojbe, ter 18-letna Frančiška Silič iz Orehovelj. Po Vipavi se vozijo radi v malih čol-ničkih. V nedeljo so se peljali v takem čolničku Boštjan Besednjak, Rudolf Markič pa Marija Devetakova iz Mirne ter Frančiška Siličeva iz Orehovelj. Markič je malo zibal čoln ter dražil dekleti, da se zvrneti v vodo. Čolniček se je pa res preveč nagnil in padli so vsi v vodo. Boštjan Besednjak in Devetakova sta se rešila. Siličeva in Markič pa sta našla smrt v kalni Vipavi. Rudolf Tribu-šon si je vzel pogum pa je skočil v Vipavo na pomoč pot opij ajočima se, toda kmalu je tako onemogel, da je bil zadnji čas, da mu je prišel na pomoč brat ter ga rešil. Po enotirnem iskanju ><> spravili utopljenca iz vode. Slovenska podjetnost v goriških Gorah. Kanalski župan in deželni poslanec ^r. A. Križnic je napravil v Baski dolini blizu Podmelea na najmodernejši način opremljeno tovarno, v kateri se bodo izdelovali različni lesni izdelki. Tovarna je velika, moderna stavba. V globoki skalnati strugi reke Bače pa je napravljena podvodna cementna stavba v s vrbo, da se slap še izpopolni ter kolikor mogoče pomnoži vodna sila. Cementni jez je visok 22 m in ž njim se je dvignila deroča Bača. Vsled zajeze-nja Bače je nastalo v ozadju 800 m dolgo in 4o« i m široko divno jezero, kater* >i je vredno ogledati. Prvi kinematograf Pathe prej Edison. Dunajska cesta št. 22 nasproti kavarne Evropa ima od srede, 16. do petka 18. junija sledeči spored: Nagobčnik. (Komično.) Bozing. (Po naravi.) Pustna pura. (Komično.) Za svojo hčer. (Drama v 26. slikah.) Dobri prijateljici. (Komično.) Nasledki čebeluega pika. (Jako komično.) Vodstvo je tudi vpeljalo abonement-liste in sicer I. razred 12 listov 5 K, 1L razred 12 listov 3 k rone. Elcktro-radiograf »Ideal« Franc Jožefova cesta št. 1, Hotel »pri Mali-ču«, zraven glavne pošte, ima od srede, dne 16. junija do petka, dne 18. junija 1000 sledeči spored: Reklama za šampanjec (Komično.) Reja bikov borilcev v Camarqui. (Zanimiv naravni posnetek.) Pierrotov roman. (Drama, projekcija v barvah.) Ob luninem svitu na Španskem. (Fantazija v barvah.) Odveden je v bodočnosti. (Komično.) Ob lepem vremenu se vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda še nekaj slik razen sporeda. Ujel se je. Predvčerajšnjim sta hlapca Ivan Vinšek iz Laknice pri Mokronogu in Ivan Peček pretepala na Tržaški cesti konje in zapeljala v pijanosti na hodno pot. Aretovana sta se vedla tako silovito, da so jih šele trije stražniki mogli odvesti v zapor. Na policiji pa so dognali, da Vinska zasleduje že okrožno sodišče v Rudolfovem zaradi hudodelstva tatvine. Zato so ga oddali tukajšnjemu deželnemu sodišču. Sovražnika šip. Včeraj sta streljala nek krojaški pomočnik in nek čevljar s flobert-puško v vojaško jahal nico v Trnovem in sta razdrobila nič manj ko 20 šip. Konec zabave jima je napravil stražnik s tem, da je vzel puško. Ovadena sta tudi sodišču zaradi poškodbe tuje lastnine. S ceste. V Šolskem drevoredu je podrl nek kolesar postreščkovo ženo Ano Strusovo, katera se je potolkla pri padcu na bradi in komolcih. — Na Bregu je nek kolesar povozil 10-letnega šolskega učenca Alojzija La-diha in ga poškodoval na hrbtu. Pogreša se 641etni gostač Janez Delost iz Koritnice na Notranjskem. Odšel je neznano kam iz svojega stanovanja. Je srednje postave, suh, s precej velikim nosom in zelo osivelimi lasmi. — Od 25. maja se tudi pogreša Marija Kernova, rojena 1896 v Gradcu. Deklica je pristojna v Novi trg na Ogrskem, je precej velika, plavih las in sivih oči. Kolesarji pozor! Na praznik sv. R. Telesa je neznan človek med 10. in 11. uro zvečer izpred gostilne g. Čada pod Rožnikom izmaknil kolo »Lvra« z naprej vkriljeno balanco ter tovarn, št. 91.513. Obroči so 2 cm na široko ponikljani. Prosim vsakogar, ki bi kaj poizvedel o tem kolesu, naj mi nemudoma sporoči proti primerni nagradi, obenem pa svarim pred nakupom tega kolesa. — Anton Debevec, Cesta na Rožnik št. 208. Svojo teto okradla. Včeraj je v Spodnji Šiški pri svoji teti stanujoča brezposelna Pavla Kumpova zjutraj nanagloma odšla iz stanovanja, lakoj po odhodu pa je teta zapazila, da ji je ukradla škatljo, v kateri je imela 18 K denarja. Šla je takoj za njo z 11 letnim sinom in jo došla v Lattennannovem drevoreda in izročila stražniku. Kuinpova je bila /v v prisilni delavnici in se ni pri nji našlo nič denarja. Oddali so jo sodišču. Delavsko gibanje. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 50 Slovencev, fi Hrvatov in 10 Macedoncev. V Imunost se je odpeljalo 20 Hrvatov, na Dunaj 1(5 Lahov, v Celje pa 17 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Zasebni-ca Jelena Alpova je izgubila zlato zapestnico v obliki verižice, vredno 60 K. — Delavka Marija Močnikova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in zlat moški prstan, vreden 16 K. - Tapetnikova soproga Fani Hrastova je izgubila volneno ruto. Kramarica Polona Štrnkljeva je izgubila rjavo pumpaduro z večjo vsoto denarja in nekaj računov. — Neka gospa je izgubila rdečo usnjato denarnico z manjšo vsoto denarja. — Sodnijski oficijal Viljem Rogelj je izgubil črno palico s srebrnim držajem. — Urar jeva hči Štefanija Bur-dorferjeva je izgubila kos svilnega blaga. — Modistinja, Pavla Jean je izgubila črn dežnik, vreden 9 K. — šolska učenka Ana Rihterjeva je našla srebrno verižico z obeskom. Kanarček (Holandee) z zelenkasto čopko na glavi je bil ujet v ju stični palači. Lastnik ga dobi v ju-stični palači pri vratarju. Dva majhna ključa so našli v Židovski ulici. Kdor jih je izgubil, jih dobi v trgovini Golob na Mestnem t rgu. »Slovenska Filharmonija« koncertna jutri pod vodstvom g. kapelnika Priseka na vrtu hotela »Ilirija« Od 8. 12. zvečer. Vstopnina 40 v. Uradne vesti. Javna dražba hiše št. 20 v Prelogu pri Ihanu s tremi njivami in dvema travnikoma se vrši dne 2. avgusta ob 10. dop. pri okrajnem sodišču na Brdu. Cenilna vrednost znaša 2510 K. — J a v n a dražba zemljišča v C-ermeljicah vlož. št. 48 k. o. Rakovljek, obstoječega iz poslopja (4280 K), zemljišča (15. Ki:? K 95 v) in solastnine (2000 K) se vrši dne 20. julija ob 11. dop. pri okrajnem sodišču v Senožečah. Najmanjši ponudek znaša 14.(505 kron 08 vin. se zabavali jako glasno trije Francoz je, med njimi N. pl. baron Zoen. Med zabavo pokliče baron svojega i psa z nemškim klicem. Nato pa stopi k baronu nek nemški dijak iz Kolina in mu pravi: »Saj vi znate tudi nemški«. »Da«, pravi baron, »toda nemščina mi je dobra ravno za psa!« Ker Zoen žalitve nikakor ni hotel preklicati, mu je napovedal mladi vsiljenec dvoboj. Na splošno željo občinstva Vajenska skupina flf. D. 0. svoj zabavni večer in sicer v četrtek, dne 17. junija t. 1. v arral JTarodntga donu. Na sporedu so med drugim deklamacja in dramska predstava 99 »6 Drobne novice. * Stavka v Škodo v i h tovarnah je po štiritedenskem brezdelju končana. V ponedeljek so se vrnili vsi delavci brezpogojno k rednemu delu. * Stavka uslužbencev cestnih železnic v Petrojrradu se je pričela 14. t. na. Železničarji zahtevajo kot običajno krajšo službo in boljšo plačo. * Velik požar je uničil vsa poslopja tovornega oddelka Nikolajeve postaje v Petrogradu. Ogenj je bil baje podtaknjen, da se prikrijejo večja sleparstva. * Hud žrebec. V Gleiwitzu v Šle-ziji je pregrizel posestniku Mintro-pu razjarjen žrebec vrat, tako da je obležal takoj mrtev. * Pobegnil je blagajnik trgovske in obrtne banke v Beregscasu N. Fryd. Za popotnico si je dovolil vzeti 19.000 kron. * Zastavnino za kneza Eulen-burga je zvišalo dež. sodišče v Bero-linu od 100.000 na 500.000 mark. — Tekom ene ure, ko je bil obveščen, so prinesli isti bankirji, ki so poslali prvo zastavnico, še 400.000 mark, nakar so Eulenburga izpustili. Odpotoval je v Liebenberg. — Po izreku zdravnikov Eulenburg sedaj še ni zmožen za obravnave, zato so jih preložili za julij. * Dvoboj radi nemščine. V eni prvih restavracij v Strasshurgu so Vstopnina 30 vinarjev. Ples, šaljiva pošta, licitacija (koštrun), prosta zabava. Blagajna se odpre ob polu osmih, začetek točno ob osmih Telefonsku U brzojavi Krotila* Ožje volitve v Trstu. Trst 15. juruja ob 11. uri zvečer. Po mestu vlada splošna razburjenost. »Piccolo« nesramno napada Slovence in se liže socialdemokratom. V »Narodnem domu« ogromno obiskan shod. Govorili so Rybaf, Mandič, VVilfan, Gregorin. Po shodu je množica zapela na trgu »Narodnega doma« »Hej Slo vani«. Nato je šlo par tisoč Slovencev pred kavarno »Volte Chiozza«, kjer so kamoristi vrgli nanje nekoliko stolov in proti masi parkrat ustrelili. Govori se, da je ranjen samo eden. Ljudstvo se je radi tega brutalnega čina grozno razburilo in pobilo okna in svetilke kavarne. Množica je bila po policiji in orožnikih razgnana z golimi sabljami. Tekom večera je bilo več demonstracij in pretepov. Hudi spopadi so bili tudi med socialdemokrati in kamoristi. V bližino »Narodnega doma« je prišel kordon kakih 80 policistov in orožnikov. Radi nesramnih žaljenj »Piccolo -vih« je naše ljudstvo grozno razburjeno. Sploh vlado po vsem mestu grozno razburjenje. Za jutri se je bati večjih izgredov. Policija postopa z vso eneržijo. Trst 16. junija. Vdeležba pri današnjih ožjih volitvah je nekoliko številnejša kakor v nedeljo. Tudi na slovenski strani se opaža, da je danes vdeležba s strani volilcev večja. Volitve so bile ob 1. popoldne končane, na kar se je pričel skrutinij, ki še traja. Rezultat volitev bo znan šele okrog 5. popoldne. Kakšen bo izid volitev, ne ve Še nihče. V IV. okraju, kjer »je ožja volitev med slovenskimi in laškimi kandidati, je opaziti, da slovenski socialisti večinoma glasujejo za slovenske kandidate, do-čim oddajajo laški socialisti večinoma bele glasovnice ali pa volijo italijanske kandidate. V 111 okraju, kjer je ožja volitev med dr. Gregori-nom in Perezom na eni strani ter med iredentistoma dr. Mrachom in Baldini jem na drugi strani, je mnogo nade, da zmaga dr. Gregorin. Sploh pa je sedaj ob 2. znano samo toliko, da imajo Slovenei na nekaterih voliščih večino. Trst ob l/44. V I. volilnem razredu je zmagal socialist Spazzal s približno 100 glasovi večine. Trst, 16. junija. (Ob pol 4.) V III. volilnem razredu je, kolikor se sedaj ve, propadel slovenski kandidat dr. Gregorin. Socialisti so torej glasovali za Lahe. Trst, 10. junija ob 4. popoldne. V II. okraju zmagala italijanska liberalca Trojer in Ferrazzutti s 32 glasovi; v III. okraju zmagal italijanski liberalec dr. Mracb s 783, italijanski socialist s 1083 glasovi; dr. Gregorin je dobil 646 glasov, je torej ostal s 137 glasovi v manjšini; v IV. okraju so zmagali laški liberalci dr. Ara, Bratoš in Gberbetz s 300 glasovi večine proti slovenskim kandidatom. V V. okraju so zmagali socialisti, takisto tudi v VI. okraju. V IV. razredu imajo torej liberalci 6 zastopnikov, socialisti pa 10. Poslanska zbornica. Dunaj 16. junija. Poslanska zbor- 1 niča je danes nadaljevala razpravo o proračunu. Dr. Kramar je imel dolg govor, v katerem je ostro kritiziral politiko poljskih poslancev ter jim očital njihovo zvezo z Nemci. Med nje- j govim govorom je prišlo do ostrih • konfliktov med Poljaki na eni strani ) ter med Čehi in Jugoslovani na drugi [ strani. Dr. Kramar je končal svoj govor z zagotovilom, da bodo res slo- ' vanski politiki Še nadalje negovali ne-oslavizem ne glede na vse obsodbe vredno poljsko politiko. Ob % na 3. je jel govoriti poslanec Spinčić. Glasovanje o podrobni debati_se bo vršilo Še v današnji seji. „Kolo polskie". Dunaj, 16. junija. Večina v »Poljskem klubu« je predlagala rezolucijo, v katerem se izreka za ohranitev parlamenta, za zgradbo vodnih cest, za sestavo parlamentarne vlade na temelju parlamentarne večine in za nadaljevanje dosedanje politike »proste rokec. Posl. Stapinski je predlagal, naj se beseda »dosedanje« koncem navedene rezolucije črta ter vehementno napadel ve-I čino »Poljskega kluba« radi nje proti--I slovanske politike in radi njenega i glasovanja o bosanski agrarni banki. Končno je izjavil, da ne more vzeti nase odgovornosti, da bi podpiral vlado, v kateri sedi minister Schreiner, ki je oživotvoril vsenemško propagando celo v Galiciji. Nemci in laško vseučiliško vprašanje. Dunaj, 16. junija. Nemško nacionalni klub je danes nadaljeval posvetovanje o sedežu italijanske univerze. Pri posvetovanju sta bila navzoča iudi zastopnika tržaških Nemcev dr. Rabi in dr. Gutenberg. Demonstracije proti banu baronu Rauchu. Brod na Savi, 16. junija. Ban baron Rauch je dospel semkaj z avtomobilom včeraj ob 11. dopoldne. Sprejela ga je ogromna množica, ki mu je viharno klicala: »Abcug Rauch, proč z madžarskim strežajem « Policija in orožniki, ki so bili sklicani iz vseh bližnjih krajev, so skušali razgnati demonstrante, kar pa se jim ni posrečilo. Nato so orožniki pričeli z aretacijami. Vsak, kdor se jim ni brezpogojno uklonil, je bil aretiran. Zaprli so odvetnika dr. Biserja in dr. Borkovica, zdravnika dr. Bobinca, brata Ante in Niko Berković, soprogo odvetnika dr. Korporića in več drugih odličnih dam. Med aretovanci je tudi saborski poslanec in delegat dr. Novosel. V celem je bilo aretovanih okrog 50 oseb. Na hišah so bile razobešene črne zastave. Popoldne je hodila policija od hiše do hiše ter je s silo snemala te zastave. Zvečer so se demonstracije ponovile. Opljuvan profesor. Zagreb, 16. junija. Znani preiskovalni sodnik v »veleizdajniškem« procesu dr. Košutić je obenem tudi docent na hrvaškem vseučilišču. Po daljšem »dopustu« je včeraj zopet napovedal predavanje. Toda akademiki mu niso pustili predavati, marveč mu ogorčeno klicali: »Abcug, ven ž njim, govorite na »veleizdajniški« obravnavi.« Končno so akademiki jeli pljuvati na Košutića, na kar je pobegnil iz dvorane in skozi stranska vrata iz vseuči-liškega poslopja. Avstrijski in črnogorski vohuni na svobodi. Cetinje 16. junija. »Glas Crnogorca« javlja: Ker se je avstro-ogrski poslanik baron Kuhn zavzel za to, da se izpuste iz zapora avstro-ogrski podaniki, ki so bili zaprti radi vohunstva, in ker je tudi več naših podanikov, ki so bili radi istega dejanja zaprti v Kotoru, Budvi in Dubrovniku, se je med Črnogoro in Avstro-Ogrsko dosegel sporazum v toliko, da se osvobode eni kakor drugi, ne da bi so jih izročilo sodišču. poslano.*) Zadruga krojačev, krojačic itd., opozarja tem potom vse one krojačice in šivilje, ki izvršujejo krojaški obrt brez obrtne pravice in imajo še celo vajenke in pomočnice, da se ne mudoma zglase pri načelstvu zadruge in dokažejo sposobnost, da so se učile obrta in se jim podeli obrtni list, sicer je načelstvo po sklepu odborove seje primorano jih naznaniti obrtni oblasti, kjer bodo občutljivo kaznovane. Imena onih so znana. _ Odbor. • Za vsebino tega spisa je ured o 1 str* odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Listnico uredništvo. Gospodu A. M. v Ljubljani. Na vaše vprašanie, kdo je sodni izvedenec za drogerijo, Vam naznanjamo, da imamo samo enega sodnega izvedenca za to stroko in da je to g. Julij Elbert, javni družabnik tvrdke Michael Kastnet v Ljubljani. Mnogostrana* • poriDi. Gotovo ni a> maCe&a zdravila, katero se da tako mnog* itraii«kt porabiti, nego ,.M*»ll«-vo rrKvi«osi % tganjo in *»r, ki je takiato bolesti jteau joče. iK».' ae namaže I njun, kadar kog» trga, Kakor to zdravilo vpliva na mi&ice in Sivce krepiku in jo zatorej dobr. da *e priliva kopeli m Steklenica K 1*00. Po postnem povzetji po&ilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. M OIX, c. in kr. dvorni založnik. DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLLot preparat, za mam • var, z varnostno namko in podpisom 6 8 8 Narodnjaki! Prispevajte zo Trubarje« spomeniki HHIiile slasti. MNte prttat se najlaže odstranijo s periodičnim pitjem ^ sfaifcegs tempeljskega vrelca". Za starejše in kronično stanje te vrste pa je dajati prednost »vrelcu Stvrla', ki je močnejši 2144 Priporočamo našim rodbinam «g Minsko cikorijo, s Proti praha) em, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tauno chinin tinta katera okrepcuje lasišče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. f gieklenteaz naiodom 1 krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zalega vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina! vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, khurgiških obvez, svežih mneralnih vod itd. Dež. lekarna MIlana Leusteka « Liubljanl Resleva testa št I. poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu 19 2> Zahvala Vrtna veselica, ki smo jo priredili na Telovo, dne 10. t. m. v hotelu »Ilirija« v korist »Družbe sv. Cirila in Metoda«, je vrgla čistih K 60370. Ta lepi gmotni uspeh je zasluga čislanega narodnega zavednega občinstva ljubljanskega, ki nas je v tako obilem številu počastilo s svojim posetom in prispevalo v denarju in z mnogimi darovi, kar je se posebno pospešilo dohodke te veselice- V prijetno doi-Ižnost si štejemo se za to veliko naklonjenost in dobrohotnost javno zahva-Iskreno hva'o izrekamo tudi slav. [pevskemu društvu »Slavec« za pri-lazno brezplačno sodelovanje, slavni »51ov. Filharmoniji«, dražestnim damam za njih izredno vnemo, s katero so razpečevale cvetje, pecivo, slaščice in drugače sodelovale ter oskrbovale blagajno; vsem pri okrašenju vrta zaposlenim gospodom, »strijcu iz Ame-:lce», g. dirigentu avtomata in končno ;em, ki so nam pripomogli kakorsi->odi do tako vrlega moralnega in notnega uspeha veseličnega. Ientpeterska moška iz ženska po-iružnica Ciril-Metodova v Ljubljani, dne 15. junija 1909. ran Mallv, t. č. predsednik. Fran 'odkrajšek, t. č. tajnik. — Antonija |MaIlyjeva, t. č. predsednica. Helena Bavdek, t. č. tajnica. Darila Za družbo sv. Cirila in Metoda: iovenska in hrvatski politehniki v Cunhu jra.: povodom slavljenja 20letnice »Siidmar-e« 20 46 K. — G. V'ljem Mazi, učitelj v Starem trgu 5 K. — G. I V. v Trbovljah p Tcpotrebno izrečeno besedo »milostljiva« K. — G Gabr. Grilc v Loškem potoku pO K nabranih na kegljišču v Glažuti kot zen za vsako »planko <* — G. Kolnik, v tečah 4" 17 K nabranih na kegljišču v r. domu. — G. Jož ca Mohorčič v Divači ibrala v hotelu »Central« povodom svatbe Rudolfa in Zofije Verdnik 12 55 K — G f-tonjanežič, urar v Starem trgu 10 K mesto "aca na krsto rajniku prijatelju g Ladislavu trajšku. — Skupaj 82 98 K. — Srčna lla! — Živeli! Za Trubarjev spomenik: Kostanjevi-naprednjaki 28 K. — Živeli! J mrl i so v Ljubljani. Dne 13. junija: Kranja Krejči, strojnikova 1 leto. Dolenjska cesta 40 Dne 14 junija: Marjeta Šoberl, dekla, let Sv. Petra cesta 7. Dne 15 junija: Neža Bajde, zasebnica, 'let Florijanske ulice 33. — Alojzij Leveč, carjev sin, 19 dni Poljanska cesta 60. V deželni bolnici: Dne 12. junija: Franja Kraljic, posestniška hči, 8 let. Dne 14. junija: Ivan Brečko, premogar-r sin, 13 let. — I»anjanežič, delavcev sin, |iltne cene v Budimpešti. a« 16 junija 1909. fmtnm Is* Bfca za oktober 1909 za 60 kg K 13 38 _ za okt- 19'.9 za 50 kg K 10 SI t°niza za julij „ za 5o kg K 7 80 19i0 za 5C kg K 714 1903 za 60 kg K 7 79 Bfiemeav. Nespremenjeno. gnia« za maj ,es za okt. HeteonlosKno poročilo. morjem 806'«. Srednji »rečni tlak 786 0 jasno sr. jzahod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 15 0'' * 17 8 Padavina v 24 urah 0*0 mm. ob 4., f., 6., 7. in a. ari •b nedel|ak ta pnnHIi ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6,, 7., 8. in 9. uri popoldne. Slike ae dobivajo samo is prve svetovne pariške tvornice Pathe Fraraa. Kinematograf^Pathd Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". ____ m_________ 11 L prostor 50 a, H, prostor 80 h; I. prostor otroci 30 h; IX prostor otroci in vojaki do narednika 20 h. — Vsak četrtek In soboto od 3* do 6. predstave za učence po tnilani ceni: I. prostor 20 h, II. prostor 10 h. — Abonementnl lietkl: I. rssred 12 komadov za 6 K, II. raz- red 12 komadov za 3 K. 2303 eiehtro - Radiosraf „Ideal" dovoli 20% popusta pri vstopnicah oenjenim dlanom Narodne del. organizacije ki se izkažejo i legitimacijo pri blagajni 2J06 Priporov'a so vljudno ravnateljstvo. se spre]me]o v stalno delo pri Ivano Če me tu, tapetniškem mojstru na Dunajski cestt it 28. 2302 1 Učenec za pilar tt v o se sprejme takoj na Martinovi cesti it. 18 ¥ Llubijam. 2S00 1 Posestvo z gostilno in vrtom, 15 minut od glavne pošte Ljubljana, se proda 1 pod ugodnimi pogoji. Več pove L. Tomažić v Spod. SHki 2193-1 Večje stavbno podjetje sprejme takoj spretnega risarja Ponudbe pod risar11 na uprav. „Slov. Naroda". 2,76-2 S eiehtro - Rodlogruf „Ideal" dovoli 20% peposta pri vstopnioah oenj. Članom društva ki se izkažejo s legitimacijo pri blagajni. 2305 Priporoča se vljudno ravnateljstvo. Za vee|e posesti o na Štajerskem 80 liOO starejši neoženjen upravnik a večletno prakso v kmetijstvu, Čebelarstvu in hmeljarstvu Prednost ima oni, ki ima nekaj prakse v lesni trgovini, oziroma pri žagah. Oziralo se bode le na ponudbe strokovnjakov. Ponudbe sprejema dr. Josip Kar-loviek, odvetnik w Celjn. 2297—1 HOTEL „ILIRIJA" LJubljana, Kolodvorske ulice 22. Jutri, v fetrtek, 111, m. velik K0NC6RT Slov. Filharmonije. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča JMarlJa Jtovak 2301 hotelirka. Zahvala. Tugujočim nad bridko izgubo našega predragega sina, nepozabnega brata, strica in svaka, gospoda Ladislava Zakrajška bilo nam je v veliko uteho sočutje, ki so ga nam v teh bridkih urah izrazili naši dragi sorodniki, znanci in prijatelji, kateri so od blizu in daleč prišli, da spremijo ljubega pokojnika k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo častiti duhovščini, si. uradnišrvu c kr sodišča, davkarije in notarijata iz Loža, c kr postnima uradoma Stari Trg in Lož, gospodom uradnikom graščine Šneperk ter tvrdke Žagar iz Markovca, g \Vigeletu, naduč U lju iz Loškega potoka, rodbinama Rosina in Intihar, si učiteljstvu iz Starega trga in Bibinega polja velecenjemm gospodičnam učteljicam iz Iga vasi, si. gasilnemu društvu, čislanim g pevcem za ganljive žalostinke pred hišo in na pokopališču, zlasti pa še onim dragim prijateljem, ki so iz tako oddaljenih krajev kakor iz Trsta, Sežane, Ljubljane, Sodražice, Cerknice, Martinjaka in Grahovega prišli rlagopokojnemu izkazat zadnjo čast in nam lajšat tugapolne bolečine ob preraui smrti našega Ladislava. Zahvaljujemo se nadalje darovateljem krasnih vencev in vsem onim, ki so rajnika v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. kakor tudi onim, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Srčna hvala! Vrhnika pri Ložu dne 16. JLin;ja 1909. 2299 Žaluje ča rodbina Zskrajiok J. •Leeeenik prota dobro ohranjen brek za deset oseb kakor tudi napol pokrit doouprežnl voz. Več pove I, Ban na Dunajski oestl v LJubljani. 2284-1 n » 1 službe v kaki restavraciji ali kavarni v mestu ali na deželi. — Prevzel bi tndi gostilno na račun. Kdo, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 2258—9 Kontorist ki popolnoma obvlada slovenski in LemSki jezik v govoru in pisavi, se sprejme takoj Lastnoročno pisane ponudbe z referencami pod poitttO lOtOĆO »it« 99", tjnbljana, do 20. t m. 2295 1 Odda ae 2296-1 več stanovanj za tujce (nekatera s kuhinjo) po znižanih ceoah. Več pove Ivan Legat v Lescah. J. Zamljen čevljarski molster } i LJubljani, Kongresni trg itev. 13 } st priporoča za vsa v svojo stroko \ 349 spadajoča dela. 25 j izdeluje prave jorske in 1 telovadske čevlje. Mostovi iz betona so oddalo v delo na znianjievalni draibl in sioer: most na Viču, proracunjenna8000K. Most na ientjnrskl cesti pri Bro-snplfn. prorsčunjen na 4145 K. Most v Cikavi pri 0rosupl|u, proracu-rjjeiia na 499 K Betonski podstavek na Iniinskem mostu pri LJubljani« prorsčunjen na 450 R. P.smerje ponudbe z varščino 10% se bodo sprejemale do 21. junija 1909 dopoldne dO 12. ure pri načelniku Antonu Belcu v Sent Vidu nad Llnbllano. Načrti in troškovnik so na razpolago pri načelniku. Okrajni oealnl odbor v Št Vidn nad Llnbliaao, 12 junija 1909. £atoa Btltc 227J-2 načelnik. Novo! Novo! 90 % nanj prostora potrebujejo patentovane „Kolumbas" ies9-i6 skladne mize in skladni stoli za vrtove In vile ter sostllnlUke salone ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov Fr. Burger v Spod. Šiški. Celo 2202-4 araždinskc 7opl.ee Odlikovana 1 velike alate kelafae la častnim aasbeai aa snedaaredal Bdravisal nastavi, Oanal 1993 In asilaallki razstavi, Badapssta 1999 Itd. Itd. — Sezona od 1. meja do 1. oktobra Staroznanc žveplate toplice na jCraikm Želozailka postala Zagaraste ioUaalcal AnaljSS dvornepa svetnika prof. dr LndViga v leta 1894: f8# CelsUa vroe mlee, Švep'eio močvirje nesrekoaU've a učlaka prt revmi m Sic ia v členkih, b-lečio« ▼ tlesku, vnetiei in s lom j« njo kost?, protina, nevrnlggi kakor iaealas Itd., ieaskih botesnih, kotnik la skrivnih bolesnih, kroničnem obolenju ledvic ka'arjn ▼ m» borja, Ikrofalosi, rabiUs, sastrapljenja s Sfineem in lattropljeaju ■ iivtm srebrom itd. Zdravljenje 8 flttasai pri bolesni grla, prsi. jeter, želodca, dreves, hftmorrhoidov itd. Elektriciteta, msssje. Zdravtliiee s v sesti komforti. Popolnoma dodela i sdrsv hotel s krasnimi »oba vi v prelepi legi s moderno opravo, prvovrstna fcopaliica v kili, dvigalo, efektricaa rassvetijsvs, elegantne čitslnles, resUvraeiJa, kavarna itd, solnčne kopeli, sdravtjonjo s mmlo vodo, s prsno kopoljo po Kaelppn. Kresen velik pnrk, stalna vojaški sdra*. godba. Posebni vosovi pri kopaliikem oskrbniktva, ako as narode naprej, pošta, telegraf la telefon. Kopališki zdravnik dr. J. Metković. — Prospekte rsspoiilja tastonj in podtalne prosto " vinski jesih Utor pa 32, vin. se dobi pri r. CA9CI0, fteleuburaovo nUee 9. v LJublfanL 1972-5 Trgovina n nieianlni blagom v mestu ali na deželi se pod ugodnimi pogoji t zame v najem! event tudi kupi. Ponudbe pod „Sidro 108" na uprav. „81ov. Naroda**. 2280—2 m 21204-8 več natakaric se spretme za novo restavracijo hotela Tivoli (Švleari|a),_ lepo posestvo v 10 minut od Kočevja oddaljeni vasi, obstoječe ia hifte, gospodar-akega poslopja, gozda, njiv itd., vse ar on diran o, SO proda po nizki oeni skupaj s fund. instrukt ter žetvijo. Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 2298—1 Veliko zalogo tramofonou m plošč tudi s slovenskimi komad plošče od It naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar s«? LiabUana, Stari trg 26. 47 IŠČe X2CL 2271 2 briup mojstra s podkovsko šolo. Obenem rabim tudi Nastop takoj ali meseca avgusta. Natančnejša pojasnila daje f rane Breme, ključavničarski mojster LJubljana, Cegnarleva ulica it 12. Razglas. V Peranlćlh (občina Kastav) m proda posestvo obstoječe iz novograjene enonadstropne hiše, s kletjo, vodnjakom, vrtnim salo-n m, kegl|laoem, velikim vrtom la dvoriščem. Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matulje, ob državni cesti Matulje-Mihotlći, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno aH za večjo trgovino s lesom ali vinom Cena je nizka, pogoji plaćanja jako povoljni Več pove Vjekoelav O so (na k p. d. OafanJć, trgovec v Perenlćlk, posta Fran-Mea. 2i38-6 hrvaško, belo, ia lastnega vinograda, Je naprodal, in sioer: 100 hI renske graševine 300 hl bele kraljevine 25 hI zelene zelenike vse najfinejše gosposko blsgo od leta 1906. — Cena v doposlanih kupčevih sodih 24 B po 100 litrov looo kolodvor Zagreb. 2199-5 Fran Hočevar nadporočalk, Zagreb, Prilaz 62. Ceno perje Hlo sivega perja, puljenega K 1*40 in boljšega K2 40; kilo polbelega perja,puljenega K4-, kilo boljšega belega perja puljenega K 6—, prima belega perja, kakor puh K 8—, kilo veleprima napol puha, belega K 10 — j kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6-- in K 8 —, kilo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puha K 12*—. »Narejene postelje is gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost i70x 116 cm s 2 zglavnteama, te dve 8ox58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, o£i«Čenim, košatim ia stanovitnim perjem K 16*—, napol maha K 20-, maha K 24 pernica sama K 9—, )2 —, 14—, 16 — sglavnica K 8 —, 3 50, 4 — razpošilja fpo povzetju, zsvojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594- 9 111. 0046 ETSlr Pm hnuh slovenska »imarna G. AIIER1"* dedičev tjubljana Vol/ove ulice štev. 12 JTjnbljaiu pripore* ilratmn občinstvu in spoštovanim gostilničarjem avsjo Izbormo marčno pivo v sodcih in steklenicah. ar COi 3 jtonovonle s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinsmi (na raapolago tudi vrt in pralnica), j veščega kovanja konj, voaov itd. Zlk "ffMto* termiti m »prolnao tekel Veleatla Urbaašlt. MMf»! cesti št 23, IL nadstr. 1 kovaiki mojster v Ljtakljnal, Dol saj. 2133-5 ska oeata itev. i, 2278-2 C» kr. avstrijske naramnice, ovratnike, srajce in drugo parilo za gospode. X X Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. are, Ljubljana $\>. petra cejto |t. 8. 15g6 24 &04Ksr 4? \. podružnica y pranju. / DEERING OEERING Svetovno znani najboljši amerik. kosilni stroji sedanjosti, neprekosljivi, najcenejši in najtrpežnejši so Deeringovi stroji. Doba aa aamo v prvi slovenski vtWtfovW Fr. Stupica 1449-13 ICartJc terene cesta it. 1 Isdajateli in odgovorni orodnih Basto Postoslonniok. s (planine) ae po oonl proda, t Poiave ne pri vratari« o hotoln pri llMalientf. is92-n Prostovoljna prodaja. Proda so 2215-3 Kam? naj miče veleoenjeno občinstvo, da se osveži s dobrim zdravim arakom in finim pristnim vinom? Gotovo smo t Goriiue! kjer sem sesidal novo hišo oddaljeno le en četrt ure od kolodvora v Medvodah. Le ondi se dobi najpristnejše bizo&jako, hrvatsko in dolenjsko vino ter vedno svsio ssongeftko Hiarftno pivo v sodčkih in steklenicah, istotako so vedno na razpolago gorila in mrzla ledila po piimemi oem. Torej prava, pristna vina nekrščena zato v resnioi fias, najboljše vrste nove in stare, izborne in brez prevare; dobi se poleg drugih tudi rizling, silvaneo, kdor taka vina pije ni pijanec! Na litre ali oele sode ga rad proda, kdor več ga spije, več ga pod kapo ima. To vino, fino pa ni drago. Tudi domača šanka je na razpolago, zato naj vsak v Goričane se poda, da s pristnim vinom se pri meni okrepča. 22; 1—3 K obilnemu obisku vabi najvljudneje I. Kolenec posestnik in gostilničar. me pri .llrdvodalr. žaga in tvornica za parkete leieža na reki Sora, oddaljena 1 , ure od Škofje Loko in 3,4 ure od želez, nioe, z vaoad stroji in napravami. — Vodna moč 60 do 80 konjskih sil. Naprava obstoji is 5 navadnih iag, 5 cfrknlarnik iag in več dragih StrOjov. — Obenem se proda tudi večja zaloga hrastovih deščic I- vrste Kupci naj se oglasijo pri Ignacija Onsoll v Školji Loki. pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v posodicah po 1 2, 1 kg kakor tndi v večjih poaodak. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorec laki pristni angleški za vozove, za pohištva ta za pode. Steklarski klej (kit) priiuai la atrok«TM prve vrste Karbolincj JRavec (gips) za pooooarjc in za stavk. Čopiči ooauccga izoelka za zSarje ta za vsaki oert priporoča ^ol|3bnptmann v QibQatL Zahtevajte p. iy(agdie Ljubljana, Ijctcl „pri JVlaličcj", Ljubljana -ptipoioča tito&ifke, yta,n\*%ifie, čepice, sz&jce iti kx&x>cXt,t v ttajttcvejoi^ oblikah it* najlepši iz>(>iz>i, viadatje xr>c šp&ttnc j>iedmetc &a fizi&ota&ce, hoicsazje, (ovce, tennid, Sobote itd. ^fiazodni ©blel{ JI. cfCunc Ljubljana, Dvorski trg Štev- 3. podružnica: yc me$te, CJletmi trg. ChVNDON C IN KR DVORNA IN KOMORNA DOBAVITELJA KRALJ AN G L DVORNA DOBAVITELJA V EPERNA3U USTANOVLJENE 1743 j NAJFINEJŠI ! I ŠAMPANJEC , • FRANCOSKI ' IZDELEK: ' ■ i Generalni reprezenlant: 3 ■ WE1DMAN • DUNAJ HI laalalnr I« Uak »Naratea tiatona«. 54