St. 133 PUtviu Hitan t iitnlil (Inti tirrartf tn la iKtaj v T- .j, v soboto 6» I unija 1925, Posamezna številka 20 cent. Letnik L izhaja, izvzemfii pondeljak. ™/Cfe^T****- U*edni«tvo: uUca F- A»iib.«ga U. 20, L »e poSiljajo urer>- ^ - pisma se ne »« vračajo. ^v^OS^* ProL F. Paric. - Lastni^^^Sr^ nort. Tisk " znaša za meiec L 7.-J^fg igS <>• Za inozemstvo mesećd*!H' Telelcm urt ---* -DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Urok osti ane kolone (72 mm.) -— Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cents ocmrtnice, zahvale, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodoV mm po L 2___ Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi* naročnina in reklamacije s« pošiljajo izključno upravi Edinosti« v Trstu, ulicatf sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprav« 11-57. Korak Silile T Vprašanje o krivcih na svetovni vojni je definitivno rešeno. Kdo je hotel vojno tn jo tudi pripravljal, govori dejstvo, da je nekdanji avstrijski minister grof Aehren-thal prvi začel metati užigalne iskre v napetost med Avstrijo in Srbijo. Napetost, ki je nastala vsled okupacije in aneksije Bosne in Hercegovine, se je kasneje razne 1 a v plamen svetovne nesreče kakor ji ni vrstnice v zgodovini človeštva. Bojkot srbskega izvoza za časa grofa Aehrenthala je bil čin zločinske slepote, preširnosti in habsburškega imperijalizma od strani nesposobne in zlobne avstrijske diplomacije. Tudi če ne bi bilo nobenega drugega dokaza, niti ne materijala, ki ga je zbrala Ogromna literatura o vprašnju krivde na svetovni vojni, zadostujejo že razkritja, ki jih je nedavno priobčil angleški minister za vnanje stvari Grey o dogodkih, ki so se odigravali nad evropsko diplomacijo tik pred izbruhom svetovne vojne. Razkritja angleškega ministra, osebe torej, ki se ji ne more očitati pristranost Srbiji v prilog, ugotavljajo, da je šla ta poslednja dc skrajne meje popustljivosti celo še po avstrijskem ultimatumu, dasi je bil ta s svojimi zahtevami tako poniževalen za Srbijo, kakor ga ni — to naglasa Grey izrecno — še nikoli nobena suverena država stavila drugi suvereni državi! V veliki pravdi ob vprašanju krivde na svetovni vojni so torej akti zaključeni. Vprašanje je neoporečno pojasnjeno, Da se pa sedanja nemška diplomacija še vedno trudi, da bi to strašno krivdo odvrnila od nekdanjih gospodarjev Nemčije in od — to je naravna posledica — nemškega naroda, je seveda človeško razumljivo. No, to spada v predvojno zgodovino. Za sedanjost in bodočnost so pa usodne pomembnosti dogodki, kakor so se razvijali po vojni. Vprašanje je, ali se more odpraviti nevarnost, da bi prišle nad človeštvo vnovič take strahote, kakor jih je pretrpelo v času velike vojne z nje brez-primernimi žrtvami na človeških življenjih in opustošenjem materijalnih in kulturnih dobrin. Konkretno rečeno: ali more priti med državami zmagovalkami, posebno pa Francijo in Nemčijo na drugi strani do sprave in sporazuma glede vojnih odškodnin, ki jih mirovne pogodbe nalagajo Nemčiji? S prvega so se v Nemčiji postavljali na absolutno neodjenijavo tstališfče, češ: mi nismo krivi, pa tudi naše gospodarsko stanje je tako razde jam), da tudi ob najboljši volji ne bi mogli zadostiti obveznostim, ki jih mirovne pogodbe nalagajo Nemčiji. Pa tudi Francija je bila neodjenljiva, sklicujoč se opravičeno na dokazano krivdo Nemčije in pa na dejstvo, da niso bile še nikoli kake pokrajine opustošene na tako strašen način in v tolikem obsegu, kakor so bile severne francoske pokrajine opustošene od razdivjane nemške soldateske. Sledila so neprestana pogajanja, novi predlogi od strani zmagovalcev in nemški odgovori z refrenom: ne moremo, ker ne dovoljuje nemško gospodarsko stanje, pa tudi čast in dostojanstvo velike Nemčije ne dopušča takega ponižanja. Bili so tudi trenutki, ko se je zdelo, da so glede tako-zvanega «garancijskega pakta» — jamstva, da bo Nemčija izpolnjevala svoje obveznosti — nastala navzkrižja med Francijo in Anglijo, da se je ta poslednja začela od-uiikati od stališča Francije ter da je Anglija za milejše postopanje napram Nemčiji. Posebno je bilo to za časa ministrstva Maodanaldovega. Svet je z napetostjo in trepetom zasledoval to valovanje v označenem velikem sporu, ker je bilo kakor da visi v zraku pošast nevarnosti novih krvavih zapleti j ajev. Te zadnje čase pa se je vznemirjeno človeštvo nekoliko oddahnilo, ko je prišla v*est, da sta se Anglija in Francija popolnoma sporaumeli za novo ponudbo Nemčiji in ko odziv te poslednje ni izzvenel več v tisti prejšnji absolutni — ne! Znani angleški publicist Wikham Steed, ta izvrstni poznavalec vse snovi velikega spora, meni, da so se s sporazumom med Anglijo in Francijo znatno zmanjšali vzroki za bojazni. Odgovor Francije na angleške predloge je bil tak, da je izzval v Angliji čustvo znatnega olajšanja. Anglija zahteva tudi, naj Nemčija pristopi k Društvu narodov z istimi pravicami in dolžnostmi drugih njega članic. To je važno zato, ker naj novi, od Anglije zamišljeni garancijski pakt zagotovi tudi vprašanje sedanjih meja Nemčije napram Poliski in Ćehoslovaški. To vprašanje je v veliki meri vprašanje — bodočega miru. V Anglij i se nadejajo, da ne bo velikih težav za povoljno rešitev tega vprašanja, seveda pod pogojem, da bo tudi na strani Nemčije prava volja za sporazum. Svet bo sicer tudi nadaljna pogajanja zasledoval z največjo napetostjo, toda ne več s prejšnjimi morečimi bojaznimi. Nemčija mora podati dokaze o svojih dobrih namenih. Posebno mora tudi prenehati propaganda za priključitev Avstrije k Nemčiji, ker jc tudi v Londonu odločno odklanjajo. Tudi ne sme Nemčija zahtevati, naj zavezniške čete nemudoma zapustijo porensko ozemlje — še prej, nego se sklene novi garancijski pakt. V tem smislu se versaillska pogodba ne more spremeniti. Omenjeni Steed piše: «Gre fe za to, da se da Nemčiji prilika za vstop v rodbino evropskih na i odo v na enaki podlagi, da bo osvobojena od očitkov, ki so jih Nemci doslej na- prtili svoji domovini. Nemcem bo dovoljeno sodelovanje z drugimi evropskimi narodi za pospeševanje mednarodnega duha, ki bi omogočil izvedljive rešitve in ukrepe, ki so se doslej zdeli izven mej praktične politike.» Vidimo torej, da so velike stvari, pomirjen je človeštva in blagoslov bodočega miru odvisne od ukrepov nemških državnikov. Če se ti odločijo za umerjenost v svoji politiki napram vsem sosednim državam za spoštovanje mirovnih pogodb, za lojalno izpolnjevanje naloženih obveznosti v smislu novega garancijskega pakta, veliko ugodnejšega za Nemčijo: bo to velik korak do zadovoljitve Evrope, bo to res korak bližje k zagotovitvi evropskega miru! Človeštvo hrepeni, da bi se, po svetovni vojni, ta povojna diplomatska borba zaključila s srečnim uspehom. Se]o ministrskega sveto Država odstopi zaostale davke pokrajini [ in občinam v Istri. RIM, 5. Danes ob 10. tiri se je sestal 1 ministrski svet. Na predioig finančnega mi-nista je ministrski svet odobril osnutek na-' redbe, s katero državni erar odstopa p>o-1 krajini in »občinam zaostale davke izpod Avstrije, dc katerih ima pravico država v ' istrski pokrajini in vok>šketn okrožju. 1 Za udeležbo Italije na razstavi modeme umetnosti v Brightonu je ministrski svet nakazal znesek 150.000 lir, za zgradbo zavoda za orientalske misije 470.000 lir, za javna dela v Zadru 2 milijona lir. — Seja je končala ob 13. uri. Zastopniki intelektualcev pri kralju. RIM, 5. Danes dopoldne je kra£j sprejel vodstvo organizacije fašistovskih intelektualcev, ki se mu je poklonilo v imenu organizacije ob priliki 25-letnice njegovega vladanja Jubilejne znamke. RIM, 5. Ob priliki proslave 25-letnice kraljevega vladanja sta bili izdani dve prve vrste rdečkaste barve za vrednost 60 stotmk; druga serija pa so temino-mtotdre znamke za 1 Hro. V Rimu se bodo pričele prodajati že jutri; par dni pozneje tudi v ostalih mestih Italije Otvoritev vzorčnega sejma ▼ Padovi. PADOVA, 5. Danes se je vršila svečana otvoritev tradicionalnega sejma. Otvoritvi sta prisostvovala tudi minister državnega gospodarstva on. Nava in vojvoda D'Aosta. Prizadevanja za obnovitev jagoslovensko-grškm pogajanj Markovič odpotoval v Atene. BEOGRAD, 5. (Izv.) Pomočnik zunanjega ministra Markovič je nenadoma odpotoval v Atene. Rečeno je, da potuje sicer po zasebnih opravkih, vendar je gotovo, da bo Markovič stopil v stike z vladnimi krogi glede obnovitve pogajanj za sklenitev zavezniške pogofbe med obema državama. Velika verjetnost je, da ba Markovičeva misija uspela, ker je bil Markovič več let poslanik v Atenah in ima tam zelo dobre zveze. Včeraj je posetil zunanjega ministra predsednik grške delegacije KapLamanos, poslanik v Londonu. Z Ninčičem ista se razgovarjala o vzrokih prekinjenja pogajanj. Vse kaže, da se bado pogajanja obnovila najkasneje tekoon 2 mesecev. Kaplamanos je odpotoval dain.es v Atene, nato odpotuje v London. Pogajanja radi Železnih vrat. BEOGRAD, 5. (Izv.) Danes so se pričela pogajanja med jugoslovenfsko in romunsko delegacijo glede Železnih vrat. Seja narodne skupščine. BEOGRAD, 5. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala razprava o poljedelskih kreditih. Nastopilo je več govornikov opozicije in vladne večine. Jutri se razprava nadaljuje. Dopoldne se je vršila seja sekcije odbora za proučitev invalidskega zakona. Minister za socijalno politiko je podal kratek ekspoze o zakonu. —___—— > Samorndlkalne vlade ne bo Spor med racfićevci in za jedni carji. BEGDRAD, 5. « Vreme* demantira svojo včerajšnjo vest o homogeni radikalni vladi, ki da je na vidiku, in pravi, da se bodo oficijelni pregovori med radikali in racfićevci kmalu začeli. Uspeh tako zamišljenih pogajanj med radikali in radičevoi bi po njegovem mnenju izzval gotova motenja v hrvatskem seljaškem kkibu. Zajedničar^ gotovo ne bodo hdteld, kakor danes iz, gleda, podpirati vlade R. R. List pravi] da bodo zafedničarji kot taki prestopili v blok narodnega sporazuma in z njimi del radičevcev, ki se ne strinjajo z novo (smernico politike njihove stranke in koalicije z radikali. «Vreme* piše, da bi kakih 45 poslancev hrvatskega seijaškega kluba pristalo na koalicijo med radikali in racfićevci. ZAGREB, 5. «Hrvt» objavlja danes takozvani Radičev « načrt sporazuma*, ki ga je baje Pavle Radič izročil Pašiću, ter označuje navedene pogoje kot «kuri$OQED0». Po njegovem mišljenju smatrajo politični krogi, da je « načrt* povtsem neresna 'Stvar in da nikakor ne more tvoriti podlage kakega sporazuma, ker je zelo pomanjkljiv in baš glavnih vprašanj notranjega spora ne omenja. BEOGRAD, 5. Zajedničar dr. Lorkovič je prišel danes v Beograd in konferiral delj časa z dr. Poličem, v dobro poučenih krogih menijo, da bo dr. Lorkovič odstopil od svojega poslanskega mandata vsled izjave Pavla Radića v včerjšnjem «Doami», češ, da ni zajedkiičarski poslanec, ker so bili vsi izvoljeni na radičevski listi. Pravijo tudi, da je dr. Lorkovič proti sklenitvi sporazuma med Pavlom Radićem in radikali. ________ Stale JognlaHi! laptai Bolgariji Izjave dr. Nin&ća BEOGRAD, 5. Včeraj popoldne » se na željo zunanjega imiirUra dr. Ninčiča zbrali pri skupščinskem predsedniku, katerega je zastopal dr. Subotič, zastopniki posameznih klubov, r.a tej konferenci jiim je dr. Ninčič razjasnil mišljenje o razmerju do Bolgairje z ozirom na bližnjo razpravo o dr. Voja Marinkovičevt interpelaciji. Politika dr. Ninčiča napram Bolgariji gre za tem, da se polagoma doseže sporazum z Bolgarijo. Če bi to ne bilo mogoče v pozitivnem (smislu doseči, potem se mora vsaj brezpogojno ostati na sedanjem stališču, nikakor pa ne povečevati nasprotij med obema državama. V tem smislu je dr. Ninčič tudi vodil svojo dosedanjo akcijo. Radi tega tudi Beograd diplomatsko podpira vlado Cankova, oziroma njegov režim, ker misli, da pomeni Cankova vlada aktivno borbo proti loomnmzmu, ki postaja nevaren in ki izkorišča vsako nezadovoljstvo v posameznih državah v Evropi z namenom, da doseže revolucijo in da mase pripravi do upora, da bi na ta način komunisti *v splošnem neredu odigrali večjo- ali manjšo vlogo. To jugosl. politiko precej motijo bolgarski emigranti. Zunanii minister je prepričan, da imajo bolgarski emigranti tudi v Jugoslaviji zveze s komunisti, kar ne more biti po godu. Je namreč nevarnost, da bi v splošni borbi, ki bi mogla izbruhniti med bolgarsko vlado in bolgarsko opozicijo, isicer lahko prišli na površnje v prvem trenutku nekomunistični zeimljoradniki. Verjetno pa je, da bi v splošnem neredu prevzeli vso oblast v svo'je roke komunisti, ki knajo boljšo organizacijo, in komunistično razpoloženi elementi v zeml ;oradtriški stranki. V mali antanti ima vodidoo besedo v tem vprašanju Jugoslavija. Njenemu naziranju se popolnoma priključujeta Romunija in Če-hoslovaška, tako da se mora voditi vsaka politična akcija Bolgarske s pomočjo Beograda, ako hoče imeti pri ostalih zaveznikih uspeh. Ravno tako je velika antanta s to osnovno črto zadovoljna in ne odobrava povečanja kontingenta aktivne vojske v Bolgariji. Sicer je vprašanje števila vojske zek> problematično in bolj akademske narave, ker se ve, da se kontrola ne more izvrševati iako daleč, da ne bi posamezne države imele tajne vojske, kar je dognano n. pr. v Nemčiji in Madžarski. Straini M i Vidim u lilianken BEOGRAD, 5. Iz Sofije prihaja** vesti o vedno večjih grozotah in prelivanju krvi. Četa Panče Mihaloviča je poklala v vidi nskem okraju nam 400 ljudi, med njimi ugledna zemljoradnika Anteva in Miteva. V Vidinu 'samem je bilo ubitih 68 meščanov, med drugimi zemljoradmiški poslanec Kosovski. Komiti so pođnati v zrak hišo zemljoradniškega vodje Hadžiončeva, pri čemer so našli smrt njegov oče, mati in sestra ter žena podpolkovnika Nedeljskega. SOFIJA, 5. Kaisactfsko sodišče je zavrglo pritožba Perčemljijeva in Evgena Legera prati smrtni obsodbi. Gospa Niko-lova in njen sin George Mallet se nista pritožila. Zato stopi njuna smrtna obsodba avtomatično v veljavo. Justifikacija obsojenih je odvisna od nekaterih formalnosti, ki -bodo trajale se nekaj dni. Izvedbo smrtne obsodne je pri6akovati za prve dni prihodnjega tedna. Cankovo obvestilo poslanska konferenci SOFIJA, 5. (Izv.) Min. predsednik Can- kov je odposial poslanski * " ---' v Parizu noto, v kateri ji sporoča, da je bil odpuščen naknadni kontingent vojaštva. Cankov je dostavil, da bo vlada primorana vpoiklicati zopet vojake, kakor hitro se bo potreba pokazala, ne da bi čakala dovoljenja od poslanske konference. Mufen vtis zavezniške note ▼ nnMikih vladnih krogfh BERLIN, 5. Vfeeraj so poslaniki Anglije, Francije, Italije in Japonske ter pooblaščeni minister Belgije izročili kanclerju Lutherju noto zaveznikov radi nemške razorožitve. Nekateri listi ugotavljajo, da angleški poslanik lord D'Abemoon v svojem govoru, ki ga je imel ob tej priliki, ni niti enkrat izustil besede «razorofitev» in da je govoril le o «skupni noti naših vlad glede pogojev za izpraznite t koelnske cone*. Nota «e bo na željo Nenaftij« objavila v soboto zjutraj. Po nadaljnih poročilih im diplomatskih kro- P«?1 ki je nota vzbudila v vladnih krogih, izredno močen. Gotovi pogoji, ki jih je postavila Anglija, m> smatrajo naravnost za neizvriljiv*. Kar se tiče n. pr. uničenja strojev gotovih velikih tvornic, se pripominja, da bi nemftki državni proračun ne mogel prenesti svot, katere bi za to prizadeti industrijalci zahtevali kot odškodnino od države. Seja nemfeeega ministrskega sveta. BERLIN, 5. Pod predsedstvom Hinden-burga se vrši danes seja ministrskega sveta, da prouči zavezniško noto glede pogojev za izpraznitev severne porenjske cone. Zavezniška nota bila predana vladi včeraj. ^ Morski kartel v krizi radi Caill*oxorih finančnih načrtov PARIZ, 5. Zadržanje socijalistov napram vladi je prišlo včeraj do jasnejšega izraza in je tvorilo predmet najživahne^Šega komentiranja v parlamentarnih krogih. Delegati štirih skupin, ki sestavljajo večino, so se v*čeraj sestali v zbornici ter sklepali o nastopu, ki naj ga kartel naredi napram finančnim načrtom ministra Caillauxa. Prišli sta tu takoj do izraza dve različni naziranji; prvo je govorilo za spravo, medtem ko so se pristaši drugega izrekli za zavzetje odločno nasprotnega stališča napram omenjenim finančnim načrtom. Na koncu se je sklenilo zaprositi ministrskega predsednika, da bi pristal na razgovor, na katerem naj bi se položaj razčistil. Socijalisti so se izjavili pripravljene, da proučijo Caillauxove finančne načrte; so pa še dostavili, da bodo vstrajali na svojem stališču, ter ponovno zagrozili, da bodo nastopili pot sprave šele tedaj, ko bodo prisiljeni kapitulirati. Znano je namreč, da zahtevajo socijalisti obdačenje kapitala, katero je Herriot že napovedal in proti kateremu je pozneje Caillaux tako odločno nastopi!. Iz vsega tega je raz-v dno, da mora priti do razkola med levičarji, ako ne bodo hoteli socijalisti popustiti. Da s? bolj zaplete položaj, ie prišla sedaj še izjava bivšega ministra Loucheurja, ki zastopa najzmernejšo skupino levice in ki ni bil nikoli priiatelj Cailliauxove finančne politike. Na včerajšnjem sestanku je Loucheur v bistvu očital vladi, da je zagrešila s predložitv io finančnih načrtov skrajno neprevidnost. Glasovali bomo proti finančnim načrtom ministra s — je dostavil Loucheur —, ako ne bomo prej poučeni o načrtu za firanČno obnovo, katerega je Cail!aux že napovedal.» Sinoči so se delegacije podale k Painlevčju O tem sestan-! ku in njegovih sklepih pa manjkajo še natančnejša poročila. _ Prpfl zborovanjem sveto D^tvn narodov Odhod Brianda in ChaLmberlaina v Ženevo. Pregovori glede garancijskega pakta. PARIZ, 5. Zunanii minister Briand je spreidi danes predpoldne poveljnika sredozeir^k h pomorskih edinic admirala Dumesm la in španskega poslanika v Parizu Quinones de Leona. Jutri odpotuie Briand v Žen-evo. kamor prispe v nedeljo tudi britanski zunanji minister Cham-berlain. Prihodnji teden se sestane v Ženevi svet Društva narodov. Brezdvomno se bodo ob tej priliki vršili med obema državnikoma pregovori glede garancijskega pakta, ki ga ponuja Nemčija. V Ženevi bo prisoten tudi če-hoslovaški minister dr. Beneš. Opasen položaj Rifanceo po skupnem francosko-španskem nastopu PARIZ, 5. General Primo De Rivera je v razgovoru z urednikom lista «La Noche» napovedal sestanek francosko-španske konference. Pooblaščenci, ki jih bodeta v to svrho zbrali obe prizadeti vladi, bodo dobili nalog, da sklenejo sporazum, ki naj zadovolji obe stranki. V pričakovanju tega diplomatskega sodelovanja opisuje aMatinov- dopisnik v Fesu ono drugo sodelovanje, ki se je praktično že začelo izvajati na bojnem polju in katerega cilj je vsiliti Abd-el-Krimu mir. Španske čete se sedaj žilavo branijo na bregovih Lukkosa, kjer so Rifanci koncentrirali veliko število svojih čet. Vstaši so se nakrat znašli pred možmi, ki so trdno odločeni, da jim zastavijo pot ter da jim zaprejo prehod v francosko cono. Lukkos se nahaja Le 20 km oddaljen od Uezzana. Z druge strani zasledujejo španski letalci vstaška plemena ter jim povzročajo velike zgu-be. Francoski aeroplani ne gredo nikoli čez špansko mejo, prihajajo pa do najskrajnejšega roba, kjer nadaljujejo potem svoje delo Na Ri-fance je napravila ta sprememba v stanju stvari porazen vtis: Mislili so da so že porazili Špance, medtem ko se jim ti-le postavljajo v bran z novimi silami in z novo vstrajnostjo. Plemena, ki bivajo ob Lokkosu in ki jih je hotel Abd-el-Krim pridobiti za svojo stvar, se branijo vsaki združitvi s Kabili. Iz Tetuana poročajo še, da je prispel tja general Primo De Rivera. Francoska zn?fa ustaljena PARIZ, 5. Na sinočnjem ministrskem svetu je ministrski predsednik Painleve izjavil, da je meja v Maroku ustavljena in da sedaj ne pričakuje nobenih vojnih dogodkov posebns važnosti. Po izpovedbah očividcev je duh | francoskih čet, ki operirajo v Maroku, zelo dober. _ Izročitev Jubalanda Italiji odgode na na 11. t. m. NAIROBI, 5. Jubaland ni še m-ogel biti formalno izročen Italiji, ker ne morejo čete radi pomanjkanja parnika zapustiti dežele. Radi tega se bo ceremonija izročitve izvršila dne 11. t. m. Nameravan atentat na španskega kralja. PARIZ, 5. Agencija Ha vas je prejela iz Perpignana: Iz Barcelone -dlošli potniki zatrjujejo, da je policija odkrila 80 kg težko bombo, ki je bika položena v bližini Barcelone na progo, po kateri bi imel voziti kraljevi vlak. Policija je aretirala 14 ka-talanskih separatističnih dijakov, ki pa zanikajo sleherno zvezo z atentatom. Pred par dnevi se je razpočila druga bomba v bližini palače markeze Castabel, kjer se je vršila plesna prireditev na čast kraljevski dvojici. _ Socijalno zavarovanje na Češkem. PRAGA, 5. Parlament je včeraj sprejel zakon o socijaJnem zavarovanju za samostojne pri dobitnike v prvem in dru gem j čitanju, in to v obHki, kakcT ga je predložil socijalno-politični odsek. Francija za obnovitev jugoslovensko-grškihi pogajanj. PARIZ, 5. Prekinjen je pogajanj med Jur< go&L&vntjo in Grško je napravilo na Francoskem zelo neugoden vtis. Listi javno na-glašajo svoje nezadovoljstvo. «Temips» piše, da bo imelo prekinjenje zelo resne posledice in da more priti posebno pri grški vladi izprememba politične orijen-tacij?e>. Ne gre namreč za trenutno, ampak za definitivno prekinjenje. Prva naloga francoske vlade mora sedaj biiti, da vpliva na grško vlado glede železniške zveze Gjevgjelija-Solun. Dalje piše «Temps», da postane lahko Grška, ako ne sklene zveze z Jugoslavijo, popolnoma izolirana. Da si zagotovi zvezo z Jugoslavijo, mora biti Grška pripravljena tudi na žrtve. Incident na razstavi v Parizu. PARIZ, 5. Včeraj popoldne je minister De Monzie otvoril sovjetski paviljon na razstavi dekorativne umetnosti. Med otvoritvijo so nekateri komunisti zaklicali: «Ži'viijo sovjeti!» Tedaj je minister De Monzie izjavil ruskemu poslaniku Krasinu, ki ga je spremljal, da ne bo več nadaljeval ogleda, ker so mu drugi dali drugačen značaj. Po tej izja\: e je De Monzie odstranil. Opasen položaj v Shan^ailu Širenje stavke. - Spopad med delavci in delodajalci. - Pekinška trgovska zbornica proglasila bojkot inozemskim izdelkom. LONDON, 5. «Times» dobiva iz Shan-ghaija: Stavka se čimbolj širi. Upravičeno se sme trditi, da se to vrši pod pritiskom terorja, kajti vodstvo stavke so prevzeli levičarski elementi Najuplivnejši kitajski i trgovci želijo brezdvomno odpreti trgo-vane, a se bojijo napadov stavkujočih izdelkov. Nadejajo se, da bo prihod delegata osrednje vlade admirala Ting Kana in podministra zunanjih zadev Tsenga mnogo pripomogel k rešitvi tega kočljivega polo-I žaja. Oba državnika uživata velik ugled pni vseh kitajskih slojih. Čeravno se je danes položaj znatno zboljšal, utegnejo vsak trenutek nastati nevarne zmešnjave. V Shanghaiju se nahajajo tri križarke, tako da je mesto dobro zavarovano. Vendar se je bati nemirov v notranjorsti dežele. BERLIN, 5. Glede dogodkov v Shanghaiju je imel sotrudnik ' Vossische Zei-tung» daljši pogovor s kitajskim poslanikom v Beilinu. Poslednji je izjavil, da bi bilou napačno primerjati sedanje shanghaiske nemire z boksersko vstajo iz leta 1900. Ne sme se izpustiti iz vidtka — je nadaljeval kitajski poslanik — da je povzročila sedanje nemire v prvi vrsti stavka. Pravica do stavke je priznana v vseh državah; kljub temu skušajo nekateri kro£i vi Shanghaiju odvzeti to pravico kitajskemu delavstvu. Odtod kitajski odpor proti tujcem. Kitajci zahtevajo one pravice, ki so v veljavi pri drugih narodih. Kratko rečeno: Sedanje gibanje na Kitajskem je povsem soicijalno in je zavzelo nacijonalen značaj. Predvidevati je, da se bo gibanje poleglo, če bodo znale tuje velesile pravično postopati s stavkujočimi. LONDON. 5. Agencija Reuter dobiva 'n. Pekinga: V imenu zavezniškega diplomatskega zbora je izročil italijanski poslanik kitajski vladi odgovor na njeno noto glede shangharskiih incidentov. V tej noti zatrjuje diplomatski zbor, da pada odgovornost za nemire na stavku joče in izraža nado, da bo pekinška vlada sodelovala pri vzpostavitvi miru in reda v Shanghaiju. SHANGHAI, 5. Skoraj vsi Kitajci, ki so nastavljeni v brzojavni in poštni službi, so vstopili v stavko. Le evropski uslužbenci so ostali na svojih mestih. LONDON, 5. Agencija Reuter dobiva iz Shanghaija: Japonski ravnatelji kitajskih in japonskih predilnic v Poofungu 93 napadli s strojnicami siavkujoče, ki so se hoteli polastiti obratov. Na lice me-ta so prihiteli policijski oddelki fn razpršili stav-kuječe. Poslednji so naplavili v deiavnicah znatno škodo. Stroji so ostali nedotaknjeni. PEKING, 5. Trg ovska zbornica v Pekingu se je izrekla proti sjpio^ni stavki in je proglasila bojkot izdelkom onih velesil, ki so zapletene v shanghaiske incidente. Trgovska zbornica priporoča domačinom, da dvignejo svoje denarne vlorfe pri bankah gortnavedenih držav. Amei išk in kitajsko osobje nekaterih verskfh ustanov zatrjujejo, da policija ni imela nikakega povoda za streljanje na shanghaiske demonstrante. ki so se obnašali povsem mirno. V Albaniji vlada mir. RIM, 5. Albansko poslaništvo odločni zanika tedencijozne vesti po inozemskih lisitih, ki so jih posneli tudi italijanski listi, o notranjih nemirih in nervokicJ j binarnem gibanju v Albaniji. V državi vdada mir in red; vlada je bolj močna kakor kdaj prej in narod ne želi drugega kakor mirna delati. (Štefani). Zračna zveza med Prago in Rimom. PRAGA. 5. Z ozirom na pole i. Praga—• Rim, ki ga je izvršil pilot dr. Zdenko Lhota pred nekaj dnevi, je odposlal če-hoslovaški minister javnih del Mussoliriju pismo, v katerem izraža nado, da bc v kratkem vzpostavljena zračna zveza med Prago in Rimom. Ob svojem povratku v Prago je izročil Lhota miniistru Mus^oli-nijevo pismo. Mussoltni pravi, da hoče ta načrt vsestransko podpirati, ker odgovarja prisrčnim odnošajem med obema narodoma. DNEVNE VESTI Postojnski užitninski urad ia razmere v Postojni Z ozirom na dopis i* Postojne, «kii smo ga objavili preteklo nedeljo v našem listu, smo prejeli od postojnskega užitninskega urada jezen polemičen dopis, v katerem se popravljajo podatki našega dopisnika o inkasirani užitnini xa mesec marec in april. Omenjeni urad na-glaša predvsem, da se števili 33.000. r»ziroma 18.000 lir nanašata na užitnino 4 občin in sicer Postojne, Hrenovic, Bukovje in Kačje vasi, pri čemer gre za užitnino od vseh vrst blaga, tki «o ji podvržene. Vehko razliko med obema mesecema da je povzročila oprostitev nekaterih vrst živine od užitnine (svinje, konji, mezgi, osli). V mesecih februarju in marcu pa so Dile tozadevne svote v celoti iztirjane. Glede užitnine na vino in druge pijače navaja postojnski užitninski urad sledeče številke: marec 7^86.70, april 8003.60, maj 9030 70 lir. Zato da je jasno, da je bila naša tozadevna informacija popolnoma napačna. Ustrezamo užitninskemu uradu v Postojni s priobčitvijo gornjih podatkov, dasi pravzaprav ne spadajo k stvari sami, ker namer našega dopisn ka ni bil polemizirati z užitn'nskim uradom v Postojni temveč je le upravičeno ožigosal razmere in metode strahovanja, iki vladajo seda;* v Postojni, kakor nam dokazujejo stalne in številne pritožbe iz tega kraja Pa tudi glede številk samih potrjuje popravek navedbe našega dopisnika le s to razliko, da veljajo njegove številke za užitn:no °d vseh vrst blaga in za štiri občine, torej ne parno za postojnsko, daUe da je ogromni padec už tnine povzročila odprava užitnine pri nekaterih vrstah blaga in ne padanje potrošnje vina. Mi ne dvomimo o resničnosti podatkov, ki nam jih je poslal postojnski užitninski urad, toda gospodje pri tem uradu se iako motijo, ako mislijo, da so s tem izpodbili pomen našemu dopisu iz Postojne. Strahovanje in nasilje je tisto, kar mora skrbeti našo javnost in pa tudi javne urade, ki poslujejo med nami, ne pa j vprašanje, ali ie naš dopisnik prav ali napak tolmačil ta ali oni statistični podatek o postojnski užitnini. Odborniki slovenskega društva — z žigom zločincev! V soboto, dne 30. maja so kr. orožniki iz Bovca v precej negalantni obliki preiskali prostore in arhiv prosvetnega društva «ZIatorog» v Trenti. Pobrali so poleg imen ka članov in društvenih pravil še nekaj izvodov slovenskih Časopisovv V nedeljo, dne 31. t. m. pa sta morala predsednik in tajnik društva, — v pondellek, dne 1. t. m. pa še ostali odborniki h g. marešalu v Bovec. Pri tem zaslišanju se g. marešal vedel zelo netaktno napram društvenim odbornikom. Očital jim je, da niso javili ustanovitve društva, podtikal jim je protidržavno delovanje in celo zločinske namene Med drugim jim je tudi očital, da so se združili obenem z drugimi društvi v Z P. D. Po vsem tem je g. marešalo pohval še vse druge orožnike, da si «zločince» ogleda o in zapomnijo njih obraze. Komentarja pač ni potreba. Dejstva sama kričijo dovolj. Zakaj oblastva ne poučijo podrejenih organov o delovanju naših kultirrnih društev? Ustanovitev društva je bila javljena podprefektur v Čedadu in sicer že pred štirimi meseci kljub temu, da tega ni predvideval noben zakon. Z. P. D. je priznana po oblastih, tudi združevanje društev v svrho uspešnejšega svojega delovanja ni nikakor prepovedano. Cemu torej se proti njej tako postopa? SPREJEMNI IZPITI ZA SREDNJE ŠOLE. Že v članku o srednjih šolah dne 2. t. m. smo omenili, da se morajo vse prošnje za pripustitev k sprejemnim izpitom, zlasti za prvi razred katerekoli sredvrie šole, vložiti najkasneje do 15. t. m., tud: če bo učenec radi bolezni aH radi kakega drugega tehtnega vzroka delal izpit šele v jesenskem zasedanju. Rad! važnosti te določbe opozarjamo starše, ki mislijo dati otroke v srednje šol V, da nemudoma vlo-žifo prošnjo za sprejemni izpet, kajti v jeseni se take prošn'e ne sprejemajo več, pač pa takrat lahko delajo izoite tisti, ki se jih ▼ poletnem zasedan'u iz tehtnega vzroka ne morejo udeležiti. _ — Ada Krpanova +. V Gallspachu v sanatoriju dr. Zeilersa je umrla dne 1. t. m. na po-| sledicah težke operacije gospa Ada Kristanova, soproga pisatelja g. Etbina Kristana. Pokojnica je bi!a iz Černičeve rodbine v Novem mestu in se je skupno s svojim soprogom mnogo udejstvovala v soeijalističnem g banju v Sloveniji in nastopala kot agitatorica in govornica. — Jugoslovansko predavanje v Parizu, Prošli četrtek ie imel ra Sorbonni g. dr Dioka Bo-gojev č iz Beograda predavaje in demonstracijo svojega izuma, računskega stroia metrično-desetnega sistema, kateiega je konstruiral beogradski industrijalec g. Ljubomir Stanojevič. Predavanja so se udeležili: rektor univerze g. Paul Appel, šef Prosvetnega Odelenja g. Košta Petrovič, delegat poslan štva in izložbenega komisariiata, kakor tudi mnogi francoski pedagogi in strokovnjaki. Predavanje je imelo velik uspeh. Računski stroj bo razstavljen v jugosl. oddelku mednarodne razstave v veliki palači. — Prepovedano zdravilo. Tukajšnji občinski zdravstveni urad javlja: Ministrstvo za notranje stvari (glavno ravnateljstvo javnega zdravstva) je s svojim odlokom od 13. maja t. 1. žt. 11786/1786 prepovedalo prodajo zdravila pod imenom »naravni lek proti raku Dominika Surace iz Villa S. Giovanni» ter odredilo za- , plembo omenjenega zdravila. --- Oruitvent vesti — D. K. N. Totnmaseo — Trst. Danes ob 18.30 sestanek. — Odbor. — [______Ž.D. U. j SPORT — S. D. Adria. Vsi dirkači, ki bodo dirkali v nedeljo za društveno prvenstvo, naj se snidejo ob 1. uri popoldne na Opčinah pri želez- i niškem mostu na cesti proti Prošeku. Prosi Se ! točnost. — Hazena: Ilirija — Adria. Rokometna tekma med družino hazene S. K. Ilirije iz Ljub- • ljane in družino hazene S. D. Adria se bo vršila v četrtek 11. t. m. na igrišču Adrie v uL Calvola. Dtuž na hazene S. K. Ilirija je na prvem mestu v Jugoslaviji. Vsled tega bodo imele Adrijašice precej trdo kost tudi v sami brambi. — - S. K. «Val». Danes zvečer sestanek kolesarjev. —M. D. P. Sv. Jakob. (Nogometni podod-sek). V nedeljo 7. t. m. se bo odigrala tekma na igrišču Adrie med I. četo M. D. P. in I- četo D. K. N. Tommaseo. Ura se ja.vi pravočasno. I Nastopijo sledeči igralci: Sluga D., Fab.an-čič V., Kobal D.. Opara I., Kufersin M., Fur-lan G.f Švageli A-, Kokovič I-, Pjanecki F., j Mešek, Stokavs K., Velušček V. Blazina R. ^ — Nogometaši, danes zvečer ob 19.30 sestanek v novih prostorih. — Načelništvo. Iz tržaškega iivffenia — Žalostne posledice viharja ra morju — Dva ribiča utonila, trije ?e š«. &&kr. Vihar ki je preteklo sredo zvečer d.vai nad Tržaškim zalivom, je žalibog zahteval človeške žrtve. Kakor smo že poročali včera;, je vihar presenetil na odprtem mor u v vi "ibrfidh c-»2-nov iz Sv. Kr ža in jih gna; de oma roti Gra-dežu, deloma proti istrski obali. Bat: s: e bilo, da niso vsi ribiči srečno ušli ne a Ta bojazen je bila, žal, upravičena, ka ;i včeraj zjutraj so našli ob iziivu S >če pr 2do bi truplo moškega, ki je bil sporoan za ribiča Martinčiča iz Nabrežine. Čoln, k so ga našli pri Sv. Križu, je bil njegov. Tudi M«.rtrnčičev sin, ki je bil v istem čolnu, je u.tonii .n do sedaj niso še našli njegovega trupla. PogieSa o se še trije ribiči iz Sv. Križa, brala Rudolf in Maksimiljan Stefančič in Josip Boga Lee. Ker n so našii drugih ponesrečenih čolnov, je i>pa-, nje, da so ti trije »rečno ušli nevarnosti; ne-! kateri menijo, da se najbrž nahajajo v Izoli Ribiči, ki so se srečno vrnili iz nevihte, so po- ; vedali,, da so prestali na morju strašno noč. ' Vihar je vstal nenadoma in je pihal od več strani, tako da je bilo ravnanje čolnot. nemogoče. Nekateri r biči so se ponovno z nad- j človeškim naporom večkrat zaporedoma pri- i bližali s svojimi čolni obali pri Sv. Križu a | vihar jih je vsikdar pognal nazaj na odprto ; morje in proti Gradežu. — Poskusen samomor. V svojem stanovanju v Rocolu — Molino a vento 6t. 121 se ie včeraj popoldne zastrupila s karbo-ino 'kislino 22- ; letna zasebnica Marija Batistutta. Okoli 17.; ure jo ie našel njen zaročenec 23-letni pleskar j Karel Prešel, ki se je tedaj vrnil z dela domov, j — Zaročenca sta namreč živela v divjem zako- ! nu. — Našel jo je vso prepadeno in zvijajočo i se v strašnih bolečinah na postelji; na nočni omarici poleg nje sta stala kozarec in steklenica z ostanki hudega strupa. UvidevS-i. kaj se je zgodilo, je mladenič nemudoma poklical na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečnemu dekletu izpral želodec. Nato je bila Battistuttova prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nevarnem stanju. Ni znano, zakaj je nesrečna deklica hotela končati z življenjem, ker 'e rad: njenega nevarnega stania ni bilo mogc^e ir-orašati in ni zapustila nikakega pisanja Tudi Presse! ni znal dati nikakega poia-rnila v tem pojedu; (omenil je le. da je Battistuttova sicer večkrat tožila, da \z »ita življenja, a ni pripisoval njenim besedam nikake važnosti ker jih ni smatral za resne. — Hoteč ustaviti smiašenejfa krmi a, prišel pod voz, 44-letni vozn?V Anton Deganut, stanujoč v ulic? Tommaso T uciani št 2, zaposlen pri tovarni kemičrih 'zd^'kov Meli, ie včeraj zjutraj peljal svoj voz k nekemu kovaču v ulici Piccardi, da mu nekai popravi. V kratkem času, ko se je mož mudil v kovačnici, se 'e nenadzorovani konj, ki je bil vprežen pri vozu, nenadoma splašil ter se spustil v divji dir proti ulici Rossetti. Deganut, ki je to takoj zapazil, je stekel urno za' njim, ga dohitel in ga zgrabil za uzdo. Toda pri tem ga ie konj, ki še je sicer kmalu potem ustavil, podrl; pri padcu je Deganut prišel pod kolesa, ki so mu na kompliciran način zlomila desno nogo pod kolenom. Nesrečni voznik je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 8 tednov. — Nevaren padec starega araefatika. V prosti luki V. E. III., kjer je pred hangarjem št. 7 nadzoroval delo, je 67-letnemu skladiščniku Marku Carlini, stanu jočem u v ulici Conti št. 24, včeraj popoldne nenadoata postalo slabo. i V hipni omotici je telebnil na ktitoeniti tlak tako nesrečno, da se je hudo pobil po glavi; najbrž si je tudi prebil kost na sencu. Po prvi pomoči, ki jo je dobil od na lioe mesta poklicanega zdravnika rešilne postaje, je bil Carlini i prepeljan v mestno bolnišnico, i — Dve nezgodi pri delu. Pri delu v tovarni pohištva Paulin v Robanu, je 28-letni mizar Vladimir Čok, stanujoč v Lonjerju št. 250, včeraj popoldne prišel po nesreči z levo roko med zobasto kolesje električnega obliča, ki mu je j zmečkalo zadnja člena na dveh prstih, na tret- j jem pa popolnoma odtrgalo zadnji člen. Čok se ! je podal v mestno bolnišnico, kjer so ga spre-j jeli v kirurgičn: oddelek. — Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj popoldne okoli 16. ure prepeljan v mestno bolnišnico 47-letn: zidar Josip Sušelj, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni sp. 79, kateremu je pri delu na neki novi hiši, ki jo grade v ulici Broletto, padel na glavo težek tram. K sreči je Sušelj zadobif le nenevarno rano nad levim i očesom, zdravljivo v kakih 7 dneh. Po prvi j pomoči je mož šerpo svojih opravkih. — Okrađena na trga. Ko se je zasebnica ; Elvira Kosovel, stanujoča v ulici Caprin št. 11, j predvčerajšnjim mudila na trgu Garibaldi, ji je j neznan zlikovec spretno izmaknil srebrno roč* ! no torbico, vredno 150 lir. Kosovelova je prijavila tatvino na koaaisarijatu v ulici Brunner. ! Vest! z ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — Dvajsetletnica Bralnega in pevske;'ja društva v Ozeljanu. V nedeljo, dne 7. t. m ob 4. i uri popoldne se vrši na e počivalo v travi njegovo kolo, na katerem i se je pripeljal na polje in na katerem se je hotel tudi odpeljati s polja. Mož je bil globoko zamaknjen v svoje delo in iz njegovega obraza je lil pot v potokih. Med svojim delom je najbrže razmišlja! o svetopisemskem reku: v potu svojega obraza sa boi služil svoj kruh/ Med tem časom pa je v njegovi bližini nekdo drugi razmišljal, ko ]e uzrl njegovo mirno v travi počivajoče kolo, kako bi brez pota svojega obraza prišel do dobrega zaslužka. In tako se je zgodilo, da ni Ple* aič več uzrl svojega kolesa, ko se je prebudil iz svoje zamaknjenosti. Pa to bi fte ne bilo najhujše, saj je Plezu ostala še steklenica vina. v katerem je hotel utola-žiti svojo žalost nad izgubljenim kolesom. Ali sedaj šele pride nafhujše: ko je bolel Plez nagniti steklenico v grlo, je v svojo največjo žalost opazil, da je steklenica prazna. Nesramni falot se ni zadovoljil s kolesom, ampak izpraznil je tudi zraven kolesa ležečo steklenico vina, s katerim bi lahko potolažil svoje gorje. — Naarača ae počiva. Ko je bćla 50-Ieina j Alojzija Košut iz Tolmina zaposlena na doma- : čem senHtu ,se je pod njo zlom'Ia deska poda in revica je padla v spodaj ležeči hlev. Ker si : je pri padcu zlomila levi kolk, so jo prepeljali ' v goriško bolnico, kjer bo morala ostati pri* j bl žno mesec dni. 24-le.aemu Josipu Bajt iz Anhovega, ki Je bil zaposlen v tovarni cementa «Isonzo», je med delom vožiček zmečkal levo nogo Bajt je bil prepeljan v goriško bolnico, kjer se bo j moral zdraviti približno šest tednov. — V rokah pravice. V Čedadu so gariSki orožniki aretirali 40-letno ciganko Katarino Hudorovič in njeno 16-letno hčerko Amalij?) ker sta pred tedni prevarili Josipa Kaučiča iz Taborja pri Dornbergu za 2100 lir. — Iz Komna. V nedeljo je bilo pred cerkvijo i oznanjeno, da bodo pobirali šolski otroci denar za šolske potrebščine za svoje uboge tovariše, v proslavo 25 letnice vladanja kralja. Jutri dopoldne se zberejo v šolskem poslopju vsi šolarji s svojim učiteljstvom, da prisostvujejo proslavi, kateri se pridružijo tudi zastopniki oblaste v, med njimi tudi na8 župan, urad-ništvo itd. S prej omenjenim pobiranjem milo-darov se zaključi proslava. — Komen. Gozdna veselica, ki se bo vršila jutri 7. t. m. v Komnu s tako raznovrstnim in obširnim programom, ni mala reč za domačine. Vse giblje in dela — vsak po svojih zmožno- stih, le da bo ugojeno željam dobrodošlih gostov. Z lepimi in prijetnimi spomini naj se ti pozneje spominjajo na nedeljo, katero so prebili v zadovoljstvu in veselju na slovenskih kraških tleh na narodni veselici. Vemo, da ni samo gozdna veselica ono, kar mika marsikoga, kajti prava družba in družinsko-domača zabava (kar je vse tako svojstveno slovenskemu narodu) so dejstva, ki so, oziroma bodo vplivala odločilno na udeležbo ljudi, ne samo bližnje, temveč tui daljne okolice. DAROVI I — Za svetoivansko podruž. Šol. društva so darovali: Vednoradodarna dvojica Gradišar običajnih 50.— L, Leiler Hubert župnik v Hrušici 30 kg fižola in Udovič Vane — Hahlač 215 «vr-zot*. — Srčna hvala! Denar hrani blagajnik. Borana poročila« DEVIZE Amsterdam od 990.—do 1010.— Belgija od 119.M) do 121.50; Pariz 122.50 do 123.— London od 121.85 do 122.10 ; New York od 25.05 do 25.20; Španija od 3tf3.— do 3t»8.—; Švica od 4*4." do 437.— ; Atene od 41.— do 43.—; Berlin od 592.- do 600.— ; Bukarešt od 11.25 do 11.75: Praga od 74.— do 74.50: OgTska od U.034S do 0.. 3.3; Dunaj od 9.0350 do 0.0356; Zagreb od 41 70 do 42.10. VALUTA; Avstrijske krone od 0.034S do 0.0353 dinarji od 41.50 do 42. - ; dolaiji od 25.— do 25.15; novci po 20 frankov od 94.— do i*>.— fuut Ster-lingod 12i.75 do 122. Benečijske obveznice 77.—. \ j MALI OGLASI [ g SIDECAR Standard 10 HP. v popolnem sta- j nju, z elektr. lučjo, klaksonom ampherjem. kilometersko in hitrostno mero, arealom, se radi odhoda proda za L 7000 Liguori Bazovica 93. 738 KONJA DVA, črna, močna, po 16 pesti, se prodata, tudi posamezno. Doker lahek za šest oseb se proda. Trst, via Tes-a 31. 749 PRODAJO SE: obednica iz orehovega lesa, več s«rvisov steklen ne, porcelane in srebr- ! nine. dolg mo&ki kožuh, štedilnik in .ognjišče na plin. Naslov pri upravništvu. 750 PRILIKA! Sfcladttče, Ulica C«rducci~22. Veli ka izbera kuhinjske posode po najugodnejših cenah. 734 V PRVAČINI, blizu železniške postaje, v prijazni legi, nudi penzijon po zmernih cenah. Naslov pri upravništvu. 737 V KLANCU pri Kozini se je odprl «hotel- Kla-nec». Postrežba z vsakovrstnimi gorkimi in mrzlimi jediti. Izbrana vina. Furlan. 742 BRIVSKA pomočnika, dva, starejša, dobra, sprefme takoj J. Kola