štev. 34.
*
PoStnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 21. avgusta 1924
Leto III.
• i ii i
SnoatcK
. 'i* vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka stane Din. 1*—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1.	=====
za en mesec Din. 4*—, za četrt leta Din. 12*—, za pol leta Din. 24-—
*
Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportaini -------------oddelek,	vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo; * * 111
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Inseratl se zaračunajo po dogovoru.
Načelno in politično sodelovanje.
^Drave v italj. katoliškem tisku. — Sodelovanje z zmernimi socialisti. — Stališče De Rossia.
. . V vrstah italj. katoličanov se vrši že dalje časa , nimiva razprava, katero je povzročil govor tajnika jea|i- 1 jud. stranke poslanca De Gasperija. Gre zato, ali dopustno sedanje in nadalnje sodelovanje Italj. ljud. j/anke s socialnimi demokrati. De Gaspcri je izjavil, da J^a nihče pravice, da načelno ugovarja temu sodelo-. niu, kateremu je cilj ureditev razmer v Italiji. Pri tem j..Je skilceval na primer belgijskih, holandskih, nem-l„. avstrijskih in češkoslovaških katoličanov, ki sode-J*» v vladah s socialno demokracijo, kaiera je popol-2 j1*3 opustila svoj revolucionarni program in postala
0	umerjena. Takozvani »kleriko-fašisti«, t. j. katoli-‘ni> kateri sodelujejo z Mussolinijem, so napadli ljud-
sko
stranko, ker hoče delovati s socialisti, katerih nauk
v cerkev obsodila. Tisk »Katoliške akcije« je sicer vzel ^aščito ljudsko stranko' pred temi napadi, vendar pa D ,i® izrekel za to, da načelno, puščajoč pri tem iz vidika i(]J1nčni moment, ni dopustno sodelovanje katolicizma n ^terijalističnega socializma, ker sta to dva protivna j bodisi v socialnem, bodisi v 5Lrnfm pogledu. Kakor piše glavni organ
L’ ltalia, imajo katoličani svoj socialni program S^an v encikliki (okrožnici) »Reruni novarum« in po jPjSPnj	sami- -erKanlsirati delavstvo, u-
avajoč sodelovanje s socialno demokracijo.
a.	Najtemeljitejše je razbistril to vprašanje ugledni in ,?llni socialni delavec Don Giulio de Rossi v L’ ltalia
moralnem ali kul-Katoliške
s9ny
1	v članku z naslovom »načelno stališče in politično
kovanje«. Svoje misli je razvil takole:
|jiv ^ načelnega stališča ne obstoji absolutna nespoj-%St PoMično-parlamentarnega sodelovanja z zmeril' socialisti. Če bi bila ta nespojljivost resnična, po-v|0	°na jemala Italj. ljud. stranki možnost, da vrši
ji	stranke sredine. Na ta način bi bila stranka v svo-
stra l'ki vezana in bi bila večna dekla konservativnih ker bi bila prisiljena, da nosi na svojih plečih vse °Ve grehe iz preteklosti.
Trdi se, da je socialistični nauk obsojen od Cerkve morajo katoličani ohraniti popolno načelno intra-ie cntn°st napram socializmu. Da, toda tudi liberalizem li2 ®rkev obsodila in še več, oče socializma je libera-. se n' nihče škandaliziral, ko so katoličani šote v raznih liberalnih vladah, kako se vendar mo-1'Gq
siXe:
«la
hegati zaradi sodelovanja katoličanov in zmernih
Dj ^stov? Oba, liberalizem in socializem, sta obsoje-
dei^t^a zakaj ne bi bilo dopustno
z načelnega stališča
9tlska vzgoja otrok.
H
Htu°iVnlh organizacijah. Poslanci in ministri kot inte-liko *!!a elita (izbranci) lahko ohranijo jasna načela. Ve-I
ilr ib
vst;:!.alisti
le ? 's socialisti, ko je bilo možno politično sodelovan-
-	liberalci in svobodnimi zidarji?
D:,r| Načcl°, katero mora biti merodajno pri politično-iHjr ^entarnem sodelovanju, je javni blagor in socialni to,,2 .er>e strani, z druge strani pa opreznost, da ka-')if95n’ ne bodo pri tem sodelovanju popolnoma absor-Dfvj.1 °d svojih nasprotnikov. Končno je Cerkev že od vHij: ^asov dopuščala pod pogojem opreznosti sodelo-W celo v mešanem zakonu, samo da se je zagotovila
^rugo mnogo težje vprašanje pa je sodelovanje v
0 to*-
si0ii sz3e pa je, da obdrže organizirani široki delavski v’afijunačelno samostojnost. Pri parlamentarnem sodelo-*	2	liberalizmom	tega	vprašanja ni, pri sodelovanju
in s fašisti pa obstoji. »Kleriko-fašisti« so jo' ' v Mussolinijevo vlado, ker se niso zavedali svojie žacija°^n°sti pred kršč. delavskimi strokovnimi organi-sVoj0ni1’ misleč da te niso bile ž njimi. Če bi pa čutili tefe jj°^8ovornost, bi gotovo mislili na posledice, ka-'»i sinrt-L016'0 zan^e sodelovanje s fašističnimi delavskimi^ ?'"ati. V socialističnih sindikath vlada materiali-e-1 jjr . .‘n razredni boj, v fašističnih pa oboževanje si-IJ.rSa.nizVl - drugi duh Je P0žuben za bele, t. j. krščanske t 6‘ ^ara(litega, če bi prišlo do sporazuma med
V	v*adi K-ranko ‘n zmernimi socialisti glede sodelovanja Jdfeio} . b'Io potrebno odločno odbiti vsako strokovno strok n,e -in zajam^iti na najkategorični način svobo-.'ak°no 0v”ih organizacij in njihovo ravnopravnost pred ^°Vorir ^^i’ kateri podpiraj^ fašizem, si tega niso
1	za krščanske delavske organizacije, marveč
fašisti zdaj zahtevajo in izvajajo absolutni monopol strokovnega organizma.
V	tem in podobnem tonu se vrši debata v vrstah ital. katoličanov. Ni nobenega dvoma, da je stališče De Rossija mnogo pravilnejše, kar se vidi tudi iz tega, da De Rossi še ni dobil odgovor na ta članek. Pričujoči članek smo povzeli iz zadnje številke zagrebške »Narod. Politike« (2. 8. t. 1.) in ga priobčujemo v informacijo, ker se je že tudi pri nas večkrat načelo to vprašanje in se tudi rešilo , v De Rossijevem smislu.
Delavska zveza.
Vsem Okrajnim delavskim zvezam! V kratkem dobite nove okrožnice, na katere nam takoj odgovorite. Mi rabimo vašega mnenja in sodb o našem delu, radi tega vprašujemo. — Odgovori .iuhi vendar na našo zadnjo okrožnico. Nekatere podružnice res delajo in se trudijo, druge pa molče in z molkom obremenjujejo delo. Vzdramite se vendar! — V kratkem izdelamo poslovnik, ki bo urejal delovanje Krajevnih in Okrajnih delavskih zvez ter njihovo medsebojno razmerje. Vse Okrajne delavske zveze bodo dobile po en izvod tega poslovnika, ki naj ga pregledajo, dostavijo svoje izpreminjevalne predloge ter naj ga v najkrajšem času pošljejo centrali. Vse pritožbe in želje, ki jih imate, nam vpošljite; mi bomo vedno skušali izpolniti in tam iti na roko. Pošljite' nam že dolgo prošene statistik«, da bomo mogli urediti število članstva! Okrajne delavske zveze’ bodo dobile četrtletne statistike in sicer za (vsako Krajevno delavsko zvezo eno. Potrebna ,navftiUia“ifcibiw. vse, Zveze obenem s statistikami. Tudi radi tega nujno rabimo razvid o vseh Krajevnih zvezah, ki naj jih ima Okrajna del. zveza. V bodoče naj gledajo vse Krajevne delavske organizacije na to, da bodo prirejale zaupne sestanke vseh Kraj. del. zvez. Mi rabimo večkratnih sestankov in zborovanj, da moremo jasno izraziti svoje želje in zahteve! V tem tre-nutku je čas jako ugoden za to! Javite nam, kdaj želite in mi bomo poslali svojega zastopnika, ki bo poročal.
Prijateljem pokreta kršč. socializma! Vse, ki jim je na srcu prospeh del. ljudstva, ki hočejo dobro njim, ki jih muči beda, prosimo, naj priskočijo centrali Del. zveze na pomoč in povsod tam, kjer še ni podružnice, zberejo vse delavce, bajtarje, male posestnike in obrtnike in ustanove Okrajno del. zvezo. Vse ‘pa, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji Del. zveze po deželi ali pa v centrali Del. zveze, vljudno prosimo, naj se javijo v pisarni Del. zveze, Stari trg 2/1, vsak dopoldne pri tov. Žužku.
Stranice. Dne 10. avg. 1924 je zboroval dobro obiskan sestanek I). Z. na Stranicah, na katerem je poročal tov. Uranjek. Izvolil se je sledeči odbor: Hribernik Ferdinand, predsednik; Ojsteršek Franc, blagajnik; Kvas Franc, tajnik; Adamič Matija, namestnik. Na sestanku so 4 člani naročili »Pravico«.
Dev. Mar. Polje. Poročil se je 11. avg. v stolnici v Mariboru naš agilni tov. predsednik »Okrajne delavske zveze« Rupret Štefan, uradnik na železnici. Svojemu vrlemu tovarišu kličemo srečno!
Dev. Mar. Polje. »Okrajna delavska zveza« vabi k seji, ki se vrši v petek dne 22. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih »Ljudskega doma«. Dnevni red važen. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Prvi uspeh občinskih volitev na Grosupljem. Pretekli teden so nekateri naši gostilničarji že drugič pocenili »ta kratkega«. Pred volitvami sta se namreč dva gostilničarja drznila podražiti žganje kar za dve kroni pri frakeljnu, in sta tega podraženja krivila voditelja »Avtonomistične delavsko-kmetske stranke« na Grosupljem. Ta pa ne bodi len, je zadevo naznanil orožnikom, ki so ugotovili neopravičeno podraženje ter zadevo naznanili na pristojno mesto, kjer so oba gospoda primerno počastili ter jima prisolili tudi nekoliko nagrade. Zato sta pa postala na vse klerikalce in farovške podrepnike strašno huda. Mi jim pa povemo, da zdaj, ko sta »ta kratkega« spet pocenila, jih zopet spoštujemo kot poštene možje in spokorjene grešnike ter upamo, da se bomo tudi v nadalje lepo prijateljsko razumeli, da nam ne bo treba v Grosupljem ustanavljati konsumne zadruge, katero bi bili prisiljeni ustanoviti, če bi nas domači trgovci in gostilničarji le preveč privijali. Pripomniti moramo še, da omenjena dva gostilničarja delata za »avtonomistično delavsko-kmetsko stranko« zelo uspešno reklamo, za kar se jim tem potom tudi iskreno zahvaljujemo. To je sicer zelo majhen uspeh, vendar si lahko rečemo, da Grosupeljčani napredujemo, čeprav smo po večini klerikalci.
Krščanski delavski pozdrav.
Kmet in delavec.
Dovolite, gospod urednik, da povemo nekoliko, kako razumemo razmerje med kmetom in delavcem tudi mi podeželski ljudje in vas prosimo, da o priliki pripomnite k temu tudi svoje mnenje.
Vsa teža socialnega vprašanja leži v tem, kako obvarovati kmetski stan propadanja in zagotoviti delavstvu dovolj zaslužka. Komur se to posreči, tisti bo rešil socialno vprašanje. Kajti jasno je: če kmet ne bi propadal in če bi delavstvo1 imelo dovolj zaslužka, bi tudi obrt, industrija in trgovina, sploh vse panoge narodnega gospodarstva uspevale. Vsak lahko uvidi, da je sploš-i no blagostanje v družbi odvisno v največji meri od tega, j da kmet in dela ve • dobro izhajata. Treba je tedaj iskati pota in »i eusi-v a, ua se to doseže.
Najrazličnejši možje so to že poskusi]; na razne načine in tudi šc danes poskušajo. Pri vseh, kolikor nam jih je dosedaj znanih, pa opažamo več ali manj, rekli bi
—	pristranosti; namreč v toliko, da so se nekateri ozirali bolj na kmete, drugi pa bolj na delavce. Edini sociolog, ki je še najbolj pametno in praktično skušal rešiti socialno vprašanje, je bil po našem mnenju pokojni naš oče dr. Krek. On se je razlikoval od drugih v tem, da je pojmoval kmeta in delavca kakor nekako absolutno nedeljivo enoto. To nam menda dovolj jasno dokazuje dejstvo, da je spisal svoje prvo sociološko delo. ki je bilo namenjeno našemu delavstvu — »zgodovino o propadanju kmetskega stanu«. To je bila knjiga »Črne bukve kmetskega stanu«,
V propadanju kmetskega stanu je vidci pokojni dr. Krek pravi vzrok socialnega vprašanja. On je spoznal, da delavci niso nič drugega kakor obubožani kmetje, kar so tudi v resnici. To zavest je hotel v delavcih tudi najprej vzbuditi. Zato je tudi podal našemu slovenskemu delavstvu najprej v roko knjigo, iz katere je takorekoč moral vsakdo spoznati, da današnje delavstvo ni nihče drugi kakor obubožan kmetski stan.
V tem pojmovanju socialnega vpraašnja dr. Kreka in v tem njegovem prizadevanju, vzbuditi zavest, da delavstvo ni nič drugega kakor obubožan kmetski stan, se najlepše in najjasnejše vidi vsa veličina in modrost njegovega duha. S tem je1 socialno vprašanje tako poenostavil, da je lahko pravilno in zadostno ne samo pojmuje, ampak tudi samostojno praktično rešuje vsak tudi najbol jpreprost človek, ako ima le količkaj dobre volje.
To dejstvo, da sta delavski in kmetski stan z ozirom na socialno vprašanje kot nekaka absolutno nedeljiva enota, je povsem jasno in umljivo za vsakega, če količkaj resno misli in razmotriva o sociailnem vprašanju. Vendar moramo to tudi dokazati, da bodo tako delavci kakor tudi kmetje, katerih se to vprašanje neposredno tiče, lažje razumeli. In sicer moramo' to dokazati iz dejanskih razmer, v kakoršnih danes živimo, sicer bi nam lahko kdo očital, da so drugačne današnje socialne razmere prinesle tudi drugačne pogoje za. medsebojno razmerje kmeta in delavca. Zato bomo skušali dokazovati skupnost gospodarskih in socialnih koristi kmeta in delavca z ozirom na sedanja aktualna vprašanja in razmere.
Začnimo pri brezposelnosti, ki je brez dvoma danes najvažnejše socialno vprašanje prav v vseh državah po celem svetu in poglejmo, v kakšnem razmerju si stojita pri tem vprašanju kmet in delavec.-
Poglejmo najprej, kaji je vzrok brezposelnosti. Na eni strani vidimo industrijske delavce, ki so brez dela. Na drugi strani pa vidimo, da na kmetih manjka delavcev. Vsak pameten človek bi pričakoval, da se bo brezposelnost industrijskih delavcev in pomanjkanje delovnih moči na kmetih izravnalo tako, da bodo šli brezposelni industrijski delavci na kmete. Toda nič tega. Še celo nasprotno vidimo, da ob tem času tako splošne brezposelnosti med industrijskim delavstvom in velikem pomanjkanju delovnih moči na kmetih, si iščejo kmetski ljudje zaslužka v mestih pri industrijah, rudokopih itd. Ali ni to morda narobe svet'? Ali ne izvira ta čudni pojav v današnjem gospodarskem življenju morda iz delo-mržnje ali nesmiselnosti tako kmetskih kakor industrijskih delavcev? Mislim, da ne; ker za presojo splošnega razpoloženja ne morejo priti v poštev posamezniki, katerih ne moremo zagovarjati, temveč splošno razpoloženje delavstva, ki kaže tako na kmetih, kakor v industriji tudi v današnjih časih še več kakor povprečno mero veselja in dobre volje do dela.
Vzrok temu pojavu je dejstvo, da dohodki iz kmetije danes ne donašajo toliko, da bi mogli kmetski ljudje
kljub trdemu in vestnemu delu kriti svoje potrebe. Zato so prisiljeni iskati si zaslužka še v industrijah ali pa se morajo izseliti, kjer nastopajo v tujini zopet kot tekmeci industrijskega delavstva. Poglejte v naše rudokoipe, tovarne, državne in druge službe, pa boste videli povsod skoraj izključno le kmetske sinove. Vprašajte jih, zakaj so pustili domačijo, pa boste zvedeli, da: eni zato, ker ni bilo zanje doma več dovolj prostora, drugi pa zato, ker se kljub trdemu 16 in celo 20 urnemu delu na dan ne morejo več na kmetiji vzdržati.
Industrijski delavci! Ali se zavedate, da so vaši očetje in bratje, čeprav imajo še borno domačijo, ravno-tako navezani na zaslužek, še poleg kmetije, če hočejo živeti, kakor vi, ki ste že popolni proletarci brez doma in zemlje?
Teh razmer na kmetih pa so krivi ravno isti kapitalisti, ki delavce odpuščajo in omejujejo proizvodnjo zato, da industrijske izdelke, obleko, obutev, stroje, železo itd. dražijo. Tako delajo tovarne ogromne dobičke, katere mora kmet, ki te stvari kupuje, plačati. Poleg tega še davki naraščajo, dohodki iz kmetije se pa sorazmerno ne večajo, ker zaradi prenizkih mezd in plač se konsum porabnikov omejuje in višjih cen tudi ne zmore.
Tako vidimo, kako se na eni strani industrijski izdelki dražijo, dočim cene kmetijskim pridelkom padajo, vsled česar se delo na kmetih ne izplača. Zato kmetijski ludje, kljub vsemu pomanjkanju delovnih moči na kmetih, silijo v mesta in industrijske kraje. S tem pa delajo konkurenco že itak slabo plačanemu delavstvu.
Tako vidimo, kako je s tem, da delajo banke in kapitalisti velike dobičke, tepen kmet in delavec, ki sta potem nekako prisiljena, eden drugemu nasprotovati, kar je za oba največja nesreča. Kajti s tem , da išče kmet zaslužka v industriji, uničuje delavca. Delavec pa s tem, da podpira in celo zahteva znižanje cen kmetijskim pridelkom radi prenizkih plač, ki so posledica prevelike ponudbe delovnih moči, uničuje kmeta, ki je potem prisiljen v pogubo delavca, si iskati zaslužka v industriji. In tako se brezposelnost čimdalje bolj širi.
Zato pa je treba, da se delavec in kmet zavedata, v kako tesni zvezi so gospodarski interesi kmeta in delavca. Zavedati se morata, da kar je za kmeta dobro, je tudi delavcu v korist in kar je delavcu v korist, je tudi za kmeta dobro. Oba ta dva stanova se morata skupno boriti kot absolutno nerazdružljiva enota in delati na to, da se kmetu za njegove pridelke plačujejo proizvajalni stroški, delavstvu pa tako povišajo plače, da bo lahko plačevalo kmetu opravičene cene. Na ta način bi prišlo delo do svoje veljave. Kmet bi potem bolj ostajal pri svoji kmetiji, delavec pa bi se tako iznebil najnevarnejšega tekmeca kmeta. Da se to doseže, je pa potreba obojestranske izobrazbe in sposobnosti, da vzameta v roke narodno gospodarstvo kmet v agrarni politiki, delavec pa v industrijskih obratih.
Dokler pa ne bodo delavci zmožni voditi samostojno industrijskih obratov in kmetje tekmovati potom zadružništva z veleagrarci, bo brezposelnost tako na kmetih kakor v industriji, ne samo obstojala, marveč se še celo večala, dokler ne; nastopi, zaradi sedanje kapitalistične socialne nemorale, popolen razpad v družbi in državi.
Viničarji so izpregovorili.
Dejstvo; da je ob nastopu nove vlade delavstvo vseh strok pritisnilo na »Jugoslovansko strokovno zvezo«, postavivši svoje upravičene in dosegljive zahteve, dokazuje najbolj zgovorno, kako je bil novi režim težko pričakovan in srčno zaželjen.
V	naslednjem priobčujemo zahteive viničarjev, naj-bednejših od vseh delavcev v Sloveniji. Mi jim lahko rečemo, da stoji za njimi celokupna J. S. Z. kot en mož. Viničarji zahtevajo kot je razvidno iz resolucije: Resolucija, • sprejeta na sei načelstva Strokovne zveze viničarev in poljskih delavcev v Ljutomeru dne
17.	avgusta 1924.
1.	Načelstvo zahteva v imenu vseh viničarjev ljutomerskega, ormoškega in mariborskega okrožja, da se sedanje brezpravno stanje viničarjev odpravi s takojšnjo uzakonitvijo viničarskega reda. kateri je bil
sprejet na anketi od 8. julija 1922 sporazumno z vsemi prizadetimi faktorji. (Viničarski red velaven za Slovenijo.)
2.	Zahtevamo, da se zakon o zavarovanju delavcev razširi tudi na vinogradniško delavstvo, ki je za vinogradniško delavstvo zelo važen in nujno potreben.
Plača o zavarovana naj se tako uredi, da bo vino-vinogradhiško delavstvo plačevalo samo v delovnem času (sezoni), to je od spomladi do Mihalovega, ker pozneje delo počiva in ni zaslužka, da ima vendar pravico do podpore v bolezni, plačuje naj torej v sezoni dvakratni prispevek. Prispevek naj se tako uredi, da bode plačeval njegov delodajalec (gospodar vinograda) čez polovico prispevka. Vinogradniško delavstvo je upravičeno tej zahtevi in sicer: 1. Ker plača vinogradniškega delavca je povprečno na dan Din. 6.25 do Din. 10.— in to le kadar se .dela, ker nobeno delavstvo ni tako slabo plačano kot ravno viničar.
Ko pride starost in onemoglost, dobi slovo in je vržen na cesto ter primoran od hiše do hiše, ker gospodar ga le toliko časa rabi, dokler mu lahko dela. Iz teh navedenih razlogov sc spozna, da je ta zakon nujno in resnično potreben za viničarje, da se omeji njihovo stradanje in beračenje na stara leta. Ljutomer, 17. 8. 1924. Slede podpisi.
Vurberg. Podpisana skupina »Jugoslovanske strokovne zveze« je v seji dne 6. avgusta sklenila sledečo resolucijo, katero naj tajništvo predloži na pristojno mesto: Skupina »Jugoslovanske strokovne zveze« na Vur-bergu prosi kraljevo ministrstvo za poljedelstvo, naj blagovoli prej kot prej uzakoniti viničarski red kakor je bil sporazumno z vsemi prizadetimi faktorji sprejet dne 8. julija 1922 na anketi v Mariboru. Vurberg dne 7. avgusta 1924. Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru. Slede podpisi.
Prometna zveza.
Iz tajništva P. Z. Na ponovno intervencijo v zadevi izplačila draginjskih doklad za žene provizionistinje tobačne tovarne smo dobili od direkcije drž. žel. v Ljubljani zagotovilo, da se bo izplačala železničarjem dra-ginjska doklada za njihove žene že tekom tega meseca, kar naj blagovolijo prizadeti vzeti na znanje.
Kretnikom in blokovnikom sporočamo, da smo dobili potom tajništva SLS pismo g. ministra Sušnika sledeče vsebine: Prometna zveza, Ljubljana. Beograd, 5. avgusta 1924. Vašo predstavko glede razvrščanja kret-nikov in blokovnikov sem prejel in se bo po njej postopalo z ozirom na naš Ustmeni razgovor v Ljubljani. Opozoril pa bi vas pri tej priliki na tudi vam znano dejstvo, da se je ravno pri razvrščanju zgodilo toliko krivic, da bo vlada v tem vprašnjiju podvzela generalno in temeljito izboljšanje uredbe o razvrščanju in prevedbi državnih uslužbencev. Bog živi! Sušnik s. r.
Mi objavljamo to pismo zato, da tov. kretniki in blokovniki, pa tudi druge kategorije železničarjev lahko spoznajo, kako sedanja viada kaže na eni strani dobro voljo, ugoditi upravičenim zahtevam železničarjev, na drugi strani pa, kako obsoja separatistično postopanje posameznih kategorij. Iz pisma g. ministra se to dovolj jasno vidi. V prvem stavku piše g. minister, »da je predstavko glede razvrščanja kretnikov in blokovnikov pre-razgovor v Ljubljani«. Če bi hotel g. minister imeti železničarje razcepljene po kategorijah, kakor je to delala prejšnja vlada, bi tako obvestilo popolnoma zadostovalo. Da pa g. minister Sušnik in sedanja vlada tega noče, se jasno vidi iz drugega stavka v pismu, ki naj ga, ne samo kretniki in blokovniki, marveč vsi tov. železničarji še enkrat prečitajo. Iz tega se jasno vidi, da minister Sušnik in sedanja vlada noče izigravati železničarjev v nobene strankarske namene ter noče rušiti njihove stanovske solidarnosti, ki mora obsegati celokupno železničarsko osobje, ne pa samo posameznih kategorij. To je tudi edino pametno in pošteno stališče vlade in železniške uprave.
Mi to beležimo in pozdravljamo z največjim zadoščenjem, ker je.železniška uprava in sedanja vlada pokazala s tem, da hoče poleg drugih neštetih krivic, ki so se do sedaj godile železničarjem, odpraviti in preprečiti
na.
sni
ča!
To
tui
Pri
sin
me
op
VS
Ča,
de
st\
sk
tudi gnjusno hlapčestvo in neznačajno postopanje po*a; meznih kategorij, ki je še največ krivo, da so železničar* tako razdrapani in zlorabljeni po gotovih korupcijo.?! stičnih političnih eksponentih in strankah.
Tiste kretnike in blokovnike, ki so člani »Prometne zveze«, kakor tudi vse druge naše člane pa še posebej opozarajmo. da delajo na to, da se separatistično i>osto-panje posameznih kategorij že enkrat neha. če gre zadeve, ki se tičejo posameznih kategorij/naj bodo Prl‘ zadeti člani iste kategorije vsaj toliko pripravljeni, da st v slučajih, ko odpošiljajo na merodajna mesta kake vloge, obrnejo tudi od vseh drugih organizacij, ki jim bodo rade solidarno podpirale njih zahteve in prošnje.
Posebno zdaj, ko so pokazale prav vse organizS' cije dobro in iskreno voljo za skupno sporazumno in solidarno postopanje, se mora vsako separatistično postopanje katerokoli kategorije še toliko bolj obsojati. Zato glejmo, da se bomo dobre volje in poštenih namenov sedanje vlade s strnjeno in iskreno solidarnostjo po geslu) vsi za vsakega in vsak za vse, tudi vredne izkazali! ,
Vse tiste tovariše, ki zadnje čase niso dobili tak® odgovora ali rešitve njih zadev, prosimo, da blagovoli5 oprostiti, ker vsega dela, ki se je zadnje dni izredno n3' kopičilo, ne more tajništvo sproti obvladati, čeprav P® sluje skoraj redno vsak dan, namesto samo ob torkih111 sobotah. Poskrbljeno pa je, da bo vse pravočasno rešeno. Bog živi!
Moderni suženj, prog. delavec, nam opisuje svoi! življenje pri železnici takole: Ob sedmi uri se pomika)11 ob delavnikih po progah in postajah s sklonjenimi # vami, shiranimi telesi, ogrnjeni v cunje, noseč kramPe: lopate, kladiva itd., gruče moških, to smo mi, pozablje111 od vseh, progovni delavci. Dasi si brez naše službe >je more nihče niti misliti železnice, vendar nismo za svoie moči, ki jih dajemo v dobrobit celokupnosti, niti tolik0 oškodovani, da bi mogli vsaj za silo človeku dostoja0 živeti.
Sedaj so nam obljubili povišek, a ga nismo nič v? sei, ker ne odgovarja niti zdaleka sedanji draginji in se tudi ne ozira na službena leta. Plačani1 bodemo od ur,1,1 sicer tako, da samcem, ki so dosedaj imeli nadpolovk0 staroveške tlake, bode vsaj nekoliko pomagano, doči1’1 ko oženjenim s številno družino ni. To pa zato, kerse po sedanji uredbi ozirajo na službena leta, ne na delavčevo pridnost. Proti temu moramo najodločneje govarjati iz razloga, da ne pride nazaj tisti sistem, ki )e bil nekdaj v veljavi, namreč da se je pridnost delavk cenila po številu in teži! košaric, ki jih je kateri leh”J prinesel svojemu predpostavljenemu. Naša prošnja )e' »Uvrstite nas med nastavljence« in ne pustite nas starost, ko pustimo vse svoje moči železnici in državj' da obnemogli s svojimi družinami' takorekoč živi v gf0 ležemo, od vsih prezirani in zapuščeni, kot pravi 1110 derni sužnji.
Povodom smrti g. M. Moškerc, naše sožalje. jf-y
Progar.'' ■
Maribor. Strokovni sestanek železničarjev, ki sč je vršil v sredo 13. t. m. v Mariboru je bil silno dobP obiskan. Železničarji, ki so bili dosedaj brezbrižni in ne'
organizirani, se zelo zanimajo za našo organizacijo
zelo pristopajo. Stavilo se je več predlogov, ki se bodo skusili udejstviti na merodajnem mestu.
Železničarji, pozor! Že od nekdaj igrajo med žekz' ničarji najgnjusnejšo izdajalsko vlogo tisti neznačajne2’: ki s klečeplaztvom in denuncijantstvoin iščejo v služb in pri svojdh predstojnikih le svojh osebnih koristi. P®* sebno med uradništvom je veliko takih, ki se z vs#i kratno premembo višjih, menja tudi njih mišljenje 1 značaj. Da bi se na zgoraj prikupili, skušajo tudi na sV°J-podrejene vplivati po želji in volji od zgoraj. Tako snj* prišli že tako daleč, da res značajni, vestni in nap*3.
podrejenim nepristranski predstojniki so v splošnem
bolj izjema. Zato pa toliko večja čast takim izjemam-.
Taki neznačajneži, kii so v stari Avstriji zakrN; s svojo brezvestnostjo, da je moralo veliko naših boljših in najzavednejših slovenskih železničarjev fronto, so pod prejšnjo vlado postali »radikali« in javovci« in tudi svoje podrejene, posebno nižje uslt"| bence in delavce, ki se takim vplivom skoraj ne moreJ braniti, poradrkalili in požerjavili. Z ozirom na nasilsb'1 s katerim je nastopala prejšnja vlada in njeni ekspone1’ na merodajnih mestih, nočemo in tudi ne smemo ^
V metežu.
»Vidva še nimata izkušenj! Kako vsmo včasih delali! Smo začeli .zjutraj ob šestih in noter do desetih, samo opoldne smo imeli eno uro, zdaj je vse drugače . . .«
»Tako je. Tomaž!«
K mizi je pristopil dolg, koščen mož. Potrepal je Žitnika po rami in prisedel.
»Kaj jima pa pripoveduješ?«
»No. ti veš. kako smo delali včasih, pa mi ne verjameta.«
»Smo, smo, Tomaž. In kaj imaš sedaj od tega. da si tako garal kot črna živina. Nič!«
»Nič!«
»In, če si kaj prihranil, koliko imaš? Nič.«
»Nič!«
»In tudi vidva ne bosta nič imela, če bo tako šlo naprej.«
Tomaž je omahnil nazaj na stol. Dolfe je videl, kako mu lezejo oči skupaj, kako počasi drsi s tola pod mizo. Hotel mu je priskočiti na pomoč, da ga zopet posadi na stol.
»Pusti ga pijanca! On bi bil danes lahko gospod, toliko denarja si je prihranil; sedaj nima nič, doma pa strada žena; dobro, da ima že odrasle otroke.«
Dolfe je zopet sedel nazaj.
»Fanta, vidita, tako je. Sami si moramo pomagati, drugi nam ne bodo. Jaz pravim: delavec za delavca, začeli bomo . . .«
Tedaj je nastal po sobi hrup, iz druge sobe so se odprla vrata in tudi tam je vstal hrup.
Dolfe je videl Tomaža, kako je odprl oči, vse dremotne in si pomagal zopet na stol toliko, da se je sko-molci naslonil ob rob mize.
Na sredi sobe, skoraj |>od svetiljko. .pa se je zbrala gruča kakih dvajsetih mož. Nekateri izmed njih so bili boljše opravljeni, drugi so bili še prav taki kakor so prišli iz tovarne, v modrih jopičih, ki so smrdeli po dimu in katranu, obraze so imeli še neumite.
V	kotu je še ostal Dolfe, tovariš ga je že pustil in se pomešal med gručo, Tomaž je oklevaje šel proti vratom.
Dolfe je zrl na te ljudi, stare može, kiso ob sencih že imeli sive lase, mlade fante. Iz gruče ni več ločil posameznih obrazov, kakor da so podobni drug drugemu; črne gube so se poznale na licih, šršečc obrvi so štrlele naprej/oči tako prikrite, mrzke, kakor bi bile obrnjene same vase . . .
Vstalo mu je v mislih: »Glej, vsi ti imajo tukaj svoj dom, katerega ljubijo, na katerega so privezani s tisoč vezmi. In še v tem domu morajo iskati pravice, kaKor izgnani otroci, katere je zapodila mačeha od doma. Ko-
liko jih je med njimi, ki so kakor pastorki delali vse
d'11
na domu, pozivali so jih k najtežjemu delu, vendar
ljubili dom bolj kakor vsi oni, .ki so jih pri mizi P°rl ^ v kot. Odprlo se mu je do dna vprašanje: Zakaj v prostranem domu bolj trpijo eni, trpijo težko, trpijo cy
lo	življenje, drugi pa zanje nimajo niti bratovske besed* Gruča sc je razmaknila; čule so se le posanief . besede; na stol je stopil mlad mož s širokim paP'r)e( v rokah. Završalo je od ust do ust: »zahteve, zahtev
Tudi Dolfe je stopil bliže.
Nobenega človeka ni srečel več Dolfe na cesti* sto prazna je bila. Pohitel je. Kar je čul pred sabo oP tekajoče korake, sprva se ni zmenil, ker je upal. da k‘ ^ lu dohiti črno senco, je postal. Iz teme je čul kot seP tiho govorico.
»Ah, ata, zakaj si tak! Saj	vidiš,	da te mama	^
težko čaka doma, cel	večer že	zopet	joka. Morala
te iti iskat. In nikar ne preklinjaj tako grdo . . -no, saj greva domov; jaz sem, tvoja Anica, kaj me poznaš, ata, oh ata . . .«
»Tiho, pravim.«	,,	p.
Dolfe je dobro	razločil	glas	pijanega- Tom	^
Spomnil se je njegovih besed, zasmili) se mu Je žrtev ...	-
| ad vse žalostnega pojava prestrogo soditi, čeprav bi
I1	j; e*i od naših ljudi, posebno pa še od uradništva, pri-| kovati nekoliko več stanovitnosti v značajnosti. — t j. ^ hinavščini, s katero hočejo nekateri železničarji udi še nadalje služiti tistim ljudem, ki	so	toliko krivic
•^adeli železnčarjem s	krvičnimi zakoni,	uredbami in
h	lužbenim postopanjem,	pa nočemo in	ne	moremo več
a	molčati. Dognalo se je,	da radikalsko	in	žerjavovsko
®Pretieljem ljudje skušajo enoten in sporazumen nastop s ,Seh železničarskih organizacij ovirati s tem, da odvra-,aj° železničarje od organiazcij. S tem hočejo imeti velik
9	e' železničarjev brez 'primernega stanovskega zastop-va> na drugi strani pa otežkočiti in tudi omalovaževati ^Pno in sporazumno delo združenih organizacij.
Zato tovariši železničarji! Zaničujte in prezirajte ?e tiste tovariše, ki le zabavljajo in nič ne delajo in ki >so organizirani, ter povejte jim v obraz, da so neumni in brezvestni agenti radikalske in žerjavovske ^"pcijonistične klike, ki je prizadela železničarjem od JviSjega uradnika pa do najnižjega uslužbenca in de-Vca toliko krivic, da bo še dolgo časa treba, predno ^Popravijo.
Moj odgovor.
j V zadnji številki »Pravice« je bilo dovolj jasno po-dano o namenu in pomenu soc. demokratičnega shoda Jesenicah. Vsak, kdor ima količkaj soli v glavi, ne bo l dvomil, kam so merili soc. demokratje, oziroma nji-v frazersko izvežbani »govornik«, k • ^er pa nekateri kovinarji še vedno niso na jasnem, Pomeni za delavstvo sodrug Jeram in kaj pomeni v,av|lnik o zapustitvi inozemskih delavcev v naši drža-! »aVS* ^te^em v dolžnost, da na tem mestu podam svoje j: s pio stališče, ker mi je bila na Jeramovem shodu be-| ^ onelmogočena.
So ^
pomeni sodrug Jeram za kovinarje in kakšni ^Negovi cilji in nameni, je že v zadnji štev. »Pravice« j iasno povedano. Zato se hočem na tem mestu pe-
11	s pravilnikom.
(o>, Pravilnik, ki ga je sodrug Jeram postavil na prvo jko dnevnega reda, je med kovinarji izzval precej raz-rJ,enia- zlasti še zato, ker je bilo predvideno, da name-]a a »Kranjska industrijska družba« odpustiti več de-iah6V’ me<^ *em' na^ve^ mozemcev. Pričakovali smo,
1	loe 50c^rug Jeram Podal stvarne izpreminejvalne pred-
Q^e> česar pa ni storil, ako ravno smo iz njegovega 1	str-aZa brali, da se s pravilnikom ne strinja, kakor se ne
'	teJnjaino tudi drugi, ki nismo Jeramovega kova. Jeram
1 ni storil. Zakaj?, to ve sam najbolje. Pač pa je so-L ll5 Golmajer govoril o neki mednarodni organizaciji, 14 cesar smo videli, da mu gre za inozemce. Pokazal je I 'V>wla so S00, demokratje tudi zato, da se da naši in-»a uvažanj« inozemskih delavcev. Na Dri m nePremišljena izvajanja sodruga Golmajerja sem bil ! ; nj2 ,Fan izjaviti, da je tudi krščanska strokovna orga-f 2eac'ia mednarodna in da kot taka nima nič proti tuje-krnS^einu delavstvu v naši državi, kadar je dela in | tiaj .za vse dovolj. Čisto naravno pa je, da mora mati $eJ're-i skrbeti za svoje otroke, potem1 šele za druge. Kaj Da' !otel s tem reči, je že samonasebi umevno. Ker so ^oi' k *er’ ljudje — hote ali nehote — napačno razumeli j -e besede, naj jim bo v pojasnilo še to-le:
l °(1di *<'.aclar se Pojavi v industriji stegnacija, tedaj sledijo iec,*ti delavstva. Kdo naij se odpusti? Domačin ali tune n . smo bili in bomo vedno zato, da se ne odpusti rvi> ne drugi. Če pa tega le ni mogoče preprečiti, je 1)0 u dolžnost, da ščitimo domačina in sicer do tedaj, ko s°drug Golmajer prinesel črno na belem, da bodo ji!, nar°dne organizacije ščitile naše delavce v tujini, ko {aij-^z^mski kapitalizem vrže na cesto. (Slučaj Vest-
1	rudarji!) Kaj bi n. pr. reklo jeseniško delavstvo, l0f)() Kranjska industrijska družba odpustila naenkrat Q0| domačinov in bi jih nadomestia z inozemci? Sodrug bi jih pač tolažil s tem, da imajo kot n. pr. v V^.itd- večje brezposelne podpore kot pa v Jugo-$Dr'.!l fiksne plače. Take kupčije bi inozemci prav radi le'i> to naj sodrug Oolmajer natakne kar za klobuk! tetl, Kakor že uvodoma rečeno, nimamo ničesar ne proti nc Proti onemu inozemcu, ako je dela in kruha
, Za vsc- Nimamo pa tudi nič proti tistim inozem-Ijiv ’ katerih strok, izobrazba za enkrat še ni nadomestili z domačini. Da se pa proletarijat vseh držav za-dg J J.e treba, da mednarodne organizacije delajo na to, \.r\ave medsebojno uredijo, da bo proletarec zaščiten \ v tujini v delu in brezdelju. Tega naj se lotita Jeram in Golmajer. Mirnega delavstva pa naj ! ,'ie hujska!
Vftie tno^e na^e'no stališče, od katerega me ne od-deiav n'll2e- ^'seni m'slil na shodu delati krivic tistim 1e]ta.Cetr|. ki so po 10 do 20 let že v Jugoslaviji in ki so druj,eeri tudi tukaj rojeni in odgojeni, ki pa iz enega ali ^1(0^ vzroka niso optirali za tukajšnjo državljanstvo, t>riga]. tudi nisem jaz vzrok, da se niso tozadevno po-Ss!;2Sekakm'	pri Kranjski industrijski družbi
Žavi ;m} več delavcev, ki so še malo časa v naši dr-j n bi« če že ni drugače, morali prvi od dela. Kranj-^riviC(i strijska družba -pa naj ima pred očmi, da dela borno -°nirn’ ki so že 10 do 20 let v naši državi. O tem spregovorili.	Peter	Lombardo.
dan se vprašaj:
Pravico ?
plaveč ! Sleherni
An [edno Plačujem Ali [e(lno čltat"
\\\ dopisujem v za
Strokovna zveza.
Tovarniški delavci.
Kleparji in inštalaterji.
Vabilo na ustanovni občni zbor skupine kleparjev in inštalaterjev SZTD, ki se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 9. uri v vrtnem salonu gostilne pri »Novem svetu«, Gosposvetska cesta v Ljubljani. Vabljeni vsi člani, kakor tudi tisti, ki želijo pristopiti.
Pripravjalni odbor.
Trafikantje.
Poziv na trafikante in trafikantinje! Ker odhaja delegacija zveze tob. trafikantov v Beograd, poživljamo vse člane in članice, da se udeleže sestanka, ki se vrši dne 23. t. m. ob 8. uri v gostilni Mrak, Rimska cesta. Po sestanku se isti večer odpeljejo delegati. Odbor.
Poziv trafikantinjain in trafikantom! Zveza trafikantov za Slovenijo je imela 7. avgusta t. 1. sklican širši sestanek članov, na katerem se je razmotrivalo o njih bednem položaju, v katerega so zabredli vsled vednega znižavanja provizije. Na sestanku se je konstatiralo, da nimajo trafikanti nobenega zastopnika, ki bi se potrgoval za njih pravice. Zato se je sklenilo, da odpotuje 24. t. m. delegacija trafikantov z enim gosp. poslancev SLS s sprejeto spomenico na našem sestanku v Beograd ter podvzame vse korake in najenergičneje nastopa za zvišanje prodajne provizije; kajti 5% od prodaje tobaka niti ne zadošča za kritje režije, zato je skrajni čas, da vlada tudi za trafikante kaj ukrene. V to svrho naprošamo Jugoslovanski klub, da podpira našo delegacijo in ji gre na roko za dosego* njih zahtev. Trafikantje in trafikantinje se pa poživljajo, da se pridno organizirajo, ker le v močni organizaciji je naša rešitev. Člani se sprejemajo vsak dan razven nedelje od 17. do
18.	ure pop. na Starem trgu štev. 21/1. pri tajništvu Jugoslovanske strokovne zveze.	Odbor.
Državni nameščenci.
Poziv vsem državnim nameščencem! Somišljeniki! Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS vas poživlja, da najpozneje, do 22. t. m. pošljete svoje iz-preminjevalne predloge po strokah tičoče se uradniškega zakona (glej Ur. list pokr. uprave za Slovenijo štev. 299/23), dalje glede uredbe o razvrstitvi uradništva v položaje (glej Ur. list z dne 14. 9. 1923 štev. 104) ter Ur. list glede uredbe o stanarini in draginjskih dokladah št. 41/24 1.
Somišljenike prosimo, da svoje predloge dobro ute-melje in opuste vse neizvedljive zahteve.
Odbor bo poslane predloge temeljito pretresal v sejah širšega sosveta in jih predložil pristojnemu mestu. Odbor »Organizacije javnih nameščencev, somišlj. SLS.
Papirniški delavci.
Skupina Dev. Mar. Polje. Vdova po pokojnemu L. Omanu nas naproša, da se v njenem imenu zahvalimo za poslano denarno podporo, osobito rokodelcem papirnice Vevče. —
Na odbor podpornega fonda prihajajo zelo pom a n j- , kljive pismene prošnje. V njih ni označeno bivališče, hišna številka itd. Mnoge so zelo nejasne in premalo utemeljene. Zatorej naj velja: Prošnje naj bodo razločno pisane, vsestransko utemeljene in v podpore vrednih slučajih vložene pri tovarniškem blagajniku gosp. Avanci-niju. —
Poročila se je tovarišica Debevc Roza, vneta naša zaupnica, kateri želimo mnogo sreče v zakonu! Toplo se ji zahvalimo za vso požrtvovalnost v organizaciji.
Bratska skuipina v Preski nam pošilja dopis, tičoč se nabiranja denarnih prispevkov za po grozni poplavi prizadete papirniške delavce. Dopis se bo razposlal vsem zaupnikom s toplo prošnjo, da pokažemo po svo-janjtt, da z nesrečniki sočustvujemo, prispevajoč po svojih močeh.
O poteku mezdnega boja bomo po okrožnicah sproti sporočali zaupnikom, v slučaju potrebe pa na shodih. Za danes sporočamo, da posreduje od naše strani inšp. dela ter Jug. strok, zveza.
Vevče papirnica. Ker pravi pregovor, da lažje prenašaš bol, ako jo potožiš svojemu prijatelju, smo prepričani. da se tudi nam delavcem iz lesne brusiltiice srce pomiri, ako povemo tovarišem v papirnici v svojem listu težave, ki nas tarejo. (Op. ur. : Najbolje na ta način, 738 papirničarjev ga ima naročeno!)
Meseca maja nas je ravnatelj Liebeherr takorekoč prisilil, da smo prevzeli akordno delo. Dalje nam je za protipostavno nedeljsko delo obljubil takozvano premijo. Da nas je pa za ta naš težak korak pridobil, se nam je obljubovalo, da v slučaju pomanjkanja vodne sile nikogar ne bo odpustil. Na nasvet svojih zaupnikov smo se končno odločili. Sedaj pa poglejmo, kako naš ravnatelj drži dano besedo! Avgust se bliža k koncu, a o kaki premiji ni ne duha ne sluha. A gospod se moti, ako misli, da smo mi pozabili na njegove obljube, ki delajo dolg. In za ta dolg vas tirjamo! Naše pohlevne terjatve se znajo izpremeniti v mogočen grom in vihar, ki bo vas pometel. Imamo še celo vrsto krivic, ki jih bo treba popraviti. Pa o teh prihodnje.
Skupina Dev. Mar. v Polju. Pri nas v »vevški« papirnici imamo razun dveh ravnateljev in par inženirjev še eno nad vse zvišano osebo v podobi soproge gener. ravnatelja. T a gospa si je umislila, da se ji mora vse delavstvo in uradništvo od najmanjšega do najvišjega brezpogojno pokoriti, če ne, gorje dotičnem.u, ki bi se ji skušal v najmanjši stvari zoperstaviti!
Groziti je začela, da bo prijemala za ušesa, če se ne bo vse zgodilo po njeni volji.
Mi pa pravimo: dobro! Naj kar prijemlje za ušesa kogar hoče, delavstvo naj pa pusti lepo na miru! Če ji ni dovolj razkošno stanovanje 13 sob, »kurji« pavilijon, moderna pralnica in likalnica, stroj za izdelavo umetnega ledu, luksus-avto, par konj z vso' pripprego, ki morajo biti samo zanjo vsaki čas pripravljeni; če ji vse to ni dovolj, naj si da napraviti še »štalco«, kupi naj si koštrunčke in naj jih ekselcira! Vevško delavstvo se ni in se ne bo pustilo komandirati nobeni ženski, pa če je tudi gospa gener. ravnatelja.
Društvo diplomiranih babic v Sloveniji
O	novih pravilih za babice. Veliko je treba povedati, zato komaj vemo, s čem naj začnemo! 1.) Malo čudno je^ 27. febr. jih je podpisal minister za narodno zdravje, šele 27. junija (čez mesec) pa jih je objavil Narodni list s pripombo, da z dnem objave že veljajo za vso kraljevino, kako>r da bi vse babice imele prvi dan, ko so izšle beograjske »Službene novine« (27. febr.) nova pravila v rokah. Skoro nobena babica pa niti našega slovenskega »Uradnega lista« nima (kdo naj ga plača.?), ki je šele čez 4 mesece objavil pravila. Ako nebi imele »Pravice«, bi večina babic še danes ne vedela, da imajo nova pravila (nabolje je, če si preskrbe št. 57 z dne1 27. junija 1924, v kateri so tiskana).
2.) »Slovenec« in »Slovenski Narod« sta se izjavila proti določbi člena 2., da morajo babice, ki so diplomirane v tuji državi, preden izvršujejo pri nas prakso, v eni naših babiških šol opraviti izpit in dokazati, da so vešče srbskemu jeziku. Nato je izšla uradna poprava te določbe, da za Slovenijo ni treba znati nobeni babici srbsko, ampak slovensko, ker je v SHS tudi slovenščina uradni jezik.
3.) Glede člena 3., ki določa, da brez zdravnikovega dovoljenja ne sme babica, niti 24 ur iz kraja, bi bilo treba to določbo olajšati tako, da to velja za uradne, ne Pa za proste babice, zlasti v krajih, kjer je več babic, ako le vsaj ena ostane za silo v kraju. In pa, da bi do 3 dni odsotnosti zadostovalo naznanilo babice in bi ne bilo treba zdravniškega dovoljenja. Saj ima vsak človek, tudi taki, ki so vsako nedeljo in praznik prosti, dandanes pravico do 14 dni počitnic na leto; torej mora tudi babica, katera mora noč in dan, v petek in svetek biti pripravljena za odgovorno opravilo, imeti pravico do nekih počitnic (na svoje stroške!), kar ne sme biti odvisno od svojevolje uradnega zdravnika.
4.) Člen 20. je zelo nesocialen! Določa novo tarifo za babiški honorar (ali ga okrožni urad za zavarovanje upošteva?), ki je pri ubožnih višji, kakor naš babiški, za premožne pa dosti nižji in spoh ne loči (ne omenja) ubožnih od bogatih, ampak za vse enak honorar določuje. Tako so po tej določbi udarjeni reveži, pri premožnih pa babice. Ravno ta § kaže, da je morala biti ze-
lo	zelena tista miza, na kateri so spisali to določbo. Kdaj pride čas, ko bodo vsaj v demokratičnih državah tudi tiste, ki morajo postavo vršiti, preje vprašali za mnenje, preden dajo v svet kako postavo, ki navadno kakor strela iz jasnega udari med ljudi, vzbuja zabavljanje, potem Pa jo morajo popravljati.
5.)^ Olen 22. določa ponavljalne tečaje in izpite. Prav! Toda, kdo bo doma za čas odsotnosti babice skrbel za družino ali za svojce, katere morda ona s svojim delom preživlja? To mora storiti država ali vsaj občina, ker koristi tečaja ne potrebuje babica marveč ljudje, ki jo potrebujejo.
6.) Časopisi so pisali o teh novih pravilih, da so bila zelo hitro sestavljena, da razodevajo pomanjkljivo poznanje prakse in razmer tistih, ki so jih spisali in pa, da se jim dobro pozna na jeziku, da niso izvirna, ampak iz tujega jezika prestavljena. Nam se zdi, da diše tudi po novi avstrijski babiški postavi. Toda ravno tisto, kar so edino z veseljem pripoznale avstrijske babice za resnično pridobitev — babiški gremij (zbornico) — manjka v naših pravilih! Od te zahteve ne bomo odnehale! Pri ureditvi babiških dolžnosti in pravic zahtevamo tudi babice svojo besedo, dobile jo bomo pa takrat, ko bomo vse in trdno organizirane v svojem društvu. Vsaka zase bo dosegla kvečjemu — dolg nos.
Članarino (20 Din.) naj pošljejo tiste članice, ki so jo še dolžne. — »Pravico« plačajte in berite, pa vsaj shranjujte vsaj izrezke (naše dopise).
Tovarniško delavstvo.
Tržič. Da v usnjarski industriji v Tržiču niso rožnate razmere, je jasno. Zato pa usnjarsko delavstvo', zlasti starejše delavstvo se rado spominja, kako je bilo včasih? Med njimi pade večkrat kaka neljuba beseda na račun gospodarjev, ozir. deladajalcev. To je čisto razumljivo. Usnjarsko delavstvo se nahaja že dve leti v krizi. Pri manjših obratih so redki časi, da je delo v polnem teku. V največji usnjarski tovarni K. B. Mally pa je že dve leti, odkar se je delovni čas reduciral za eno uro na dan. Ali je potem kaj čudno, če delavstvo kritizira tako gospodarstvo, pri katerem vidi. da ni vse v redu? Delavstvo vidi, da so te krize zelo nepotrebne, ker so večinoma umetno povzročene, še več pa je krivo to, ker podjetniki niso praktično izučeni, vsled česar se ne razumejo na gospodarstvo pri usnjarski stroki. Dokler se je ribarilo v kalnem v letih 1919 do 1922, da so imeli podjetniki te vrste do 200% dobička, kakor opetovano danes sami priznavajo, je bilo dobro. Ko pa so se začele razmere kolikor toliko normalizirati, pa se je takoj pojavila kriza. Slabega gospodarstva pa delavstvo ne sme kritizirati. Tako zahtevajo podjetniki, kateri se objestno trkajo na prsi, češ, gospodarji smo mi! Delavec, ti pa če boš jutri brez kruha vsled naše zanikernosti in neznanja, to nas ne briga! Molči in delaj! Ako ne, se kmalu znajdeš na cesti. Mi pravimo, delavec glej, da se kmalu osvobodiš vsaj umsko in videl boš, kakšni duševni pri-tlikovci so tisti, ki se hočejo igrati s tvojo usodo.
Dopisi.
Z Grosupljega. Naši stari občinski odborniki so posebne vrste čudaki. Zelo so užaljeni, ker niso več na novo izvoljeni v občinski odbor. Zato so tudi vložili ugovor proti volitvam. Da bi se pa kaj brigali za občinsko gospodarstvo, dokler so še ipravomočni občinski odborniki, za to se pa še niti ne zmenijo kakor da bi v grosupeljski občini bilo vse v najlepšem redu. Toda to ni tako. Naš krajni šolski svet je že predlansko leto kupil za stotisoče kron Opeke za zidavo nove šole, kar na svojo roko na račun občine. Opeka se pa na kupih moči in razpada. Napravili so se dolgovi za opeko in načrte. Naklade na alkoholne pijače se tako malomarno pobirajo, da ima občina radi tega ogromno škodo. Potreba je, da bi se občinske naklade na vse alkoholne pijače zvišale vsaj na tisto višino, kakor se pobirajo, v Ljubljani, ker naši gostilničarji ne točijo nič ceneje in nič boljših pijač kakor ljubljanski. Zvišanje občinskih doklad na alkoholne pijače je nujtio potrebno, posebno zato, ker se mora poskrbeti čimprej za potrebni denar za zidanje šole, ker sicer bo prisiljena višja Šolska oblast nam šolo zapreti zaradi neprimernih šolskih prostorov.
Posebno nerazumljivo se nam zdi, kako da se naši »samostojneži« nočejo za šolo nič več brigati, ko so bili lansko in predlansko leto tako goreči, da so hoteli zidati celo šest namesto trirazrednico, kakor je bilo zahtevano v odloku od okrajnega šolskega sveta. Seveda, oni so hoteli za zidavo šole najeti milijone posojila, kar Pa jim uspelo. Zdaj pa, ko se je našel denar za šolo brez posojila, jim seveda ne ugaja, kajti ta denar je ta-korekoč gostilničarjem iz žepa vzet, ker oni že itak tako drago pijačo točijo, kakor drugod, kjer imajo bolj visoke naklade.
Mi razumemo stališče naših »samostojnih« gostilničarjev, ker njim gre le za njihove koristi. Nikakor pa ne moremo razumeti svojih starih občinskih odbornikov, kako da morejo vso škodo, ki jo imajo Občinarji, zaradi samostojnih gostilničarjev, mirno gledati.
I	Ali res ne vidite, kako ogromno škodo ima naša občina' zaradi vaše malomarnosti. Vi morate vedeti kot občinski odborniki, da se je potočilo na drobno v grosupeljski občini lansko leto okrog 60.000 1 vina. Vi veste, da se izda v naši občini za žganje in špirit povprečno morda še več, kakor za vino. Vi veste, da se potoči tudi pive ogromne množine. Ker se vse alkoholne pijače v naši občini točijo po istih cenah in večkrat celo dražje ne da bi bile zato kaj boljše kakor v Ljubljani, je popolnoma upravičeno, da bi se pobirale tudi občinske naklade vsai v istih Izmeri kakor v Ljubljani, ne da bi smeli gostilničarji radi tega pijače še kaj podražiti.
■ •
Že zadnjič, pred sejo občinskega odbora smo vam to povedali. Vi ste se pri seji pa kar neumne naredili in ste pokazali, kako se lepo razumete s »samostojnimi« in demokratskimi gostilničarji. Mi vam danes še enkrat povemo, da po vaši malomarnosti bi lahko imela občina ne samo stotisoče, marveč miljone škode. Le vzemite svinčnik v roke in računajte, koliko bi dobila občina od 60.000 1 vina po 8 kron od 1 kakor se pobira v Ljubljani. Približno toliko in morda še več bi morala donašati naklada na žganje in špirit, če bi se vestno in pošteno naklada pobirala in se gostilničarji nadzorovali. Piva se potoči manj, vsekakor pa velike množine, posebno v poletnem času. Tako se lahko prepričate, da bi imela naša občina vsako leto do en milijon kron dohodkov od samih naklad na vino, pivo, žganje in špirit. S tem denarjem bi v kratkih letih sezidali lahko šolo brez dolga. Potem bi se pa iz teh naklad kril vsakoletni občinski proračun, kar bi pa denarja preostajalo, bi se dajal delavcem kot brezobrestno posojilo za zidavo delavskih hišic.
Ali je to morda kaj nemogočega? Ali je to morda neumno? Ali je morda to v škodo našim revnim kmetom in delavcem? Ne. To je možno. To je pametno. To bi bilo v največjo korist revnih posestnikov in delavcev.
Toda, to bi bilo v škodo našim gostilničarjem, ki jim niso mar ne koristi občine, ne koristi revnih delavcev in kmetov. Zato je pa toliko lpolj žalostno, če se občinski odborniki naši somišljeniki ne pobrigajo za koristi Občinarjev, tako kakor so to dolžni z ozirom na naša strankina načela in program.
Zato pa ponovno poživljamo vse svoje stare občinske odbornike: skličite sejo občinskega odbora in popravite vse malomarnosti, ki ste jih zakrivili, ker Občinarji ne moremo več trpeti, da se pri občinskem gospodarstvu gleda bolj na koristi gostilničarjev, kakor na koristi delavcev it? kmetov. Ako tega ne storite v najkrajšem času, bomo prisiljeni z imeni pokazati vse tiste naše somišljenike, ki so krivi, da se v naši občini gospodari v škodo revnih kmetov in delaivcev in v sramoto naše stranke.
Dev. Mar. Polje. Na fantovski tabor v nedeljo 24. t. m. v St. Jakobu poživljamo na mnogoštevilno udeležbo. Pozivajo se odborniki in zaupniki vseh naših organizacij, posebno delavskih, da se ga udeleže. — De-vicmarijapoljski udeležniki se zberemo v nedeljo zjutraj ob pol 8. uri v društvu ter gremo skupno na tabor. Pridite fantje in možje!
Iz Zagorja ob Savi. Sodrug Arh je pripovedoval prejšnjo nedeljo na shodu, da so rudarji zelo, zelo zabiti ljudje. Mi smo vedno' trdili, da je v okvirju soc. dem. res težko govoriti kaj o pameti. Vendar, odkar so se otresli delavci jecobstva patrijotov, so postali brihtni. Govoril je tudi o konferenci druge internacionale v Pragi, katero je zastopal kot delegat jugosl. rudarskega delavstva. Od tam je odnesel dobre vtise. Po njegovi izjavi so češki sodrugi potrošili za same zabave zastopnikom ubogega proletarijata čez en milijon jug. kron. Baje so se celo z ladjo vozili na izprehode. Čisto po socialistično. V Porurju strada delavstvo, dela, umira, g. soc. pa ni sram javno na shodih govoriti, kako se zapravljajo milijoni. Živel razredni boj!
Tržič. Z tužnim srcem smo prejeli vest o smrti M. Moškerca. Znan nam je bil prav dobro, posebno še izpred vojnih let. Med nas je hodil ob prvih početkih probujanja kršč. socialnih idej in nas bodril k vztrajno požrtvotalnem delu za prospeh kršč. del. organizacije. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu.
Tržič. 6. avg. je umrl član naše strokovne in politične organizacije Gros Alojz. Sušilo se mu je grlo in je bolehal že skoraj pol leta. Uslužben je bil v predilnici. Svoječasno je bil socialist. Ko pa se je prepričal, da ni vse zlato, kar se sveti pri socialistih, pa je zapustil njihove vrste ter pristopil k našim organizacijam. Blag mu spomin!
Tržič. Pod liberalnim socialističnim režimom v tr-žiški občini so ponočnjaki in gostilničarji zadobili toliko svobode, da v poznih ponočnih urah ni miren človek več varen na cesti. Vpitje, pretepi in poboji, to je na dnevnem redu, zlasti ob sobotah in nedeljah zvečer. V noči od 15. na 16. avg. so trije četrtega tako obdelali z nožem, da je moral takoj v ljubljansko bonico. Županstvo to mirno gleda! Ali ni občinska oblast tudi za to, da čuva nočni mir? Tega se pa liberalno-socialistično obe. starešinstvo gotovo ne zaveda.
Iz Boh. Bistrice. Občinski odbor je v zadnji seji zvišal tajniško plačo. Dosedanjih 15 Din. dnevno za tako veliko in odgovorno delo je bila res malenkost brez primere. Zato so bili za predlog odborniki vseh strank, le dva pristaša SLS sta imela pomisleke. Do tu je vse v redu. — Zdaj pa poslušajte, ljudje božji! Najde se odbornik, novopečeni general samostojnežev in hujska redke kmete, ki ga še hočejo poslušati: »To bomo plačevali, le šest nas je bilo proti« itd. -- In ta mož je zvišanju prikimaval in sam glasoval za 1200 mesečnih dinarjev. Kakšno ime zasluži človek, ki vara ljudi tudi v slučaju za katerega je zapisnik in so priče na razpolago?
Nova doba.
Za pouk in zabavo.
Kolinske dogodbe.
21.
Peter je sedel na klopi in je gledal na groš, ležeč poleg njega. Pavel je prišel mimo in ga je vprašal:
»Kaj pa imaš s temle grošem?«
»O, .veš, to je moji groš. Hotel sem samo vedeti, kakšnev občutke ima človek, če ima denar v banki naložen.«
22.
»Oče, ti si pa tak kakor lev«, je rekel sinček očetu.
Dopadlo se je očetu in smejal se je: »Ja, ali si že kdaj kakšnega leva videl?«
»Seveda, oče, tamle stoji.«
»To vendar ni lev, to je osel!«
»No ja, ravno takle si ti!«
23.
Kolinčan gre s svojo ženo in sinom v živalski vrt. Pred prvo ograjo se sinček ustavi, osli so bili za ograjo.
»Ali sta pri oslih tudi mož in žena?«, vpraša otrok.
»Ne«, reče mati in pogleda moža strupeno po strani, »osli so zmeraj samo moški.«
»Potem pa osli tudi niso poročeni?«, vprašuje sinko naprej.
»So«, reče oče in pogleda ženo, »pa še koliko jih je; saj se samo osli ženijo.«
24.
Hubert in Robert stojita ob Renu in gledata, kako zajemajo vrteča se vedra blato. Pa vpraša Robert po dolgem molku: »Hubert, kaj misliš, koliko veder ima ta stroj?«
»Hm?«, premišljuje Hubert, »morda kakšnih petdeset.«
»Ali si neumen? Jaz sem jih naštel že čez tristo!«
Ko je človek iznašel.parni stroj in istega izročil v službo prometu, ki je za človeštvo življenska potreba, je nastala za človeštvo nova doba. Lokomotiva, ki ie začela kot velikanska novost leta 1830., je izpodrinila ves počasni prevoz z živino po slabih potih itd. Daljave, ki so vzele voznikom s konji ali drugo živino tedne n1 mesece, je lokomotiva prevozila v enem do treh dM Koliko trpljenja je bilo z iznajdbo parne lokomotive li11’ dem prikrajšanega!
Toda prevoz in občevanje z daljavami je mogo^ še hitrejše; to nam priča sedanja doba s svojim zral<0" plovom in brezžičnem radio valom.
Združene države prav sedaj upeljavajo zračni pre" voz pošte, in te dni se je že otvorila medcelinska zračna pošta. Po zraku bo pošta tekom 33. ur iz New Yorkav San Francisco. Železnici je vzelo za prevoz pošte prek® celine v najboljšem slučaju 3—4 dni. Ta daljava je 5 zrakoplovnim prevozom, skrajšana za dve tretjini. Chicago in Ne York sta v tem pogledu jako blizu. Po z raft pride pošta iz New Yorka v Chicago v tistem času, ka’ kor po železnici iz Toledo, O.
Tako prihaja z zrakoplovstvom za človeštvo nova doba. Nobenega dvoma ni, da bodo v najkrajšem, času otvorili tudi splošni potniški promet po zraku. Zrak0* plovi se izboljšujejo sleherni dan. Izumili bodo tudi var* nostne naprave, ki bodo čuvale 'zrakoplove pred nesre* čami.
Lokomotiva in avtomobil sta izpodrinila s cest konja in drugo živino, ki so jo ljudje rabili za voz# Zrakoplov pa bo v bližnji bodočnosti izpodrinil lokontO' tivo. V par desetletjih ji bo vzel ogromen del promet ker vsakdo se bo raje poslužil brzega prevoza, kak»r počasnega. Danes bi se morda komu smešno videlo. bi slišal, da bomo čez 50 let videli potniške vlake prav tako redko, kakor v sedanjih dneh vidimo redko na ka* ameriški cesti konjski voz s potniki. Bodoči človek potoval po zraku nad oblaki in se bo spominjal sedafl' jih časov, ko ljudi prevažajo vlaki prav tako, kakor se sedaj mi spominjamo onih, ki so potovali po blatnih pre' rijah in puščavah na vozeh, v katere so imeli vprežen8 konje in drugo živino. Za bodočega človeka bo prev°z po zraku navadna stvar, kateri se mi sedaj čudimo. 0>j se bo čudil kaki novi iznajdbi, ki bo gotovo še boljša o1 zrakoplova. Vse to je proces znanosti, ki prodira s svO' jim razumom vedno globlje v naravo in odkriva njei]e elemente, ki jih je ustvaril Vsemogočni za človeka, “a jih odkrije in rabi.
Društvene vesti.
Fantovski tabor se vrši v nedejo dne 24. avg. t- 1 pri Sv. Jakobu ob Savi. Ob 9. uri sv. maša. Po sv. Wal
tabor: 1. Bolezen naše dobe. 2. Boj materijalizmu. 3. pijančevanju — varčevanju. 4. Delo v organizaciji. 5. Of lovstvo. Govore priznani govorniki. Fantje in možje P*1' dite! Bog živi!	 *
Miuas**
ANTON KOBI
lesna industrija in eksportna trgovin*
Centralna pisarna: Ljubljana, Ižanska cesta 22.
Prva kranjska tovarn* upognjenega pohištva iz masivnega Impregi’*' '| ranega lesa.
Zahtevajte katalog in cenik. - Ljubljanski velesejem
PAVILJON , E“ št. 57 a.
Telefoni 540. Telegrami KOBI, Ljubljana.
Lastne parne žage in skladišča: Borovnica, Ljubljana, Podpeč in Begunje.
Tovarna zabojev po naročila; opekarni, apnenca, umetni mlin.
IIHimilUIHIIIHMIIII
i uiVijiijj in a ■ ii hniViMii ■ ■ • » ■ iii • » • •
Vzajemna zavarovalnici
===== v Ljubljani ;■■■■ .
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti P® žarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridela ‘ SDreiema živlienska zavarovanja v vseh kombinacij3'
PAPIR
.»..k..
pismeni, uradni, risalni, ovoj11* j
IZVT 11/^p poslovne, šolske, noteze, šolske zvezal ■VIKIJI vlL* umetniške razglednice in drugo ::
I •
kupite najbolje v papirni trgovini IVAN GAJŠEK, .Ljubljana, Sv. Petra c.
••••••••••••••••••••••••••••■••••••••••••••••••••••O«*
Obiskovalci ljubljanskega velesejma naj obiščejo tudi paviljon
Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavilo
(predzadnji v smeri
Šiški)
Kjer se bo točila pristna domača kapljica
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar-