Poštnina plačana v gotovtaL Leto XI., št. 248 Upravništvo: Ljubljana, Knaflieva ulica 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer. oova ulica 1 — Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta St 13. - Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljub. Ijana št 11842: Praha čislo 78 180 W'en št 105 241. Ljubljana, sobota 25* oktobra 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za nožem stvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 1X22. 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). C olje: Kocenova uL 3 Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Svetovni mir je v rokah velesil" Nove izjave ministra Benesa - Revizijonizem se ni ojacal Pretirane vesti o italijanskih intervencijah - Češkoslovaška in Rusiji Praga, 24. oktobra. AA. ČTK poroča, .la je minister zunanjih zadev dr. Benes Slede na kritike, ki so se pojavile v zvezi z njegovim nedavnim ekspozejem na si« nočni seji parlamentarnega odbora za zu« nanje zadeve, ponovno obrazložil svoje mišljenje ter da! izraza svojemu konstru<= tivnemu optimizmu. Dr Beneš je poudaril med drugim, da mir ni pridobitev, ki se ohranjuje sama, nego pridobitev, za kate* ro se je treba neprestano boriti. Zunanji minister dr. Beneš je pri tem opozoril na izjave isteca smisla, ki sta jih nedavno neodvisno drug od drugega dala predsed« nik francoske vlade g. Tardicu in jugo« slovenski minister zunanjih zadev dr. Vos ia Marinkovič. To mišljenje izvira iz ljudi, ki uživajo visok ugled in je zato vredno mnogo več, kakor izjave mnogih drugih. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je do« taknil dr. Beneš tudi revizijonistične poli« tike in je s poudarkom izjavil, da so te vesti zelo pretirane. Revizijonistično j-tremljenje se v zadnjem času ni znatno ojačilo in ne predstavlja aktualne opas« nosti. Tudi on za svojo osebo z optimizmom gleda v razvoj bodočnosti. Nato je dr. Beneš obsodil pisanje neka« ferih listov, ki so na senzacijonalen na« čin pretiravali pomen obiskov in hiter« vencij nekaterih pooblaščenih ministrov nri češkoslovaškem ministru zunanjih za« dcv. Take intervencije so v mednarod« nem občevanju nekaj običajnega in nic senzacionalnega. Kar se tiče italijanske intervencije, je minister ugotovil, da so nekateri češkoslovaški listi ob priliki pro« cesa v Trstu pisali tudi stvari, ki so jih navzlic ugotovljenim dejstvom krivo re« producirali. Zato je docela prirodno, da se je kot češkoslovaški zunanji minister zaradi tega opravičil, ker bi tudi on sam vložil protest, ako bi se kie kai podob« nega zgodilo proti Češkoslovaški. Ista stvar je bila, ko so češkoslovaški listi po« ročali, da je kapetan italijanske ladje na« menoma zavozil s svojim parmkom v ju« g osi oven ski parnik, hoteč ga potopiti. Ob sklepu svoiega govora je dr Beneš poudaril, da je vesolini in evropski mir v prvi vrsti v rokah velesil in da more biti, kadar gre za male države, govora samo o regijonalnih konfliktih. Nato je dr. Beneš odgovarjal na opazke nekaterih govornikov glede vprašanja pri« znanja Sovjetske Rusije po Češkoslovaški. V tem vprašanju bi morala Češkoslovaška uravnati svoje razmerje po ostalih drža« vah. Dr. Beneš misli, da bi pri pogajanjih s Sovjetsko Rusijo bilo treba popolnoma ločiti vprašanje političnega priznanja od gospodarskih pogodb, pri katerih prevla« duje izključno gospodarsko stališče. Po« polnoma razumljivo pa ie. da je Češkoslo« vaška trdno odločena braniti se vsake vr« ste dumpinga. Briiningova vlada je močna \ Jada bo preprečila vsak poskus nasilno spremeniti obstoječe stanje Desničarji se boje Severinga zumljiv, če se pomisli, da razpolaga prusk! notranji minister z eksekutivnim organom, kj nj na razpolago celo državnemu tiotra- Berliit, 24. oktobra d. Nemški notranji minister dr. Wirth jc imel pred člani nemške uradniške zveze daljši politični govor. V njem je dejal med drugim tudi sledeče: »Ako se nahajajo med nemškim uradni-štvom resnično fanatični pristaši fašistične 'ideje, iih naproša, nai imajo toliko poguma in časti, da zapuste drž. službo in se tako izognejo krivoprisežništvu. Za akcije obupa niso prilike prav nič prikladne. Vlada stoji frdno na svojem mestu in se ne bo prav nič pomišljevala z vsem! sredstvi, ki ji stoje na razpolago, zadušiti vsak poskus protiustavne ali pro*tirepublikanske akcije- Berlin, 24. oktobra d. Imenovanje Severinga za pruskega notranjega ministra ®e izzvalo v desničarskih krogih silno ogorčenje. Vsi desničarski listi ostro napadajo prusko deželno vlado. Ne prizanašajo pa tudi državnemu kancelariu dr. Briiningu. ki mu očitajo, da je vlado zavedel zopet v levičarsko smer. Srd desničarjev ie ra- niemu ministru, to je s celokupno prusko policijo. Pruski ministrski predsednik Oto Braun prav nič ne taji, da je namenoma postavil za notranjega ministra tako odločnega moža, kakor je Severing, ker hoče sprejeti borbo, ki so jo napovedali protideniokratski in republikanski sovražni desničarski krogi. Imenovanje Severinga bo pojačilo prestiž levice v pruski vladi. Draždane, 24. oktobra AA. Na današnjem shodu socialistične stranke, kjer je govoril predsednik državne zbornice Loe-be, so vrgli narodni socialisti bombe za solzenje, kar je povzročilo med poslušalci veliko paniko. V bolnico so morali odpeljati 20 oseb. Ko je bila dvorana prezračena in odstranjeni motilci, je Loebe nadaljeval svoj govor. Rumunski vohuni z avstrijskimi potnimi listi Slabe informacije dunajske policije — Sestanek voditeljev posameznih vohunskih sekcij na Dunaju Bukarešta, 24. oktobra s. V nadalinem poteku preiskave proti vohunski orgain^aj-ciji, ie bil aretiran tudi avstrijski državljan Alfred Krtiger, ki ie pred kratkim prinesel s sovjetske centrale na Dunaju nova navodila v Rumunijo. Tukajšnja policija ugotavlja v nasprotju s trditvami dunajskega policijskega ravnateljstva, da ne ve ničesar o sovjetskem vohunskem uradu na Dunaju, da so bila vsa pisma, kj jih je policija zaplenila pri aretiranih vohunih v Bukarešti, oddana ria Dunaju. Vsi voditelji vohunske organizacije, med njimi tudi šef inženjer Matthae so imeli avstrijske potne liste in so se legitimirali kot avstrijski državljani. Vsi voditelji vohunske organizacije v glavnih mestih srednje Evrope in balkanskih držav, so bili pred približno tremi tedni pozvani na tajno konferenco na Dunaj, kjer so dobili nova navodila. Tega razgovora se ie med drugim udeležil tudi inženjer Matthae. Varnostna policija v Bukarešti, ki je Matthaea že deli časa opazovala, je pustila, da je Matthae odpotoval na Dunaj, ker mu je hotela na povratku odvzeti vse listine, kj bj jih nosil s seboi. Kralj Fuad oktroiral novo ustavo Ustava predvideva dve zbornici in znatno znižanje števila poslancev Odmev v angleškem tisku jo nobenega vpliva niti na zunanjo niti no- London, 24. oktobra d. Kralj Faud je s kraljevim ukazom oktroiral novo ustavo, ki daje vladarju skoraj absolutno oblast. iS tem izstopa tudi Egipt iz držav s parlamentarnim režimom. Ker ie položaj v Egiptu zlasti v Kairu zaradi političnih homatij zelo napet, vlada je podvzela vse mere, da ne bo pri proglašenju nove ustave prišlo do kakih nemirov in krvoprelitja. Tako je vodi! sam policijski prefekt bataljon orožnikov z jeklenimi čeladami na glavi pred vladno palačo, kjer so zavzeli položaje in ne puste nikogar v palačo. Nova ustava predvideva dve zbornici. V gospodarsko zbornico bo kralj imenoval dve tretjini članov. Parlament bo voljen na podlagi indirektnega glasovanja. Volili bodo samo možje davkoplačevalci, stari najmanj 25 let. Število poslancev bo mnogo manjše kakor do sedaj. Živeti bodo morali vsi v Kairu. Parlament bo zasedal samo 5 mesecev na leto. V predgovoru ustave pravi vlada, da le parlamentarni sistem mogoč samo v državah z veliko kulturo in staro politično vzgojo. Večina egiptskih volilcev Da nima nobenih političnih skušenj in njih obzorje ne sega preko domače vasi. V zadnjem egiptskem parlamentu je bil nad polovico poslancev nepismenih. Poleg tega je bilo število poslancev tako veliko, da ie naravnost oviralo parlamentarno delo. Odgovornost vlade parlamentu je po novi ustavi gola formalnost in poslanci nima- tranio politiko države. Korak kralja Fuada je izval v angleškem časopisju zelo živahen odmev. Doslej ie napadalo kralia Fuada samo delavsko časopisje. Nasprotno pa hvali konservativni tisk politiko kralja Fuada, katerega opisuje kot velikega državnika in moža velikih sposobnosti* ki bo znal vedno in povsod na pravilen način braniti interese Egipta. Prezident Masaryk lahno obolel Praga, 24. oktobra h. Po Izdelanem načrtu bi se moral predsednik Masaryk, ki biva do sedaj na svojem letnem bivališču v Topolčankih, udeležiti svečanosti na dan 28. oktobra in se vrniti že v nedeljo v Prago. Zvečer je prišla iz Topolčank uradna vest, da je predsednik Masaryk te-kom tega tedna obolel na lahnem prehladu in katarju v vratu, zaradi česar se je dvignila temperatura. Zdravniški bulletin, ki sta ga podpisala hišni zdravnik dr. Meitzner in univ. profesor dr. Hinek iz Bratislave, zatrjuje, da je moral predsednik zadnje tri dni zaradi povišanja temperature ostati v postelji. Danes je imel normalno temperaturo in ni kazal nobenega znaka bolezni. Kljub temu so zdravniki odločili, da se bo vrnil šele nekaj dni pozneje v Prago in se tako ne bo mogel udeležiti, svečanosti na državni praznik. ZMAGA REVOLUCIJE V BRAZILIJI Upor v Rio de Janeiru samem — Hude poulične bitke — Odstop državnega predsednika in vlade Rio de Janeiro, 24. okt. Z današnjim dnem je zmagala tudi v Braziliji kakor že preje v drugih južno ameriških državah revolucija na celi črti. Odločilen korak je izvršila država Rio de Janeiro, ki je v soglasju z rio de janeierskim magistratnim svetom sklenila podpreti upornike ter odrekla nadaljnjo pokorščino vladi in zveznemu predsedniku VVashingtonu Louizi. Ko je zvedel za ta sklep komandant mesta general De Castro, ki je bil doslej zvest vladi, je pozval zvezni kabinet in predsednika Louiza, naj odstopita ter preprečita nadaljnje prelivanje krvi in grozečo državljansko vojno. Z generalom De Castro se je solidalizi-rala tudi celokupna vojaška posadka v Rio de Janeiru. Zaradi tega ni končno preostalo predsedniku Louizu drugega, kakor da je podal danes ob 9.45 ostavko. Takoj po odstopu predsednika Louiza ie prevzel vladne posle general De Castro, ki je sestavil začasno vlado, v katero je pritegnil zastopnike bivše vladne stranke in pa revolucionarje. Vlada ie izdala manifest na narod, v katerem poziva ljudstvo, naj vzdrži popolen red in mir. Poleg tega je bilo že na prvi seji sklenjeno, odDOslati v uporniška taborišča vladne delegate s predlogom, naj uporniki ustavijo svojo revolucionarno akciio ter sklenejo premirje, nakar bi se sestali delegati vlade in upornikov in rešili skuDno vsa sporna vprašanja. Po dosedanjih informacijah je bil potek revolucije docela nekrvav. Uene-ra!u De Castru so se pridružili pozneje tudi vojni akademiki in vojna mornarica. Ko se je razširila vest o ostavki predsednika Washingtona Louiza, so se zbrale na ulicah silne množice naroda in jele manifestirati med prepevanjem revolucioinarnih pesmi po ulicah. Ma-nifestanti so napadli uredništva listov, ki so zagovarjala politiko odstopivše vlade, jih porušili in deloma tudi zažgali. Po ulicah počiva ves promet. Trgovine so zaprte, telefonske in brzojavne zveze z notranjostjo so prekinjene. Ko se je razširila novica o preobra- Posebno pokopališče za alsdorfske žrtve Doslej je narastlo število žrtev že na 260 - Vzrok katastrofe Alsdorf, 24. oktobra, d. Prebivalstvo je še vedno vznemirjeno, ker še ni bila izdana lista mrtvih in ponesrečenih ru-darjev. Vladni zastopniki so se zaradi tega zglasili pri ravnateljstvu rudnika ter zahtevali, naj to listo čimpreje izda. Po mnenju strokovnjakov sta mogoča samo dva vzroka za strašno katastrofo. Poleg neke shrambe za svetilj-ke pri vhodu v rov je ležal velik sod bencina s približno 150 litrov bencina. Po pripovedovanju nekaterih rudarjev je baje ta sod. eksplodiral ter povzročil nadzemsko eksplozijo premogovnega prahu, ki je zopet povzročila eksplozijo jamskih plinov v rudniku. Po mnenju drugih pa je bila prva eksplozija v notranjosti rova. Silni zračni pritisk, ki je bušknil iz rova.po tej eksploziji, je razbil sod bencina, nakar se je ta razlil ter eksplodiral in porušil okoliška poslopja. Neprestano se vrši agnosciranje trupel. Ker je občinsko pokopališče v Als-dorfu premajhno za pokop tolikih žrtev, ]e morala občina kupiti novo zemljišče, kjer bo izkopan velik skupni grob za vse žrtve. Alsdorf, 24. oktobra, s. Očiščevalna dela v upravne mposlopju rova »Anna II« so toliko napredovala, da so delavci očistili uradno sobo, v kateri so na- šli popolnoma ohranjeno kartoteko delavcev, ki so bili zaposleni v ponesrečenem rovu. Ker je bilo do sedaj zaradi pomanjkanja podatkov zelo težko točno določiti število in imena žrtev, je najdba te kartoteke velikega pomena. Število žrtev katastrofe se je med tem povečalo na 258, ker sta ponoči umrla v bolnici še dva ranienca. Danes so razen tega spravili iz rova truplo strojevodje s stroja na bencol. Ta stroj je po mneniu nekaterih povzročil eksplozijo dušljivih plinov v rovu. Aachen, 24. oktobra, g. Število smrtnih žrtev alsdorfske katastrofe se ie do večera zvišalo na 260. V bolnicah leži še 10 težko ranjenih rudarjev, katerih stanje je brezupno. Občina v Als-dorfu je ogradila prostor za novo pokopališče, ki ga brezposelni pripravljajo za jutrišnje pogrebne svečanosti. Berlin, 24. oktobra AA. Jutri bo pogreb nesrečnih žrtev rudniške katastrofe v Alsdorfu. Pokopani bodo v skupnem grobu. Ob 10. dopoldne bodo razobešene po vsej Prusiji zastave na pol droga in bodo zvonili zvonovi. Za ta dan so odpovedane v vsej Nemčiji vse predstave in zabave. Pri pogrebu bodo zastopali zvezno in prusko vlado vodilni ministri. Danes je predlagala komunistična stranka v državnem zboru, naj se preišče vzroke te katastrofe in v bodoče prepreči ponovitev takih žalostnih dogodkov. V Moskvi streljajo delavce v masah Delavstvo tare glad - Protestni shodi nezadovoljnih delavcev - Intervencije GPU Moskva, 24. oktobra, d. V Moskvi so se odigrali prizori, kakršnih ne pomnijo že nekaj let. Iz državnih tovarn so sredi dela privrele delavske mase ter pričele demonstrirati po ulicah s klici: »Doli Stalin! Doli komunizem! V hamouniškem okraju so delili delavci letake z napisom: »Delavci, združite se in nastopite za rešitev pred grozečo lakoto!« »Smrt Stalinu!« Naj živi sovjetsko-demokratska republika!« Delavci so prihiteli na ulice zaradi vedno hujše lakote in pomanjkanja najbolj potrebnih življenskih potrebščin. Poslednje tedne so se vršili v moskovskih tovarnah številni delavski shodi, na katerih so razni opozicionalni govorniki napadali vlado in ji očitali, da izvaža žito in druga živila v času, ko ruski narod in delavci stradajo. Po vsakem takem shodu so organi GPll zapirali v masah udeležence ter jih izganjali v njihove domovinske abčlne. Mnogo pa iih je bilo tudi ustreljenih. Med justificiranimi delavci so bili najboljši in najzaslužnejši, med njimi stari komunisti, ki so bili organizirani še v Leninovi boljše viški stranki. GPU je predložila svetu ljudskih komisarjev dolg referat, v katerem opozarja na opasno stanje v moskovskih tovarnah ter jih roti, naj ji dajo proste roke, da v krvi zaduši naraščajoče nezadovoljstvo. Na svojo roko so organi GPU tekom septembra jeli izvajati nad razburjenimi delavci najstrašnejši teror. Referat GPU je bil predmet dolgotrajnih posvetovanj odbora štirih, Stalina, Ordžonikidze, Kaganoviča in Mo-Iotova, ki so sklenili, da je treba ustreliti vsak dan vsaj 100 ljudi v Moskvi. Širijo se vesti, da je Kalinin najavil svoi izstop iz sveta narodnih komisarjev, čim je doznal za ta sklep. Obenem je resno opozoril sovjetske mogotce, da bodo s takimi ukrepi samo še poostrili situacijo. Optimistični krogi v komunističnih vrstah se nadejajo, da bo Stalin v poslednjem hipu spremenil svojo taktiko ter pristal na velike olajšave. Vendar pa kažejo znamenja, da se pričakovanje teh optimistov riajbrže ne bo izpolnilo. __ Otvoritev zasedanja angleške zbornice London, 24. oktobra AA. Parlament se sestane 28. oktobra. Voditelji konservativcev Baldwin, Chamberlain in Amery so poslali listu »Times« pismo, v katerem obsojajo politiko delavske vlade proti Židom. London, 24. okt. s. Kakor poroča »Daily Herald« bo vlada danes končnoveljavno sestavila besedilo prestolnega govora, s ka« terim bo kralj prihodnji torek otvoril novo zasedanje parlamenta. Trije najvažnejši za kohodajni osnutki vlade se nanašajo v prvi vrsti na prosvetna vprašanja. Drug! osnutek obravnava vprašanje naseljevanja po deželi, ki bo omogočal, da bodo lahko delavci odšli iz mešt na deželo, kjer si bo« do uredili domove in lahko zaslužili preživljenje. Razen tega bodo ustanovlje« ne družbe, ki bodo nakupile zemljo ter ustanovile velike vzorne farme. Osnutek o organizacijskih vprašanjih bo baje zopet uveljavil določbe liberalnih organizacijskih zakonov. V tem vprašanju bo vlada naj« brže zadela na odpor zgornje zbornice, ven* dar je pripravljena, da bo v skrajnem pri« meru. izvajala primerne posledice. Fond za podporo brezposelnim bo treba naj brže zvišati za 20 milijonov funtov. tu v Rio de Janeiru, v Pernambuku in ostalih braziljskih mestih, je prišlo tudi tamkaj do velikih manifestacij. Vlada bo v najkrajšem času razpustila kongres ter razpisala nove volitve, zaradi česar je zelo verjetno, da ne bo novo izvoljeni predsedniK Prestes nastopil svojih funkcij 15. novembra, kakor je bilo prvotno določeno. Rio de Janeiro, 24. oktobra g. Predsednik Louiz je odstopil na ultimativno zahtevo armade ia mornarice ter pobegnil. Na tisoče ljudi je odšlo zvečer v vladni del mesta, kjer so izbruhnili krvavi nemiri med policijo in demonstranti. Mnogo oseb je bilo ranjenih, nekaj tudi ubitih. Rio de Janeiro je od davi popolnoma odrezan od zunanjega sveta. Ostale braziljske države so že poslale v Rio de Janeiro delegacije, ki nai bi sodelovale pri začasni ureditvi diktature. Za prehodno dobo bo po vsej priliki proglašena diktatura. Vladno moč naj bi začasno prevzeli trije generali in trije admirali, ki bi v bližnji bodočnosti izvedli nove volitve. Povratek kraljice Marije Beograd, 24. oktobra, n. Nj. Vel. kraljica Marija se je snoči ob pol 10. vrnila z dvornim vlakom iz Bukarešte v Beograd. Novi zakoni in pravilniki Beograd, 24. okt. p. »Službene No\!ne« objavljajo odobrene zaključne račune dr« žavnih dohodkov in izdatkov v proračun« skem letu 1928=29. Računi izkazujejo čisti suficit 121,652.100 Din. Nadalje objavljajo »Službene Novine« zakon o izpremembi za« kona o notranji upravi, zakon o izpremem« bi zakona o glavni kontroli, pravilnik o izvrševanju zdravniške službe pri bratov« skih skladnicah, pravilnik o žigosanju električnih števcev in pravilnik o umetnih užigalnikih. Tendencijozna dunajska senzacija Beograd, 24. okt. AA. S pristojnega me« sta smo pooblaščeni kategorično demanti« rati današnjo vest večerne izdaje dunaj« skega lista »Die Stunde« o dozdevni vo« hunski aferi v Jugoslaviji kot popolnoma neresnično in zlobno izmišljeno. »Krvava usluga fašistom« Zagreb, 24. okt. č. Današnje »Novosti* prinašajo pod naslovom »Krvava usluga fa« šistom. Izrodek Ante Pavelič — priča na rimskem procesu«, naslednjo vest iz Pari« za: »Kakor se doznava, odhaja dr. Ante Pavelič, ki je bil pred tednom dni v Trstu, v Rim, da se ponudi izrednemu tribunalu za zaščito države proti Jugoslovenom, ki jih bodo tamkaj sodili. Razširja vesti, da ima dokaze o zvezah obtožencev z narod« nimi organizacijami v Jugoslavij'.« Izgon naših optantov iz Madžarske Osjek, 24. okt. n. Dne 28. t. m, pride v našo državo iz Madžarske 400 družin naših optantov, Hrvatov in Srbov. Madžarske oblasti našim optantom kljub posredova« nju našega poslanika v Budimpešti niso ho« tele podaljšati roka za izselitev, tako da bodo po izteku opcijskega roka s silo pognali preko meje. V Osjeku bo jutri na magistratu posebna konferenca za sprejem teh optantov, ki pridejo preko meje. Pn sprejemu bodo sodelovale oblasti, vojaštvo in meščanstvo. Petrmovič v Beogradu Beograd, 24. oktobra p. V Beograd je došel znani jugoslovenski industrijalec v Južni Ameriki Franjo Petrinovič, ki bo ostal v prestolnici več dni. Pospeševanje tujskega prometa v savski banovini Zagreb, 24. oktobra n. Danes je bila zaključena pri banski upravi konferenca posvetovalnega odbora za tujski promet. Med drugim je bilo sklenjeno, da se ukrene vse potrebno za čim prejšnjo uvedbo hidroavijonske službe od Sušaka do Ko-tora in za razširjenje letalskega prometa med Zagrebom in Sušakom, tako da bi v obeh smereh zjutraj in zvečer vzdrževalo promet po eno letalo. Sprejet je bil tudi sklep, da se v Zagrebu osnuje šola za izobrazbo hotelskega osobja. Banska uprava bo dovolila posebne štipendije za hotelsko izobrazbo v inozemstvu. Znižanje krušnih cen v Novem Sadu Novi Sad, 24. oktobra č. Danes so bile v Novem Sadu znižane cene belega kruha od 3.50 na 3 Din, napol belega od 3 na 2.50 Din, dočim so cene črnega kruha ostale dosedanje 2 Din za kg. Nesreča našega parnika Sušak, 24. oktobra p. Dne 22. t. m. je odplul s Sušaka v Cagliari jugoslovenski parnik »Anton«, last tvrdke Barobič. Parnik je vozil les in je ponoči ob 2. nasedel pri otoku Unia na rtu Solive. Položaj je bil zelo kritičen, ker je voda drla v skladišče, kjer je bilo 30 vagonov cementa. Zaradi hitre pomoči nb je bila posadka parnika rešena. - Odobreni učbeniki Nevarne hitlerijade štiri važne nove ceste v dravski banovini Ministrstvo ia gradnje je odobrilo predloge za savsko in tri druge važne banovinske ceste — Država bo prispevala dva milijona Kakšni ljudje se zbirajo okrog Hitlerja, narodno-socijalističnega vodje v Nemčiji in kake težnje jih vodijo, se najlepše razvidi iz izjav tega moža samega. Ob raznih prilikah so se že re-producirale, sedaj pa imamo na razpolago dva govora, ki ju je nedavno imel Hitler pred voditelji svoje stranke in ki ju objavljajo resni francoski listi. V prvem govoru v Miinchenu je rekel Hitler, da je najvažnejši problem nemškega naroda — vprašanje prostora. »Potrebujemo«, je dejal, »še milijon Kvadratnih kilometrov, ki jih ne moremo dobiti drugie kot na vzhodu. Ne smemo imeti najmanjšega usmilienla s Poljaki, ki jih je treba kratkomalo pognati. Pa nai se naselijo v Sibiriji, če hočejo!« V Berlinu je pripovedoval na sestanku narodnosocijalističnih poslancev: »V vnaniepolitičnem pogledu smo se že sporazumeli z Anglijo in Italijo. Obe ti dve sili sta popolnoma pridobljeni za moje načrte. Prvi cili. ki ga je treba doseči, je uničenje Francije. Za to vojno bomo imeli na razpolago naše napadalne čete in pa čete Stahlhelma. Italija in Anglija sta nam obljubili svoio pomoč. Vojno bomo zelo hitro končali. S Francijo bomo napravili knock-out enkrat za vselej. Nato bomo prešli na izvedbo drugega cilja naše vnanie politike. Seja vodstva II. internacionale Curih, 21, okt. 29. oktobra se sestane predsedstvo II. socialistične in strokovne internacionale,-. Na razpravah bodo obravnavali posebno' položaj na Poljskem in v Avstriji. 27. in 28. pa se bo vršila razprava vodstva mednarodnih strokovnih zvez o vprašanju omiljenja stalno naraščajoče brezposelnosti. Stoletnica angleške geografske družbe London. 24. oktobra. AA. Snoči se je vršila slavnostna pojedina v proslavo stoletnice kraljevega zemljepisnega društva. Slavja so se udeležili najslavnejši angleški raziskovalci in potnik' Predsedoval je slavju valeški princ, ki je v svojem govoru naglasil, da je ime kraljevega zemljepisnega društva združeno z večino največjih britskih raziskovanj v preteklem stoletju. Nadalje je princ omenil težkoče. s katerimi so se morali boriti raziskovalci prejšnjih časov ter naglasil, da se je treba odkriti pred temi junaki. Raziskovanje je velikega praktič-nosa pomena za razvoj britskih in drugih dozo' sKo bi.« je zaključil valeški princ, »ostali raziskovalci doma. ne bi bila dana raznim narodom prilika za naselitev v bogatih in prostranih deželah.« Nova francoska podmornica Cherbourg, 24. oktobra AA. Včeraj je bila krščena nova podmornica »Prometej«. Podmornica ima 1500 ton. V načrtu je, da zgradijo še 25 podmornic tega tipa. Kriza angleške bombažne industrije London, 24. oktobra AA. Notranji minister Clynes in trgovinski minister Gra-ham sta zaključila svoje razgovore z zastopniki bombažne industrije v Manche-stru. Zaslišala sta zastopnike vse mnenj o predlogih vladnega odbora. Razgovori se bodo nadaljevali v Londonu in v Mancha-stru. Zaslišala sta zastopnike vseh mnenj o valo racionalizacijo bombažne industrije. Ker se je položaj nekoliko izboljšal, bodo pričele obratovati nekatere tvornice, ki so bile zaradi krize pred dvema letoma zaprte. Ne dajte se motiti po pogajanjih, ki jih imam z moral sem jim oaČ reči, da bom delil svet ž njimi. Vse to pa je samo vprašanje taktike. Anglijo bom seveda prekanil, zakaj samo nam pripada svetovna prevlada. Ali za sedaj Anglijo še potrebujemo, da uničimo z njeno pomočjo tem sigurneje Francijo. Ko bom to dosegel, bom usmeril vnanio politiko na rusko stran. Sovjeti so nam potrebni, zakaj sindikalisti bodo pač poskusili motiti vojno zoper Francijo s sredstvom generalnega štrajka. Ali sovjeti bodo posredovali pri nemških komunistih, da se ne postavijo zoper vojno s Francijo. Kasneje pa bomo razbili Anglijo s pomočjo Rusije in Italije. Prvi bomo dali Indijo, a drugi vse angleške kolonije v Afriki. Taka je pot, gospoda, ki vodi do svobode.« Ali je treba še kaj pripomniti k temu, kar je povedal Hitler, pač ne prvikrat v svoji povojni politični karijeri? Prav nič ni treba pripomniti, nego samo pribiti, da je s takimi oarolami pridobil zase milijone nemških volilcev. Človek bi se pri tem mogel zmotiti, da čuje govore iz dobe pred 1. 1914. ali iz dni svetovne vojne, ko se je hohenzol-lernska Nemčija čutila najvišje v zmagoslavju in je menila, da ima zmago nad Fvropo že zasigurano. Tista generacija na žalost še ni umrla; nastopa na novo. Čuden predlog angleške vlade London, 24. oktobra. AA. Pred kratkim je bila sprožena ideja, naj se pri oficijel-nih posetih v Angliji in v inozemstvu opusti polaganje vencev na grob neznanega junaka. Angleška vlada je poslala Inozemskim vladam okrožnico s prošnjo, naj podajo svoja mnenja o tej zadevi. Odgovori niso še prispeli. Kljub temu izgleda, da nekatere države niso nenaklonjene predlogu, naj oficijelne osebnosti pri posetih opuste polaganje vencev na grob neznanega vojaka. Naravno je, da ta predlog ne brani oficijelnim posetnikom, da bi kot privatniki še nadalje poklanjali vence grobu neznanega vojaka. Kum pri poroki kralja Borisa Rim, 24. oktobra p. Pri poroki kralja Borisa bi po prvotnih vesteh imel biti za kuma angleški prestolonaslednik princ Waleški. Kakor pa listi sedaj javljajo, bo kumoval kralju Borisu princ Burboni Parma. princesi Giovanni pa italijanski prestolonaslednik. Okrevanje predsednika Švehle Praga, 24. oktobra h. Listi poročajo, da bivši ministrski predsednik švehla ne bo obiskal Karlovih Varov zaradi oddiha. Ostal bo vso zimo na svojem posestvu v Hostivaru in odpotoval šele po Novem letu na jug. Po časopisnih vesteh napreduje okrevanje gospoda švehle zelo ugodno. 3,176.000 brezposelnih v Nemčiji Berlin, 24. oktobra AA. število brezposelnih je v zadnjih dveh tednih narastlo za 112.000. V Nemčiji je trenutno 3 milijone 176.000 brezposelnih. Poplava v Mehiki Ne\vyork, 24. oktobra g. V mehiškem mestu Veracruzu je nastala ogromna poplava. Po dosedanjih vesteh je utonilo nad 100 oseb. Mesto Alamo je voda skoraj popolnoma porušila. Stavka berlinskih kovinarjev Berlin, 24. oktobra g. V mezdnem sporu berlinske kovinske industrije so ostala vsa dosedanja pogajanja brezuspešna. Danes zvečer so krožile govorice, da se bo splošna stavka v kovinski industriji raztegnila na vso Nemčijo. V splošnem računajo, da se bo spor še bolj poostril in menijo, da bo izzval tudi v drugih industrijskih okrajih nove mezdne spore. Beograd, 24. oktobra. AA, V ministrstvu za gradnje so bili odobreni tehnični elaborati za naslednje posle: 1. za izgradnjo banovinske ceste II. razreda Ljubljana—Litija-Radeče v redni proračunski vsoti 13,716.816.11 dinarjev. 2. za izgradnjo banovinske ceste II. razreda Cerknica—Begunje—Št. Vid v revidirani proračunski vsoti 3 milijone 991.496.95 Din. 3. za izgradnjo banovinske ceste II. razreda Trbovlje—Rimske toplice v revidirani proračunski vsoti 3.608 tisoč 833.94 Din. Beograd. 24. oktobra. AA. Današnjo konferenco za izdelavo redakcije zakonskega načrta o obrtih je otvoril minister za trgovino in industrijo dr. Juraj Demetrovič, ki je v svojem nagovoru izvajal med drugim: »Pri izvrševanju obljube, da bodo pri sklepanju o obrtnem zakonu zaslišani vsi gospodarski krogi, je ministrstvo za trgovino in industrijo poslalo zakonski načrt vsem zainteresiranim ministrstvom. banskini upravam, gospodarskim zbornicam in glavnim gospodarskim organizacijam v vsej državi z željo, da sporočijo ministrstvu svoje želje in predloge. Temu pozivu so se odzvale oblasti in ustanove ter dale izčrpna In važna poročila o vprašanjih, ki jih je zakonski načrt obdelal. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je bil načrt sprejet povsod s so glasnim priznanjem, za trud in delo, ki sta bila potrebna za njegovo izdelavo. Ugo« tavljam dalje, da v <>lavnem zakonski na« črt zadovoljuje izražene želje in zahteve gospodarskih krogov. Ministrstvo dolguje zahvalo vsem sodelavcem r.a tem polju. Ministrstvo je dobilo okoli 300 Taznih mišljenj strokovnjakov: vsako teh mišljenj je bilo izčrpno preštudirano in ocenjeno. Razčistiti je bilo treba v zakonskem na« črtu mnogo vprašanj, ki še niso bila ob« delana, v dosedanjih zakonih. Vršile so se mnoge konference, kar je bilo potrebno, da bi bil zakonski načrt na višini, ki bi nadkriljevala slične zakonske načtte v drugih državah. Treba je nagla« siti, da je veljalo pri izdelavi zakonskega načrta načelo: Ureditev norm za pravilen in neoviran razvoj gospodarskega dela v državi. Karakteristika tega zakonskega načrta napram vsem dosedanjim zakonom te vrsto je naslednja: 1. Logično in organično je izveden sistem zakona in norm za vsako poedino vpraša« nje, tako da je osigurano sodelovanje vseh resorov, ki imajo v tem oziru interese. Po« leg tega so ostale* vse najnaprednejše in najboljše odredbe dosedanjih tozadevnih zakonov 2. Trgovina je zaščitena z uvedbo ob« vezne priprave. 3) Obrt je zaščitena z uvedbo dokaza osebne strokovne izobrazbe s pomočjo strokovnih, pomočniških in mojstrskih izpitov in z odrejenim; mejami napram industrijskemu delu. 4) Osnovan ie neoviran razvoj naciional-ne industrije, pri čemer bodo upoštevani principi državne obrambe. 5) Zagotovljena je povzdiga obrtnega pomožnega osobja na višji nivo z uredit-vjio poslovnih odnošajev v sodobnem duhu. 6) Uvaja se strokovna organizacija na kolektivni in strokovni osnovi v vseh vrstah gospodarstva, pri čemer se daie možnost širokega sodelovanja z izvrševalnimi oblastvi. 7) Zaščiteno ie gospodarsko delo s strogimi in uspešnimi sankcijami proti nelegalnemu delu. Za zaščito trgovine in obrtništva je ta zakonski načrt šel tako daleč kakor v nobenem drugem zakonodajstvu vsega sveta. Oblastva morajo po uradni dolžnosti vršiti najrazličnejše preglede in po organih ustvarjati razne konstatacije ter zbirat; podatke in držati neposreden ter obsežen stik s strankami ter ostalimi interesenti v splošno dobro. Ta način dela je dovedel do tega da se tudi ta javna uprava na vsak način mora koncentrirati v eni roki pr; pristojnih državnih oblastvih. Državne oblasti so tudi praktično najprimernejše za upravljanje obrtniških poslov, ker so po svoji teritori-jalni konstrukciji in razmeščenju najbližje in najbolj dostopne gospodarskim interesom, tako da se more vsako vprašanje rešiti najbrže in najceneje za stranko. Naposled je treba imeti pred očmi tudi splošno znana dejstva, da nikjer na svetu gospodarske korporacije ne vrše in tudi nimajo pretenzij na vršitev obrtniških funkcij. Nikjer se ne konkurira državi na področju javne uprave, nego povsod ravno narobe teže za tem, kako bi se kon-sultativna naloga gospodarskih korporacij čim tesneje spojila z delom državnih oblastev. Ako se te organizacije pokažejo na tem polju v polni višini, bodo najbolje služile svrhi, zaradi katere so tudi postavljene in država z zadovoljstvom računa na njihovo plodonosno sodelovanje. Ker je današnji državni oblasti v prvi vrsti dano v dolžnost, da vrne v državne roke vso javno upravo, je ta ideja prišla do izraza že v zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave, v zakonu o notranji upravi, v zakonu o nazivu in razdelitvi države na upravna področja in v zakonu o ban-skih upravah. V vseh teh zakonih se jasno izraža podlaga iii programatično načelo ustvaritve edinstvenega državnega imperija, koncentriranega v vsaki enoti državnega upravnega oblastva, ki imajo , izključno vršiti posle splošne uprave. Od- 4% za izgradnjo banovinske ceste II. razreda Trbovlje—Sv. Martin v redni proračunski vsoti 3,402.873.83 Din. Ker .ie zgraditev teh cest velike važnosti in nujna potreba za avtomobilski promet, je minister za gradnjo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in ministra financ odobril, da izvrši banska uprava.dravske banovine gornja dela v mešanem režimu s tem. da se v imenu državne podpore da banski upravi za dela pod 1. vsota enega milijona, za dela pod 2. 600.000 Din. za dela ood 3. 200.000 Din. za dela pod 4. 200.000 Din. skupno 2 milijona Din. stopanje in ustvarjanje izjem od teh osnovnih načel bi dovedlo do kaljenja sistema naše javne uprave, a baš ta sistem je bil v vsej javnosti sprejet z navdušenjem kot edino pravilno delo, ki sanira in ureja javne razmere naše domovine. V velikih obrisih sem očrtal splošna načela, na katerih temelji zakonski načrt. Upam. da bodo storjeni napori rodili uspehe v vseh panogah obrtnega dela, ki se regulirajo s tem zakonom, in da bo novi zakon zdrav in čvrst temelj za soliden in jak razvoj našega celokupnega narodnega gospodarstva. 2elim, da komisija posveti vso svojo sposobnost in vse svoje znanje za delo, ki ji je poverjeno in da objektivno presodi vse predloge, ki pripomorejo k sprejetju tega temeljnega gospodarskega zakona v korist naroda in države.« Po govoru ministra dr. Jurija Demetro-viča je konferenca nadaljevala svoje delo, ki bo trajalo več dni. Za zaščito naših izseljencev Beograd, 24. okt. AA. Ministrstvo za so« sialno politiko in narodno zdravje, oddelek za socialno skrb, je ponovno storilo vse potrebne ukrepe za sklenitev konvencij o zaščiti in zavarovanju naših delavcev v inozemstvu. Na programu oddelka je skle« nitev konvencij s Francijo, Ilolandijo, Bel« gijo, Grčijo in Rumunijo. Konferenca beograjskih interesentov o davku na poslovni promet Beograd, 24. oktobra AA. Jutri bo v prostorih industrijskega doma v Beogradu pokrajinska konferenca zastopnikov vseh beograjskih gospodarskih zbornic. Na tej konferenci pridejo v pretres posamezni členi novega zakona o enotnem davku na poslovni promet. Razen zastopnikov gospodarskih zbornic se jutrišnje konference udeleže tudi zastopniki posameznih gospodarskih strok, kakor n. pr. trgovci z živežem, s špecerijo in kolonialnim blagom. Naš častni konzul v Haarlemu Beograd, 24. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za častnega konzula kraljevine Jugoslavije v Haarlemu na Holandskem Joseph Hubert Dupont, direktor banke. Poplava Mure v Medjimurju Čakovec, 24. oktobra č. Zaradi deževja je Mura močno narastla in poplavila mnoga polja. Škoda ni tako velika, kakor se je mislilo, ker so seljaki mogli brez ovir izvršiti jesensko setev. Nov šahovski mojster Stockholm. 24. oktobra s. Na tukajšnjem mednarodnem mojstrskem šahovskem turnirju vzbujajo uspehi mladega in do sedaj neznanega stockholmskega šahista Stoltza izredno pozornost. Stoltz je že v prvem dnevu zmagal nad mojstrom Bogoljub« vom. naslednji dan pa nad drugim mojstrom Spielmannom. Žrtev banditske bitke Chicago, 24. okt. g. V Giicagu se je od« igralo med zločinci strahovito krvavo de« janie. S streli i zstrojnice je bil ustreljen Jožef Aillio. največji tekmec nroslulega bandita Al Caponea. ki so ga splošno ime« novali »obraz z brazgotino«. Truplo zlo« činca je bilo prestreljeno z nešteto krogla« mi kot rešeto. L'streljeni ropar je bil rodom iz Sicilije in je postal po umoru Tonija Lomabarda, šef takozvanega severnega chicaškega klu« ba. Boj med njim in Al Caponeom se ie vršil že več tednov na življenje in smrt. Zanimivo je, da je prejemal ustreljeni Aill« jo letno po 100.000 dolarjev podkupnine. Njegova smrt je izzvala v Chicagu zelo veliko razburjenje, ker se meščanstvo boji. da bo izbruhnila med banditi vojna Tovarna za izrabo morske energije Newyork, 24. oktobra AA. Preden se je vkrcal na parnik »Ue de France«, je francoski učenjak Georges Claude konferiral z inženjerji in napovedal, da bo zgradil v Santjagu na Kubi tvornico s kapaciteto 25.000 wattov. Tvornica bo stala tri milijone dolarjev in bo izrabljala toplotne energije morja. Hoover za omiljenje brezposelnosti Newyork, 24. oktobra s. Predsednik Hoover se bavi z mislijo, da bi sklical kongres za izredno zasedanje, na katerem naj bi bila dovoljena sredstva za pobijanje brezposelnosti. Liberija odpravila suženjstvo ženeva, 24. oktobra AA. Republika Liberija je obvestila Društvo n?.rodov, da je popolnoma odpravila suženjstvo. za srednje šole Beograd. 24. okt. AA. Na podlagi misije« nja Glavnega prosvetnega sveta je mini« ster za prosveto odobril knjige, ki se sme« jo uporabljati kot začasni učbeniki zaseb« nih izdaj v srednjih šolah, dokler ne bodo na razpolago učbeniki državnih izdai. Odo« brene knjige so tede: Evropa, z zemljepisno čitanko, atlantom in karto Jugoslavije, ter Zemljepisna Či« tanka od Todorja Radivojeviča. pomočni« ka ministra prosvete. Primeri iz srednjeveške književnosti (Dubrovnik, Dalmacija, Bosna) od Sveto« zarja Matica. Fizika za nižje razrede srednjih šol od dr. Svetomirja Rističa. Francoska čitanka, drugi razred, od Bo« židarja Dimiča. Osnovni zemljepis za prvi razred sred« njih šol z zemljepisno čitanko in atlantski« mi kartami izvenevropskih kontinentov ter za drugi razred srednjih šol zemljepisna čitanka in atlantne karte od g. Todorja Radivojevič«. pomočnika ministra za pro* sveto v p. Učbenik či*»slovaškega jezika v pri« redhi prof. J. Oražna in v izdan ju Jugr?« slovenske knjigarne v Ljubljani. Anorganska Kemija za višje razrede sicd» njih šol od Maksa Prezlja. Kazen tega je minister za prosvete na podlagi mišljenja Glavnega prosvetnega sveta odobril zemljepisni atlant za gimna« zije in druge šnle dr. Vladimirja Marinko« viča, tretja izdaja, toda pisatelj je dolžan, da mu takoj doda novo administracijsko karto kraljevine Jugoslavije, razdeljene ▼ banovine. Novo izdajo zemljepisnega at» lanta je pisatelj dolžan predelati po navo-dilih Glavnega prosvetnega sveta in jo predložiti svetu v pregled in oceno. Zalo5* nik karte ie dolžan znižati ceno delu od 50 na 40 Din. Beograd. 24. okt. AA. Minister za prosveto se je pridružil 'mišljenju glavnec* prosvetnega sveta, da se knjiga »Higijen."« za srednje in strokovne šole. pisatelja dr. Vladimirja Stanojeviča, 7. izdaja, ne more več pripustiti v tej izdaji za^ uporabo v srednjih in strokovnih šolah. Knjigo je pisatelj dolžan predelati in rokopis pred.')« žiti svetu v ponoven pregled. Prav tako m na podlagi mišljenja glavnega prosvetnega sveta odobrena knjiga »Botanika za nižje razrede srednjih šol« od Živka in Jovana Jurešiča kot učna knjiga v srednjih, uči« teljskih in meščanskih šolah. Ukinjenje izvozne carine na okrogli ies Beograd, 24. oktobra p. Na poslednji e*-ji ekonomsko finančnega komiteja ministrov je bilo na predlog ministra za šune in rudnike sklenjeno, da se za eno leto ukine izvozna carina na okrogli les. Seja upravnega odbora Narodne banke Beograd, 24. oktobra A A. Jutri dopoldne bo imel svojo s^jo upravni odbor Narodne banke. Razen tekočih zadev m ao-ministrativnih poslov pridejo na jutrišnjo sejo v pretres tudi prošnje za posojila. Drzna vlomilca Sremska Mitrovica, 24. okt. n. V pretekli noči je bilo vlomljeno v hišo trgovca Sigmunda Grossa v Jakšičevi ulici, čeprav so spali domači poleg sobe, v kateri je bilo vlomljeno. Ukradeno je bilo zlatnine za 50.000 Din. Zanimivo je, da sta vlomilca najprej odnesla gramofon v mnenju, da sla pograbila blagajno, nato pa sta se vrnila, ko sta bila opazila svojo zmoto. Skoro gotovo ista dva vlomilca sta vdrbi. tudi v stanovanje Gavre Gjokanoviča, kjer sta odprla z odpirači že dvoje vrat, pri odpiranju tretjih pa jih je zasačil neki vajenec, ki je pričel kričati, nakar so začeli vlomilca preganjati. Eden je zbežal po železniški progi ter skočil na drveči osebni vlak in tako pobegnil, dočim je drugega policija ujela. Aretirani je znani ciganski razbojnik Andraš Kolontvar, ki je izjavil, da je njegov pobegli tovariš Nikola Čarkezi, vodja razbojniške družbe, za katerim so oblasti že izdale tiralico. Ilirija ne sodeluje več v prvenstvu Beograd, 24. oktobra p. JNS je prejel z Dunaja brzojavko, s katero je dunajska nogometna zveza odpovedala medmestno tekmo med Dunajem in Zagrebom, ki naj bi se vršila 16. novembra. Namesto dunajske reprezentance bo nastopila v Zagrebu najbrž reprezentanca Gradca. Zagrebška »Concordia« je brzojavno zahtevala, naj ne bo pri nedeljski tekmi s splitskim »Hajdukom« za sodnika Dunajčan Goebel. nego sodnik iz Beograda. Prav tako je prejel JNS od ljubljanske »Ilirije;' sporočilo, da se odpoveduje nadaljnjemu tekmovanju za prvenstvo ljubljanskega podsaveza. Hmeljski trg žatec, 24. oktobra h. Tendenca čvrsta. Na deželi zelo živahno. Nakupovanje, cene neizpremenjene od 370—600 Kč. VREMENSKA NAPOVED Zagrebška vremenska napoved za danes: Pusto, oblačno, deloma še deževno, hladno. Situacija včerajšnjega dne: Barometerski pritisk prehaja polagoma preko kontinenta. Istočasno se je na južnem robu formirala sekundarna depresija, ki prehaja preko Evrope in povzroča stalno slabo vreme tudi v naših krajih. Na Oceanu ie pritisk nara-stel in napreduje proti zapadnim obalam kontinenta. Pritisk je v naši državi sploširo padel za 2 do 7 mm in sicer največ v južnem Primorju. Znašal je 747 do 755 mm. Jutranje temperature so večinoma ostale neizpremenjene ali pa so padle za 1 do 3 stopinje C. V zaledju so znašale od 4 do 13 stopinj, v Primorju od 12 do 15. Nebo je bilo včeraj zjutraj pretežno povsod oblačno, viharno in deževno. V predelih dravske banovine prenehuje deževati. Morje bilo davi valovito. Dunajska vremenska napoved za soboto! Tudi v bodoče se bo vreme naibrže nagto izpreminjalo, večinoma na slabo. V par dnevih bo temperatura najbrže močno padla. Informativna potovanja ministrov Lep sestanek v Sremski Mitrovici - Koristni sadovi neposrednega kontakta ministrov s prebivalstvom Beograd, 24. okt. p. Na sestanku, ki so ga imeli v Sremski Mitrovici ministri z zastopniki prebivalstva, je pozdravil člane kraljevske vlade najprej župan Sava Mi-lutinovič. ki je orisal potrebe svojega kraja. Nato je cela vrsta govornikov navajala razne želje prebivalstva. Izmed ministrov je prvi govoril dr. Frangeš in sicer o gospodarski krizi, pri čemer je naglašal, da vlada v polni meri razumeva potrebe naroda in da hoče delati tudi z vsemi silami za zboljšanje njegovega položaja. Minister dr. Kumanudi je poudarjal, da je obstoječa gospodarska kriza začasnega značaja. Kar se tiče zmanjšanja državnega proračuna, se je storilo potrebno, da se izvede. Če imamo še preveč uradnikov, ni to krivda sedanje vlade, ampak režimov iz preteklih desetih let. Sedaj ni mogoče odpustiti naenkrat več tisoč uradnikov in jih postaviti na cesto, temveč se morajo državni izdatki zmanjševati postopnjema. Minister Boža Maksimovič je ugotovil, da so v sedanji vladi zastopniki vseh pokrajin naše države, ki pa delajo vsi za isti cilj, za konsolidacijo in ojačenje države. V vlado niso stopili kot zastopniki posameznih političnih skupin, temvsč kot posamezniki, ki delajo vsak v svojem resoru za rešitev nujnih problemov javnega življenja. Iz Sremske Mitrovice. kjer so bili ves čas predmet iskrenih ovacij prebivalstva, so ministri odpotovali v Rumo, od tam pa nazaj v Beograd. Jutri odpotujeta iz Beograda dve novi skupini ministrov, prva v Banja-luko ter Bihač, druga pa v Sombor in Su-botico. Potovanja ministrov so rodila že doslej izredno bogat sad. Ojačala so direktni kontakt med vlado in prebivalstvom ter seznanila ministre z mnogimi željami in potrebami prebivalstva, ki drugače morda ne bi prišle do znanja merodajnih in odločujočih činiteljev. Tako so se ta informativna potovanja pokazala kot važno sredstvo za po- spešeno konsolidacijo države in ob enem za vsestransko izpopolnitev državne uprave. Lojalnostna izjava sremskih Nemcev Ruma, 24. okt. č. Ministri so došli iz Sremske Mitrovice v Rumo ob 18.20. Sprejela jih je ogromna množica prebivalstva, ki jih je pričakovala že od dopoldneva. Takoj po prihodu so odšli v hotel Vasaš, kjer se je vršilo zborovanje. Poleg drugih je pozdravil ministre tudi nemški zdravnik v Rumi dr. Viljem Liebisch, ki je dejal med drugim: »Tudi mi Nemci želimo ob tej priliki navesti vam, gg. ministri, kaj nam je na srcu. Manifest Nj. Vel. kralja od 6. januarja je dobro došel nam vsem. Mi smo takoj mogli čutiti, da je nastopila z onim dnem nova doba za domovino.« V nadaljnih svojih izvajanjih je izrekel priznanje vladnemu delovnemu programu ter je izjavil v imenu Nemcev iz Rume in okoliških vasi, da se popolnoma strinja z vsem, kar bodo navedli pred ministri slovanski bratje. Nato je podal naslednjo programatično izjavo: »Mi Nemci kot rodoljubi in otroci mile domovine Jugoslavije postavljamo iz vsega srca in z istim ponosom kakor bratje Srbi, Hrvati in Slovenci vse naše imetje ter fizično in duševno moč v službo naše države, njenega napredka in njenega srečnega razvoja.« Po govoru ministrov dr. Frangeša in Bože Maksimoviča je govoril minister dr. Kumanudi, ki je posebej odgovoril dr. Liebi-schu ter dejal: »Hočem posebno poudariti željo vlade, da bi bile narodne manjšine v naši državi zadovoljne. Mnogo je bilo že storjenega, da se popravi položaj manjšin in se jim da ne samo, kar smo dolžni po striktnih določbah mirovnih pogodb, temveč tudi preko tega. To je politika sedanjega režima glede na manjšine in v tej smeri se bo izvajala tudi dalje.« Smernice načrta novega obrtnega zakona Pomemben ekspoze ministra Demetroviča ob otvoritvi zaključne gospodarske konference o novem obrtnem zakonu Naši kraji in ljudje Slovo brigadnega generala g. Živka Stanisavljeviča Maribor, 24. oktobra. V sredo je oficirski zbor mariborske parnizije priredil poslovilni večer g. gene« ral.štabnemu brigadnemu generalu Živku Stanisavljeviču, komandantu mesta Mari« bora, ki odhaja na svoj novi položaj vršil« ca dolžnosti komandanta vardarske divizn« ske oblasti. Večera se je poleg celokupne-ca oficirskega zbora udeležilo tudi mnogo civilnega občinstva, tako da je bila okusno dekorirana velika dvorana polna cestilcev visokega in izredno simpatičnega vojaške« ga dostojanstvenika. Večer se je razvil v krasno manifestacijo solidarnosti in harmonije med vojsko in prebivalstvom. Ko je kmalu po 21. uri g. general prispei » svojo gospo soprogo ob sviranju vojaške godbe, so mu navzoči priredili iskrene ova-rije, ki so se ponavljale ves večer pri vsa« kem poslovilnem govoru. Poleg celokupne-ga oficirskega zbora s komandanti na čelu so bili zbrani zastopniki državne in bansko uprave, okrožni inšpektor dr. Schaubach, sreska načelnika dr Ipavic :n dr. Hacin tei agr. inšpektor Jean Osojnik, zastopnika mestne občine župan dr. Juvan in podžu« pan dr. Lipold, zastopnik cerkve pomožni škof dr. Tomažič, zastopnik sodne obla* sti višji državni pravdnik dr. Jančič, za« stopnik šolstva ravnatelj dr. Tominšek, za« stopnika Sokolstva dr. Boštjančič in dr. Pivko, zastopnik Narodne Odbrane mint> ster v p. dr. Kukovec in prof. Kenda, za okr. cestni odbor načelnik Žebot, za dru« štvo rc/ oficirjev predsednik Perhavec, za Slov. lovsko društva Pogačnik in dr. Ko« bič, za Strelske družine dr. Černič, za av» tomobilski klub Pinter, za Jadransko Stražo dr. Leskovar, za ženske organizacije gospe Maistrova, Lipoldova in Pinterjeva, za železnico načelnik Mohorko in Tumpej. član vrhovnega zakonodajnega sveta mini« ster v p. Vesenjak in drugi. Tople besede so spregovorili odhajajoče« mu g. generalu gospodje polkovnik Stoja« dinovič, okr. insp. dr. Schaubach, župan dr. Juvan. min. v p. dr. Kukovec, pom. škof dr. Tomažič, dr. Leskovar. ravnatelj dr. To« minšek, prof. Kenda, imenom novinarjev dr. Vatovec, dalje Tumpej in Pinter. G. brigadni general Stanisavijevic Je * iskrenem in toplo občutenem govoru tzra^ zil svojo radost nad svojim 18«mesečnim bivanjem v Mariboru. »Moje službovanje v Mariboru« — je dejal med drugim —> »je bilo med najprijetnejsimi dnevi moje« ga življenja. V Mariboru sem hitro shvatl! naš svet in tudi on je mene razumel ?n me sprejel s prijateljstvom. Jaz sem tu oh« čutil, da so v našem svetu, pri naših dra» gih Slovencih, ogromni viri materijalnih tn moralnih sil za dobrobit naše domovine, da so tu močne rezerve tako za idealisttč« na razpoloženja kakor tudi čustev za srečo in napredek naše Jugoslavije. V visoki stopnji znanosti in prosvete in veliki delav« nosti pri bratih Slovencih sem videl moe« nega činitelja naše države. Pokret za na. rodnim jačanjem v tej obmejni coni rtit jc kot vojaka dovedel v tesnejši stik s tu« kaišnjim prebivalstvom. Naklonjenost voj« ski in ljubeznivost napram vsem oficirjem sta še močnejši dokaz, da se tu realno m zrelo gleda na dogodke v današnji dobi. Vse to mi je Maribor orml;!o in zapuščam ga samo. ker sem pozvan na višji položaj.« Njegovi nazdravici kralju in Jugoslaviji se je občinstvo odzvalo z navdušenimi vzkliki. Po tem oficijelnem delu se je razvila prisrčna družabna zabava, in g. general se je najljubezniveje poslovil od vseh udelc» žencev večera. Svojemu članstvu in sokolski javnosti Ljubljana, 24. oktobra. Pred tedni smo doznali, da je gradbeni odsek mestne občine ljubljanske, pod predsedstvom gospoda podžupana protesorja Fvgena Jarca soglasno sklenil. da se letno telovadi.šče v Tivoliju odstopi Ljubljanskemu Sokolu; v svrho določitve cene pa je gradbeni odsek odstopil tozadevne spise finančnemu odseku, ki je prošli ponedeljek na svoji seji, pod predsedstvom brata Ivana Tavčarja, istotako soglasno sklenil, da se telovadišče prepusti Ljubljanskemu Sokolu brezplačno. Temu predlogu se je pridružil občinski svet, ter sklenil v svoji včerajšnji iavni seji soglasno, da se telovadi-v Tivoliju podari Ljubljanskemu dolžni občinskemu svetu neizmerno zahvalo. Letošnje leto ostane v zgodovini našega društva zapisano z zlatimi črkami, saj smo ravno letos doživeli toliko razveseljivih dogodkov. Naša tekmovalna vrsta si je ponovno priborila na tekmi v Beogradu prehodno darilo »meč kralja Aleksandra«, priborila si .ie tudi velik bronast kip Miroslava Tyrša. darilo prezidenta L. S. R. brata Tomaža Masaryka. in sedaj še to viteško darilo mestne občine ljubljanske. V zgodovini našega društva pa bodo z zlatimi črkami vklesana tudi imena vseh občinskih svetnikov z županom in podžupanom na čelu. ki so omogočili staremu Ljubljanskemu Sokolu priti do prostora, kjer si bo zgradil v toku časa. ko mu bodo sredstva dopuščala, svoj lastni dom. ki mu kot matici jugoslovenskega Sokolstva po vsej pravici pritiče. Občinski svet ljubljanski je storil ta velikodušni čin. katerega smatramo kot nekako priznanje za naše dosedanie uspešno delovanje na polju telesne vzgoie, ti pa mladina stori svojo dolžnost in izkazi se hvaležno z rednim in vztrajnim obiskovaniem telovadbe. Vedno in tudi ob tej priliki bodi poudarjeno. da ima le zdrav in krepak narod bodočnost. Ljubljanski Sokol pa stopa ob tei priliki prvič pred svoje članstvo in njemu naklonjeno javnost s prošnjo, da se ga vedno iu ob vsaki priliki spominja in mu omogoči priti čim prej pod svoj lastni krov. ker mu sedanii prostci v Narodnem domu še zdaleka ne zado-stuiejo več. Zdravo! Odbor Ljubljanskega Sokola Tone Učakar f Liubljana, 24. oktobra. Snoči je nenadoma preminul 'Ione Lča« kar, uradnik pri ljubljanski poštni dire*« ciji. Pokojnik je bil doma iz Moravč, kjer se je rodil 29. decembra 1880 m bi se torej letos o Božiču srečal z Abrahamom. Služ« boval je kot upravitelj pošte ob izbruhu vojne na Bledu, leto nato v Rtbnic na Do« lenjskem in nekaj let v Ljutomeru, odko-der se je zaradi šolanja svojih otrok prt-selil v Ljubljano. Bil je pokojnik mož najboljših kvalitet, narodno zaveden, ki »e tudi tedaj, ko je razsajala vojna, nikdar in pred nikomur ni strašil braniti naših pravic Vedno je bil naprednega mišljenja, skoz in skoz znača« jen. v službi pa do skrajnosti vesten, natančen in marljiv. Kjerkoli je služboval, jc imel same prijatelje. Kamor je prišel, je bil povsod požrtvovalen in postrežljiv. in _ od« koder je odhajal, so mu ljudje segali v pošteno roko in ga vab.h nazaj. Za svoje vestno delo v poštni službi je bil odlikovan 7 redom Sv. Save V. stopnje. Prerano smrt blagega Toneta Učakarja objokuje žena in četvero otrok, k', jim jc bil najboljši tn najskrbnejši oče. Z bridko prizadeto družino pa najiskreneje soču« stvujejo premnogi pokojnikovi tovariši, prijatelji in znanci. Časten spomin Tonetu Včakarju, pokoj njegovi duši! Nova elektrarna v škofjeloškem okraju Železniki, 24. oktobra. Je res razveseljivo, ako pomislimo, s kolikšnim elanom pohitevajo tudi naioddalje-nejša naselja, da se okoristijo s pridobitvami sedanjega časa. Ore to pot za Mar-tinjvrh, ki leži eno in pol ure od Železnikov vstran, 1075 metrov nad morjem in služj domačinom iz Selške doline kot vabljiva, prijetna izletna točka. Vasica šteje okoli 200 prebivalcev; vseh hiš pa, ki so medsebojno oddaljene po 20 minut, ic 50. Upravno spada Martinjvrh k občini Selca nad Škofjo Loko v škofjeloškem srezu. Vzpodbudo, da se ie davna želja vašča-nov letos uresničila, ie dal g. Franc Keni-perle, lesni industriiec na Cešnjici, izdatno pa so pritegnili tudi Franc Trdina, I. Pin-tar in Blaž Trdina, vsi iz Martini vrha. Vsa dela so se izvršila tekom po',et]a in so bila zaključena te dneve. Dograjeno ie vse in pravtako tudi montirano. Turbino je dobavilo podjetje za zgradbo vodnih koles Franc Sclmeider v Škofij Loki, ves električni materijal pa je dobavljen od Elina iz Maribora. Poleg hišne razsvetljave bo elektrarna služila pogonu motorjev za gospodarska, kmetska dela. Dosedaj so instalirani trije motorji, 2 po 3 ks in 1 za 4 ks in okoli 50 žarnic. Vsa dela je vodil žabniškj roiak gospod Jože Oblak pod nadzorstvom g. inž. Omana, od tvrdke Elin. Skupni stroški za elektrarno znašajo okoli SO.fVO Din. Zelo verjetno jc. da se bo zanimanje za električno luč še dalje dvignilo, da bo tudi poslednja koča razsvetljena z električnimi žarnicami. Za novo šolo v Dobovi Dobova. 24. oktobra. Naš kraj potrebuje novo in moderno šol« sko poslopje, ker sedanja šola ne ustreza % eč današnjim potrebam. Govori se. da na« meravajo zgraditi stanovanjsko hišo za n:> še učiteljstvo. To stvar jc _treba poprej dobro premisliti. Sem spada 7 občin, sku-pa j 20'10 duš in ie za ta okoliš šola že zda v« naj premajhna. Najboljše bi bilo. če bi se zgradilo vsem današnjim potrebam in za. h te vam primerno poslopje za nižjo in vis* jo osnovno šolo. ki bi se lahko kompleti« ral a na osem razredov. Šola naj bi imela tudi lepo in obširno telovadnico, kjer bi imel dobovski Sokol svoje zatočišče. Ta telovadnica bi bila tudi kakor nalašč za razne slavnosti in prireditve. Sedanjo šolo pa naj bi se preuredilo \ stanovanjsko hišo za učiteljstvo. V preure-jeni stavbi bi bilo dovolj prostora za bo. doče županstvo, ko bodo enkrat združene vse naše male cbč'ne v veliko občino, m končno še za orožništvo. Na ta način bi bilo vsem ustreženo, najbolj pa mladini, zbrani v lepih šolskih prostorih. Nova šota bi bila v čast fari in občinam. Tudi no drugih slovenskih občinah gradijo moder, na šolska poslopja, zakaj bi morali ravno mi zaostajati! Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje iz-vanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanii. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pomagajmo siromašni deci! Trbovlje, 24. oktobra. Socialna kriza delavstva m šc posebej našega trboveljskega je znana širom nase domovine. Večina delavskih rodbin trpi pomanjkanje, ker njih ieditelji ne zasluzi« jo niti toliko, da bi zadostovalo za prehrano. V ta žalosten položaj pa niso prišli de« lavci po lastni krivdi, ker bi radi delali, da bi zaslužili vsaj toliko, da bi mogli svojce pošteno prehramti. Premogovna kriza jih je privedla v ta žalosten položaj, ker morajo še vedno — četudi ne radi — po r-.c« kaj dni v tednu praznovati. Da bi tej bedi vsaj deloma odpomogli, sta sklenili obe podružnici GMD v Trbovljah, da priredita za najbednejše delavske otroke božičnico ter jih obdarita zlasti z obleko in obutvijo, da bodo mogli obiskovati v zimskem času šolo. Ker pa podružnici ne razpolagata z n!» kakim imetjem in sta nevezani na prispev. ske dobrih ljudi, se obračata na usmiljena srca širom naše domovine za kakršnekoli pri-pevke v blagu ali denarju. Vse bo hvaležno sprejeto v imenu uboge delavske dece. Prispevki naj se pošljejo predsedniku moške (,'M 1) podružnice g. Jožetu Letniku, Trbovlje 1, Loke 178. Ta ukrep obeh CMD podružnic mora trboveljska javnost kar najiskreneje pozdravljati in upamo, da sc bodo dobra sr= ca širom naše domovine temu pozivu obit« no odzvala, saj smo tudi Trboveljčani, ko smo živeli v boljših razmerah, radi pomagali povsod, kjer je bila sila. Zborovanje slovenjgraškega učiteljstva Slovenjgradec, 23. oktobra. Zadnjo soboto se jc v prostorih osnov, ne šole vršil občni zbor sloven igriškega učiteljskega društva, ki šteje 39 članov. Društveni predsednik šolski upravitelj so« spod Kopač je pozdravil vse navzoče, pred« vsem pa predavatelja šolskega upravittMa g. Hrena iz Maribora ter novo došlega čin« na, šolskega upravitelja iz Št. Janža g. Bre« ganta. Nato je podal kratko poročilo o uči« teljski skupščini v Novem mestu, o kongresu v Beogradu in o reviziji uradniškega zakona. Po točkah dnevnega reda je najprej sol« ski upravitelj g. I Iren iz Maribora podal informativno poročilo o l"čiteljskem dimu in o Učiteljski gospodarski posvetovalnici temeljito razlagajoč namen in nomen obeh učiteljskih ustanov. Predsednik se je za> hvalil za važno predavanje. Po prečitanju zapisnika zadnjega zboro« vanja in raznih dopisov je učiteljica gdč. Asta Šinigoj podrobno poročala o poteku pokrajinske skupščine. Poročilo o kongrc« su v Beogradu pa je podal učitelj g. Mravlje. Strokovna učiteljica gdč. Regina Gobec je opisala potek zadnje seje ožjega sosveta ljubijanskega poverjeništva, tajnik učitelj g. Iglar pa je poročal o društvenem delovanju v preteklem letu. Tajniško in blagajni« ško poročilo je bilo soglasno sprejeto. Sedanji odbor je bil soglasno zopet izvoljen in tudi proračun za leto 1930=31 je bil soglasno sprejet. Prihodnje zborovanje dru« štva bo prvo soboto meseca decembra v Slovenjgradcu. Ob zaključku je predsednik opozoril šolske upravitelje, da se bodo v kratkem poslale na vse šole statistične tabele o izvenšolskem delovanju učiteljstva v okraju. Prosil je, da bi se tabele po izi polnitvi čimprej vrnile. Lepo sokolsko slavje v Vitanju Nihče bi ne mislil pred leti, da si bo Sokol spletel svoje gnezdo tudi v pohorskem trgu Vitanje. V konjiškem srezu je to žc četrto sokolsko društvo Razmah sokolske ideje v državi je napredoval tako daleč, da je tudi to postojanko zavzel So« kol. V nedeljo 19. t. m. popoldne je na« pravilo sokolsko društvo v Konjicah propagandni zlet z nastopom v Vitanju. 1 rg jc- bil svečano okrašen z državnimi zastavami. pri vhodu je bil slavolok z napisom »Zdravo!«. V vrtu za trško šolo se je vršil dobro uspeli telovadni nastop, no nastopu pa ustanovni občni zbor novega sokolske« ga društva. V imenu pripravljalnega odbo« ra jc pozdravil navzoče g. Koser, zlasti za« stopnike mariborske župe. državne obla« sti. višjega pristava g. D. Dereanija iz Ko« njic ter zastopnike vseh okoliških občin. G. višji pristav je prečital vladno dekla« racijo od 5. julija ter priporočal vstop v novo osnovano društvo. Zastopnik mari« horske župe br. Dojčinovič je razložil po« men sokolske ideje ter prečita! listo novo imenovane unrave Nato je prevzel besedo br. dr. Stanko Silan. starešina novega društva ter očrtal snernice novi organizaciji, navedel težkoje, ki jih bo moralo društvo premagati in pozval vse člane k vztrajnemu, požrtvovalnemu delu. Zastopnik oplotniškega društva br. 1'ctelinšek je čestital Vit.in jčanom k njihovemu uspehu ln priporočal vs- i vston v društvo. Razveseljivo ie dej-tvo, da je bilo pn občnem zboru kakor tudi nri telovadnem nastopu navzočega zlasti tudi mnogo pre prostega naroda, ki se je tuko na lastne oči prepričal o sokolskem delu. Devetnajsti otrok v družini hrastniškega rudarja Hrastnik, 24. oktobra. Radodarna štorklja je prinesla te dni ru-darski zakonski dvojici šoster, ki stanuje na Logu. 19. otroka. Novorojenček je mo-škega spola in krstiti ga nameravajo na ime Aleksander ali Peter, če bo boter s tem zadovoljen. Starši so prosili Ni. Vel kralja za botra. Občudovanja vredna mati Amalija, ro]. Guinzej, je llrastničanka, je močne narave in šele 44 let stara. Porodila je že tri« krat dvojčke. Zanimivo je, kar pripovedu« jejo njeni sošolci in sošolke. Ko je hodila Amalija v prvi razred ljudske šole v Hrastniku, je še uživala materino mleko. V od« mori h je prišla mati Gumzejka za staro šolo. katero so morali pred leti zaradi pla« zovja podreti, in je podojila malo Amalijo Materino mleko jc bilo otroku namesto kruha. Sosedje menijo, da ima Amalija oci materinega mleka tako trdno naravo in to« liko rodovitnost. Od 19 otrok jih živi še 12 in siccr 2 de« klici in 10 fantov. Umrli so 3 fanti in 4 punčke. Novorojenček je deseti še živeči brat. Vsa družina ga je jako vesela. Želimo desetmu bratu, da bi bolj srečen, kakgr je bil Jurčičev deseti brat. materi pa /climo mnogo zdravja, očetu Francu pa tudi kako gmotno podporo, kajti kot ru« dar s 40 Din dnevnega zaslužka — in čc pomislimo pri tem še na sedanje rudarske težave in praznovanja — pač težko, zelo težko vzdržuje tako ogromno družino. Trebi jen je šmarnice Dolnja Lendava, 23. oktobra Zadnja leta se je čedalje bolj jela širiti po naših vinogradih zloglasna šmarnica. Zavzela je tako rekoč že dominantno pozicijo pred drugimi vrstami trt. Zato pa si dobil v vsaki gostilni le šmarnico, ki te je spravila namesto v dobro le v slabo voljo. Nešteto nesreč in žalosti je povzročila ta ^narodna« pijača, kakor so jo pričeli nazivati. Kje so bili vzroki, da se je šmarnica tako močno razširila? Ko vemo za te, bomo našli tudi načine, kako omejimo njeno oo-hotno razširjanje, odnosno jo zatremo. Ti vzroki so predvsem naslednji. Najmanj dela in najmanj stroškov je imel vinogradnik s šmarnico. šmarnica mu js rodila najbolje in se mu ni izneverila niti v neugodnih vremenskih razmerah. Gostilničarji so jo šarmantna, vesela, temperamentna in nadvse priljubljena češka Silmska diva ANY ONDRA Njen partner, kateremu se boste smejali do solz SIEGFRIED AKNO v prvem svojem govorečem nemškem filmu, polnem humorja in komike »Deklica jaz/a« ali Jazz-girl P' i Predprodaja vstopnic od 11. dop do V2I3. ure pop. Elitni knno Matica sce Sokolu. Za ta velikodušni cin "smo Da 111 ske plašče priporoča svoje velike zaloge po prav nizkih cenah tvrdka Fran Lukič, Stritarjeva ul. kupovali po isti ceni kakor druga vina. Torej, na eni strani malo truda in malo stroškov, na drugi strani ugodne cene, — to je direktno sililo vinogradnika, da je dal prednost šmarnici. Zdelo se je to vinogradniku ugodno, seveda pa ni pomislil, da bodo posledice pozneje neugodne. Sedaj je šmarnica obdavčena. Baš re dni se vrši prijavljanje števila šmarnici h trsov. Ti ukrepi naj bi omejili razvoj smut-nice. Kakor pa kažejo prvi znaki, je bo j izdaten in učinkovit oni ukrep, ki zahteva, da mora imeti vsak gostilničar napisano na vidnem mestu, da toči šmarnico. Boljši gosti šmarnice ne marajo, gos' il-ničar je zategadelj noče več kupiti in vinogradnik je ne more prodati! Prva fo-sledica je, da so že letos, torej prvo leto, vsi vinogradniki vina sortirali: V vinski kleti ti reče gospodar, da bo šmarnica le za domačo uporabo, a d;ugo da bo prodal. Brez dvoma nepričakovan uspeh. 'I a vzgled nam nudi nauk, kje je treba fo> sirati, da se šmarnica čim prej izloči iz naših vinogradov. Treba je zabianiti točenje te pijače v javnih prosto ih. pot?m ne bo treba tega davka in ne drugih drakoničnih kazni — in šmarnica bo preminula. Ko je vinogradnik ne bo mogel prodati, jo bo prostovoljno cpustil. Za domačo uporabo mešano z jabolčnikom j.a naj jo le ima, ako jo zmerno u2iva. Pismo iz Bele Krajine Metlika, 24. oktobra. V vinarski zadružni kleti imajo zbrane« ga nad 300 hI mošta, ki polagoma prek;« peva. Lahko bi ga bi!o šc več. čc bi b'io od strani naših vinogradnikov kaj več /.&■■ upanja v uspeh te zadruge. V splošnem smatrajo vinogradniki to novo zadrugo kot nekako formacijo bivše politične stranke, čeravno se na zadrugo ne H: smelo tako gledati. Jc sicer resnica, da »« brobit vseh vinogradnikov, a ne samo go« tove male skupine ljudi. Zatorej belo« krajinski vinogradniki vsi v to novo za« drugo! Trgatev je bila pred dobrim tednom po vseh goricah končana. Po gostilnah se že splošno toči mošt od raznih vinogradni« kov. a videti je. da bomo iz letošnjega vinskega pridelka imeli dokaj različno vis no z ozirom na čas, kdaj je bilo grozd ie potrgano. Prihajajo že kupci in stari pri« iatclji be'okran jskega vina. ki kupujejo že novi letošnji mošt. Med prvimi, ki je po« kupil večio količino mošta, je bil g. Pod« boj iz Ribnice. Pretcecno nedeljo je priredilo sokol« sko društvo v Gradacu lepo uspeli zabav« ni večer s trgatvijo. Zabaval nas je s svo« jimi šalami »župan ohčine Suha luknja« (g. Matko Ljubic iz Podzemlja). Tudi šra« me! iz Črnomlja je dobro rešil svojo ni« logo. MazeFetova dvorana, kicr se je vr« šila trgatev, je bila polna sokolskih prija« teljcv. V vasi Železniki. obč;na Drašiči pri Metliki, je krava B.ire Kočinič izlegla tri lepe in zdrave iuneke. Vsi trije so prav živahni in so tehtali vsi trije, ko so se izlegli. 90 kilogramov. Kravo je kupila Kočinička tam pri Mariji Magdaleni bli?u Krašiča. v sosednem jastreharskem sre« zu. V majhnem hlevčku jc bilo lepo vide« tj skakljanje teh trojčkov. Številni obi=ko« valci so prišli gledat ta srečen hlev. Ker ie za trojčke priman'kovalo hrane, jih ie Kočirrčka prodala g. Popoviču v Venomer, ki iih sedaj dobro hrani, da bo iz njih zredil tri lene voličke. Metliški Sokol je priredil lepo uspeli koroški večer v dvorani Narodne Čifa'* nicc. Kot govornik je nastopi' v zelo bro sestavljenem govoru g. Maksimi1i'an Vilfan, novi tajnik in pre svetar društva, ter jc zelo temperamentno podal zgodo« vino Slovanstva v splošnem ter predz^o« dovino koroškega plebiscita in sedanje življenje naše slovenske Koroške. G^sno« dična Julija \Vostner je recitira!a Gan-j« lovo »Gosposvetsko polje«, a pred in po govoru je sekstet Sokola zapel pqr nirod« nih koroških pesmi. Večer je bi! d->bro obiskan, dasi bi bila udeležba lahko večja. Tatovi v mlekarni Št. Rupert, 24. oktobra. Ker se v našem prijaznem kraju redko« kdaj dogodi, da bi se dob'li ljudje, ki ne znajo razlikovati med svojim in tujim, Je vest, da so posetili mlekarno tatovi, vzbu« dila precejšnjo pozornost občinstva. Do« znalo se je namreč, da so nepoklicani gostje dospeli v noči od nedelje na pone« deljek v tukajšnjo Mlekarsko zadrugo in odnesli precej denarja. Znano je. da ima tukajšnja Mlekarska zadruga širok delokrog in da se aktivno lepo udejstvuje z nakupovanjem mleka, ki ga po potrebah razpošilja oziroma prede« luje v različne mlečne izdelke. Delo vodi nastavljeni mlekar in zadruga leno napre« duje. Neznanim tatovom je bilo gotovo znano, kdaj in kje se nahaja največ de« narja v blagajni, ki je zaprta v omari. Pri« šli so brez znaka in brez istega tudi odšli, kajti v ponedeljek v jutro je ostalo povsem tako zaklenjeno, kakor je bilo preje pušče« no. Zato je upravičena domneva, da su st tatovi poslužili ponarejenih ključev, s ka« terimi so brez hrupa in težkoč prišli do omare, v kateri je bilo shranienih pre';o fiOOO Din Nemoteno so pobrali denar, no izvršenem delu za seboj zopet vse zaprli in pobegli v noč. Uvedena je preiskava in že» limo. da bi se posrečilo čim prei n^iti sto« rilce in jih poučiti, da bodo v bodoče pu« stili tuj denar v miru. Domače vesti + Vojaški geografi Jugoslavije v Ljubljani Včeraj so se s popoldanskim vlakom pripeliali v Liubljano general Stevan Bo-škovič načelnik Vojnega geogratskega instituta'v Beogradu, dalje general I erz-.c in polkovnik Jevgjenijevie. Delali so z množico svojih podrejenih na kartiramu štajerskih delov naše banovine in Končali za letos svoie delo na terenu. V par mesecih smemo pričakovati že kak list zemljevida Jugoslavije iz Vojnega geografskega instituta, ki nam bo predstavil del nas.h krajtv v merilu 1:10U.0(W v izključno našem jeziku * Odlikovanje. Nj. Ve!, krau je na predlog ministra za socialno politiko m narodno zdravje go. Olgo K e m i c - Pele b. predsednico odbora gospe knegime Ljub ce v Zagrebu, odlikoval z redom sv. Save ui »topnje. ... ... , - Imenovanje v državni službi. D.plomi-rani pravnik Evgen Srebot .z Ljubljane je imenovan za politično - upravnega pripravnika pri sreskem glavarstvu v Krapini v 9. skupini 1. kategorije. Za suplenta 9 skupine v istem činu je imenovan na I. drz gimnaziii v Ljubljani g. Ivan Repovž, strokovni učitelj 1. moške meščanske sole v Ljubljani. - Diplomski izpit je napravil na višji pedagoški šoli v Beogradu g. Mirko B a c i č, absolvent 8. semestra iste šole. * Naši javnosti! Nameravali smo letos posebno slovesno proslaviti češkoslovaški narodnj in državn, praznik 28. t. in. Zaradi nastalih ovir smo posebno proslavo opustili. Tako bo v torek 28. t. m. samo slavnostna predstava v operi. Prosimo narodno občinstvo, naj se te predstave v čim večjem številu udeleži. \ sc nase narodne korporacije. vsa naša društva naj bodo pri predstavi zastopana in nai ne bo nobenega narodno mislečega Ljubljančana, ki bi ne bil ta dan v gledališču. Isti dan dopoldne od 11. do 12. bo sprejemanje v češkoslovaškem konzulatu na Bleivveisovi cesti. Pozivamo vse naše korporaciie. društva in posameznike, da gredo čestitat g. konzulu državni praznik. - Jugoslov.-češkoslovaška liga in z njo združena narodna društva. * Zima se bliža iu pravijo, da bo dolga, zato se preskrbi vsakdo, da mu ne bo hladno in dolgočasno! Člani Vodnikove družbe bodo letos preskrbljeni z domačim štivom, ki jim bo krajšalo marsikatero dolgo zimsko uro. Knjige se začno razpošiljati prihodnji tnesec. kakor hitro bo do-tiskana pratika, ki se je zakasnila zaradi svoje lepe opreme in mnogovrstnih slik do najnovejših dogodkov. 20.000 nas bo, to ie geslo letošnjih Vodnikariev. + Osfednr urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za službeno mesto načelnika lekarniške stroke kategorije A. položaja II!., z letno siste-mizirano plačo 12.(HX) Din, z letno položaj-no plačo 28.000 Din ter pripadajočo krajevno, funkcijsko in rodbinsko doklado. Interesenti morajo imeti telesno, umno in moralno sposobnost za službo prj Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ter ne smejo biti stari nad 40 let. Upoštevajo se le kandidati, ki so absolvirali farmacevtski študij z diplomo magistra farmacije. Lastnoročno pisane in s potrebnimi dokazili opremljene prošnje se sprejemajo do 10. novembra. 4 Zdravstveni dom v Rogatcu bo slovesno oivorjen v nedeljo 26. t. m. Otvoritvi bodo prisostvovali zastopniki banske uprave, državnih uradov in zastopniki higienskih in socialno - medicinskih institucij. Po blagoslovitvi in po slovesni otvoritvi Dama bo govoril direktor Higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Ivo Pire o nalogah in ciljih zdravstvenih domov. Opoldne bo na čast došlili zastopnikov skupen obed v hotelu Sporu. Zdravstveni dom v Rogatcu z javnim letnim higienskim kopališčem je koristna in odlična pridobitev za ves okoliš. uporablja najpopolnejša sredstva moderne kozmetike Lecideritia-preparate ki se izdeluje pod nadzorstvom zdravnikov in kemikov. — Ti preparati imajo v sebi »lecitin« glavne prvine kožnega tkiva, živčevja in krvnih žil. Obnavljajo kožo. nadalje odpravljajo mozole, solnčne in jetrne pege ter ostale madeže kože. LECIDERMA-KREMA LECIDERMA-MILO LECIDERMA-KREMA za prsa LECIDERMA-PUDER so zdravniško kozmetično na znanstveno podlago oprta sredstva za negovanje obraza in prs. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liublianl Številke za o/načho kraia pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra 3. tempergruro 4 relativno vlauo v % 5. smer m brzino vetra, P oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 5 nanavne v mm. _ 24. oktobra 1930. Ljubljana: /. 750.4, 8.2. 86. mirno. 10, dež, 8.7. Maribor: 7. 755.1, 8, 93, N\V 4. 10, dež, 19. Mostar: 7. 747.8, 13, 75, Sli 2. 10, dež, 7. Zagreb: 7. 753.4, 8, 95, S\V 4. 10 dež, 3, Beograd: 7. 750.4, 12. ^2. ESE 2, 10, dež, 4. Sarajevo: i. 751.3. 8. ^4, \VSW2, 10, dež, 18. Skoplje: 7. «_50.6. 13, 92, E 2, 10. dež, 10. Kumbor: 7. <47.3, 15, 85. E4 10 dež 53. Split: 7. 748.9. 13. 66, NNE 6 *9 — —'' Rab: 7. 749.3, 14. 75. N 2. 3. —, —. Vis: ni depeše. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 12.0. najnižja 7.6, v Mariboru 7, - Mosta* ru 12, v Zagrebu 8. v Beogradu 10. v Sa« rajevu 8, v Skopi ju 12. Solnce v/ha ja ob 6.26. zahaii "b 17.2. luna vzhaja ub 9.4S. zahaja ob 17.59. ♦ Predavanje o tehniki avtogenskega varjenja in rezanja. Zavod za pospeševanje obrtj pri Zbornici za TOI priredi v ponedeljek in sredo 27. in 29. t. m. dve javni predavanji, pri katerih se bo obravnavalo poglavje avtogenega zvarnega šiva kot konstrukcijskega elementa in pa poglavje o avtogeni aparaturi. Poslednje bo pojasnjeno z demonstracijo vzorcev in številnih skioptičnih slik. Ope predavanji sta namenjeni v prvi vrsti našemu samostojnemu obrtništvu, ki se avtogenega varjenja poslužuje tako v svrho reparature kakor tudi pri novih konstrukcijah. Vabljeni pa so tudi drugi, ki jih ta stroka zanima Piedaval bo inženjer tvornice za dušik. d. d., g. Leon Knez. v telovadnici sreanje tehnične šole (stranski vhod), vsa-kikrat od 8. do 10. zvečer. * Gradbena rokn^eNVa šola na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Ker je ietos ;.cnedeliek dne 3. novembra kot vernih duš dan pouka prost dan, se redni pouk prične v torek, dne 4 novembra. •v » premiera! Ob 4., i/28. in 9. uri. Gustav Frohlach v filmu ljubezni in nepozabne lepote STRAH * Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v bjubljani razpisuje za L 1930 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, oduosno nji hove vdove ustanove po 130 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 1. decembra letos. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal. da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je ;>rosi!ka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. * Novi grobovi. V ljutomerski cbč;ni je preminul v 57 letu starosti šolski upravitelj v Cezanjevcih pri Ljutomeru g. Leopold C u 1 k . Pokojnika bodo pokopali danes ob !7. na pokopališču v Ormožu. Rodbini s. loška Žemljica je umrl edinček Boja n. Pokopali ga bodo v nedeljo ob pol 15. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim nase sožalje! * Letošnja sezona na Bleau. Te dni je bila zaključena sezona v naših letoviščih. Zlasti zanimiva je statistika o ♦ujskem prometu na Bledu Bled je letos posetilo 18.836 gostov. Med tujci je bilo 6357 Jugo-slovenov, 5110 Nemcev, 3284 Avstrijcev, 2481 Cehoslovakov, 97 Angležev, 139 Američanov, 612 Madžarov, 11 Belgijcev, 6 Bolgarov 3-1 Dancev, 39 Francozov, 74 Cirkov, 24 Holandcev, 104 Poljaki, 99 Ruti,unov, 276 Italijanov, 31 Rusov, 28 Švicarjev, 23 Švedov, 10 Turkov in 7 drugih narodnosti. V letošnjj sezoni je šreviio gostov v primeri z lanskim letom poraslo za 18-10 oseb. * Deset let hodil peš, a svojcev ni našel. Peter Lazič, po rodu iz okolice Prnjavora v Bosni, je leta 1915. bil vjet na ruski fronti ter odpravljen v Sibirijo. Po koncu svetovne vojne se je peš podal na pot v domovino Potoval je celih deset let do domače vasi. Domače hiše pa ni več našel, ker je zgorela v vojni dobi. Tudj o svoji rodbini ne ve, kje se nahaja. Ves obupan ie nadaljeval potovanje v Batija-luko, da bi tamkaj kaj zvedel o svoji rodbini * Samomor strojnega Inženjerja. 401etni strojni in/enjer Arpad Kratiš ie nedavno izgubil službo pri tovarni vagonov' v Brodil. Ko je prejel odpravnino, se ie napotil v Zagreb, kjer je ostal več tednov, potem Pa se jc podal v Osijek k svojemu bratu, ki je lastnik tamkajšnjega kopališča »Di-ane«. Pred nekaki dnevi pa se je v stanovanju svojega brata ustreiil. Samomor je izvršil baje zato ker se kot nezaposlenec ni mogel poročiti s svojo nevesto. * Zažgal iz sovraštva hišo in najbrž z-vršil samomor. V noči od 18. na 19. t. m. je gorelo pri posestniku Janezu železniku v Zaborštu, istočasno pa tudi pri pose-stnici Mariji Ruparjevi v Jermanvrhu, kateri je zgorelo gospodarsko poslopje, ter pri posestniku Antonu Mlakarju v Stari Bučki, kateremu so zgoreli novi hlevi in svinjaki. Kakor poročajo, je ogenj zanetil iz sovraštva 52-letni France Hočevar, rojen v Mačkovcu in pristojen v občino škocijan, srez Krško. Hočevar je srednje, suhe postave, sivih oči in nosi rjave brke. Oblečen je bil v rjavkasto, že nekoliko po-nošeno obleko, na glavi je imel rjav klobuk. Orožniki domnevajo, da je Hočevar izvršil samomor, ker je izginil brez sledu. * Krvava noč v zagrebški okolici. Ključavničar Ivan Zorinc je v noči od 22. na 23. t. m. popival v gostilni »Port Artur« v zagrebški okolici v družbi nekaterih prijateljev. Ob dveh po polnoči se je pojavil v gostilni približno 20 let star mladenič. Bil je ves premočen ter je v gostilni ožcl svoj mokri klobuk. Nekoliko kapljic je zadelo tudi omenjeno pivsko družbo. Zaradi tega ie nastal prepir in divjaški pretep, pri katerem je doslej še neznan gost Ivanu Zorincu z ostrim nožem prerezal žile in kite na desni roki. z drugim zamahom pa mu je razparal trebuh. Obe poškodbi sta bili absolutno smrtni. Zorinc se je nezavesten zgrudil na tla ter je kmalu nato izdihnil zaradi velike izgube krvi, napadalec pa je v splošni zmedi izginil. * Potrebno je razumeti silno važnost čudovitega učinkovanja oaola. Dočim druga ustna in zobna čistilna sredstva, v kolikor sploh pridejo v poštev za dnevno zobno nego. učinkujejo samo v trenotkih ustnega čiščenja, učinkuje odo! še cele ure po tem, ko ste si očistili zobe. Zaradi tega dolgega učinkovanja odola se cele ure ovirajo, oziroma onemogočijo zobovju škodljivi procesi vnetja in gnilobe. Najbol) pošten^* Vas postreže z zimskimi oblačili 3. Maček Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 2 ' Obleci.- obleke barva v :>"ičnih barvah in plisira tovarna Josip Reich. * Najlepšo izbiro modnega angleškega sukna za obleke, zimske suknje itd. Vam nudi po priznano ugodnih cenah tvrdka Novak, Kongresni trg 15. Priporočamo neobvezen ogled. Iz Ljubljane u— Predavanje o Rihardu Wagnerju in njejovem bayreuthskcm gledališču bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20. v veliki dvo« rani Kazine. Predavatelj bo umetnostni zgodovinar dr. Oto tlogel iz Bavreutha l/brano snov obravnava izredno interes santno ter jo poleg ilustrira z umetniškimi skioptičnimi slikami. Vse prijatelje gleda--lišča in druge, ki se zanimajo za zadevo, opozarjamo na to predavanje. Vstopnice v Matični knjigarni. u— Raketni polet na luno. V nedeljo ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v kinu Matici senzacijonalni film o raketnem p>* letu na luno. Gigantsko delo slovitega režiserja Fritza Langa in najboljših Ufin:h moči, kakor n. pr. \\ illvja Fritseha, Gerde Maurusove in Fritza Raspa, naj si vsakdo ogleda. eCne prostorom najnižje. Film se ponovi nepreklicno zadnjikrat v torek 2S. tega meseca v kiu Idealu ob 4., pol 8. .n četrt na 10. zvečer. u—- I/, gledališča. Drama uprizori dre- vi ob 20. Andrejevo dramo »Mladoletje« za red D. Opozarjamo na prvo otroško predstavo »Sneguicica in škratje« v drami v nedeljo ob 15. Običajne dramske cene. Poleg popoldanske mladinske igre uprizori drama v nedeljo ob 20. Schillerju-ve »Razbojnike« v premijerski zasedbi. Znižane ljudske cene. — Drevi se bo v operi pela Borodinova opera >;Knez Igor«, privlačno delo, ki ga odlikuje originalna ruska glasba, živa vsebina ter zelo lepi zanimivi plesi. Predstava za ohonma 8 V nedeljo ob 15. se uprizori melodijozna opereta »Vesela vojna«. Izven abonmaja pri znižanih cenah. Zvečer ob 20. se do pela prvič v letošnji sezoni Verdijeva opera »Trubadur« z g. Šimencem v naslovni partiji. Leonoro bo pela Juraničeva, dalje nastopijo Kogejeva, Ribičeva, Primožič, Rumpel, Sancin in drugi. Dirigent Neffat. Znižane cene. Marij Šimenc, naš priljubljeni junaški tenor, ki bo pel v nede.io naslovno partijo v »Trubadurju«, bo v torek nastopil kot Janko v »Prodani nevesti«. Najboljši in najcenejši vir za nabavo zimskih sukenj, oblek, Trenchcoatov Kupujte samo PENKALA BATERIJE 300 ker gore najdalje! u_ Združene delavske strokovne organizacije v Ljubljani (Strokovna komisija) sklicujejo za nedeljo 26. t. m. ob 9. dop. v dvorani Delavske zbornic^ javen delavski shod z dnevnim redom: Gospodarska kriza in delavstvo. Kot glavni govornik nastopi g. dr. Živko Topalovič iz Beograda Razpravljalo se bo o zboljšanju socialne zaščite, socialnem zavarovanju, -unaciji gospodarske krize in drugo. u— Predavanje v esperantu v Ljubljani. Tukajšnji Esperantski klub ie priredi! v četrtek zvečer v prostorih Narodne kavarne predavanje v esperantu, ki ga je imel Dunajčan g. Cech o naravnih lepotah Avstrije. Predavatelj je svoje zanimivo predavanje izpopolnil s skioptičnimi slikami. Njegov govor je sproti prevajal g. tlerko, predsednik Esperantskega kluba v Ljubljani. Želeti bi bilo, da bi tudi naše organizacije priredile slična predavanja v inozemstvu in ga seznanila z naravnimi lepotami naše domovine. u— Lutkovno gledališče na Taboru. V nedeljo 2b. t. m. ob pol 16. se bo otvorila letošnja sezona s pravljično igro »Marbuel, črni sluga pekla«. Uprava lutkovnega gledališča se je potrudila, da bo ljubljanski deci pričarala nove in učinkovite igre Zato naproša cenjeno občinstvo, da blagovoli ostati zvesto našemu odru. u— Postavitev štirih novih ogelnih stebričev pri Napoleonovem spomeniku. Včeraj popoldne so začeli delavci s postavljanjem štirih novih stebričev na oglih Napoleonovega spomenika. Spomenik bo torej zdaj varovalo, oziroma obdajalo osem stebričev. Novi stebriči so iz betona in bodo približno 1.25 m visoki. S spomenika so nedavno sneli tudi glavo »Ilirije oživljene«, ki je bila baje nekoliko manjša od Napoleonove glave, in bodo vlili novo. u— SK Jadran vabi člane k otvoritveni plesni vaji danes 25. t. m. v salonu restavracije Usenik, Borštnikov trg 7. u— Odbor Kluba trgovskih akademikov vabi absolvente trgovske akademije na družabni sestanek, ki bo danes ob pol 9. Vsem posetaikom Bleda kakor tudi domačemu občinstvu se vljudno naznanja, da je bivši hotel Beograd oz. Steidl sedal na novo otvorjen. Nudijo se izborna vina in razni prigrizki po nizki ceni. Tujske sobe na razpolago. V soboto in nedeljo sveže jetrne klobase in pečenice. Za obilen poset se priporoča 14650 RAITHAREK. Vaš mož vam je nezvest, ker polagate premalo pažnje na nego svojega telesa. Ljubezen svojega moža in mla-deniško svežost si ohranite, ako uporabljate za dnevno intimno toaleto odlično in preizkušeno sredstvo ISLA IZPLAKOVAL-NO SOL. Milovonjiva sol za izpiranje, čije dnevna uporaba osvežuje in krepi telo in mu daje prijeten in ugoden občutek, a poleg tega ga varuje bolezni. Kupite še danes tudi vi v trgovini te stroke ISLA IZPLAKO-VALNO SOL. Miklošičeva cesta 14 II zvečer v klubovih lokalih na Gosposvetsiii cesti 8.1. u_ šnuderlovo stanje se trajno boljSa. Stanje obeh ranjenih orožnikov, Megliča in šnuderla, se trajno boljša, šnuderl je včeraj že lahko zavžil nekoliko čaja. šnuderl še sicer vedno toži o bolečinah v trebuhu, vendar prevladuje mnenje, da bo okreval. u— Pri kopanju Jarka naleteli na človeško okostje. Včeraj zjutraj so delavci pri kopanju jarka za električni kabel na Go-sposvetski cesti pred BiziaKuvo trgovino naleteli na že precej preperelo človeško okostje. Razmeroma dobro je bila še ohranjena samo glava, ki so jo našli kakili 2) cm pod vrhnjo plastjo. Pravijo, da je moralo okostje najmanj par stoletij ležati v zemlji. u— Ivarambol dveh kolesarjev. V P rodovi če vi ulici v Mostah sta zadela drug v drugega kolesarja mehaniški vajenec Milan Dekleva in neki Metod Arko. Pri ka-rambolu je Dekleva padel s kolesa na nos in se precej pobil po obrazu. Morali so ga prepeljati v oolnico. u— Prva plesna vaja jutri oo 3. popoldne v hotelu Billevue. „_ Plesna vaja Preporoda bo no politiko že lani pripravljeno, da mmesti v Mariboru tozadevno potrebno strokovni moč. Do zopetne vzpostavitve inšpekcije dela v Mariboru pa ni prišlo, ker nanireC banska uprava v Ljubljani iz proračunskih razlogov ni odobrila kreditov za nameščenje posameznih oseb. a— Imenovanja v moški kaznilnici. Za paznikeszvaničnike so imenovani doscd.u nji služitelji: Franc Rcbernak. Franc .la« nuška in Roman Stramič, Franc Gregorcv* čič, zasebnik v Ljubljani, Ivan Horvat, mestni redar v Ormožu. Anton Rohas, čevljar v Novem mestu in Josip Murgeij, ličarski pomočnik v Pobrežju. Za pazni« ke.-služitelje pa: Anton 1'irc. zidar v Snr« helu, Alojz Mrzlekar. čevljarski pomočnik v Mariboru. Avgust Pučnik, čevljarski pn« močnik v Mariboru. Janez Zcmljič. tkalski pomočnik v Mariboru in Martin Križanič, delavec v Stanctincih pri Sv. Juriju ob Stavnici. a— Iz gledališča. »Škrjančkov gaj; ponovi drevi za ab. B in kupone. — Prva popoldanska predstava »O Or ovj« v petek, 24. t. m. a_ Himen. V mariborski stolnici se jc poročil veleposestnik v Lehni g. Ivan Pod-iesnik z gdč. Angelo Cankovo, veleposest-nico pri Sv. Primožu pri Vuzenici. Obilo sreče! a_ Vrtnarska razstava. Vrtnarska tvrd- ka Vrt Džamonija & drug v Mariborj priredi v nedeljo 2o. t. nič razstavo krizantem Naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si ogleda razstavo cvetlic, ki so baš sedaj v najlepšem cvctiu. Razstava bo odprta ves dan. Vstopnina znašr>. 3 Din. d:jaki in vojaki plačajo samo 2 Din. Ves dohodek ere v korist Jadranske straže n zgradbo šolske If.dje. a— Rdeči križ na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju priredi v soboto, na dan Vseh svetnikov in v ne« deljo 2. novembra dramatičen večer v dvorani pri gospe Rojko. Igrala se bo ravno temu času primerna ljudska igra »Mlinar in njegova hči«. Začetek na dan Vseh svetnikov ob 19., v nedeljo pa ob 15. a— Umrla je včeraj zjutraj v Barvarski ulici brivčega soproga Neža Holzer, stara 70 let. N. v m. p.! a— Pohorje zopet v snegu. Po mrzlih in deževnih zadnjih dneh je na Pohorj-i zopet-snežilo. Včeraj dopoldne ie bilo Pohorje v najvišjih legah odeto v snežno obleko. a— Nezgode. Včeraj ob 2. popoldne je 401etni delavec Leopold Samotorčan, stanujoč v Cvetlični ulici, na tako zvanem F ran co vem mostu v Einspilcrjevi ulici padel čez ograjo in si zlomil levo nogo nad kolenom. Ob 3. popoldne pa ie 16!etnega vajenca Adolfa Spačka v Frančiškanski ulici povozil tovorni avto. Oba ponesrečenca je rešilni avto prepeljal v bolnico. a— Poskušen samomor. Včeraj popoldne si je v Frančiškanski ulici neka gospodična v samomorilnem namenu prerezala žile na levi roki. Pravočasno so jo zapazili pa-santi in pozvali reševalno postajo na pomoč. Mladenko so odpeljali v bolnico. Vse predstave in A nju vsi <=edeži samo po " Ulll PREMIERA! premiera! Valse triste (DAN SREČE) Nepozabna vsebina! Ganljivo! Novo! 4., 1/i8. in ' lO. uri KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730 Iz Celja e— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Celju. V nedeljo dopoldne ob pol 11. bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju velika slavnostna matineja vseli narodno - kulturnih društev v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Sokolsko društvo poziva vse svoje članstvo, da se proslave polnoštevilno udeleži m tako izkaže zahvalo bratom, ki so ob priliki žalostnih tržaških dogodkov tako odločno pokazali svojo slovansko solidarnost. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 27. t. in. bo predava! na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v poslopju mešanske šole v Vodnikovi ulicj tajnik ljubljanskega Aerokluba g. dr. Stane R a p e o vzrokih nesreč v letalstvu. Začetek zanimivega predavanja bo točno ob 20. e— Xolo jugoslovenskih sester v Celju bo imelo svoj cvetlični dan. ki ga ie prvotno določilo na 2 novembra že v nedeljo 26. t. m. Cenjena javnost se prosi blagohotne naklonjenosti. e— Iz Sokolskega društva v Celju. Brat dr. Rihard Pintar je nakazal celjskemu Sokolskemu društvu iz kazenske poravnave v zadevi Trobec - Sabina zoper Enr-la Drobniča v Podsredj znesek 150 Din. V celjskem mestnem kinu se bo v letošnji zimi predvajala serija najnovejših kulturnih filmov po vzorcu Zveze kulturnih društev v društveni režiji. Vsi trgovci iu obrtniki se obveščajo, da bo celjsko Sokolsko društvo v bodoče priznavalo in likvidiralo izključno samo one račune ki izvirajo iz pismenih naročil, opremljenih z društvenim žigom. e_ Asfaltiranje Krekovega trga, ki !e moralo biti prekinjeno tik pred dogoiovit-vijo zaradi pomanjkanja asfaltnega materijala, se je včeraj zopet nadaljevalo in končalo. Zdaj je ves Krekov trg prevlečen z debelo skorjo tolčenega asfalta. ^ kratkem s? bo pričelo tudi z asfaltiranjem ceste na Bregu in ceste skozi Zavodno v smeri proti Teharju. Zadevna licitacija /a oddajo asfaltnih del se je pred tednom dni vršila v Ljubljani pri banski upravi. e— Gledališka predstava v nedeljo. Ce:j-ski igralci bodo pono."i'i Tolstega dran.e »Živi mrtvec« v nedeljo 26. t. m. -.-h 16. v mestnem gledališču. C:::ic znižane. Predstava ie zlasti namenicna okoličanom, ki imajo zvečer ugodne zveze z vlaki. Predprodaja vstopnic v knjigarni ooričar Leskovšek. e— Umrla je v javni bolnici 4!ctna Marjeta P o 1 a n č e v a, hčerka progovntga dclavca iz Poljčan. e— Štiri žalostinke, ki jih je uglasbil ravnatelj orglarske šole v Celju g. Karel Ber-var, je založila in izdala tukajšnja knj:gar-na Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Žalostinke, ki so zelo melodične, imajo naslednje naslove: »Slovo«, »Solza«, »Smrtni sen- in »Gomila«. Dobe sc v zgoraj omenjeni knjigarni. e— Poskušen samomor mladega sluge. V tukajšnjem hotelu »Hubertus« v Gosposki uiici je bil nekai časa uslužben 191etni sluga Emerik C., po rodu iz Maribora. Fantu je izročila predvčerajšnjim dopoldne njegova delodajalka ga. Bernardijeva 200 dinarjev, s katerimi naj bi sluga naročil in plačal v tukajšnji zalogi pivovarne Union sod piva. Ker piva in fanta nikakor nI bilo v hotel, je hotelir g. Bernardi vprašal v zalogi, kaj je s pivom. Zvedel je, da se sluga sploh nj zgiasil tamkaj. Očividno je bilo. da je fant denar poneveril in izginil brez sledu. Policija, ki je bila o tem obveščena. je fanta iztaknila v Gsundovi gostilni v Gosposki ulici, kjer je pijančeval. Ko ie stražnik mladega nepridiprava hotel aretirati, ie ta potegnil iz žepa malo pištolo - flobertovko in se ustrelil v trebuh. Kroglica ie prebila kožo in kri se je po-cedila iz rane. Kandidata smrti, ki sc ie otepal vsake pomoči, so prepeljali z reševalnim vozičkom v bolnico, kier so iantu nudili prvo potrebno pomoč. Iz Kranja r_ Proslava 28. oktobra. Drevi bo v sokolski telovadnici v Narodnem domu slavnostna akademija v proslavo osvobo-jenja bratskega češkoslovaškega naroda Po sporedu ples in prosta zabava, t r<« dite' r— Krožek prijateljev Francije v Kranju objavlja, da bo vodil osnovni nadaljeval-ni in Btcrarno-konvcrzaci.iski tečaj pro.e« sor g Kurct. Drugih tečajev v okrilju društva začasno ne bo. Tečaji se bodo vr-šili v Gimnazijskem poslopju, kier bo \p -Šovanje v sredo 29. t. m. ob 17 Pismene prijave prosimo nasloviti na društvo Nai* kasneje s 1. decembrom se naseli društvo s knjižnico in klubskim lokalom na Star: pošti«, novi del. nakar sc bo na novo urj-dilo čitanje ilustracij, tako da bodo vsem članom brez izjeme na razpolago v vsa, kem času. Prav tako pa se bo reorganizirala kn jižnica ter po možnosti uvedli I umski večerni tečaji, predavanja in stalil članski sestanki. Odbor obeta še razn; druge ukrepe, ki nai poživijo družabno življenje v Kranju, zaradi česar vabi javnost, da pristopa k društvu. Iz fCamniKa ka— V Narodni čitalnici sc drevi ob 20.30 uprizori Stnndbergov »Oče«. Gostovala bo dramska družina Soča iz Ljubljane. Iz $kof| e Loke ;]_ Odkritja spomenika padlim vojakom v Stari Loki sc udeleži škofjeloški .Sokol po dcputaciji s praporom Ostao članstvo se vabi. da >c v civilu / znakom zbere v ncdeliu ob 8 45 pred Gasilnim domom v Stari Loki v svrho korporativnega odhoda k slovesnemu odkritju. Iz Tržiča č— Preložitev kuharskega tečaja. Ker se je večina udeleženk izrekla za to. da bodi kuharski tečaj \ predpustnem času. sc tečaj preloži na predpust. Prijave ostanejo v veljavi. č— Šport. V nedeljo hosta merila «voje moči tržiški športni klub in škofjeloška reprezentanca na igr-šču na Fabriki. Z Jeseaac s— Narodna strokovna zveza, podruž« niča Jesenice, priredi v nedeljo 2(>. t. m ob pol 10. dopoldne v gostilni Kobal na Savi javen shod. Poročala bosta gg. Rudolf Juvan. predsednik NSZ, in dr. Jože Bohinjec iz Ljubljane. Vabljeni in dobrodošli vsi! Iz Krškega kr— Murnikov večer. Prosvetni odbor Sokola v Krškem priredi drevi ob 20. v sokolski dvorani Murnikov večer. Na sporedu bodo predavanje, recitacije iz M ur« nikovih humorističnih zbirk in Murniko« va veseloigra »Napoleonov samovar«. Predprorlaja vstopnic v Hočevarjevi trgovini. Vabljeni! Iz Zagorja z— Sokolsko gledališče v Zagorju ob Savi ponovi danes 25. t. m. zabavno tr-j-dejanko »Utopljenca«. Vsi, ki so posetili prvo predstavo, so bili zelo zadovoljni. Prosvetni odsek jc povabil g. Janeza Cesarja, člana ljubljanske drame, da bi gostoval v vlogi Buče, a g. Cesar zaradi pre-zaposljenosti ne bo mogel gostovati. Vlogo »Buče« bo igral br. Klun. Pridite! Iz Murske Sobote mr— Poučni izlet v Prekniurje. Kmetijska nadaljevalna šola v Celju priredi poučno ekskurzijo v Prekniurje pod vodstvom šolskega upravitelja g. Frana Vo-glarja in učitelja g. Ivana Petraka 25. t. m. Ob pol 4. popoldne bo sprejem na kolodvoru v Murski Soboti, nato ogledovanje Murske Sobote, gradu, gimnazije in Sokolskega doma. Dne 26. t. m. si oodo ogledali kmetijsko šolo v Rakičanu in čebelnjak g. Antauerja na Tišini ter sadovnjak g. Titana v Kupšincih. Soboški narodnjaki bodo storili vse, da se bodo gojenci dobro počutili v Prekmurju. Sporf ASK Primorie : SK Grafika Predtekma: prvenstvo rezerv. Jutri, v nedeljo, se bo zaključilo prvenstveno tekmovanje v nogometu v prvem ljubljanskem razredu. Ob tej priliki nastopi novinec v prvem razredu SK Grafika. ki je letos dosegla naravnost izvrstne rezultate. V kaki sestavi bodo nastopili Primur« jasi, ni še znano. Najbrž bo zopet vod'! napad Šenica, kajti dr. Buljevič jc bil v prvenstveni tekmi proti Iliriji težje poškodovan in ne more prevzeti vloge vodie napada. Brez ozira na to sc smatra Primorje kot favorit. V predtekmi nastopita obe rezervi v borbi za točke. Tekma rezerv prične ob 13.30, f. moštev pa ob IS Na igrišču ASK Primorje se odigraio poleg navedenih še dopoldne s pričetkom ob 8., 9.30 in 11. 15 prvenstvene tekme: Keka : Korotan. Jadran : Natakar in Svoboda rez. : Ilcrmes rez. TSK Jadran : SK Hrastnik •Tutri, v nedeljo, bo otvoril nov član LNP SK Hrastnik v Hrastniku lastno igrišče, kj jc prav leno urejeno. Ob tei priliki 1 bo gostoval v Hrastniku prvak ljubljan- I skega drugega razreda Trnovski SK Ja- | uran. ki bo nastopil z. najmočnejšim mo« stvom. 7a nastop Jadrana vlada v Hrast« ' vel,ko zanimanje in pričakovati ic. na hodo Ljubljančani zapustili v Hrastniku v vsakem pogledu najlepši vtis. D£ka5jc"ca slovenskega nogometa V JeVVC piše P°d tem naslovom v nedeljskem Jutru- o nazadovanju našega nogometa in navaja kot glavni vzrok nasprotje med kluboma »Ilirija« in Pri morje«. Po mojem prepričanju pa je predvsem posledica neumestnega sistema prvenstvenega tekmovanja, da naš nogomet ne kaze nikakega napredka. Naši boliši nogometni klubi v Ljubljani, Mariboru in Celju so primorani igrati prvenstvene tekme z mnogo šibkejšimi lokalnimi nasprotniki, zaradi česar nurli prvenstveno tekmovanje, z izjemo tekem med »Ilirijo« in xPrimoriem«- in med finalistoma Maribora in Ljubljane, pn večini samo si?h soort in nezanimive tekme, ki odvračajo občin- stvo in ubijajo interes pri igračih samih. Posledica tega je, da si niti igrači naših vodilnih klubov ne morejo pridobiti potrebne tehnike in rutine. Nekateri klu^i skušajo sicer izpopolniti to vrzel s tekmami z inozemskimi klubi, toda kakor izgleda, brez posebnega uspeha, kajti prijateljskim tekmam manjka izrazito borben karakter — boj za točke, ki bi dajal igračem vzpodbudo za agilnejše udejstvo-vanje. 2e pred leti je bil stavljen predlog, da se prvenstveno tekmovanje v Sloveniji reorganizira na ta način, da bi v prvem razredu tekmovali le boljši klubi Slovenije, in sicer trije iz Ljubljane, dva iz Maribora in eden iz Celja. Evidentno je, oa bi uveljavljenje tega predloga mnogo doprineslo k razvoju našega nogometa in izboljšanju nevzdržnih razmer; na največje razočaranje celokupne športne publike kakor tudi igračev samanja ni mogoče razlagati. Izgovor, da za to reorganizacijo "a-radi odpora manjših klubov ne bi bilo mogoče v podsavezu dobiti večine, ne drži, kajti drugorazredni in podeželski klubi ne bi pri tem ničesar izgubili, navidezno prizadeti bi bili le nekateri klubi, ki bi . a-radi te reorganizacije prišli iz prvega v drugi razred, katerih število pa za dosego večine ne zadošča. Tudi s financielne strani ne more biti nikakih zadržkov, kajti večje zanimanje občinstva za prvovrstne prvenstvene tekme med približno enako močnimi nasprotniki bi prinašalo klubom neprimerno višje dohodke. G. dr Buljevič, ki v svojem članku navaja, da vodi Primorje« z »Iilirijo« boj za obstanek in da vodi >Primorje« to borbo samo defenzivno, bi pač storil najbolje. če se obrne na svoje prijatelje v podsavezni upravi in jim priporoči reorganizacijo prvenstvenega tekmovanja v navedenem ali podobnem smislu. Na ta način bi se sovražno nasprotstvo ined vodilnima ljubljanskima kluboma, ki po naziranju 2. dr. Buljeviča največ ovira razvoj nogometa v Sloveniji, umaknilo zdravemu športnemu boju med 5 3li 6 približno enako močnimi klubi, katerim bi bilo omogočeno napredovanje in se nobeden izmed njih ne bi mogel čutiti v svoji eksistenci ogroženega. Miloš Sevnik. Službene obja\e Ljubljanskega Pli« vačkega Podsaveza Danes ob 20.30 ur-odborova seja v restavraciji Slon. Tapck Sekcija ZNS (službeno). Delegirajo se k prvenstvenim tekmam dne 20 oktobra 1930 na igr. Primorja: ob 8 uri >>K Natakar : SK Reka — g. Mahkovec: oh i 9.45 SK Jadran : SK Korotan — g Der« žaj; oh 11.15 SK Svoboda II : SK ŽSK Hermes II — g. Czcrnv Tajnik SK Grafika. Za nedeljski prvenstveni tekmi se pozivajo sledeči igralci: Ob 12.30 se morajo javiti v garderobi SK Ilirije: Zupančič. Mekma. Muzlovič. Bežan Žagar J., Juvan, Pungarčar. Stupiea 11., Levo-desno kamorkoli se ozrete, pa boste čnli od vsake dobre gospodinje, da ni zanesljivejšega in izdatnejšega sredstva za pranje cd ALBUS TERPENTINOVEGA MILA Zopet pravi lepa Janja: »Brez ALBUSA ni pranja!« terpentinovo p^iilo Štrohmajer, Baje m Kolarič. — Tekma odigra ob 13.30 na igrišču Primorja — Ob 13.45 se moralo laviti v garderobi SK lliriie: \Y ohlmuth, Novak Kobal. Turčio. Srehotnjak. Pallck. Pclicon in Brumcn -Tekma se odigra ob 15 na igrišču Primor. ja. Reditelji Trobevšek. Gusina. Maruna. Trpin in Pcpcrko sc morajo iaviti ročici ob 13 na igrišču Primorja. — Blagajno vodi Zurič Vsi točno! SK Reka. Jutri oh 7.30 naj_ bodo na igrišču Primorja: Venti. Oto. Košir. M -lici j. Pači. Če.širk Kržen. Pike Ane. Baum-inel štrukelj. Thuma. Mladen Stran -od-nik Perl. reditc-ln PiSJer, Teran P »polJnt ob 12.30 nai bodo na gl kolodvoru: Venti. Koš-r. SpreUzer Mihe!j. Thuma. Ceš-nik. Kržen Pike Ane. Štrukeli lanet «. vič Igramo v Domžalah Gospodar naj nresk"!v iinrcmo pravočasno TKD Atena (hazena sekcija) V nedeljo dopoldne ob nol 10 strogo obvezen trening z3 vse igralke SK Natakar Jutri ob 7.10 nai bodo na igrišču ASK Primona: Sušteršič, Oiič. Novak M;ha!ck. Krašovec. Ozebek. Wohl-fart. Podgornik. Ravnik. Strnad. Zupana, Baher. Jelnikar. Klančar. žic. Iz SK Ilirije (H a žensk a sekcija). Danes popoldne ob 16. in jutri dopoldne ob pol 11. lahkoatletski in hazenski trenmg na igrišču Apeliram ponovno na vse članice. da posečajo treninge redno in polnoštevilno. - (Tahle-tenis.) Treningi na učiteljišču se zaradi pomanjkanja časa ne bodo "vršili. Od 25 t. m. bodo redni treningi za obe skupini v dvorani »pn Levu« na Gosposvetski cesti. Danes pted treningom se istotam vrši ob 17.30 izredno važen sestanek z.a vse sekcijskc člane. Vsakdo mora imeti članarino poravnano do konca leta. sicer nima dostopa k treningom. Znamke se dobijo istotam. — Seja nogometnega načelstva danes ob 1S.30 v posebni sobi kavarne »Evropa«. Prosimo točne udeležbe. Na sejo se pozivata ob 18.45 gg. Doberlet in N. Košak. za vloge na knjižice na 5.5 °'r, za kontoko-rentne vloge na 5 '7t in z.a vezane vloge do največ 7 "/o. Ta nižja obrestna mera je bila takrat uveljavljena le za nove vloge. Sedaj pa je kartel zagrebški h bank izenačil razli- Na -zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda danes pri slabem zanimanju obdržala prilično neizpreiiieni- ie tečaje. Zaključena je bila samo za aranžma po 4J'1.50. Pioiuet v 7 odstotnem lilaitoveni ko med obiestno mero za stare in nove vio- | posrijihi i ■ natJalje živahen in je prišlo do ge. Obrestna mera z.a stare nevezane vlo.!ee»'i/e in valute Ljubljana: Amsterdam 2:1.7:;. lJorlin 13 425—13 455 (1.1 444). Brusel j 7 SoSO. Bu« d inp 9.SSS. Curih 1094 4-10^7.4 (KR5.5), Dunaj 7l»4J)S — 7^7 f)S (7% IS). London GOSPODARSTVO Pred ustanovitvijo Državne industrijske banke Iz Beograda poročajo, da je posebna ko« misija v ministrstvu pravde izdelala 4iačri zakona o Državni industrijski banki, ki je bi! izročen te dni ministru pravde zaradi nadaljnje sankcije. Zakonski načrt na ka> terem so sodelovali znani strokovnjaki iz vse države, predvideva ustanovitev priviti« giranega denarnega zavoda za finansiranjc industrije pod imenom Državna industrijska banka s sedežem v Beogradu. Delniška glavnica bo v početku znašala 150 milijo« nov Din. razdeljenih na 150 000 delnic po 1000 Din. S sklepom občnega zbora delni« čariev in po odobrenju trgovinskega ministra sc glavnica lahko poviša do I inilijat« de. Kakor pri Obrtni banki kraljevine Jugoslavije in Privilegirani agrarni banki je tuili pri Državni industrijski banki predvu dena gotova udeležba države na delniški Ravnici Vpis glavnice se ima izvršiti tri .,iesece po uveljavljen ju zakona. Državna industrijska banka se bo po za-konskem načrtu bavila predvsem / daia« njem kre-lita industrijskim podjetjem, meil katera so všteta tudi hotelska podjetja, * izdajanjem industrijskih obligacij in hipo-tekurnih zastavnih listov, s sprejemanjem hranilnih vlog itd. Nadzorstvo nad pošlo« vaniem banke je pridržano kraljevski vladi preko posebnega komisarja, ki se postav, lia s kraljevim ukazom na predlog trgo« vinskega ministra .n po odobrenju pred« sednika ministrskega sveta. Nadalje je po zakonskem načrtu predvideno, da se Državni industrijski banki dajo vse nravice in ugodnosti, ki jih uživa Državna hipotekama banka Država pa jamči za izplačilo izdanih industrijskih obligacij ter zastav, nih listov, kakor tudi za hranilne vloge Obveznice te banke se bodo lahko uporabljale za polaganje kavcij pri dobavah, tu sicer po nominalni vrednosti. Dividende so oproščene vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad ln taks kakor tudi kakršnihkoli davščin. Čim bo zakon uveljavljen, se takoi Dostavi vladni komisar, ki bo ime! dolžnost izvršiti vse priprave za emisijo delnic in za konstituiranje banke. Pričakovati je, da bo zakon v kratkem sankcijoniran, s čimer bo definitivno re« šeno vprašanje financiranja industrije tn izdajanja industrijskih obligacij, ki sc vle« če že več let. Tako bomo poleg Državne hipotekarne banke. Obrtne banke kraljevi« ne Jugoslavije in Privilegirane agrarne banke dobili še četrti državni priviligirani za-vod, ki bo namenjen naši industriji. Priča« kovat: je, da bo zavod nrinesel naši dom", či industriji zaželjene koristi, saj se ic tudi na Madžarskem slična državna institucija v zadnjih letih nrav dobro obnesla. Podružnica Obrtne banke kralj. Jugoslavije v Liubljani Kakor smo že predvčerajšnjim na kratko poročili, se bo z letom 1!<31 v Ljubljani ustanovila podružnica Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. V sredo 22. t. m. se jc namreč vršila seja upravnega odbora te banke v Beogradu, na kateri se je podrobno raznravliilo o vr>ra?a"iiu ustanovitve pr>-Hrnžnifp v Ljubliani. ki je že dnvno predvidena. Ravnatelj banke gospod Milan Dra- gic je na podlagi lastnih opažanj ob priliki zadnjega poseta v dravski banovini po dal obširen referat o kreditnih razmerah in o stanju obrtništva v Sloveniji, ki naj dobi podružnico te banke. Prav tako Je utemeljil potrebo ustanovitve opdružnire v Sarajevu. Na podlagi njegovega referata je vlo;>e pa se obrestna mera zniža pri starih vlogah za 1%, |>ri novih ap za 0.5%. tako i da znaša od 1. novembra na|>rej enotno do ! največ 6j4'c. Obrestna mera zagrebških j bank je sedaj skoro izenačena z obrestno i •nero slovenskih denarnih zavodov, le da se za nevezane vloge na knjižice plača v Zagrebu 0.5rc več. dočim je za kontokorent-ne vloge in vezane vloge obrestna mera enaka. - Ocnemlna revizija avstrijske carin-ko tarife. Kakor znano. s(. /.,> nekaj m -secev vršijo v Avstriji priprava za generalno revizijo avstrijske carinske tarife, ki jih vodi za agrarne pozicije kmetijsko ministrstvo in za industrijske pozicije trgovinsko ministrstvo v zvezi /. trgovskimi zbornicami. 7.v v poletju se je glede revizije postavilo načelo, da je treba v tehničnem pogledu carinsko tarifo sestavili po francoskem vzorcu in jo deliti na tri tarjfe. na bojno tarifo, pogodbeno lariTo i:i minimalno tarifo V zadnjem času pa se čujejo dvomi o možnosti izvedbe tega načrta in nikakor ni sigurno, da bo prišlo do tega difer-mcira-n ja tarife. Zaradi nasprotujočih interesov raznih produkcijskih panog delo le počasi napreduje in tudi zbornice niso mogle še predložiti trgovinskemu ministrstvu končnih iirdelogov. Povsod se kažejo tendence-l>o novem povišanju carinske zaščite in bo do znižanja carin prišlo najbrž le v oniii redkih primerih, kjer ie dosedanja zaščita očitr«, previsoka. V pogledu agrarnih pn/i-eii bn delo lažje, ker je ngrarcem že v mnogih ozirili uspelo doseči povišanje carin. Novo povišanje agrarnih carin pa je pričakovati za vino. sadje in živino = Sovo povečanje zlatega zaklada Francoske banke. Iz Pariza poročajo, da se t> zlati zaklad Francoske banke po pravkar objavljenem 274.20. Nevvork 56 32. i(,i,.<)S _lf,7.75 (107.35), (295.25) Zagreb. De v i z e: Pinz 221.43. Praga Trst 294.25— 296.25 Amsterdam 22.71. j i: n;) j 7'H.OS -707.(iN. Berlin "22.68— lŠ 4250 izkazu od 23. t. ni. samo tretji četrtini oktobra povečal za ogromno i 431. investicijsko fiS.>5 bi., vsoto 1110 milijonov frankov ali skoro 2 ln ! dt-n . - .13.J550. Bruselj 7's'i.Ki. Budimpešta —90!!. London 273.S0—274.60. Milan '294.3302—2O0.33:;2. Ne\vvork ček 56.22— 50.42. Pariz 220 43-222.43. Praga — 107.75. Z ii r i r h 1094.10—1097.41» Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.2075. London 25.02125. Nevvvork 514.00. Bruselj 71.80. Milan 26.C6. Madrid 54.4<». Amsterdam 207.3?•"*>. Berlin 122.61. Dunaj 72.G1. Sofija 3.73. Praga 15.27 Varšava 57.70. Budimpešta 90 '/O.'Bukarešta 3.0(). Dunaj: Beograd 12.55",—12.595. Berlin 1 'JS.72—109.22. London :14.11—34.51. Milan 37.0675—37.1 «75. NVvvvork 707.S5— 710.35. Praga 20.99875—21.07873. Curih 137.51 do j 138.01: dinarji 12.525—12.5S5. Ktekn , Ljubljana. 87c Blair 93 bi., 7?« Blair 83.50 bi.. Celjska 160 len. Luibli kreditna <22 i|en_ Praštediona 025 deri.. KrediJnl zavod 17»i— 1 Sli. Vevče 124 den.. liuše 2NO-"trn Ziijriii. Državne vvednoie: \'ojna škoda I aranžma 129 50—431. za december 4'->:j- agrarne 51.75 Blair SI 75 upravni odbor nato sklenil, da se v teku j ponedeljka 27. t. nt. «lo jietka 31. t. prvega četrtletja prihodnjega leta usta 11 o>j-ta pod ni žuici v Ljubljani in Sarajevu. Naše obrtništvo je s tem končno doseglo eno svojih glavnih zahtev. Prepričani smo. da bo podružnica Obrtne banke kraljevine Jugoslavije v Ljubljani dobro uspevala., da bo prinesla našemu obrtniku zaželjenih koristi in da bo izpolnila tudi pričakovanja, ki jih glede poslovnega uspeha stavi centrala v Beogradu. Mnogo hudih bojev .Izbilo treba dobojevati, -lek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. 111. ponudbe gie le dobave 37< O komadov nalučilikov m 115 komadov Sj.iralnih svedrov; strojni odlelek do t u«. | ()l,u(!bfe glede dobave di\ imr.l-iii. pa = Predlogi za znižanje železniških tarif. Tarifni odbor je predložil prometnemu ministrstvu svoje sklepe slede znižanje železniških tarif, zlasti izvoznih. Po predlogih tarifnega odbora je t.reba predvsem znižati tarife za izvoz našega žita, s posebnim ozirom na naše pomorske luke. Nadalje se predlaga 25-odstotno znižanje izvozne tarife za etuvirane slive ter 20-odstotno znižanje izvozne tarife za jabolka. hruške in srozrtje. Priporoča se tu>li znižanje izvoznih tarif za druge poljske pridelke. Nadalje je po mnenju tarifnega odbora potrebno vsaj 60-odstotno znižanje izvozne tarife za meso in primerno znižanje izvoznih tarif za moko, špirit, mlečne proizvode, vino, drva in razni les, za pletarske izdelke, za premog, baker, svinec in cink. — Delno znižanje obrestne mere za vloge v Zagrehn. Zigrebške banke so, kakor znano, že 1. junija t. 1. znižale obrestno mero trhtnir. in i;ti-žov; gradbeni o komadov smirkov-jgi platna, gumijastih plošč in laka. Direkcija dtžavnega ludnika Zabukovca p'i Celju sprejema do 6. novembra ponudbi glede dobave 4(Ki0 kg bukovega oglja Dne 6. novembra sc bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede, dobave 650G kg dekstrina: pri d i reke ji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave stekla. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 6. t. 111. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 250.) komadov vi'"- za pismonoše. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri istem oddelku.) BORZE 21. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil d anes devizni promet srednji. Največ potrebe je bilo v devizah Curih in Praga. Tečaji deviz so ostali z malimi izjemami povsem nespremenjeni. Drž. hip. banka bO.jO—oi -"<>. < • 72- 74. bančne vrednote: Iraštedicna '•''-3 — 926. Jugo 7S.5 — 70.5. Cnion 191 — 102. Narodna .s«<00 — SI00 Srjiska INI bi.. Ze-cialiska 120—K!1. Poiio 06—-5C.5-'' Ljuulj. kreditna 122 den..- industrijske vrednoto. Nar šuniska 25 denar, Našieka 11<;0 den.. >■ iituiaiiii 120—125. Slaveks 54—6 . Slavonija .in (ien.. Drava 2:12. Hi—23o. 20S--n 0 Broil vagon >5 95. \ evče 124 den.. Isis -12—50. Drava VJ.S—4 75 - SO. 7% Drž. hip. banka 81.75—S2. Narodna 8000 zaklj. Blagovna tržišča LES — Ljubljanska borza (24. t. 111.). Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 3- 4 vagone o 1!*» - 192.50: rž: baška. 72 kg po 157.50-160: ječmen: baški. ozimni, iki 07 kg po '70 -172.50. koruza: baška stara po 162.50—1«5. okrogla za mletev po IN5—187.50, nova umetno sušena po 15:) —152.50 pri navndni voznirii po 155—157.50), nova času primerno suha po 127.50—130; moka: ,0. do 350 -355 + Novosadska Masovna borza (24. t. 111.) Tendenca nespremenjena. — Promet: 17 vagonov pšenice. 1 vagon ječmena. 19 vag. koruze in S vagonov moke. — Pšenii-a: baška 7980 kg 140—145; baška. Tisa, šlep 79/80 kg 150—152 5. gornjebaška. 70 'SO kg 152.5 _ 155. banaška. Tisa. šlep. 7« 80 kg 115 — 147.5. gorn.jebanaška. 79 80 147 5 do 150: sremska. slavonska. 78 kg 132.5 — 1:'>5. Oves: baški in sremski 1H2.5 — 135 fč-nirn: baški in sremski. 63,64 kg 1"7 5 do 112. Koruza: baška in «rem6« 165 - 175; *7r 112.0 — 1175; >8< 82.5 do 87 5 Otrobi: baški 11. banaški 60 — 70. Fižol- sremski 290 — 300 — S«nihorska blagovna borza (24. t. 111.). tendenca nespremenjena. .Promet 406 vag. 1'senii-a: baška. potiska. Sil kg 1475—152.5. okolica Sombor. 78 kg 130—1:15 gornjebaška. 79/80 kg 147.5—152.5. sremska. 78 k<« 132.50-137 50: banaška. 79 kg 110-145. Oves: baški 135-140: sremski 125-130 1ž: baška 110—115. Ječmen: sremski. 65 kg 100—105 Koruza: baška 105—110. ba-5kn D1m.1v 92 50—97.50. Moka- baška -'U in >00' 260—270 : 2 230—240; 5. 200— "05< ;6t 165—175. Fižol: baški uzančni 205—275. Rudinipešlanska teruiinska borza (24. t. 111.). Tendenca za pšenico čvrsta, v osta 'eni slabša. Promet majhen. Pšenica: za oktober 15—15.01. za marr 16.10_16.11. m inai 16.40—16.41: rž- za oktober 7.09-S/10, z.a marc 9.28—9.30; koruza: za inai 12.40-12.42. KULTURNI PREGLED še k novemu programu »Tiskovne zadruge" Čemu ^Zbirke mojstrov ?" Med današnjimi čitatelji — pri čemer mi' plimo njih najširše plasti — je razširjen predsodek, da je treba citati samo najno« vejše leposlovce, ker stari avtorji nimajo sodobnemu človeku nič več povedati. To mnenje je treba vsekako korigirati: zdi se. da je nastalo pod vplivom modnih literar-nih gesel. Samo človeka, ki uprav hlasta po novostih in novih dražilih. morejo zadovoljiti ona modna gesla v književnosti. Prav in potrebno je. da čitamo sodobna de» la. ki nam razodevajo obličje naših dni. vendar ni dobro, če naredimo iz tega vodil* no načelo in enostransko odklanjamo vse. kar je »starega«. Moder čitatelj, ki išče v knjigi več nego lagodno zabavo, ki išče živ« Ijenskega spoznanja in plemenitega notra* njega uživanja, kakor nam ga nudi vsaka, torej tudi literarna umetnina, se bo vedno znova vračal k starim pisateljem Ljubite« Iji finega vina vedo. da žlahtna kapljica s starostjo pridobiva vrednost in da neznvrt !i mošt ni baš najokusnejša pijača. Neki odličen mož je dejal: Držim se načela, da čitain znanstvene knjige le od najnovejših avtorjev, pri leposlovnih pa se nikdar ne prenaglim: knjiga, ki ne preživi niti enega desetletja, nima vstopa v mojo knjižnico! — Tudi to. kajpak, ne more biti absolutno načelo: izkušen čitatelj, ki zna dobro knji« go uživati, se bo pri izbiri knjig dr/al sred« nje poti. t. j. združeval bo staro z novim in bo izbiral predvsem po kakovosti. Pisatelji se razlikujejo med seboj po kva« li tetah: knjige so predvsem ali dobro aH siabo napisane; šele v drugi vrsti se ozira« mo na njih tendenco, moralno plat i dr. Dober pisatelj se ni nikdar ponižal v po« hujševalca, v pornografa, četudi piše o koč' Ijivih rečeh, kakor n. pr. Balzac v »Okrog« lih povestih« (Contes doalatiques). Tenden« ca (svetovni nazor, idejna vsebina, socialna usmerjenost) je pri njem vedno v skladu 7 umetniško, s formalno stranjo spisa. Za* to govorimo o mojstrih. Njih dela so vzlic temu, da se literarne oblike izpreminjajo. kakor se izpremin jajo vse življenske for» me, tudi po stoletjih takšna, da zadoščajo čitateljevo potrebo umetniškega uživanja. Omenjamo n. pr. Cervantesa, Shakespearea. Rabelaisa. Moliere«ja. Puškina. Gogolja. Balzaca, Tolstega in druge. Inteligenten in izbirčen čitatelj ne bo mogel nikdar pogre« sati spisov velikih mojstrov; oni. ki hoče imeti z literaturo tisti užitek, ki ga ne mo* re nadomestiti nič drugega na svetu, si mo« ra vzgojiti in oplemenititi okus na teh ne> smrtnih dokumentih človeškega genija. Ni« so samo najboljša šola dobrega sloga alt Petdesetletnica pisateljevanja Branislziva Nušiča Minule dni je najpopularnejši srbski književnik Branislav Nušič v intimnem krogu proslavil 66 letnico življenja, ki je hkrati 50 letnica njegovega književnega dela. Potemtakem je Nušič zašel prav zgodaj v službo Muze: v osemdesetih letih je že pridno sukal pero. 1. 1886. so izšle njegove >: Pripovetke jednoga kaplara« iz srp-sko - bolgarskog rata«, pred dnevi pa so v Beogradu uprizorili njegovo najnovejše odrsko delo. Vmes med tem leži precej lepa kopica Nušičevih knjig: Tu so »Ra-mazanski večeri«, >Lističi iz požarevač-kog zatvora»Deset priča«, pa znamenito »Opšrinsko dete«, ki je preveden tudi v slovenščino, »Ben Akiba«, »Devetnajsto-petnaesta«, opis srbski narodne žaloigre. ki je izšel pred leti tudi v »Jutru«, potem »Humoristična autobiografija«. Dalje so tu tu štiri knjige Nušičevih opisov Južne Sr- tehnike pripovedovanja, marveč so tudi si« ctr še vedno živi: vodilne ideje in prevla« cujoče strasti so v nas prav tako žive, ka» kor n. pr. v mnogih Balzacovih junakih. Nič ni zanimivejšega nego opazovati notranjo podobo samega sebe v motnem zrcalu pre« teklih časov, iskati in odkrivati sebe, svoj čas in današnje na videz nove probleme pod patino starih del, kjer teče pravir več« nočloveškega. • Poleg zbirke »Sodobni roman« je Tiskov« na zadruga« v svojem novem založniškem programu napovedala »Zbirko mojstrov«. Zgornje vrstice utegnejo čitatelju. čeprav ie površno, razodeti nje namen in pomen V razliko od dosedanje »Prevodne knjiž« niče« bo »Zbirka mojstrov« slonela na pre vdarno izdelanem načrtu, in kar bo v nji izšlo, ne bo plod slučajnosti, marveč plod smotrene književne izbire (selekcije). Če že 'mamo Slovenci svojo prevodno književ« nost. katere obseg je zaradi našega majhne« <>o kroga zelo omejen, tedaj je treba, da :mamo najvažnejše, kar je dalo svetovno slovstvo, ne pa da polnimo trg s prevodi tretjevrstnih pisateljev, ki jih pri nas nih« če ne potrebuje. Odtod torej skrbna izbira in za več let v naprej določeni založniški program v iz« dajanju prevodov »Zbirka mojstrov« naj nam pokaže nekatera najboljša in najza« r.imivejša dela mojstrskih pisateljev Za pr« vo leto sta n. pr. izbrana Voltairejev »Can« di d« in Flaubertov roman »Salambo«. Voh taire je imel v 18. stoletju silen vpliv; nje« govo ogromno delo je danes v marsičem mrtvo, toda roman »Candid« je umetnina, ki bo ostala večno eden izmed dokumentov prosvetljene dobe. ko sta prišla na« vskriž cerkvena avtoriteta in svobodni raz« um. ko je idejno dozorevala velika revolu* ■'iia. ki od nje še danes vsi živimo. Flau herlov »Salambo« je drugo veliko delo slav« nega avtorja »Gospe Bovarvjeve«: to je zgodovinski roman, čigar fantazija prekaša domišljijo modernega filmskega režiserja, čeprav je spisan na osnovi natančnega stu« dija kartaške zgodovine To je delo. ki opa« ja čitatelja že po svoji stilni dovršenosti. V tej zbirki bo izšlo še mnogo biserov svetovnega slovstva, če se ie bo krog slo« venskih čitateljev trdno oklenil in ji orno« gočil materialen obstoj. »Sodobni roman« in »Zbirka mojstrov« bosta dala na leto šest knjig neminljive vrednosti, ki bodo čitatelju veselje, naši hiši s književnimi policami pa ponos! bije. še obilnejše je Nušičevo gledališko delo: tu so komadi »Sumnjivo lice«, »Pro-tekcija«, »Narodni poslanik«, »Običan čo-vek«, »Knez Ivo od Semberije«, »Pučina«, »Jesenja kiša« in mnogi drugi, med katerimi so tudi taki, ki sploh še niso bili natisnjeni. Nušič je tudi pri Slovencih tako znan, da ni treba govoriti o pomenu, ki ga ima zlasti v dramatski književnosti Jugoslavije.. Po plodovitosti ga ni prekosil še noben jugoslovenski dramatik; njegov humor je postal v pravem pomenu besede popularen; izbrani Nušičevi spisi bi utegnili imeti tudi drugod kaj uspeha. Petdesetletnica pisateljevanja je tako redek in časten literarni jubilej, da bi nam vzbujalo spoštovanje tudi tedaj, če ne bi šlo za Nušiča. Priljubljenemu Ben Akibi kličemo tudi mi: še na mnoga leta! Dr. Henrik Turna, „Potnen in razvoj alpinizma" Naslov je točen, toda vse preskromen, da bi izrazil ves zmisel in vso vrednost te knjige, ki je poleg Badjurovih vodičev najtehtnejše delo v naši, ne prebogati alpinistični književnosti ln najbolj reprezentativno — ne samo radi svoje razkošne oblike, ki se očituje med drugim v dvanajstorici prekrasnih planinskih slik (prof. Ravnik, Planinšek, škrlep, Kuralto-va. Brisighelli), temveč in pred vsem radi svojega miselnega bogastva. Lahko bi dejal, da je Tuma v to delo položil samega sebe, kakor se polagajo pesniki in misleci v svoja dela; na 296 straneh je izpovedal pionir slovenskega alpinizma končni rezultat preko polstoletnega soživljanja z naravo tam, kjer je najmogočnejša in naj- bolj očitna v svojih pojavih, v svojih gorah. Za eno knjigo preobširen rezultat. Ni m-ogoče na 296. straneh podati izčrpno sliko o razvoju alpinizma, o njegovem odnosu do igre, dela, športa in plesa, o njegovem odnosu do čustva prirode in umetnosti, flo individua in znanosti in religije; to ne more biti poleg tega izčrpna apologija in filozofija alpinizma, učbenik njegove tehnike in — končno — bojevit pretres vseh nasprotnih mišljenj Toda avtorju ne gre za takšuo nemogočo izčrpnost na vse strani, gre mu za pobude na vse strani in kolikor podaja svoja osebna, kon-kluzivna mišljenja, jih zna stisniti v dve, tri skope stavke, ki ne potrebujejo po svoji jasnosti nobene obširnejše razlage. Knjigo je posvetil avtor »naši stremeči mladini« in ta. ki je združena po svojih najboljših predstavnikih v »Turističnem klubu Skali« in ki razume njegovo neupogljivo borbenost in svežost kot del svoje mladosti, mu je knjigo založila Jaz pa bi jo priporočil vsem stremečim ljudem in še tistim ki loslej niso stremeli, ker niso vedeli, kakšen zaklad mladega življenja. samozavesti in energije nam je skrit v naših gorah Knjiga stane broširana 100 Din. vezana 120 Din in jo je dobiti po vseh knjiearnah. pri avtorju in pri »Skali«. Istočasno je ta izdala avtorjevo topo-nomastično karto skupine Triglav-škrlati-ce v izmeri 1:37.500. kl izpolnjuje občutno vrzel v naši domači geografiji id ki stane samo 8 Din. K. K. Zbornik znanstvenih razprav Izdaja profesorski zbor juridične iakultete v Ljubljani. — Vil. letnik 1929-3«. Cena 48 Din. V tako ozkem kulturnem krogu, kakor ga predstavljamo Slovenci, in ki ni niti bogat ne more strokovna pravniška literatura računati z obilnim odjemom. Kdor ima le nekaj vpogleda v znanstveni knjižni trg v Sloveniji, ve pretehtati, kakšni križi in težave čakajo še le znanstveni zbornik, predno najde dei ali celo polovico toliko odjemalcev, kolikor šteje strani. Zbog tega pomeni kulturnj čin trajne vrednosti, da pravna fakulteta ljubljanske univerze more po teh malo letih, kar obstoji, stopit- pred javnost že s sedmim letnikom svojega Zbornika. Ta prinaša v redakcijskem ogledu praktično novost, ki je vredna posnemanja: ob koncu vsake razprave je namreč še tolmač slovenskih besed, ki so srbskim ter hrvatskim čitateljem mani znane ali neznane, kar pomeni lep korak k poiugoslove nienju znanstvenega prizadevanja. Da je zanimiv in bogat, pove že prvo prelistanie. Zanima! bo teoretike in praktike, sodnike in odvetnike, upravnike, zgodovinarje in narodne gospodarje Zgodovinarje utegne n. pr. posebno zanimati prispevek Dr. M. Dolenca: Pravni institut »Klausel des allgemeinen Landschadenbun-des« v slovenskih deželah. Saj ie kar neverjetno: izz.a 16. stoletja in prav globoko do 19. stoletja ie ta važna, pa po svoll vnanjosti nekako čudno-skrivnostna pravna naprava bila v naših deželah doma, pa ie padla tako korenito v pozabljenie, da ;e niti slovenskega imena ne vemo. Dolenčeva razprava prinaša bogato dokumentacijo ln opisuje funkcijo te klavzule od njenega postanka pa do njenega prestanka. — Civilno pravo je zastopano po študiji prof dr. St. Lapajneta: Spori o osnovnih pojmih prava zastaranja. Avtor prinaša bistroumno kritiko dosedanjega pojmovanja zastaranja: stremi po enotnem poimu in logič-no-teoretični uceljenosti njegove vsebine ter podaja v zaključku svojo rešitev. Ta razprava bo vzbudila pri praktikih gotovo mnogo zanimanja, pa tudi teoretiki bodo morali pristopiti k reviziji svojega doseda njega stališča — Prof. dr. R. Kušej obravnava v razpravi: Katoliška cerkev in njeno pravo v povojni dobi snov, o kateri ie težko reči. ali je boli delikatna ali bolj zamotana ali bolj aktualna, vsekakor pa ima vse tri lastnosti. Gre za praktično izvajanje novega cerkvenega zakonika, za splošna načela novega konkordatnega prava, kakor se ie izobličilo v konkordatnih pogodbah poslednjih let. in za nekatere spe- • cielne materije cerkvenega prava. Jugo siaviia bo prej ali slej morala svoie odnose do rimske stolice pogodbeno urediti. Kušeieva študija podaja posredno kažipot, kako bi se po dosedanjih izkustvih moglo najti sporazumlienje, ki bi za našo državo bilo najbolj ugodno. — Pravnim hi kulturnim zgodovinarjem bo posebno ugajal prispevek prof. dr. V. Korošca: Sistematika prve hetitske pravne zbirke. Indogerman-ski narod Hetitov ie vpade! I. 1758 pr. Kr. v Malo Azijo in ustvaril federativno organizirano velesilo, ki je osvajalno prodirala v Sirijo in babilonsko državo. L. 19U6. so našli kraljevski arhiv tega naroda in v njem med drugim tudi celo pravno zbirko, cel zakonik, ki ni nič mani zanimiv kakor sloveči tiamurabiiev kodeks. Koroščevs študija razmotriva vsebino in sistematiko tega zakonika. — Kriminaliste ter kriminalne politike bo zanimala daljša razpra"a proi. A. Maklecova o Osebnosti zločinca v modernem kazenskem pravu s posebnim ozirom na kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije, v kateri srečno združuje pravno teorijo s socialno psihologijo in kulturno zgodovino. Navzlic temu, da ie učena, ie ie dikcija te razprave tako nazorno gladka, da jo brez težav in s pridom čita lahko tudi vsak nestrokovnjak. Sai podaja prav za prav kos kulturne zgodovine, rnotrer.o z zrelišča specialne strokovne vede. — Dve razpravi prinašata gospodarsko vsebino, dr. A. Bilimovič govori o Racionalizaciji gospodarstva. O racionalizaciji se v zadnjih letih tudi pri nas govori, pa boš našel malokoga, ki bi vede! o nji kai več. nago more beseda sama povedati. Iz Bilimovi-čeve razprave se vidi, kako kompliciran in mnogostranski je ta problem in kako obsežnega študija zahteva. Avtor nam podrobno ter sistematično razloži svojstvo racionalizacije. pokaže niene cilje in na-znači tudi nieie. do katerih more iti. On navaja tudi obširno literaturo ter prikazuje poleg racionalizacije posameznih podietii še inedgospodarsko racionalizacijo. — Prispevek A. Ogrisa: Delniške družbe dravske banovine v desetletju 1919—1928 je statističnega značaja. Podaja zanimiv kos naše gospodarske zgodovine poslednjega desetletja. Iz analize industrijskega podiemanta in poslovanja se podajaio sami od sebe vidiki, s katerih nam bo usmeriti industrij sko politiko. I.epeniu zborniku želimo mnogo čitalcev in odjemalcev. —Ri— Zagrebško pismo Gledališče, koncerti, gostovanje ili balet. Zagreb. 24. oktobra. Teden, ki ie poln dogodkov. Predvsem | smo imeli gostovanje znane nemške umetnice Gizele >Verhe/,irk. ki je s svojo družino priredila v Narodnem gledališču tn predstave. Njeno gostovanje je do neke mere razočaralo: vendarle smo pričakovali več umetniškega stremljenja in manj očividne-ga prizadevanja, da se komika poniža na nivo kabaretske umetnosti. V slednjem oziru je Gizela \Verbezirk uspela; občinstvo se je zabavalo in smeha je bilo na pretek. To pa je bila edina pozitivna stran njenega gostovanja. Vsa zagrebška kritika je obsodila ta nastop, ki nikakor ni šel v zlati okvir našega Narodnega gledališča. Tudi obisk ni bil takšen, kakršnega je morda kdo pričakoval. Kritika je poudarjala, da ie naš ansambl v umetniškem oziru boljši in da naši posamezni umetniki daleč nad-kriljuiejo goste. Se več, kritik Josip Horvat (;Jutainji list«) je v svojem poročilu naglasi I. da se naša nedavno umrla umetnica Panika Haimanova lahko mirno postavi ob bok tudi sami Gizeli \Yerbezirk. Žal da smo tudi tokrat prepozno spoznali, kako veliko umetnico smo izgubili v nepozabni taimanici. Gostovanje plesalke Jelisavctc Nikolske. Andreja Drozdova in senora Bonifacija ni zapustilo nikakšnega posebno znatnega umetniškega vtiska. Vsekako ie Nikolska zelo trenirana plesalka z znatno tehniko. — n to je vse. Umetniški okus, invenciia in ritmični čut daleč zaostajajo za onim. kar so nam na tem področju že nudili v Zagrebu. Samo v enem plesu ji je bilo uspelo, da je dosegla pravi in čisti umetniški učinek. P ETRU SKA. S črnini kalpakom na ruši glavi se zaganjal je v ljubitelje ente. S čepico prijateljček »ta pravi« je v odmevih zbral vse — skromnejše talente. Peen. Andrej Drozdov takisto ni izrazita umetniška osebnost; ima samo idealno lepo kulti-vira:io telo: lepota, ki nas pri moških preseneča. Španec Bonifacij je nekako najbolj ustaljena umetniška natura med omenjenimi plesalci; čeprav tudi on ni izredno močan. je vendar vsaj invencijozen. Tudi ta plesni večer je imel po večini varijetetskl značaj. Orkester je dirigiral Oskar Jozefo-vič. V Glazbenem zavodu se pripravljajo zanimive prireditve. Znani zagrebški muziko-log gosp. (Ir. Dragan Plamena«- je napovedal sest večerov zgodovinske glasbe. vse z uvodnimi besedami. Iz programa posnemamo. c!a so na vrsti komorna glasba baroka v Nemčiji, Italiji. Franciji, dalje italijanska in francoska opera 17. stoletja. Johan Očke. gheni. Monleverdi. Rossi itd. Ker so ti večeri zelo značilni in poučni, bomo o njih ob drugi priliki sporočili kaj več. Naglaša-mo samo, da je Dragan Plamenac našel v nekaterih zagrebških umetnikih izvrstne sotrudnike in pri upravi .Hrvatskega glaz-benega zavoda« izdatno razumevanje in pomoč. Brez tega takšne prireditve ne bi bilo mogoče. Zagrebška filharmonija je že začela svojo letošnjo sezono ter je priredila svoj prvi koncert. Ta prireditev je imela popoln umetniški, pa tudi materijalni uspeh. Dvorana je bila polna. Z zadovoljstvom ugotavljamo. da je občinstvo ohranilo zanimanje vsa'1 za ta naš edini filharmonični orkester. Filharmonija je dolgo časa iskala primernih pro?torov za svoje koncerte in je po raznih poizkusih v zagreških dvoranah naposled odkrila v dvorani kina sEuropa Palače; ustrezajoče mesto, ki se odlikuje tudi po dobri akustiki. Program prvega koncerta je bil sestavljen tako-le: Brahms, četrta simfonija v E-niolu. op. 98: Papandopolo Prebiranje", simfonična slika: Musorgski, >Sli-ke z razstave , v instrumentaciji Moricea Ravela Vsa dela so bila izvedena odlično lrt s pravim umetniškim zanosom. Orkester je odlikovalo plemenito muziciranje, lepi in sočni zvoki ter homogena ubranost. Dirigiral je KreSimir Baranovič, ki je s svojo inteligentno interpretacijo dosegel posebno velik uspeh. Zlasti mu moramo šteti v zasluge, da je naštudirai delo mladega in zelo nadarjenega domačega skladatelja Borisa papandopula. I a mladi skladatelj ima presenetljivo tehniko kompozicije in instru-meritaciie, ki za sedaj nadkriljuje njegovo invencijo. V /.lic vsemu je njegov talent tako močan in izrazit, da mu ga moramo priznati s spoštovanjem in najglobjim kritičnim prepričanjem. Papandopolo je star šole °J4 lit, pa je že spisal vrsto velikih del, med njimi tudi odrsko paiiiomimo Zlato % ki jo je lani izvajalo zagrebško gledališče. Vsekako je pojav Borisa Papandopola med našim mladini skladate!jskini rodom dncela edinstven. Žisa Hirschler. Iz svetovne književnosti Duh bodoče Nemčije v zrcalu nove književnosti Pavel \Yinter skuša v svojem pregledu najmlajšega nemškega pesništva ( Rozpra-Vy A ven t i na«, Praga. 3. 4. oktober 1930) dati nekako sintezo svojega preniotrivanja in odgovoriti na vprašanje: Kakšen je duševni boj za bodočo Nemčijo, kakšna je borba za ustvaritev jutrišnjega, danes vznika-jočega nemškega »\Veltbild ? V svojem preniotrivanju nemške poezije _ pravi omenjeni pisec — smo nekajkrat omenili »Enthunianisierung der Kunst« Ta skrivnostna formula gre danes šepetaje od ust Die \Ve!t fiingt im Menschen an«. takisto je vsem najmlajšim pisateljem skupno zani-kavanje besed drugega pesnika, ki so bile tolikanj priljubljene celemu stoletju: »Hochstes Gljjck der Erdenkinder ist nur die Persfjnlichkeit . Tem najmlajšim je skupna vera da človek in posameznik ne moreta biti zadnje merilo umetnosti, ne moreta veljati kot spoznanje. Ekspresioni-stom očitajo, da je njihovo delo otopelo v humanih in političnih smotrih, da so si podtaknili humanitarne in etične vzore ter s(; tako ponaredili pravo podlago ekspresionizma, nadomestivši pesniški patos z etosoin. Strastneje nego kdaj poprej se oznanja prepričanje, da je umetnik medij koztničnih glasov; da je največji nefas, ki si ga lahko pesnik dovoli, to. da kult bogov, kult plašile nadomešča s humanitarno - etično iz- povedjo! Takšni glasovi se slišijo v dobi »nove stvarnosti1:, v dobi »Gebrauchslvrik-, »Gebrauchsmusik«, »Gebrauchspoesie*. Torej bujnejša in drznejša romantika nego kdaj poprej! V posebno nemilost je pri mnogih zašel duh. Nekateri pravijo, da je duh v umetnosti samo izmišljotina buržoazije. dočim drugi vidijo v njem izmišljotino Židov in Sokrata: tako sta torej Marx in lieraklit prišla v kaj čudno soseščino. Majhen, toda nič manj pomemben je krog pesnikov in duše-slovcev. ki kličejo po »življenskem« verstvu, ki bodi usmerjeno umetniško, ne pa etično. Ta pokret se zbira okrog Ludvviga Klagesa. nima nič skupnega z antisemitizmom, a vse z antijudaizmom. (Za uvod v to mišljenje dob o rabi sicer slabo spisani Kampf um Odihenberg E. Ebermaverja.) To gibanje pa je bilo doslej uspešnejše v psihologiji nego v poeziji. V bistvu vse to niso novi problemi, kakor bi kdo sklepal po njihovi čudno našo-pirjeni zmodernizirani besedni vnanjosti. Gre marveč za zelo stara vprašanja. Današnje borbe očitujejo naliko s problematik« predklasične Nemčije. Kakor nekoč, iščejo mladi Nemci tudi danes potrditve in okrepitve v zamejskem svetu. Kakor je v literarnih bojih 18 stoletja zmagal Lessing, ko je povz(.'gnii Shakespeareja proti Voltaire-ju, tako se danes del mladega književnega rodu sklicuje proti sodobnemu francoskemu moralizmu na Hamsuna in Lawrencea. Vzlic temu ni moči prezreti znakov, ki kažejo na to, da bo izsledek današnjih borb drugačen nego za Lessingovih dni in da se bo Nemčija za neko dobo duševno tesueje zbližala s Francijo nego z Anglijo in severnimi deželami, ki so ji rasno bližje. Mlado pokolenje nadaljuje sedaj razgo- vore s starejšim. Doslej se je tujemu izogibala, ljubosumno varujoč videz svoje samostojnosti. Sedaj so celo med najmlajšimi spoznali resnejši pesniki, da je treba razčistili odnos s starejšim literarnim rodom V glavnem razločujemo v Nemčiji tri duhovno vplivne skupine. Tri kozme duha, h katerim mladi čutijo privlačnost ali odbojnost. Predvsem je tu misliti socijalizeni Martina Bubra. Potem novi — individualistično pobarvani — prosvetljeni humanizem poznega Thomasa Manna. Dalje je tu množica popolnoma se razhajajočih Nietzschejt--vili opostolov, ki zožujejo mnogolično in mnogoznačno Dionizovo oporoko, hoteč s takšnim tolmačenjem še bolj poudariti njegovo silo V tej vrsti stoje Ortega y Gasset (ki, čeprav Španec, neposredno vpliva na nemške kulturne sloje).. Max Scheler, ki Je umrl, preden je mogel končati novo zasnovani spis Anthropologie. ki naj bi bil pen-dant h Genealogie der Moral, stoje pesniki in filozofi kulture Štefan George, Ernst Bertram, Rudolf Paunvvitz, Leopold Zigier, Spengler. Ludvvig Klages. Z vsemi temi je trčilo in z njimi razprav-vlja najmlajše literarno pokolenje. Izid tega obračuna bo določil duševno formo bodoče Nemčije. ----------B—o. Rumunski prevodi v Italiji V rumunski književnosti — in morda v vsej njeni umetnosti — je dozorela nova smer romanske kulture. Tradicionalna vez z romanskim svetom, ki jo je poveličeval leta 1839. Jon Codru, se je razsula pod pritiskom novih sosednjih kultur. »Mati Roma in oče Traian« sta izgubila moč nad narodom onkraj Dunava, v njunem imenu je razširila svoj vpliv moderna Francija. Poleg nje pa prodira duh .slovanske kulture. Zato ni čudno, da ruirmn-ska literatura ne skriva sledi novih življenskih sil in zvez — posebno z rusko. Isto dokazujejo pripovedna dela njenih sedanjih tvorcev, ki jih po načrtu prevajajo v italijanščino. Delo vodi Rumur. Claudi Isopescu, profesor rimske univerze. Doslej so izšle novele duhovnika Jona Agarbiceanua, dva romana Livija Rebre-anua, povesti in novele Cezarja Petrescua, novele rajnkega Jona Gornua in nedavno umrlega Jona Slavicija. Laški kritik G. Lipparini prisoja največjo vrednost Sla-viciju iz Transilvanije (t 1925), ki je baie še najbolj ohranil svojo latinsko izvirnost, kar pač ni zadosten protidokaz na naše zgornje trditve o novem odklonu v rumunski kulturi. Snov prevedenih del je močno nacionalna. Agarbiceanu opisuje v »Dveh ljubeznih« odločitev med ljubeznijo do madžarske grofice in ljubeznijo do domovine z zmago patriotizma. Pokrajina in ljudstvo bizantske vere sta v tej noveli živo združena. Zanimiva je tudi novela Fefeleaga. Nič manjši domoljubnež ni Livij Rebre-anu v svojem vojnem romanu. Njegovega brata so leta 1927. Madžari obesili kot veleizdajalca. Roman »Gozd obešenoev« je apoteoza mučeništva Avstro-ogrski državljan Bologa se je nacionalno prebudil, ko je prvič videl smrt češkega častnika-legijonarja. Kmalu poskuša beg k sovražnikom ,a se mu ponesreči in zadene ga ista kazen. Poleg junaka, njegove ljubezni in deklice Ilone, daje romanu posebno vrednost spretni opis avstrijske armade — pred razpadom. Proroško je opisana junakova smrt. V drugem romanu »Cinleandra«, ki mu je avtor dal ime po narodnem plesu, opisuje patološki slučaj, kakor radi pišejo ruski realisti. Tu se oV ljubezni med bogatašem in kmečko deklico zrcalita dva svetova, jasnejše pač višja družba, kar je avtor psihološko spretno podal in sicer v veliko začudenje vsrh onih bralcev, ki ne poznajo divjosti ari- stokratskih instinktov. Kako priljubljena snov je blaznost, si lahko predstavimo tudi po prečitanem romanu »Fantastična simfonija«. Cezar Pe-trescu analizira miselni razvoj fiksne ideje v profesorju jezikoslovja. Nihče bi učenjaka ne prištel k blaznežem. — Isti avtor se je še bolje predstavil z novelami »Človek sanj«. Predvsem je Petrescu slikar pokrajine, umetnik, ki ustvarja iz vaškega življenja. Najljubši so mu kmečki in sploh srednji ljudje, brez ironije, z grenkobo opisuje njihovo bedo. :, Truden in dober sem se vrnil v leseno bajto, kjer so okenca polna geanij, pod krošnjo stai-ega oreha, ki sem v njegovi senci nekoč čudi jaz sanjal o zmagi nad svetom.« Med pisatelji, ki so v tem stoletju umrli, je bil gotovo najznamenitejši kritik, romanopisec in novelist Jon Gornu, ki ga predstavljajo v prevodu novele »Ažurni pr«ne«. Toda novelice kažejo komaj del pisateljeve moči. Srečnejši je s prevodom Jon Slavici. Po profesorjevi sodbi je njegova novela »Mlin sreče« najpopolnejše delo v rumunski književnosti. Po širini je novela že bližja romanu in sicer sorodi.a italijanskim. Kritiki ga primerjajo Vergi in Deleddi. Novela se dogaja v divji pokrajini v hostah in na bregovih, med kmeti, pastirji in roparji. Slavici je umrl leta 1925. in je, k*-kor znano, v Rumuniji jako priljubljen pisec. Splošno smemo po teh prevedenih delih soditi le samostojnost, svojevrstnost nove rumunske proze. Duša opisanega ljudstva se razkriva s svojo nagonsko pristnostjo, nemirna in še nekoliko divja, v borbi med starim patriarhalnim redom in sodobno civilizacijo, ki prodira z zahoda, živi prirodno silno, nacionalno zavestno pa le v Transilvaniji. Tudi v tem oziru je torej nova rumunska proza resničnosti zvesto zrcalo. I. G. Mili List Tfihnifni del rubrike urejuje »vtotchnični oddelek Vacuuni Oil Companv. <1. «L Volan bo spet na desni strani! O tem nas je prepičal letošnji pariški salon. Velika večina francoskih vozov ga ima že na desni strani in tudi nemška ter celo ameriška industrija kažeta to tendenco. Oni konstrukterji, ki so svojčas zahtevali preselitev na levo stran, se spo-komo vračajo k pristašem desnice. V Ameriki, ki je bila vsa levičarska in ki je prav za prav prinesla levo modo, že resno diskutirajo o tem, kako bi prestavili volan na desno stran. V Italiji so se na poziv italijanskega avtomobilskega kluba skoro vsi avtomobilisti izjavili za desno stran. Samo Angležem se ni treba pečati s prehodom na desno: njihov lconservativizem je bil tako velik, da splch niso prišli od desne strani na levo in postavljajo še danes volane na desno; zato pri njih problem prehoda od leve strani na desno sploh ne obstoji. Glavni dokazi za levo stran so bili v prvi vrsti konstrukcijskega značaja. Če je volan na levi. je njegova prednost pri modernih vozilih, ki so večinoma zaprta, ta, da so pretikala in zavore znotraj na desni strani poleg vozača in da jih šofer premika z de^no roko. Razen tega je taka konstrukcija tudi cenejša. Ljudje so navajeni na desno roko ter je ■ upravljanje na ta način lažje in udobnejše. Drugi dokaz v prilog leve strani bi pa Dil ta. da je gostu na ta način omogočeno vstopati s trotoarja (potem mora pa šofer vstopati s ceste!j. Razlogi, ki govore proti levi strani, pa se ozirajo na prometno varnost in na udobno upravljanje z voianom med vožnjo. Strokovnjaki so prišli do tega, da so se gotove vrste nesreč pomnožile zaradi tega, ker se je število volanov na levi strani povečalo. Avtomobili, ki imajo volan na levi, silijo vedno bolj proti sredini ceste kot ob trotoar. Zakaj? Upravljač ne more na desni strani natanko videti vsakega jarka, drevesa, smetišča in drage zapreke in se zato čuti bolj varnega čim bolj je oddaljen od roba ceste proti sredini. To velja predvsem za tovorne avtomobile in velike omnibuse. Do tu bi že šlo; nezgode pa nastanejo, kadar hoče vozač prehiteti drugega. Zdi se na prvi pogled — in pristaši leve strani uporabljajo to kot dokaz, — d;, šofer, ki sedi na levi strani, lažje vidi, ali je cesta prazna in lažje prehiti. Temu pa ni tako; to velja samo za trenutek, v katerem se vozač odloči, da bo prehitel. Med prehitevanjem samim pa se vozači navadno zm >tijo, ker ne sede na desni strani in ne presodijo pravilno, ali je dovolj prostora med obema voziloma. Čim hitreje vozijo, tem lažje se prevarijo. Zdi se, da bodo tehnični razlogi, ki govore za levo stran, kmalu odpadli, ker ie tendenca modernih tipov spraviti pretikala in celo zavore na volan. Pri dražjih tipih je to deloma že uvedeno in počasi bodo prišli tudi cenejši tipi na vrsto. Potem bodo varnostni razlogi, ki govore za desno stran, gotovo tako močni, da se bodo volani polagoma pri vseh tipih preselili na desno. Spet nova konkurenca bencinu? Problem motornega vozila je problem gospodarskega izkoriščanja energije, ki je nakopičena v pogonskem materialu. V kilogram bencina je položilo solnce 10.000 kalorij, od katerih se pa v motornem vozilu izkoristi največ samo 25 do 309/ • Znanost se trudi že leta in leta, kako bi število teh odstotkov povišala. Posrečilo se je doseči gotovo povišanje pri večjem pritisku, pri večji kompresiji. To ve danes že vsak vozač. ki ima moderno motorno kolo. Toda od procenta do procenta je težje povišati-ko-ristni učinek. To zahteva ogromno strokovno znanje in veliko detajlnega dela. Svet se seveda ne more zadovoljiti s tem, da bi čakal, kdaj se bo posrečilo bencin bolj ekonomično izkoriščati. Po drugi strani se pa hočejo države, ki nimajo petrolej-skih vrelcev doma, iz gospodarskih in vojaških razlogov rešiti importa bencina. Tako vidimo že desetletja bolj ali manj srečne poizkuse, kako bi se dal bencin nadomestiti s kakšnim drugim pogonskim sredstvom. V naši rubriki smo že neštetokrat omenili razne poizkuse v to svrho. Danes naj pride na vrsto dušik, ki mu pripisujejo v tem smislu po našem mnenju večjo važnost, kakor jo pa zasluži. Vprašanje je, ali more dušik ali katera njegovih spojin, ki se da lahko pridooivati, zgoreti slično kakor bencin, da oddaja energijo. Dušik sam pač lahko, zgori v prisotnosti kisika kakor bencin. Toda tukaj je velika razlika, ki je usodna za dušik. Dočim bencin pri gorenju oddaja velike množine energije, ki jo praktično porabljamo za pogon motornih vozil, dušik nasprotno p o r a bi ogromno množino toplote, da more zgoreti. Zato dušik pri gorenju ne more opravljati nikakega dela, ampak nasprotno sarn porabi veliko dela, oziroma energije, da sploh more zgoretf. Kot konkurent bencinu je torej izključen, kar moramo radi ali neradi z obžalovanjem konstatirati. Sicer bi se vozili zastonj, ker ga imamo v zraku kolikor ga kdo hoče. Drugače je z amonijakom, ki je spojina dušika z vodikom. Amonijaka imamo v znatni količini v premogu, iz katerega ga pridobivajo že desetletja v svrho proizvajanja umetnih gnojil. V industriji umetnin gnojil se rabi amonijak v precejšnjem obsegu celo kot izvor enegije, z drugimi besedami, kot pogonsko sredstvo. Da se da namreč amonijak spremeniti v gnojilo, Ki vsebuje soliter, ga je treba sežgati, pri čemer ujemajo pri zgorenju nastale pline kot dragocene rekacijske produkte. To toploto izkoriščajo v vsaki moderni tovarni umetnih gnojil za dobivanje pare. Pač ne bi bilo nemogoče rabiti amonijak kot pogonsko sredstvo v posebno za to konstruiranih motorjih. Vprašanje je samo, ali bi bilo to ekonomično — ne v motorju, ampak v gospodarstvu sploh. Pliui, ki nastajajo pri gorenju amonijaka, vsebujejo dragocene dušikove okside, ki jih rabijo pri proizvaajnju umetnih gnojil in vrednost teh oksidov kot umetna gnojila je neprimerno večja kakor bi bila vrednost energije, ki je nastala pri gorenju, če bi se dali v takem motorju ti plini nekako ujeti in shraniti, potem bi motor utegnil biti ekonomičen. Slično je z amonijakom, ki ga umetno pridobivajo iz zraka; pri tem je treba pomisliti še to, da je energija, ki jo porabijo za njegovo pridobivanje, neprimerno večja, kakor pa energija, ki bi jo dajal amonijak v motorju. Iz navedenih stavkov smo se lahko prepričali, da smo še daleč od tega, da bi se poceni vozili z energijo, ki bi jo dobivali iz zraka, in da bomo še precej časa navezani na bencin. Tvrdkam. ki se bavijo z izdelovanjem bencina, in posestnikom bencinskih črpalk se torej še ni treba bati nobenih konkurentov! Te vrstice smo priobčili samo zato, ker razno časopisje vsak dan bega občinstvo z novimi iznajdbami, ki nimajo prav nič pomena za prakso, kakor smo videli v današnjem primeru. Polet Kingsforda Smitha iz Londona v Avstralijo. Kingsford Smith, ki je potolkel dosedanji rekord v poletu iz Anglije v Avstralijo, je letel od 9. t. m. ob 5. zjutraj do 19. t. m. ob 1.45 popoldne. Dosedanji rekorder squadron-keader Bert Hin-kler je rabil za polet 15 in pol dneva. Po prihodu v Avstralijo je poslal Kingsford Smith iz Port Darvvina v London naslednji brzojav, ki nas bo gotovo zanimal: »Razen manjših del, ki so bila potrebna za dobro stanje aeroplana med poletom, ni bilo treba nobenih popravil. V Soera-baya na otoku Bataviji sem se prvič od Londona dotaknil sveč ter jih premend. Pred odhodom iz Port Darvvina bom pregledal ventile ter spet napolnil okrov z oljem. Poraba Gargoyle Mobiloila Aero W je bila 0,28 1 na uro. Hitrost je bila 152 km na uro.« — Kingsford Smith ima letalo »Southern Cross Junior«, lahek apa- rat najnovejšega tipa z motorjem sGip-sy« na 105 ks. Aeroplan je dvokrilnik; na sprednjem delu ima rezetvoar s prostorom za 404 litre goriya. Na sredi ima še en rezervoar za 106 litrov. Neobremenjen in prazen aeroplan tehta 3S2 kg, naložen in napolnjen pa 967 kg. S 510 litri pogonskega materiala more preletiti tri tisoč dvesto kilometrov. TONE POLJŠAK Ljubljana Aleksandr. c. 5- Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 »Sokolski glasnik«. 26. številka, je izšel in prinaša na uvodnem mestu iz ueiteli« skih krogov pomemben članek »Učitelj in Sokolstvo«. Aktualno vprašanje razde« litve Saveza na župe, s čimer se bo bav ia tudi savezna glavna skupščina v marcu 1931, razmotrivata br. Bogičevič iz Tuzle in br. Ilope iz Dubrovnika. .Mlajše član* stvo naj prebere članek sodnega majorja br. Ivanoviča, ki razlaga odredbo vojnega ministrstva glede skrajšave vojaškega ro-. ka za sokolske telovadce. Sledi še nekaj člankov, ki obravnavajo razne zadeve no« tranjega značaja. Listek prinaša kratek opis poti br. dr. Ilešiča k br. Zamoyske« mu na posestvo Kozluvka Med poročili i z žup in društev so važna zlasti izvestja o prednjaških tečajih, ki se vrše sedaj po vsem savezu. Priobčeni sta sliki župnin tečajev v Ljubljani in Skop!ju. Sliki peto« rice Slovencev, ki so bili ustreljeni lani v Pulju, je posvečen primeren članek. Tehnični odbor saveza SKJ je imel 14. t. m. v Ljubljani svojo prvo sejo pod vodstvom novega načelnika ter so se ob tej priliki konstituirali posamezni odseki. Za tajnika celega korpusa je bil izbran br. Jeras, za zapisnikarja pa br. Prosenc. Kot referenti za posamezne panoge dela so: za deco br. Stanič in s. Mužinova, za na« raščaj br. Lubej in s. Tratarjeva, za proste vaje brata Trček in Mačus ter s. Trdinova in Slapničarjeva; referenti za tekme: br. Osvvald in Podgornik ter sestri Burgerjeva in Mačusova. za lahko atletiko br. Maca= novič in Zupan, za smučanje br. Česen :n Podgornik, za igre br. Jesih in s. Trdino--va, za izlete in taborenje br. Prosenc in Keber, za organizacijo tehničnih organov br. Miroslav Ambrožič. Posamezni refe« renti si bodo izbrali še svoje sodelavce, da se bo delo vršilo s primerno natančnostjo ir točnostjo. Pozdravljamo naše tehnično vodstvo ter mu želimo čim več uspehov pri bodočem delu. Sokolska župa Skoplje je priredila le« tos od 13. septembra do 15. oktobra svoj župni vaditeljski tečaj. Tečaj je vodil žup« ni načelnik Drago Kubiček. Udeležba jc bila zelo povoljna iz 28 društev, 11 članic in 60 članov. 9. t. m. pa je posetil tečaj NTj. Vel. kralj Aleksander logov, ki ji'a bo scenski odsek proučil. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 25 : Mladoletje. D. Ntdrlia. :G.: ob 15. Snegulii -a. Mladinska predstava. Izven. Ob 2(1 Razbojniki. Ljudska predstava j.o znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sobota. "2,").. Knez Igor. B. Nedelja. 26. ob 15.: Vesela vojna. Ljudska predstava. — Ob 20.: trubadur. Gostujeta tenorist gosp. Marij Šimenc in ga. juraničeva. Ljudska predstava. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetel, ob 20. Sobota. 25.: škrfančkov naj. B. Kupom. Nedelja. 20.: ob 15. Gospa ministrovka Kuponi. Ob 20. Aleksandra Kuponi. ROTH-B0CHNER D. D.. Špecijalna tovarna aparatov za britje In rezil. BERL1N-TEMPELHOF DN. Zastopnik za Jugoslavijo: MOR1C A. K A L D E R O N, Beograd. Knez Mihajlov Vcnac 23 a Preizkušnja »Bodi oprezen, kadar se boš ženil, sin nioj! Ženske so čestokrat nepreračun-ljiva bitja. Mož pa je le tedaj srečen v zakonu, če je žena dobra gospodinja. Biti mora dobro in blago bitje, ki se da voditi. Samo takšna žena je v stanu prečkati možu že na obrazu njegove želie. takšna žena mu ne bo napravljala neljubih prizorov, ne bo se mu upirala. A če je vrhu tega še lepa in dražestna — evo pogojev za najlepšo harmonijo!« Sin je prekinil očeta z vprašanjem: Ali poznaš gospodično Mangold? To je dražestna. mirna dama. Ima fino žensko dušo. Pravcato blago dušo.« '-epo in prav, dragi moj, samo ne se prenagliti! Ženske ne poznaš za mizo ah na tenišču. Priti mora nad njo nekaj izrednega, nekaj povsem nepričakovanega. da sc pokaže v pravi luči. Dobra iti skrbna vzgoja še davno ne zadostuje za zakon. Obvladanje v vsakem položaju — to je tisto, kar je nujno potrebno. Le takšna ženska je sposobna za zakon.« »Oče.'< je dejal sin. »vse te lastnosti sem našel v gospodični Mangold. To ti jc pravi angel.« fij, sinko, pred poroko so vse ženske angelii. Nu. čim vidijo, da so vjele žrtve in da je moški tvrdno v njihovi mreži — pa ie po njem! Pretvorijo se v hudičevke. Ne pozabi, sin moj: roka nežne in dobre ženske, ki se ti ovije okrog vratu, je prepirljiva, gospodoval- na. trdosrčna. nepravična in hudobna — je njena roka podobna mlinskemu kamnu. ki se ti je obesil na vrat in te vleče na dno v pogubljenje. Nikari misliti, da bi bil Sokrat prostovoljno izpraznil dozo strupa, da mu ni žena Ksantipa pretvorila domačega ognjišča v peklenski ogenj!« Sin je pazljivo poslušal očetove besede. Moral si je priznati, da je imel roditelj prav. Sklenil je torej gospodično Mangold dodobra proučiti, preden stopi pred njo in jo prosi za roko. Ko je \Vilfried stopil skozi vrata, ga .ie gostiteljica sprejela s karajočim pogledom in z besedami: »Zakasnili ste se. Mislila sem že. da vas ne bo; takoj sedemo za mizo.« Wilfried je zamrmral nekaj besed v opravičilo. »Gospodična Mangold ima mesto poleg vas.« mu je dejala gostiteljica, preden je izginila iz jedilnice. Pozdravil je znane in neznane goste ter šel ob strani gospodične Mangold na določeni prostor. Za časa večerje jo je kritično motril. Kako sladko se mu je smehljala! Kako mile so bile njene poteze! Gledal jo je in se .ie ni mogel nagledati. Okrogla brada. si je govoril, pomeni blag in dober značaj. To je našel v frenologiji. Takšna ženska, si je dejal dalje, se ne bo nikoli prenaglila, da bi postala nepravična ali trmasta. Kmalu pa so mu prišle na um svarilne očetove besede: »Pred zakonom ie vsaka ženska an-gelj. po zakonu postane hudič.« Po večerji je naznanila gostiteljica, da se bo servirala kava na vrtu. Gosti so vstali. W'ilrried je imel ves večer dovolj priložnosti občudovati divno obleko gospodične Mangold. Toaleta je bila prekrasna. Nosila je šifon. ki je bil podoben pajčolanu in ki je bil krasno izvezen. Njegovo občudovanje je bilo tako veliko. da je dal glasno duška svojemu zadovoljstvu. Naposled sta sedla gospodična Mangold in Wilfried na klopico v kotičku vrta. »Ali bi ugenili. mu je rekla, »da sem to obleko izvezla sama? Delala sem na njej nekoliko tednov. Mučno delo! Všeč mi je. da vam ugaja.« Ko je gospodična sedla, je prevzelo \Yilfrieda takšno čuvstvo, da ni mogel molčati. Rekel je: »V tej obleki ste kakor rajska lepotica!« Povabila ga je. naj sede k nji. Težko je bilo Wilfriedu, ko je sedel poleg n.ie na klopi in se je moral boriti s seboj, da ni podlegel njenim zapeljivim čarom. Vsak čas mu je prihajal na misel očetov nauk: »Ne zaupaj ženskam! Ne veruj, da so angeli! Na koncu se izkaže, da je vsaka — hudič.« Ko so prinesli kavo. je hotel Wjifrjed pokazati vso svoio uslužnost. Segel je po skodelici, in dekle, ki je streglo, je napravilo nerodno kretnjo ... Pladenj je padel na tla in rjava tekočina se ie razlila po prekrasno izvezeni toaleti gospodične Mangold. Oba, Wilfried in gospodična. sta šinila naglo pokonci. Wil-fried ie začel stresati jezo nad nerodnostjo strežnice. Nu, gospodična Mangold mu ie položila roko na ramo in ga je s to kretnjo docela pomirila. »Gospod Wilfried, saj dekle ni krivo nezgode... Nesrečen slučaj, kaj hočete... Le poglejte siroto, kako je preble-dela!...« Potem se je obrnila k dekletu, rekoč: »Ne delajte si skrbi zavoljo tega ... Služite goste, ki čakajo,« Wilfried ni mogel umeti, kako je mogla ostati gospodična Mangold tako angelsko mirna. Saj ie bila njena prekrasna toaleta uničena... In hipoma mu je šinilo skozi možgane: To. kar se je pravkar zgodilo, ni nič drugega nego migljaj usode. Gospodična Mangold se je pokazala vredno, da postane njegova žena. Bila je dobra, blaga, lepega značaja, plemenite narave. Skušala je celo opravičiti nerodnost dekleta, ki ji .je s kavo upropastilo dragoceno obleko. Preden si je utegnil priti na jasno s samim seboj, je prijel gospodično Mangold za roko in ji rekel z genljivim glasom: »Gospodična! Postanite moja žena .. .< Minilo je nekaj mesecev. Gospod m gospa \Vilfried sta se pravkar vrnila s svatbenega potovanja. Bila sta prvi dan v novem domu. »Dragica, ali ne bi šla na dirkališče?« je mimogrede vprašal \Vilfred. »V restavraciji bi lahko pili kavo.« /rakoj, dragec. Počakaj le, da se oblečeni!« Kmalu se je gospa vrnila. Oblekla ie toaleto, lahko kakor dih in krasno izvezeno. »Ti si očarljiva!« je dejal mož, ko se je pojavila pred njim. »Ta obleka je tako podobna tisti, ki si jo imela na sebi oni dan. ko sem zaprosil za tvojo roko.« Gospejino lice se je zmračilo. Rekla je zlo voljno: »Ne maram, da me spominjaš tistega dne!! Tista nerodna gos! Kako je uničila mojo obleko! Srbelo me je, da bi io bila najrajša pri 'priči oklofutala. Bila sem tako razburjena, da sem se jedva obvladala. Prišedša domov sem storila nekaj —. Pridi z menoj, da ti pokažem!« In gospa ie odvedla moža v tujsko sobo. kier je bila njena dekliška oprava. Razlagala je možu: »Vidiš, vrgla sem se na posteljo, kričala in jokala in od jeze sem na koncu vgriznila v — les . . . Poglej, še danes se vidijo v njem sledovi mojih zob!« \Vilfred ie prebledel. sklonil se je nad les. v katerem je bilo poznati odtis zob, ki so se v gnevu zasekali v postelnjak. Mrščavica ga je spreletela od nog do glave Iz življenja in sveta Predsednik Doumergue v Maroku Pri posetu berberskih selišč v Srednjem Atlasu so domačini priredili predsedniku lepo presenečenje. Predstavili so mu skupino domačih žensk v narodni noši, ki so pred visokim gostom izvajale fantastične berberske narodne plese. Bajni zakladi Haruna al Rašida Prihodnji mesec bo v Londonu otvor-jena razstava perzijske umetnosti. V ta namen so poslali na razstavo vse zaklade perzijskih šahov in stare vzhodne dragocenosti iz dob znanega kalifa Haruna al Rašida. Poslani predmeti so napolnili 29 velikih zabojev in je pošiljka sama zavarovana le za vse ko pol milijarde dinarjev, ker zavarovalnice ne sprejmejo zavarovalnin za višji znesek. Zbirka vsebuje mnoštvo dragocenih čaš, iz katerih je pil tam imenovani kalif iz Bagdada. Kazen tega bodo na razstavi perzijske kronske dragocenosti, z dragim kame-njem posuto orožje in viteški oklepi ter stare preproge velikanske vrednosti. Teh dragocenosti doslej ni zrl noben Evropcc, ker so bile kot posvečene stvari spravljene v šahovih zakladnicah ali v posameznih džamijah. Zaklade so prenesli iz Teherana na ladjo v Perzijskem zalivu z letali, ker so se bali roparskih napadov. Do ie-tal je spremila dragocenosti močna četa do zob oboroženega vojaštva, pod enako stražo se je tudi vršilo vkrcevanje na ladjo. Tudi v Londonu je M la ob prihodu ladje mobilizirana vsa policija, pod katere nadzorstvom so prenesli zaboje z dragoceno vsebino na razstavišče. Na izložbi bo čuvala perzijski oddelek močna četa izbranih stražnikov ter najboljših detektivov. Razmere v galiških ječah Od 15. t. m. dalje izvajajo politični jetniki v Berežanih (Vzhodna Galicija) gladovno stavko. Zavoljo raznih političnih prestopkov je v Berežanih zaprtih 141 Malorusov. Ujetniki zahtevajo od uprave jetnišice, da jim omogoči pristop k sodniku, pred katerega doslej večina po nekaj tedenskem zaporu še ni bila pozvana. Stavkaj3či zahtevajo tudi imenovanje več preiskovalnih sodnikov, ker en sam ne more obvladati preiskave vse množice, zavoljo česar sede mnogi prav po nepotrebnem v zaporu. Glavna zahteva pa je, da naj sodišče prepreči pošiljanje obdolžencev iz sodnih zaporov na zaslišanje pred policijo, kjer jih tepo in mučijo. Maroški sultan proti čevljem Maroški sultan, ki je na nedavnem potovanju po Evropi vzbujal pozornost tudi s tem, da si ni dal stlačiti nog v trdo in tesno evropsko obuvalo, je po svojem povratku v domovino z žalostjo opazil, da njegovi rojaki opuščajo staro obutev, mehke šlape in se obuvajo v čevlje. Zlasti mlajši in bogatejši Maročani so opustili šlape, ki so nekak del maroške narodne noše. Zato je izdal okrožnico, ki so io prečitali v vseh džamijah in v kateri sultan priporoča svojim rojakom, naj Iz dežele večne državljanske vojne Zgoraj levo: Prebivalstvo na begu pred bližajočo se vojsko. Desno: Razvaline mesta po zavzetju. Zdolaj levo: Zborovanje kmetskih množic. Desno: Žrtve pobojev, ki jih nihče več ne pokopava, žalostno stanje na Kitajskem vlada že nekoliko let ter grozo- dejstvev ni konca ne kraja. se drže starih tradicij in stare obutve Časi so se očividno močno spremenili. Nekdaj je sultan odločal o življenju in imetju svojih podanikov, danes pa ji!; sme samo še prositi, naj ne opuščajo mehkih šlap. Kakor sneg na solncu je iskopnela nekdanja mogočnost maroških sultanov. Nenavadna tožba za odškodnino Newyorški civilni sodni dvor je obravnaval te dni tožbo, ki ni baš med vsakdanjimi. Žena angleškega kapitana Steela je zahtevala od znane paroplov-ne družbe Cunard Line 20.000 funtov šterlingov odškodnine in sicer zato, ker je ni prepeljaal v Ameriko, čeprav je imela vozni listek. Ga. Steelova je bila 1927. v Parizu in je hotela v Ameriko, da bi tam porodila otroka, ki ga je nosila pod srcem. Naročila je tedaj pri Cunardovi družbi vozni listek, ki ga je tudi brez nadaljnjega prejela, čeprav je povedala, kako je ž njo. Toda ko se je hotela v Cherbourgu vkrcati, ki je ladijski zdravnik vstop zabranil. Morala se je vrniti in to jo je tako razburilo, la je porodila, kakor je sama navedla v svoji tožbi, cel mesec pred časom, vrhu tega pa še v Parizu namesto v New-vorku. Potem, ko je vendarle odšla v Ameriko, pa je imela radi ameriških priseljeniških zakonov mnogo sitnosti in stroškov, ki bi jih ne bilo treba, če bi bila prišla pravočasno tja. Zato je torej zahtevala 20.000 funtov odškodnine. Po zelo^ dolgih pogajanjih in razpravah je končno sodišče sklenilo tako. da prejme tožiteljica namesto 20.000 funtov še vedno prav pomembno vsoto 2000 funtov. Zanimiv nogometni sodnik Na športnem igrišču v Cornu je vie-davno igrala skupina dijakov nogomet. Ker leži igrišče blizu blazniee, so z zidu opazovali dijaško igro mnogi bolniki in vzpodbujali igralce z bolj ali manj umestnimi medklici. Naenkrat pa je skočil z zida neki blaz-nik, ki si je bil glavo ovenčal z brš-ljanom. Pritekel je na igrišče in krat-komalo izjavil, da bo pri igri sod?lo-val kot nogometni sodnik. Mladina ie smeje privolila, da ne bi siromaka po nepotrebnem razjarila in nadaljevala igro. Blaznik je sodil pač kakor je znal, dijaki pa so se mu pokorili kolikor se je dalo. Tako se je igra končala brez vsakega neljubega incidenta, kajti tudi paznik, ki je pritekel zi bolnikom, je imel toliko uvidevnosti, da možu ni kalil veselja. Ob koncu igre si je blaznik snel z glave bršlja-nov venec ter ga s primernim nagovorom posadil na glavo vratarja moštva, ki je zmagalo. Med navdušenimi klici »hip, hip, hura« je nato čudni sodnik čisto mirno odšel s paznikom v blaznico, prej pa je nogometaše še zagotovil, da jim je kot sodnik vedno na razpolago. Maloštevilni gledalci, ki so po naključju prisostvovali igri, so bili splošno mnenja, da nikoli še niso videli tako lepe in mirne igre, nego je bila ta, ki jo je vodil mož iz blazniee. Nič incidentov, nič poškodb, nič krvi, nič krika, skratka res lepa igra. Žabe pod zakonitim varstvom Tirolski deželni zbor je nedavno odglasoval zakon, ki prepoveduje lov ubijanje in prodajo zelenih žab, kojih bedrca so nekaterim sladkosnedežem zelo dobrodošel zalogaj- Tirolsko obiskuje vsako leto na tisoče tujcev, ki bi v svoji lakomnosti skoro zatrli zeleni regljajoči rod- Človek bi mislil, da so se tirolskim deželnim očetom zasmilili skakavci in da so jih hoteli oteti pogina, da se deželi ohranijo ljubki večerni koncerti ob mesečnih nočeh. Toda temu ni tako. Modri ir< bradati tirolski deželni očetje so namreč upoštevali poročilo zdravstvene oblasti, ki je ugotovila strahoten porast mušjih in komarjih rojev, odkar izginevajo žabe iz tirolskih luž. Delavsko mesto ob francosko-nemški meji Francija utrjuje svoje meje proti Nemčiji. S temi deli je zaposleno okoli 10.000 delavcev, ki stanujejo po zasilnih barakah v raznih obmejnih krajih. Med zaposlenimi delavci je 8000 tujcev. Zdravstveni urad je opozoril, da preti nevarnost malarije in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo muhe in komarji, ako bodo ljudje iz gole lakomnosti zatirali zatiralce tega nevarnega mrčesa. Tako je zelena žaba prišla v tirolski zakonik in se bo v njem gotovo dobro počutila. Pri nas morda za sedaj še ni enake nevarnosti, treba pa si je zapomniti tirolski recept, morda nam bo kdaj le prišel prav. Človek in opica Mladenič Roger Verond je štiri leta služil kot jahač v majhnem francoskem cirkusu. Potoval je z njim Iz kraja v kraj in užival sloves dobrega fanta. Nikoli ni bil neusmiljen do živali. Nekoč je nevarno obolela opica, ki je bila glavna privlačnost cirkusa. Verdon je živinozdravniku ponudil kozarec lastne krvi za operacijo. Transfuzija je uspela in opica je bila rešena. A lanskega junija je zaklal isti Verond v postelji lastno staro mater in ji vzel izpod zglavja 4000 frankov. Sodniki so ga obsodili na 14 let prisilnega dela v Kajeni. Na otoku Rev se je Verond v pričakovanju jet-niškega parnika sprijaznil z nekim drugim mladeničem. Veliko sta se pogovarjala. Naposled se je pobahal Verond prijatelju, da ima na vesti še drug zločin. Leta 1926., ko je bil šele 19 let star, se je seznanil v pariškem kinematografu z 80-letno vdovo Lar-dentovo. Spremil jo je po predstavi domov in ponoči zadavil. Polastil se je 400 frankov gotovine in se odpeljal na deželo. Zločin je ostal nepojasnjen. Prijatelj je Verontla takoj naznanil v upanju, da bo s tem olajšal lastno usodo. Namesto v pregnanstvo se je povrnil Verond v ječo in bo najbrž obglavljen. V spričevalu, ki mu ga je dal lastnik njegovega cirkusa, je označen kot »priden mladenič posebno usmiljenega srca!« Radio Izvleček iz programov Sobota. 25. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — l-\45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Jamski grad Luknja in grad Zalog. _ 18.30: Plošče. — 19: Angleščina. — 19.30: Prenos opere »Sadko? iz zagrebškega nar. gledališča. — 20.30: Napoved časa in poročila. Nedelja. 26. oktobra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Kmetijska ura. — 11: Koncert radio-ork-stra. Vmes petje. — 12: Tedenski pregled. — 15: Pogovor s prijateljico vrta. — 15.30: Predavanje o mlekarstvu. — 16: Shakespeare: j Julij Cezar«. — 19.30: Prenos iz Bi-na: opera »Knez Igor*. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka glasba. BEOGRAD: Prenos iz Saborne ee.kve. — 12.15: Revellers kvartet. — 16: Narodna glasba. — 17.30: Lahka glasba. — 20: Koncert pevskega zbora. — 21. Plošče. — 21.30: Poročila. — 21.45: Jugoslovenska glasba. — 22.45: Tamburaški "zbor. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 17: Koncert godalnega kvarteta. — 19.30: Prenos opere iz Brna7 — PRAGA 16: Koncert iz Moravske Ostra ve. — 18: Pevski koncert. — 19.30: Prenos opere iz Brna. — 22.25: Lahka glasba. — BRNO 16: Koncert iz Moravske O&trave. — 19.30: Prenos iz gledališča: Musorgskega opera *Knez Igor« — 22.25: Lahka glasba. — VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert. — 20.30: Koncert so listov in orkestra. — 22.15: Klavirski kor fert. — 22: Godba za ples. — DUNA1 10 30: Koncert na orgle. — 11: Koncert opernega orkestra. — 13.10: Opera na p^-ščah. — 15.20: Lahka glasba. — 17.20: Komorna glasba. — 19.40: Italijanska operni glasba. — 20.30: Dramski večer. — .luzr,-Land. — BERLIN 18: Komorna glasba. — 20: Orkestralen koncert. — Godba za ple?. — LANGENBERG 20.05: Prenos iz oper« »Večni mornar«. — Nočni koncert in ples. _ STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. - BUDIMPEŠTA 12-Orkestralen koncert. — 16: Madžarske pesmi. — 19: Koncert na orgle. — 20.30: Dramski večer. — Vojaška godba. — RIM 17: Koncert lahke glasbe. Spomin na strahovite boje pri Douaumontu Pod razvalinami mogočne utrdbe je zasutih 13 še popolnoma nedotaknjenih betonskih zaklonišč z vso posadko. Slika grozotnega razdejanja je bila posneta takoj ob koncu svetovne vojne. Očetovski občutek V majhno vas na obronkih Apenin, v Santo Mario dei Monti, je prišel nekoč znan slikar. Bil je mlad in bled, lo lasje so mu bili rdeči kot ogenj. Oči jc imel zelene, pogled pa hladen, aa-lik čis^ti vodi zelenega jezera. Ostal je v vasi dve leti. Živel je zelo samostojno in samotarsko življenje. Ljudje so govorili, da je genijalen umetnik, ki je prišel v hribe slikat ledenike. Zdravnik pa je zatrjeval, da je bolan in da se je prišel zdravit. Slikar ni rekel nič, samo ledenike je slikal. Upodobil je celo vse vaške otroke. Naposled se je lotil slikati tudi lepe mlade žene in dekleta. Postavil jih je na trg pred cerkvijo. Le najlepše vaške krasotice, mlade Riči, žene drvarja Grive ni hotel slikati. Nihče ni vedel, zakaj. Riči pa je bila s svojimi plavimi lasmi lepa kakor more biti le vaška madona. Slikar se je je dosledno izogibal. Riči ga je mrzila, ker je ni hotel slikati kakor je naslikal tri, štiri druge. Prositi pa ga ni hotela. Čez leto dni pa jo je vendarle portretiral. Ko je Riči vstala po prvem svojem porodu in je bila še bleda, a izredno lepa ter je držala otroka v naročju, se je slikar pojavil pred hišo. Govoril je z njenim možem. Naenkrat pa se je ustavil v razgovoru in zaklical: »Ostanite na mestu! Zdaj bom tudi vas slikal!« Ko je bila slika dovršena, jo je umetnik razstavil v Rimu. Dal ji je ponosen naslov: Vaška madona. Zopet je minilo leto. Riči je pesto-vala drugo dete pred hišo, a slikarja tedaj ni bilo več. Odšel je drugam za vedno. Oba otroka sta bila podobna materi, imela sta plave lase, plave oči in sta bila nežnega telesa. Oče ju je s ponosom opazoval in na svoj način ljubil. Nenadoma pa je Riči zbolela. Bližala se ji je smrtna ura. Tedaj je pozvala k postelji moža in rekla,: »Prosim te, spravi ljudi iz sobe, rada bi govorila s teboj med štirimi očmi.« Ko sta bila sama, je Riči položila svoji mrzli roki na drvarja. Ta jo je pogledal začudeno kakor še nikdar v življenju. »Oprosti mi,« je dejala, »daj mi, da mirno umrem.« Drvarja je streslo. Čelo se mu je na- gubalo. Divji srd je oral po njem. Vendar se je obvladal, ker je videl, da stoji smrt že ob ženinem zglavju. »Oproščam ti,« je dejal. »Umri, pojdi v mira od nas.« Riči je z veliko težavo prijela njegovo desnico ter jo hotela nesti k svojim ustom. Hotela je že mirno zapreti oči, ko jo je zdramil glas drvarja: »Sta otroka moja?« Riči je imela že napol steklene oči, pogled ji je bil tog. »Govori, reci'« je kriknil drvar. Smrt je stala bolnici že tako blizu, da ni mogla več dati odgovora. S poslednjo silo in iskro življenja, ki je še tlela v njej. je dvignila prst desne roke. Drvar je razumel. »Samo eden je moj?« Pritrdila je s pogledom, drugače ni mogla. »Samo eden torej!« je vpil vdovec. Toda kateri? Kateri?« Njegov glas je bil divji, bolj podoben tulenju kakor kričanju in ljudje, ki so stali pred vrati, so menili, da ga je tako strašno prizadela smrt, ki je nastopila v času, ko jih ni bilo zraven. Usta pokojnice pa so bila zaprta in niso dala odgovora nikomur, ne možu, ne drugim. Drvar ni bil zdaj več v dvomih. Vedel je le, da je samo en otrok njegov. In gledal jc sina in hčerko izpod mrkih obrvi. Držal se je pogumno. »Starejši, prvorojenec, je gotovo moj! V prvem letu zakona me Riči ni varala.« A srce mu je nenadoma zaplalo z močnejšimi udarci. Domislil se je bil namreč, da je baš v prvem letu zakona ostavil Riči samo v vasi. Začel je računati, a računi se mM niso vjemali. Bil je slab računar. »Kateri izmed obeh je moj? se je vpraševal. Ko ni našel odgovora na to vprašanje, se je napotil k župniku. Izdal mu je svojo tajno. »Trpi sinko!« mu je dejal župnik. »To ni dovolj,« je rekel drvar. »Vedeti hočem, kateri je moj. Katerega naj ljubim? Katerega naj sovražim?« »Ljubi oba,« je dejal župnik. »Tega ne morem, dokler ne zvem, kateri je moj,« je odvrnil drvar. »Če je tako, da ne moreš — pojdi in poslušaj svoje srce. Poslušaj, kaj ti pravi tvoja kri. Očetovski občutek t«j bo v tem najbolje podučil.« • Občutek je izpregovoril. Ampak govoril je različno, često dvoumno in je samo zmedel drvarjevo glavo. Zdaj mu je zdelo, da je sin njegov pra- i otrok, potem zopet, da je hči. Enkvat je torej ljubil prvorojenca, dragic drii-gorojenko. Neizvestnost ubogega drvarja je postala strašna. Otroka sta rasla — in drvar je prišel do prepričanja, da je njegov pravi otrok hči, ne pa sin, ki je bil zelo svojeglavo in trmasto bitje. Nekega zimskega večera je opazil drvar pred vaško kapelo svojega sina. Na hrbtu je nosil borovo deblo. Uzrši očeta, je deček vrgel deblo s pleč in pobegnil nekam za kapelo. Drvarju je zavrela kri v žilah. Kaj išče njegov sin ob tej uri tukaj? Zvečer je oče vprašal sina, kaj je iskal okolu kapele. Sin je molčal. »Odgovori!« ga je nahrulil. »Koga si čakal? To hočem in moram vedeti. Gotovo si hotel nekoga napasti iz zasede? Sin je uporno gledal očeta in ni črh-nil besedice. Drvar je planil pokonci in udaril s pestjo po mizi. »Govori!« »Z očetom, ki misli take neumnosti, ne govorim!« W. Mastermann: Kdo jo je umoril? Roman »Na to vprašanje je težko odgovoriti. Pfvič iz razlogov, ki sem vam jih pravkar povedal. Drugič zaradi njegovega vedneja in ravnanja po umoru. O tem sem vam že poročal, sir John!«. Minister je pokimal. »Ko je bilo pomiloščenje doseženo, sem si iznova ogledal uganko. Izpoved-be prič med procesom in preiskava, ki sem jo sam opravil z narednikom Cur-tisem, vse to mi je dalo nekaj novih opor. Kenyon je bil javno razglasil, da niti ne bo več stanoval v svoji hiši na kmetih, niti je ne bo prodal. Šel je tjakaj z narednikom Curtisem in ga pretkano opozoril na Anthonyjevo krivdo, rekoč, cla o n ne veruje vanjo. Potem je bilo treba premisliti, kaj pomeni to. da .ie bila gospa Kenyonova izginila. Mahoma me je obšla misel, da bi utegnila ona rešiti Anthonyja usodne obdolžitve in da je nekomu do tega, da to prepreči. Morda so bili tudi njo umorili in spravili s poti. O njenem izginjenju smo vedeli spet samo to, kar nam je bil Ke- Iz uradnih in drugih službenih objav Potrjena je sprememba pravil Delniške družbe Tovarna za špirit in drože, d. d. v Račjem. Izprememba se nanaša na razšir> jenje produkcije, in sicer na pridobivinje vseh vrst produktov iz surove smole, les* nega katrana in kolofonija, posebno pa olj» natih firnežev in lakov. Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sodi* šču v Slovenski Bistrici dne 13. nov. ob 10.. zemlj. knj. Sv. Ana, v', št. 126, hiša 2> aostilno, zemljiške paice'e in pritikline. Cenilna vrednost 42.293.55 Din Najmanjši ponudek 2H.1(>5.70 Din. — Pri okrajnem sodišču na Vranskem dne 14. nov. ob 10., zsmlj. knj. k. o. Reka. vi. št. 7314. neprc=> mičnine, poslopje, gospodarsko posl-ipje in zemljišče. Cenilna vrednost 62.596.45 Din. Najmanjši ponudek 41.731 Din. Po rešitvi banske up-ave v Ljubljani se bo vršila 13. nov. ob 10.311 v uradu sreske» ga načelstva v Gabru ofertalna licitacija 936 komadov jelovih in smrekovih debel, razdeljenih v dvoje skumn. Izklicna cena za prvo skupino 48.900 Din. za drugo sku=> pino 36.360 Din. Rok za izseko, izvoz in očiščenje sečine je določan za konec mar> ca 1. 1932. Osmi redni občni zbor delničarjev »Greh nitz« industrije in trgovine železa v Mari; boru se bo vršil 11. nov. ob 16. v pisarni notarja Šorlija v Mariboru. Ker sta stopili v likvidacijo, pozivata morebitne upnike, da prijavijo terjatve, Obrtna kreditna zadruga, r. z. z n. g. \ Ljubljani in Zadružna opekarna, r. z. z o. z. v Ribnici na Pohorju. Vsa pleskarska in ličarska dele Izvršujem po najsolidnejših cenah IVAN GENUSSI. pleskar ui ličar 13378 LJUBLJANA, Igriška ulica štev. 10. »Kaj, takšen odgovor mi daješ"?< se je raztogotil oče. »Poberi se mi izpred ot ij Da te nc vidim več!« Tedajci se je sin vrgel na očeta in bi g- *jil zmlatil, da ni stopila vines -ostra in odtrgala napadalca od napa-denca. Ves jezen je brat vrgel nase suknjo in klobuk ter se izgubil v noč. Pokliči ga nazaj!« je prosila hči očeta. , Drvar pa ni slišal prošnje. Ostal je zakrknjen in (rd in ni mogel obvladali občutka, ki se je ta trenutek prvič porodil v njegovem srcu. • Vso noč je brila burja in naletaval sneg. Ko je šel drvar naslednje jutro v vas mimo kapele, se je nehote ozrl na oltar. Slika Matere božje je bila podprta z deblom, ki ga je prejšnji večer nosil na plečih njegov sin. Zdaj je razumel vse. Sin je no^il deblo, da bi z njim obvaroval sliko pred burjo. * Posili mal je posvetil oče vso svojo ijubezen hčerki. Bil je popolnoma uverjen, da je ona njegov otrok. Ni trajalo leto dni, pa se je hči poročila. -Mož jo jc peljal daleč v svet. Ostala sta tam dve leti in ko sta prišla obiskat očeta, je nosila hči v naročju sinka. Njegovi lasje so bili rdeči kakor ogenj, oči zelene in hladne — kakor nekdo, ki se ga je drvar spominjal izza davnih let, ki ga pa ni mogel več videti jasno pred sabo ... nyon povedal. Prešinila me je misel, ali ni pismo nemara namenjeno njej, češ, morda je bila pa v kakih grešnih stikih z igralcem? In zdaj se mi je zasvitala resnica. Kenyon je bil spoznal, da se za njegovim hrbtom nekaj godi. Kaj bi storil tak človek v takem primeru? Najbrže bi ubil oba. A njemu se je ponujala prilika, da si privošči še veliko bolj rafinirano in okrutno maščevanje, — takšno, kakršno je ugajalo njegovemu napol. blaznemu duhu. Kitty Lakeova ga je neomejeno občudovala. Bil je njen vzor in ona mu je bila dolžnica za velike usluge. Morda ga ni ljubila v pravem pomenu besede, a bila mu je popolnoma vdana. Izprva ga je najbrže čutnost vlekla k njej. a kasneje mu je bila orodje, da se je mogel maščevati nad svojo ženo. Nato .ie zagledal pred seboj posledice svojega početja, kakor že nekateri mož na tem. svetu. Javna sramota in muke ločitvenega postopka so morale biti takemu možu neznosne — ne glede na to, da jftoč osebnega vpliva korespondenčni tečaj za pouk v hipnotizmu, sugest., telepat. itd. Najmodernejše orig. amerik. metode. Uspeh, garantiran! Obširni prospekti zastonj, ev. priložite znamko za porto. Pošilja: »Veda ir znanost«, CELJE, Razla-gova ulica 8. BITUMENOZNA strešna lepenka ARESIT strešna lepenka BITUMEN SMOLA LESNI CEMENT KARBOLINEUM dobavlja 345 Jos. R. PUH, Ljubljana Gradaška ul. 22 Telefon 2513 se je v tem primeru obetala ženi prostost. On bi bil krivec! S tem se ni mogel sprijazniti. Nato je prišla njegova prilika. Bral je tisto nesrečno pismo. Morda mu ne bi bilo prišlo na um,'da bi bil zvabil Anthonyja v past. a tu si je ženini ljubimec sam nastavljal zanko. Ken.von je poskrbel, da je ostala delovna soba prazna, in kdo ve — nemara je celo sam pozval Kitty. naj gre tja. Pismo ga je med tem peklo v žepu kakor sam peklenski ogenj. Anthony je prišel in dekle ga je za-ktinjalo, naj pusti gospo Kenvonovo. Morda je na to tudi pristal.« »Veriga vaših dokazov se mi vidi popolna.« je menil minister, »samo ena točka mi še ni jasna. Če je Kitty Lakeova ljubila Kenyona. ji je morala biti misel na to.-da bi se- utegnil z ločitvijo osvoboditi zakonskih spon, vendarle dobro došla.« »Ženska čustva je težko popolnoma razumeti. aNjbrže je Kenyona tolikanj oboževala, da bi se bila rajši žrtvovala kakor škodila njegovi karijeri. A to je seveda samo ugibanje. Gospo Kenvonovo je bilo treba spraviti s poti, da ne bi povedala resnice o Anth0nyju. čeprav ni ničesar vedela o pismu. Ali je bil Kenyon z umorom zadostil svoji maščevalnosti, ali je hotel Kupujte v trgovini, v kateri kupujejo tisoči. Odjemalci lrven Zagreba, zahtevajte največji ka-'.alog Jugoslavije, [zberite ii velikanske izbire: renskega in otroškega perila, robcev, platna, na-niznih prtov, maoufiksuroega blaga, ženskih klo->ukov, ženske konfekcije, kratke in pletene robe gračk, moške mode, preprog, zastorov, parfume-rije, čevljev, čipk, kuhinjske robe ter kar Vam ie treba. — Pri vsakem nakupa prihranite. Največja trgovska in odpremna tvrdka počasi izmučiti ženo? Farrar je bil izginil. Kam? Kenyon mu je bil dal dva meseca dopusta in mu obljubil plačilo s čekom v svoji hiši v Londonu. Zakaj mu ni kar tam na kmetih odštel denarja? V mojih možganih se je porodila misel, da je bil Farrar Kenyonu orodje, s katerim je spravil ženo s poti. Vzroka mu seveda ni povedal. "Med tem sem bil razbistril Farrarjevo prošlost.« »V Indiji je bil že pred vojnim sodiščem, kaj ne? je vprašal sir \Yilliam.« »Hude stvari so mu očitali. S Fore-sterjem. o katerem ste gotovo slišali, kako je končal v Carigradu, je bil izvršil več umorov in drugih prijaznih dejanj. V indiji so ju pekla tla pod nogami. Forester mi je vse to povedal, ker je prezgodaj mislil, da so moje ure seštete. Farrar se je hotel samo Skrivati, dokler ne bi bila zadeva z Zanjo in njenim očetom pozabljena', da bi se nato s svojim pomagačem nadalje ude.i-stvoval. Forester je bil celo tako predrzen. da je obiskal Farrarja v Susse-xu. Nekaj časa sem mislil, da imata tudi umor Kitty Lakeove na vesti.« »Trenutek, prosim,« ga je prekinil minister. «Ce je vaše pojmovanje tega slučaja pravo, kako si potem razlagate dejstvo, da se je Kenyon neumorno trudil, da bi dosegel Anthonyjevo opro- stitev? Tudi Lakeovi rodbini se je izkazal pravega prijatelja!« »To je gotovo čudno, vendar pa ie pojasnilo v značaju tega človeka. Prepričan sem, da ga je neprestano pekla -vest, kar itak vemo iz njegovega priznanja. Zvečer pred usmrčenjem sem ga našel jokajočega v njegovem stanovanju. Solze so bile prave. Bržkone bi bila dosmrtna ječa zadostila njegovi maščevalnosti. Da, ta način kazni mu je bolj prijaL Z druge strani pa se ie moral zavzemati za Anthonyja že zato. da je odvračal sum od sebe. Bil sem na mrtvi točki, ko je prišel Hunter k meni in mi povedal, kaj je opazil v Little\vorthu. Položaj je 'bil takrat obupen. Vsakemu izmed njih je bilo moči pripisovati zločin. Bila je samo ena možnost. Neposrečen napad na »zakleto« hišo bi bil pomenil veliko nevarnost za gospo Kenyonovo. Bržkone ni bili ujeli Farrarja — živega ali mrtvega. toda — ali bi bil s tem ujet tudi morilec Kitty Lakeove? lega nisem mogel storiti. Če so bile moje domneve prave, tedaj je moral Kenvon vedet', kje je njegova žena. Povedal sem mu vse, čeprav sem vedel, da s tem veliko tvegam in od tega trenutka sem ga dal opazovati.« 147 Telefon 2718 m, T. SL0VENIA-TRANSP0RT Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 86. 5iy. NESTLE-jeva OTROŠKA MOKA m M ffta S ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene soproge, matere, stare matere in tete, gospe Elizabete Sila za poklonjeno krasno cvetje ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blagopokoj-no spremili na njeni zadnji peti, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. 14665 Maribor, 24. okt. 1930. Žalujoči ostali. Naš nad vse ljubljeni edin-ček BOJAN je odšel 24. t. m. med nebeške krilatce. Prepeljemo ga v nedeljo, dne 26. oktobra 1930, ob pol 3. uri popoldne iz mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. 14666 Ljubljana, 24. okt. 1930. JOŠKO in JOŽICA ZEMLJIČ starši in ostali sorodniki. Občina Ljubljana Meitni pogrebni zavod v Tiskovni zarlrusrn. Prevozni tricikli solidno delo in že izgotovljeni v zalogi več vrst, jako pripravni za trgovce, obrtnike, mesarje, peke itd. — Invalidni vozički novi modeli. — Cena nizka. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otrošk. vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 1 Dobro uvedena trgovska agentura v Beogradu za tekstilnu struku išče zastopništvo domače industrije za Beograd i okolinu. Ponudbe na oglas, pod »Trg. agentura Beograd«. oddelek »Jutra« 14643 POLHOVE STROJENE za plašče, boe itd. prodaja po nizki ceni in KUPUJE lepe nestrojene polhove, jazbeceve in vse druge kože divjačine. D. ZDRAVIČ. LJUBLJANA Sv. Florjana ulica štev. 9 1461? GRATIS pošljemo maki materi brošuro K 097 II „Xasveti zdravili ka mladim m a te ram44 Ma zahtevo poslano od SE8TLE, Martičeva 11, Zagreb ČEVLJE ZA SMUČARJE turiste in lovce, solidno po meri izvršene, kakor tudi jahalne in lovske škornje za gospode in dame priporoča L. Lukas, Ljubljana 3183 Sv. Petra cesta 7. Neizmerno potrti javljamo pretužno vest, da je nenadoma preminul naš dobri mož, oče, brat. stric in svak, gogpod Tone Uoakar uradnik poštne direkcije v Ljubljani Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 25. oktobra, ob 15. uri iz hiše žalosti, Karlovška cesta štev. 20. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1930. MIMI UCAKAR, soproga; VIDA, BOŽO, MARJAN in ZLATICA, otroci ter rodbine UCAKAR in PECMK Čitajte vedno naše oglase! IZVANREDNA PRILIKA! Železna sluiinska pattal postelja zložljiva, a ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujoče ' osobe stan. samo Dia 399.—. Razpoliljam po poitne-noru povzetju. tako IZGLCOA SLOŽEN Lesena pataat postella. zlofljiva. s tapeciranim madracom, zelo praktični. stane samo D 288. Leialka sa sasianl« — (Liegeitnhl) oajoovij« vr* •ti, stan« samo Dia IM. rjeni s vol-samo D 75«. L. BROZOV1Č. ZAGREB ILICA B. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš soprog, oziroma oče, gospod Leopold Čulk šolski upravitelj v Cezanjevcih pri Ljutomeru, 23. oktobra 1930, previden s svetimi zakramenti v 57. letu starosti mirno v Gospodu zaspal v bolnišnici v Ljutomeru. Truplo blagopokojnega se bo 25. oktobra ob 17. uri v mrtvašnici ljutomerske bolnice blagoslovilo in položilo k večnemu počitku na pokopališče v Ormožu. V Ormožu in Mariboru, dne 24. oktobra 1930. ALOJZIJA CULK, roj. JAM M Iv, žena; Č. sestra M ARI A SACERDOS, absolventka višje pedagoške šole in LEOPOL-DINA, dijakinja V. letnika učiteljišča, hčerki; dipl. inž. BOŽIDAR CULK, inž. pripravnik pri kraljevi banski upravi, sin. COGNAC v i'1* Konjak „IIartell" je naravni S proizvod, destiliran iz žlahtnih vin, pridelanih v vinskih goricah Cognaca (Francija) zastopstvo: H eni.r II. Xeu in a 11 n Zagreb, Ko^koviceva nlica štev. 42 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namen« občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 lUtli t ijkui (Kdor hoče Ja me mu pomije p« pomti nam tov aR GaGo drufo informacijo ticoco me maRh oflamoe naj priloži 9 »ntunUah £ (£%Zem takoj. Naslov » e»ia-nem addelka »Jutra« 42873-1 Fino hotel, kuharico posredovalnica Mrak T l.jnbljani. 43645-1 2 čevljarska pomočnika t btano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Mihael Oeroilee. čevljarstvo, Sna- pužta SSS Soboslikarskega pomočnika prvovrstnega iščem. Prroi-nos1 uti a vsestransko ver-mtmii črko?!ar. - 1'enudr.e jh)'1 »Izvanredna peticija« ia oglasni oddelek »Jutra« 43610-1 Iščemo potnike proti dobri proviziji. » prodajo gramofonov. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod tntSko »ave_ tovna tnanoka«. 42608-5 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiiveisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj prične novembra. 43376-4 Potnik Ris.nufakt«Tne stroke, ki Je pri privatnih »traiikah dobro vpeljan, dobi lep od deljen rajon. Stanuje lahko v Ljubljani. Služba stalna Cenj. ponudbe na podrtii-niiM) »Jutra« na Jesenicah ood »ljubljanski potnik«. 43513-5 Potnikom k; obiskujejo priv. stranke, obrtna podjetja in industrije, nudim najmanj 6000 Din mesečnega postranskega zaslužka. Ivan ftribar, Ljubljana, Gosposvetska c. to. 43630-5 Oblastveno koncesijonirana šoierska šola Gojko Pipenbacber Ljubljana, Gosposvetska 12 Teorija vožnje. 43371-4 Tudi Vi morate poznati reliefne vezenine. Pciik je popolnoma bvez-ilačen. Lindič, Ljubljana, ioraenskega 36. 121-4 Plesni učitelj e išče za enkrat na teden. Ponudbe na Sokola Litija.. ' 43635-4 Vinskega potnika vpeljanega proti dobri proviziji sprejmem takoj.. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4364S-5 Službo inkasanta ali zaposlenje v večji trgovini sprejme takoj kavcije zmožen trgovec. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »S kavcijo«. 43539-2 Dve vajenki prejmem v modno trgovi-»o. Naslov pove oglasni »il leiek »Jutra«. 43642-1 Izložbeni aranžer c> je tiidi rinber prodaja- ec. dobi stalno namešče-jje ori tv. Ivan Savnik, Sr»aj. 43609-1 Provizij, potnika za dobor galanterij, predmet sprejmem za Slovenijo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Galanterija«. 43639-5 Tri šteparice »vrjžbane sprejme P. Bi-«ne. tovarna čevljev '» Xri.Hu. 43618-1 Zastopnike (ce) nabiranje predplačnikov v vseh večjih mestih Jugoslavije Išče Izvadačko prod tržeče »Nolit«. Beograd Kralja Petra 44. Zaslužek dober. Obrniti sb je pismeno ali osebno tla firmo. 43391 iorenjko iz Bohinja Ko.istrane ali okolice Kranj-gore, zdravo, močno in v Ino, ki ima veselje do »lanin, išče za vsa hišna leia. planinska koča v traj-i" »lnžbo. Naslov v oglas, j "Molku »Jutra«. 43603-1 Dekle mjubo meščanske kahe ln ostalih gospodinjskih del, »prejmem. Ponudbe na ogl. iddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinjstvo«. 43662-1 Strežnico »č-fu za torek in petek jlane. Naslov v oglas, iddelek »Jutra«. 43634-1 Starejšo gospo ali gospodično »avcije zmožno sprejmem akoj za vodstvo gostilne. Naslov v »glasnem oddelku »Jatra«. 43689-1 2 mlada delavca «te!igentna in nekaj i)e-avk sprejme Lajovie. Kamniški 2lt. 43701-1 Natakar - jelonoša lob; takoj »talno mefo v »■jtelu »BeHevue«, Ljublja-!». . 43683-1 Slaščičar amostojen v vseh slaščičarskih delili, išče celodnevno ali poldnevno službo. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen 32«. 43452-2 etsedeien. odprt, brezhi >en, poeem proda Kar Vajt. Olj«. 42649 H Motorno kolo »Harlev Davidson«. mod. •20. 1000 ms. s prikolica proda Potiek, Kapiteljska alica 3 43576 10 Motorno kolo A. J. S.. S50 ccm 0. R. V poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 43575 10 Potniški avto popolnoma nov, dvosede-žen, zaprt, zelo pod ceno firoda K. Luckmann, Ahae-jeva cesta 10. 43478-10 Avto »Ford« v dobrem stanju in s pri-ličnimi gumami prodam za 7000 Din. Pojasnila in na ogled v gostilni »Zlati konj«, Maribur. 43707-10 Najboljše peči na žagovino so peč) sistema 8. Jakelj, Slovenjgradec tier se ne kadi, ser ie ae odteka ia njih dl&tiliraaa voda od mokre fcagoviae — skoravno je ta mokra, cato oe povCTCčaj« nobenega smrada. 417516 Lestenec ttore Id stojalo ta rože prodam Naslov v oglas oddelko »Jutra«. 43572-6 .4 hrabra Mieika re, kaj ji je storiti. Brž zagrabi *a plinsko rev in j« proži Sambn pod nos. Kič dolgo ne traja, da se ubogi Sambo omamljen zgrudi na tla. Samo malo še pomežikoe pa obleži brez zavesti! A Joko noče pustit! prijatelja kar tako na ee-dilu! Jadrno priskoči k njemu... Pisalno mizo 2 izložbeni omarici, stojalo za izložbo in stekla za izložbo, vse dobro ohranjeno naprodaj. Vprašati v trgovini I. Bonač, Selen-burgova 5. 43457 Prem >g in drva orodaSa Jezeršek Vodmat 200 Pustite pijančevanje >Avinal«, ki stane 220 Di Vas odvadi takoj. Niko-prost, ki stane 76 Din Vas odvadi kajenja. Razpošilja Lindi-č, -Ljubljana, Komen skega nliea 36. 125 ..om ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek Jutra«. 43656-20 Vi tA fi Vilo popolnoma novo, enonad stropno, s šestimi sobami, kopalnico ln vsem drugim komfortom in pritiklinami, kakor < velikim sadnim m ■'rednim vrtom, na krasni o solnčni legi blizu »Leo nišča« v Ljubljani oddam najem ali prodam, ev. zametjajn za enakovredno vilo v Mariboru. Najemnina samo 3000 Din Pogoje in naslov pove g. dr. Luce Treo, odvetnik v Ljublja ul. Dunajska cesta št. 29. 43310-20 Tovarniško poslopje ■i vodno in elektr. močjo v- bližini železnice kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1'redivo«. 43264-20 Enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom, na Vrhniki pro dam. Več se poizve pri tamkajšLjem notarju. 43152-20 Hišo v Ljubljani enodružinsko z , vrtom, al) pa parcelo kupim. — Ponudbe na poštni predal 338 (Vagnar) Ljubljana. 40334-20 Lepa hiša enodružinska naprodaj. Pojasnila daje Krest-ik. Ma ribor. Državna cesta 20. 43594-20 Hišo s pekarno dobro vpeljano, na pro metni glavni eesti takoj prodam pod ugodnimi po goji. Naslov v oglasnem oddelko »Jutra«. 43561-20 Stanovanje 8 »ob in vseh pritiklin, na zračnem prostoru v novi hiši pri glavni eesti oddam s 1. novembrom mirni odrasli družSni u 500—600 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Zračno«. 43419-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, visokopritlično in solnčno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4:3628-21 Krasne trg. lokale na najprometnejši cesti v Celjn oddam z novim letom. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celja. 42651-19 2 lokala na dvorišču pripravna za delavnico al: skladišče oddam v Kolodvorski ulici 27. Informa ciie pri natakarju v gostilni. - 43463-19 Katera pletilja ali šivilja bi prevzela na račun malo trgovino, kjer bi poleg tudi lahko opravljala svojo obrt. Ponudbe na podru»-nico i Jutra« v Trbovljah r>»d »Kavcija 15.000 Din«. 434S5-19 Veliko stanovanie dvosobno, z vsemi pritiklinami, parketi in elektriko oddam po nizki ceni v Dev. M. v Folju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43637-21 Stanovanje obstoječe iz t ali 2 sob s kuhinjo in pritiklinami, išče mirna straLka. — Ponudbe na -oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina«. 43672-21 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih eenab Černe — iuvelir Ljubljana. Woltova nI. S- 38 Posteljo, omaro in nočno umarioo, skoraj novo proda Remec. Zgornja Šiška 92. 43690 12 vu Mi Lep moder plašč boo in nov jumper prodam Naslov v oglasnem oddelku »J:,tra«. 43516-13 Zimsko suknjo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43686-13 Kožuh za gospoda s sealskin-podlogo in seal skin-ovrattikom poceni naprodaj. Pojasnila daje iz prijaznosti K. Gra-uitz v Mariboru. Gosposka .ulica 7 43713-13 Dijakinjo sprejmem v dobro eskrbo v lepo solnčno sobo. Na razpolago kopalnica. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42956-22 Dijakinjo sprejmem na stanovanje t vwa oskrbo vis-a-vis U. državne realne gimnazije Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 43562 22 Dijaka sprejme® na stanovanje v Novem Vodmatu. Zaloška eesta 10 43685 22 Hišnik Zakon, paru brez otrok, po-duradniku ali slugi ve' jega podjetja oddam s % novanje sobe in kubiEj.% Žena naj bi opravljal . Opremljeno sobo separirano, parketirsno takoj oddam na Večni poti št 14. 43626-23 2 visokošolca sprejmem v lepo sobo e parketom in elektriko. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43614-23 Sobo za mesec dni iščem za takoj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z navedbo ceneč. 43621-23 Svetlo sobo v bližini bolnice. Ponudbe pod »Svetla« La oglasni oddelek -Jutra«. 43643-23 Sobo s posebnim vhodom v šent-jeterskem predmestju iščem Naslov z navedbo cene na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden*. 4:5660-23 Sobo .epo opremljeno išče dam* sredi mosta. Ponudbe pod šifro »29: na oglas, oddelek »Jutra«. 43065-23 Sostanovalko — .. . jTe.jmeiu. Naslov v oglas, hisua dela pri samo»t«; • ,jutra<. ......... nem gospodu. Predpogoj. snaga in dobra vzgoja. — Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »Gospodinja« 43702-21 Malo stanovanje ali sobo s štedilnikom iščem s 1. novembrom- Ponudbe na oglasni' oddelek »Jutra« pod značko »"Do 200«. 43634-21 Prazno sobo pritličju na Poljanski. Sv. Petra-jjes.ti ali kje v bližini iščem za pisarno. Ponudbe na naslov: Hlebš. Hradeckega vas štev. 54. 43355-23 Sostanovalca v sobo s posebnim vhodom in elektriko, s brano ea 650 Din mesečno ali 150 Din tedensko sprejme re stavraeija »Soča« na Sv Petra testi o. 42796-33 Sobo lepo opremljeno, oddam takoj. Naslov pove oglas nI odd. »Jutra«. 42626-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43497-23 Separirano sobo prostorno. novoopremljeno oddam v Zibertovi ul. 33 — v bližini gorenjskega kolodvora. 43467-23 Svetlo, zračno sobo event. z dobro domačo -bwu> išče gospodična v sredini mesta pri čisti rodbini. Naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod »Svetla soba«. 433S1-23 Sta .10 vanje 2 sob, kuhinje, verande ln pritiklin oddam s 1. novembrom v Rožni dolini, cesta X/4- 43454-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam » 1. novembrom stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43691-21 Stanovanje 3 sob in pritikK^ komfort, ob Dunajski cesti takoj oddam. Naslov v oglasnem oglasni oddelek »Jutra«, oddelku »Jutra«. 43646-21 I 43624-23 Sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko, sredi mesta oddam. Naslov pove Fantka 4 li leta starega, čedne zunanjosti, dam za svojega. Naslov pove podružnica »Jutra« v Trbo-vljah. 435C0-14 Pridihi Čebulo zdravo, domačo, nudim pri odjemu do 1000 kg po 75, do 2000 kg po 70. pri večjem odjemu po te Din za 100 kg postavno Moškanjci Naročila prompt.no izvršuje Josip L a b. Osluševci pri Ptuju. 43597-33 Deske ITTa ta obijanje. kratke ta mizarje, oblane ea pod* prodaja po telo ntzkt eenl »Ilirija«. Dunajska a. 46-lo 2» Telefon 28-20 25-95. Hišo z gospodarskim poslopjem pripravno za vpokojenca ali letovišče, na Gorenjskem prodam za 35.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43560-20 Obrtniki! Prodam kos zemlje ob prometni cesti v centru rudnika v Trbovljah. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljab pod »Vrednost 15—20.000 Din«. 43486-20 1500 m3 vrta oddam pod zelo dobrimi pogoji. Istotako tudi stanovanje. Opekarska c. 32. 43490-20 Dalmatinsko vino izvrstno po Din 8 liter — dokler traja . zaloga — naprodaj v Javnih skladiščih 43619-6 Slaščičarsko peč železno, s.tremi predpečmi (Herde) ter »Vafel« peč na tri ognje, kompletno z 8 kleščami, malo rabljeno, radi nabave večjih peči prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra peč«. 43607-6 Posestvo 28 johov veliko, na zelo prometnem kraju prodam. — Informacije daje Jernej Kirbiš, Stafešince, pošta CirkOvce, Slovenija. 43341-20 Kupim hišo eno- ali večstanovinjsko, staro ali novozidano, v mestu ali na periferiji v ceni do 600.000 Din. Pla čam takoj. Ponudbe pod »Primert-o obrestovanje« na oglasni oddelek »Jutr*. 43661-20 Trgovino s špecerijskim ali mešanim blagom, dobro idoče lia prometnem kraju vzamem v najem — najraje pri farni cerkvi ali v kakem malem trgu štajerske. Ponudbe na podružnico »Jutra«, v Celju pod značko »Itobro idoča 54«. 43417-17 Gostilno na račun ali v najem vzame dobra kuharica, ki ima osebr.o pravico. Cenj. po nndbe na oglasni oddelel »Jutra« pod »Spretna go-stiiničarka«. ' 43693-17 Lokal za krojača ali brivca v ' v Industrijskem krajo takoj oddam. Pojasnila dSje Ivan Malas, Zabukoves pri Žalcu. <3394-19 --- Tovarniške fokafe z električno razsvetljav«: tn pogonom iščem v Kranju ali Mariboru. Ponudbe 6a podružnico »Jutra« W 'Ua riboru pod šifre »Svetli lokali 1930«. 43591-19 'V 43666-23 Mesečne sobo s posebnim vhodom odda Fatur, P o dr ožil: k štev. 7. 43669-23 Lepo, prazno sobo f Lovska psica ■»o rl:^>t Sr.a TVfi ; n i .-'..t • r i. • ^ n ! r. r.elf*7.nim -ovratoik-**®- —• parketir-ano in z električno razsvetljavo, v bližini realne gimnazije oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 436S7-23 žele*znim -ovratoik-,*®-nemška. sivorujava, kratko' dlaka, ' se je izgubila v okolici Sv. Križa. Najditelj naj jo proti nagradi pripelje na Rimsko cesto št. 43721-28 Vsako soboto in nedelio dobite prvovrstne • domače pečenice, krvave in jetrne kl^baae — kakor vedno pristna štajerska in dolenjska vina v restavraciji Zebal Kudnik-Ljubljana, Dolenjska cesta 42316-18 Sostanovalca sprejmem v pritlično sobo s posebnim' vbudum. Zabjek št. 12. 40670-23 Opremljeno sobo iščem za 8 dni. Ponudbe pod »2345« na oglasni oddelek »Jutra«. 43675-23 Sostanovalko ž vso oskrbo sprejmem takoj ali pez-Heje za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43667-i3 Sobo za boljše delavce (monterje), ki pridejo samo spat, čez dan pa so na dela, iščemo za takoj, za 3—1, ali vsaj 2 monterja. Ponudbe z naslovom in ke-daj se lahko ogledi, na oslas. oddelek »jutra; pod šifro »Ultro«. 43682-23 Sobico s hrano ali brez oddam 2 gospodoma. Naslov v oirl. oddelku »Jutra«. 43692-23 Sobo oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43698-23 Lep sprehod imate do Martinca v Zg. Šiški (poleg gasil. doma), kjer dobi res fino domačo svinjino, ob sobotah in nedeljah krvavice in pečenice ter pristna štajerska in dolenjska vina. 43705-1S Vsled pomanjkanja znanja se želi spoznati dobro si-tuiran obrtnik in - gostilničar, v starosti med 20 in 30 letom, v lepem industrijskem tr~u, s premoženjem 500.000 Din, z go-spodiČE/ etaro 17—25 let. čedne in neoma- deževane preteklosti, ki ima 125—200.000 Din kapitala. Le resne ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod značko »Dobra bodočnost«. 43583-24 1826 Pridi v torek ali petek. — A'roč poljub Tvoja Muca. 43636-24 Trije smučarji (blond, brinet in črn) iščejo primerne, vsekakor pa živahne gospodične, stare 18—22 let. katere ljubijo naravo. Ponudbe samo s sliko, katera se ua zahtevo takoj vrne, poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Smuk«. 43606-24 Senitve Dama mondena, elegantna pojava, velikopotezna in svobodno misleča, išče istotakega ali primernega starejšega prijatelja. Kskreeija častna. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dama s ka-melijami«. 43663-25 LLLU m Mlajšega gospoda sprejmem kot sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4:3699-23 2 lepi sobi v vili elegantno opremljeni in se-parirani oddam skupaj ali posamezno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43700-23 Lepo, veliko sobo opremljeno, po možr-osU t uporabo kopalnice išče s 1. novembr. gospa s hčerko iPonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »L. M.« 43517-23 Pianino Pbilippov jubilejni, s petletnim jamstvom dobite edino pri Minki Modic, Ljubljana, Cojzova cesta št. 9. 42S9S2C Mandolo nepoškodovano, z dobrim glasom, ' prodam. Naslov v oglasnem " oddelku = Jutra«. 43652-26 Pletilni stroji več od &40—&60. 1 navi-jalni, 12 vreten In več oo-možnib strojev, val ie r obratu, brezhibni, poceni naprodaj. Naslov v podružnici »Jutra« v Celja. 42650-2» Avtomat, stružnico prodam. Ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« pod šifro »Stružnica«. 43516-29 Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo k tvrdki Matija Tre-bar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 6. 42800-30 Živčno bolni ki Vam je potreben mir, oddih in planinski zrak — pridite na Kofce. Pridobili boste na teži in zdravju. Uspeh zagotovljen. Penzi.ia 50 —60 Din. — Informacije daje »Planinski dom«. Kofce, poS» Tržič. 43604-40 Filatelisti! Prodam ca V>00 različnih znamk ir. 10.000 komadov menjalnega materijala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pod ceno;. 43674-:» IflC 'ta dAATOU f oJU. O*. /nAoočUt v 291 Bolniške stole Simentalske krave čiste pašne, izborne mle-karice proda zdravilišče-toplice Dobrna pri Celja. 43602-27 Telefon 2059 Premog suha dna Pogačnik, BoboriSeva 5. Novi, boljši, večji PLYMOUTH, hitrejši, močnejši, še lepši, — se dobiva sedaj po ceni najbolj cenenih voz na svetn. Ta PLIMOFTH vam nodi vse vrline velikih voz. Hidravlične kočnice notranjega učinka, hidravlični amortizerji. Jeklene karoserije Kreislerjeve kakovosti in izkušenj. To je voz za vas! GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO V. H. SMTTH, BEOGRAD, Miloša Velikog 3 — filijala Zagreb, Amruševa ulica 4. Zastopstva; Harley-Davidson Motors-Import, Ljubljana; Anton Bremec, Celje; »Drina« d. d. Sarajevo; Stan-kovič i Nikolič, Niš; American Motors-Agencie, Ploče-Dubrovnik; Albert Silard, Sombor; inž. Antal Riger, Novi Sad; Manek, Pančevo. CHRYSLER EXPORT CORPORATION, DETROIT, (MICHIGAN) Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. ~dL kot fekarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de Je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v Ljubljani,