Stcv. 27 Ptuj, 6. julij 1956 Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj št&v 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorm m-ednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Marax>reka tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Letnik ix. Okrajni odbor SZDL je razpravljal o važnih vprašanjih v soboto, 30. junija, je bdla razširjena seja okrajnega odbo- ra Socialistične zveze, kateri ao prisostvovali tudi predsedniki občinskih odborov. Na dnevnem redu sta bdH dve točki, in sicer: analiza doseda- njega poteka akcije za zvišanje flUsnstva SZDL in razprava o vic-gi kmetijskefga zadružništva Fed dru(gim pove- dal sledeče: Bračič Bfiro Magel na tako akcijo je vzni- lbudo se- k-retariata okrajnega odbora prav resno lotili priprav za ak- cijo. Po temeljitih posvetovat njih so se vaške oziroma osnov- ne organizacije odločile, da bo- do same izvršile to nalogo. Naj- prej so izvedle obsežno tehnif&no delo s tem, da so ia volilnih imenikov izpisale vse volivce in jih primerjale s spiski svojega članstva. Tako 90 ugotovili vse tiste, ki tavajo izven virst So- cialistične zveze, ki so pred leti & cer že bili člani, pa so jih po- zneje malomarni blagajniki kratkomalo črtali iz spiskov, kcT se jbn ni ljubik> pobirati članarine. In šli so na delo. OBISKALI SO SLEHERNO HISO. V KATERI PREBIVAJO NEČLANI Delo vaških aktivistov ni bilo lahko. V večini hiš so jih sioea: prijaoaio sparejeH. ponekod so pa le morali poslušati čudne, ne sovražne, temveč v paravem ix>- menu beisedečrudne izjave! Mno- gi državljani so se brez vsakega prijgovarjanje vpisali v članstvo in se o^o jezili na tiste f\ink- cionairje. ki so jih pred časom, mena nič — tebi nič, izbrisali. Drugi pa so se otepali z najratz- Učnejšimi izgovori. Na splošno se lahko ugotovi, da ljudje članstva v Socialistič- ni zvezi ne odklanjajo zaradi tega, ker se ne bi strinjaii z našo celotno socialistično pola- tiifco, i>aič pa se obregujejo ob to ali ono, kar jim ni v ceiatd jas- no in kar presojajo po nekih svojih osebnih interesih. Marsi- kdo je rekel: Nič nimam i>roti oblasti, toda s politiloo se ne maram ukvarjati. Nekateri so reku. da nimajo denarja za pla- čevanje članarine. V področju občine Lešje so mnogi izjavili, da ne bodo Slani zaradi taks na pse in vozove. V središki občini so se precej izgovarjali, češ, vzeli so mi gorice, ko jih do- bim nazaj, bc«n postal član. Po- samezniki so navajali kot raz- log zeiJo ozke osebne zadeve: nekomu niso odpisaH davkov, Čeprav je dvakrat vložil proš- njo. Nekdo je užaljen, ker so ga kar tako brisaHS iz članstva in noče. da bi se rmi to ponovno zgodilo. v CSiricovcih so neka- teri spet oživeli spomin na ob- vezaae odkispe, ki jih že pet let ni več, drugi pa so se sporrmili, da Po njihovih »gmajnah« stre- ljajo topničarji ftd. Skratka, vsa ta »otepanja« in Jegovori so ze- lo jalovi in so jih tisti aktivisti, ki so se potrudili in stvari po- jasnili, prav kmalu razpršili v nič ter v zadovoHJstvo obeh strani vpisali novega člana So- cialistične zveze in s tem izvr- šili tudi uspešiio politično Je- clja. Vsi aktivisti svoje naloge se- veda niso vzeli tako resno. Ne- kateri so prišli k hiši in vpra- šali, če se morda kdo želi včla- niti v Sociailistično zvezo. Ko so prejeli enega od zgoraj nave- denih odgovorov, so ga vpisali v anketno polo, rekli srečno in odSlL Tako delo je prav gotovo slabše kot nobeno, saj si je mo- ral tisti državljan po vsem tem misliti, da je celo aktivisrt pri- trdili njegovemu ozkemu pro- blemčfcu, ki ga bo odslej še bolj grizel. Na srečo pa je bilo več dobrih kot slabih delavcev, za- to so v celoti tudi uspehi zado- voljivi. akcija Se ni končana, toda že je 6000 novih Članov Kar je bilo povedano za po- samezne aktiviste, velja tudi za delo osnovnih organizacij. Od 188 vaških odborov je akcijo končalo 130, torej dve tretjini. Preostalih 58 odborov je sredi akcije, ali pa še sploh niso pri- čeli z delom. Najbolj prizadev- ni so bih v področju občine Ptuj, kjer so delo zaključili. Do- bro so se izkaza-lii tudi v sredi- ški občini, kjer je od šestih od- borov končanih pet in v dester- nijSki občini, kjer so izvršili ak- cijo v 11 vaških odborih od 13. Najslabše teče delo v področju videmske in borlske občine, kjer sta končala le po dva vaška od- bora. Delu odgovarjajoče se je se- veda dvignil tu«li odstotek član- stva. V ptujski občini je zdaj včlanjenih v Socialistično zve- zo 65 "/o vseh volivcev, v doster. niš>ki občini, ki je bila pred ak- cijo med najslabšimi, se je član- stvo dvignilo na 52 odstotkov, Bori in Videm pa capljata da- leč za vsemi ostalimi — prvi z 29. drugi pa z 32 odstotki. 2e med poročilom so »ta naj- .srlabši« poskušali vpadati v be- sedo sekretarju tov. Bračiču in z najnovejšimi podatki popra- viti slabo sUko. To so pozneje v diskusiji tudi dokazali in tako se je že na seji pokazalo, da je dejansko število novih članov preseglo številko 6000. Kljub tej ugotovitvi pa bomo navedli šte- vilke, ki so bile podane v po- ročilu. Vseh volivcev v okraju je 56.481, od katerih je bilo ^ akcije včlanjenih le 21.410 ali 38.6 odstotka. Med akciio se je vpisalo v članstvo 5260 novih volivcev, kar predstavlja v pri- merjavi s prejšnjim stanjem po- rast za 240/«, s čimer se je okrajno povprečje dvignilo na 47 odstotkov. V diskusiji so predsedniki občinskih odborov napovedali še nadaajnje pove- čanje članstva, tako da lahko zatrdno pričakujemo skupaw> preko 7000 novih članov, kar bo ustvarilo novo, mnogo ugodnej. še in reahiejše razmerje med volivci in člani Socialistične zveze, ki bo znatno preseglo 50 odstotkov. MLADINA SE S PONOSOM VPISU.re V ČLANSTVO Posebno važna je ugotovitev, da je med novimi ulani mnogo mladine, katera doslej ni bila v nobeni organizaciji. Saj ni n^goče trditi, da bi bila naša mladina neaktivna, toda tisti, ki nLso našli poti v mladinsko or- ganizacijo, so jo toliko manj v Socialistično zvezo. Mladina po- trebuje spodbudo, te pa ni bilo. Se celo narobe, marsikateri va- .ški odbornik je prav refno me- nil, da se tem »zelencem« pač ni treba »vtikati v politiko«. Tako je bilo na p,i*tner v Go- rišnici pred akcijo vključenih v Socialistično zvezo le 23 od- stotkov mladincev, zdaj pa jih je že S? odstotkov. Seveda Je bil uspeh pri mladini večji po- vsod tam, kjer s« vaški odbori prit^nlli k akci^ tudi mladin- sko orsranizaeijo. Uspeh akcije prav gotovo ni samo v zvišanju članstva. Se važnejše je to, da so se naše vasi v tem časa politično moč- no razgibale. Marsikateremu državljami so se razjs^nile stvari, ki jih je doslej napačno in ozko presojal. Pa tndi občin- skim in vaškim odbmom je po- rastlo zanpaiije v lastne mo«U saj so to obsežno delo sami iz- vršili. Danes vedo, da se smejo brez s^rsdi« in oklevanja lotiti tudi veitjib m tež^ akdj. Od- krSi So celo vrsto novih po- žrtvovahHh aktivistov, ki jih lahko vključijo v odbore in z njimi zamenjajo tiste, ki so od- borniki samo na papirju. Mar- sikateri odbornik je ugotovil, da ne kaže pobirati članarine en- krat na leto, temveč, vsaj tro- mcsečno, če že ne mesečno, saj zdaj ve, da mora imeti s član- stvom več neposrednih stikov, pa ne samo s članstvom, tndi s tistimi, ki so tokrat še odklonili svoj pristop. Da, občinski ia vaški odbori So v tej akciji odkrili mnogo mnogo novih stvari in se spo- znali z neštetimi organizacijski- mi slabostmi. Te izkušnje bodo morali temeljito razčleniti ter si začrtati jasne in premišljene smernice za bodoče delo. Le na ta način bodo organizacije So. cialistične zveze na naših vaseh pcstale resničen motor pri ustvarjanju nove socialistične družbe. DISKUSIJA JE BULA IZREDNO ŽIVAHNA Tokrat ni bilo treba nikogar nagovarjati, da bi kaj povedali. Najprej so se oglasili listi, M eo imeli slabo vest zaradi nea»- dovoljivega uspeha. Svoje rr^sK. Pa s:o povedali tuDdi cmi, ki so mnogo dosegli. Tako so izme- njali i2ikušnje, ki so ponovno potrdile že zaiano dejstvo, da uspehi ne morejo izostati, oa se dela Ititimo z resnostjo, vzfcr^ nostjo in politično odgovoav nostjo. V nedeljo dne 8. ^ulSfa vsi na BORL! Na Borlu se vršijo živahne priprave za sprejem nekaj sto intemiranoev in njihovih svoj- cev, ki bodo v nedeljo prišli in obujali spomine na težke dni trpljenja. Pridružili se Hm bodo vsi pošteni in zavedni Slovenci, ki so takrat z njimi sočustvovali in jih materialno in moralno podpirali. Program proslave je zelo pester. V soboto zvečer bodo PO okoliških gričih zago- reli kresovi, v okolici gradu sa. mega pa taborni ognji, ob kate- rih Se bodo zbrali prvi udele- ženci te proslave. V nedeljo do- poldne bodo obiskali razne kra- je v * bližini, kamor so hodili pod nadzorstvom gestapovcev in esesovcev delat. Zagotovljen je tudi avtobusni prevoz do groba talcev v Cirkulanah. Cuje se, da bodo interniranci organizirali »Wasserkommando«. Ob 15. uri pa bo slavnostna otvoritev spo- minske plošče z govori in dru- gim sporedom. Po tem pa se bo razvilo v vseh prostorih gradu. na dvorišču in v parku pravo ljudsko ra^nje. Ker nekateri sprašujejo, ali se smejo proslave udeležiti samo bivši interniranci, sporočamo, da vabimo vse državljane, da se te slavnosti udeležijo. Od vla- kov bodo vozili iz Moškanjcev avtobusi, in sicer od zadnjih vlakov v soboto in od vseh vla- kov v nedeljo. Prav tako bodo vozili avtobusi v nedeljo dopol- dne tudi iz Ptuja. Posamezniki in skupine naj se javijo na mestnem odboru ZB NOV (U. nads-tropje obč. LO Ptuj), tako da bi vedeli, koliko avtobusnih voženj bo potrebno. Avtobusi se bodo zvečer vozili naseaj v Ptuj. Razen tega bo vozil avto- bus v nedeljo na progi: Bori— Cirkulane—Turški vrh—Zavrč Bori. V Ptuju je organiziran pose- ben odbor bivših intemirancev, ki bo organiziral skupen odhod v nedeljo dopoldne. Skrb Sveta za prosveto za izobrazbo učiteljstva V sredini meseca junija je bil v osnovni šoli v Ptuju tečaj ri- sanja in petja, o čemer je že poročal Ptujski tednik v 25. šte- vilki z dne 22. junija 1956. Te- čaja se je udeležilo 85 učiteljev in učiteljic iz celotnega p>tuj- skega okraja. Tovarišici predavateljici Sep- čeva in Tomšičeva, kakor tudi tovariši predavatelji Dragotin Hasl. Ivo Jančič (ne Jane, ka- kor je bilo pomotoma natisnje- no v prejšnji številki Ptujskega tednika!) in tov Jože Gregorc so vložili mnogo truda v svoja uspešna predavanja. Predsednik Sveta za prosveto tov. Bračič pa je v klenih in je- drnatih besedah orisal zunanjo politiko Jugoslavije, čemur so vsi udeleženci nadvse skrbno in budno z zanimanjem prisluh- nili. Ob koncu tečaja je načelnik prosvete tov. Stane Stanič ugo- tovil potek in usi>eh tečaja ter se tov. predavateljem v imenu vseh prijazno zahvalil za njiho- vo sodelovanje in za njihov trud. Udeleženci smo spoznali, da bi bila škoda, če ne bi toliko do- brih misli in idei prenesli tudi v našo .šolo v bodočem šolskem letu. saj take dobro poznamo potrebo svoje šole Kako dobro je, če se ^sestajamo ob počitni- cah v večjem številu! Starejši udeleženci si tako osvežijo pro- (Nadaljevanje na 6. strani) Rv O stinig * neitiii mm V zvezi z nalogami kmetijske- ga zadružništva, kot jih je v svojem referatu »O nalogah na- še zadružne politike« očrtal pod- predsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj in z ozirom na predvideno organiza- cijo zadružnih poslovnih zvez, je izredne važnosti, da se poli- tične organizacije in vsi držav- ljani seznanijo s sedanjim sta- njem v kmetijskem zadružni- štvu in njegovo pripravljenostjo na nove naloge. V ta namen je okrajni odbor SZDL na svoji seji, kateri so prisostvovali tudi člani društva kmetijskih inženirjev in tehni- kov, temeljito razpravljal o tem vpra-šanju. Na seji je poročal podpredsednik okr. zadružne zveze tov. Ivan Vobič. SEDANJE STANJE KMETIJ- SKEGA ZADKUZ.MSTVA Tov. Vobič Ivan V ptujskem okraju deluje 43 kmetijskih zadrug, 5 zadružnih kmetijskih gospodarstev in 10 p>odjetij okr. zadružne zveze. Kmetijske zadruge vključujejo v svoje članstvo 61 odstotkov vseh kmečkih gospodarstev. Po- temtakem je kmetijsko zadruž- ništvo najbolj množična orga- nizacija v okraju, s čimer se- veda še vedno ni rečeno, da je stanje že zadovoljivo. V bodoč- nosti se bodo v kmetijske za- druge prav gotovo vključili še preostali kmetovalci, ki so že danes, čeprav še niso člani, z njimi zelo tesno povezani — če ne drugače, pa vsaj pri prodaji pridelkov in nakupu blaga. Kako so se kmetijske zadruge uveljavile pri menjavi blaga med mestom in vasjo, phokažejo podatki iz leta 1955. V tem letu so odkupile že 62 odstotkov vse- ga kmetijskega tržnega blaga v vrednosti 798 milijonov dinar- jev ter prodale industrijskih proizvodov in reprodukcijskega materiala (umetna gnojila itd.) v vrednosti 633 mihjonov di- narjev. V zadnjih štirih letih so za- druge močno napredovale tudi v krepitvi materialnih osnov. V letu 1952 je znašala vrednost osnovnih sredstev samo 59 mi- lijonov dinarjev, lani pa se je že povečala na 192 milijonov. V istem razdobju so porastli tudi lastni skladi — od 11 na 23 mi- lijonov dinarjev. Vse to sicer kaže neki določen razvoj, ven- dar večina zadrug še vedno dela v precej primitivnih pogojih. Odkup in trgovina sta vseka- kor važni zadružni dejavnosti, ki ju je treba neprestano iz- popolnjevati in razvijati, ker sta kmetijskim proizvajalcem nujno potrebni, vendar naša družba daje prvenstven pomen tisti vlogi kmetijskega zadruž- ništva, ki ga ima pri pospeše- vanju kmetijske proizvodnje in še posebej pri ustvarjanju so- cialističnih odnosov na naši vasi. POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA — OSNOVNA NALOGA Do kod so naše zadruge v teh stvareh že prišle? Se ne posebno daleč, vendar i>a so prvi uspehi že tu in jih ne kaže podcenjevati. Za pospeševanje proizvodnje so v prvi vrsti od- govorni sveti (pospeševalni od- seki). Vse zadruge imajo sledeče število svetov: 28 poljedelskih, 4 gozdarske. 41 živinorejskih, 34 sadj.-vinogradniških, 18 stroj- nih, 16 čebelarskih, poleg teh pa še 25 hranilno-kreditnih in 9 kultumoprosvetnih. V vseh s^-etih dela 813 izvoljenih čla- nov. Največ rezultatov so doslej pMDkazali živinorejski sveti, pri preskrbi plemen j akov, selekciji živine, strokovnem izobraževa- nju živinorejcev in organizira- nju zatiranja živalskih kužn^i bolezni. Prizadevanja živinorej- skih svetov so vidna predvsem pri dvigu mlečnosti krav-^noJz- nic Povprečna mlečnost se je v zadnjih štirih l^ih dvignila za okrog 300 litrov na kravo, kar je bistveno vplivalo na mlečni trg in dohodke proizva- jalcev. Leta 1952 je šlo v pro- dajo le milijon 460 tisoč litrov mleka, lansko leto pa že 3 mi- lijone litrov. To je vselcakor usi)eh, toda še mnogo manjka do 20 milijonov litrov, kolikor bi jih pri današnjem številu krav lahko prišlo na trg, če ... Seveda če bi s selekcijo že pri- šli dalje, kot smo, in če bi pri- delovali dovolj kvalitetne krme, za kar obstajajo \'si stvarni po- goji, ako bi jih znali in hoteli izkoristiti: negovanje travnikov, smotrno izkoriščanje pašnikov, pravočasna košnja in sodobnejši način sušenja (švedski jezdeci), gojitev krmskih rastlin na več- jih površinah itd. V lanskem letu je bilo izgubljenih okrog 400 milijonov dinarjev samo na kvaliteti in količini krme, letos pa bo ta škoda verjetno še večja. Pri povečanju hektarskih do- nosov njivskih kultur imajo ne- dvomno velike zasluge poljedel- ski sveti, ki so oskrbeli kvali- tetnejša semena in propagirali večjo in pravočasno porabo umetnih gnojil. Po objektivnih ocenah kmetijskih strokovnja- kov se hektarski donosi iz leta v leto počasi dvigajo. V primer- javi z letom 1953 so bili lansko leto n. pr. pri pšenici 7 rr»tr- skih stotov višji, pri rži 6,2, pri krompirju 100 in tako naprej. vprašanje mehanizacije Poseben problem kmetijske, posebno še poljedelske proizvod- nje, je mehanizacija. Danes je že popolnoma jasno, da brez mehaniziranega obdelovanja zemiije ne more biti nekega več- jega napredka v kmetijski pro- izvodnji, to nam ne dokazujejo samo zgledi v naprednih indu- strij sko-kmeti j skih deželah, temveč tudi že lastne izkušnje. Kakorkoli bd se nekateri nazad- njaški kmeSci prx>i2:vajalci radi upirali tej resnici, je ves nji- hov upor jalov, kajti čas bo svoje prinesel in čim — tem bolje. Tu sevecte nastajajo vpraša- nja, ki bodo odločilna za ves nadaljnji napredek proizvodnje in še posebej za oblikovanje odnosov na naši vasi: Kdo bo nabavljal in upravljal mehani- zacijo? V čigavih rokah bo naj- bolj izkoriščena in rentabilna? Samo zadruga in nihče drug! Načrtno organiziranje meha- nizacije po kmetijskih zadrugah se je pričelo v letu 1952. Danes imajo strojni odseki že lepo število strojev, med drugim tudi 36 traktorjev, vendar jih ne moremo pohvaliti za kake posebne uspehe. Cemu ne? Pred- vsem zato ne. ker nad polovico odsekov ni rentabilnih. Glavni vzrok je v tem, ker niso dovolj opremljeni. Kaj pcrnaga trak- tor, če Pa ni priključkov, kaj pomenijo razni motorji brez priključkov. Ne samo, da ne mo- rejo biti rentabilni, ker kot taki ne morejo biti polno izkoriščeni, temveč tudi na proizvodnjo ne morejo bistveno vplivati. Tu so še drugi razlogi: slaba telmična oskrba itd. Po rezultatih, ki so jih doslej pokazali strojni odseki, seveda ni mogoče presojati vrednosti mehanizacije. Tu bo potrebnih še mnogo sredstev, mnogo zna- nja in mnogo okretnostl. Ce vse to presodimo, je peč treba priznati, da naše kmetij- ske zadruge napredujejo v vseh pogledih, toda vse prepočasi. V bližnji bodočnosti bodo odpadle oziroma so v glavnem že od- padle vse objektivne ovire za hitrejši tempo raz\*oja. s tem pa so dane vsakomur možnosti, da v praksi dokaže, ali je za napredek in socializem na vasi ali ne. 2_ PTUJ, 6. JULIJA 195Si LE REGULACIJSKA DELA bodo ukrotila Pesnico Bilo je že nešteto raz.prav, sestankov, uradnih in neurad- nih razgovorov o tem, kako bi za sedaj vsaj delno zajezili ogromno gospodarsko škodo, ki jo povzročajo poplave v Pesni- ški dolini. O tem so razpravljali tudi del^ati Vodne skupnosti na svoji redni letni skupščini v Ptuju 29. junija. Dosedafija regulacijsika dela so biia izvršena več ali manj ueenaotmo in nenačrtno. Bivše avKtroogTBtfee obJasti so začfele z i-eguilacijo že leta 1899 in reigu- lirale strugo Pesnice na sek- torju Pesniški dvor, Kungota in Svečina, naslednjega leta pa strugo od Tiboleev do njenega izliva v Dravo. Za časa stare Jugoslavije (med leti 1929—1940) je znaišala dolžina regulirane stnigte le okrog 1200 m (Mez- govcd—Strelci). Leta 1946 so mladinske delovne brigade na- dalijevale z regulacijskimi deli :n uredile vodno strugo v dol- žini 1200 m (Mezgovci—Dorna- va). Regulirani so bili torej le posamezni ods'eki struge, nor- malna odtok vode pa še ni bil s tem urejen. Kljub temu so se ogromne količine vode še vedno nabirale na podrotju nad regu- liranim odsekom in tako še na- dalje poplavljale površine zem- ljišč. Da bi se regulacijska de- la na vsej Pesnici (od drž. meje do njenega izliva v Dravo) usmerila načrtno — t. j. postop- no od izliva navzgor, je bil iz- delan 10-letni investicijski pro- gram v višini nad dve milijardi dinarjev. Zaradi trenutnih fi- nančnih težav je bil program odkilonjen. Sedanja dela pa ka- žejo, da bi se za vsa regulacij- ska dela (razen melioradjskLh) porabilo le 60 "/o predvidenih sredstev. Vodna skupnost dela v lastni režiji, zato bi bili stroški mnogo cenejši. Posebnega po- udarka je vredno dejstvo, da bi se že do zaključnih del na re- gulaciji (v 10 Letih) po predra- čunu strokovnjakov v celoti ren- taibirala vložena finančna sred- stva, ker bi se s tem izboUjšala in usposobila sedaj poplavljena področja. Ce računamo pri tem še na določene agrotehnične ukrepe na pridobljenem zemilji- šču, bi gospodarska korist bila še večja. V aprilu so pričeli z regula- cijskimi deli od izliva navzgor (letošnji načrt: dolžina 2000 m — do mostu v Mezgovcth). Ta sektor je bil reguliran, kot re- čeno, že za časa AvBtro-ogrske z določenimi teimičnimi napa- kami, ki jih je treba popraviti. Potreben je zilasti širši prečni profil. Doslej poplavljena pod. ročja na tem odseku bodo od- slej popolnoma vama pred po- plavami. Dolžina že zgrajenega nasipa znaša preko 300 m. Dela bi prav gotovo bolj napredovada, če bi jih ne oviralo deževno \'reme. Tudi izkop bi bil večji, toda bager je zaradi visokega vodostaja le delno lahko poma- gal pri delih. Določenega programa predvi- denih del ni in se bo regulacija nadaljevala tako, kakor bodo to pač dovoljevala finančna sred- stva. DeMeta, izberite si poklic! Znano je, da pri nas še mar- sikje prevladuje mnenje, da je ženska manj sposobna za oprav- ljanje nekaterih poklicev, ki jih smatramo deloma ali pa izključ- no za moške poklice. Kljub te- mu pa je vedno več gospodinj, ki poleg dela doma opravljajo še kak poklic. Problematika ženskih poklicev še ni dovolj jasna: kateri poklici so primer- ni za ženske in v katerih pokli- cih je potrebno poiskati ustrez- no razmerje med moško in žen- sko delovno silo Gospodinjsko delo je nekoliko lažje, kot je bilo nekdaj, na drugi strani pa je družbeni razvoj potegnil v svoj tok tudi žene. Samo gospo- dinjenje ne more danes več napolnjevati vsebine njihovega življenja. S tem pa ni rečeno, da gospodinjsko delo ni pose- ben poklic. Biti dobra gospodi- nja, to je težak, zamotan po- klic, poln odgovornosti. Zahteva mnogo znanja. Vendar ni malo žena, ki pridno in uspešno de- lajo v poklicu in doma pri svoji družini. Kakor se zdi čudno, je vendar mogoče, da pri tem dom usi>ešno napreduje. Mnoge za- poslene žene so hkrati dobre, v-^ome gospodinje, imajo pa še druge interese, druga opravila in dolžnosti. Te žene imajo širše duševno obzorje, več življenj- skih izkušenj in so tudi samo- stojnejše. Mnoge mlade žene, ki so zaposleno ali pa delajo samostojno v poklicu, so našle zadovoljstvo hkrati pri družini in poklicu. Zato je tudi prav, da vsako dekle že s 15. in 16. letom prične resno misliti na svojo bodočnost in na izbiro primernega poklica. Je cela vrsta poklicev, ki so pretežno ženski: otročka negovalka, vzgo- jiteljica za predšolske otroke, modistinja itd. Zelo mnogo je poklicev, ki so primerni za mo- ško in žensko mladino. Kolikor bolj napreduje gospodarski raz- voj, toliko hitreje se manjša razlika med moškimi in ženski- mi poklici. Zaradi manjše te- lesne zmogljivosti je poklicna izbira manjša, glede duše\'nih zmogljivosti pa dekleta popol- noma dosegajo fante. Imajo pa še neko odliko: zelo marljive so. Cela vrsta znanstvenic, umet- nic, političnih delavk, bork iz osvobodilne borbe, delavk, bri- gadirk in kmetic to potrjuje. Pri nas so žene in dekleta ena- kopravne članice družbe, ki so ji dostopni vsi zdravju neškod- ljivi poklici. Zanimanje za poklice pri mla- dih dekletih je premalo razno- liko. Dekleta morajo misliti na različne poklice, ne samo na iz- ključno ženske poklice (da bi postala gospodinja, bolniška se- stra, vzgojiteljica itd.). Zelje mladih deklet so predvsem po- stati frizerka, pletilja, šivilja, prodajalka, toda to ni dovolj, dekleta lahko postanejo mnogo več, saj so številni poklici, ki so bili včasih čisto moški, danes, pa se v njih uveljavljajo mlade žene in dekleta. Saj se povpreč- no te v slehernem poklicu prav tako obnesejo kakor moški, |>o- sebno v poklicih, ki zahtevajo okus, večjo spretnost prstov in zapestja, vztrajnost in odpor- nost pri enoličnem delu, smislu za red in natančdiost, za drobno delo. Sposobnost vživljanja v bit drugega človeka omogoča ženi večji uspeh pri negovanju in vzgajanju. Mlada dekleta, pred- vsem se vključujte v poklice v industriji. Vzporedno z meha- nizacijo našega gospodarstva se postopoma odpirajo vrata v naj- različnejše industrijske in obrt- ne stroke. Izbira v poklicih, kjer se lahko zaposlijo dekleta, je dovolj velika in tu žene do- bro uspevajo kot slikarke por- celana in mavčnih izdelkov. Precej deklet se lahko izuči v poklicih: glasbilarji, politerji in ličarji, ortopedski bandažerji, zlatarji, urarji, optiki, precizni mehaniki (niehaniki in poprav- Ijalci račimskih, pisalnih in ši- valnih strojev), radiomehaniki, krz-narji, fotografi, knjigovezi, kemiki itd. Skoraj same ženske so lahko zaposlene pri poklicih, kjer se izdelujejo gornji deli čevljev, kot izdelovalke preprog, dežnikarji, izdelovalke odej, kar- tonažerke, izdelovalke predme- tov iz plastičnih mas. Ženskih poklicev, v katere se lahko vključijo dekleta, je to- rej dovolj. F. Vinogradniki, organizirajte skupno zatiranje škodljivih sukačev Novak Franc Zadnje dni poročajo iz rajnih vinogradniiških predelov, da se pojavlja v goricah neki pajek» ki zapreda groedičke. Opaža se intenzivno letanje majhnega metuljčka, ki se po dnevu skri- va med listi. Gre za dva metuljčka: ©nočiiv tastega grozdnega sTiikača (me- tuljček sivo zamazane barve z rjavkasto črto preko kril) in križastega ali marogastega gozdnega sukača (nekaj roanjiši metuljček brez črte preiko kril, ki Pa ima prednja krila rdeče- rjavo mai-ogasta). Enočrtasti metuljček meri z razpetimi krili 12 do 14 mm, marogasti pa je za 2 do 5 mm manjši. Oba me- tulja izlezeta iz bube v juniju in sta ves dan skrita v trsnem listju. V večernem mraku iz- letita in letata vso noč. Sami- ca leže na grozdičke pured in med cvetenjem ali malo za tem 30 do 50 jajčec vsako posebej na vejico grozda. Po 12 do 16 dneh izležejo iz jajčec gosenice, ki zapredajo več cvetov oziroma jagod v skupno gnezdišče, od koder lazijo na svoje pogubo- nosno delo. Mlade so zelo po- žrešne in so jim najslajši cvet- ni deli jagode. Gosenica je rdečerjava s črno glavo. Do srede julija zapusti uničene grozdičke in se zabubi v trsnem lubju in drugje, iz bube pa v začetku avgusta zleti metulj druge letne generacije, ki živi enako življenje kakor njegova mati, le da je sedaj grozdna jagoda že veUika boljša hrana. Taikšno je na kratko povedano Svljende obeh škodljivcev, ki bosta letos, ko cvete vinska tr- ta v deževnem vremenu in so pogoji za oplojevanje cvetov ze- lo slabi, povzročila na trgatvi veliko škodo. Ob pojavu škodljivca ob času košnje, pravi ljudstvo metuljč- ku in gosenici »seneni črv«, njegovemu drugemu zarodu pa »kiseljak«, kar povzroča kisle in gnile jagode, ki jih najdemo ob trgatvi. Obe generaciji po- vzročata velLlco škodo na pridel- ku in so predeli vinogradov v posebnih letincih, ko se škod- ljivca namnožita v taki meri, da ogrožata ves pridelek. Kjerkoli smo ju opazili, je treba posvetiti vso pozornost zatiranju njune druge genera- cije. V tem pogledu je potreb- na skupna akcija vsega prede- la. Metulj se namreč seli iz trsa na trs in iz goric v gorice in bi zatiranje posameznikov ne zaleglo mnogo. Najboljši učinek dosežemo s škropivom fosfomo. ki ga rabimo v 0,30- odstotni zmesi. Pri delu 's tem škropivom je treba biti previ- den, ker je silno strupeno. So sicer tudi sredstva, ki člo- veku niso nevarna: 1 odst. te- koči pantakan, svinčeni ali ap- neni arzenat. nirosan itd., ki jih je pa treba močno vbrizgati v zapredek, sicer kot dotikalna škropiva ne delujejo, kar pa pri fosfemu ni potrebno. Opozarjamo vse vinogradnike v tistih predelih, kjer je slab nastavek grozdja in kjer je najti pajčevinaste zapredke, v katerih pa ni gosenic, ker so se zabubile že drugje, naj priča- kujejo množičen izlet metulja »kiseljaka«, ki bo napravil ve- Hko škodo, če ga ne bodo skup- no pravočasno zatrli. Škodljivca sta stara tmičevalca grozdja. Letošnje vreme je za njun raz- voj izredno ugodno, zato pa je potrebno pripraviti vse, da bi bilo uničenje obeh škodljiivcev čim popolnejše. Pred II. obrtniškim Telesejmom v Liubtjani PRUAVLJENIH 2E NAD 360 RAZSTAVLJAVCEV — ZASTOPANE BODO VSE OBRTI Od 7. do 15. julija t, 1. bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani II. obrtniški velese- jem, ki bo prikazal stanje na- šega obrtništva in njegovega napredlca v tem letu. Tradicija izdelkov slovenske obrti, nji- hova kvaliteta in sloves sta znana in starodavna. Mnogo najrazličnejših razstav obrtni- ških izdelkov, zanimanje zanje ter sklenjene kupčije dokazu- jejo, da se je naše obrtništvo vedno pravilno zavedalo svo- jega pomena in dela. Toda s tem, da so posamezni obrtniki in obrtniške stroke razstavljali svoje izdelke, na nekaterih pri- Ic^nostnih Itdcalnih sejmih, ni bil dosežen pravi uspeh, ki pa je mo^č le z rednim razstav- ljanjem, s tei\-i v zvezi pa tudi dvig sortimenta in kvalitete. 2e lanskoletni I. obrtniški velese- jem je potrdil mn^je, kako po- trebna je taka razstava, ne le v Idkalnem značaju, pač pa na s|Mk)6no, po določenih razdobjih. Lietošnji II. obrtniški velesejera pa nam bo predstavil mnoge priznane obrtniške izdelke, po- leg eiovih in doslej še neprika- zanih uspehov jugoslovanskega obrtništva. Na velesejmu bomo videli poleg obrtnikov-posa- meznikov in državnih obrtni- ^h podjetij, še razna industrij- ska podjetja, ki izdelujejo pol- izdelke, orodje in stroje za obrt- ništvo ter na ta način E>odpi- rajo s svojimi proizvodi indu- strijo. Do izraza bo prišla tudi iznajdljivost obrtnih mojstrov in kolektivov z njihovimi po- ^bnimi izdelki, izdelanimi na kar najbolj racionalen način, t^co glede materiala kot delov- ne sile. To je zlasti važno, ker bodo izdelki na vpogled mno- žici obiskovalcev in kupcev, domačih in tujih. 2e doseženi uspehi in koristne izkušnje prvega tovrstnega ve- lesejma nam dokazujejo, kako močan vpliv ima taka razstava na razvoj, še prav posebno, če upoštevamo tradicionalnost na- šega obrtništva. Ves čas velesejma bodo za obiskovalce prirejena različna predavanja, prikazani bodo fil- mi o različnih strokah obrtni- štva in temu podobno. Zanima- nje za ta vel esejem ni veliko le v Sloveniji, temveč tudi po osta- lih republikah. Prepričani smo, da bo letoš- n^ II. obrtniški velesejem pri- tegnil mnogo obiskovalcev iz vseh krajev naše domovine. Ing. Zoreč Egon D uttiih z ekihurzije po Slavonifi in Buranfi (Nadaljevanje io konec) Živinoreja: konec leta 1954 je Imelo posestvo 60 krav-molznic, 80 telic, 25 goved in 12 bikov (osemenjevalno postajo). Ta ži- vina je zdrava, v dobri kondi- ciji. Zadruga ima svojega vete- rinarja. Selekcija je uvedena. Svinjereja: stalež svinj je 500. Gojijo črno-slavonske svinje. Imajo pa tudi nemško opleme- niteno pasmo predvsem zaradi izvoza. Ovčarstvo: 283 ovac. Konjev: 28. Perutnine: 1650 rodesisland. V perutninarstvu se uvaja se- lekcija. Ekonomija je zgradila več objektov. Zelo dober je hlev za 70 glav. Konstrukcija je iz lesa, streha in zidovi iz slame. Ce- lotna gradnja je stala-le 500.000 dinarjev. Hlev je v celoti elek- trificiran. Ekonomske zgradbe ima zadruga na štirih krajih, vendar ekonomska središča še niso zgrajena. Za prehrano živine uporabi zadruga letno do 500 vagonov živinske krme razne vrste. Mnogo ensilirajo. Pri siliranju se poslužujejo v veliki meri repnih rezancev Dodajajo še koruzni zdrob in zrezano ovse- no seno. S to krmo, ki je viso- ko kalorična, so dosegli v letu 1954 prirast po grlu za 43 kg v enem mesecu. Gnoja posestvu ne primanj- kuje. Strojništvo: zadruga ima do- volj strojev in poljedelskega orodja: 5 traktorjev, traktorske pluge in ostale priključke, dve mlatilnici itd. Posestvo skrbi, da je uporaba delovne sile čim manjša. Proizvajajo ono, kar je najrentabilnejše. Povečala se bo predvsem živinoreja. Po pripovedovanju vodstva, zadruga pridno dela na tem po- lju ter je v zadružnem sektor- ju glede izvoza druga v repu- bliki Hrvatski. Celoten izvoz gre preko zadružnega izvozne- ga podjetja »Koopoeksport« v Zagrebu. Izvaža se največ v Švico, Nemčijo, Italijo, Avstrijo in zadnji čas v Izrael. Glavni izvozni artikli so: sirkove me- tle, jajca, konji za klanje, sir- kovo seme, klavno govedo, za- klana in živa perutnina. Težave ima zadruga v tem, da ima premalo skladišč. Zeli :irostore za takozvano »lampiranje« jajc, za pakiranje in odpravljanje gotove robe. Za lampiranje, signiranje in kalibriranje jajc je zadruga nabavila dva stroja iz Nemčije. Eden dela, drugi pa čaka, da se prostori razširijo. Na nepravi za lampiranje se lahko v 1 uri pregleda 9000 jajc. Embalažo ima zadruga svojo. Odkup jajc vrši zadruga preko raznih zadružnih podje- tij okraja in pa kmetijskih za- drug. METLARNA: Tu izdelujejo metle za domačo uporabo kot tudi za izvoz. Letno napravijo do 500.000 metel. Sirkova slama pa je tudi izvrsten artikel za izvoz. Največ gre v Švico, Ita- lijo. Izvaža pa se tudi sirkovo seme. ODKUP ŽIVINE: V tem po^ gledu je zadruga po izpovedi predsednika najboljša v Jugo- slaviji predvsem glede izvoza konj za klanje. V letu 1953 je izvozila 505 konj v Italijo. Za- druga je dobila velik ugled v Italiji in je povpraševanje iz leta v leto večje. Govedo naj- več izvažajo v Zapadno Nemči- jo, Holandijo, Izrael in to prvo- razredne vole, izpitane krave in bike. Poseben interes je za težke bike, ki gredo v Nemčijo. Za njih se doseže odlična cena. Poleg tega izvažajo še žive svi- nje ter razne manjše artikle. OBRTNIŠTVO je zelo dobrcJ^ zastopano. Vse naprave so no- ve. Delavnice delajo na bazi akorda Imajo mizarske delav- nice, kolarske, kovačnico, kro-' jaško, čevljarsko delavnico, ključavničarsko delavnico itd. Vse delavnice so prostorne, higienske. ^ TRGOVINA je najstarejša ve- ja v zadrugi in dobro teče. Ima več trgovin, kleti, prostore za predelavo mesa itd. KAPITALNA IZGRADNJA Dobil sem občutek, da je v zadrugi mnogo napravljenega, posebno v zadnjem letu. Po- stavljene so razne garaže, skla- dišča za material, hlevi, boksi za gosi in race. zgrajenih je 5 silo-jam kapacitete po 10 vago- nov itd. Vsa imovina zadruge je za- varovana pri DOZ. Najteže je zadrugi glede kmetijskih ob- jektov Treba .le vedeti, da je zadruga prevzela dve nerenta- bilni in zapuščeni gospodar- stvi, nekdanje kmečke delovne zadruge — zemljišče mestne ekonomije nekaj zemljišč iz zemljiškega maksimuma V do- bi enega leta In pol seveda ni mogla kaj več ustvariti. Je pa investirala mnogo, to kažejo najpotrebnejši objekti, nabava strojev, vzpostavljena je dobra organizacija dela itd. Tako bo zadruga kaj kmalu postala ren- tabilna. Osnovna naloga te zadruge je napredek kmetijstva. Vse ostale panoge .služijo kmetij- stvu. Zdi se mi, da je zadruga našla svojo pot razvoja. Nasta- je pot do kmeta — proizvajal- ca. Prikazala mu je, da se nje- govi interesi lahko vskladijo z interesi zadruge. Pokazala je to, da kmet — individualist ob- čuti socialistično kmetijstvo kot Činitelja, ki mu pomaga in ga dviga iz njegove zaostalosti Vleče ga naprej in mu ustvarja boljše pogoje življenja. To pa je končni cilj naših splošnih kmetijskih zadrug. Zadnja točka ogleda iz kme- tijstva je vinogradniško pose- stvo Erdut ob Donavi. To je po- sestvo s ca. 1500 ha. Poleg vi- nogradništva ima še poljedel- stvo. Dobro zastopana je seve- da živinoreja. V vinogradih je 110 ha obnovljenega, 30 ha ma- tičnjakov. Velik del vinogra- dov je pomrznilo zaradi pre- nizke lege. Organizacija dela je tu odlična. Plačujejo xx> efek- tu dela. Vse panoge so meha- nizirane. Na 1500 ha površine je zaposlenih le 250 delavcev Vina pridelujejo zelo dobra. Posebno kvaliteten je beli bur- •gundec. Na žalost pa nam ni bila dana prilika, da si celotno p)osiestvo temeljito ogledamo. Pri obhodu v vinogradih nas je zalotil strašen vihar s točo in dežjem, ki nas je razgnal in nam prekrižal vse račune. Ob tej priložnosti smo imeli videti, kako deluje »topništvo« proti toči. Na treh eksponiranih me- stih so v pripravljenosti bakte- rije raket, ki ob dani priliki stopijo v akcijo Tudi to pot so bruhale in zdi se mi, da je bil efekt. Toča ni več padala, usul se je gost dež. Nekako ob 20. uri zvečer se napotimo preko Borova, Vinkovc in Zagreba proti domu. Popravek članka „Kje so vzroki tako pogostih požarov" Po podatkih Okrajne gasil- ske zveze in referenta za gasil- stvo pri TNZ OLO v Ptuju ni bilo v letošnjih mesecih do 24. junija v ptujskem okraju 70 primerov izbruha požara, temveč le 36. Prav tako ni dala Okrajna gasilska zveza v Ptuju nikakega odobrenja za nabiralno akcijo v korist tov. Ceha v Podvincih. Uredništvo v torek. 3. julija 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 60—70, česen 80, stroč- ni fižol 100, grah 60, krompir 30, koleraba 30. cvetača 65, ku- maro 80. peteršilj 60, rdeča pe- sa 40, solata berivka 30—40, .so- lata endivija 30—40, špinača 80, zelje v glavah 40, korenček 50, ohrovt 50, koruza 40, pšenica 40, oves 50, proso 50. ajdova moka 50 '-------'ni zdrob 56. surovo ma- slo 500, zaseka 300, mleko 30, smetana 150, sir 40—80, kokoši 400., piščanci 500. češnje 60, bo- rovnice 60, gobe 200, lisičke 50. jajca 14. iagode (vrtne) 200, jagode (gozdne) 200, višnje 50, domači Ms 25. Predsednica ameriškega društva progresivnih Slovenk je obiskala Jugoslavijo Zov. Zakrajškova (z očali) je obiskala med svojim bivanjem v Sloveniji mnogo krajev, med drugimi včeraj tudi turistično točko Statenberg v ptujskim okraju Te dni se mudi v Sloveniji tov. Zakrajškova kot delegat Društva progresivnih Slovenk iz Clevelanda (USA). Tov. Za- krajškova je rojena v AmeriM, vendar smo se z njo lahko po- govarjali v domačem jeziku, ki ga ze'Lo dobro obvlada. Obiskala je Jugoslavijo že dvakrat in si- cer leta 1949 in 1952. Letos je že tretjič v Jugoslaviji. Obiska- la je med drugimi v Sloveniji tudi Tovarno glmice in alumi- nija Boris Kidriič v Kidriče- vem, kjer se je živo zanimala za delavce in njihovo življenje primerjajoč ga z življenjem ameriškega delavca. Ugotovila je. da so razlike zelo velike, kar je čisto razumljivo, saj ima- jo pri nas tovarne delavci v svojih rokeh med tem, ko je v Ameriki večina tovarn v rokah kapitalistov. Tov. Zakrajškova se ni mogla načuditi napredku in uspehom, ki smo jili dosegli v zelo krat- kem čaisu odkar nas je zadnjič obiskala. Naman njenega obska je, da se seznani z našim listvarjanjem in z uspehi, ki smo jih dosegli v graditvi socializma pri nas. Tovarišica Zakrajškova bo o tem kar je videla pri nas ime- la predavanja med sloveniakimi izseljenci v ZDA in tako se- znanjala tudi tiste, M nimajo možnosti obiskati svojo staro domovino s sliko in besedo o lepoti naiše domovine in uspe- hih, ki smo jih dosegli v gradi- tvi lepše bodočnosti za nove ro- dove, katerim ne bo treba za- puščati domovine in iskati kru- ha v tujini. ObveSiiamo vse člane Prešernove družbe, da je bil izid nagradnega žrebanja za člane Prešernove družbe ob- javljen v torek. 19. junija, v vseh dnevnikih. Podrobni izid vseh izžrebanih dobitkov bo ob- javljen v 7. številki Obzornika. Opozarjamo vse člane, da dvignejo izžrebane dobitke naj- kasneje do 1 avgusta 1956, na- kar zapadejo nedvignjena dari- la v korist Prešernove družbe. PTUJ. 6 JTTLTJA 1956 3 Občina ^ Zemljevid občine Ormoi Zitorodni pas vzhodnega Ptuj- skega polja in vinorodne Slo- venske gorice sta se povezala v novo upravno enoto, občino Or- mož. Tako je združena ravnina ob Dravi z valovitimi sloven- skimi goricami v skupnost, ki ji je že narava sama nakazala sedež v idiličnem mestecu Or- možu Kakor toplo zavetišče se sonči Ormož na hribčku ob Dravi in vabi vsakogar kakor tudi ostali biseri Slovenskih goric: Svetinje, Jeruzalem, Mi- klavž, Kostanj in Kog. Cvetoči bregovi spomladi, valujoče zlato žitnih polj v poletju in bogastvo odloženo tu v jeseni so čudovi- tosti, ki te kličejo prav naglas, čeprav si še tako daleč s svojo mislijo in srcem. Narava ni sko- parila z lepoto, na široko jo je razgrnila čez hribe in polja te- ga področja. Tu gradi, dela in ustvarja 16.000 ljudi občine Or- mož. Tujec si je večkrat zaželel teh lepot, hlastal po njih, celo proglasiljih je za svoje. Udarna pest našega, sicer skromnega, a odločnega človeka, ga je šele pred enajstimi leti krepko in za vselej poučila, da nima tu ničesar iskati. Narodni heroji Kerenčič, Megla, Polak ter pre- ko 100 žrtev fažizma in preko 500 aktivnih borcev in sodelav- cev so jasen dokaz, da je ljud- stvo tega majhnega predela prispevalo svoj del v našem najtežjem obdobju. Mestece sa- mo s svojo lego je bilo vedno križišče poti. Poznalo je že Rim- ljane, še več, letos so pričeli z izkopavanji že prej odkrite ilirske naselbine, ki že po do- sedanjih najdeninah presega pomen ptujskih iz te dobe. Današnja stvarnost in tempo življenja zahtevata široke ustvarjalnosti in poleta. Nov duh časa odriva v pozabo vse, kar je preživetega in si išče no- vih oblik. Razvoj družbenih sil in družbeno upravljanje jo po- gnalo že doslej globoke kore- nine. Občinski ljudski odbor, ki ga tvori 36 odbornikov, opravlja svoje delo uspešno. Teh je bilo 9. Prve seje so bile predvsem organizacijskega značaja, do- čim so naslednje obravnavale različne probleme, kot so gospo- darsko stanje v občini, šolstvo, prosveto, skrbstvo, zdravstvo itd. Večina odbornikov dela v svetih in komisijah. Ti so imeli doslej 42 sej. V svetih aktivno dela 80 članov in v krajevnih odborih 235 članov, tako da je povprečno vsak 45. prebiva- lec občine vključen pri njenem upravljaniu. Ce k temu prište- jemo udeležbo državljanov še iz ostalih področij upravljanja, je ta ugotovitev še ugodnejša. Nemogoče bi bilo v teh vrsti- cah opisati vse veje dejavnosti, ki se razvijajo na območju ob- čine. Gasilstvo v 17 aktivnih društvih ra2\'ija svoje delo. Društvo v Ormožu slavi v teh dneh 70. obletnico svojega oja- stoja. Na območju občine dela 5 dru- štev TVD Partizan. Društvo v Ormožu je med najboljšimi v okraju in že četrto leto uspešno organizira taborjenje za svoje pripadnike. Ostala društva Par- tizana se borijo s težavami pred- vsem zaradi pomanjkanja telo- vadnic in telovadnega orodja. Ze skoraj tradicionalno je po- stalo tekmovanje v pionirskem mnogoboju v Ormožu, v kate- rega so se vključili tudi novi predeli. Široko razvito je izobraževal- no delo. Za to skrbi 7 IZUD. Društ\'a so v pretekli sezoni bi- la dokaj aktivna Delo so vodili večinoma učitelji. Na področju občine so 4 kinoaparature, pred- videvajo montiranje še ene pri Veliki Nedelji. »Svoboda« Or- mož« je mlado društvo, vendar si je že v kratkem času znalo pridobiti članstvo in se pred- stavilo občanom s koncertom in igrami. Svetinje pri Ormožu Na področju občine je 8 osnov- nih šol. 2 nižji gimnaziji v*Or- možu in Tomažu ter dva vrtca — Ormož in Vinski vrh. Os-nov- ne šole obiskuje 2643 učencev. Kmetijsko gospodarske šole, ki so bile v šolskih centrih, je ob- iskovalo v zadnjem letu 330 učencev. Nižje gimnazije ob- iskuje 505 dijakov. Vrtec v Or- možu obiskuje 43, v Vinskem vrhu pa 15 otrok. Šole se bore s težavami, predvsem je še vedno pomanjkanje učiteljev, prav tako je pereče vprašanje učilnic. Največje težave ima šola na Kogu, kjer je za pouk primerna samo ena učilnica, ostale pa se nahajajo v nepri- merni baraki. Zdravstveno službo vodi in organizira Zdravstveni dom v Ormožu preko zdravstvenih po- staj pri Tomsižu in v Ivanjkov- cih, pomožnih ambulant na Ko- gu in pri Miklavžu ter preko Mesto Ormož posvetovalnic za mater in otro- ka. Čutijo le pomanjkanje zdravnika, saj bi v samem Or- možu bil nujno potreben še en zdravnik. Omembe vredno bi bilo še vprašanje sodižča in katastra v Cfrmožu, ki sta prav tako nuj- na. Načrte za adaptacijska dela na zgradbi bivšega hotela iz- delujejo v Ljubljani. Vprašanje je le investicijski kredit za pred- videna dela, ki bi lahko bila končana v letošnjem letu, tako da bi kataster in sodišče lahko začela poslovati v prihodnjem letu. Občina Ormož ima izrazito poljedelsko, vinogradniško in živinorejsko proizvodnjo, saj tvori od skupno 16.030 prebival- cev 11.657 izrazito kmečki sloj. Novo odkrita Ilirska naselbina v Ormožu dočim je nekmetskega prebival- stva le 38 odst. Občina obsega 15.792 ha skupnih površin (t. j. en prebivalec na ha ali 101,5 prebivalca na 1 km*). Hiš je v občini 3198 in 3788 gospodinj- stev. Močno je razvit socialistični sektor v kmetijstvu, predvsem v vinogradniških predelih, kjer so 4 socialistična kmetijska go- spodarstva: Ivanjkovci, »Jože Kerenčič« pri Miklavžu, Litmerk in Ormož. K temu moremo pri- šteti še površine vinogradniške- ga gospodarstva 3>Jeruzalem«, ki ima na področju naše občine ca. 90 odst. vseh svojih površin, dočim je uprava gospodarstva na teritoriju občine Ljutomer. Čeprav je močno razvit sociali- stični sektor kmetijstva in sta sorazmerno slabo razvita indu- strija in obrt socialističnega .sektorja, tKtvarja zasebni sek- tor večji odstotek družbenega proizvoda. Od skupnih 588 mi- lijonov 913.000 din družbenega proizvoda ustvarja privatni sek- tor 380,454.000 din, socialistični sektor pa 206,459.000 din. Dnižbeni sektor kmetijstva ustvarja 108,490.000 din, zasebni pa 361,000.000 din družbenega proizvoda. V socialističnem sek- torju kmetijstva je zaposlenih 721 delavcev, v sezonskih delih pa si pomagajo s sezonsko de- lovno silo. Vseh delavcev in uslužbencev v gospodarstvu so- cialističnega sektorja je 819. INDUSTRIJA Kot že povedano, je v občini slabo razvita industrija, saj ob- stajata le dve podjetji, in si- cer Opekarna v Ormožu in pre- mogovnik v Sodincih. Opekarna v Ormožu obratuje zadovoljivo in je z dograditvijo peči v lan- skem in letošnjem letu poveča- , la svojo proizrvodnjo za ca. 500 tisoč enot. Zaposluje skupno 67 delavcev in uslužbencev. Podjetje stremi za proizvodnjo sodobnejših in standardnih ope- kamiških proizvodov, ki se bo- do v bodoče lahko tudi izvažali. V ta namen so potrebne manjše rekonstrukcije na strojih. Premogovnik v Sodincih za- posluje 52 delavcev in usluž- bencev in bo povečal proizvod- njo v letošnjem letu od 1600 ton na 2950 ton ali 84 odst. napram 1^ 1955. S tem bo povečal šte- vilo zaposlenih le za 20 odst. Potrebna je še boljša organiza- cija dela in dvig storilnosti ter nričctek novih odpiralnih del za še večje povečanje proizvodnje. KMETIJSTVO IN 2IVINO- I REJA Ena glavnih vej v kmetijst\-u je živinoreja, ki zadnja leta do- sega povečanje števila glav, nt dosega pa zadovoljivih uspehov v teži in kvaliteti, kar močno vpliva na mlečnost. Na 10.594 ha kmetijskih površin redijo B12C glav goveje živine in konj, kar kaže, da bo potrebno veliko tru- da, da bodo lahko redili naj- manj eno glavo živine (brez prašičev) na 1 ha kmetijskih površin. Razvoj živinoreje moč- no zavira slaba krmska baza saj so lešniška. ivanjkov.ska in sejanska dolina v glavnem moč- no zamočvirjene in dajejo Ir slabo kislo krmo, ki poleg slabe prehrane povzroča Se razne bo- lezni kot metiljavost in druge Nujno bo pristopiti k meliora- cijam oziroma k izsuševanju teh dolin, da bi se dosegla bolj- ša krmska baza. Poleg tega je treba pzistopiti k povečanju krmskih rastlin na njivskih po- vršinah, ker imamo možnost, da povečamo pridelek donosa po edinici površine in s tem pri- dobimo potrebne površine za krmske rastline, ne da bi se pri tem skupna proizvodnja znižala. Bolj kot doslej se bo treba boriti za dober rodovniški na- raščaj in povečati mrežo ose- menjevalnic. Obstaja le ena v Ormožu, v katere sestavi deluje tudi veterinarska ambulanta. SADJARSTVO Druga važna veja v kmetij- stvu je sadjarstvo. Sadonosni- kov je na območju občine 810 ha. Ti pa so večinoma stari in moč- no izčrpani in slabo negovani. Večina sadovnjakov ni strnjena, kar otežkoča pravilno škrop- ljenje proti kaparju in ostalim škodljivcem. Poudariti moramo, da še najdemo kmetovalce, ki ne smatrajo za potrebno škro- piti sadnega drevja. Živinoreji in sadjarstvu bo treba posvetiti največ pozorno- sti, kajti v bodoče bosta temelj- ni panogi kmetijstva v občini VINOGRADNIŠTVO: Vinogradov je v občini 1272 hektarov, od tega 1115 ha žlaht- ne trte ali 87,9 odst. tn 157 ha samorodnic ali 12,1 odst, kate- ro bo treba čimprej iztrebiti in zamenjati z žlahtnejšo in za i Predsednik občine tov. Zlatko Kovačič i dotične prilike primernejšo sor- to ali pa z drugimi kulturami. Donosi v vinogradništvu so še vedno zaradi zastarelosti niz- Id, način proizvodnje zastarel in proizvodna cena visoka. So- cialistični obrati in kmetijske zadruge bodo morali pristopiti k modernejši in cenejši obdelavi vinogradov, kajti le tako bo proizvodna cena nižja in kon- kurenčna ostalim predelom v državi. Kmetijske zadruge, ki jih je sedem, imajo v kmetijski pro- izvodnji ogromne naloge, ki jih pa doslej niso zadovoljivo re- ševale. Doseženi so sicer po- membni uspehi, predvsem na področju živinoreje na območju KZ Ormož in Ivanjkovci, dočim so ostala področja v tej panogi zelo zaostala. Njih naloga je tu- di v tem, da kmetovalcem po- magajo prilagoditi svojo proiz- vodnjo zemeljskim pogojem in načrtno dvigati kvaliteto tistih kmetijskih panog, ki so najbolj rentabilne. Del teh nalog bc morala prevzeti tudi bodoča Poslovna zveza v Ormožu. Delo v ormoški opekarni OBRT. TRGOVINA IN GOSTINSTVO Obrtna dejavnost je, kot po- vsod na podeželju, slabo raz- vita, saj obstaja le pet sociali- stičnih obratov. Mreža privat- nih obrtnikov je ravno tako premajhna. Tako imajo vse po- goje za šušmarjenje nekateri obrtniki, ki imajo sicer zakonite pogoje za pridobitev obrti. Slabi konkurenci so seveda primerne tudi cene. 110 obrtnih mojstrov zaposluje 43 pomočnikov in 30 vajencev. Za izboljšanje stanja je potrebno organizirati nove obrate, predvsem socialističnega sektorja. Gostinska in trgovska mreža sta primerno razviti. Organizi- rati bi bOo treba le gostišča na Kogu in Miklavžu. Obstoječa gostišča imajo primerne prc^to- re, stremeti je le za kultumejšo postrežbo. Nočišča v ' bivšem hotelu bi bilo nujno preurediti. Eden izmed perečih proble- mov je pomanjkanje stanovanj v Ormožu kot na podeželju. Nič manj ni pereč problem vzdrže- vanja občinskih cest, ki jih je v občini preko 250 km. Ker razen na področju bivše občine Ormož ni drugje na razpolago gramoza, se mora le ta navažati tudi do 15 km daleč, kar seveda močno zviša stroške vzdrževa- nja. V tem je občina Ormož na- pram ostalim občinam v okraju na najslabšem. Zaradi dokaj močne motorizacije v vinograd- niških predelih so ceste potreb- ne boljšega vzdrževanja. Mreža ter elektrifikacija omrežja je dokaj dobro razvita, saj ni elektrificiran samo del področja pri Tomažu in Lešnici, kjer sta visokonapetostno omrež- je in trafopostaja že postavljeni. Prebivalstvo zaradi razsežnosti naselij zaenkrat ne more do- graditi nizkonapetostnega omrež. ja in dobiti potrebnih kreditov, ki jih pa letos ni na razpolago. S. Š. Miklavž pri Ormožu 4 PTUJ, 6. JULUA 1956: Pred sestankom na Brionih Sredi tega meseca se bodo se- stali na Brionih trije najvidnej- ši poborniki ideje miroljubne in aktivne koeksistence: Tito, N-ehru in Naser. iTa ideja, ki je bistveni del inednarodnp ^politike Jugoslavi- Nehru je, Indije in Egipta, je dobila v zadnjem času široko mednarod- no priznanje in je tako postala edina pot mednarodnega spora- ztanevanja in konstruktivnega sodelovanja v smeri miru. Trije državniki pa svoje pod- pore tej ideji niso samo jor- malno proklamirali, temveč ji tudi izkazovali dejansko podpo- ro ob vsaki priložnosti, ki je nudila kakšne možnosti za ure- ditev perečih mednarodnih vprašanj. Na Brionih bodo ob te} pri- ložnosti prišle do izraza nove težnje Evrope, Azije in Afrike po urejevanju svetovnih vpra- šanj ob pogojih odstranitve blokovskih meja s ciljem zago- tovitve miru in enakopravnega sodelovanja med vsemi država- mi sveta in ne glede na njiho- vo razvitost ali zaostalost ali kakršnokoli nacionalno obeležje, cionalno obeležje Jasno je, da ob tem cilju še tako aktualna težka mednarod- na vprašanja dobijo drugačen videz in ne morejo biti več ne- rešljiva vprašanja. Ce brionski sestanek opazu- jemo s tega vidika, smo lahko prepričani, da bo nedvomno pokazal take rezultate, da jim bo T/risluhnil ves svet, kakor se to zgodi vedno, ko spregovori Tito ali Nehru ali Naser. Pred nekaj dnevi je bil kon- čan kongres socialistične stran- ke Francije, katere najvidnejši predstavniki tvorijo skupno z nekaterimi prvaki radikalne stranke sedanjo francosko vla- do. Poleg drugega je kongres v največji meri obravnaval politi- ko francoske vlade v Alžiru. V tem pogledu je sekretar stran- ke — predsednik vlade Guy MoUet slišal marsikatero pikro opazko, pa tvdi pri volitvah no- vega vodstva stranke je moral zabeležiti nazadovanje, čeprav je še bil izvoljen za generalne- ga sekretarja. Mollet velja v strariki za bor- ca na levem krita, zunanji mi- nister Pineau pa za predstavni- ka socialistične desnice, vendar je Pineauju kongres priznal več tispeha pri vodenju francoske zuncnje politike, kaJcor MoUetu v njegovem prizadevanju za re- šitev alžirskega vprašanja. Na splošrto je kongres dolo- čil generalno linijo za reše7>a- nje cdžirskega vprašanja v tem, da naj se da Alžiru večja avto- norrdja, nikakor pa, da se do- pusti njegova ločitev od Fran- cije. Vsekakor je iz vseh govorov na kongresu izhajala m^na tež- nja po zaključku vojne v Al- žiru. Šoitsfco lebo je zaključeno, vsak <^jak je diobil takšno spri- čevalo, kakršnega si je pač za- shjžSl. Tudi starši bodo prav go- tovo resno razmišljaili o uspehiJi swojifa otrok, zlasti starši anih cfijakioiv, ki v preteklem šolskem lota niso uspeilL Naša gimnazija je dosegla 70- odtstotni učni uspeh. Najboljši uspeh je pokazal IV. razred (100 ottet). 19 dijakov (od 22) bo na- dailjeivalo šolanje na višji gim- nacsiji in raznih srednjih stro- kavnah šolah. Vsi so že uspešno opiravaji predpisane sprejemne izpite. Dve dijakinji sta bdli ce- lo oproščeni listnega delia izpita, ker sta pismeni del opravili z odliko. Naijslabši uspeh je dosegel I. ratzired (46 odst). Vzroki tako fiiaibiih uspehov so različni. Te- žaven pouk je bil zlasti v oddel- kih z velikim' števiiom ^jakov. V 5 odd. je bilo nad 45 otrok. V idko močnem kolektivu je zelo težko posvečati večjo skrb šib- kejšim dijakom. Stalna poprava nalog in kontrola znanja je v takih priložnostih navadno ne- dosledna. Tudi nedisciplina Je mnogokrat velik problem. Vidino izboljšanje smo dosegli v JII. razredu, kjer j« letni uspeh v prtmeri s poJletnim za skoraj 39 od^ večji. (Dt> pomo- či učiteljev, s stelmm in po- globljenim individualnim delom ter z dosledno kontrolo znaoaja so tudi šibki dijaki napredovali. Zelo negativno vpliva na šolsko dek) popoldanski pouk. Dijaki prihajajo k potjku utrujeni, učilnice so preveč sončne in jih ne moremo primenio zasenčiti, pozinai je zgodaj tema in dija- ki prihajajo zaradi tega zek) pozno domov. Veliko negodova- nje je glede tega tudi med star- ši. Šola je nabavila lani mikro- sko in diaprojektor. Šola je naj- tesneje povezana v šolskim od- borom in je reševala ob njegovi pomoči vsa važnejša vzgojna vprašanja. Tudi z množičnimi organizacijami smo bili v ne- nehnem stiku. Sodelovaild smo zlasti i3ri raznih proslavah in kulturnih p«ireditvah. Ob ob- činskem prazniku smo pripra- vili razstavo ročruh del, doma izdelanih učil in risb. Starši so zelo pozdravili uvedbo gospo- dinjskega pouka, le pomanjka- nje primernih prostorov nam dela velike težave. P. K. I>Rli*OMBE k šolski reformi v središču naše pozornosti je razprava o temeljnih načelih šolske reforme. Na sestankih smdikalnih podružnic. Sociali- stične zveze in drugod razprav- ljajo o njej in s predlogi in pri- pombami bogatijo gradivo, ki je dano v razpravo. Le redke or- ganizacije Ljudske mladine na šolah pa temeljito obravnavajo vprašanja s tega področja, če- prav bi lahko dobile šolske skupnosti učencev bogato vse- bino o delu, če bi se lotile vpra- šanj, ki učence zelo zanimajo. Mogoče je motilo naše organi- zacije, da gradivo. Id je v raz- pravi, govori vsem o osemlet- ni obvezni šoli. vendar so te- meljna načela, obravnavana v zvezi z obvezno enotno šolo, ravno tako veljavna tudi za srednješolsko mladino, saj se srednja šola gradi na obvezni šoli. Ravno tako si ne moremo misliti, da bi pri graditvi socia- listične osebnosti v srednji šoli bila mogoča drugačna temeljna načela. 2Laradi nepoučenosti pa se diskusija o reformi šole kaj lahko suče okoli obrobnih vpra- šanj, brez razumevanja njene bogate vsebine in nevgklajeno z zrelostjo in možnostmi naše organizacije pri podpori uve- ljavljanja načel šoLske reforme. Brez dvoma je diskiisija o šolski reformi našla svoj odmev med mladino. Velik del mladine spa^nnija razpravo z zanima- njem in sifcuša dati po svojih močeh prispevek k temu, ven- dar moramo upoštevati, da ho- če mlad človek svoje misli tu- di realizirati. Zato ni vseeno, ali se akcijska moč mladine sla- bi z obrobnimi pripombami skeptikov, ki niso tako redki. Tudi te imajo svoj odmev v mladem rodu, zato ni čudno, da so podobne razprave tudi v raz- redih. Ustavil bi se samo mimogre- de na nekaterih pripombah in pripombdcah. ki sicer ne ogro- žajo resno pripravljenost mla- dine za sodelovanje v razpravi, niso p>a tudi i>opolnama brez vpliva. Prva pripomba, ki jo večkrat čujemo na šoli, je da sta gim- nazija in tmiverzitetni študij resno ogrožena zaradi osemletne obvezne šole, ki ne bi dopu- ščala bifurkacije (razvejitve) in ne bi upoštevala tako imenova- ne htmianistične v"^oje, »važ- ne« za gimnazijski univerzi- tetni študij. Po mnenju teh disilaitantov je potrebno »čisto« intelektualni naraščaj vzgajati od prvega razreda nižje gimna- zije naprej. Ne upoštevajo pa, da je pojem izobrazbe dobil mnogo širšo vsebino, ki pa ji gimnazija v polni meri oe mo- re zadostitL Dokazi, ki jih vča- sih pri tem uporabljajo, niso vedno tudi utemel.ieni. Ob dis- kusiji o šolski reformi ne oce- njujejo gradivo, ki je v raz- pravi, tu mislim temeljna na- čela, družbene cilje in širšo, ne samo količinsko, temveč tudi kakovostno novo pojmovanje izobrazt>e. Večkrat raven disku- sije zreducirajo samo na raz- pravo o vprašanjih, ki posta- nejo pomembna .šele po usvo- jitvi temeljnih načel. Na pri- mer: o poučevanju jezikov, predmetnikih itd. Bre^erspek- tivno je postavljati po i>redmet- niku vzgojne smotre — možno je le obratno. Vzgojni smotri so tisti, ki MČrtajo in določajo okvir učnih programov in pred- metnikov. Zidar ne kleše naj- prej stopnic, temveč zabetonira temelj hiši, čeprav upošteva, da bo kasneje v hiši postavil tudi stopnice. Prav tako se je treba sprijazniti s tem, da ginmazija ne more biti edina proizvajal- nica intelektualnih kadrov, tako kot tudi tega položaja že danes ne zavzema sama, ampak ga deli s strokovnimi šolami. Mnenja sem, da potrebe uni- verze, takšne kakršna je danes, ne morejo biti odločilni kriterij v šolsiM reformi, saj je uni- verza tudi pripravljalni ca za poklicno življenje. Osnovni kri- terij, ki ga v razpravi o šolski reformi usvojimo pri obvezni šoli, velja tudi za univerzo, namreč — vzgojiti in izobraziti take ljudi kot jih potrebuje so- cialistična družba in ki bodo znali zadostiti potrebam sodob-' ne civilizacije. Vzgojne cilje ni nikoli v zgodovini, pa tudi ne danes, postavljala šola. temveč vedno družba. Pogoste So prT;F>omt>e. ne brez osti. proti šolski reformi: »2e spet spremembe«, zraven njih pa v istem dihu modrost »šola ostane šola«. Poizkus podcenje- Vcmja vrednosti prizadevanja družbe je v prvi pripombi ja- sen. Postaviti graditev nove šole v isto vrsto s posrečenimi in ponesrečenimi poizkusi prosvet- nih oblasti v preteklih desetih letih, bi pomenilo tendenco po demobilizaciji dela družbe (pred- vsem nekaterih prosvetnih de- lavcev in učencev) v boju za to šolo. Upoštevati moramo, da samo sprememba učnega pro- grama, ukinitev poučevanja enega tiijega jezika in vpeljava drugega, nov šolski koledar, še ni tudi hkrati šolska reforma. Zlohotnost takega stališča, ko- likor ni stvar neix)znavanja predmeta, je jasna. Točna je trditev: »šola ostane šola«, koli- kor se tu pojmuje, da je šola organizirani izobraževaliu pro- ces, ki pr^>ravlja mladino za poklicno življenje in polno vključitev v družbo, šepiava pa je in netočna, če mislimo, da se vsebina šole ne more kaj pri- da izpremeniti. Naša organizacija ne sme biti neobčutljiva do takih stališč. Pojasnjevati mora temeljna na- čela šolske reforme in se pri- pravljati na naiM>vedano gradi- vo o reformi srednje šole. Pri tem ve, da potrebuje pomoč. Ne bilo bi prav, da bi ob kritiki stare šole ne upoštevali dolgo- letnega boja in truda naprednih prosvetnih delavcev, ki so sku- šali v svojem življenjskem de- lu, dostikrat p>od težkimi pogoji, vnašati v šolo elemente tistega, kar danes tudi vsebuje šolska reforma. Z njihovo pomočjo bo pojasnjevanje gradiva boljše, dobili bomo tudi jasno i>ers>pek_ tiv o tan delu. Šolska reforma je proces, ki je odvisen od mnogih činiteljev. Zahtevala bo napor cele gene- racije, vendar je mnogokaj ures- ničljivega takoj, predvsem ntiar- sikaj takega, kar je odvisno sa- mo od subjektivnih činiteljev. Kadar govorimo o procesu, mi- slimo na proces, ki se je že začel. V polni meri moranio izkoristiti vse tiste možnosti, ki jih imamo: šolski odbor, šolska skupnost učencev, močna mla- dinska organizacija na šoli, pe- dagogi. Id so nam vedno pri- pravljeni pomagati z nasveti in delom itd. Ne smemo pa vi- deti ves naš delež v skrbi, kakšni so in kakšni naj bodo odnosi med profesorji in dijaki, čeprav je to sestavni del šol^se reforme, temveč predvsem v tem, ali se v resnici pripravlja učeča se mladina, da polno za- živi v naši družbi in ali se tudi v konkretnih stvareh učni pro- ces prilagaja zahtevam in ix>- trebam naše družbe. Sh- PESEM JETNIC IZ AUSCHW1TZA Iz zaporov na gradu Bori je mnogo naših jetniktm okupator odpeljal v nemška koncentracijska taboriiča. Veliko so pripovedovali o groznem trpljenju po tabo- riščih vsi, ki so se vrnili, mnogo so o tem tudi napi- sali. Danes pa priobčujemo pesem, ki so jo zložile jetnice leta 1943 v taborišču Auschv/itz na Poljskem, ki je s preprostim izrazom našega ljudstva med vašo narodno pesem uvrstila grozotne dni nemške okupa- cije. Tam tužna poljska zemlja ždi, napojena bratske je krvi, jezera zreš vse naokrog — izliv solza, žena, otrok. Korak odmeva v temno noč, stražar zamišljen je na moč Močno se sliši krik in jok, obup to naših je sirot. Na avto jih nakladajo, prav nič se jim ne smilijo. Avto za avtom se vrsti, v plin in ogenj gredo vsi. V mraku lučke so svetle, to niso okna, Unca ne, ograja mrežasta stoji, tam ogenj smrti nam žari. Ta ogenj smrti — krematorij — v Aušvicu grobe nam vrsti, to so grobovi, oj gorje, kjer sestre večno spanje spe. , Vse mrtve so oropali, potem SG jih pokurili, zato v spominu strašnem nam, ostal bo krematorij tam. Ce smrt te pokosila ni, te z blokov ženejo na sonce, dež, na delo težko na polje, kjer kletev, vzdihe čuješ vmes. Vročina huda, vode ni, za jesti malo se dobi, »Anvajserce« se derejo, za žejo nas pretepajo. Zima huda je tako, da prsti nam odpadajo, tako trpimo zdaj tu mi, za svobodo lepših dni. - Oh, bratje dragi, kje ste vi, da vse bi vam potožile! Premalo sester nas je že, zato ne zveste vse gorje. Zložile jetnice v lagerju Auschwitzu leta 1943 Zgodovina Borla Grad Bori so zgradili v 12. stoletju. Prvi lastniki so bili Dravinjski ali Braneški gospod- je, leta 1223 so grad prevzeli v svojo last Ptujski gospodje, le- ta 1428 so mu zagospodovali Stubenbergi. Značilnost zgodovine srednje- veškega Borla je njegova poli- tična pripadnost zdaj k Ogrski, zdaj k Vojvodini Štajerski. Najmogočnejši go^odarji Bor- la so bili grofje Sekelji, ki so prišli v naše kraje iz Ogrske v dobi madžarskih vpadov. Ogrski kralj Matija Korvin, ki ga slovenske narodne pripoved- ke imenujejo za ljudstvo pra- vičnega kralja Matjaža, je dal grad Bori porušiti leta 1481. Ob- novljenega je podaril Jakobu Sekelju, lastniku ormoškega gra- du. Njegovega sina Miklavža Sekelja so tlačani ubili v ljuto- merskih goricah, ker je stra- hotno postop>al s podložniki, _^ Ker je Jakob Sekelj po smrti Matija Korvina prisegel zvesto- bo cesarju Frideriku, je tako Bori na prehodu iz 15. v 16. stoletje trajno pripadel k Voj- vodini Štajerski. Za Sekelji so imeli Bori razni fevdalci; od leta 1587 do 1620 grofje Herbersteini, Turni do leta 1639, nato Sauri, ki so zgradili kapelo, viteško dvorano in grajska vrata, kar še danes kažejo njihovi grbi. Od 13. stol. dalje je bil Bori sedež deželne sodni je. Sodne spise zgodovinske vrednosti so odnesli že pred prvo svetovno vojno na Dunaj. Do druge sve- tovne vojne so ohranili na Boriu le še sodni akt o čarovni- cah in dokument sodnega pro- cesa deiomorilke Nežike Amej- čič. Arnejčičevo so obsodili živo zakopati v zemljo in prebosti s kolom. Pozneje so jo pomilo- stili na obglavljenje. Po ustnem izročilu je bil z gradu Bori speljan podzemeljski hodnik do gradu v Muretincih. 2Ladnja lastnica borlskega gradu je bila pred drugo sve- tovno vojno neka Židinja. Ko je stara Jugoslavija leta 1941, meseca aprila, sramotno odprla vrata fašističnemu so- vražniku, je bil grad Bori pre- urejen v policijsko taborišče. Tu je okupator imel zaprtih stalno nad 200 Slovencev iz Ptuja in okolice, ki jih je po nekaj tedenskem bivanju izselil na Hrvatsko in v Srbijo. Brez imetja, le z enim ali dvema kovčekoma najnujnejših obla- čil in obutev, so Slovenci pre- puščali svoje imetje v domovih roparskemu okupatorju. Oropa- no svobode in premoženja je na stotine zavednih Slovencev čakalo na Borlu, izpostavljeno zasmehovanju in pretepanju (Nadaljevanje na 6. strani) IVAN CANKAR: 9 u ^ in njego\>a prauica »Kdo pa si?« »Jernej z Beta j nove.« Kmet je pomislil. »Ne poznam Jerneja z Beta j- nove. Kateri Jernej?« »Hlapec Jernej. Pri Sitarjevih sem bil do včerajšnjega dne.« »Pa ga greš tožit,« »To se pravi... ne maram ga spraviti na vislice, tudi v ječo ne. Ampak, razsodijo naj po pravici.« »Kaj ti je storil?« »Štirideset let sem delal tam. In ko sem delal, je prišel in je rekel: pojdi!« Kmet je pogledal mrko in je švrknil po konju. »Tako Pa ga greš tožit?« »Kaj se to pravi: tožit? Svojo pravdo grem razložit, naj raz- sodijo! Pravico hočem sebi in drugim in vsem — krivice ni- komur!« »Ali bofe ka] opravil?« »Bom. Veliko je sodnikov na svetu, postava pa je samo ena!« »Prav nič ne boš opravil!« Kmet se je tako močno okre- nil proti Jerneju, da je nategnil vajeti in se le koleselj skoraj ustavil. »Ce hočeš p>oslušati pametno besedo, hlapec, poslušaj: skoči takoj s koleslja in se napoti, od koder si prišel! Zakaj hlapec proti gospodarju še nikoli ni nič opravil, kaj šele, če je pra- vica in postava na gospodarje- vi strani! Star si, lahko bi to vedel! Ampak veš, kaj bi sto- ril jaz, če bi me hodil hlapec tožarit, po krivem ali po nekri- vem? Dal bi Simnu in dal bi Jakcu vsakemu en cepec v ro- ke in bi rekel: zdaj pa mlatita po njem, dokler vama roke ne omahnejo, zato da bo drugi- krat razločil, kdo da je gospo- dar in kdo da je hlapec! Tako bi jima rekel, glej! — Tam, ali vidiš, tam je krčma, tam bom ustavili« Kmet je poKazal z bičem na polje, krčme pa nikjer ni bilo. Zato je Jernej vzel culo in je vzel škornje, pa je skočil z vo- za in se je spotekel proti jarku. Kmet je švrknil po konju, prah se je vzdignil. Jernej je gledal žalosten za njim »Kakor otrok je: dobro potico je jedel, dobro vino je pil, pa ne pozna lakote. Krivice ni ob- čutil, pa ne pozna pravice. Bog mu bo sodil po svojih postavah in po svojem usmiljenju!« Hitro se je vzdignilo sonce, kmalu je pripekalo, kmalu je bil Jernej truden od vročine. Hodil je po eno uro, hodil dve uri, noge so otrpnile; pa je od daleč, s hriba zazvonilo pol- dne; in Jernej je bil lačen. Ni več dolgo romal, ni več dolgo čakal, bela krčma se je 2:asve- tila ob cesti. Samo dvoje gostov je bilo v krčmi: mlad kmet, ki je Bogu dan kradel in je bil že opoldne pijan; in droben, siv in prihu- Ijen starec, v obnošene cunje oblečen, ki je igral na harmo- niko in prepeval kvante. Reč je bila taka, da je Jernej najprej pozdravil, nato pa pljunil. »Le sem, le sem!« je vabil mladi kmet. Jernej ga ni pogledal in ga ni maral poslušati in je sedel za drugo mizo. »Kaj smo razbojniki?« se je razjezil kmet in je izkušal, da bi naredil trezen in pameten obraz »Kam in po kakšnih po- tih, očka?« »V Ljubljano!« »Tak v Ljubljano? Pa ne to- žit?« »Tožit!« »Bog daj sreče! Koga tožitV »Gospodarja!' »A?« »Gospodar moj pravijo, da je! Tisti kmet je rekel, ki me je spodil z voza; in tudi župan je rekel.« »Kako pa je bilo? Kako pa? Kako pa sta prišla navzkriž?« je hitel kmet in je bil tako ve- sel, da se je Jernej ves začu- dil. »Kako? Delal sem, pa sem dodelal; mlad sem bil nekoč, zdaj sem star. Pa je rekel: poj- di!« »Ho, ho, ho!« se je zasmejal kmet krohotoma in je udaril starega godca po rami. »Ali si slišal, Andreje? Ali si slišal? Hlapec gre tožit gospodarja!« Godec si je stisnil harmoniko med kolena, da je zacvilila, in se je zasmejal tako od srca, da so mu pritekle solze iz oči. »No, ti hlapec, ki greš tožit gospodarja, glej!« Oddahnil si je kmet od sme- ha, odkašljal se je in je poka- zal s prstom na godca. »Glej, temu.ni prišlo na mi- sel, da bi tozil; zakaj pameten je in pozna pravico. Zdaj bo že dobrih nelcaj let, da sem §a spodil, prav na lepem sem ga spodil, ker se mi je tako M- zdelo. Pa je vesel, pa se mu nič ne zdi, pa se mu lahko sme- jem, pa ga lahko ščipljem!« Uščipnil ga je v laket, godec se je po otročje nakremžil, za- jecljal je tenko in je visoko vzdignil koiena. Nato sta se obadva zasmejaia. Jernej je popil vino, koiarec se mu je Uesel v roki. »Tako si se opljuval, never- nik, tako si oksrunil božjo po- dobo!« In je vstal nespočit, zadel je culo in je šel. Skozi okno ga je še pozdravljal prešerni smeh kmetov in godcev. Cesta se je širila, v daljavi je ugledal Jernej sivi prah nad mestom. Pa mu je prišla na- sproti ženska, otroka je držala v naročju, opotekala se je ka- kor pijana in je jokala na glas. Tudi otrok je ječal in se je ovi- jal matere z obema rokama okoli vratu In ko je ugledala Jerneja, je vzdignila zabuhli objokani obraz m je vzkliknila. »Ali je to pravica, povejte mi, človek, kdor ste!« Prijela je otroka in ga je vzdignila in ga je pokazala Jer- neju. Lep otrok je biL oči pa je imel rdeče in tople. »Človek, tudi pri Bogu ni pravice, ni je v nebesih! Kaj je storil ta moj otrok Bogu, Ma- teri božji in svetnikom? Kaj je storil, da nikoli ne bo videl ma- tere ne očeta? Posušila se je roka, ki ga je udarila s slepo- to, sina mojega, nedolžnega, brez greha prekletega! — Po- vejte, človek, ali je pravica na svetu in v nebesih?« Jernej je povesil glavo. Objela je otroka s trepetajo- čo močjo, zajokala je na glas in je šla dalje Jernej je pu\esil glavo. XI Veliko mesto je Ljubljana. Hiše so visoke, stoje po vrsti, druga tik druge, nič plotov ni vmes. Vse ceste so polne ljudi, vsak dan velika maša in pro- cesija. Duhovnikov je toliko, da bi držal človek klobuk kar v roki. Od jutra do večera zvoni in potrkava. Kakor po senmju hodi človek, ne ve, kam bi po- gledal, kako bi se prestopil, in koga bi vprašaL Dolgo je romal Jernej križem po ulicah in je ogledoval ta čuda; nato je stopil v cerkev, pokleknil je pred stranski oltar in je dolgo mohl. Vse tiho in mračno je bilo v cerkvi, lahko se je človek tam pogovarjal z bogom. Ko je Jernej odmolil, je bilo veliko in trdno njegovo zaupa- nje. »Morda je še dolga cesta, morda so še težka pota, s ka- menjem posuta, z robidovjem zastražena!« je pomislil. »Am- pak nekoč bo že ceste konec, nekoč se bodo že odprle duri! Bog ni skril pravice, kakor skopuh svoje srebrnike! Na sto vrat bom potrkal, sto prva pa se mi odpro na stežaj!« Tako se je vrnil na cesto in je vprašal gosposkega človeka, ki je prišel mimo: »Kje so sodniki, da bi se jim pritožil in da bi jim razložil svojo pravdo?« PTUJ, 6. JULIJA 1956 5 DUŠIK, kl'ue za rešitev prtthlema prehrane T 7 preteklih 50 letih je pride- y lovanje živil v svetu ko- rakalo vštric z narašča- njem prebivalstva in zaradi treh važnih kmetijskih napred- kov celo lahko • dosegalo viške. Površino obdelovalne zemlje so povečali za deset odstotkov z raznimi drenažami in meliora- cijami in s podobnimi projekti. Poljedelstvo je s traktorji zni- žalo število konj in mezgov, ki rabijo za svojo prehrano tudi žitarice, križanje koruze pa je končno povečalo nje pridelek za okoli 20 odstotkov. Možnosti dveh vrst od nave- denega razvoja sta pa precej izčrpani. Križanje pač lahko še poveča v bodočnosti tudi pri- delek drugih žit, kot je do zdaj povečalo pridelek koruze, mno- žine konj in mezgov pa pone- kod ni mogoče skrčiti še bolj. Obseg zemlje, ki bi jo lahko še na novo pripravili za obdelo- vanje, je izredno omejen. Zmanjšanje vodne dobave in neraven teren bi napravila novo orno zemljo za zelo drago stvar. Dejstvo je tudi, da se je sicer res povečala površina orne zem- lje v zadnjih 50 letih za 50%, vendar je šlo na drugi strani mnogo rodovitne zemlje v iz- gubo zaradi širjenja mest, grad- nje novih cest, letališč, indu- strije in zaradi erozije, vse to zlasti v zadnjih desetih letih. Edino upanje za bodočnost pa je v povečanju proizvodnje na sedaj razpoložljivi površini in v boljšem izkoriščanju živil. Pri tem bo najvažnejšo vlogo nedvomno igral dušik — bodisi kot umetno gnojilo za poveča- nje pridelka, bodisi kot krma za prežvekovalce, kar bo omo- gočilo povečanje dobav mesnih živil. Dušik je brezbarven, len plin brez vonja, ki ga po- trebuje za svoj obstoj vsa- ka živa stvar, pa naj bo rastli- na ali žival Dušika je povsod v izobilju. Okoli 80% ozračja odpade na dušik — cenijo, da je nad vsakim kvadratnim Icm zemeljske površine 12 milijonov ton dušika. Če ga hočemo upo- rabiti v poljedelstvu ali v in- dustriji ali kot eksploziv, ga je treba fiksirati —- to se pravi, povezati s kako drugo prvino, kot sta na primer vodik ali ki- sik. Naravne sile vežejo dušik od začetka življenja na našem planetu in so ga vezale celo še prej, zdaj se je pa naučil tudi človek, kako ga lahko umetno fiksira. Vsak blisk fiksira v atmosfe- ri dušik, ki pada kasneje na zemljo z dežjem. Nekdo jo izra- čunal, da neljesni električni bliski vsak dan fiksirajo okoli 50 ton dušika, od katerega pa- de z dežjem na obdelano zem- ljo le 7,7%, medtem ko pade vsa ostala količina na morje, gorovja in puščave. Dušik vežejo v zemlji tudi razne v tleh živeče bakterije in plesni. Nekateri mikroskopski podtalni prebivalci vežejo dušik neposredno v zemlji, drugI, )nnogo važnejša skupina, zleze- jo iz zemlje v korenine zelenja- di — fižola, graha, detelje — in tako napravljajo koreni- ne teh rastlin za skladišča du- šika. Vse rastline, z izjemo ta- kih trotov, kot so omela, orhi- deje in razni drugi paraziti, črpajo dušik iz tal in ga vsrka- vajo v celični ustroj svojih li- stov in stebel in v mnogo bolj koncentrirani obliki v svoje se- menje. Živali, ki jedo v rastli- ni koncentrirani dušik, ga v svojem telesu dalje destilirajo, dušik je bistvena prvina vseh proteinov, bodisi živalskih bo- disi rastlinskih. /rastline i živali eventualno v svojem naravnem stanju vračajo dušik, ki so ga po- rabile, zemlji. Zdelo bi se torej, da to ustvarjpi položaj, v kate- rem bomo imeli stalno narašča- joče količine dušika v zemlji, vendar se to ne dogaja iz dveh razlogov. So namreč bakterije, ki po uporabi dušika ne vežejo, ampak ga spet spuščajo nazaj v zrak, vod?, ki teče pod zem- ljo in pronica skozi njo, pa od- naša dušik in ga končno od- plavlja v morje. V nekaterih redkih krajih zemlje se je vezani dušik na- bral v koncentriranih ležiščih. Najvažnejša taka ležišča so v Cilu, kjer nahajamo čilski soli- ter v velikem rumenkastem pa- su, ki je tri km širok in več deset km dolg. Od leta 1840 do začetka prve svetovne vojne je imel čilski soliter stvarno sve- tovni monopol za dobave nitra- ta. Le malo so mu ^konkurirale relativno male, dasi stalne koli- čine dušika, ki so ga pridobi- vali iz premoga kot stranski proizvod koksovih peči. Ko pa so začeli vezati dušik sintetič- no, je bilo za vedno konec tega monopola Oišik je prvič sintetično ve- zal leta 1774 angleški ke- mik Joseph Priestley, ki je ustvaril solitrno kislino s tem, da je spustil električno iskro skozi zrak, ki je bil v zaprtem prostoru nad vodo. Priestley je s tem ponovil naravno vezanje dušika z bliskom, toda takrat se tega še sam ni zavedal. Več kot sto let kasneje so začeli iz- koriščati v trgovskem obsegu električni način pridobivanja vezanega dušika v Združenih državah ob Nlagarskih slapovih in na Norveškem, kjer je to omogočala velika količina raz- položljive električne sile, če- prav je ta postopek bil zelo drag. Drugi postopek je izumil francoski kemik Henri Moissan, v velikem obsegu so ga začeli uporabljati prvič leta 1906 v Italiji. Po tem načinu, ki ga imenujejo cianamidni proces, fiksirajo dušik s tem, da kroži zrak po izredno vročem kalci- jevem karbidu, ki se s tem pretvarja v kalcijev cianid. Ta postopek je pa le malo cenejši kot vezanje dušika z električno iskro in ga zdaj že precej opu- ščajo. Leta 1912 je končno nemški kemik Fritz Haber izumil po- stopek ki je danes splošno v rabi. Njegova iznajdba, ki ]e ostala v največji tajnosti, je osvobodila Nemčijo odvisnosti od čilskega tolitra in od pre- voznih težav, ki so bile s tem v zvezi. Po letu 1918 so zavezni- ki pridobili Haberjev postopek, ki obstaja v mešanju posebno čiščenega dušičnatega plina iz zraka z vodikom, iz česar na- staja amonijak. To mešanje se vrši pri izredno visoki tempe- raturi in pod pritiskom več sto atmosfer s pomočjo železovega katalizatorja. Tako pridobljeni amonijak lahko uporabljajo za razne druge dušikove spojine. Kmalu nato je neka ameriška družba, katere kemiki so se po- leg drugih tudi trudili, da bi rešili problem dušikove poveza- ve, ki ga je že prej rešil Haber, zgradila prvo amonijakovo to- varno v Združenih državah v Sirakuzi. Sledila so druga ke- mična podjetja in leta 1940 so vezali na leto okoli 400.000 ton dušika. Ta kapaciteta se je ka- sneje povečala na 1,650.000 ton letno, v prihodnjih letih hočejo doseči 2,900.000 ton. Aspirin namesto čokolade Prebivalci Velike Britanije porabijo po najnovejši statistiki dnevno povprečno deset milijo- nov tablet aspirina — torej približno dvakrat toliko kakor leta 1938. Številne avtomate po kolodvorih, ki so pred vojno bili založeni s čokolado in slad- karijami, so preuredili na raz- deljevanje tablet proti glavobo- lu. Angleže torej rada glava boli. TUDI SPATI je treba - znati Nespečnost je tipičen pojav civiliziranega sveta. 52 odstot- kov Amerikancev toži, da le s težavo zaspijo. Najbolje spijo Norvežani, od katerih se le 15 odstotkov pritožuje, da slabo, spijo. Da bi se človek osvobodil ne- spečnosti, mera predvsem po- mesti z vsemi starimi predsod- ki. Lep izrek »Rana ura — zlata ura« pač ne velja za vsakega. Tudi ni nobene točno določene norme, koliko časa naj človek spi. Temperament in življenjski ritem določata čas spanja in čas ranega ali poznega vstaja- nja. Prvo sredstvo proti nespečno- sti je samozaupanje, in drugo, opustitev vsakodnevnih skrbi. Spanje je umetnost, katere se je možno naučiti. Majhen spre- hod, čitanje lahkega čtiva, top- la kopel ali vroč napoj pred spanjem delujejo cesto mnogo bolje kakor najboljše uspaval- no sredstvo. Tudi naziranje, da je treba med spanjem mirno ležati, je napačno. Ni razloga za razbur- janje, če človek med spanjem leži počez po postelji ali če v času spanja desetkrat menja svojo lego. Telo potrebuje te spremembe, da bi se pK>polno- ma odpočilo. Spanje je pri ljudeh, ki dela- jo duševno ali telesno zelo raz- lično. Pri ljudeh, ki opravljajo fizična dela, je spanec najglob- lji kakšno uro potem, ko so za- spali. Budilka jih zbudi osveže- ne in dobre volje. Nočni poči- tek duševnih delavcev je manj stalen. Sele po treh urah dose- že največjo globino in se po nekaj urah zopet približa sta- nju budnosti, vendar pred vsta- janjem preide v globok sen. Ce takega človeka potem zbudimo, je zbit in utrujen. Duševni de- lavec bi naj torej spal ponoči samo kakšnih šest ur, nadaljnjo potrebo po spanju pa bi naj izravnal s kratkim spancem v času dneva. Treba pa se je tudi znebiti predstave, da dolgo sijanje na vsak način pomeni počitek in razbremenitev, ker je ravno nasprotno: razbremenitev je pogoj za dober spanec, ki šele v tem primeru prinaša pravo osvežitev. Slišim te s tri... V veliki sobi v stolpu ptuj- ::kega gradu larli lučka pozno v noč in v njeni svetlobi, v nočnem miru in tišini pa'e- sedi celo noč, celo pozno do jutra ta ali oni član Radio- amatersikega kluba Ptuj. Tu- kaj malokdo ve za te svoje- vrstne športniike, vedo pa zanje povsod po svetu, da- leč preko naših in tujih državnih meja, preko planin, rek. jezer in 'moiij. Njim ni noč dolgočasna in pusta, niti tako bučna kot marsikomu na plesih in zabavah, zlasti ko vzpostavijo zvezo in za- slišijo odgovor: »Slišim te s tri...« S tasterjem oddaja nevidne in nesCišne signale, ki silijo v vse smeri z bliskovito hitrostjo in v naslednjem hipu že objemajo s svojimi nevidmmi tipalkami vso Zemljino površino, kakor da bi iskali prijatelje. Ko ga sre- njo, ga pozdravijo in ogovori- jo z jezikom, ki je razumljiv samo radiotelegrafistom: »QRK? — Kako me slišiš?« Tako zbli- žujejo ljudi, držajve in konti- nente — vse človeštvo ne glede na barvo in kože in nacional- Radiotelegrai^st Poljanšek nost. To so tako resnični pred- stavniki in pobomiki aktivne koeksdstence. Čeprav se signali vrstijo kot krogle pri rafalu iz strojnice, pozivi radiotelegrafista ne za- sledujejo žrtev, temveč so na- menjeni neznanemu in daljne- mu prijatelju. Prebijajo se sko- zi temno noč, skozi pragozdove Konga in Amazonke, pireko ne- dosegljivih grebenov Himalaje in Pirenejev, preko ledenih kri- stalov Severnega in Južnega te- čaja In vročih predelov ekva- torja. S svojo nerazumljivo me- lodijo premagujejo nedoseglji- ve daljave. Stojim ob njem in gledam spretno roko, ki prijema bake- litne priklopnike — zdaj enega, nato drugega —, skače s kon- tinenta na kontinent kot ptica z veje na vejo: »CQ, CQ, CQ, QRK? Tukaj Y3 DJK, Jugosla- vija. Ptuj . ..« » Tukaj Herk, No- va Zelandija... slišim te z mmm3. Tip mojega oddaj- nika ... moja antena ... moč od- dajnika W . .. ima ... cevi. Moj naslov... Lahko noč, lahko noč. Želi ti vse dobro Herk, Nova Zelandija Vzpostavljena je še ena zve- za! Preklopnik uravnava na dnigo frekvenco in nadaljuje zasledovanje naslednjega pri- jatelja, države ali kontinenta. A na koncu, pred odhodom do- mov, vpiše v svoj dnevnik re- zultate današnjega dne: 13 no- vih vzpostavljenih zvez, 13 ne- znanih daljnih prijateljev, 13 prisrčnih pošzdravov. Od tod, iz Ptuja, je naš radiotelegrafist prepotoval osem držav na tren kontinentih. Kolikokrat sem ga tako s svo- jim obiskom presenetil, ko je poizno v noč z nedopovedljivo strastjo in nedopovedljivo voljo sledil zapletemu zaporedju sig- nalov, odposlanih od tisočerih radijskih postaj, agencij, ama- terjev in drugih služb. Sliši jih, čuti jih, kako prihajajo skozi slušalke, celo tedaj, ko pozno v noč zapusti veliko sobo med temnimi stenami starega gradu. Amater je posvetil tem signa- lom del svojegq življenja. V njih jo vsa njegova strast. Takih je precej v našem me- stu. Nekateri dosegajo večje, drugi zopet manjše uspdie. To- da eden je vendarle najboljši med njimi. To je Lojze Nadi- žar, ki je samo v zadnjih me- sedh vzpostavil zvezo s 140 ra- dioamaterji z vsega siveta. R. K. IVai^eciai Petdeset kilometrov južno od New Yorka so v neki ladjedel- nici zgradili največjo vojno ladjo na svetu, letalonosilko Forrestal. Ta ladja je tako veli- ka, da ne more pluti skozi Pa- namski kanal. Dolga je 317 m, krov pa je širok 77 metrov. Na njem bi lahko zgradili pravcato vas s šolo in pokopališčem, ta- ko je prostoren, v njegovi sen- ci pa se skrijejo mogočni pre- kooceanski pamiki. Na njem bi imela prostor dva velika potni- ška parnika. Krov Forrestala je zgrajen iz jekla, ker bi lesen zgorel, Če bi se z njega dvignilo ali na njem pristalo reaktivno letalo. Opremljen je z dvema katapul- toma za vzlet letal, kakor tudi s štirimi dvigali za dviganje le- tal iz notranjosti letalonosilke na krov. Motorji te ladje proizvajajo 200.000 konjskih sil, ladja pa vozi s hitrostjo 55 km na uro. Ladijska vijaka sta dolga sedem metrov v premeru. Pri izdelovanju ladje je so- delovalo 16.000 ljudi. Žene živijo dalje časa ^afior mosfii Statistiičaio je dolcazano, da živijo žene dailje časa kakor moški. V prejšnjih časih so to zvračaU na poklicno udejstvo- vanje, danes pa, ko se skoraj v vseh poklicih udejstvujejo tudi žene, ta razlog odipade. Tudi 6'kodljivega vpliva tobaka ne bi mogli jen^ati kot odločilen raz- log, ker danes kadi tudi veliko število žena. Po številnih izkušnjah so strokovnjaki prišli do zaključ- ka, da je ženski organizem od- pornejši od moškega. Sicer se tudi od njenega organizma več zahteva, toda žena svoj organi- zem zna bolje čuvati kakor-mo- ški. Nevede živi žena piametne- je kakor moški, vsaj kar se ti- če čuvanja organizma. Samski moški je v pogledu prehrane precej na slabšem ka- kor samska ženska. Neporoče- na zaposlena ženska najde ved- no priložnost zavžiti kaj z zdravstvenega vidika koristnej- šega kakor moški, ki se zadovo- lji z obloženim kruhom in pri tem zanemarja redne obroke polnovredne hrane. Solate, so- čivje in sadje žene mnogo bolj cenijo kakor moški. Nadaljnji razlog za daljše življenje ženske je skrbna te- lesna nega. dočim moški v tem pogledu mnogo grešijo s tem, da raje sedejo v družbo, kakor da bi posvetih več skrbi svoje- mu telesu. Zene v skrbeh za svoj ztuia- nji izgled mnogo bolje skrbijo Za čistost svoje kože, kar pa je tudi resnično eden najvažnejših faktorjev človekovega zdravja. Žena, če zboli, ne vrže kaj kmalu puške v koruze. Cesto je pri izvrševanju zdravnikovih navodil mnogo skrbejša kakor moški. Navzlic temu, da se smatra nunskega kot »robustno bitje«, je njegov živčni sistem nmogo bolj občutljiv kakor ženin. Ziv- Ijenjisilu vtisi puščajo v njem mnogo globlje sledove, da cesto ni sposoben obdržati duševnega ravnotežja tako, da bi to vpli- valo na podaljšanje njegovega življenja. Zanimanje za potovanja Od leta 1945 naprej se turi- zem naglo razvija Za to sta dva glavna vzroka: 1. zboljša- na so prometna sredstva po- sebno letalstvo in 2. v zadnjih letih so se znatno povečali do- hodki nižjih slojev prebivalstva. Po vojni so postali turisti mno- gi delavci s sicer povprečnimi dohodki V svetovnem merilu ima tu- rizem ogromne nove možnosti. 2e sedaj predstavlja izredno razvito vejo gospodarstva v Franciji in Italiji in je v teh deželah važen činitelj pri vzdrževanju ravnotežja državne plačilne bilance. Turizem danes ni samo ev- ropski, temveč svetovni pojav. Indija, Burma in Pakistan so dežele z ogromnimi možnostmi za razvoj turizma, dežele bliž- njega vzhoda pa privlačujejo predvsem poslovne ljudi Na splošno velja, da so do- hodki od turizma sedaj večji kakor so bili v preteklosti; ved- no več je Amerikancev, ki po- tujejo v Azijo in na Daljni vzhod. Slišijo se mnenja, da bi z olajšanjem denarnih omejitev, ki sedaj veljajo, turizem še mnogo bolj napredoval. Muzeji v podzemlju Mesto Pariz preureja nekate- re dele podzemnih kolodvorov v muzeje. V velikih dvoranah bodo razstavljeni zgodovinski in umetniški predmeti. Ta pozor- nost je posvečena predvsem okrog 3-milijonskemu številu potnikov podzemnih železnic, ki so se prej dolgočasili med čakanjem na razne zveze. Lansko jesen je bila v pod- zemni Operi razstava kopij del sodobnih kiparjev in slikarjev — umetnikov. Poleg razstavlje- nih kipov in Napoleonovega te- stamenta je bi' razstavljen tudi prepis zadnjega pisma Ludvika XVI. Tej razstavi je sledila razstava zanimivosti iz pomor- stva, ki je seznanila pariško javnost z zanimivostmi iz mor- skih globočin. Letos so pripravili podobne razstave na večjem številu pod- zemnih železniških postaj, ker so se prvi poizkusi dobro ob- nesli in ker so obiskovalci raz- stav pozdravili tako pozornost proti potnikom podzemnih že- leznic RAD PIJE »Verjamete, da Franc res ve- - liko ne pije?« »Težko bi rekel, ■ vendar ne bi želel biti stekleni- ca žganja in z njim na samem!« : NEVERJETNO Kondukter je opozoril potni- ka, ki je ležal v prtljažni mre- ■ ži, naj sede na sedež, sicer bo plačal kazen »Oprostite, mo- ram ostati tu. ker se vozim z vozovnico za prtljago.« _. 1 KBONIKA . . . Julija 1895. V tem mesecu je konservator deželnega muzeja v Gradcu W Gurlitt izkopaval na Spodnji Hajdini, kakih 80 metrov južno od ceste Ptuj— Maribor, približno tam, kjer se odcepi cesta na Pragersko, in odkril svetišče zanimivih bo- žanstev, Nutriees Augustae (bo- žanske dojilje) imenovanih. Kar zadeva arheološka izkopavanja graškega muzeja na ptujskem ozemlju, je treba omeniti, da se je tudi novoustanovljeno mu- zejsko društvo v Ptuju začelo vedno bolj zanimati za raz- izkovanje antičnih ptujskih taL Zato je smatralo to področje za svojo domeno in nasproto- valo, da bi različne najdbe ro- male v Gradec. Svetišče omenjenih boginj je bilo bolj podobno kapelici kot templju z vhodom na vzhodni strani. V notranjosti kapelice je stal preprost podstavek za kip omenjenega božanstva. To svetišče je bilo verjetno v 4. stoL razdejano, opremo pa so pora- bili za grobove in popravila drugih svetišč. Najdeni napisi pričajo, da so to svetišče posta- vili sužnji carinske uprave v Ptuju. Ohranjeni reliefi teh »božan- skih dojilj« prikazujejo žensko postavo z razgaljenimi grudmi, ki doji dete. Postavili so te spo- menike večinoma možje za bla- gor svojih žena in otrok. Upo- dobljeni so tudi različni darovi, ki so se prinašali boginji: otroci okrog štirih let, razne posode, školjkaste skledice, košare na- polnjene z različnimi sadeži in drugo. Spomenike v upodobitvijo te- ga božanstva so našli tudi pri poznejših ptujskih izkopava- njih, tako pri odkritju treh mi- trejev in še ob drugih prilikah. Nekateri od teh reliefov so se- daj v Ptuju, deloma v Maribo- ru, precejšen del pa v Gradcu. ZEnimivo in hkrati poučno je, da je tudi pri Rimljanih na- stanek vere v številne bogove v tesni zvezi z pogajanjem v naravi. Skoraj vsak predmet in pojav je imel svoje božanstvo. Tako so Rimljani častili gozdna, rečna, cestna in trumo drugih božanstev. Nad razvojem otro- ka od njegovega rojstva dalje je bedelo n. pr. 34 božanstev. V splošnem pa je rimska religija tesno povezana z ja-voiim živ- ljenjem in gospodarstvom in ni nič drugega kot odsev meščan- skega sveta. S širjenjem politične oblasti v naših krajih so Rimljani uva- jali v pokrajinskih mestih tudi češčenje rimskih bogov. Tako so tudi v Ptuju častili rimska državna božanstva in pa bo- žanstva, ki niso bila izrecno rimskega izvora. Tako je zna- čilno za Ptuj — kajti samo tu so se našli zgoraj navedeni re- liefi — češčenje »božanskih do- jilj«. Prvotni kult teh boginj je verjetno panonskega izvora in so ga poznali že v predrimski dobi. Ze takrat so se jim ljudje priporočali za otroški blagoslov in varstvo. V 2. in 3. stol. so tudi v rimskem Poetoviju iskali družinski očetje pomoč pri ome- njenih boginjah, kadar se je bližal težki trenutek poroda pri njihovih ženah. V trdnem pre- pričanju, da so jim le-te bogi- nje pomagale, so jim iz hvalež- nosti postavljali spomenike, na katerih je upodobljena navadno ena boginja, ki doji otroka, ostale ženske pa ji strežejo. Vendar smatrajo tudi te strež- nice za boginje Nutriees. ki so verjetno tvorile trojico, kot je to dognacio pri nekaterih sorod- nih božanstvih. -ej. 6 NOGOMET V sredo sta se ob 17. uri sre- čali ekipi »Mure« iz Murslod tujo gospodo in doba oku- pacije je za nami. Iz porušene domovine s težavo gradimo so- cialistično bodočnost sebi in svojim otrokom. Vendar so uspehi že vidni in eden izmed njih je tudi grad Bori — ljud- sko letovišče. Skrb Sveta za prosvelo (Nadaljevanje s 1. strani) blematiko ter se seznanijo z no- vejšimi, naprednejšimi metoda- mi dela, mlajši pa jo spoznajo in o njej razmišljajo ter jo štu- dirajo. Obiskovalcev tečaja je bilo nekaj iz nižje osnovne šole, ne- kaj pa iz višje osnovne šole ozi- roma iz nižje gimnazije. Zato se je tečaj pri praktičnem delu tudi delil v višjo in nižjo sku- pino. Zanimanje je bilo tako veliko, da tečajniki niso marali daljših odmorov. Toda v tečaju je bilo še vedno premalo naj- mlajšega kadra. Cas tečaja, ob začetku počit- nic, je primeren in šestdnevni tečaj ni predolg. Udeleženci so izrazili željo, da hi predavatelji svoja predavanja in izvajanja tudi objavili Tečajniki so bili s tečajem nadvse zadovoljni. Sklenili so, da bodo po svojih močeh pre- nesli pridobitve tečaja med svo- je tovariše v šolskih kolektivih ter z njimi nadaljevali in do- polnjevali diskusije in jih se- znanjali z najvažnejšo proble- matiko. Prosvetni delavec bi naj bil strokovno, pedagoško in politično razgledan človek, kar bo pa lahko postal le ob stal- nem sistematičnem individual- nem delu. Po svojih močeh bo vsak prosvetni delavec skrbel za večjo koordinacijo vzgojnega dela ter na ta način nenehno boljšal kvaliteto lastnega šol- skega dela. Tečaj je pokazal nujnost po- trebe po povezanosti prosvetnih delavcev iz mesta in vasi, zato želijo, da bi se slični tečaji v bodoče še ponovili. Z zadnjih dneh so se pone- srečili in se zdravijo v ptujski bolnišnici: Zorjan Mihael iz Brebrovnika (poškodba roke); Kmetec Neža iz Sovič (soseda jo je udarila s kolom po glavi); Cafuta Anica iz Gruškovca (po- lila se je z vrelim mlekom po obrazu); Muršec Mirko iz De- stemika (padel je s kolesa in si poškodoval levo nogo); Jur- kovič Ciril iz Ptuja (i>adel na cesti ter se poškodoval po obra- zu); Zebec Marija iz Zavrča (si je izpahnila roko pri sekanju drv); Gojčič Simon iz Trnič (pa- del z drevesa ter si poškodoval levo nogo); Vilčnik Marta iz Muretinec (konj jo je brcnil v glavo). Vsem ponesrečencem želimo skorajšnje okrevanje! Maj o plitiEh h šoferph - rešeifalcih Ko se vsi šoferji in mehaniki mrzlično pripravljajo na svoj praznik 8. julij, je prav, da se spomnimo tudi naših šoferjev- reševalcev ki so tudi dali svoj doprinos skupnosti Ptujski re- ševalci sosamo letos prepeljali in nudili prvo pomoč 2400 bol- nikom in ponesrečencem. Po vojni so prevozili preko 1,000.000 km in prepeljali 40.000 oseb. Z vestnim in požrtvoval- nim delom šoferjev je omogo- čeno, da ni treba več čakati bol- nikom in i>onesrečencem na re- ševalni avto, ampak čakajo av- tomobili, vedno pripravljeni, da lahko takoj oddrvi jo ob vsa- kem času na mesto nesreče. V mnogih slučajih je življe- nje ponesrečenca v rolcah reše- valca, zato je važno, da ta ni le dober šofer, ampak tudi bolni- čar. To nalogo ptujski reševalci opravljajo vestno in požrtvo- valno. Reševalna postaja ne be- leži več kvarov in popravljanja na cesti. Reševalna postaja ima danes Celotno osebje ptujske reševalne postaje 5 reševalcev-šoferjev. Med nji- mi sta veterana Podbreznik in Prosnik. ki imata že 30 let šo- ferske dobe in sta prevozila že vsak 1,000.000 kilometrov. Med mlajšimi šoferji je Klep, ki je zaljublje.n v svojega starega Forda. Zanj bi bilo največje razočaranje, če bi moral zame- njati svojega Forda z drugim avtomobilom. V nedeljo bodo tudi ptujski reševalci nastopili na aofersfci paradi s svojimi avtomobili, oa kar se mrzlično pripravljajo, ker hočejo na vsak način odne- sti prvo mesto. A. G. ROJSTVO IN SMRTI v področju mesta Ptuja v preteklem tednu Rojstva: Ljudmila Strelec, Movškanjci 49 — rodila Zvonka; Katarina Znidarič; Stojnci 102 — Mileno: Angela Ivančič, Tur- ški vrh 79 — Anico; Julijana Potočnik, Kidričevo 58 — Sla- vi co; Ljudmila Rajh, Ljutomer — Janka; Gizela Fridrih. Mo- rava 156 — Milana; Frančiška Klemeničič. Mihalovci 1 — Na- do; Ivica Soleti, Kranj — Ale- ksandra; Mairija Totpolnjak, Or- mož — Majdo; Gora Zavec, Lanoova vas 24 — Franca; Ma- tilda Murko, Sela štev. 10 — Anico; Elizabeta Kramperger, Ormož — Branka; Marija Kri- žan, Gabernik 52 — Marijo: Ro- zina Vedemjak. Pacinje 30 — Marico; Ana Galun, Skorba 9 — Anico; Antonija Sirovnik, Ki- dričevo 63 — Milico; Matilda Toplak, Stojnci 108 — Marijo; Alojzija Potočnik, Slatina 41 — Alojza. Smrti: Angela Voda, Piacar 31, roj. 1956, umrla 27. jun. 1956; Stanko Lovrenčič, Orešje 2, roj. 1931, umrl 29. jim. 1956; Stanko Vuk, Libanja 40, roj. 1956, umrl 2. julija 1956; Terezija Hotinski, Seici 57, roj. 1928, unu-la 2. ju- li.ja 1956. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 6. do 8. julija 1956 nemški film »ZGODBA O MALEM MUKCU« in v dneh od 10. do 12 julija 1956 jugoslovanski film »ZASLEDOVANJE«. KINO MURETINCI predvaja 7. in 8. julija 1956 italijanski film »KAKO SEM ODKRIL AMERIKO«. Razpis Kmetijska zadruga Kog pri Središču razpisuje mesto poslo- vodkinje z nastopom službe dne 1. avgusta 1956 Plača po tarif- nem pravilniku Ponudbe je po- slati upravnemu odboru kme- tijske zadruge Kog pri Središču. Razpis Upravni odbor kmetijske za- druge Leskovec razpisuje me- sto upravnika. Pogoji: srednja kmetijska šola in najmanj dve- letna praksa v kmetijstvu. Kolkovano prošnjo z življe- njepisom in dokazili o šolski iz- obrazbi je poslati upravi Kme- tijske zadruge Leskovec. UO K Z Leskovec. Od 12. julija do 8. avgusta bo MESTNO NOTRANJE KOPA- LIŠČE zaprto zaradi nuj- nih popravil. NAJDITELIA USNJENE RJA- I VE AKTOVKE z ročno tor- bico, denarjem in pumpo na- prošam, da jo vrne v upravi I lista. E>enar naj obdrži za na- ' grado. , ISCEM GOSPODINJSKO PO- MOČNICO za osem ur dnev- I no. Naslov v upravi. : HISNO POrrlOCNICO-KUHA- RICO .«;prejmcmo. Naslov v ' upravi lista , STRESNO OPFKO ir, krvmpet- no ostre-šje prodam. Naslov v upravu PRODAM v Ormožu »Pod zve- rinjakom« 5 ha zemlje, vse skupaj ali razdeljeno na manjše parcele. Vprašati v nedeljo, 8. avgusta dopoldne; Ormož, Skolibrova ul. 13. ZIDAN ŠTEDILNIK na dve plošči prodam. Vprašati Kreft Hinko, Ptuj, Ljutomersika 1. SOBO izven mesta Ptuja iščem ali grem k druž ni brez otrok. Naslov v upravi.___ JAVNA ZAHVALA Odvetnik Franjo ALiC iz Ptuja je daroval za šolsko ku- hinjo 4000 din. — Odbor se ve- likodušnemu darovalcu iskre- no zahvaljuje. IZJAVA Podpisani sem na seji Okraj- nega zbora, dne 14, junija 1956 v Ptuju izrekel o okrajni grad- beni komisiji ter o tov. Vimer Lojzetu, okrajnem gradbenem inšpektorju, Cokl Dušanu, pred- sedniku Občinskega ljudskega odbora v Gorišnici, sum, da ne poslujejo redno in po službenih pravilih ter 2:ahteval, da mora biti postavljena druga gradbe- na komisija. Izjavljam, da za gornje trditve nisem imel prav nikakega povoda in da so vse- skozi neresnične ter se imeno- vanim zahvaljujem za mirno ureditev zadeve. Bezjak Peter, Borovci 25 Dnevni spored za nedeljo, dne 8. julija 1956 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pzclrav. 6.05—6.10 Poročila in Vremenska naipo- ved. 7.00 Naipoved časa. poročila. ?ie- menska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski ko- ledar in rriredttve dneva. 7.35 Operetne melodije. 8.00 Otroška pred&tava — Niko Kuret: Zlatorog( ponovitev), 8-30 Pisan s«}ioTed silovenskah rarodonh pesmi iiit domačih napevov. 9.30 Še pomnite, to- variši. . .? — Jožica Veble: Krvava pot. 10.10 Nedeljski simfonični koncert: Ri- chard Wagner: Uvertnra k operi „Moj- stCj pevci". Ludwig v. Beethoven: Kon- cert ra violino in orkester v D-dUTu — Nikolaj Rimski Korzakov: Car Saltan, simfonična suLta. 11.15 Oddaja za Be- neške Slovence. 11.35 Mala revija lah- ke glasbe. 12.00 Pogovor s poslušalci, 12.10 Oipoldaniski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved, pregled dnevnega sporeda ta Ob- vestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Že- leli ste — tHJ-sIusajte! — I. del. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in obvestila. 15.15 želeli ste — poslušajte! — II. del. 16.30 Nočni lov na Jadranu, reportaža. 16.45 Glasbena medigra. 17.00 Proraenadni koncert. 18.00 Radijska igra — S. Waugbam: De- ževje. 19.00 Zabavna glasba, vmes re- klame. 19.30 Radijski dnerailc. 20.00 Večerni operni koncert. 21 00 Športna poročila. 21-15 Popevke in ritmi. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled dnevneea sporeda in obvestila. 22.15—23.00 Nočni koncert: Stanojio Rajroič: Koncert za čelo in or- kester; losip S1aven.s:k-; -Štiri balkanske igre. 22.15—23.00 UKV program: Ples- na glasba. 23 0O—24.00 Oddaja za tu- jino — na valu 327,1 m (Prenos iz Za- greba). V okviru proslave dneva in- ternirancev na Borlu. ki bo 8. juUja, sodeluje tudi KG Cirkii- lane — Bori. ki bo nudilo naj- boljša vina iz svo.iih kleti, in ki se bodo točila v majolikah! Razen tega vam bo postreglo z prvovrstnimi .iestvinami kot rEŽnjiči, čevapeči. odojki na ražnju, prvovrstnimi domačimi klcbasami, prležkimi gibanjci itd. Ob:ščite naše paviljone v par- ku gradu Bori! Prepričajte se in zadovoljili vas bomo! KG Ci::kulane Ob priložnosti zborovanja bivših internirancev na gradu Bori v nedeljo. 8. julija, bo le- tovišče Bori točilo pristna ha- icška vira in specialno varjeno 16 odst. exportno termalno laš- ko pivo, pozrr.no v Ptuju pod imenom »razstavno pivo« iz le- ta 1951. ________, »Večna* Ptuj