poštnina plačana v gotovtnl Leto LXXII., št. la &]n»liana, ponedeljek a. Januarja 1*39 Cena Din i.— lznstvo\ali kralj Karol prestolonaslednik Mihael, predsednik vlade, predstavniki civilnih in vojaških oblasti, diplomatski gbsi in mnogi drugi. Po službi božji je kr.ilj piegledal Čete. Smotri so prisostvovali tudi člani vlade, ki so imeli prvič nove ministrske uniforme in sicer srajce z modrim trakom na levem rokavu, zlato epoleto, moder pas in mornariško čepico. Ob tei priliki so ministri kralja pozdravili z rimskim pozdravom, to je dvignjeno desnico, ki je sedaj uveden kot službeni pozdrav. Po končani vojaški paradi se je kralj v spremstvu rodbine vrnil v dvor, kjer je sprejel člane vlade, ki so mu prišli čestitat. Kralj je imel na člane vlade govor, v katerem je med drugim izjavil: Vsa prizadevanja, ki so bila storje" na do zdaj. so bila izvedena z namenom, da se kar najbolj racionalno postopa Mnogo se je storilo za izboljšanje državnih financ. Kralj je nato orisal program bodočega dela na vseh poljih, zlasti glede državne obrambe. Mir bo* mo primerno zagotovili le v toliko, kolikor bomo sami dovolj močni, da bomo mogli uspešno braniti svoje pravice. Rumunija svojih vojnih sil ne organizira v napadalnem namena, temveč samo zato, da lahko vsak čas brani svoje meje in čuva svoje pravice. Ojačenje naše državne obrambe pomeni ojačenje našega političnega položaja, ugled Ru-munije, njeno neodvisnost in udejstvo- vanje v vseh zadevah zunanje politike. Ohranili bomo svoie zveze, prijatelje bomo imeli radi in potrudili se bomo, da konsolidiramo naše bogastvo. Ravno tako bomo v bodoče odločno branili svoje pravice. Na svojem potovanje po Angliji, Franciji, Belgiji in Nemčiji sem dobil vtis, da je to najboljša poli* tika, ki jo lahko vodi naša država. Nenavadno sem zadovoljen s sprejemom v teh državah, ker je s tem Rumunija pridobila na mednarodnem ugledu. Program Chstnbsrlainovih razgovorov z Mussslinijem v Rimu Kako si zamišljajo v Rimu poravnavo spora s Francijo RIM, 2 jan e. Danes v služben m obvestilu poročajo da je bil na zadnjem sestanku med lordom Perthom in grofom Cianom določen definitivni program sestanka Chamberl lina z Mussolinilem v Rimu Po informacijah iz Londona bosta Chamberlain in Mus-solmi razDravliala o raznih tehničnh vnrasaniih v zvezi z angleško-ita'ija"1.-sk:m SDorazumom od 16 aprila 1923 Glede drugih vprašani od liaterih e odvisen mir m ureditev položaja t.a Sredozemskem moriu smatrajo da e bo v glavnem pretresalo špansko vpr;-šanie. d očim bodo vprašanja ki so bila do vod francosko-italijanskemu sponi izločena i* diplomatske diskus ? Vendar sodilo da bi. Chamberlain r bil obvestila o nadalim'em stališču Italije nanram Franciii rVm^ki listi trdijo da fe mnoge znakov da se bo z-;el francosko italijanski sr»or razplet-ti Sode? oo stališču rimsVh odgr vornfh krofov bo italiianska d;pVmatska ^k-ciia kakor dosedai v svofh iziavah tudi v bodoče oprezna in bo oos+or^la brez vsakega hrupa. Zaradi tega rim- ski listi smatrajo, da bo rezultat te akene pozitiven. Dejansko danes ne Dričaku'ejo več, da bo Chamberlain v Rimu nastopil kot posredovalec toda v primeru če bi se ne mogla pričeti direktna francosko-italijanska Dogajanja m bi se situacija poslabša a se oač ne bo mogoče ogniti intervenciji tretje ve" lesile »Giornale d'Italia« v uvodniku poudarja važnost novoletne poslanice kanrelarja Hitlerja v kateri je poudarjal, da so odnošaji Nemčije do Italije »ostavbeni na trdno podlago in da so vse obveze iz teh dejstev jasno določene Ta 'zjava kancelarja Hit ena. p?še ■>Giorlaned'Italia«. predstavlja opomin onim našrni sovražnikom v Franciji ki loajo da bodo lahko oslabili os Rim-p»erlin in se tako ognili razpravi o mrašanvh. ki iih je treba neobhodno rešiti, obenem pa mora Francija tudi izpolniti Italiji dane obliube na podla-r pogodbe iz leta 1915 Francija se mo-ra zavedati da danes na svetu ni ničesar mogoče storiti brez aktivnega sodelovanja osi Rim-Ber'in še manj pa proti mej. Ostra polemika med Nemčijo ameriškimi Zedinjenimi državami Glavno Hitlerjevo glasilo hudo napada Roose-velta in mu očita, da je pod Židovskim vplivom Daladisr odpotoval na Korziko Na svojem potovanju bo imel več tovorov o smernicah francoske zunanje politike Paril 2 ian e Predsednik v'ade Dsla-dier ie včeraj popoldne odnoiova' na K r ziku v Tums in Alžr \a postaio so ga spremili zunanji mtmstei Bormet. minister *a letalstvo Cu\ de Chambre minister za mornarico Cgmpinchi pa ie odpotoval že dve ur prei pred Da'ad^erom na Korziko kjeT ie rvnčakal na :> ihod pred ednika lia de IHladiei p-ed tvorno odhodom ni ho tel dat ,a postaji /.branim novinarjem no bene iz u ve. nnia snoč, le pred poslanci radk.« Tl!!2a k,uba ,2lavil da bo med ,Vf> j;m pot.,vap,err. v raznih govorih razložil glavne imermce f anl(lskf politike v sedanjem mednarodnem položaju \ Rim, 2 jan br V tukajšnjih političnih ■ i diplomatskih prodih z veliku pozornost-i) spremljalo potovanje francoskega mini-sirskega predsednika in v< ineca ministra Oalad'era na KoTziko in v Tums. Z ne-■*"rpnostio prTaktnejo nieguve napovedane aovore. v katerih bo kako' mislijo zavzel rahsče glede itabjanskih zahtev Od iz-av ki jih bo podal Daiadier, je predvsem »dvisno kako se bodo naou'je razvijali od i >šaji med Rimom in Parizom. Zaenkrat pa so v Rimu zelo rezervirani, da ne bi s -;voie strani povzročili kake nove poostritve napetosti. Pariz, 2 januar br. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih zasledujejo z veliko pozornostjo razvoj odnosajev med Nemčijo in Zedinjenimi državami Živahne komentarje ie izzvala včerajšnja urad na objava nemške službene agencije, da je nemški poslanik v Washingtonu vložil pri ameriški vladi oster protest zaradi nedavnega govora ameriškega notranjega ministra Yckesa, ki je napadel Nemčijo Ameriško zunanje ministrstvo je skušalo kriti notranjega ministra, kar smatrajo v Berlinu za dokaz da so amenške izjave o želji po zboljšanju ameriško-nemških odnošajev neiskrene. Še večjo pozornost je zbudilo pisanje oficioznesa lis*a »Volkiseher Beobaohter«, ki tolmači načelno stališče Nemčije do Amerike in piše med drugim: »V značilno luč postavlja odnošaje. ki so se razvili pod sedaniem ameriškim režimom napram Nemčiji, dejstvo, da skuša ameriško zunanje ministrstvo olepševati neokusne napade notranjega ministra proti Nemčiji Se bolj značilno je dejstvo, da je imel notranji minister svoj hujska-joči govor na židovskem zborovanju To je isti Yckes, ki je prepovedal izvo7 helija v Nemčijo in nieeov govor je samo izraz brezmejne mržnje do nemškega naroda Yckes je tudi najvnetejši zagovornik židovskega komunizma v Ameriki. Cemu sluzi to histerično hujskanje proti Nemčiji? Mar hoče Amerika izzvati konflikt z Nemčijo? Nemški nar« d želi z ameriškim narodom živeti v mi tj in ne more verjeti da bi večina ameriškega naroda odobravala sedanjo histerično izzivalno politiko Wash;ngtona Vse bolj se nagiba nemška javnost k prepričanju, da se vse to godi le pod židovskim pritiskom, ki je popolnoma zasužnil sedanji wash'ngtonski režim Zdi se tudi, da hočejo v Washing-tonu na ta način prikriti svojo nevoljo zaradi neuspeha vseameriške konference, oči vid no pa hoče Roosevelt na ta način tudi utemeljiti v kongresu svoje načrte o gigantskem oboroževanju Amerike. Sedanja wash'ng-onska vlada je v 6 letih svojega režima potrošila za oboroževanje že 5^ miliiarde dolariev. kar predstavlja tudi za ameriške finančne razmere ogromno vsoto Novi program Roosevelta pa bo vse te izdatke Še zasenčil Ali hoče doseči Roosevelt policijsko nadzorstvo nad vsem svetom? Gotovi ameriški državniki snloh radi dele narode v pravične in krivične 2e pokojni Wilson je napravil to napako, toda am"riši-i državniki se iz tega niso ničesar naučili« Madžarska grozi češkoslovaški s prekinitvijo diplomatskih odnosa jev Uradni komunike madžarske vlade Italija ba zahtevala realiziranje svoje hipoteke v Tunisu OSiciozno italiiansko tJirlamatsko glasilo o stališču Italije glede Tunisa Rim, 2 januarja b. Rimski politični tec. nik »Kelationi internationali« se ba\i v svoji ."letni številki z odnošaji mv\ Italijo in Francijo v zvezi z odpovedjo I-u val-Mussa. inije*. ega sporazuma. List obv. ležuje načelno stališče Italije in piše BMd drugim: Stališče francoske v?ade kaže, kako malo vedo v Parizu o Italiji. Francija je Italijo vedno smatrala za podrejenega činitelja svoje politike v Evropi, na Sredozeni skem morju in v Afriki in ni spoznala, je Italija te po svojem zemljepisnem p<« loža ju odločilen činitelj vsake politične akcije. V interesu Francije je, da si je na jasnem o tem, da Italija ne- vodi prestižni politike, maJveč da vodi v svesti si svoji* zmožnosti in svojih potreb, vseskozi ren Iistično pol>t:ko Po \ln~aknvu je r^vladai na evropskem kontinenta nov red, Id st mora razširiti tudi na afriški kontinent ki je bil vedno v odvisnosti Evrope. Xa Italijo Je Tuni« življenjsko vprašanje, «a Francijo pa samo vprašanje nad oblast i In prestiža- Na Sredozemskem morju pa j«» izk'točena vsaka politika nadoblastl. 0 vseh zadevah, ki se tičejo Sredozemskega morja, se mora pogajati z Italijo. V Tunisu je od onega dne, ko je Italija dosegla •svoje zedinjenje, postavljena hipoteka, ki sedaj zapade. Italija bo svoje pravice v Tunisu v polnem obsegu realizirala, ker Francija ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, ki jih je prevzela napram Ita- Lanska mobilizacija je stala Francijo 7 milijard Pariz, 2. januarja. A A. Vlada je predložila skupščini predlog, s katerim se odobravajo pooblastila za izdatke v teku letošnjega leta in v zvezi s potrebami narodne obrambe z ozirom na znane evropske dogodke, ko je bila izvedena delna mobilizacija Krediti, Id so bili tedaj porabljeni, dosegajo vsoto 7 milijard frankov. Spominjajte %€ v mrzli zimi malih pevcev ! BUDIMPEŠTA, 2 jan. e. Madžarska vlada ie izdala naslednji komunike o protestni noti ki je bila izročena v Bratislavi in Pragi: Glede na protimadžarsko propagando v Slovaški, ki jo na žalost podpira tudi dunajski radio s svojimi oddajami v slovaškem in rusinskem jeziku, je bila madžarska vlada prisiljena vložiti v Bratislavi in Pragi odločen protest. Ker ta nikakor ni imel zaželjenega uspeha, je madžarska vlada napravila druge korake in opozorila češke in slova* ške kroge na dejstvo, da s podpiranjem te akcije otežujejo odnošaje med obema državama. Če se bo ta propaganda nadaljevala, bo madžarska vlada prisiljena prekiniti diplomatske odnošaje s češkoslovaško republiko. Kitajski četniki gonijo Japonce V pokrajini Sansi so dosegli pomembne uspehe ftanghaj, 2. januarja, o. Semkaj so prispele vesti o velikih kitajskih uspeh;h v Južno-zapadni pokrajini Šansi. Kitajski četniki so razviiali v tej pokrajini zadnj<= tedne žilavo akcijo in spravili Japonce popolnoma v defenzivo Oddelek kitajskih četnikov je popolnoma uničil japonsko avtomobilsko kolono v bližini mesta Nijen-Čana. Kitajski četniki so porušili tudi ve- lik pontonski most, ki so ga zgradili Japonci z naivečiimi težavami čez Rumeno reko Na južnem bojišču so Kitajci v okolici Tiencina uničili dve japonski koloni 30 km severovzhodno od Kantona ter zavzeli zelo važne strategične položaje, s katerih sedaj uspešno prodirajo proti Si-linganu. Srditi boji na španskih frontah Republikanci so preiti v protiofenzivo Barcelona, 2. Januarja. AA. Ha vas. Urad no poročilo pravi da so divjali v pokrajini ob reki Segre srditi boji. kjer nudijo republikanci močan odpor. Na odseku Gogu! so republikanci docela zavrnili napade Fraacovih oddelkov. Ponovno so zavzeli vismsko točko 429, ki je padla nedar no v roke nacionalistov. Prav tako divjajo hudi boji v okolici Pabla do Grandella. kjer so nacionalisti utrpeli velike izgube. Prt letalskih spcpadJh je bilo sestreljeno eno Letalo Poročilo dalje pravi, da je bito sestreljeno tudi neko tuje vodno letalo, ki je preteklo noč metalo bombe na južni del Katalonije. Pozno moči so se republikanci se upirali srditemu napadu nacionalističnih ost V vasi CubeUs. Posebno hud boj je divjal na pokopališču te vasi. Nacionalistični oddelki so se morali umakniti pred hudim strojniškim ognjem republikancev. Bilanca žrtev v Palestini Jeruzalem, 2. januarja. AA. Po zasebnih podatkih je leta 1938 v Palestini bilo ubitih 1.997 ljudi, 1720 pa je bilo ranjenih. Od tega Števila odpade na ubite angleške vojake 70, ranjenih pa je bilo 234 Angležev. Izgubilo je dalje Življenje 292 Judov, 649 pa je bilo ranjenih. Ostanek odpade na Arabce, ki so po veliki večini pomrli v odprtih bojih z angleškimi četami in s policijo. Kralj Karol vladar Rumunlje, je uvedel v romunskem življenju važne reforme, ki streme za tem, da sr vse državnu življenje prilagodi sodobnim narodnim in mednarodnim potrebam, da bi mogla Kumunija do največje mere raz\lti svoje sile in uspešno braniti svoje Interese Atentat v Moravski Ostravi Praga. 2. jan. e Snoči je neki neznanec vrgel v poslopje poljskega Narodnega doma v Moravski OstlSvl bombo, ki Je povzročila veliko materialno škodo. Mešana češko-poljska komisij1, vodi preiskavo. S službene strani se ni nobenega poročila o tem. Beneš se bo vrnil v politiko? Praga, 2. j?.n. e. »Express« objavlja vest, da je bivši prezident Ceskos'ovaške dr. Edvard Beneš sklenil, da se bo stalno naselil v Londonu. kj*»r se bo spet posvetil političnemu delu. S svojimi pristaši hoče ustvariti fronto proti totalitarnim državam. Anglija in Vatikan RIM, 2. jan. e. V zvezi z obiskom Cham-berlaina in Halifa.va v Rimu poročajo londonski listi, da bo>*ta ans!e*ka državnika obiskala tudi papeža. Vatikanski krogi smatrajo kot gotovo, da bosta Chamberlain in Halifax sprejeta pri Piju XI, dasi z?« ta sprejem še niso določene nobene modalitete V vatikanskih krogih pripominjajo, da je treba obisk angleških državnikov tolmačiti kot znak dobrih odnosajev med Vatikanom in Anglijo, zlasti po imenovanju apostolskega delegata v Londonu, katerega misija ima sicer popolnoma ceikveni značaj, ne pa diplomatskega, vendar se odpirajo nove možnosti konstruktivnega sodelovanja med Vatikanom in Anglijo. Snežne razmere z dne 2. L 1939 * Kranjska gora 810 m: - -7, delno oblačno, 55 cm prsiča. mirno sankaliSče in drsališče uporabna. Rateč«»Planica 870 m: —7, zelo oblačno, 54 cm pršiča, mirno, smuka ugodna, skakalnica uporabna. Peč-Petelin jek 1440 m: —6. zelo oblačno. 90 cm pršiča. mirno, smuka ugodna. Plan ca-Slatna 950 m: —5, zelo oblačno, 58 cm pršića, mirno, smuka ugodna, drsališče uporabno, Dovje-Mojstrana 650 m: - 8. delno oblačno, 55 cm pršiča. Bled 530 m: —5, delno oblačno, 58 cm pr-Siča. mirno, smuka ugodna, Pokljuka 1300 m: —2. zelo oblačno, 60 cm pršića, vetrovno smuka ugodna. Bohinj-«Zlatorog« 530 m: —5, oblačno, 95 cm pršića, jugr. Dom na Komni 1520 m: -7, oblačno. 170 cm pršča, jugovzhod, Gorjuše 1000 m: —6 zelo oblačno. 65 cm pršiča. vetrovno. Velika planina 1558 m: —8. oblačno. 60 cm pršiča, Polževo 620 m: 0, delno oblačno. 30 cm pršiča, Zapiana nad Vrhniko: —7, oblačno. 30 cm pršiča. Bloke-Nova vas 720 m: oblačno, 57 cm pršiča, Senjorjev dom 15?2 m: —10, solnčno, 60 cm pršiča, mirno, smuka ugodna, Ribnica na Pohorja 715 m: —8, solnčno. 44 cm pršrča, mirno smuka ugodna, Peca: —6 solnčno, 85 cm prsiča. mirno smuka ugodna. Rimski vrelec 530 m: —9. solnčno, 55 cm nrfii7<». T^r^o. s^nuka n*wflna» Sorzna poročila. CuriK 2. jan. Beograd 10.—, Pariz 11.645, London 20.58 Ncwyorfc 443.50. Bruselj 74.725. Milan 23325, Amstcrdsm 241.20, Berlin 177.75, Praga 15.175, Varšava 83.70, Bukarešta 3.25. »SLOVENSKI NARODc, ponedeljek, 2. januarja 1939. štev. \ Novo Isto <- nov gospodar — novo delo Tradicionalna selitev poslov na dan sv. Silvi v Dravski dolini in na Kozfaku Križevci, 1. januarja Beograd je znac po svojih selitvah sta-no.anjakih najemnikov »vsako leto i novembra. Po Dravski dolini in po Kozjaku pa se na dan sv. Silvestra, ko zatone staro leto, selijo posl\ hlapci in dekle in menjavajo svoje gospodarje. To Je tradicija ▼ teh krajih in ć.ovek, ki lega ne ve, se Čudi temu rcmanju. Povsod srečaš hlapce s kovčegt navadno vojaškimi, dekle s culami In pletenimi koši rami, pa tudi druge posle. Svojo skromno prtljago nest jo kar sami. ker ni vredno, da bi koga najeli. Gospodar, ki najame hlapca ali deklo, se z novim poslom pogodi za leto dni službe. Ta sli žba traja od novega leta do Sil-vestrovega Med letom posel in tudi gospodar navadno ne odpovedujeta službe, ker je taka tradicija, da se posli menjajo ob koncu leta. Seveda so tudi izjeme, ko gospodar poslu odpove med letom, zlasti če mu je ta kaj posebnega napravil, ali kaj podobnega. Pri sklepanju takih službenih pogodb ni nobenih prič. nobene pisari je ampak velja častna moška beseda in s krepkim udarcem v roke je novi posel »vdinjen« pri gospodarju. Seveda pri te-n so se zmenili tudi za plačo. Gospodar pokaže novemu poslu posteljo (navadno v hlevu) In mu razloži njegovo delo, nakar )e posel prost. Nastopi pa na novega leta dan zjutraj. Ta pogodba velja za eno leto Ce pa posel sam službe ne odpove, »da si ne sprebere« kakor pravijo tam j gori, med letom, in če je gospodar z njim zadovoljen, lahko ostane še nadalje v službi Saj se večkrat zgodi, da posel sl'i- i ži dvema rodovoma pri eni hiši in da i končno nekako avtomatično pripada hiši, kot član družine, Ce si pa posel med letom poišče novega gospodarja, mora vsaj tri mesece pred koncem leta to javiti gospodarju, da si ta tudi poišče drugega. Na dan sv. Silvestra, po obedu, pokliče gospodar odhajajočega posla k sebi, da napravita obračun. Posel plače ni dobival mesečno, ampak je rekel gospodarju kadar je rabil, za par kovačev, kar si gospodar sproti vestno beleži. Pri obračunu ob koncu leta oziroma pred odhodom, lepo izračunata, k liko ima še dobiti, kar mu seveda gospodar takoj do zadnjega dinarja izplača, kakor se lepo prijazno, ali tudi neprijazno poslovita, kakršno je pač bilo med njima razmerje med letom in posel odide s svojim kovčegom drugam. Taka je torej tradicijonalna selitev poslov po Dravski dolini in po Kozjaku. Marsikdo je vesel, ker si je med letom prihranil par dinarjev in si je morda poiskal boljšo, primernejšo službo. Drugi spet hodijo žalostni in povešenih glav. Kdo ve kaj jim teži duše? Morda si niso našli nove službe? Morda ne vedo več ne kod ne kam. To je žalostno poglavje naših revnih p oslov, ki so kar čez ncč na cesti, brez službe, brez sredstev in brez zaščite. Ni takih socijalnih zakonov, ki bi tudi te posle, katere še povrhu mnogi gospodarji prav grdo izkoriščajo, zaščitili. Trnjeva je pot marsikaterega posla, ki ob novem letu ne ve, kje bo ob koncu leta taval in kje bo našel novo streho, nov dom in novega gospodarja ter delo. —Vik,— Prva letošnja tekma Maribor je priredil včeraj v Ribnici na Pohorja tekmovanje na 10 km Maribor. 1. januarja. Po parletnem presledku, ko je bil naš obmejni zimski soort bodisi radi pomanjkanja snega bodisi radi prevladujočega mokrega snega potisnjen v pasivnost, je letošnja zima naklonila našim zimskim športnikom precej lepe prilike za spodbudno zimskosportno, predvsem smučarsko udejstvovanje. Na Pohorju je zapadlo precej za smuko primernega pršiča. Tako gojijo naši mariborski in okoliški zimski športniki upanje, da se bo lahko izvedel vsaj del širokopoteznega tekmovalnega programa, ki ga je za letos začrtala mariborska zimskosportna podzveza. Danes je bila orva smučarska tekma v letošnji zimski sezoni. ISSK Maribor je priredil danes na Pohorju in sicer v Ribnici na Pohorju tekmovanje na 10 km. Umevno je, da je bilo v vrstah naših zimskih športnikov za to prireditev precej živahno zanimanje. Pri tekmovanju so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Karel Fanedl, (SSK Maribor) 37:12.11. 2. Karel Sodeč, (Maraton) 41:55.6. 3. Janko Šubic, (Maribor) 45:16 4. Emest MarguČ, (Maribor) 45:19.3. 5. A'bin Osrajnik. (Ribnica) 45:45. 6. Stanko Hren, (Maribor) 45:58.5. 7. Kurt Welle, (Maraton) 46 37.2. 8. Ostoj Durjava. (Maraton) 48:20. 9. Rudi Finkež, (Maribor) 52:19.11. 10. Franc Serbec. (Maribor) 53:34. 11. Marjan Kompare, (Maribor) 53:54.50. 12. Egon Polak, (Maribor) 57:43 Juniorji do 14 leta so tekmovali na 3 kilometre dolgi progi. 1. Mirko Osrajnik 23, 2. Lenart Svajger 24, 3. Albin Svajger 24.10, 4 Štefan Vezjak 243 Razglas tev rezultatov in razdelitev častnih nasrad 1e bila nato v novem klub«Vorn domu pri Osrajniku v Ribnici na Pohorju. S primernim nagovorom je darila razdelil načelnik zimsko športnega odseka Golubovič. Zidane volje so se Mariborčani poslovili od starega leta Prijetna silvestrovanja matičnega Sokola, Sokola Mari' bor I in drugih nacionalnih društev Maribor, 1. januarja Maribor se vsako leto v sUvestrovem vrvenju in valovanju poslavlja od starega leta. Prva povojna leta je bila silve-strovska razgibanost sicer večja, bohot-nejea in šumnejsa. Tedaj je pokanje šampanjskih steklenic pričalo o blagostanju ter izvrstni konjunkturi, ki je je bil v veliki meri deležen tudi Maribor. Na stotine penečih se šampanjskih steklenic v posameznih lokalih je tedaj povzdigovalo sil« vestrovsko razgibanost, ki pa je v letih nastopajoče krize vse bolj pojenjavala. V zadnjih .etih pa se zopet opažajo znaki boljšega žh Menja ki je v JV"i.:iboru nedvomno v zvezi z njegovo obmejno lego. Id je po priključitvi Avstrije k Nemčiji dobila še poseben pomen .pa tudi z velikim razmahom tekstilne industrije, ki nudi stotinam nameščencev dober zaslužek. Letošnje silvestrovanje je bilo tudi v znamenju Izredne živahnosti ki ži jo opizi, po vseh dvoranah kavarnah in drugih javnih lokalih .kjer so bila silvestrovanja s pestrimi sporedi. V ospredju so bile pevske, god-bone in šaljive točke. Vso noč je bilo po Ulicah živahno vnenje do jutranjih ur, ko je bik) mesto do opoldanske promenadne ure skoraj popolnoma izumrlo. V središču letoftnjlh silvestrovanj pa je Ml večer, ki ga je priredil sokolstvu ter sokolstvu naklonjenemu občinstvu matični Sckol v natlačeno polni dvorani Sokoi-Skega doma, ki postaja, odkar gospodari tamkaj matični Sokol, živo žarišče mariborskega življenja Na okusno prirejenem ter opremljenem odru se je razvijal bogat In pester Silvestrov ski spored, ki je zbujal mnogo zanimanja, pa tudi priznanja več tlsočglave množice. Ubrano so zaplesala dekleta svoj sirvestrovski ples V izvirnem okellu *o se pojavili ->zamorčki« In zbujali zanimanje občinstva. Mnogo smeha je Se*a svojevrstno sestavljena vrsta »olimpijcev« ki pa so navzlic svojim sfivertrovskim telesnim hibam pokazali, da so fantje od fare. Obilo duhovitosti je O*resa 1 br Zej močno so zarajale gibčne pleralke. v obili meri ste poskrbela za zabavo duet o Paru in Pataehonu in pa Izbrani Molierov skeč. Obe točki sta uspešno izvateia člana Narodnega gledališča Milan Koslč m E Crnohori Tudi najboljša >učenka« A Pavlovne je pokazala mn> gn spretnosti . Prisrčno *opk> je bilo silve-strcvsfco voščile br Žeja ob zaključku sporeda. Dvoran« se 1e v polnočni url *-az-mamla v valu zidane volte In dobrega razpoloženja Mladina 1e raiafa do ranega jutra ob po*kočn«h zvokih Izbrane srdbe aeatavliene tz raznih mariborskih godbe-nlh skupin Tako V matični Sokol pripravil svojemu članstvu to svMfm Številnim *»mnaJadxan« v vseh prosto- rih Narodnega doma in ki se je zaključilo z miftno alegorijo. Tudi v Narodnem gledališču je bila tradicionalna silvestrevska predstava. Uprizorili so »Boccaccia« in je gel čisti dobiček za namene pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Tudi v gledališču se Je zbralo mnogo občinstva, ki je z živahnim ploskanjem dajalo priznanja srdelu joči m igralcem ter igralkam. Nabito polne so bile pestro okrašene mariborske kavarne, restavracije in gostilne. Vsepovsod vrvenje, gneča, razgibano valova-nje mnežice. Na sporedu so bile razne varietetske točke, v kavarni rJadranu^ pa je pela ga. Brumen-Lub?jova, pri zabavnih nastopih pa sta sodelovala gledališka igralca Milan Kosič in L Cr-nobori. Lepo in zadovoljivo konjunkturo pa so Imele "tudi okoliške gostilne. Poštarji so imeli svoje silvestrovanje pri Lorenčiču v Kamniici, kjer je vladalo do rane ure veselo, i-kreno tovariško razpoloženje. Neugnani prijatelji naših planin, neutrudni smučarji pa so si izbrali za kraj svojega letošnjega silvestrovanja pohoi-^lce planinske pestojanke ki so bile polne vnetih planincev ter navdušenih smučarjev in smučark. 2e v eofcoto popoldne so odhajali z vlaki, pa tudi z avtobusi, ki so jih pripeljali do vrha Pohorja. Veselo in prijetno je bilo pri Mariborski koči. pri Pohorskem domu. pri Ruški koči. pa tudi v Senjorjevem domu in drugih Dostojankah. V ospredju zanimanja ie bilo današnje smu carsko tekmovanje ISSK Maribora, rudi na našem Poheriu je bilo letošnje silvestrovanje razgibano in polno vedrine Oznanjalo je sloboko ljubezen mariborske mlajše in starejše generacije do na^h planin in do lepot zimskega sporta. Mariborski droVž na je včeraj in daaes na eosto okupiral ck~lico Treh ribnikov in druga z^ana okolf?ka sankališča ter smučišča. Bilo je veliko ve?elja navzlic nekaterem polomljen5m sr.nkem in smučkam. Zadovoljno zimskosportno ra fante je bilo značilno znamenje letošnjega Silvestrove-ga oziroma nevega leta. ki ea ob pomanjkanju beie opojnosti lani ni bilo. Tako se je Maribor vedro in radostno poslovil cd leta 1938 in se je danes predramil v resnobi novega leta. Zamrlo je pokanje šampanjskih steklenic. Znova «*> zaživele skrbi vsakdanjega življenja. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 2. januarja: Zaprto Torek. 3. januarja, ob 20. uri: >Kralj na Betajnovi«. Red D Mariborska beleinica Dežurni lekarni: Vldmarieva na Glavnem trgu m Savostova na Kr*'1a Pet*** trgu. pomagajmo GKAnrri PIVKOV SOKOLSKI DOM Mariborske in okoliške novice Božična novoletna številka mariborskih »Jugoslovanskih biserov« je te dni izšla, opremljena s sijajno stansko sliko »Pohorskega domač na naslovni strani. fitevUka je kakor maloka-tera dosedanjih živa in pestra po člankih in po krasnih ilustracijah. Po uvodni Sosedi mariborskega župana dr. A. Juvana slede z okusnimi slikami opremljeni članki o Rogaški Slatini, Dobrni, o Rimsivh Toplicah in o Slatini Radencih, o zimskih Golteh, o Slov. Bistrici in o našem zimskem Zadravju (Kozjak). Na Maribor se nanašajo članki o njegovem gledališču, o gostinstvu, o radiofoniji in kinematografih. Slovenski balneolog dr. L. Trauner -ras* pravlja v velepomembnem članku o zimsko klimatičnih krajih in o higijeni belega sporta. Ostalih osem zopet moderno ilustriranih člankov, dela stvarno propagando za našo belo Ljubljano, za Bled in Kranjsko goro, za Trsat, Sušak. Omišalj in Crikvenico in za naš kraljevski Beograd (slika Dedinje). Revijo urejuje prof. dr. Fr. Miš:č. Oglejte si to številko! Prepričali se boste, da naš obmejni Maribor uspešno tekmuje tudi z inozemsko tujsko-prometno propagando. — Drobne novice. Nevarnega tatu in goljufa so izsledili studenški orožniki v osebi 26-letnega Josipa Podklanjška, doma iz Podlehnika pri Ptuju. Podklanjška so zasledovali radi razn h tatvin koles in drugih kaznivih dejanj. Ker so ga te dni viđali v Um bušu in Rušah, je osumljen vloma v limbuški poštni urad oz roma Ro-bičevo gostilno v Limbušu. Oddali so ga v mariborsko jetnišnico. — V neki gostilni v Spodnji Počehovi se je vesela druščina prijetno zabavala. Toda nekaj je prišlo vmes. Tako se je zgodilo, da je nekdo zabodel 56 - letnega Ferdinanda Serka iz Košakov, ko se je vračal domov. Prepe-ijali so ga v bolnico, kjer so dognali, da ima ranjena pleča. — Med št. Janžem in Sv. M.klavžem se je zaletel avto v eno-vprežni voz posestnika Franca Horvata iz Hajdine. Avto je zavozil v voz in konja. Pri tem je bil konj težje poškodovan. Ob-lastva sedaj poizvedujejo za avtomobili-stom. — 17-Ietni krojaški pomočnik Janez Kokol iz Pečice pri Spodnji Kostrivnici se je vračal ponoči domov. Moral je skozi gozd. kjer pa se je z največjo težavo prebil skozi snežne zamete. Zmrznjen na rokah in nogah je končno prispel domov, vendar pa se je moral takoj zatem zateči v mariborsko bolnico. — Rojstva, smrti in poroke. V preteklem letu je bilo v Mariboru 867 smrtnih primerov. 538 rojstev in '510 porok — Srečanje z Abrahamom. Oficial državnih železnic g. Anton Arzenšek obhaja te dni 50-letnico rojstva. Vrlemu možu želimo Še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu. — Zimski sport in poledica terjata nove žrtve. 13-letni posestniški sin Anton Mo-horko iz Pobrežja se je šel smučat. Ko se je spuščal v dolino, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo Prepeljali so ga v bolnico. — Žrtev poledice je postal 34-letni pomožni kurjač Josip Sauperl iz Pe-ker. Ko je šel v Maribor v službo, se je spodrsnil na poledenelih tleh. Zlomil si je levo nogo. — Nadaljnja žrtev smučanja pa je bil 16-letnl sin upokojenega finančnega preglednika Miroslav Pogorevc. Obležal je z zlomljeno levo nogo. Tudi Sau-perla m Pogorevca so odpremili v bolnico. — Kri je tekla na silvostrovo med drugim tudi v Spodnji Dobravi. V neki tamošnji gostilni je b:la zbrana vesela družba, ki se je ob slovesu od starega leta pošteno razveselila in tudi napila. Malenkostna beseda je zadoščala, da je bila druščina v Iz Ptuja — V veselem razpoloženju v novo leto. Tudi Ptuj ne zaostaja za drugimi mesti v silvestrovanju. Skoraj vsaka gostilna priredi Silvestrov večer ter pridejo ta dan gostilničarji najbolj na svoj račun. Narodna čitalnica pa je priredila skupno z Dram skim društvom silvestrovanje v zgornjih dvoranah Narodnega doma. Obisk je bil ze'o dober, zabave pa je tudi bilo v izobilju. V vese'em razpoloženju in ob zvokih prijetne godbe smo prešli v novo leto, od katerega pričakujemo vsi več zadovoljstva kakor v starem letu. — Dramsko društvo uprizori v torek 3. t. m. v mestnem gledališču reprizo Cankarjeve dramske pesnitve »Lepa Vida«, ki je žela pn premieri obilo uspeha. — Sprememba posesti Znani tukajšnji hotel >Koser«r z vsemi ostalimi gospodarskimi poslopji je kupil tukajšnji trgovec s perutnino g. MaiheniČ Jožef, ki bo hotel popolnima renovira'. — 500-dinarski bankovec je izsnbtta. Posestnica Ida Osrrizek iz Zgornje Hajdine je izgubila v Vseh svetnikov ulici bankovec za 300 din. Polten nald'teli se naproša, da odda denar na policiji. — Zimsko veselje. Za božične praz.i'ke. kak^ tudi r° rv^v*»«ra i*»to «*an ie bilo rele živahno na Panorama hribu, kjer je bilo vse polno smučarjev. Zdravega sporta se veseli mlado in staro. V Lindskem vrtu pa ie ž'vahno vrvenje na ledu tei skrbi Olepševalno dru&tvo, da je velik ribnik, ki ie zamrznjen, vedno očiščen, tako da pri de jo- vsi drsalci na svoj račun, priporočali pa. bi, da bi bTo več živahnosti, da bi vsaj ob nedeljah po nekaj ur igrala godba, tako kakor je bilo v prejšnjih časih. Z malo vstopnino bi se dalo vse to napraviti. _ Posipajte hodnike. Opažamo, da naši hodmki niso očiščeni ter ie na nekaterih debela plast ledu. Ho-m«ki tudi n*so dovoli posuti, tako da je velika nevarnost za pešce zlasti ponoči in v ranih jutranjih urah. H:šm posestniki naj bi za posipanje bolj skrbeli. Iz Celf a —c Silvestrov večer, ki sra je priredilo sokolsko društvo Cel je-matica v Narodnem domu. je bil zelo dobro obiskan. Po dokal zabavnem sporedu je imel društveni starešina br. dr. Milko Hra?ovec lep in učinkovit novoletni govor. SledTo je splošno česti tanje, nato pa se je pričel ples. ki ie trajal do prvih jutranlih ur. Dobro obiskani sta bili tudi silvestrovanji sokolskega društva Celie I v Sokolskem domu v Gaberju in društva Vzajemnosti v Celjskem domu. Vso noč Je bilo v mestu prav živahno Jn veselo. —C It celfske statistik©. V preteklem letu se je poroko v celiskl župnih* 236 parov nasoroti 1R5 v letu 1937. rodilo se _'>, Ibo letošnja zima zelo huda. — Tako ugiba-|jj laiki. Vsekakor pa mraz januarja, ko je covolj snega kakor leto-, ra a-ča po ljudskih izkušnjah. če>. čim bolj se daljša dan. tem bolj pritiska mraz. Za vremenske napovedi, kakšna bo letošnja zima, je torej >e vedno nekoliko p-e/cfidaj . .. Najbolje jc res da potrpimo vsaj ie nekaj tednov ali do konca kbruar-jd, ko bomo lahko z večjo zanesljivostjo ugotavljali, kakšna bo. odnosno kakšna je bila . . . ! Velika tatvina zlatnine Slovenj gradeč, 1. januarja. Nedavno je pii^piln v Slovo ni gradeč na otisk k družini tovarrarja sr. Franca beja ?a. Anepela M ir^arettelia. žena italijanskega inisnjri'ja, ki tedaj vodi prad-nv cest v A besni i. Ko je bila sa. Mai ^a-rettelia v soboto kak:x običajno med 11. in 13 uro na ol ti. ji je nekdo ukra Vi iz zaklenjene omare 9 cm dolgo zlato bro-|n v vrednosti cknii 10 000 din. par zlatih uhmov z briljanti v enaki vrednosti, 20 c?"tlmetrcv dol^« zlato zapestnico v vrednosti okoli 2000 din in 360 din denarja, tako. da znaša kupna škeda okoli 22.340 dfa »rje v. Zlatnina je bila v zavezani ženski nogavici in sicer vsafc komad poseb°j v lepi usnjeni Škatlici Tat je odprl škatlice, no-bral zlatnino škatlice pustil in nogavico spravil v pre'?njc stanje, v zraven nogavice ležeči denarnici je bilo 500 din, cn-dar je tat ukradel samo 360 din, ostali denar pa je pi1 1 v denarnici, ki jo je položil točno n. mrsto. Omaro je odnrl s klu?em, k ' il v predalu umivalnika, kamor je po tatvini tudi položil klfuc\ Omare tat sploh ni razmetal, kar dokazuje, da so mu bile razmere prav d~bro znane In je vsekakor moral biti domačin. Ga Mars:arettelia je opaznla tatvino takoj po obedu ko je hotela vzeti iz denarnice denar. Orožniška postaja v?di zelo vestno pr?i5»kavo in je Čez dan že zaslišala vse lemače ter vzela mnocro prstnih odtisov. r*red nakupom ukradenih dragocenosti <= varimo. Iz Slovenj gradca \— Elegantna neznanca — tatica. Za 'ržične praznike je prispela v Sloveni-£Tadec elegantna neznanka, ki je v •'voji mcSki ooleki vzbujala splošno pozornost in so jo oblastva tudi takoj priprla. "Sle-prantna mladenka ni imela pri sebi nobenih dokumentov in do danes po se vse njene navedbe izkazale kot neresnične. V svojem težkem kovčegu pa je dekle med drugim imelo tu "d lep ženski plašč, za katerega pa ni mogr!a povedati, kje ga je ku-nila v soboto je pa tuka~?nji stavbenik g. Franc Grein prijavil tatvino ženskega plašča in tako je p-išlo na dan, da ie dekle ukradlo plašč. Sedaj Pkršaj^ oblasti ugotoviti njeno identiteto, ker mora rignrno imeti mnogo grehov na vesti. Zato prašimo vaakogr. kj bi kan" vedel o tel mlaien-ki. da to takoj javi tukajšnji orožniški postaji. — 0*vorifev Zdravstvenega doma In Protituberkiiioznem dispanzerja. \ovo- u^tanovljeni Zdravstveni d.*im in Protitu-berkulozni dismanrer v Slovenjgradeu nri-čneta poslovati danes in s;crr po sled^em razDoredu- T. Zdravstveni dom — šef g. dsr. Maks Pohaš — ima uradne ure: a. za šolsko polikHrrko vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure; b. za otročki d'spanzer vsak torek od 15. do 16- ure in vsako sredo od 11. do 12. ure; c. za posvetovahVco za matere vr£k"> sredo od 15. do 16. ure. IT. Proti tube i kuk-z--1 i riFroanzeT — šef primari j dr. Lojze S: m on i ti — ima uradne ure vsak ponedeljek in petek od 15 do 17. ure. Ohstjjsni tatovi Ljutomer, 1. ianu«»r*a Šolski nadzornik g. Franc Ka-baS je im»l v svojem vinogradu v Keižariu sortirano staro in novo vino. Meseca nov^m-br* mu je na vinski kleti iztrcnl r»ekdo Hriže in odnesel 120 1 noverra in 2(1 1 staneta vina. rovrh pa še pno lOlit^r^ko ^te-k1c?nico vina. Ker je b'lo vino zelo dob~o, sp priš'i tatovi r>oni Se enkrat ob knnoy nVvpmbra. nn niso im^li srečev k°r «0 rdi! rire^nani. Preiskava je dn^ain. d^ viri© 0H»ia5qia h? k'ef ^n'ooTia TJriHC VHsm ifc Ritrnia Anton Obtežena sta na oVril-n)fm s"di*ču v Ormožu z^rdkaia tatvino, si^ni"? 01 sta la pridala, p-i č°m'">r ie nf*šl^ TJrsič^va *em Morija radi pričevanja 5*» na zložno klop. ^edai so b:li vsi na okr"*žn»m =od;J5čn v Mariboru ka-m^vani in sir-er TTr5ič na 10 mescev Fi'onia na 3 m<*sece fn 10 dni ter Urš'č Marica na 3 mosocQ «:fro"«ga ^pora la^n^^a pr'č^n'a. od'-^t0 «;o lim t' di za 2 leti častne državljanske Oravice. POMOTA V TKMT — Čestitam, dra^a gospa, danes sem čitala v Jutrana*h listih, kako ste nonočl pretep'i vlomtfca. ki sc je b*l sp'a^l skozi Okno v vaši vTo. TSTe raiiTnem samo, od tod sr<» vz^l- toliko poguma. — Ah. mislila sem. da se je vrnu" domov moj mož. MARLJIV ŠOLARČEK — Kdo je pisal to nalogo? —* Moj očka. — Vso? — Ne, malo sem mu jaz pomagal. fttev. J >SLdVENSKI NAROD«, ponedeljek, 2. januarja 1030. Stran 3 Profesorski- anekdote oživljene v burki HAROLD LLOYD - PROFESOR ;il.NO MATICA 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri VNE VESTI — Državna trošarina na alkohol. Oddelek za davke v finančnem min strstvu je izdal pojasnio o plačevanju državne trošarine na alkohol, ki gre v promet m v orodajo. Od špirita pa naj gre v promet nod kar*n-T>ko!i imenom. Ce se izdelujejo i- niesa afl z njim parfumerije in kozmetični preparati aromantične esence, zdra-▼□ni nr-parati itd. se plačuje 24 din državne * trošarine od hektol.terske stopnje. V kolikor bi dotični, ki izdelujejo naštete al-koho'ne tekočine ne mogli dokazati, da je od alkohola, ki ga uporabljajo za izdelovanje teh tekočin plačana državna trošarina 24 dm od hektolitrske stopnje se bo proti nji mpostopalo v smislu čl. 33. zakona o državni trošarini. — Kontrolnik zobozdravnikov za nakup zJata. Obveščajo se vsi zobozdravniki in zobotehniki kaor tudi druge osebe in podjetja, ki morajo po odloku finančnega ministra z dne 13. decembra 1938 od 1. januarja 1939 voditi kontrolnik za nakup in prodajo zlata, da lahko kupijo kontrolnike pri svojih pristojnih davčnih upravah po 40 din. Davčne uprave bodo potrjevale kontrolnike brez pobirania takse iz tarifne št. 167 zakona o taksah. — Iz notarske službe. S 1. januarjem je nastopil službo javnega notarja v Ormožu sr. Alojzij Ponebšek. -1 Osebna vest. Notarski pripinvnik v Murski Soboti Džuban Ladislav je imenovan za sodnega tolmača za madžarski |e-zik pri okrožnem sodišču v Murski Soboti. _ Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopnnje, da se proglasi za mrtvega Vincenc Barbič, posestnik iz Stare vasi št. 28 pri Vidini Leta 1015 je od6el na bojišče v Galicijo, odkoier ni več pisal. _ IZ »Službenega Usta«. -»Službeni list kr. banske uprave dravske banovine' Bt. 105 z dne 31. decembra obiavlja zakon o pogodbi o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Švedsko s končnim zaoipnikom in o zapisniku o ureditvi trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in švedrko, naredbo o razširitvi odškodnine za nezgode po zakonu o zavarovanci de'avoev. odločbo o dopolnitvi statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, razveljavitev odločbe o pro^aianju obve^ilneprn materiala, prepoved izvoza ovsa za proste devize, imenik razsodnikov Zbornice za TOI v Ljubljani in razne objave iz Slufbenfh novin«. KINO »Sl.OGA« — Tel. .J7-S0 ob 16.. 19. in 21. uri Samo 5e danes in jutri Nespretni ljubimec Zabavna in humorja polna komedija — Združenje jugoslovenskih si karjev v Par'zu. V petek zvečer so se z* rali v Parizu živeči jugoslovenski slikarji in ustanovili svoje združenje. Namen združenja bo pr reciiti vsako leto jugoslvensko razstavo v Parizu in podpirati člane. Za predsednika združenja je bil izvoljen Nikola Je-remiC. — Holandskt semenski krompir v Dalmaciji. V Splitsko pristanišče so pripeljali v soboto 35.000 kg semenskega krompirja iz Holandske. To je prva pošdjka krom-p rja za da-matenske zadružne ustanove. Holandski krompir bo sadila spomladi vsa Dalmacija. — Smučarski tečaj. Tujsko prometno društvo v škofji Loki priredi od 2. do 10. tega meseca smučarski tečaj za novince in nadaljevalni tečaj za že bolj izvežbane e;ma. so dovoljeni znatni popusti na tarifah tako h-lgarskih kakor tudi železnic drvgih držav. Sokoli! Posečcite In podvi* rajte Sokolski kino v Šiški! N°va odredba o pravnih fakultetah, v .^"aišnji številki »Službenih novin« je omavi]ena uredba o nravnih fakultetah v ffeogradu. Zgrebu. Ljubljani in Subotici. to .urt1?° 3« unificirano delo na vs h pravnih fakultetah v na5i državi ki je šlo dosJej no različnih predpisih in po več desetletjih stan praksi. Posebna komisija, ki v n-ji zastopa ljubljansko pravno fakulteto dr Rudolf Saj:vic. je pripravila osnutek uredbe, ki se je pa v zadnjem trenutku še precej spremenil. Tako Je med drugim nova uredba odpravila vse pismene izpite na pravnih fakultetah. Nova uredba bo veljala šele za slušatelj fakultet ki se bodo vpisali po njeni objavi. Dosedanjim slušateljem je prepuščen rek do konca soškega leta 1941-42. da dovrše študije po dosedanjih predpisih, pozneje bodo pa veljali tudi za nje novi predpisi. Fakultetnim svetom je prepuščeno, da vsak za svojo fakulteto odredi, da-li vn pod kakšnimi pogoji bo dopuščen preho« s starega na novi red .določen z uredbo o pravnih fakultetah tudi pred zaključ-kc«m šolskega leta 1941-42. — T god na smuka na Sv, Katarini. Lepo smuko in veliko užitka so imeli včeraj številni smučarji na Sv. Katarini, pod Sv. Jakobom in po drugih bregovih nad Medvodami. V dolini je zjutraj ležala gosta mesrla. na hrib'h na je sra"o sonce od ranega jutra z malimi presledki do večera, ko se je skrilo za meerle visoko na nebu. Posebno veliko smučarjev se je zbralo nad Babnim dolom, kjer je teren na Golem brdu posebno ugoden, še več pa jih je bilo se ve v žlebeh k-'er je breg za smuko najugodnejši. Smučarji so ostajali na snegu prav do večera, nakar šele so odhajali na vlak v Medvode in Medno, mnogi pa tudi na smučeh do št. Vida in da^ s tramvajem nazaj v mesto. Smučar1! in drugi izletniki so imeli včeraj edinstven pogled na naše planine ob sončnem zatonu. Plan'ne v snegu so vstaiale iz nižinske mpgle. čudovito ožarjene in tako čiste, da si opazil skoraj vsako senčno zarezo. — Sap redovan ja in odlikovanja v naši vojski, V čin polkovnika sta napredovala artiljerijski podpolkovnik Franjo Krede in sodni Mirko Mavric, v ćm majorja so napredovali kapetani II. klase artiljerijska za gencralitabnc posle Ivan Babic in Zdrav Ko Seručan. pehotni hrmm Ratai, artiljerijski Slavko C:rum. Stanislav Jelačin in Marin Studc, /rakonlovni Zdenko Ulepič, Joahim Žitnik in Franjo Džal, geodetski Josip Cerne, veterinarski dr. Ivo Ouorelec in žandarme ijski Bogomir Roman; v čin inženirskega majorja inženirski kapetani L klase tehnične stroke menance inž. Peter Rozman, inž Vincencij Jalen, inž Dušan Ko/man in inž. Boris Kandare. V čin kapetana 1. klase kapetani II. klase pehotni: Janko Štuhec. intendantski Slavko Ogrizek. Albin Držan, Viktor Žerjav in Vladimir Vajdič, žandarmerijski Ciril Petovar. V Kn poročnika vojnega broda I. klase poročnik vojnega broda II. kla-e Matija Pod-krai>ek: v čin kapetana II. klase poročniki: pehotni Josip Ivanjić. artiljerijska Albin Cizelj in Jožet Bajuk. zrakoplovni Slavko Ožbak, Alojz- Stebernak in Miha Klavnra, veterinarski Franc Kalin, žandarmerij^ki Dušan Sedlar, v čin inženirskega kapetana II. klase, poročniki inženirsko-tehnične stroke Bogomir Pust in poročnik zrakoplovne tch::.čuc stroke Anton škuij, v čin poročnika podporočniki, pehotni Henrik Tor kar in Josip Herman, artiljerijski Alojz Falnoga. strokovni Franjo Balon. Karlo Kroncger in Josip Canjko, strojni Josip Ambrožič. Franjo Modlic in Viktor Rome; odlikovani so z dato kolajno za vestno siužbo državni mojster kroja Anton Žitnik, pehotni na i e-dnik-vodnik I. klase Alojz Vcr-Stovsek in mornariški narednik-vodnik I. klase Anton Kovač; s srebrno kolajno za zvesto službo pa orožntškj narednik Jakob Golob in orožniški kaplar Rudolf Bobnič. — Davčne karte »lužinčadi je treba takoj nabaviti. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je naiočil vsem davčnim upravam, naj takoj pozovejo s splošnim javnim poziv:im delodajalce, ki imajo služmčad. da naj za leto 1939 nabavijo davčne karte. Karte morajo dobaviti delodajalci officasneje dn konca januarja odlično v TO dneh po sprejemu p-isla v službo. Davčna kaita velja za leto dni za enega posla ne glede na osebo, čas zaposlit.e ali višino plače Karta srar.e 50 din in s e glasi na ime delodajalca, ki jo mera nabaviti, plačani davek pa 1: hko odtrga poslu. Oddelek za davke ie naročil davčnim upravam da morajo s sodelovanjem organov finančne kontrole med letom strogo kcntrclirati. da-li so delodajalci Kupili davčne karte. — poroka. Na Silvestrovo sta se poiv-čila gdč. Mira fuček, učiteljica v Ljubnem ob Savinji, in g. Tone Kancler, učitelj v Mariji Reki. Obilo sreče! — Postrcžljivost našega železniškega osobja. Smučarji se z Dolenjskega radi vračajo z lokalnim vlakom, ki odhaja ob 18. z Grosupljega in vozi samo do Dolenjskega kolodvora. Tudi včeraj se jih je vračalo s tem vlakom mnogo. Večjo skupina smučarjev je prispela na Grosuplje v zadnjem trenutku in železniško osobje je smučarjem pomagalo spraviti nahrbtnike in smuči v vagon, da niso vlaka zamudili. To je napravilo na smučarje zelo dober vtis. — Novi škof ruske pravoslavne cerkve. Včeraj so imeli Rusi v Beogradu lepo cerkveno svečanost. Patrijarh Gavrilo je v ruski cerkvi v Beogradu svečano posvetil za škofa ruske pravoslavne cerkve v Berlinu dosedanJ2ea dekana ruske teološke fakultete v Harbinu arhimandrita Vasilija. Novi škof je prispel nedavno v Beograd, potem se bo pa vrnil v Berlin. — NOva grobova. Včeraj je umrla v Ljubljani v 75 letu starosti ga. Ana Ar-selin. roj. Gartner, vdova nadučitelja. Pokojnica je bila zelo skrbna in olaga mati svojim otroke m in težko jo bodo pogrešali vsi, ki so jo poznali. Prgreb bo v torek ob 14. iz Rožne doline. Cesta IX št 49 na pokrpališ^e k Sv Križu Rodbini g. Bogomira Jenka je umrla hčerkica Marinka, učenka 3. vad. razreda pri uršulnkah Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrliške veže. Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo polože v rodbinsko grobnico. Poikojnicama blag spomin, njihovim svojcem naše iskreno sjožal^e"! — Vreme. Vremenska napoved p.avi. da bo večinoma oblačno in megleno vreme, ponekod bo snežilo: Včeraj Enaša-la najvišja temperatura v Dubrovniku 9, v Splitu 8, na Rabu 6, na Visu 5. v Zagrebu i, v Mariboru 1.2. v Beogradu 1. ' Sarajevu —2, v Ljubljani -6.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.2. temperatura je znašala —9.5. na aerodromu —14, snežna pasi 24 cm. —' Ponesrečeni smučarji. Snoči so pt e-peljali v splošno bolnico več žrtev zimskega sporta. Na smuki se je ponesrečil 19-letni posestnikov sin France Zavašnik iz Podutika. Zlomil si je levo nogo. Iz Zagorja so prepeljali v bolnico posestnikove-ga sina Vladislava prebila, ki si je zlomil levo nogo v členku. — Dalje si je Klonil pri smučanju na Gorenjskem desno no ;o uradnik Vzajemne zavarovalnice Jože B-zjak. — Z Notranjskega pa so prcpe*jali ponesrečenega smučarja Janeza Likarja, ^ se je na smuki zaletel v drevo in A zlomil več reber. — Se trije poškodovanci. Slctni posest -nikov sinček Blahovič iz Kamn'ka je doma padel na razgret štedilnik in se hudo opekel po životu. — Posest niča Franja Slabič iz Homca je padla na poledeneli cesti in si zlomila ^vo nogo. — Posest niko-va hči Franja Garvas iz št. Jurija pri Grosupljem pa je padla s peči in si zlomila nogo v kolku. — Podružnica »Slovenskega Naroda« v Slovenjgradcu. S 1. jamarjem 1939. je dobil naš list podružnico tudi v Slovenjgradcu. Naslov nove podružnice ie Slo-venjgradec, Slomškov trg 5. — Novi beograjski proračun. Beograjska občina je sestavila proračun za leto 1939/40. in novi proračun j 2 razgrnjen občanom na vpogTed. Izdatki bodo znašali po novem preračunu 355.352.350 din in toliko tudi dohodki. Preračun j2 torej uravnovešen. V lanskem proračunu so znašali izdatki 338,978.588. Novi proračun se je tore jpovečal za 16,373.762 din. — Sneg v Dubrovniku. V petek zjutraj so bili vsi hribi okrog Dubrovnika pobo-ljeni, čeprav je mraz ponehal. Nad srednjim Primorjem je bilo zadnje dni precej hladno. Sneg je pobelil obalo tudi na polotoku Pelešcu, tako da je s ogel ponekod do morja. V zaledju Dubrovnika, v nTŽje ležečih kraiih kak^r na tJskoplju in drugod, je zapadlo do 20 cm snega. —lj Božićnica sokolskega društva Ljuo-Ijana-šiška bo v četrtek, 5. januarja, na večer pred praznikom, ker prej ni bilo mogoče določiti primernega dne. ko bi bila dvorana doma prosta. Prijatelji in dobrotniki so ae letos se prav posebno zavedali, kako važno vzeomo in mora"no nalogo izpolnjuje šišenski Sokol 8 takimi prireditvami v tem, socialno slabo stoječem delu mesta In so omogočili društvu, da bo razveselilo svoj naraščaj in svo*o deco z boeatim obdarovan lem in nogostitvijo. Božićnica se začne ob 17.30 s programom, ki bo obsegal številne pevske'in elasbene točke ter deklamacne 8 sodelovan-em iz-k'iučno domačih Sokoličev In Sokoličic. Potem bo bož'ček vsem notrebnim razdelil darove, nakar bo cedila zabava s pogostitvijo vsega naraščaja in dece. Na to prireditev, ki bo seveda brez vstopnine, vabi društvo ne samo mladino, ampak tudi članstvo, predvsem na starše in dobrotnike, ki so 1o omogočili s svojo velikodušnostjo, za katero jim tudi s to^a mesta veliai bratska zahvala. Pridite, da se zopet enkrat vsi skupaj prav no sokolsko pozabavamo in poveselimo. Zdravo! u— Novoletne nagrade mestnim uslužbencem, smetarjem in dr. O novem letu čestitajo po mestu in sprejemajo nagrade razni ljudje, zato pa mestno poglavarstvo opozarja, da je mestnim uslužbencem. smetar;em in drugim strogo prepovedano pobiranje kakr^mhkoli nagrad. Zato na1 stranke takim ljudem, ki nagrade neupravičeno pobirajo ali se tudi neupravičeno izdajajo za mestne uslužbence, ne nasedajo ter ne dajejo naerad. —]j Napaden delavec Pred Mestnim domom je včeraj zjutrai po veselem silvestrovanju nanadla vinjena družba delavca Ivana Intihari'*. Eden izmed napadalcev je potegnil nož in ga oklal po životu in po glavi. Intiharja so reševa-ci prepeljal: v bolnico. —lj Na policiji mir. Silvestrova noč je bila v Ljubljani zelo živahna, zlasti pa so bile do^-o ob;skane vse prireditve, a najbolje ti?te. na katerih s? je tudi plesalo Tu je prišla posebno na račun mladina Veselia ni maulka'o tudi v navadnih gostilnah, kier so se zbirale dtužbe stalnlb in slučainih gostov, ki so se za Silvestra povcselili nekoliko dlie v noč, ne da bi imeli zaradi tega s:tnosti s policijo. Ponoči so b:le Živabne tudi ulice, pa so stražniki 7 a rm i ali in si zatisni'i ušesa, če iim je prihajala nasn- oM družba bolj g'asnih in p~e-šern'h vesel lakov. Na praznik ni bilo za-radi tega nikakih prijav, mir pa je bil tudi v kriminalu. Praznovali so tudi vlomilci in tatovi, kakor da imalo razumevanje za veselje drugih, k; ga niso hoteli motiti z obi*k* po tiriin stanovanjih. —lj Izgnan iz Ljubljane. Za dobo dveh 'et je izgnan iz lTOhrjanske«ra oofici^ske^ja okoliša 261etni Andrei Mustafin. pristojen v Medvode. Mustafin je za^rexil v zadnjem času v mestu več sleparskih pustolovščin, za kar se je pokoril v zaporu. Iz L^itotttera — Mura je zamrznila, čeravno je Mura bistro tekoča reka, je vendar v tej zimi pred dnevi popolnoma zamrznila, da jO pokriva debela plast ledu. Zadnje dni so plavali po Muri veliki kosi sreža, ki se je tik pri Murskem Središču natlačil v strugi, tako da sta se spojili ledeni plošči, ki sta bili ob bregovih. Z veliko nagico se je nabralo s^eža in lednih plo*č v sttugi da je danes Mura zmrznjena od Medmurja do Radencev. S tem je ustavljen ves promet pieko Mure z brodovi ln ladjami. Tudi murski mlini so obdani z debelim ledom, nekateri pa so bili poteenjeni na suho. Drueim pa so se pretrgale verige, ker jih je potiskala drveča ledena plošča. Ce bo zima še tako ostra, bo postala ledena nlorča čez z'mo tako debela, da se bo po n*"ej vrši1 nrmote^o promet Čez Muro, kakor je bilo to pred 10 leti. Od takrat namreč Mura ni bila še tako močno zmrznila f41"dir*a More .^e ie s *■«<•—»1 i~->~^—1 q (ivitr. niia, ker voda pod ledeno ploščo počasi teče. S tem je utihnil prijeten šum toka, ki se je čul zlasti ponoči daleč v okolico. Muro pa so zapustile velike jate divjih -?c, ki so se v zadnjem času zbirale ob njej. Iz Z«i?er|a — Va^cfcunda. ki sta vlomila. KaJior smo že poročali, pri ge. Mecilovškovi in odnesla 200 din so naši orožniki aretirali že naslednji dan. Sta to delomrzneža Adojzij J k'č in Konrad Javornik. o^nekod z Dolenjskega. Oddali so jih v litijske papo re. Poročila sta se pred kratkim želez- r :;ki uradnik zagorske postaje, začasno na Zic^ni m~i>t dodeljeni g. Janez Slabina in gdč. Ančka Zaje iz Kurje vasi pri Ljubljani. Naše tople čestitke Brez Vsakega pretiravanja : navdušena publika se smeje do sol/! Tako sijajne burke ie heinz RVHNANN mm ^ *| ni bilo! h a n s m o s e k 1* SX©A©V kino union rudolf cabl tel. 22-21 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Prekeocea&sSc® ista!© ia 120 pfeilk©v Drzen načrt ameriškega kotssteukterja Severnega — Novo letalo hočejo zgraditi €bo 1. 1941 Zračni promet med kontinenti zelo naglo napreduje. Po vrsti drznih in uspešnih prekooceanskih poletov, ki veljajo za prve poskuse na tem polju. >o se lotile velike družbe ga zračni promet uresničenja drznega načrta, naiv^eč rednu ga p rek o oceanskega zračnega prometa, ki ga knajo na nekaterih progah ^e več let. Cela vrsta velikih letal, tako zvanih letučih čolnov, leta dan /a dnem na dolgih progah preko oceana. Znana so letala »Martin«. »Clipper«. »Siko'ski 43«, »Short«. »Canopus« in št mnoga druga. Od zračnega prometa se pa zahteva vedno več in konstrukterji imajo polne roke -dela z novimi na.rti. Nedavno je dala velika ameriška družba ra srafini promet Pan Amcican Airways pobudo za izdelavo naerla novc«:t letala, ki bo odg ■ valjajo vsem zahtevam varnegai rednega cksnrcsncLfa prometa na velike daljave in ki bi bilo udobno opremljeno, a prostora bi moralo imeti za sto potnikov. Načrtov je prejela družba već. a eden najdrznejših, ki sc je najbolj približal tem pogojem, je nacrt znanega ameriškega kon-strukterja SeversJcega. Njegovo ogromno letalo je pravi razkošno opremljeni leteči hotel. Letalo, bo vse iz i jc prostega jekla in bo težje od Pullmanovega spalnega va gona.^N' njegovih krilih in dveh trupih bo prostora za 120 potnikov ki bodo imeli ves komfort in vse razkošje najmodernejše jah te. Za varnost in udobnost potnikov med poletom bo skrbela 16-članška posadka. Vremenske prilike ne bodo mogle vplivati na letalo, ker bo letalo okrog 7000 m visoko, kjer ni nobenih oblakov, kjer je ozračje mirno in za take polete najprikladnejše Pot i/ Ne\v Vorka do Londona bo lahko preletelo orjaško letalo V eni noei. Potni ške kabine bodo imelt sklopne postelje, po dve, dreg:i nad drugo Pctniki bodo lahko med poletom nemoteno mirni spali. Tako bodo prispe,!! na drugo stran occapa spočiti. Polno zasedeno letalu z zalogami po-gonskih snovi bo tehtalo 114.000 kg. Od tc-gi odpade 20.000 kg na kontno ootelitev. Normalno bo imelo s seboj 63.500 kg goliva. Ta količina odgovarja akcijskemu radiju 8000 km. Namesto potnikov bo luhko vzelo s «eboj še več pogonskih -novi, tako -da bo lahko preletelo tudi 24..večer se -e na vabdo Sokolskega društva odzvalo preko 120 saatopmkov in članov najrazličnejših društev od na-rodno-obrambnih. kulturnih, telovzgojmh. nacionalnih in humanitarnih, da se na prijetnem večeru še enkrat poslove od dolgoletnega, izredno požrtvovalnega delavca v teh društvih, gimn. direktorja dr. Simona Dolarja. Uvodne besede je spregovoril starosta Sokolskega društva v Kranju g. Završnik Stanko, nakar je zapel sokolski pevski zbor. članice pa so i/ročile soprogi g di rektorja krasen šopek V imenu JC-hge. Branibora in Ce>ke be>ede te govoril dr. F Jarc. ki se je g. direktorju zahvali! pred vsem kot delavcu za zbJižanje / brati Ce hoslovaki Zahvalil se mu jc tudi za delo pri Bramboru, ki ga nekateri nikakor niso hiteli razumeti, dr Dolar pa jim ie poka za pravo pot Prav p risrcro se ie poslovil od g. direktorja predsednik .1 a. d g. M. likar. ki je v svojem govoru prikazal nt razumevanje sta ei>e g^ne-auje do mlajše in nepriznanje društva, ki ie že v kratki dobi sv nega obstoia dokazalo da je vredno da se vidi v njem zastopnik mlajših Pri tako težkem stališču mu je večkrat priskočil na pomoč g. d'rektor. zlasti pri delu na Ljudsiki univerzi. Med posameznimi govori je moški pevski zbor prav lepo /:ape' in tako poživlial večer ki je bil pripravljen preprosto in skromno, kakor je bil skromen odhajajoči dr Dolar V imenu CMD >e je poslovila ga Mi-klavčeva, ki se je večletnemu predsedniku in odborniku zahvalila za neštete fonde, s pomočjo katerih naj se utrjuje šolstvo in druge kulturne ustanove našega naroda v obmejnih ogroženih krajih. Namcslu obolelega predsednika Narodne čitalnice g dr Sajovica je prečital zahvalo Naredne čital niče g. Kern. Srarosta g. Zavrsn.k je v svojem govoru omenjal dr. Dolarja kot zgled nega sokolskega delavca, zlasti na vzgojnem in ideološkem polju. Sokol ne izgublja samo svojega podstarosto. temveč tudi žup-nega odbornika in socialnega delavca v gorenjskem sokolstvu. Zahvalil se mu «e tudi v imenu tistih, katerim jc g direktor pre-skrbel podpore ali pa službe Oprostil je župnega 6taro;to, ki le bi nujno zadržan, saj bi starosta ^picar prav gotovo boljše očrtal delo nenadomestljivega borca za so kolske ideale. Po končanem govoru p Za-vršnika je g. Stempihar izročil g. dr. Dolarju spomenico, v kateri so se mu vsi pozvani posamezniki m društva oddolžili /a delo z lepimi posvetili. V^em se je prav toplo zahvalil v daljšem govoru g. dr S. Dolar, ki jc poudarjal, da ne zasluži tolike hvale, saj je deloval le na onih poljih, o katerih je bil prepričan, da je nujno potrebno posvetiti jim poleg svojega poklica za prospeh naroda in države čim več svojih sil Predvsem je priporočal v nadaljnjo skrb dijaško kuhinjo m giasbcno šolo. kajti glasba krepi srčno kulturo; dija/ka kuhinja pa naj za one dijake ki nimajo s redite v skrbi v taki me ri. da se ne bodo smatrali /a manj vredne V ostalem govoru se ie spomni! p edvsem onih, k; njegovega dela niso razumeli ah ga pa niso hoteli V-ak človek rnu dobre j in slabe strani, vsak naj za svoje delo e je M«»žuhinu omračU um m da je Bustra eboi na poskusno fil-manje. V usodo obeh 'gra'cev posega pa tudi Mac Niels (Kralj), bivši filmski zvezdnik in ljubljenec žena na vseh kontinentih, ki mu je tonfilm onemogočil kariero. Ne da se natanko določiti v koliko je bil pisateljev namen razkrinkati laž okrog filma in njegovega bleska; toda igra bo marsikomu odprla oči in mu pokazala vsaj izrez iz resn čnega filmskega sveta. Za filmsiko kariero ni potreben samo velik ta- lent, saj vp'ivajo predvsem okoliščine trgovskega in ne umetniškega značaja pri sklepanju velike večine Hlmskih po2<*db Film je z majhnim* izjemami eksploatacij sko sredstvo troovine m kapitala m je še vedno le blago, ki sc producira v okviru večjega ali manjšega povpraševanja po njem. Zastopnik industrializirane filmske stroke je manager Thompson, ki brez posebnih predsodkov, z amoralnostjo stoodstotnega trgovca neusmiljeno trguje z usodami filmskih igralcev tn igralk Karakterizacija te figure je pisatelju nadvse uspela Iz raz- ličnih, zelo človeških potez in potezic je zgrajen značaj tipičnoga ameriškega self-in bussine-mana. ki mu je izobrazba Španska vas, ki pa si je na podlag' živlieniskih izkušenj in dobrega trgovskega instinkta pr'sHižil premožen*e. Ves njegov po^el obstoji v tem, da odkriva v provinci še neodkrite talente. Mentaliteta tesa. v svo'o ne7mr>tl j;vost in vpUvrost 7flve-ovflT»«v?ii človeka ki mu tli nekje na dnu še vedno plamenVT< debrote in clc^ečm H. k pa zna vselej in povsod po vetru obrn'ati nli'č in izr*b*ti v»?e v svnjo korist daje igri barvi t OSI in v nekaterih scenah mno-f»n komike N'^va-'nviec/ je no d >1#em Sam odr«ki oreateli, ki je maj o*iaati igralca Mirv in .lacka kot remi "na človeka in umctr>:Va. in ni ostal šablonc.Vi. kot m^o-ai drui?i dramatiki, ki radi nrikn/uicn> ipraice kot va*»e zaverovane boli ali manj h^torične egoistične ali *nletVar«:ke fi^vre Mrv in lack s*:i tipa re '1'čnih. sodobnih Hudi* živ:ta samo -vuii umetnosti in niuni ljubezni toda ne hr-j/rtlavo, idealtst'čno temveč nol-na zdrave, /'"v^enj^ke stvarnost, 7 doU>xe-nim cib'em- doseči tak u«r>eh, ki bo zado-voliil niuno umetH^ko hotenje in i:ma dal možnosti za pnjetno sV^ono ž;v1jen?e m delo. Neve'ča v trejov Vih oosHh n^a-dana na milost in nemilost manji^rJu Thom->sonu. ki kire njuno u«od*o. — Cc-t't\ lik jc Mac Nicis. u*nira filmska zve/da. ki s svoio tiho aosnoskost'o skriva tragedijo uničene kaHere in jo nosi z blagorod^ost;o resničnega umetnika, k- /na biti kljub la»o polne resn čr:ega življenja, od njih vejeta toplota in prisrčnost in človek jih mora imeti rad. mora sodoživljati z nitmi njihove pestre usode in čutiti vso grenkobo in lepoto, ki jo prinaša umetniški poklic in neizprosnost be«ed. tako je živ-1 jen je! Premiera te zanimive igre v režiji Brat-ka Krefta bo jutri- Maša SI. Po očeh jih spttznat? Žen-ke črnih oči so navadno zveste, so pa tud' oblasfželjne in ljubosumne Nagnjene so k romantiki, večinoma so nervozne, '.jubiio Čenče in imajo strašno strune-ne lez-ke. pač pa so navadno umetniško na vda h n jene. Žensko rjavih oči vzemi s seboj na potovanje To je prijetna družabnica včasih rada uka/uje, nikoli pa ne tako kakor črn.K)ka. Od nje boš zvedel toJno vse kar bo; hutel Take ženske so n_io vča-^h zasaniane, nežne, so pa tudi poštene m lahko se na nje zar.esete S've oči so znak prebrisanosti. Ni jim dana >anjavost. na vse gledajo jasno in trezno. 2enske sivih oči so trgovsko nadarjene in kot take zelo dobre življenjske druž ce. Ka' pa zelene oči? Takih oči je zelo tnalu Ženske zelenih oči so bodisi vredne občudovan ia ali pa za nobeno rabo očarajo nas b